Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celolelno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. 6/J/l Rokopisi se ne vrača/o, ne franki rana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 329
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 150 In 2 D,ve£|l oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa ln dneva po praznlKu
Političen list sa slovenski narodi
Uprava fe vKopltarfevl ul. il. 0 čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.650 in 10.349 »o lnserate, Sara/cvoSt.7SG3, Zagreb St. 39.011. Vraga ln nuna/ SI. 24.797
Nas boj.
V zadnji vladni krizi, ki je še ni konec, dasi traja že drugi mesec, igrata SLS in njen načelnik dr. Korošec posebno vlogo. To vlogo so belgrajski in drugi listi označili z besedico »kapitulacija«, češ, da mora dr. Korošec podpisati brezpogojno sloviti julijski protokol lanskega leta, ki sta ga podpisala Radič za svojo in Pašič za radikalno stranko. Dr. Korošec je pravilno naglasi!, da SLS, oziroma njenim zastopnikom v belgrajski skupščini ni treba še enkrat svečano ponavljati, da priznava obstoječo vidovdansko ustavo. Kdor je kot minister in poslanec prisegel na ustavo, temu pač ni treba po naših moralnih pojmih prisegati še vnovič na zahtevo, ker bi sicer s tem priznali, da naša prisega nič ne velja. Take nazore o prisegi in dani besedi SLS odklanja in jih bo vedno odklanjala tudi za ceno, da radi tega ne pride nikdar v vlado z vladajočima strankama!
Imamo svoje moralne principe, za katere ne barantamo z nikomer! To naj blagovoli upoštevati tisti del belgrajskih vodilnih krogov, ki nas očividno še ne pozna dovolj.
Naš program ni nikak a osebna lastnina naših poslancev! Tudi ni ni k ako blago, ki ga načelnik SLS, naš dr. Korošec, lahko po mili volji proda za manjšo ali večjo kupnino. Program SLS je vse nekaj drugega kot je program drugih strank, zlasti onih, nastalih po vojni. Ni od včeraj in ni le za eno skupščinsko zasedanje! Naš program je zgrajen tekom dobrih trideset let v soglasju vsega slovenskega ljudstva. Je torej njegova lastnina in dr. Korošec je samo sedanji legitimni upravitelj te naše lastnine. O tem obstoje vsem dostopni dokumenti: poročila naših katoliških shodov, teh naših kulturno-političnih vseobčih manifestacij izza 1890. Priporočali bi zlasti bratom Srbom, ki naših razmer v preteklosti prav tako malo in pravilno poznajo, kot jih napačno sedijo današnje dni, da se poglobe v te naše dokumente, da ne bodo delali napačnih zaključkov o politični organizaciji slovenskega, katoliškega ljudstva in ne bodo žalili njega legitimno zastopnico SLS s ponižujočimi in sramotnimi »kapitulacijami«!
Bilo bi to tudi sicer koristno za obe strani, ■za sikupno državno stvar pa še najbolj, če bi hoteli tisti, ki imajo danes faktično vso oblast v svojih rokah, malo študirati zgodovino slovenskih strank, zlasti pa postanek in razvoj SLS!
Politični boji so slovensko ljudstvo v najširšem pomenu besede, odkar so mu katoliški shodi začrtali trdne smernice za vse javno življenje, silno razbistrili, zlasti pa mu vlili obilo samozavesti in odločnosti v dobi, ko je po svojih deželnih poslancih vodilo neizprosno, radikalno borbo za slovenske politične, kulturne in socialne pravice.
Naj vedo vsi, ki nočejo še upoštevati volje slovenskega ljudstva in njegove politične re-prezentantinje SLS, da nismo brez koristi in bogatih skušenj bili o b s t r u k c i j s k e boje proti H e i n o -v em u režimu v bivši kranjski deželni zbornici, proti onemu vsenemško-liberalnemu režimu, s katerim je bila na življenje in smrt zvezana mati sedanje naše SDS — bivša »narodno napredna stranka«. Tisti, ki smo doživeli zgodovinske boje v kranjskem deželnem zboru za pravice slovenskega jezika in za samovlado našega naroda v domači deželi, ne bomo nikoli pohabili in za nami tudi naši otroci ne tistega slavnega dne, ko je dr. Krek v seji 30. septembra 1904 pokazal s povzdignjenim glasom na tedanjega deželnega predsednika baTona Heina: »Tam ije naš A m a n !c Nikoli ne bomo pozabili na viharno navdušenje, ki so g£ izzvale te besede v zbornici in na galeriji ter v vsej slovenski javnosti, ki je čutila, da gre za obračun z nemško gospodo in ž njo zvezano slovensko narodno napredno stranko, ki je nato 14. oktobra bila moralno prisiljena kapitulirati in glasovati za — dr. Krekov predlog, ki je bil prava zagozda, zabita v zvezo med našimi »liberalci« in predstavitelji nemškega Težima. »Nemško-liberalni obroč je začel pokati«, je poročal tiste dni slovenskemu svetu ljubljanski »Slovenec«.
V tem jesenskem zasedanju deželnega zbora kranjskega je bila dobljena glavna zmaga nad dvema zvezanima nasprotnikoma: nad
nemškim režimom in njega hlapcem — narod-no-na predno stranko. Vseslovenska ljudska stranka je slavila tiste dni svoj narodni triumf vkljub temu, da je morala še nekaj let z naj-ostrejšo obstrukcijo v deželnem zboru biti boj za zmago svojih političnih in narodnih načel. Ta boj je slovenski narod utrdil, napravil odporen in trdoglav vse dotlej, da se nemško-liberalna trdnjava ni udala in položila orožje pred zmagovito volivno reformo kranjski deželni zbor ter tako odprla vrata najširšim plastem slovenskega ljudstva v deželno zbornico, prepustivši tako za nedogled vlado v »ii SLS.
Ko je stopila SLS v novo zbornico s svojo večino, je enkrat za vselej odklenkalo tako gospodstvu liberalnega meščanstva kakor tudi valpetstvu nemškega veleposestva. Slovensko ljudstvo je postalo svoj gospodar v svoji hiši in si pričelo graditi iz temelja boljšo bodočnost. V kratki dobi je napravilo za napredek dežele več kot poprej v desetletjih. Šele svetovna vojna je zaustavila delo, zavrla samo-vladno gradbo, dokler ni ob koncu svetovne vojne z novo silo buknila na dan ni1 dar ne zatajena misel o najširši svobodni volji v združeni Sloveniji.
Najsi živimo osem let v novi državi, to stoji trdno in neomajno, da naša misel na lastno upravo vsega slovenskega imetja ni izginila, nasprotno, ravno pod pritiskom brezobzirnega belgrajskega centralizma, ki nam je uničil vse preostale dobrine iz dni bivšega deželnega zbora, narastla in postala tako močna, da je pri zadnjih skupščinskih volitvah slavila triumf vkljub vsemu terorju Ž e t j a v o v e stranke, ki ji je po belgrajski milosti izročena Slovenija v politično e k s -p 1 o a t a c i jo, tako kot nekdaj dežela Kranjska za časa vlade barona Heina — narodno-na p redni stranki.
Naš boj danes ni nič drugega kot nadaljevanje onega boja v letih 1900—1910. Je samo ponavljalna politična šola, v katero hodi naš narod s prav isto zavestjo, da gotovo prej ali slej zmaga, kot je zmagal pred — dvajsetimi leti!
V bistvu je boj ostal isti, izpremenile so se le osebe, metode in — drugo obiležje...
Kralfevski par se fe vrnil v prestoSico.
UZUNOVIČ IN NINČIČ V AVDIJENCI, — NETTUNSKE KONVENCIJE PRIDEJO V
KRATKEM PRED SKUPŠČINO.
Belgrad, 6. novembra. (Izv.) Ob 6. uri zvečer se je vrnil v Belgrad kraljevski par. Na kolodvoru ga je pričakovalo nekoliko članov vlade in zastopniki armade. Takoj po svojem prihodu je kralj sprejel v daljšo avdijen-co predsednika ministrskega sveta Nikolo Uzunoviča, ki je po tej avdijenci izjavil, da je kralju poročal o notranje političnem položaju in o tekočih državnih poslih. 'Za njim je bil
sprejet v avdijenco zunanji minister Momčilo Ninčič, ki se je precej dolgo zadržal na dvoru. Po informacijah iz zunanjega ministrstva je njegova avdijenca v zvezi s skorajšnjo predložitvijo nettunskih konvencij narodni skupščini. Kakor je g. Ninčič sam izjavil, namerava vlada te konvencije spraviti pred skupščino v najkrajšem času.
Radikali in radičevci so si zopet navskriž.
G. PAŠIČ RAZPREJA SVOJE MREŽE...
Belgrad, 6. nov. (Izv.) V vladni večini je danes prišlo do ostrega konflikta, ki bo lahko imel dalekosežne posledice za nadaljnji obstoj vladne koalicije.
Spor med vladnimi poslanci.
Za popoldne je bila najprej sklicana seja članov vladne večine v odboru za razpravo o zakonu o dalmatinskih agrarnih ednošajih. O tem vprašanju smo že zadnjič poročali. Ugotovili smo, da vlada razdvojenost mišljenja med radikali in radičevci. Na današnji ji članov večine tega odbora je prišla ta razdvojenost mišljenja do tako ostrih izrazov, da je seja zavzela tako buren značaj, kakor že dolgo ne nobena seja skupščinskih" odborov.
Dalmatinski radikalni poslanci proti šibeni-kovemu predlogu.
Dalmatinski radikalni poslanci Komneno-vič, Niko Novakovič in dr. Subotič so na tej seji odločno nastopili proti zakonskemu predlogu in ugotovili, da je ta zakonski predlog, kakor ga je predložil g. dr. Šibenik, v nasprotju z ustavo, češ, da omejuje in posega v zasebno lastnino posameznikov. Radi tega ne sme priti v razpravo. Zahtevali so, da ga g. minister Šibenik umakne.
Radičevci ne dovolijo, da bi se načrt spreminjal.
V imenu radičevcev je govoril sam minister za agrarno reformo dr. Šibenik. Vztrajal je pri svojem predlogu. Izjavil je, da je predlog v skladu z ustavo in zakoni in da cd njega ne odstepi.	t
Tekom ponovne debate je dr. Šibenik izjavil, da bo v slučaju, če ne bi prišlo v vladni večini do sporazuma, predložil zakonski načrt naravnost plenumu zakonodajnega odbora. Naj se o nesporazumu razpravlja v plenumu zakonodajnega odbora. On s svoje strani ne odneha prav nič. Radičevci ne pustijo, da bi se v zakonu sploh kaj spremenilo.
Kakor rečeno, je bila seja zelo burna. Prerekanje je doseglo svoj vrhunec, tako da se je bilo bati, da ne bi prišlo še do hujših prizorov. Radi tega se je morala seja predčasno končati.
Pavle Radie pri Uzunoviču.
Takoj po seji je v imenu radičevcev g. Pavle Radič obiskal predsednika ministrskega sveta g. Uzunoviča. Zahteval je, da naj pride zakonski predlog na dnevni red zakonodajnega odbora v torek. Na drugi strani pa zahtevajo radikali, da se o zakonu sploh ne razpravlja, dokler se o njem ne razpravlja v radikalnem klubu, kjer bi se večina gotovo izjavila proti.
Začetek nove krize?
Radičevci smatrajo današnji nastop radikalov kot začetek krize, ki jo je izzval Nikola Pašič. Značilno je, da so borbo vodili predvsem omenjeni radikalni poslanci, ki so znani kot najudanejši Pašičevi pristaši. Radičevci smatrajo to kot ponoven dokaz, da tukaj ne gre za zakon, marveč za začetek nove krize, ki jo hoče Pašič na ta način izzvati. Vsekakor je ta zadeva zelo važna in se ne bo tako lahko rešila. Obenem je ta zadeva značilna za razpoloženje, ki vlada v vladni večini.
Seja narodne skupščine.
PREDLOG ZA ODPRAVO TOBAČNEGA DAVKA ODBIT. — OD ŽELEZNIŠKEGA MINISTRA ZAHTEVANI 100 MILIJONSKI KREDIT DOVOLJEN.
Belgrad, 6. nov. (Izv.) Na današnji skupščinski seji je pred prehodom na dnevni red prišel v razpravo nujni predlog muslimanskega poslanca Saliha Baljiča, da se ukine zakon o 7 odstotnih dokladah na pavšalni davek za •tobak v Bosni in Hercegovini. Predlog je obrazložil Baljič, ki je ugotovil, da obstoja davek samo v Bosni in Hercegovini in da pomenja veliko krivico napram kmetskemu ljudstvu v Bosni in Hercegovini.
K nujnosti je govoril tudi poslanec Jugo-
slovanskega kluba Pušenjak. Med drugim je izvajal, da je glavni in v nekaterih krajih Bosne in Hercegovine skoro edini vir dohodkov prebivalstva te pokrajine dohodek iz tobaka. Radi tega je vprašanje tobaka življensko vprašanje za Bosno in Hercegovino. Ugotovil je, da se je ob priliki razprave v finančnem odboru in carinskem odseku predložilo vse polno pritožb. Obsojalo se je omejevanje sajenja tobaka, ne samo v Bosni in Hercegovini, tem-' Nadaljevanje na 2. strani,;
Josip Juraj Strossmayer.
Če bi danes vstal veliki škof in bi videl, kdo in kako mu odkriva spomenik, bi se raz« jokal. Med največjimi duhovi svoje dobe je bil, primas po svojem velikem vplivu v cer< kvi, suveren po svojih svetovnih političnih in kulturnih zvezah, voditelj hrvatskega naroda in apostol jugoslovanske in slovanske vzajemnosti. Njegov spomin združuje in poveličuje. Današnje slavlje v Zagrebu pa ni veren odsev zgodovinske veličine tega moža, ampak žal le žalostna slika današnjih razdrapanih razmer na Hrvatskem in v naši državi sploh.
Strossmayer je bil predvsem apostol Go* spodov, njegovo geslo: »Vse za vero in domovino,« njegove smernice v duhu okrožnic Pija IX. in Leona XIII. Z nedosežno višino svojega duha je zagovarjal vso Cerkev in njene ustanove. V pastirskem pismu 1891. ostro odbija podtikanja, da je on proti dogmi o nezmotljivosti papeža: »Ljudje, ki tako govore, bi morali vedeti, da je papeževa nezmotljivost po vatikanskem zboru člen verskega nauka, ki ga noben katolik radi rešitve svoje duše ne sme zanikati.«
Škof je postal utemeljitelj zgodovinskih ustanov hrvatske znanosti in prosvete. S križem v roki je 1867. otvoril Jugoslovansko akademijo, in slavospev križu, iz katerega, izhaja luč resnice, je bil njegov otvoritveni govor. V »Treh besedah našemu vseučilišču« pravi Strossmayer profesorjem: Naš narod želi in zahteva, da se njegova mladina povsod, in posebno, na vseučilišču ohranjuje v krščanskem duhu. Proti Svetemu Duhu in naši bodočnosti greši, kdor bi se kot nevernik in apostol brezverstva vzpel na profesorsko stolico.«
Strossmayer je Hrvate učil ljubiti svoj narod in zanj trpeti. »Mi smo gospodje, najprej Hrvati,« tako je poudarjal v saborskih govorili. Kazal nam je pot jugoslovanskega bratstva in slovanske vzjemnosti. Takole je dejal v saboru 1861. leta: »Načelo enakopravnosti in slovanske vzajemnosti je bilo in bo vedno ona svetla zastava, pod katero se bo hrvatski narod boril za svobodo in človeške pravice.«
Cirilometodijska ideja je bila že Stross-mayerju pot, po kateri si naj gradimo Slovani svojo skupnost. V pismu leta 1861. pravi iz srca: »Oh bratje Slovani! Vi ste očividno po Bogu določeni za velika dela v Aziji in Evropi. Vi ste pozvani, da ostarelo in v sebičnosl zabredlo družbo prerodite. Dosegli boste to, ako se z zapaauo cerkvijo pomirile in se otre-sete vseh sumničenj, ki vas ovirajo.« In leta ,1891. prorokuje: »To (zedinjenje Cerkva), kar danes označujemo še za sanje, bo najkasneje koncem bodočega stoletja blagoslovljena iu odrešilna resnica.«
Vse je dal »Za vero in domovino«, svoje življenje in ogromno premoženje. Njegova velika dela, samo njegovo ime, je večji, važnejši, in lepši spomenik kot pritlikavo današnje slavje v Zagrebu.
» ♦ *
Zagreb, 6. novembra. (Izv.) Semkaj ja prišlo veliko število zastopnikov raznih kulturnih društev na Hrvatskem, ki bodo jutri prisostvovali slovesnemu odkritju Strossma-yerjevega spomenika. Vse tukajšnje časopisje piše o življenju in delu škofa Strossmayer-ja. Istočasno pa napada Pribičeviča in Jugoslovanskega Sokola, ki bojkotira vso proslavo, Odkritju spomenika ne bo prisostvoval nobeden zastopnik dvora, vlade ali parlamenta.
ZASTOPNIKI JUGOSLOVANSKEGA KLUBA
NA STROSSMAJERJEVI PROSLAVI.
Belgrad, 6. nov. (Izv.) Jutrišnje proslav« Strossmayerjeve v Zagrebu se, kakor smo že poročali, od vlade ne bo nihče udeležil, Jugoslovanski klub bo poslal ua to proslavo poslance Dušana Serneca, Štefana Faleža in Josipa Škoberneta.
MADJARSKI ŠKOFJE MEIIIKANSKIM ŠKOFOM.
Budimpešta, 6. nov. (Izv.) Madjarski škofje so poslali mehikanskim škofom izjavo solidarnosti, v kateri dajejo izraza svoji žalosti nad preganjanjem katoliške cerkve v Mehiki. Mehikanskim katoličanom sporočajo svoje pozdrave in jih spodbujajo, da vzdrže v boju za pravice in svobodo katoliške cerkve.
Chicnirn fi nnv C T,,- HruSKn Tfnlnmh.o,
O") —. --.I	uol ,U ltumuiuu.
vih vitezov je sklenilo nabrati vsoto enega milijona dolarjev za propagando proti zatiralcem katolištva v Mehiki,
več tudi v Sloveniji, posebno v Prekmurju, kjer so so ukinile prejšnje ugodnosti glede sajenja tobaka za domačo potrebo. Istotako je navedel številne pritožbe radi drakonskih kazni, ki se nalagajo sadilcem tobaka.
Kar se tiče predloženega zakonskega načrta, jo brez dvoma jasno, da je ta davek velika krivica in da ga je treba odpraviti. Davčni sistem za več vrst zemljiškega davka je treba čim prej ukiniti, posebno desetek, ker je ta davek pretirano visok. Zemljišče, posejano s tobakom, je že obdavčeno po vrednosti zemljišča. Izjavil je, da bo podpiral nujnost tega predloga.
V	imenu demokratov je za nujnost predloga govoril poslanec Rad osla v Agatonovič.
Vladna večina nujnost predloga odklonila.
V	imenu vlado je minister Vujičič izjavil, da vlada ne sprejema nujnosti, nakar je vladna večina odklonila nujnost.
Prometni minister zagovarja svoj predlog.
Skupščina je nato prešla na dnevni red: nadaljevanje razprave o odobritvi 100 milijonov naknadnih kreditov. Poslednji je govoril železniški minister Vasa Jovanovič, ki je naglasil težave pri našem prometu. Kapaciteta je postala zelo majhna. Potenca jo premajhna. Leta 1925 je bil promet precej manjši, in sicer radi tega, ker je bila manjša trgovina. Letos je premet živahnejši. Proge so v splošnem preobremenjene. V vseh ravnateljstvih se je spravilo v promet izredno število vlakov. Skupno 48 vlakov z 2000 vagoni. Glede brezplačnih kart se minister lahko posluži evoje pravice. Cene voznim kartam so precej visoke, vendar niso najvišje. On stoji na stališču, da naj bodo ceno za prvi in drugi razred dražje, tretji razred pa naj bo cenejši. Kar se tiče prometnega osebja, je v glavnem dobro. V najkrajšem času
se bosta sprejeli tarifni konvenciji, najprej z Avstrijo, nato z Mažareko. Za 16. november se je sklicala anketa vseh krogov, da se izdela prometni načrt. Minister Jovanovič je svoj govor končal takole: »Gospod Smodej je svoj govor končal z apelom, da naj se ne reducira delavstvo, zato dajte 100 milijonov, pa bomo plačali delavstvo, za katerega se gospod Smodej zavzema.«
Naknadni krediti sprejeti.
Nato se je prešlo na glasovanje. Zakonski predlog o 100 milijonskem naknadnem kreditu je bil sprejet s 122 proti 20 glasovom v načelu, v podrobnostih pa s 115 proti 32 glasovom. In s tem se je odobrilo 100 milijonov za železniško ministrstvo. Na ta način se je odstavila z dnevnega reda debata, ki je trajala ves teden.
Prihodnja seja v torek.
Predsednik dr. Subotič je predlagal, da se prihodnja seja skliče' v torek radi praznika sv. Dimitrija, ki je v ponedeljek, in da naj se sprejme sledeči dnevni red: Razprava o poročilu odbora o spremembi člena 205 zakona o državnem prometnem osebju.
V razpravo pride nestalnost železničarjev.
Oporicija je proti temu dnevnemu redu protestirala, češ, da je brezpraven, ker je rok za to spremembo potekel s 1. novembrom. Subotič tega protesta opozicije ni sprejel in je vladna večina dnevni red odobrila. Na ta način se bo v torek pričela debata o tem, ali naj se železniškemu osebju podaljša nestalnost še za nadaljnja tri leta. Jugoslovanski klub je po svojem zastopniku poslancu Zebotu že v odboru nastopil proti. V plenumu bo zahteval, da se železniškemu osebju ne prizadene ta nova krivica.
Konferenca voditeljev opozicije.
PRITISK NA VLADO, DA NARODNO SKUPŠČINO PRESKRBI Z DELOM.
Belgrad, 6. nov. (Izv.) Danes dopoldne so se sestali voditelji opozicije gg. dr. Korošec, dr. Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Razpravljali so o položaju, ki postaja vedno bolj zapleten, in vladni nestalnosti z ozirom na akcijo Pašiča in njegovih ljudi. Sklenili so, da člani opozicije prihodnji teden ne bodo predložili nobenega nujnega predloga, da bi na ta način vlada pokazala, kaj ima dati skupščini v delo. Tekom tega tedna se je namreč pokazalo, da je bila iniciativa za delo na strani opozicije. Jugoslovanski klub je predložil
predlog za nujno pomoS poplavljencem v Sloveniji, katerega je vladna večina odbila in predlog o zakonski ureditvi draginjskih do-klad državnim uradnikom, katerega je vladna večina istotako odbila. Nato so sklenili, da se zahteva od skupščinskega predsednika pojasnilo, zakaj se je na jutrišnjem pogrebu zemeljskih ostankov vojvode Putnika, Nikoliča in Stojana Novakoviča določilo mesto narodnim poslancem celo za člani glavne kontrole in humanitarnih društev.
Za zaščito slovanske narodne manjšine
- v Italiji.
Italijanskemu fašizmu je iz vsega početka manjkala programatičnost, vsaka urejena, logična miselnost. Nastal je v viharnih dneh svetovne vojne, zamišljen izključno kot ardi-tizem, kot organizacija krdel najdrznejših, ki naj brez ozira na zakone poneso bojno bakljo, kjerkoli bi se pokazala mlačnost, omahovanje pri zasledovanju italijanskih nacionalistično-imperialističnih ciljev. V nemoralnih vojnih in revolucionarnih časih utegne taka organizacija v odločilnih trenutkih pomeniti rešitev. Tako se ima Italija dejansko fašizmu zahvaliti, da je dosegla v svetovni vojni maksimum svojih nacionalističnih teženj (pri čemer zlasti ne smemo pozabiti na Reko!) in da je zadušila slepo revolucionarno hotenje svojih pro-letarskih množic.
Toda enega fašizem ni znal: ni se znal iz arditizma preroditi v normalno demokratično stranico, ki bi odgovarjala časovnemu duhu in razvoju kulturnega sveta. Uveljavil je v državi diktaturo kot trajno ustanovo, udajajoč se blodni misli, da je mogoče z nasilnimi sredstvi zediniti ali vsaj ukrotiti duhove enega celega kulturnega naroda in jih upreči v en sam politični voz. Vse dosedanje izkušnje in zdrava pamet pravijo, da je to popolnoma nemogoče in tragično je za Mussolinija, ki je nedvomno eden najmogočnejših in najjasnejših duhov sedanje dobe, da tega ni doumel ali pa ni imel moči, da bi to spoznanje nasproti svojim pristašem uveljavil.
Saj se je površnemu opazovalcu prav lahko zazdelo, da se je vsa Italija več ali manj sprijaznila s fašizmom in da si ne želi drugega režima — če že no iz navdušenja za fašizem, pa iz strahu prem čem hujšim. Mussolini in njegov tisk sta se neštetokrat sklicevala na ogromno popularnost Mussolinija, na neprimerljive manifestacije vseh slojev njemu v prilog, kjerkoli se pokaže, na dejstvo, da gre življenje v Italiji na vseh poljih svojo pot, da ni ne štrajkov no nikakih drugih pojavov splošnega nezadovoljstva in nasprotja. Vse to je res, a ne resnica, varljiva zunanjost, za katero se prisilno skriva pravo razpoloženje velikega dela Italijanov. Kolik je ta del, zaenkrat ni mogoče reči, n je po vsej priliki 'olik, da je obstoju sedanjega režima nevaren.
To najizrazitejše potrjujejo dogodki, ki so zadnje dni odigravajo v Italiji. Atentat na Mussolinija — kakor tudi prejšnji atentati — Jo pri tem še najmanjšega pomena; Italija je dežela atentatov in atentatorjev. Italijani so umorili celo svojega ustavnega in blagega vladarja Ilumberta, med njimi se je našel
atentator, ki je umoril nesrečno avstrijsko Elizabeto, ki ni imela nič'skupnega s politiko, saj se je rušila pod težo svoje osebne usode — kako bi bilo potem mogoče, da nihče med Italijani ne bi dvignil roke proti diktatorju, pa naj je ta tudi duce Mussolini? Sam atentat na Mussolinija nam torej ne bi povedal nič posebnega; a nekaj drugega so odredbe, s katerimi je vlada reagirala na ta dogodek. Te odredbe niso bistveno nič drugega nego obsedno stanje za vso državo. Kale o mogočno mora vreti v spodnjih plasteh italijanskega naroda, da smatra fašistovska vlada, ki je bila že doslej ukinila vse državljanske svoboščine in postavila za vsako desetorico državljanov svojega orožnika ali miličnika s puško in bajonetom pa bombo za pasom — za potrebno, da vse varnostne odredbe še do skrajnosti poostri! Kako naj se obdrži režim, ki se mora v svojo obrambo trajno posluževati takih sredstev? Zato pravimo: Polom italijanskega fašizma je gotov in morda tudi ne več daleč.
Toliko o fašizmu kot celotnem pojavu čisto akademično, brez vsake strasti ali zamrze. Nekaj drugega pa so zločinski dogodki, ki so sledili kot navidezni odmev atentata na Mussolinija v Gorici. Navidezni, pretvezni odmev pravimo, kajti jasno je, da so bili ti čini že davno prej določeni in da se je čakala le primerna prilika, ki bi dala zanje vsaj navidezno pretvezo. Saj kaj imajo goriški Slovenci opraviti z atentatom na Mussolinija? Atentator je bil vendar pristen Italijan in z njegovimi miselnimi krogi nimajo goriški Slovenci najrah-lejšega stika. Iz kakšnih razlogov je torej zločinska tolpa dobila nalog, da ob tej priliki devastira s srčno krvjo osnovane in vzdrževano kulturne ustanove goriških Slovencev? Ali ni čisto jasno, da se jo to zgodilo po dolgo pripravljenem načrtu, z namenom, da se idealizmu goriških Slovencev končno izpodrežejo korenine in bodo omahnili v jamo, kjer komaj čakajo nanje lačni volkovi?
Pač ni mogoče najti besed, ki bi dovolj označilo vso kukavnost dejanja, ko 40 milijonski narod z dvatisočletno kulturo s sekiro in ognjem navaljuje na polmilijonsko narodno manjšino in vandalsko uničuje njene kulturne ustanove, ustvarjeno iz herojične požrtvovalnosti najboljših njenih duhov in iz od ust pri-trganih grižljajev brezbrambnega, revnega, a poštenega in prosvete željnega ljudstva. Večna sramota italijanskemu narodu za ta čin. ako ga ne popravi! Kajti za ta čin je odgovorna celota. Poklicani zastopniki italijan-stva trdijo, da je danes italijanski narod na I
višku svoje moralne in materijalne sile; če
je temu tako, potem bo pač imel toliko moči, da brezbrambne, vse dolžnosti zvesto izpol-nujoče državljane obrani pred vandalističnimi čini zločinskih tolp. Ako tega ne stori, kaže, da se s temi čini strinja in zato mora nositi zanje tudi vso odgovornost.
Najodločnejše pozivamo naše merodajne činitelje, da se nemudoma obrnejo na med-
narodna mesta in zahtevajo pri njih obrambe naših nesrečnih bratov v Italiji. Io so tista mednarodna mesta, ki so te naše brat« izročila Italiji, naravnost dolžna. Evropa vendar ne more gledati, da se v njeni sredi barbarsko ubija pol milijona pridnega, kulturnega ljudstva
Kaj nem je samim storiti, vemo in bomo storili.
Strašna noč v Gorici.
Slovenska Gorica jo doživela v četrtek strašno noč. Fašisti so zaključili proslavo zmage (4. novembra) z divjanjem proti Slovencem in uničevanjem njihovega imetja, kakršnega Gorica ni še videla. Tolpa v črnih srajcah, oborožena z gorja-čami, je obšla mesto ter udirala na sedeže slovenskih narodnih ustanov. Mogočna vrata Trgovskega doma so se vdala pod udarci razdivjanih fašistov. Druhal je udrla v prostore Glasbene Matice, kjer je uničila vse, kar je prišlo pod roko: 'glaso-virje, stolico, mize, klopi, knjige in note. Vso je letelo skozi okno na cestni tlak. Ko so faišsti iz-višili svoje uničevalno delo, so polili z bencinom pod in ga zažgali. K sreči so kmalu prispeli na lice mesta gasilci in pogasili ogenj. Druga gruča se je pa povzpela do visokega pročelja ter s kladivi razbila vzidani napis »Trgovski dom«. Na njegovo mesto so fašisti napisali »Viva Italta«. Tudi slovenski napis na »Šolskem domu« so fašisti razbili na isti način. Prepevajoč fašistovske himne in med vzkliki »Doli Slovenci! »Smrt njim!« je tolpa navalila na sedež Zveze prosvetnih društev v ulici sv. Ivana. Razbijala je po pohištvu ln ga uničila ter razmetala vse časopisje in nešteto knjig.
Fašisti so se vrgli nadalje v urad političnega društva »Edinostc, kjer ima pisarno dr. Josip Bl-težnik; tudi tu so razdejali vse, kar jim j« prlSlo pod roko.
V isti noči so fašisti trikrat poskusili vdreti v »Katoliško tiskarno«, kjer se tiska »Goriška Straža«, prvič ob 7. uri, drugič ob 8. uri zvečer, tretjič ob 1% ut! ponoči. Prvikrat in drugikrat jih
je bilo nad 200. Tretjikrat so se pripeljali na avtomobilu in so imeli s seboj tudi bencin, da bi polili tiskarno. Napad na tiskarno »e ni posrečil, ker so upravitelji tiskarne pravočasno opozorili na pretečo nevarnost policijskega komisarja, Id je poslal v obrambo četo vojakov planincev; ti so — vsa Čast jim — napade odločno zavrnili. Kakor je policijski komisar z vojaštvom preprečil razdejanje Katoliško tiskarne, tako bi bil lahko ustavil pohod fašistov proti drugim ustanovam. Zakaj jo policija mirno gledala, ko so se fašisti plazili po pročelju Trgovskega doma in razbijali slovenski napis? Za opustošenje po Gorici delamo odgovorne prefekta v Vidmu Spadavecchio in podprefekta v Gorici, Anza. Ali se n« pravi norce briti, če ob dnevih splošnega razburjenja fašistov pošlje goriški policijski komisar za obrambo ogroženih ustanov po dva — do tri karabinerje?
Tako so se fašisti vdrugič znesli nad gori« škimi Slovenci po atentatu na Mussolinija. Saj je znano, da je tolpa podivjanih fašistov že v ponedeljek vdrla v prostore »Mladike« in razgrajala pred stanovanjem odvetnika dr. Podgornika. Značilno je, da so se fašisti spravili na podružnico Ljubljanske kreditne banke, ki se nahaja v Trgovskem domu. Prekinili so namreč poslovanje banke. In ko so v Gorici končali svoje lepo delo, so se napravili v Solkan, da strahujejo konfiniranega poslanca Srebrniča. Goriški fašisti so atentat na Mussolinija izvrstno izrabili. Kaj pravi duce k temu?
Sklepi velikega fašistov-skega sveta.
Zvonenje po toči.
Rim, 6. nov. (Izv.) Na današnji seji velikega fašistovskega sveta je bilo sklenjeno, da se pošlje posameznim vodstvom v provincah ukaz, da morajo nasilja nad nefašisti prenehati. Obenem obžaluje veliki fašistovski svet, da je prišlo do demonstracij proti inozemskim konzulom, četudi se morda niso uprizorile te demonstracije od strani članov fašistovske stranke. Posameznim vodstvom v provinci se zabranjuje, ustanavljati lastno policijo in sestavljati prosikripcijske liste.
GARIBALDI V PARIZU.
Pariz, 6. nov. (Izv.) Ob prihodu polkovnika Riciottija Garibaldija v Pariz so se zbrali na kolodvoru člani Garibaldinske zveze. En izmed članov je dal izjavo, da ni bil Garibaldi nikdar njihov polkovnik in da je bil že pred dvema letoma črtan iz imenika članov.
Pariz, 6. nov. (Izv.) Garibaldi je prispel pod nadzorstvom policijskega organa v Pariz, kjer ga bodo zasliševali v zadevi dejanj, katerih je osumljen.
KATALONSKA ZAROTA.
Bordeaux, 6. nov. (Izv.) Policija je aretirala šest Italijanov in Špancev, ki so prispeli semkaj iz Pariza in ki so bili na tem, da odpotujejo v Perpignan, kjer naj bi stopili v stik z zarotniki proti sedanjemu španskemu režimu.
FRANCOSKA VLADA IN KATALONSKA ZAROTA.
Pariz, 6. nov. (Izv.) Časopisi poročajo, da je francoska vlada protestirala, ker so se na njeni meji pripravljale zarotniške akcije in ker se je na ta način zlorabljalo prijateljstvo francoske vlade.
Kako je z odtegljaji
uradniških plač.
Včeraj smo priobčili izvleček iz govora poslanca Kremžarja k njegovemu predlogu o zakonski ureditvi draginskih doklad uradni-štvu. Danes prinašamo iz njegovega govora tisti del, v katerem je poslanec orisal, kako se očitno vara javnost, ko se ji govori, da gredo odtegljaji od uradniških plač za poplavljence. Poslanec je izvajali
»Pretekli so trije meseci, sedaj smo v četrtem, toda 1. novembra so sc državnim uradnikom zopet odtegnili prispevki za poplav-ljcnce.
Niti en dinar ni šel za poplavljence!
Od teh prispevkov, ki vsaj za Slovenijo — v celi državi znašajo ogromne vsote —, znašajo 1 in pol milijona dinarjev, ni bilo za poplavljence na Slovenskem dovoljenih nič več kot samo 120.000 dinarjev. Koliko jc bilo v rcsnici izplačanega, tega ae vem, toda več kakor 120.000 sigurno nc.
Tedaj je jasno, ako bi ta denar, odvzet državnim uradnikom tudi res šel in smel iti za poplavljcnce, da jc to samo desett del tega denarja, kar sc jc odvzelo uradnikom. Toda \?.7. trdim, da od vzetega denarja niti en dinar ni šel za poplavljcnce! To se ni zgodilo iz enostavnega vzroka, ker se ta denar
ni smel porabiti za poplavljence, ker to po zakonu in ustavi ni dovoljeno!
Po naši ustavi, ki jo imamo, je jasno, da se na tak ali kakršenkoli način v državni blagajni nabrani denar ne more porabiti v poljubne svrhe, temveč se more porabiti samo v tiste namene, kakor je to v zakonu določeno. Za poplavljence ima država v svojem proračunu določen kredit in ko Je ta kredit porabljen, ni sredstev, iz katerih bi se jim moglo pomagati, ako tega ne sklene Narodna skupščina.
Varanje poplavljencev in uradništva. dan
Narodna skupščina pa do danes Sef'1*!! sklenila, da bi se denar, odvzet? firadnikom, mogel in smel porabiti za poplavljence. Zato je sama gola neresnica in samo izrabljanje bede poplavljencev, ako sc reče, da se državnim uradnikom odvzeti denar nalaga za poplavljence.
Ko se je to ugotovilo, da se denar, odvzet državnim uradnikom, ni porabil m tudi po zakonu in ustavi ni smel porabiti za poplavljence, da se ta denar ni odvzemal samo skozi 3 mesece, ampak da se namerava odvzemati stalno, potem je jasno, da mora tako postopanje od strani merodajnih in odgovornih faktorjev uradnika — izvrševalca zakonov zrevolucionirali. Meni se zdi, da se do-tičniki, ki so izdali to naredbo z dne 23. julija t. 1., s katero se odjemlje denar državnim uradnikom za poplavljence, državni blagajni storili razmeroma majhno uslugo, da »o pa državni avtoriteti in morali državnega uradništva neizmerno škodovali. Kajti tako postopanje, sklicevanje na bedo naroda in pod to pretvezo odvzeti denar že itak slabo plačanemu državnemu uradništvu, v prepričanju, da ta denar v resnici ne more in ne sme iti v svrho, o kateri se govori, tako postopanje je nemoralno. Na ta način se državni uradnik samo demoralizira. To jc očitno varanje jav nostil
Svečana promocija škofa
Akšamoviča.
Zagreb, G. novembra. (Izv.) Danes ob 12. uri se je vršila na zagrebškem vseučilišču svečana promocija djakovskega škofa Akša-moviča za častnega doktorja bogoslovja ho-noris causa. Tej svečanosti so prisostvovali zagrebški nadškof dr. A. Bauer, belgrajski nadškof o. Rodič, dr. Premuš, pomožni škof v Zagrebu, senjski škof dr. Marušič in don Franjo Bulič. Nadalje je bil navzoč tudi veliki župan Kramarič, zagrebški podžupan Krče-lič in general Matič, Rektor zagrebške univerze dr. Miiller je imel ob tej priliki govor, v katerem je orisal zasluge škofa Akšamoviča kot naslednika Strossmayerja. V svojem govoru je poudarjal misel, da more edino religija rešiti konflikt med individualnim in socialnim principom družbe. Škof Akšdmovič se je nato zahvalil za visoko čast, ki mu jo Je ižkazalo zagrebško vseučilišče, in je obljubil, da bo, kakor doslej, tako tudi naprej deloval v duhu svojega velikega prednika Strossmayorja. Nato so po predpisanih ceremonijah, ki so v zvezi s predajo častne doktorske diplome, navzoči živahno aklamirali škofa Akšamoviča in mu čestitali.
Managua (Nicaragua), 6. nov. (Izv.) V St. Jago je bilo radi potresa porušenih več hiš. V Pauabi se jo porušila katedrala.
Kaj se godi doma
Protest slovenskega ženstva.
Isti dan, ko je Narodni ženski savez na Bledu sprejel resolucijo, naj policija strogo nadzoruje tisk, lovi »Jutro« čitatelje in naročnike, posebno ženske z obširnim vabilom, s katerim o^"'arja na ogabno literaturo najnižje vrste, ki jo bo list prinašal.
S tem, da se drzne ponujati slovenskemu žen-stvu tako ogabno čtivo, sramoti čast in dostojanstvo žene sploh, ker ji podtika, da najde le v čl-tanju iu doživljanu takih, neprimerne senzacije polnih romanov, ki jih nudi dnevna svobodomiselna žurnalistika, svojo naslado in uteho. Ponižuje jo na najnižjo stopnjo razumnost, da, odreka ji vprav zmožnost lastnega presojanja ter jo postavlja nazaj v čase poganstva, ko je bila žena brezpravna sužnja. Slovensko ženstvo tudi noče v moderno poganstvo, ki ga propagira umazana literatura. Kakor za svoje stanovsko delo ne potrebuje nikakega varuštva, ga najenergičnejše odklanja tudi pri izbiri svoje duševne hrane.
Odločno zavračamo grd napad, ki slovensko ženstvo pred svetom tako globoko ponižuje in poživljamo vse poštenomisleče ženstvo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi onemogoči širjenje takega nemoralnega, brezvestnega tiska med naš narod. Slovensko ženstvo je v borbi za poštenost in dostojnost še vedno storilo svojo dolžnost. Zato bo tudi v boju proti kugi, ki grozi naš narod duševno upropastiti, nastopilo neustrašeno.
Slovenska žena napovej bojkot hiši, v katero prihaja list, ki žali Tvojo čast!
Slovenska gospodinja, ne kupuj, ne podpiraj trgovca, mesarja itd., ki ima naročen list, ki globoko žali Tvoj verski čut in ženski ponos.
Vodstvo Dekliških zvez v Mariboru. — Slovenska krščanska ženska zveza v Ljubljani. — Krščansko žensko društvo. — Krščanska ženska zveza v Mariboru. — Slovenska Orliška, zveza. — Poselska
zveza v Ljubljani. — Krekova prosveta.
Dinarski dan.
V	spomin šeste obletnice žalostnih rapalskih dni priredi Jugoslovanska Matica išrom cele Slovenije, dne 14. novembra 1926. zbirko v narodno obrambne namene pod naslovom
»dinarski dan«.
Ta »dinarski dan« je zamišljen takole:
V	vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovenske Matice ali kjer še te ne obstojajo, druga društva organizirajo »dinarski dan«, na način cvetličnih dnevov. Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjotjih in zasebnih stanovanjih. Na de-
fftelij.-pa naj se zbiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše. Sicer pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo iniciativi lokalnih fak-torejv, ki naj Zbirko urede kar najbolj prikladno in koristno. Nabrane vsote naj se potem nakažejo pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani.
Prodajali se bodo odkupni znaki po 5 Din komad, ki naj jih društva naroče pri pokrajinskem odboru v Ljubljani.
Naj ne manjka širom Slovenije nobene vasi, nobenega kraja, kjer bi ne zbirali ta dan za ne-odrešene brate in sestre.
Vsi neumorno na delo za nje. Dobro došel je nastal v vasi Rigonce, župnija Dobova, stahovit
Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani.
v
Črne suknje
za žalne in druge prilike si morete takoj omisliti, treba Vam je le stopiti k tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana, ki v vsakem pogledu najceneje postreže.
Stavbeno gibanje v Ljubljani.
Marija Rupnik, posestnica v Gerbičevi ulici št. 8, je dobila uporabno dovoljenje za novo enonadstropno hišo z dvema stanovanjemema. — Jakob Dekleva, posestnik ob Alešovčevi ulici št. 28 v Spod. Šiški je dogradil visokopritlično hišo z dvema stanovanjema ter dobil uporabno dovoljenje. — Ivan Komar, posestnik v Valjavčevi ulici, je sezidal enonadstropno vilo z enim stanovanjem in se jo vselil. — Franja Breščak, posestnica in soproga carinskega revizorja, je dokončala svojo visokopritlično hišo na parceli 470-1 ob Dunajski cesti poleg športnega kluba Primorja in se je vselila. V hiši je dvoje stanovanj. — Mihael Tešar, želez, strojevodja, je dovršil visokopritlično, dvo-stanovanjsko hišo v Spod. Šiški na pare. 328-5 bivšega Lukmanovega zemljišča ob Cernetovi ulici. — Franc Smole, ključavničarsik mojster, ki je sezidal v pričefku Dermotove ulice enodružinsko visokopritlično hišo in se vselil. Na vrtu je postavil lep prostoren čebelnjak. — Matija Roth, strojevodja drž. železnic, je zgradil hišo na pare. 326-3 med Černetovo in Demotovo ulico v Sp. Šiški. Hiša ima sicer samo eno stanovanje, je pa predvideno, da se spravi pod streho dve družini. Med tednom se je selil. — Josip Pavlin v Jeranovi ulici št. 4 je prezidal dvoriščno gospodarsko poslopje v stanovanje.
Elizabeta škraba, trgovka iz Tomišlja, je kupila stavbišče za Bežigradom nasproti sedme mestne stanovanjske hišo ter namerava tam zgraditi enonadstropno stanovanjsko hišo, pritličje pa bo uporabila za trgov-sek lokale. — Josip Štrukelj, trgovec, Florijanska ulica 10, namerava zgraditi v Groharjevi ulici na parceli 77-16 enonadstropno hišo z enim stanovanjem. Pričel je že z izkopom temeljev, neprestano deževje pa mu je delo ustavilo. — Italijanski konzulat je kupil vilo bivšega kranjskega deželnega predsednika barona Schvvar-za na Erjavčevi cesti. Na vrtu namerava takoj začeti graditi dvoriščno poslopje za svoje uradne prostore. Stavba bo heraklitna ter je dela prevzela gradbena tvrdka G. Tonies. — Pred igriščem bo zgradil gostilničar Usenik na dvorišču prizidek enonadstropne stavbe, kjer bo priredil v pritličju gostilniški salon, zgoraj pa stanovanjske prostore. Razen tega bo dvignil del gospodarskega poslopja in naprevil dvoje stanovanj po dve sobi. — Inž. Golias je začel pripravljati temelje za novo vilo ob Groharjevi ulici. — Dvojno hišo ge. Minke Pestotnikove in inž. Guliča na Mirju so spravili pod streho. — Dr. Gosar je pri svoji hiši na Mirju dogradil in pokril enonadstropni prizidek. — Frančiška Toladko iz Zelene Jame št. 8, namerava graditi enodružinsko, visokopritlično hišo ob Grab-lovičevi ulici na pare. 73.13 na bivšem zemljišču ge. Trškanke. — I. Poženel je svojo novo enonadstropno hišo na Ižanski cesti že ometal in vstavil okna. — Malo više je Alojz Cernič dogradil enonadstropno hišo ob Orlovi ulici. — Ob cesti v Rožno dolino je mestni uradnik Juvan spravil pod streho svojo enonadstropno vilo. — Stavbna zadruga »Stan in dom« je na svojem zemljišču med Tržaško cesto in Glinško ulico dogradila vse letos pričete stavbe.
Mestna občina je oddala dela za dve stanovanjski baraki ob Ižanski cesti tesar, mojstrom Iv. Zakotniku in Fr. Ravnikarju. Pridobilo se bo v vsaki baraki po 14 zasilnih stanovanj za delo-Zirance. Nekaj deložiranih družin pa bo občina spravila v Souvanovo hišo ob Cankarjevem nabrežju. Hišo, ki je služila kot skladišče, je mestna občina vzela v najem.
Velik požar v Rigondh.
V noči od petka na soboto, dne 30. oktobra je nastal v vasi Rigonce, župnija Dobova, strahoviti požar, ki je upepelil 6 posestnikom vse imetje. Devet gasilnih društev iz bližnje in daljne okolice je gasilo, toda deloma brez uspeha, ker je ravno to noč divjal izredno hud vihar. Žrtev požara, ki
je nastal najbrž vsled Iskro iz železniške loko-motive, je postala komaj 28 letna posestnikova žena Marija Cirnski, ki je hotela iz goreče hiše re-Siti, kar bi se še dalo, a se je zrušilo nanjo goreče tramovje. Potegnili so jo sicer takoj izpod razvalin, toda opekline so bile tako hude, da jim je podlegla v bolnici v Brežicah, kamor so jo takoj po strašni nesreči pripeljali.
Vlom v Gorjah.
V noči od četrtka na petek je bilo vlomljeno v trgovino z mešanim blagom v vili Pristov v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Zmanjkalo je raznega blaga v vrednosti nad 3O.0OO Din. Nekaj blaga so našli zjutraj pod bližnjim kozolcem. Ni gotovo, ali ga je vlomilec izgubil, ali pa ga je namenoma vrgel proč, da' zmede sled. Pred nakupom manu-fakturnega blaga se svari. Vrata trgovine je vlomilec odprl s ponarejenim ključem.
Oblačila
za gospode in otroke kupite najugodneje pr? staroznani tvrdki
I. MAČEK, Ljubljana, iSr^.
Švedska svetsKa marka Kal j aca i
Dnevne novice
Vabilo
na
zbor zaupnikov SIS
ki bo v nedeljo 14. novembra 1926 ob ^11 v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika stranke dr. Antona Korošca.
2.	Volitev načelnika stranke.
3.	Volitev prvega podnačehiika stranke.
4.	Slučajnosti.
Dr. A. Korošec, t. č. načelnik. *
Ce bi kd o izmed zaupnikov pomotoma ne prejel po pošti osebnega vabila, ki velja obenem kot hkamica, naj se zglasi ustno ali pi-sneno pri naših tajništvih v Ljubljani ali v Mariboru, na dan zborovanja pa pri rediteljih.
Udeležence iz bivše Kranjske opozarjamo, da vozi iz Ljubljane prvi vlak zjutraj ob 5.26 in pride v Celje ob 7.37, drugi pa ob 7.43 ln privozi v Celje ob 9.53. Kdor pride s prvim vlakom, more biti v Celju pri sv. maši ob 8 v župnijski cerkvi, kdor pride z drugim, pa ob 10 v Marijini cerkvi.
* Rapallo. Povodom šeste obletnice Ra-palla se bodo vršile pod okriljem Jugoslovenske Matice razne spominske prireditve, da se tako vzbudi med našim narodom zanimanje za zasužnjene brate in sočustvovanje z njihovo nesrečno usodo. Te prireditve se otvori jo danes popoldne z nogometnimi tekmami za »Gosposvetski pokal«. Pričakujemo, da se naša publika v velikem številu odzove tej nacionalni športni manifestaciji, katere čisti dohodek je namenjen v narodno-obrambne svrhe. Tekme se vršijo na prostoru SK Ilirije in pričnejo ob 14. uri. Pred in med tekmo svira godba dravske divizije.
k: Napravite red! Listi so že opozarjali pošto na nepravilnost in nedopustnost žigosanja starih, za november neveljavnih znamk poleg zaračunavanja portovnili pristojbin — a zaman. Zahtevamo: Napravite v tem oziru red! Poštnina je n. pr. za pismo z 2.50 Din porto, ki jo mora plačati nedolžni naslovlje-nec, menda že zadosti plačana in je nedopustno, da se uničijo še znamke, ki zaenkrat niso veljavne in ki jih je odpošiljatelj najbrž nalepil v dobri veri, da so prave. Na ta način stane navadno pismo 4 Din! To ni malenkost. In če bi bila, nepravilnost ostane.
•k Koledarček nase Kmetske zveze je najbolj priročen žepni koledar. Izšel je z bogato vsebino in v močni vezavi. Poleg običaj-
ne koledarske vsebine je daljša vrsta strokov, nih člankov iz kmetijstva. Zelo primeren je članek o vojaški dolžnosti, kjer najde vsakdo glav 'na določila vojnega zakona. Koledarju je priloženih 48 strani zelo dobrega papirja za razne zapiske. Cena je 10 Din. Naroča se na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Prijatelje kmetskega stanu prosimo, naj povsod opozoro na ta koledar.
*	Proslava 40 letnice kmetijske šole na Grmu se vsled splošno izražene želje preloži na nedeljo dne 21. t. m. Spored proslave bo: Ob 8. uri zjutraj šolska maša, ob 9.10 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, ob 9.30 položitev venca na grob prvega ravnatelja šole g. R. Dolenca na novomeškem pokopališču ob 10. uri slavnostni govor na zavodu, od 11. do 13. ogled zavoda in njegovega gospodarstva, ob 13. uri skupni obed na zavodu. —> Ravnateljstvo.
*	Most na Otocah je narasla Sava delo« ma odnesla. Prehod nemogoč. Kdor hoče na Brezje, naj se pelje na Radovljico, ker je most pri Podnartu tudi močno poškodovan.
*	Popravek. V našem poročilu z dne 5. novembra o govoru poslanca Smodeja v narodni skupščini v debati o naknadnih kreditih za železniško ministrstvo, se nam je vrinila pomota. Pravilno se mora glasiti,'da je poslanec izjavil: »Z ozirom na naše gospodarske potrebe bom glasoval v načelu za, v podrobnostih pa z ozirom na številne krivice proti.«
k Odlikovanje. Na mednarodni razstavi v Rimu je bil odlikovan g. A ud rej Kolar, pekovski mojster pri g. Javorniku na Grosupljem, z diplomo, križem velike premije in zlato medaljo.	7686
k Esperantisti! Vsi oni esperantisti, ki niso organizirani v kakem esperantskem društvu ali. klubu, se prosijo, da javijo svoj naslov klubu esperantistov v Ljubljani, Narodna kavarna, v svrho splošnega popisa vseh esperantistov.
k Premeščanje učiteljstva. Prosvetni oddelek velikega župana ljubljanske oblasti objavlja: G. pomočnik ministra prosvete je odredil z odlokom z dne 25. oktobra 1926, da se odslej ustavijo vsa premeščanja učiteljstva; zato se v bodoče zadevne prošnje ne bodo mogle več upoštevati. Vse izpraznjene učne službe v oblasti bodo razpisane. Uvaževale se bodo le prošnje za razpisane službe.
140 cm široko, čisto volneno 7K sukno za obleke in plašče po	silil

3
Lfucfski ©der v
(Ob 200. predstavi.)
»Ljudski oder« je svoj čas otvoril svoje predstave s Finžgarjevim »Divjem lovcem«; ko se dviga zastor njegovih predstav v 200 tič, nam predstavlja na reformiranem odru v umetniški režiji in umetniškem doživljanju »Ljubezni in morja valovi«. Ni to slučaj, kot dokument napredka naj bi to bilo, se nam zdi. Drama »Ljubezni in morja valovi« se je v sezoni pred vojno smatrala za Ljudski oder kot višek meje, ki jo more še doseči dile-tantsko gledišče. Tekom časa in od 1. do 200. predstave pa je Ljudski oder napravil takšno težko pot izpopolnjevanja, da se danes smatra ob 200, predstavi igra »Hera in Leander« za predstavo, ki je pravzaprav samoposebi diktirana za to slavlje dela in uspehov. Od 1. do 200. predstave! Kakšna pot diletant-Bkega odral Koliko neumornega truda in prizadevanja! Koliko idealne, nesebične požrtvovalnosti! Ali naj se spominjamo ob tej priliki mrtvih članov? Idealnega in za dramatično umetnost tako navdušenega pokojnega Stock-lingerja, ki je šc na smrt bolan igral Andreja v žaloigri »Za pravdo in srce«, ali naj se spominjamo vseh onih, ki jim šc zmerom uhaja spomin na ta oder, dasi so v tujini, ali naj ob tej priliki pokažemo na delo in trud članov, ki sta bila od začetka pri odru, gg. Janka Novaka in Milana Brajerja? Predaleč bi zašli, kajti vsak med člani Ljudskega odra nosi v
svoji duši svet spomin na toliko zlatih ur skupnega tovariškega dela, da bi se pisale debele knjige samo o teh trpkoveselih spominih.
Ampak nekaj moramo poudariti ob tem slavlju! To je dejstvo, da je Ljudski oder za našo slovensko javnost izpolnil in izpolnjuje važno in tehtno družabno prosvetno nalogo, da je postal naša družabno prosvetna potreba, da svoje predstave poglablja, zmerom bolj skrbi, da bi opravičil svojo eksistenco. Kdor od bliže gleda na to strnjeno četo igravcev-samoukov, ta se mora diviti vzorni disciplini, vzvišenemu pojmovanju naloge, ki si jo je začrtala, nesebičnosti in vztrajnosti te svojevrstne skupine.
200. predstava je za Ljudski oder že sama zase čestitka!
Umetnostna razstava v Mariboru.
Začnem z vojnimi dobičkarji. Vojni dobičkarji so umetnikom sploh zaželeni prijatelji. Niti ne morajo biti debeli kakor prešiči in kakor divjala nakičeni s prstani; da so le naobraženi kakor tisti zagrebški čifutje, ki cenijo slike po višini prodajne cene. Takih vojnih dobičkarjev žal v Mariboru ni in zato naši umetniki ne bodo sli prihodnje leto na francosko riviero.
So pa tudi pri nas vojni dobičkarji tiste — morda prav tako zloglasne — druge vrste.
Ljudje, ki jih je rodila prav tako vojna kakor one prve; ki so si svojo konjunkturo ustvarili prav tako iz motnih revolucionarnih razmer; ki so prav tako udarili monopol — ne na žito in kože in meso—, pa na narodnost in državnost in kulturnost. Ljudje, kakor jih je imela Nemčija do pičice enake po 1. 1871., z nujno doslednostjo nemoralnega konjubkturizma idej; ljudje, ki niti niso bili čistokrvni Nemci, ki pa so reklamirali zase monopolno pravico narodnosti in državnosti.
To vrsto vojnih dobičkarjev imamo tudi mi in zgodovinar bo moral za našo dobo pisati tudi poglavje o njih, in kakor je nemški zgodovinar obsodil svoje velike kričače in fra-zerje na koncu 19. stoletja, tako bo obsodil tudi naš naše. Ker največje in edino državotvorno in narodno delo je izvrševanje socialnih, poklicnih dolžnosti, je materialno ustvarjanje iz moči duha in telesa.
Za ceno naše umetnostne razstave je bilo potrebno to povedati. Ker mimo navidezno edine aktualnosti naše dobe: mimo politične sofistike, delajo snujejo in ustvarjajo med nami in udarjajo Mariboru najbolj bežji pečat jugoslovenstva: pečat umetnosti jugoslovenske.
Umetnost je kakor duša. S tistim trenutkom, ko Maribor ni zmogel več ne sence nemškega umetniškega ustvarjanja, je bilo nemštvo v Mariboru mrtvo. Danes se razcvita slovensko gledišče; tudi slovstveno pomalem raste: Glaser, Maješič, Majcen, Borko; doraščajo
pri
Krekov trg štev. 10 — pravkar došlo!
jim še drugi, dorasti jim morajo — in najplo-dovitejši — raven skoraj Ljubljani — je krog slikarjev.
Umetnost je kakor duša. Naša jugoslovanska umetnost se še ni mogla razplamteli v Mariboru, tako razplamteti, da zajame Maribor. Ta teden se bomo z dejanji, morda z žrtvami, zahvalili možem, ki sejejo najplodnejša semena v srce Maribora, da ga požlah-tijo z domačo kulturo.
Mar bodo morali umetniki, ki so razstavili v kazinski dvorani, svoje slike nositi zopes na dom? Da si za prihodnjo razstavo prisira-dajo
za barve in okvire in platno V
Mar ves jugoslovanski Maribor ne oo zmogel petdeset tisoč dinarjev za sto slik?
Umetniki
so skromni in — ponosni, ne bodo izdali sramote Maribora, če bodo zapirali razstavo, pa bo še pol slik neprodanih.
Naj
si zato vsak rodoljub izpraša svojo rodoljubno vest!
*
Razstava bo trajala od 7. do 10. novembra. Razstavili so sledeči umetniki:
Viktor Cotič.
Rojen 1- 1881. V Gorici, dovršil realko v Idriji, akademijo na Dunaju. Razstavljal doslei v Goric Trstu, Ud i ni, na Reki, v Leobnu, Belgridu "S riboru. Sedaj profesor na mariborski realki
Cotič je vesele narave, gibčen, skoraj vihravo razpoložen. V svojih slikah pa je mračen, ko težka peza leži na njih. Razstavil je tokrat največ pokrajinske slike v olju in akvarelu; morda najlepši mu je »Pogled v Drav-
*	Tečaj za šoferje t Ljubljani. Urad za
pospeševanje obrti v Ljubljani priredi dva. mesečni teoretični brezplačni tečaj za šoferje in šoferske pripravnike. Predaval bo g. ing. Štolfa, inženjer gradbene direkcije v Ljubljani. Tečaj se prične v torek dne 80. novembra t. 1. in sicer se bo vršil tečaj tako, da ne bo kolidiral s tečajem za elektrotehnike. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10-1, najkasneje do 27. novembra t. 1.
k Sojem za živino se bo vršil dne 18. novembra v Senožetih ob Savi (železniška postaja Laze ali Kresnice). Ker so sejmi v tem kraju letos novi in ker je že prvi, ki se je vršil 20. maja t. 1., zelo dobro uspel, opozarjamo tem potom tudi na dmgega vse živinorejce iz bližnje in daljne okolice.
k Prva zdravnica Srbkinja umrla. V Belgradu je umrla prva srbska zdravnica Draga Miloševič-Jocič.
k Velik požar v Sarajevu. V petek po polnoči je izbruhnil požar v skladišču za bombaž Aleksandra TOrSka. Ogenj je opazil nočni čuvaj. Predno so prispeli ognjegasci, jr bilo celo skladišče že v plamenu in je pogorelo do tal.
*	Gasilno društvo v Žabnici pri Škofji Loki priredi danes v nedeljo ob treh popoldne v proktorih Gasilnega doma igro »Mlinar in njegova hči«. Čisti dobiček je namenjen za poplavljence v Poljanski dolini. Odbor vabi k obilni udeležbi.
*	Oddaja trafiko. Takoj se odda trafika v Vevčah št 44, Dev. M. Polje, prikladna za kakega rokodelca, ki bi jo lahko izvrševal poleg svoje obrti. Reflektanti — vojne žrtve, ki razpolagajo z lokalom in primernim kapitalom, naj se nemudoma javijo v pisarni Združenja vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani.
*	Ugodna prilika za nakup. Ker se vele-frgovec g. Franc L i p e j o Novem letu izseli iz dosedanjega prostora v Narodnem domu v Bvojo lastno hišo poleg sodnije in davkarije v Brežicah, se vrši od 1. novembra naprej v njegovi znani solidni trgovini velika razprodaja vsakovrstnega manufakturnega blaga. Vsem frtateljem priporočamo, da se poslužijo te ugodne prilike in se po zelo znižanih cenah pre-fckrbe s toplim perilom in obleko za bližajočo te zimo. Natančnejši podatki so razvidni iz oglasa v inseratnem delu današnjega »Slovenja«, na kar opozarjamo cenjene čitatelje.
•k Cenjenemu občinstvu priporočamo najfinejši in najbolj zdravi Zarlravčev prepcčcnec. Dobi se v vsaki trgovini na drobno in debelo le pod imenom »Ljuboks«.
"Ar Popravila orožja in montiranje daljnogledov vam napravi najceneje in najvestneje ' puškar F. K. Kaiser, Ljubljana, Selenburgova ulica 6.
-k Čaj novo žetve: Čajna ročka, Lipton, Hornimans, Baker, Kusmi, Popoff, Buddha itd. priporoča specijalna trgovina za jedila Jaš i Lcsjak, Maribor.
~k Pozor krojači, šivilje in nošivilje! Prvi Jesenski tečaj krojačev, šivilj in nešivilj se je zaključil 1. novembra. Obiskovali so ga učenci iz Slovenije, Primorja, Hrvatske, Istre, Srbije in več konfekcijonarjev in konfekcijonark iz Bolgarije. Razstava risb modelov ob zaključku je pokazala uspeh krojenja. Mnogim šiviljam in krojačem je vodstvo preskrbelo službe. Da je kroj res dober, je dokaz oglase-
Ako uganeš
kako sc natiska beseda »MIRIM« s tremi črkami, kupi pri trgovcu tablico fine Mirim-čokolade, ki je zunaj označena s številko, in pošlji številko z rešitvijo uganke na naslov »MIRIM« tovarna Maribor, Ako boš imel srečo, dobiš božično darilo, ki bo obstojalo iz 5 kg poštnega zaboja najfinejših čokoladnih izdelkov. Žrebanje se bo vršilo v nedeljo pred božičem. Na vsakih 500 rešilcev je določen en poštni zavoj in 10 manjših dobitkov,
vanje učencev iz vseh krajev, celo razne boljše tvrdke iz Jugoslavijo zahtevajo krOjitelje in krojiteljice, ki imajo ta krojni sistem. Pričetek 2. tečaja je dne 20. novembra za krojače, šivilje in nešivilje z dežele in konfekcijonarje s specialno lahko razumljivim preizkušenim krojem, kateri pristoja brez probe in je velike važnosti za omenjeno stroko. Naučite se tekom tečaja brez velikega računanja napraviti si poljuben kroj (niušter) po vsaki podobi. Zato ne pozabite obiskati tečaja in te ugodne prilike, ker je to zadnji tečaj v sezoni, za revnejše z znižanim honorarjem, kajti potem odide vodja učilišča kot izvedenec v Rim na internacionalno razstavo. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano na tečaj, dobe po pošti učne zvezke v slovenščini. Za učence z dežela je pouk urejen tako, da imajo zveze z vlaki. Tudi preskrbimo hrano in stanovanje pri zanesljivih ljudeh. Kroji po meri. Izdaja modnih listov za kTojače Din 50, s priloženim poukom Din 120. Vpisovanje že sedaj. Krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19. — Ravnateljstvo F. Potočnik, izvedenec internacionalne rimske razstave, diplomiran z zlato medaljo in naslovom krojnega profesorja.	7679 •Ar Restavracija na Sušaku, pogled na morje, blizu kolodvora, s stanovanjem 5 sob, se proda takoj zaradi bolezni po ugodni ceni. Ves inventar za lokal in kuhinjo, nekaj pohištva za stanovanje; vodovod in električna luč. Naslov: Franc Djurin, »Zlati lav«, Sušak. •k Opozarjamo na oglas »Kolesarji«! ~k Po 21. novembru bodo prejeli vsi lastniki srečk cd izobraževalnega društva Brez-nica vsak svoj dobitek na lastne stroške domov. 7644 ~k Doraščajoči mladini ponudimo zjutraj kozarček naravne Franz-Josef-grenčice, s katero so se vsled njenega želodec, čreva in kri očiščujočega učinka dosegli res uvaževanja vredni uspehi pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se »Franz-Josef«-voda uporablja že pri majhnih, večinoma hudo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. 5190 ~k Cenjenemu občinstvu priporočamo najfinejši in najbolj zdravi Zadravčev pre-pečenec. Dobi se v vsaki trgovini na drobno in na debelo le pod imenom »Ljubeks«.
-k Gospodje, no pozabite, da pri tvrdki Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite že od 800 Din krasen, modem raglan ali suknjo.
-A: DoŠli krasni plaščki in oblekce. Najnovejše bluze. Kristofič-Bučar.
■k Ito — zobna pasta najboljša. ~k Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, paplrservijete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Pri takojšnjem plačilu znaten popust.
Jutri, v ponedeljek, 8. novembra ob 20
klavirski koncert ^
ki ga priredi
PROF. ANTON TPI0ST
v Filharmcr;čni dvorani. — Vstopnice v Matični knjigarni.
G »Ljudski oder« v Ljubljani vprizori danes ob osmih zvečer v proslavo dvestote predstave krasno Grillparzerjevo žaloigro »Ljubezni in morja valovk (Ilero in Leander«. Lepa, z vso skrbjo izdelana režija gospe Marije Vere, trud in prizadevanje igravcev, nove dekoracije, novi kostumi, vge to kaže, da se je »Ljudski oder« pripravil kar najvestneje, da dostojno proslavi ta jubilej. — Predprodaja vstopnic danes v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu, II. nadstropje, dopoldne od 10 do 12, popoldne pa od 3 naprej do začetka predstave.
O Anketa o stanovanjskem vprašanju se
jo vršila včeraj popoldne od 16 do 20 v sejni dvorani mestnega magistrata. Kakor smo žo poročali, je anketo sklicala Zvoza stavbnih za-dhig po svojem predsedniku ministru na razp. A. Kristanu. — Zborovalci so v obilnem številu zasedli vse prostore sejne dvorane in eo s tem dokazali, kako zelo se javriost zanima za reševanje tega važnega socialnega vprašanja. Razen oficielnih zastopnikov oblastev, mestne občine, mariborskega mesta in drugih smo opa-ili predvsem zastopnike raznih stavbnih zadrug, organizacije hišnih posestnikov in najemnikov, zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, zveze slovenskih industrijalcev ter druge interesente. Zborovanje je otvoril, vodil in zaključil g. A. Kristan, ki je podal obširnejši informativen referat o zgodovini reševanja stanovanjskega vprašanja in kako ga rešujejo razne države v Evropi. Vsaka država je pomagala v veliki meri z materialnimi sredstvi, da se tega problema čimprej oslobodi, samo naša država je stali pasivna ob strani dmgih činiteljev. — Koncem govora je stavil že objavljene resolucije, ki so bile predmet živahne, a stvarne debate.
O Rokodelski dom. Danes ob 5 popoldne bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenske-ga ulica 12, predavanje »Quo vad!*>?«. G. predavatelj katehet Janez Pivek nam bo predočil pretresi ;ive prizore iz prvih časov krščanstva. Mnogoštevilne barvaste skioptične slike hodo pojasnjevale predavanje. Vstop prost. Vabimo k obilni udeležbi.
O Francosko predavanje. Ju*ri, v ponedeljek ob 18 bo predaval v vdiki dvorani ljubljanske univerze g. Georges Blondc' profesor politične ekonomije na visoki šol. političnih ved in na Eoole des Hautes Etudes v Parizu o temi: Rekonstrukcija Evrope. — G. Blondel je eden najodličnejših slavofilov Francije. Bavi se specielno z onimi političnimi in ekonomskimi vprašanji, ki se tičejo srednje in vzhodne Evrope. Opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi te prihKe, ko bo govoril odlični učenjak o tako zanimivem predmetu. — Odbor Francoskega Instituta.
0 Predavanje »Quo vadiš?« s krasnimi skioptičnimi slikami priredi Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk v Krekovi prosveti jutri v ponedeljek ob pol 8 zvečer. K velezanimive-mu predavanju vljudno vabimo vse naše članice in tudi druge. — Odbor.
O Frančiškansko prosvetno društvo prične prihodnji torek z rednimi predavanji. Predavanja so vstopnine prosta in bodo vsak torek, razen ako pade na ta dan praznik. Vsi prav prijazno vabljeni!
O Slovensko krščansko žensko društvo inja v ponedeljek ob 4 popoldne sejo V običajnem prostoru. Radi važnosti seje udeležba za vse cdbornice obvezna. — Tajnica.
O Slovensko krščansko žensko društvo vabi vse svoje članice na predavanje »Kako ostanem zdrav«, ki se vrši v ponedeljek ob 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulicia. Predavanje bo spremljal film. Prosimo, da se članice v čim večjem številu udeleže tega velezanimivega predavanja^ — Odbor.
O Poziv ljubljanskim podjetnikom in obrtnikom! Vcdstvo SLS za Ljubljano je prejelo iz krogov ljubljanskih davkoplačevalcev nešteto pritožb o nepravilni oddaji raznih del pri mestnih zgradbah za časa bivšega gerent-skega sveta. Neobhodno potrebno je, da se glede oddaje teh del izvrši stroga revizija po občinskem svetu. Zato pa moramo imeti vse podatke na razpolago. Obračamo se na vse ljubljanske podjetnike in obrtnike, katerim se je pri oddaji del godila krivica, da svoje utemeljene pritožbe nemudoma sporoče našemu tajništvu SLS za Ljubljano, da moremo te pritožbe proučiti in zbrati potrebni materijal za občinski svet.
O Kulturno politični klub SKAS ima sestanek v ponedeljek ob 6 zvečer v Akadem-
sko dolino«. Poizkusil se je tudi v dveh lesorezih (»PietS« in »Kalvarija«),
Anton Kos.
Rojen 1. 1895. v Radgoni; študiral gimnazijo v Mariboru, akademijo v Pragi. Razstavljal doslej v Pragi, Plzmi, Ziiricku, Ljubljani in Mariboru. Sedaj profesor ma gimnaziji v Mariboru.
S svojim portretom v letošnji jesenski razstavi v Ljubljani je prav dobro uspel. Kos je tih in se uglablja vase, stremeč za enostavnimi oblikami. V olju je razstavil portret, >Minoritsko ulico«, »Vdano«, »Planinski svet«, »Okrogli stolp«, »Krajino«; »Breze« v akvarelu; »Pred bajto«, »Berača«, »Ulico«, »Vint-
in »Proti vasi« v linorezu ter dve risbi.
Jan Mežan.
Rojen L 1897. v Cerkljah pri Kranju; dovršil gimnazijo v St Vidu nad Ljubljano, akademijo v Zagrebu. Profesor na mariborski realki. Razstavlja "Irugič v Mariboru.
Mežan je iskatelj, vroč, sentimentalen. Ne gleda naivno, kadar slika pokrajino. Išče idejo, dušo barv — in išče formo. Ljubi pokrajine, ker so potrpežljiv objekt. V portretih išče kompromis med stvarnostjo in svojim stremljenjem. Razstavil je šest portretov, v olju in akvarelu, portret župana dr. Leskovarja v lušu. Pokrajinski motivi so mu večji del iz Puščave pri Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer mu je žena učiteljica. Zdi se, da mu jo vedri, prozorni akvarel najljubši.
Nikolaj Pirnat.
Rojen 1. 1903. v Idriji; študiral realko v Idriji, akademijo v Zagrebu. Živi v Mariboru.	,
Pirnat je kipar iz Meštrovičeve šole. Ima močno socialno noto. Kiparsko vzgojo razodevajo tudi njegove slike (risbe), v katerih išče predvsem formo in ne barvo. Pirnat hoče biti poseben. Razstavil je štiri kipe, tri iz mavca (med njimi Cankarja) in enega iz brona (»Drug Vanja«), ter okoli petnajst risi in »Kompozicijo« v olju.
Lojze Žagar.
Rojen 1. 1897. v Ljubljani, študiral na kiparskem oddelku višje obrtne, šole v Ljubljani; na grafičnem Zavodu na Dunaju. Razstavljal v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, Pragi, Plznu in na Bledu. Živi v Mariboru.
V njem je močno religiozno čuvstvovanje, ki se javlja v številnih razstavljenih slikah (n. pr. »Kristus ozdravlja«, »Snemanje s križa«, »Pod križem«). Zanimiv in čuden je ciklus »Veseli del sv. rožnega venca«. Razstavil je predvsem kolorirane risbe in barvane lesoreze. Žagar je specielno grafik. Celo akvarel s svojo točno risbo razodeva to.
Dr. F. S.
Mili čsulji - pMe
NaJbol.ISe znamke — cona najnižja
„VOIKA"
»i ^n&t nasproti
_ Mostnomu domu
unan.JI odjemalci dobo brezplačno na* Ilustrirani cenik
Dr. Vlad. Travner,
Sv. Vlktorin Ptujski.
Nekdanji Poetovio, današnji Ptuj, jc bil v 2. in 3. stoletju po Kr. v naši ožji domovini središče kulta solnčnega boga Mitre. Ta vera je učila mnogo vzvišenih, krščanstvu sorodnih naukov, njeni skrivnostni obredi so vzbujali v srcih spoznavalcev koprnenje po spoznanju, rimski cesarji od Komoda do Dioklecijana, pa so bili navdušeni zaščitniki in verniki Mitre. Ni čuda, da se je v Ptuju krščanstvo le težko in polagoma širilo in da so staro-krščanski spomeniki v našem mestu tako redki. Razen par oljenk in enega svečnika s Kristusovim monogramom ter enega kamna s starokrščanskimi okraski sc dosedaj ni našlo ničesar.
Tem čudovitejše pa je, da je ravno v tem mestu živel v 3. stoletju mož, ki ga prištevamo med najznamenitejše osebe krščanskega starega veka —• sv. Viktorin Ptujski,
O njegovem življenju vemo lc malo. Rodil se jc v prvi polovici 3. stoletja neznano kje. Ker pravi sv, Hijeronim, da je umel boljše grško kot latinsko, menijo nekateri pisatelji, da jc bil rojen Grk. Verjetnejše pa je, da jc bil Rimljan, ker je pisal v latinskem jeziku in ker sc rimski imeni »gens Victorina« in »Vi-ctorinusot pogosto imenujejo na panonskih spomenikih. Kaj so bili njegovi starši, sc ne ve. Gotovo pa je užival mladi Viktorin skrbno
UNION
ČOKOLADA KAKAO BONBONI
skem domu. Dnevni red: Krščanstvo in nacionalizem.
O Poselska zveza vabi vse služkinje na shed, ki bo danes popoldne ob petih v dvorani Mestnega doma. Dolžnost vsake je, da gotovo pride ter se prepriča o nujni potrebi organizacije. — Tajnica.
O Za šentjakobsko in stolno prosveto bo jutri ob 8 zvečer v Križankah predavanje b skioptičnimi slikami. Predava g. prof. Janko Mlakar.
O Šentpetrsko prosvetno društvo priredi jutri ob 8 zvečer predavanje. Predava prof. Ivan Dolenc „ potovanju po Koroškem. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — Ker otvori društvo s tem predavanjem letošnjo se, no, vabimo člane in prijatelje, da se ga v obilnem številu udeleže. Vstopnine ni. Odbor/
0 Promenadni koncert godbe Dravske divizije bo danes ob 11 v Zvezdi. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin. Spored: 1. Nyolt: Kapitan Rimek, marš. 2. Brodil: Iz Niša in okolice. 3. Auber: Nema iz Portici, uvertura. 4. Wajner: Parsifal. 5. Nevin: Narcissus, romanca. 6. Jaki: Čehoslovaik in Jugoslovan. 7. Warren: Pasadena 8. Štolc: Domovini zvest, marš.
O Policijska kronika. Policija je priredila v petek zopet racijo med berači in jih aretirala 21, torej ravnotoliko, kot pretekli petek. Poleg beračev in beračic je bil aretiran tudi neki tatvine sumljiv individij. — Kronika beleži: 7 manjših in večjih tatvin, 3 kaljenja nočnega miru, 1 pijanost, 1 ponarejen polni list, 1 telesno poškodbo, 5 prestopkov na novo uvedenega pasjega kontumaca, 1 prestopek obrtnega reda, 2 prestopka policijske ure, 10 cestno-pclicijskih prestopkov in 10 slučajev prepovedane hoje po železniški progi.
O Razne tatvino. Silno lačen je moral biti uzmovič, ki je iz poslopja cukrarne za Ljubljanico odnesel v tamkajšnji tekstilni tovarni uslužbenim delavkam kosilo in južino. — S stavbišča nove meslne stanovanjske hiše v Je-gličevi ulici je nekdo odnesel 600 Din vreden škripec, last g. Dimnika. — V akademskem kolegiju jc nekdo, ki ga je gotovo 7$f> odnesel nekemu revnemu ruskemu akademiku 1000 Din vredno zimsko sukfljjp, — Najbolj čudna pa je tatvina žleba, dolgega tri in pol metra raz tovarno živil »2ika>« v Rožni dolini.
© Preselitev, Znana manufakturna trgovina M. L o n č a r - Z i t n i k na Starem trgu 11 se je preselila na nasprotno stran ulice in sicer na številko 16.
O Čipkarska zadruga se je preselila v Zvezdo, Kongresni trg 2.
O Ženski mostni odbor Jadransko straže proslavi narodni praznik dne 1. decembra s tem, da priredi v dramskem gledališču ob 3 popoldne otroško predstavo »Cvetna bajka« z godbo, pri kateri nastopi okoli 50 otrok. Predstavo pripravlja in aranžira članica odbora gdčna učiteljica Grošljeva s pomočjo g. re-
Koncert
železniškega salonskega orkestra »Sloge« danes, dne 7. novembra, od 20 do 24, ure
v restavraciji glav. kolodvora.
in vsestransko vzgojo, kar dokazujejo njegova dela. Sv. Hijeronim ga slavi kot odličnega in odkritega moža brez napak. Radi teh lastnosti so ga ptujski verniki okoli leta 270. izbrali za svojega nadpastirja. S tem pa sc je začelo njegovo plodonosno delovanje kot krščanski pisatelj in bojevnik, ki je trajalo kakih 30 do 40 let. Umrl je ob zadnjem in najhujšem preganjanju kristjanov za Dioklecijana mučeniške smrti — najbrže obglavljen z mečem — dne 2. nov. 303. v Ptuju.
Književno delovanje sv. Viktorina je bilo mnogostransko in obširno. V 74. poglavju »Seznama znamenitih niož« našteva sv. Hieronim
1. 331. Viktorinova dela, sledeče: »,., razlage k genezis, eksodus, levitikus, k Izajiji, k Ece-hijelu, k Habakuku, k Pridigarju, k Visoki pesmi, k apokalipsi Janeza, proti vsem heretikom in še mnogo več.« V predgovoru k svoji razlagi evangelija sv. Matevža pa pravi še: »Priznam, da sem čital tudi latinske pisatelje Hilarija, Viktorina in Fortunata«; iz česar izhaja, da jc pisal sv, Viktorin tudi razlago tega (Matevžcvega) evangelija. O knjigah proti herezijam nam poroča škof Optatus iz Mileve okoli 1. 370.: »Gnostike, Marcijona, Prakseja, Sibelija, Valentina in druge so premagali Viktorin iz Ptuja, Cefcrin, Tertulijan in drugi.,.« Sv. Viktorinu pripisujejo tudi pesmi: »Carmcn de Jesu Christo, Deo et Ho-mine »pesem o Jezusu Kristusu, Bogu in človeku) s 1 37 stihi, »de ligno viiac« (»o drevesu življenja«) s 70 stihi ter neko pesem z nad 1300 stihi proti krivovercu Marcijonu in proti
Hserja Lipaha. Ljubitelje otroških predstav opozarjamo že sedaj na to prireditev.
O Komereijalni tečaji. Vpisovanje v ko-mercijalne večerne tečaje trgovske akademije se vrši še nadalje na trgovski akademiji — Aškerčeva ulica 9-11 — v ravnateljski pisarni. Predavanja 6e prično drugi teden. Dan pri-četka bo objavljen v časopisih. Predmeti so nastopni: knjigovodstvo, slovenska trgovska korespondenca, trgovinstvo, trgovsko, obrtno, stečajno in menično pravo, slovenska odnosno nemška stenografija, nemški oziroma italijanski jezik s trgovsko korespondenco. — Vodstvo tečajev.
O Križov pot deložirane družine. Z ozirom na to notico v štev. 253 našega lista smo prejeli od mestnega magistrata sledeče pojasnilo, ki ga lojalno priobčujemo: Vladni komisar je takoj po svojem nastopu storil vse potrebno, da se spravijo vsi deložiranci pod streho. Jasno je, da se ne more to zgoditi v enem tednu ali v 14 dneh, ker je število deložiran-cev precej veliko. Med drugimi je bilo tudi družini Antona Vidmarja obljubljeno na mestnem magistratu, da dobi takoj stanovanje, kakor hitro bo to mogoče. Ker pa je jasno, da bedoletni otroci ne morejo tako dolgo čakati Da mrazu in dežju, se je na mestnem magistratu ukrenilo vse potrebno, da se odda otroke začasno v dečji dom. Ko je bila zadeva že urejena, sta mož in žena odločno izjavila, da Otrok ne dasta v dečji dom in da tudi ne Sprejmeta stanovanja v baraki, tki se ravnokar gradi in ki bo v najkrajšem času gotova. Mestni magistrat proti temu odporu ne more nič storiti in ne zadene njega niti najmanjša krivda, ako so otroci še na prostem. V ostalem pa ponavljamo, da je storjeno vse potrebno, da se deložirancem čimprej odpomore. Omeniti moramo, da je bilo že precejšnje število deložirancev v tem kratkem času spravljenih pod streho.
O Vdova brez sredstev in brez vsake podpore prosi starih oblek ali ostankov za svoje otroke. Naslov v upravi.
O Darovi za sirote. V včerajšnji objavi gospe Josipine Cvelbar pod tem naslovom je bilo pomotoma izpuščeno, da je prejela tudi Elizabetna konferenca v Trnovem 225 Din.
O Cenjene dame! Preden kupite moderen plašč, se prepričajte, da ga dobite najceneje le pri tvrdki Fr. Lukič, Pred škofijo št. 19._
Ljubljansko občinsko gospo-darstvo pod serenti.
Skupina ljubljanskih meščanov je poslala velikemu župknu ljubljanske oblasti sledečo spomenico:
Občinski red za deželno stolno mesto ,0£jtlbljetno določa v drugem odstavku § 80., ima nadzorovalno oblastvo pravico — torej tudi' d'61žnost —, s komisijami na licu mesta nadzorovati gospodarstvo in upravo imovine mestne občine ljubljanske. — Mi vemo, da je bivši deželni odbor to pravico in dolžnost dejansko izvrševal, in da je v letu 1913. odredil ter tudi izvršil temeljito revizijo Vsega gospodarstva te občine.
Dolga doba, ki je potekla od tedaj, opravičuje zahtevo, da se izvrši temeljita revizija tudi sedaj. — To zahtevajo interesi javnosti; zahtevajo interesi davkoplačevalcev; zahtevajo interesi vseh občanov brez izjeme.
Tembolj upravičena pa je' zahteva po reviziji, ker tekom dolge dobe protipostav-nega gerentstva javnost ni dobila vpogleda v občinsko gospodarstvo in v račune in ker ti niso bili — ker niso mogli! — biti pravilno rešeni ter odobreni v obliki, kakršno določa zakon, — če namreč sankcionirani zakon v ex lex stanju sploh še kaj velja.
Mi vemo dalje, da želi in zahteva to revizijo vsa javnost, ki ima postavno pravico vedeti, kako se je porabljal javni denar med tetn, ko ni bilo na čelu mestne uprave in nje-
nega gospodarstva legalnega, od občanov izvoljenega zastopstva — občinskega sveta.
Pesek v oči, ki se v enem delu izvestne-ga ljubljanskega časopisja natresa javnosti, vendar ne more nadomeščati javne kontrole, najmanj pa dati bivšim gerentom kak absolu-torij. — Ni bilo kontrole od strani občinskega sveta. Bojimo se, da je bila nezadostna tudi od nadzorovalne .oblasti, jc-li se je v resnici gospodarilo brezhibno.
Od raznih strani čujemo toliko, gotovo ne brez podlage v javno diskusijo spravljenih pomislekov, da smatramo popolno razčlšče-nje za nujno in neodložljivo potrebo.
Nadaljnje utemeljevanje potrebe uradne revizije — menimo — bi bilo skoro odveč. Nadzorovalna oblast naj stori to, kar zaffleva zakon, kar zahteva ljudstvo, zlasti pa — javni interes.
Prepis te vloge pošiljamo sočasno ministrstvu za notranje zadeve v informacijo,
Maribor
□	Zanimanje za današnje športne prireditve, ki se vrše v korist poplavljencem, je zelo velilko. Zlasti se z napetostjo pričakuje izid nogometne tekme med letošnjim prvakom I. SSK Mariborom in reprezentanco, sestavljeno iz ostalih mariborskih klubov. Interesan-ten bo tudi 6tafetni tek skozi mesto za kupo »Marburger Zeitung«. Pokroviteljstvo nad športnimi prireditvami je prevzel veliki župan dr. Pirkmajer.
□	Katoliška omladina priredi danes v nedeljo kot otvoritveno predstavo »Dnevnik«, šaloigro v dveh dejanjih. Nastopi tamburaški zbor. Pridite! — Odbor.
□	Ljudska univerza. V ponedeljek 8. novembra predava g. B. Borko o psihologiji re- I voluoije, v petek 12. novembra pa g. primarij dr. Cernič o razvoju kirurgije. Občinstvo se prosi, da prihaja točno ob določeni uri.
□	Drava je v noči na soboto tako znatno padla, da so preplavljene ceste proste vode in je minila vsaka nadaljna nevarnost.
□	Znatna škoda. Počenje plinske glavne cevi v Vetrinjski ulici, ki je povzročalo precej časa počasno zastrupljevanje raznih družin v hiši v Vetrinjski ulici 5, se sedaj temeljito popravlja. Škoda je prav znatna in jo je težko popraviti, ker se mora razkopati na sveže tlakovana in na novo kanalizirana ulica nad 1 m globoko, da se bodo odstranile vse poškodbe in razpoke plinske glavne cevi.
□	G as i Itn o društvo bo predalo nekaj parov konj. Ima pet parov konj. Doslej je obstojala med njim in mestno občino pogodba, po kateri je zaposlovala občina te konje ob prostem času z dovažanjem gramoza, škropljenjem cest in odvažanjem snega. Sedaj pa ima občina za vsa ta cestna opravila poseben avto in gasilno društvo je tudi avtomobilizirano in ni več zaposlenosti za vseh pet parov konj. Gasilno društvo bo prodalo tri pare konj.
□	Pregled naprav mestnega vodovoda. Mariborski mestni svetniki bodo pregledali razne naprave mestnega vodovoda danes v nedeljo dopoldne.
□	Pomočnik zdravstvenega ministra in sanitarni šef iz Ljubljane v Mariboru. V soboto popoldne ste se pripeljala v Maribor pomočnik zdravstvenega ministra in ljubljanski sanitetni šef in sta si ogledala zdravstvene razmere in nove naprave v splošni bolnici.
□	Pregled mariborskih lekarn. Oblastni zdravstveni referent g. dr. Jurečko je izvršil te dni pregled mariborskih lekarn.
□	Anketa glede spremembe voznega reda se bo vršila pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu dne 10. novembra. Na to posvetovanje je povabljeno tudi odposlanstvo mariborskega občinskega sveta.
□	Z mariborskega trga. Stojnico za prodajo morskih rib na trgu bo otvoril Jurij Pristovnik in pa Marija Stipčič. Doslej sta
imela dovoljenje za prodajo svežih morskih rib na trgu samo Povodnik in Roy. — Nova mesarska stojnica na trgu se je dovolila mesarju Ivanu Lipovšku.
□	Izgubljen ščipalnik. V frančiškanski cerkvi je neki gospod izgubil zlat ščipalnik. Najditelj naj ga odda na policiji.
□	Najboljše čevlje »Karo« dobite Maribor, Korcška cesta 19 in cd 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. černetič.
Cel/e
& Predstava v gledališču. V torek dne 9. novembra nastopijo ljubljanski igralci v Anzengruberjevi igri >Slaba vest«. Teden pozneje bodo pa naši domači diletanti dali igro »Periferijam.
Francoski krožek. Pouk v začetnem tečaju francoskega jezika se prične v torek dne 9. novembra in se bo ponavljal ob torkih in četrtikih ob četrt na sedem do četrt na osem zvečer v deški meščanski šoli. Ta čas je sicer zaenkrat šele provizorično določen in bo šele definitivno ugotovljen, ko bodo udeleženci tečaja izrazili tozadevno svoje želje. Nadaljevalni tečaj pa bo imel pouk ob ponedeljkih in petkih od pol 7 do pol 8 ravnotam. Konverza-cijski tečaj bo imel svoje sestanke v društvenem lokalu in sicer ob sobotah od pol 7 do pol S in v sredah od 8 do 9 zvečer.
-©■ Vojaško pokopališče je v Celju v svojem nižje stoječem delu precej zanemarjeno. Splošni del pokopališča je v zadnjem času vsled zanimanja referenta v občinskem svetu g. Bizjaka pridobil prav veliko na lepoti in či-sloti, pozabljen je ostal le vojaški del in sicer oni, ki leži ob vznožju hriba. Ta del bo itak prej ali slej izginil v blatu in močvirju, ker je prostor za pekopavanje mrličev radi mokrote skrajno neugoden. Zato bi tudi vzdrževanje tega prostora in neštevilnih vojaških grobov stalo mnogo denarja in bi vkljub temu ne bilo mogoče vzdrževati pokopališča radi omenjenih vzrokov v redu. Zato so prišli merodajni krogi na misel, da bi se vojaški grobovi na tem delu opustili, mesto tega pa napravila lepa kapelica, kjer bi se na ta ali oni način ovekovečilo vsako ime poedinega pokopanca in na ta način ohranil spomin na vse one reveže, ki leže daleč od svojih domov na celjskem pokopališču. Zgornji del vojaškega pokopališča bi pa seveda še cstal. Ta ideja se nam zdi zelo posrečena in bilo bi zelo lepo, ako bi občina to misel izvršila že tekom leta 1927.
•©" Nova ograja. Poštno poslopje je pred carinskim uradom dobilo novo ograjo, ki odgovarja drugi ograji ob poslopju Mestne hranilnice. Ta izpopolnitev napravi na gledalce lep vtis.
Muf
© Mestno gledališče. V nedeljo popoldne se ponove Cankarjevi »Hlapci«, v ponedeljek zvečer pa uprizore Schonherrjevo igro »Vrag v ženski«,
© Osebna vest, G. Fran Rižnar, uradnik pri okrajnem glavarstvu, je imenovan za arhivskega uradnika II. kategorije.
© Drava je močno narasla. Normala je 0,70, a v sredo je že merila 2.60 m, v Četrtek 2.70, v petek zjutraj pa že 3 m, torej 2.30 m nad normalo. Na desnem bregu je že izstopila in poplavila svet pod mostom, kjer )e pionirsko vežbališče in kjer gradijo navadno ponto-nijerji vojaške mostove. Tudi pri Sv, Marku in nižje je že izstopila in poplavila travnike in njive. Ker je toplo vreme, se je bati še večjega naraščanja.
manihejcem. Gotovo pa je le, da je bil sv. Vi-ktorin pesnik. Vsa ta dela so nastala očividno v Ptuju. Od teh del pa so se ohranili lc deli razlage k genezis in skoraj vsa razlaga apo-Wlipse.
Sv, Viktorina, čigar ostanki se nahajajo baje sedaj v Rimu, so verniki 4. in 5. stoletja telo slavili. V 5, stoletju pa je češčenje čim-dalje bolj pojemalo, ker se mu je očitalo krivo-verstvo hilijazma. Ta očitek pa ni osnovan. V nasprotju s krivovercem Cerintom, ki uči, da bo Kristus 1000 let pred koncem sveta ustanovil posvetno kraljestvo, polno posvetnega veselja, pravi sv. Viktorin, opirajoč se na 20, poglavje apokalipse, da bo to kraljestvo dalo izvoljenim lc dušno, nebeško veselje. Tega nauka pa cerkev ni nikdar izrecno obsodila. Zato imenuje tudi sv. Hijcronim našega svetnika »fidelis Victorinus« (pravoverni Viktorin) in »columna ecclesiae« (steber cerkve). Cerkev slavi njegov spomin dne 3, novembra, ker je njegov smrtni dan posvečen vernim dušam. V Ptuju ie posvečen sv. Viktorinu prvi desni stranski oltar stolne ccrkvc, kjer se nahaja tudi njegov kip, ki ga predstavlja kot starčka s škofovskim ornatom, knjigo in palmo. Pri Sv. Marjeti p. P. sc hrani cerkvcna zastava z njegovo sliko. V Mariboru pa nosi deško semenišče »Victorinum« njegovo ime. Vsak ptujski prošt je tudi naslednik sv. Viktorina, vsled česar ima pravico nositi škofovsko kapo in palico. L. 1903. se je slavila v Ptuju 1600 letnica smrti tega svetnika z velikimi cerkvenimi svečanostmi
Preobširno bi bilo našteti literaturo, ki sc peča s sv. Viktorinom. Omenimo le, da se bavi ž njim okoli 60 znamenitejših pisateljev vseh časov, krajev in narodnosti. V našem jeziku je najpomembnejša knjiga pok. lavantin-skega knezoškofa dr. M. Napotnika, ki je izšla 1. 1888. na Dunaju pod naslovom: »Viktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in muče-nec,«
Mali današnji Ptuj zre torej lahko s ponosom na svojega velikega sina iz starega veka, ki mu je dal sijaj mesta cerkvcne književnosti, kakor so ga dali nekoč Klcmcns in Origen Alcksandriji, Pamfilij pa Cezareji in ki je obenem posvetil naša tla z mučeniško krvjo.
Smrtna kosa. V četrtek je po kratki bolezni umrl ugledni posestnik in restavrater g. Ignacij Guzelj. Včeraj popoldne so ga položili k večnemu počitku. Sveti naj mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje!
Predstava. Prosvetno društvo vprizori drevi ob osmih igro »Moč uniforme«. Cisti dobiček je namenjen za tukajšnje poplavljence. Igra se ponovi danes teden ob 4 popoldne.

Gostilna in kavarna
Novi Vodmat
vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure Irnnnopt Danes in jutri pristne domače RUIILCll. KRVAVICE, — Toči sc najboljše vino. — Za obilen obisk se priporoča lastnik.
Tvrdka F. Mer šol nas!.
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5.
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bombaža, roka-:•: vic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin.
Prcdtiskanje ročnih d*l. Ustanov. 1887,	..Ustanov, 1887,
Praznik Kristusa Kralja se je pri nas na
prav slovesen način vpeljal. Slovesno službo božjo je daroval g. dekan Rihar ob asistenci obeh domačih gospodov v šmarski dekanijski cerkvi. Udeležila sta še je polnoštevilno oba občinska odbora Litija in Šmartno, verske organizacije, Orli, šolska mladina, požarna bramba z zastavami i. dr.
Smrlna kosa. Po kratki bolezni je umrl v nedeljo dne 31. oktobra na graščini barona Apfal-trerna na Grmačah pri Liliji dolgoletni upravitelj g. Ivan Spitz v starosti 65 let, po rodu Čeh, bil je vsesplošno priljubljen ter napram kmetom vedno pravičen. Na graščini Grmače je služboval celih dolgih 38 let ter je gospodarstvo res vzorno vodil, tako da je ta domačija danes lahko za vzor drugim. Ril je tudi globoko veren mož, ki je vzlic svoji starosti strogo izpolnjeval versko dolžnosti. PokiVmn je bit na Vernih duš dan na šmarskem pokoi\lišču. Bodi mu lahka naša zemlja!
ljivčne težave. O velikem davčnem razburjenju | ri nas je že »Jutro« poročalo, toda zelo nerodno/ter demagoško. Mi o stvari sedaj še ne maramo javno izpregovoriti, dokler se tozadevna preiskava vrši, bomo pa to ob svojem času temeljito storili. Našim maloštevilnim SDSarjem pa svetujemo, naj ne delajo prevelikih skokov in naj iz stvari, ki je na sebi žalosten in resen pojav naše gospodarske krize in — rekel bi — tudi malo lahkonvišljenosti, ne kujejo političnega kapitala in zase izrabljajo, ker jih zna zavoljo tega še presneto glava boleti. Čuden pojav pa je, da se je glasilo njihovega vrhovnega šefa dr. Žerjava kar naenkrat tako silno razhudilo na našo finančno upravo zdaj, ko našim ljudem že voda v grlo teče, takrat pa, ko je bilo treba krepke besede v Belgradu o naši domači finančni politiki, so ravno naši gg. demokratski poslanci na vso moč branili našo finančno upravo t?r, ko so bili še »državotvorni«.
vladajoči element, vedno vpili, da je davkov pr) nas še premalo... Se morda dr. Gregor priprav, lja na volitve? Vseeno ne bo prav ničesar poma, galo, ker ljudem so se oči odprle.
Ribnica
SHOD LESNIH OBRTNIKOV.
°.brtnikov * 'esne domače obrti se i« vršil v Ribnici 2. novembra. Ker so se domala vsi krošnjami vrnili iz raznih krajev, je bila udeležba kar najboljga.
V	daljšem govoru je poslanec Škulj obraz« tožil razne zakonske določbe in vladne odloke, ki se tičejo potujočih obrtnikov, kamor spadajo naši ljudje, ki se bavijo s prodajo in popravljanjem rešet in obodja. Mnoge oblasti v Vojvodini, nekateri veliki župani in mestne uprave namreč protizakonito onemogočujejo našim ljudem izvrševanj njihove obrti. Obrazložil je tudi trgovski pogodbi z Avstrijo in Italijo, ki vsebujeta za razvoj in razširjenje naie obrti baš po uspešnem posredovanju posl, Škulja zelo ugodne določbe za prebivalstvo kočevskega okraja, ki stoletja že hodi v razne dežele stare in sedanje Avstrije in v dežele pripadle Italiji. Doslej je bilo vse to po prevratu močno ovirano, trgovske pogodbe pa zo. pet dovoljujejo vstop krošnjarju iz kočevskega okraja z izdelki lesne domače obrti v Avstrijo in Italijo.
V	daljšem razgovoru so navzoči izrazili svoje 'f iS ®tavili kai umestne predloge, katere bo
posl. skulj tolmačil na merodajnih mestih. Prav iskreno zahvalo je shod konečno izrazil Jugoslov klubu, ki že od 1. 1920. stalno čuva interes našega malega obrtnika in ga brani proti mnojfobrojnim poizkusom od raznih strani, docela uničiti stoletni vir preživljanja velike večine prebivalstva kočevskega okraja.
Brežice ob Savi
Podirati so začeli včeraj v soboto staro frančiškansko samostansko poslopje, ki je vsled potresa 1. 1917. tako silno trpelo, da ni bilo več varno v njem prebivati. Nova samostanska stavba je zvsled hude gospodarske stiske zadnjih let dozidana žele deloma. Kdaj se bo moglo delo nadaljevati, je še veliko vprašanje, ki pa ga bo gotovo rešil sedanji agilni in vsestransko delavni p. gvar-dijan, ako bo ostal še nekaj let pri nas.
Na praznik vseh svetnikov popoldne je bilo pokopališče podobno velikemu mravljišču. Ogromne množice so pohitele obiskat grobove dragih rajnih. Grobovi so bili večinoma lepo okrašeni in razsvetljeni. Le grobovi tistih, ki so umrli kot zapuščeni tujci v bolnici, so bili pusti in pozabljeni, Ali bi se ne dala ustvariti kaka dobrodelna akeifa, ki bi se vsaj na dan Vseh Svetnikov spomnila tudi teh zapuščenih grobov? Moški zbor je zapel najprvo na starem pokopališču, kjer počivajo met) drugimi dr. Razlag in nekaj vojnih žrtev, potem pa tudi na novem pokopališču po opravljenih cerkvenih molitvah več žalostink.
Osebna vest. Gvardijan P. Hajnšek je odpotoval včeraj k Novi Štifti, kjer bo vodil sv. mi-sijon. Vrne se v četrtek, dne 18. t. m.
Nevarno }e zbolel P, Maks Brelih v tukajšnji bolnici, ki se priporoča sobratom v memento.
Umrl fe v petek zjutraj ob pol 5 po daljši, zelo mučni bolezni ugledni veleposestnik g. Franc Bratanič iz Bukošeka v starosti 59 let. Rajni je bil 17 let ključar mestne župnijske cerkve. Pogreb je danes v nedeljo dopoldne. Prizadeti rodbini naše sožalje!
Straina elementarna katastrofa, ki ie zadela v noči od 28. do 29. p. m. skoraj vso Slovenijo, nam je tukaf ~ hvala Bogu _ prizanesla. Divjal je sicer tisto noč nekoliko hujši vihar, toda posebne škode ni napravil ni tudi deževalo ni skoraj nič. Pač pa je Sava vsled nalivov po Goreni-skem in drugod narasla 4.20 m nad normalo in zopet poplavila vso okolico, kar pa letos itak ni nič novega.
Predrzni tatovi so v torek, dne 2. t. m. zvečer napravili občutno škodo slikarju Francu Što-gerju v Št, Lenartu pri Brežicah. Med tem ko je bila družina v kuhinji pri večerji, so zviti uzmo-viič splezali skozi napol odprto okno ter odnesli ' vse, kar jim je prišlo v naglici pod roko. Izginil je denar, obleka, perilo itd. O tatovih, ki so morali razmere v hiši dobro poznati, še do sedai ni sledu, a upati je, da jih bo naše vrlo orožnistve izsledilo.
Ho&ašRa Slatina
Mosto poštnega upravitelja je bilo razpisana do 15. oktobra t. 1. Prosilcev se je baje priglasilo 28. Do sedaj še ne vemo, kdo pride k nam za poštnega upravitelja; vsekakor si želimo takega, ki bo prijazen s strankami. Mimogrede pripomnimo, da prostori, v katerih se sedaj nahaja pošta, bj-zojav in telefon, nikakor niso v čast Slatini. Zadnji čas je, da se postavi moderna stavba, kakršna spada v svetovno zdravilišče in odgovarja zahtevam poštnega prometa, ki je na Slatini velik, posebno za časa glavne sezije.
Poštni nabiralnik na kolodvoru. Želja Slatin-čanov in še posebno posetnikov Slatine je, da bi se iz poštnega nabiralnika na kolodvoru dvigala pisma neposredno pred odhodom poštnega vlaka in z istim vlakom precej naprej odpravila.
Ljubljanski dom, eden izmed najlepših na Slatini, je dobil pred kratkim čisto drugo, prijazno lice, odkar so namreč posekani velikanski kostanji, ki so ga popolnoma zakrivali.
Javna dražba. Dne 15. t. m. se bo vršila javna dražba enonadstropno vile prejšnjega tajnika okrajnega zastopa v Rogatcu g. Zorka.
Tovarna stekla na Tržišču pri Rogaški Slatini bi imela že 1. novembra t. 1. začeti z izdelovanjem finega brušenega stekla, pa je radi nepredvidenih zaprek preložila obratovanje na prihodnje leto.
Na šoli pri Sr. Križu tik Slatino je nastavljena za učiteljico gdč. E. Strgar iz Maribora. Manjkata še dve učni moči in šesti razred.
Novi križ na pokopališču je 2. novembra slovesno blagoslovil g. konz. svetnik m nadžupnik Korošec. Pokopališče ima lepo, idilično lego s prekrasnim razgledom na Slatino in veličastni Boč v ozadju, samo škoda, da .je silno zanemarjeno. — Kultura!
Šoštanj
Nastop mladih. Naši najljubši in čili Orli in Orliči ter z njimi tekmujoče Orlice tn Orličice, pa še med obema se razvijajoči mladci in mladenke so imeli minulo nedeljo svoj veselja dan. Vkljub silni nevihti je bila dvorana polna za Orla vnetih prijateljev, ki so vsi radostno priznali, da je dosegla naša orlovska družina s to svojo akademija krono vseh dosedanjih. Čast in priznanje vam, naši dragi, a n£ bodite zadovoljni, temveč vedno na. prej in navzgor! Bog živi!
Blagoslovitev motorne brizgalno. V nedeljo dne 14. t. m. bo slovesno blagoslovljena nova motorna brizgalna, katero jo nabavilo mestno prost, gasilno društvo v spomin 50 letnice, odkar je Šoštanj samostojna občina, in 15 letnice, odkar j«
povišan v mesto. Na predvečer bo bakljada s pod-oknicnini, v nedeljo pa na trgu govor in sv. maša ter vaja z brizgalno, ki stane nad 40.000 Din. Popoldne igra »Španska muhac in veselica.
& a vin f sita dolina
'talec. Naše pokopališče je bilo o praznikih J nad vse lepo urejeno, za kar gre zahvala predvsem | predsedniku cerkvenega konkurenčnega odbora g. Fricu Koširju. Ljudstva je bilo obilo. Vse je bilo lepo, le petja smo pogrešali na Vseh svetih po- i poldne. Doslej je že več let oskrboval petje žalski ' moški pevski zbor. Čigava krivda neki je, da se je petje letos opustilo? — Trupla bivšega ravnatelja bivše tuk. meščanske šole Bena Serajnika tu niso lako lepo sprejeli, kot je poročalo Jutro«, ker .je lo par ljudi slučajno izvedelo za prevoz. So se pač tisti, ki so imeli za stvar skrbeti, premalo pobrigali za razglasitev. Morda so se bali, da bi ljudstvo z oživljenjem spomina na rajnega ne spomnilo tudi preveč živo, kako je bilo z meščansko šolo, ki smo si jo v Avstriji s težavo priborili, pred enim letom pa vsled indolence in egoizma gotovih ljudi zopet izgubili. No, nekatere Ee glava boli, ker sedaj vidijo, kaj smo izgubili.
Sloven&l&a Izrafina
Ljudski dom v Turnišču. Kar začudili smo Se, ko smo doznali, da se je v Turnišču začela živahna akcija za postavitev ljudskega — društve-hega — doma. Začudenje ne izvir;, odtod, ko da dom ni potreben, temveč, ker bi po vseh znakih prejšnjih razmer, pričakovali, da se Tumišče zgane zadnjo v društveno-izobraževalnem gibanju. Ako bo imela akcija uspeli in si Turnišče v kratkem res postavi dom, dobi Prekmurje z njim svoj drugi društveni dom; prvega si je postavil Orel v Bogojini. — Misel je lepa, dom zelo potreben, ■zato ga z veseljem pričakujemo.
Živahno protialkoholno gibanje. O kakem boju zoper alkohol v Prekmurju zelo dolgo ni bilo slišati ničesar. Kot prvi so se oglasili naši listi. Potem je prišlo do otvoritve točilnice brezalkoholnih pijač v Murski Soboti. V septembru se je vršil brezalkoholni tečaj v Črensovcih. In po tem tečaju se je vse v večji meri razgibalo. V večih krajih se je začelo buditi zanimanje in v nekem listu je bila podana odločna beseda zoper alkohol. Več brezalkoholnih tečajev bi bilo potrebnih in »Sveta vojska« bi si ustvarila v Prekmurju močno četo. Nam primanjkuje strokovnjakov in sredstev, zato sami ne bomo mogli doseči popolnega uspeha.
Vič. Cerkveni koncert v prid viškim poplav-Ijencein bo danes točno ob pol 6 popoldne. Koncert priredi pevski zbor cerkve Marijinega oznanenja iz Ljubljane pod vodstvom g. p. H. Sattnerja, pomnožen s pevci Glasbene Matice. Vstopnina po 15, 10, 7 in 3 Din.
Sromljp pri Brežicah. V torek 2. novembra je umrla gdč. Alojzija Petan iz ugledne hiše Peta-nove v Sromljah. Bila je nad 18 mesecev jetičoo bolna ter je zlasti zadnje mesece veliko pretrpela. Vsa zdravniška prizadevanja, ji povrniti zdravje, bo bila zaman. Kako priljubljena je bila komaj 27 let stara mladenka, je pričal njen lepi pogreb. Bodi ji lahka domača gomila, sorodnikom pa naše odkrito sožalje!
Ljubno ob Savinji. Zadnja povodenj je tudi pri nas naredila ogromno škodo. Odnesla je vse jezove skoro popolnoma. Tudi vse brvi ter mostove y okolici je odnesla voda, razen savinjskega, ki je bil pravkar narejen, in pa velikega mostu. Veliko škode imajo lesni trgovci, katerim je voda odnesla splave in platnice (hlode). Vsled te katastrof e stoje i udi vse žage in mlini. Ceste so na mnogih krajih razrušene. Škodo na cestah in mo stovili cenijo do 1,000.000 Din; škoda posameznikov pa je skupaj neprimerno večja. Najbolj je pač oškodovan g. Kolenc iz Juvanja, ki mu je voda uničilo popolnoma novo brv ter v Solčavi vodno rižo za splavljanje lesa. Stari ljudje pravijo, da take povodnji ni bilo že od 1. 1887. Ljudstvo je obupano in pričakuje pomoči.
Dobrna pri Celju, f Jože Božnik. Povsod, kjer so ga poznali skozi dobo skoro enega Btoletja so ga spoštovali. Mož, ki je doživel 95 let visoko starost, je storil za Dobrno in okolico veliko dobrega. Pokojni je bil dolgo vrsto let v občinskem svetu, cerkveni ključar, v naših organizacijah, katerim je pošiljal kot najboljše delavce svoje sinove na razpolago. Njegov sin Jurij je danes župan na Dobrni, drugi sin Malevž je ključar dobrnske cerkve, tretji zopet ključar pri Novi cerkvi, vsi Iz njegove družine so vzgojeni tako, da ne le za svoj dom, ampak tudi za javnost delujejo. Zato pa je Božnikova rodbina v vsej dolini obče spoštovana, njen ustanovitelj, rajni Jože Božnik pa še posebno, kar je pokazal tudi njegov pogreb dne 4. novembra. Polcojniku daj ljubi Bog plačilol Njegovim domačim pa naše sožalje.
Noše dijaštvo
SVET SLUŠATELJEV LJUBLJ. UNIVERZE IN
SLOVENSKO KAT. AKAD. DIJAŠTVO.
Vesten letopisec, ki bo sestavljal kroniko akademske reprezentance, gotovo ne bo mogel zabeležiti le s praznim stavkom, da se je tudi slov, kat. akad. dijaštvo udeleževalo dela v tej važni, idealno zasnovani stanovski organizaciji. Vsaj so uprav prvi praktični zamisleki pognali iz vrst kat. akademikov, ves pripravljeni aparat za ustanovitev SSLU so vodili večinoma člani kat. akad. društev. Predsednik kat. »Akademske zveze« je bil ncle vnet pobornik skupne stanovske organizacije, sam se jc zavzel za podrobno delo in kot predsednik pripravljalnega odbora SSLU pokazal prijateljsko spravljivost in kulturno strpnost v stanovskih vprašanjih. Brez vsakega volivnega boja — tudi tu se zrcali velikodušna lojalnost in resnična miroljubnost kat. akademikov — je dobila naša lista dva mandata in eno mesto revizorja.
V prvem poslovnem letu je izneslo kat. dijaštvo po svojih dveh zastopnikih toliko iniciiT.ive in zanimanja, da je upravičeno zatrdil letošnji predse.dnik SSLU na eni izmed poslovnih sej, da sta bila ravno ta dva zastopnika močna oporniaka, ki sta držala gradbo stanovske organizacije v taki višini. In če ne bi ničesar druzega nc dosegla s svojim sotrudništvom kot le to, da so kulturni in idejni nasprotniki slov. kat, dijaštva vendarle sami uvideli, kako razborito, delovno in obenem res strpno je slovensko dijaštvo, ki prisega na krščansko socialni program, kako dragocen kamen h zgradbi pravega miru in resnične sprave, lojalnega sodelovanja in praktičnega udejstvova-nja je že letos doprinešen. In vse to, kar se je doprineslo iz kat. nkad. društev, so njih člani črpali iz onih duhovnih dobrin, ki so se izkristalizirale v besedah kat. mednarodne dijaške konfederacije: Pax Romana. In tudi tema dvema zastopnikoma je vedno le bdelo pred očmi, da sta * pomočjo krščanskih načel in vzorne praktičnosti dosegla v Svetu spoštovanje do tedn. kar je
njima sveto, a ostalim tuje in nedopovedljivo. A ti so pa morali spoznati, da se da z nami vedno in vsak čas sodelovati v duhu edinosti in lojalne tekme brez blatenja in neplodnega natolcevanja naših versko-kulturnih vrednot.
Dokazali smo dalje, da smo neomajljivi Slovenci, a pri tem vedno kulturno in bitno vezani z našo Jugoslavijo, da ne kovarirao raznih ujedi-njevalnih programov, ker kar sta zvezali ljubezen in naša slovanska gruda, ne razbije nasilje, ne razgrize črt. Slov. kat. dijaštvo ima že v svojem j društvenem okviru začrtano bratsko zbliževanje z j Bolgari, tako da bo tudi v tem nujnem vprašanju . Svetu na razpolago sveža sila.	;
Zavedamo se dalje, da je slovenska univerza v Ljubljani ono žarišče, ki daje bratom v suž-nosti up in nado, da tudi njim nekoč posijejo zarje Vidovega dne. Prav v tem pravcu smo na-zvali našo listo »Slovensko listo«. Ko se nam zdi, da so se vse sile zarotile proti Slovenstvu, na zapadu in severu kleti sovragi, nerazumevanje tam preko Drine, nebo in zemlja bruhata vode, ki trgajo lepo slovensko žemljico, prav zato, zagrizeni v pravičnem odporu, smo dvignili slovenski prapor na ljubljanski univerzi in gremo v plemenito tekmo. Beseda dana — vez veljal Kdor pa ljubi svojo domačo hrvatsko ali srbsko grudo, ta ljubi tudi našo slovensko zemljo.
Tovariši iz Hrvatske, Dalmacije, Bosanci, Srbi, ko boste volili našo »Slovensko listo«, ne čutite se okrnjenih v vaših svetih pravicah na ljubljanski univerzi. Slovensko poštenje vam je znano. Učili smo se ga pri naših očetih, ki so se vedno bratsko razumevali z Vašimi očeti. Poštenje pa je tudi to, da pripomorete naši pravični stvari do veljavne zmage. Slovensko kat. al * i. dijaštvo je s svojim sodelovanjem v Svetu jasno in odločno dokazalo, da je vredno zaupanja vseh, ki bodo volili »Slovensko listo«.	—ič.
VOLITVE V SSLU.
Katoliška akademska društva so za volitve v SSLU, ki se vrše v soboto dne 13. t. m., vložila »Slovensko listo« v sledeči sestavi:
Vatovec Fran, phil.;
Kuret Niko, phil.;
Fajdiga Vilko, theol.;
Likovie Jože, iur.;
Humer Jože, iur.;
Rak Makso. phil.;
Debeljak Tine, phil.
Revizijski odbor:
Bizjak France, tehn.;
Zakrajšelc Viktor, theol.;
Birk Franc, tehn.
* * *
Slov. dij. zveza. Danes ob 10. uri dopoldne je v lokalu krč. soc. kluba Borbe seja. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, prosim vse odbornike in vsa društva, da se je po svojih zastopnikih polnoštevilno udeleže.
Cerfcvemi vestnife
ALOJZIJANSKI JUBILEJ V RIMU dne 31. decembra 1926.
Centralni odbor za proslavo Alojzijevega jubileja v Rimu je povabil tudi Slovenijo, da se udeleži po svojih zastopnikih tega jubileja. Sv. oče želi zbrali krog sebe zastopnike moške mladine vseh narodov sveta; tudi Slovenci jih bomo nekaj poslali. (Zadnji čas za priglusenje je dc 15. novembra na jezuitski kolegij v Ljubljani.)
Zastopnik slovenskega naroda bo položil po raznih slovesnostih spominsko knjigo (album) s podpisi mladeničev-sorojakov na grob sv. Alojzija. Nekateri narodi pripravljajo mladino že več mesecev na ta lepi dogodek. Holandija n. pr. je zbrala že 100.000 mladeničev, Id so v raznih tri-dnevnicah, devetdnevnicah, duh. vajah itd. spoznali in podpisali Alojzijev življenjski načrt. Tudi naši škofje so zelo priporočili to akcijo, dali vsa potrebna navodila in razposlali tozadevne pole v podpis. Prosimo pa vse preč. župne urade in gg-katehete, da pošljejo gotovo vse podpisane pole do 28. novembra na pristojni škofijski ordinariat; lahko tudi na jezuitski kolegij v Ljubljani, ki bo odposlal pole v Rim že koncem novembra. K vsaki podpisani poli naj se priloži vsaj 2 Din za ekspedicijo v Rim in za vezavo pol v spominski album.
Po 28. novembru se ne bo mogla upoštevati nobena pola več, ker početkom decembra se začno že vezati v Rimu. Oblika vezave bo za vse narode ista. Na knjigo bo vstisnjeno z zlatimi črkami ime naroda, škofije itd. Glejmo, da med narodi sveta naši albumi ne bodo na zadnjem mestu!
Alojzijanski odbor. • * •
Duhovne vaje za organiste in eerkvenike bodo v Domu od 22. do 20. novembra. Prosimo pravočasnega obvestila. — Vodstvo Doma.
Prihodnji shod koiigregacije »Žalostne Matere božjoc pri sv. Florijanu bo v torek 9. novembra ob pol 5 popoldne.
Prosvetna szvesza
Prosvetni večer v počaščenje Kristusa Kralja priredi Ljudski oder v Št. Vidu pri Ljubljani dne 7. novembra ob pol 8 zvečer. Spored: 1. Petje cerkvenega zbora. 2. Predavanje o Kristusu kralju s svetlobnimi in filmskimi .slikami. 3. Hanice pot v nebesa. (Sanje revnega otroka v dveh delih.)
Prosvetno društvo v šiški priredi v nedeljo
7. t. m. ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani igro »Kraljična z mrtvim srcem?.
Mladenisko društvo v Rokodelskem domu vabi p. n. člane in prijatelje društva k predavanju, ki bo v nedeljo ob 5 popoldne. Na sporedu je zanimivo predavanje »Quo vadiš?« Predava g. kate-het Iv. Pivek. Vstop prost.
Gospodarski tečaj za mlade posestnike in fante, ki se vrnejo od vojakov, se nadaljuje v Kamniku vsako nedeljo dopoldne v Kamniškem domu od pol 10 do pol 12. V nedeljo 7. t. m. je predavanje: Čitanje mape in kontrola meje. Po predavanju bo praktična vaja na licu mestti. Možje in mladeniči, udeležile se tečaja v obilnem številu.
Predoslje pri Kranju. Prosvetno društvo proslavi v nedeljo 7. t. m. ob pol 3 popoldne jubilej sv. Frančiška Asiškega. Na sporedu je predavanje o tem svetniku s svetlobnimi slikami. Predava g. p. dr. Tominec iz Ljubljane.
Hrastje pri Kranju. Naše izobraževalno društvo vabi člane in prijatelje na predavanje o Večnem mestu Rimu. Predavanje pojasnjujejo številne skioptične Flike. Začetek ob pol 3 popoldne v nedeljo 7. t. m.
Dravi jo pri Ljubljani. V nedeljo 7. t. m. bo ob pol 8 zvečer v dvorani tukajšnjega Prosvetnega društva skioptično predavanje o lepi Dalmaciji Predava R. akademik Kopač.
Šišensko prosvetno društvo vnbl p. n. člane na redno predavanje, ki bo v ponedeljek zvečer ob 8. Predavanje je posvečeno jubileju sv. Frančiška Asiškega. Svetlobne slike nam bodo kazalo prizore iz njegovega življenja in delovanja.
Higienski tečaj, kateri se je pričel v sredo zvcčc£ Rakodclskcip. doma, ki je ttJUueajuu zlasti
p. n. članicam Kat. ženskega društva ln Krekove i prosvete, se nadaljuje v ponedeljek zvečer ob 8 in v sredo zvečer ob istem času. Na programu je v ponedeljek predavanje 8 filmom: Kako ostanem zdrav? V sredo: Kako se obranimo jetike. P. n. občinstvo se vljudno vabi, da se teh zdravniških predavanj v obilnem Številu udeležuje.	(
V Križankah predava v ponedeljek ob 8 zve- • čer g. prof. Mlakar o Savinjskih planinah s slikami. ■
Prosvetno društvo pri Sv. Petru v Ljubljani vabi člane in prijatelje društva • k predavanju, ki bo v ponedeljek 8. t. m. ob 8 zvečer v društveni dvorani. Predava g. prof. Dolenc o Koroški.
Vič. Kat. prosvetno društvo otvori serijo Prosvetnih večerov v petek zvečer ob 8. Poleg drugih točk je na sporedu narodno-obrambno predavanje »Križev pot naših bratov ob .Soči in Adriji«. Predavanje bodo pojasnevale skioptične slike.
Cjutolganslco gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. uri ivefer.
Nedelja, 7. novembra ob 15. uri: SLABA VEST.
Narodna igra. Popoldanska predstava. Izven. Ponedeljek, 8. novembra: HLAPCI. Red A. Torek, 9. novembra: Zaprto. Sreda, 10. novembra: MACBETH, tragedija. Red E. Četrtek, 11. novembra: Zaprto. Petek, 12. novembra: SKOPUH, komedija. Red D. Sobota, 13. novembra: DOKTOR KNOCK ali TRI-UMF MEDICINE. Red B.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Nedelja, 7. novembra: AIDA. Gostovanje baritoni-
sia Sigmunda Zalevskega. Izven Pondeljek, 8. novembra: Zaprto. Torek, 9. novembra: CAVALLERIA RUSTICANA. GLUMAČI. Zadnje gostovanje g. Sigmunda Zalevskega v naši operi. Izven. Sreda, 10. novembra: SEVILSKI BRIVEC. Red D. Četrtek, 11. novembra: TEREZINA, opereta. Pre-
mijera. Izven. Petek, 12. novembra: NIZAVA. Red C.
Posetnike dramskega gledališča opozarjamo, da se vrši danes v nedeljo samo ena dramska predstava in ta popoldne ob 15. Vprizori se Anzengru-berjeva narodna igra »Slaba vest« kot popoldanska
predstava.
BESEDE IN DEJANJA.
Pod tem naslovom se je v včerajšnjem »Slovencu« nekdo — sodim, da kak pedagog — oglasil glede Molifereovega »Skopuha« kot dijaške predstave. Ta gorečnost ni na pravi poti. Ali g. pedagog tega dela ne pozna, ali pa očitno o njem nima tiste sodbe, ki bi jo mogli opravičiti kot pravo. Javni tožitelj se opira na opis oseb na plakatu, kar za javno sodbo nikakor ne zadostuje. Gledališki plakat vabi k dijaški, ne mladinski predstavi. Otroci in dijaki so dvoje. Dijaške predstave nudijo literarna dela, ki so neposredno ali posredno v zvezi s šolskim poukom v višjih razredih, sem spada tudi Molierov »Skopuh«. Gledališče vrši s tem dobro delo pri nas kot drugod. Seveda mora za dijaške predstave vedeti višja šolska oblast, za kar se brez dvoma tudi zanima.
F. K.
MarilborsR® gledišče
Nedelia, 7. novembra ob 15: PEGICA MOJEGA
SRCA. - Ob 20: VESELI KMETIC. Pondeljek, 8. novembra: Zaprto. Torek.'9. novembra ob 20: PAGLIACCI in BA-
STIEN IN BASTIENNE. Ab. C.
ICjudsRi oder
v Ljubljani
Nedelja, 7. novembra ob 8. zv.: LJUBEZNI IN
MORJA VALOVI.
Knji$& in revffe
»Vzajemnost.* 11. in 12. številka duhovniškega lisla »Vzajemnost« izide v drugi polovici novembra. To bo zadnja številka v letošnjem letu.
Socialna Misel. Izšla je novemberska številka te edine slovenske revije za politično, kulturno, socialno in gospodarsko življenje. Na uvodnem mestu razpravlja Fr. Erjavec o najbolj perečem sedanjem socialnem vprašanju v Sloveniji, t, j. o brezposelnosti in izseljeništvu, kjer po-kazuje praktično in realno pot za rešitev teh vprašanj; M. Lilleg nadaljuje svoje velezanimivo informativno razpravo o irancoskem sindikalizmu; d r. K. D. končuje svoj članek o razvoju naših delavsko varstvenih ustanov, v katerem nazorno prikazuje vse dobre in slabe strani našega nad-zorništva dela in podkrepljuje svoja izvajanja tudi c statistikami; Fr, Radešček nadaljuje svoje ideje in smernice na delu za zedinjenje, v katerih odkriva marsikake temne slrani omenjenega procesa in končno nadaljuje F r. Erjavec svoj pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci, v katerem to pot končuje poglavje o zgodovini kat. društev rokodelskih pomočnikov. Pregled je zopet prav pester in aktualen, zlasti opozarjamo na običajni politični pregled, na poročilo o knjigah Vodnikove družbe, na referat o socialnem zavarovanju na Češkem in na kritične misli k zadnjim volitvam v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Te lepe revije gotovo danes ne bi mogel pogrešati noben izobraženec, zlasti pa nihče, ki se zanima za socialna vprašanja.
Orel
V Središču ob Dravi je 4. 1. m. umrla sestra Micika Crčkova, ena naših najboljših. Od vsega po-četka je bila članica središkega orliškega krožka, večletna predsednica orliške srenje v Mariboru, kjer je s svojim nesebičnim ln požrtvovalnim delom mnogo pripomogla orliškl organizaciji do lako lepega razvoja. Vzor-Orlica, ki je živela le za druge, bodi posameznicam in vsej organizaciji najlepši zgled. Orliška organizacija jo ohrani v hvaležnem spominu, vsem članicam pa jo toplo priporočamo v molitev. — Slovenska orliška zveza.
Vsem orliškim krožkom. Za udeleženke občnega zbora Orliške podzveze, ki se vrši v nedeljo dne 14. novembra t. ]., jo z odlokom G. D. K. 0. br. 10.040-26 dovoljena polovična vožnja. Popust velja od 13. do 16. novembra t. 1. na vseh progah, ki spadajo pod ravnateljstvo v Ljubljani. Vsaka udeleženka kupi na odhodni postaji celo enosmerno karto, na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosano, ki velja v zvezi s potrdilom o udeležbi
i na občnem zboru ludi za nazaj. — Občni zbor se prične točno ob 0 dopoldne v dvorani Krekove ; vrosveie. Poljanska cesta 4 (AlpizijeviSčol,, '"'
Dr. I. C.:
Skrb vlade za zdravstvo v Sloveniji.
NAŠE BOLNICE PRED ZATV0RITVIJ0?
Našim zdravstvenim institucijam, predvsem bolnicam in blaznicam se bližajo zopet hudi časi, še hujši kakor ipred tremi leti. Vzrok je povsem nezadosten kredit v letu 1926-27, kakor tudi pomanjkanje denarnih sredstev pri tukajšnji delegaciji ministrstva financ, ki niti s proračunom odobrenih kreditov ne mo-re ali ne sme dati na razpolago. Posledica tega nevzdržnega stanja se čuti že danes, ko dobavitelji zdravstvenih zavodov odklanjajo na-daljne dobave, ker ne dobivajo pravočasno plačila, vsled česar so uprave zavodov v ne-mali zadregi. Kje vzeti denar za prehrano bolnikov in druge potrebščine zavodov? Vse tozadevne intervencije pri predpostavljenih ob-laslvili — velikih županih in inšpektorju ministrstva narodnega zdravja — so zaman iz enostavnega razloga, ker ni zadostnega kredita in denarja in ker se ministrstvo narodnega zdravja na upravičene potrebe Slovenije prav nič ne ozira.
Pregled odobrenega proračuna za 1926-27 docela potrjuje našo trditev. Ta proračun je tako skrpucalo, da bi bilo uradništvo, ld je ta proračun sestavljalo, v vsaki drugi državi poklicano na odgovornost, odnosno bi bile sploh nemogoče. Bistvenih pogreškov smo zasledili toliko, da se nam zdi skoraj nemogoče, kako je mogel priti tak elaborat pred finančni odbor in pred narodno skupščino. Posledice teh pogreškov pa bodo občutili naši zdravstveni zavodi.
Člen 107 finančnega zakona določa, da se vzdržujejo bolnice v območju inšpektorata v Ljubljani iz lastnih dohodkov, na part. 176 pa je unešena postavka 3,900.000 Din kot dohodek humanitarnih zavodov v Sloveniji. Ker je ta postavka le aproksimativna in upoštevana previdno z manjšini zneskom, bodo morali humanitarni zavodi (bolnice, blazni-ce itd.) odvajati vse svoje dohodke državnim blagajnam in je naravno, da se potemtakem ne morejo same vzdrževati. Ti določbi ste tedaj v tako gorostasnem nasprotju, da zasluži oni, ki je to zagrešil, najstrožjo kazen. Ne motimo se, ako trdimo, da se je zgodila pogre-ška vsled slepega prepisovanja iz prejšnjih budžetov, vendar bi bila dolžnost ministrstva narodnega zdravja, da to pogreško popravi, posebno ker mu mora hiti znano stališče Glavne, odnosno Mesne kontrole, ki bo sigurno z vsemi sredstvi delala na to,' da se točno izvršuje proračun za leto 1926-27 tudi glede dohodkov in ho humanitarne zavode p risi j lila, da odvajajo svoje dohodke državnim'1 blagajnam. Jasno kot beli dan pa je, da sa.žrJ bolnice brez sredstev ne morejo vzdrževati!
Pa tudi znesek 10,000.000 Din, ki je predviden za pomoč bolnicam v obliki povračila bolno-oskrbnih stroškov za siromake, nalezljive bolezni itd., nikakor ne more zadostovati, ker znaša tozadevna potrebščina po dosedanjih izkušnjah na leto najmanj 19,000.000 Din. K temu pridejo še dolgovi bolnicam izven Slovenije za oskrbovance iz Slovenije, tako da znaša celotna potrebščina v računskem letu 1926-27 najmanj 22.000.000 Din. Dovoljeni kredit 10,000.000 Din bo po vsej priliki izčrpan že koncem meseca novembra ali začetkom decembra 1926, pa si lahko že danes predstavljamo položaj, v katerem bodo naše bolnice in blaznice. Denarnih sredstev ne bo od nikoder, ne bodo imele denarja za plačilo življenskih potrebščin in drugih obveznosti, pa bo naravna posledica odpust neprevedenega osebja, s čemer bo na stotine državljanov prizadetih, ter — zatvoritev bolnic in blaznic.
Kako je centralna zdravstvena uprava skrbela za naše zdravstvene zavode, se vidi tudi iz dejstva, da morajo bolnice, blaznice itd. od 1. aprila 1926 dalje plačevati strokovno nižje osebje iz lastnih d o h o d k o vf medtem ko je dozdaj to osebje vedno plačevala država. Kakšne sile so bile merodajne, da so se naši humanitarni zavodi obremenili še s temi izdatki, nam ni znano. Domnevamo pa. da se je — namenoma ali nenamenoma — tudi tukaj napravila usodepolna pogreška, v škodo Slovenije, medtem ko je v proračunu za leto 1926-27 predviden izdatek za to osebje v Srbiji. Črni gori, Bosni in Hercegovini itd. Ker je tega osebja v Sloveniji približno 600, znaša obremenitev naših zavodov za plače in draginjske doklade za to osebje na leto najmanj 3,000.000 Din, kar je le na škodo bolnikov, katerim se vsled tega ne more dajati predpisana hrana in se tudi sicer ne more povsem človekoljubno skrbeti za nje. To je dvojna mera: Enemu delu prebivalstva vse, drugemu — figa!
Slovenija potrebuje tedaj — ako se naj vzdrži obrat v bolnicah in blaznirah — nemudoma najmanj 10,000.000 Din kredita. Opozarjamo v zadnji uri na to merodajne Činitelje in prosimo za najhitrejšo, t. j. pravočasno pomoč!
Da bodete zadovoJJinl z res dobrim 1
vrvarskimi Izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
S. N. Adamič
LitsbSiana, Sv. Petra cesta št. 31
podružnica v Mariboru, Velrlnjska 20 ter Kamnik, iutna 4.
Gospodarstvo
Ali bi se ne obnesli žlahtni kostanji v Mariborski okolici?
Maribor, 6. nov.
Levi breg Drave od Selnice nad Mariborom do Maribora je nagosto poraščen s pravimi kostanji, ki uspevajo prav dobro in vsako leto dobro obrodijo. Na Bresternici pri Kamnici so mladokostanjevi gozdovi tako gosti, da še lovski pes ne more skozi. Ravno ta levi dravski breg s kostanjevimi gozdovi bi postal lahko znaten vir lepih dohodkov na tale način:
Mariborčanom je še gotovo znano, da so pekli pred vojno kostanjarji južnotirolske debele in okusne kostanje »Maroni« imenovane. Teh kostanjev se je pred vojno pri nas veliko in drago prodalo. Isto in še bolj milo podnebje kakor Južna Tirolska ima mariborska okolica. Pravi kostanj že uspeva, gotovo bi se tudi dobičkanosno obnesli maroni-kostanji. Treba bi bilo iz mladokostanjevega gozda izkopati mlada in lepa drevesca in jih presaditi letošnjo jesen kakor navadno sadno drevja Na spomlad pa naročiti iz južnotirolskih krajev maronijeve cepiče in delo bi bilo opravljeno in bi v tretjem letu brez truda, napora in skrbi vrglo lep dobiček.
Ali se ne bi dal tak poskus z maroni-kostanji napraviti na hribu proti Kamnici, ki je bil svojčas vinograd, a je danes čisto zapuščen ter preraščen s travo in grmovjem. Ako bi se pogozdil ta kompleks, ki ne nosi že leta in leta nič, s žlahtnimi kostanji vsaj deloma, koliko in na lahek način bi se izkupilo vsako leto iz tega pridelka. Za udejstvitev vprašanja s sajenjem žlahtnih kostanjevih dreves med Selnico in Mariborom na levem bregu Drave se bo treba zanimati, ker se ne bi riskiralo prav nič, pač pa so dani že od narave vsi pogoji, da bi se ta poskus lepo obnesel. Sadjarske strokovnjake bi prosili, da bi nam izrazili svoja mnenja glede tega poskusa in to še tekom tega meseca.
3ugosS®varcski vinski trg.
Zadnjič smo poročali o vinski trgatvi in vln-»kem trgu na Štajerskem, tokrat pa se hočemo dotakniti glede letošnjega pridelka in vinskih cen v Jugoslaviji in v vseh vinorodnih državah.
Nova Gradiška; Trgatev je za četrtino slalša kakor lani, kvaliteta boljša. Beli rizling stane 8 do 10, šiler 5—6 Din.
Daruvar: Trgatev v teku, računa se 15 do 43 hI na oral. Srednja kvaliteta. Cena navadnih vin 6—7, boljših 7—8, starih sortiranih vin 9 do 10 Din, brez kupcev. Direktno rodeče trte so pretrgale kupčijo. Razen tega se ta vina tako »pan-čajo« s špiritom itd., da se nikdo ne upa kriti svojih potreb iz tega nekoč daleko znanega vinskega okoliSa. Oblasti se za to ne brigajo. Leži še okrog 8000 hI. Ina direktno rodečih trt in 2000 hI kmetskega blaga.
Ilok: Vino se je prodajalo v precejšnji množini v Bačko, Osijek, Vukovar in okolico. Navadni Ilokčan stane 5—6 Din za liter. Povpraševanje od strani kupcev je precej živahno. Letnika 1925 je še precej, zaloga starih vin je neznatna.
Požega: Rezultat trgatve znaša 5—10 hI na oral. Ponudba je radi pomanjkanja denarja precejšnja. Letnik 1925 se dobi za 5—7 Din. Stara vina po 10 Din brez povpraševanja. Na prodajo čaka 2000 hI novega in 30 hI starega vina.
Hrvatsko Primorje: Trgatev v Primorju je končala že prejšnji mesec, dočim se je vršila v severnih brdih v prvi polovici oktobra. Donos slab, 5—8 hI na oral. Vsled neugodnih vremenskih razmer je 50—70% trgatve uničenih. Dobljene množine se bodo porabile v lokalnem konzumu. Vino stane 7—10 Din liter.
Vis: Že proti koncu preteklega meseca so se trgale najboljše sorte, takozvani Pribor in Vugava, s povprečno gradacijo 20 do 40 stopinj. Nasprotno ležeče grozdje pobočja Kut še visi na trsju, ker je bilo letos popolnoma.ohranjeno od vremenskih nezgod in občuvano bolezni. Ako bi izredno ugodno vreme še nekoliko vzdržalo, se bo trgatev začela šele čez nekaj dni. Dobrota tega vina bo radi tega daleko višja nego ona iz Visa.
Komiža, ki spravlja na trg znana Vugava vina, ima že danes za prodajo sposobna 12—13% vina. Do dane3 je prodala dva do tri vagone za 5-25 Din hI. Na razpolago je še okrog 10 vagonov prve vrste.
Komolac pri Dubrovniku (Raguza): Trgatev je deloma ze minila in se bliža koncu. Čeravno je grozdje vsled trajnega poletnega deževja trpelo, se vendar lahko reče, da bo trgatev v južni Dalmaciji precej dobra. Glede množine bo izkupiček sicer od 30—40% manjši kakor lansko leto, dočim bo kvaliteta z deloma 24% sladkorja še zelo dobra.
Otok Korčula bo menda najbolj odrezal, ker bo pridelal, mirno računano, 50—£0 tisoč hI, čigar kvaliteta stoji izven vprašanja.
Polotok Pelfešac ima slabo trgatev, največ 40% lanske trgatve. Kupčija v grozdju je bila napram drugim ietom malenkostna, četudi upoštevamo nakupe za Črno goro. Tukajšnji trgovci kupujejo grozdje s 16—17% sladkorja po 175—2C0Dia
za 100 kg v malih množinah.
*
Nemško-avstrijske železnice so dovolile za fiitrcjše prevažanje vinskega mošta celo to ugodnost, da se smejo z moštom natovorjeni vagoni priklopiti osebnim vlakom. Tudi železniški tarifi za moštne in vinske transporte so sc zdatno znižali,
Trgc.tev v drugih državah.
V Nemški Avstriji znaša trgatev 20—30% lanske trgatve in vinske cene so radi tega poskočile. Najslabši mošti stanejo 1 šiling (8 Din), boljše blago pa 1-50—2 Š (12—16 Din). Povpraševanje po moštu in lanskem vinu je živahno. — Na Ogrskem je trgatev tudi že minila in nc zadovoljuje glede množine, ki znaša komaj 1,200.000 do 1,500.000 hI, torej komaj četriino lanske letine. Poljske veletrgovine iščejo večje množine letnika 1923. — Češkoslovaška ima kvalitativno in kvantitativno slabo trgatev. Radi slabe kakovosti so cene razmeroma nizke. — V Italiji je kakovost sicer izborna in mošti so imeli od 20—24% sladkorja, vendar pa jc kvantiteta majhna posebno v goriški okolici.
_ Na južnem Tirolskem jc bila trgatev nekoliko
liolja, pa tudi v Lombardiji, Siciliji, Sardiniji in Apuliji ie zaostala za 46—50% normalne letine.
Splošno se sodi, da jc Italija letos pridelala koma} toliko, da krije lastni konzum. Star« zaloge to
pičle. — Na Francoskem kompenzira dobra kvaliteta majhni pridelek. _ Za Španijo velja isto in
c«ne so povsod stalne in kažejo navzgor. _ V
splošnem se bo beležila vinska letina 1926 kot ena
najslabših našega kontinenta glede množine.
* » •
Ljubljanska borza. Gospod Pavel Cvenkel je z dnem 6. novembra 1926. odložil mesto pooblaščenega borznega senzala nri Ljubljanski borzi za blago in vrednote.
Davčne olajšave za raTe hiše. Kakor znano so letos odpadle davčne olajšave za nove hiše, ki so bilo na podlagi uredbe z dne 19. julija 1920. do konca leta 1925. v veljavi. Te olajšave so zelo vplivale na rentabilnost novih stavb, ker so državno dajatve v zvezi z avtonomnimi dokladami tako visoke, da onemogočajo gradnjo vsakomur, ki ne more z lastnimi sredstvi plačati stavbenih stroškov. Da se omogoči zgradba stanovanjskih hiš e pomočjo kredita ali na zadružni podlagi tudi pripadnikom srednega stanu, obrtnikom, trgovcem, nameščencem in uradnikom, ki največ trpijo vsled pomanjkanja ali neprimernosti stanovanj ozir. prekomerne najemnine, je Zbornica za trgovino fn Industrijo v L.'ubljani ponovno predlagala kabinetu ministrstva financ, da se navedena uredba podaljša do uveljavljenja novega zakona o neposrednih davkih, odnosno, da novim zgradbam v krajih, kjer primanjkuje stanovanj, prizna iste ugodnosti, kakor novim zgradbam na področju belgra.iske mestne občine. S tem je podprla istočasno akcijo, katero je v tej smeri podvzel glede davčnih olajšav za nove hiše vladni komisar mestne občine ljubljanske g. vladni svetnik A. Mencing-.r.
Stanje Narodne bnnkc ti dne 31. oktobra. (Vse v milijonih dinarjih; v oklepaju razlika napram stanju z dne 2-2. oktobra.) Aktiva: Kovinska podlaga 456.1 (+ 6.9), posojila na menice 1260.4, na vrednostne papirje 233.5, skupaj 1514.0 (4- 8.7), račun za odkup kronskih bmkovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 352.3, državni dolg 2966.3, vrednost zastavljenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 7230 (f 69.1), skupaj aktiva 9302.2; pasiva: delniška glavnica 30.0, rezervni fond 8.0, bankovci v obtoku 5919.5 (+ 149.6), državne terjatve po računu zač. zamenjave 352.3, državne terjatve po razn. računih 40.7 (— 71.3), obveznosti po žiru 420.5, po raznih računih 309.4, skupaj 730.0 (+ 6.5), drž. terjatev za zastavljene domene 2138.3, ažija za kupovanje zlata 88.0, skupaj pasiva 9302.2.
Poročanje glavnice Jugoslovansko-ameriške plovidbe. Dne 3. t. m. se je v Splitu vršil Izredni občni zbor delničarjev Jugoslovavsko-ameriške plovidbe pod predsedstvom g. Fran Petrinoviča, mesto odsotnega predsednika Nikole Mihanoviča. Občni zbor je bil sklican radi povečanja delniške glavnice od 3,250.000 zlatih dinarjev na 6,500.000 zlatih dinarjev (71 milijonov dinarjev v papirju). Družba si namerava nabaviti še nekaj novih ladij. Pred nekoliko dnevi je bil za družbo dovršen 5. parnik, ki bo krščen na ime »Njegoš«. Povečanje delniške glavnico jc bilo sprejeto brez diskusije. Gotovi del nove emisijo se bo prodal v prosti sub-skrLpciji. Kakor vidimo, se ta paroplovna družba, v kateri sodelujejo predvsem južnoameriški Jugoslovani, lepo razvija.
Prekinjena trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo. Iz Pariza prihaja vest, da so se prekinila pogajanja, ki se vodijo med našo in francosko delegacijo, radi sklepanja trgovinske pogodbe. Naša delegacija stoji na stališču, da se ima pogodba skleniti na bazi največjih ugodnosti, medtem ko zaslopa francoska delegacija mnenje, da se naj pogodba sklene na temelju minimalnih tarifov za posamezne označene predmete. Na tej bazi se je Francija pogajala tudi z vsemi ostalimi državami. Naša delegacija, v kateri se nahajata dr. Milan Todorovič, profesor belgrajskega vseučilišča in dr. Konrad Šmit, generalni ravnatelj generalnega ravnateljstva carin, je že odpotovala v Belgrad. Dr. Todorovič se namerava potem v kratkem vrniti z novimi instrukci.iami v Pariz.
Reka, bodoče ogrsko izhodišče na morje, Bu-dimpeštanski listi prinašajo službeni komunike seje parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, v katerem se navaja govor ministra Walka, ki je izjavil, da vsa javnost z zanimanjem zasleduje razvoj odnošajev med Ogrsko in Jugoslavijo. Minister Walke se je dotaknil tudi vprašanja izhodišča Ogrske na morje. Ta problem naj se reši na ta način, da Reka postane izvozna luka za Ogrsko, čemur se Italija ne upira. Tako namerava Italija rešiti Reko pred propadom. Vendar pa vprašanje transi ta preko Jugoslavije ne bo tako lahko rešiti, kajti težko je verjeti, da bi naša država v tem slučaju priznala Ogrski posebne ugodnosti. S svobodno cono Ogrske v splitski luki torej za enkrat ni nič.
Svetovna produkcija kovin. Po najnovejši nemški statistiki je znašala v letu 1925. (v oklepajih podatki za 1913. in 1924.) v tisočih ton: aluminij 180 (63, 169), svinec 1499 (1209, 1291), baker 1412 (1025, 1350), cink 11.29 (1001, 1006), cin 146 (133, 136). V odstotkih izražen je delež Evrope v letu 1,925. narastel napram onemu iz leta 1913. Vse povečanje svetovne produkcije kovin je pripisovati zvišani produkciji v prekomorskih državah, kjer je tudi poraba narasla, zlasti v severnoameriških Združenih državah. Te so namreč samo radi izredno hitro razvijajoče se avtomobilne industrijo v letu 1925. porabile 33% več kovin kakor v letu 1924.
Obtok bankovcev v Franciji. Po izkazu »Ban-que de Francec je zntšal dne 4. t. m. obtok bankovcev 55.651 milijonov frankov napram 55.578 milijonom dne 28. oktobra 1926.
IBorssa
Dne 6. novembra 1928.
DENAR.
Zagreb. V današnjem prostem prometu 90 bili zabeleženi sledeči kurzl: Vojna odškodnina 335 den. (834—334.50), Berlin 13.485—13.495 (13.465-13.495), Italija 243 bi. (242.86-244.86), Newyork 56.62 den. (56.535—56.735), Pariz 189 bi. (187.52-189.52), Praga 168 den. (167.60—168.40), Dunaj 8 den (7.985—8.015), Curih 10.94 denar (10.9275-10.9575).
Curih. Belgrad 9145 (9.1425), Berlin 123.30 (123.325), Italija 22.1.5 (22.25), London 25.1525 (25.14), Ncwyork 518875 (518.75), Pariz 17.1875 (17.30), Praga 15.36 (15.36), Dunaj 78.20 (73.175), Bukarešt 2.80 (2.7625), Bruselj 72.20 (72.15).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47, Kodani 188.30 London 34.34, Milan 30.23, Newyork 708.15, Pariz 23.47, Varšava 78.15. Valuto: dolarji 706.50. iira 30.02, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.945.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 791.000, Zivno 742.000, Alpine 409.500, Greinitz 60.000, Kranjska industrijska 450.000, Trbovlje 396.900, Hrv. esk. 141.000, Leykam 122.000, llipobanka 71.500, Avstr, tvornico za dušik 23.000, Siavoniia 42.000.
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek.
okusen i cenen.
Dobiva se v vaefi
dobro asorf/raii;3 Kolonl/alnlf> trpovlnafj.
Šport
TEKME ZA GOSPOSVETSKI POKAL.
Danes ob 14. uri, irjri&le SIi Ilirije.
V	korist Jugoslovanske Matice odigrajo danes klubi Ilirija, Jadran, Hermes in Slavija nogometni turnir za prehodni Gosposvetski pokal, ustanovljen v ta namen po SK Iliriji. Te tekme se bodo ponovile odslej vsako leto, dokler si pokala ne pribori kak klub definitivno s tem, da zmaga tri leta zaporedoma ali petkrat prekinjeno. Današnjim tekmam bodo prisostvovali tudi zastopniki raznih raznih oblasti v Ljubljani, v presledku med semi-finalom in finalom je na programu nagovor zastopnika Jugoslovanske Matice na publiko in športnike. Po možnosti se vrši med pol 14. in 14. uro ter v omenjenem presledku promenadni koncert godbe Dravske Divizije.
Tekme so bile izžrebane v sledečem redu: ob 14. semifinalna tekma med Hermesom in Slavija, ob 14.45 semifinalna tekma Ilirija : Jadran, ob 15 30 finale med zmagovalcema v semifinalnih tekmah. Vsaka tekma traja 45 minut, ob neodločnem izidu sledi podaljšek dvakrat 10 minut, nato po potrebi žreb.
Tekmovanje je organizirano na ta način, da more sodelovali na dan odločilnih tekem pri tej sportno-nacijonalni manifestaciji čim več klubov. Tudi s strogo športnega stališča je razvrstitev odločilnih tekem tako pestra in nenavadna, da bo učinkovala izredno privlačno tudi na publiko in ji nudila velik športni užitek. Sodelujoči klubi so v prvenstvenih tekmah pokazali tako izravnano znanje, da se za nobeno današnjih tekem ne more vnaprej predvideti zmagovalen. Računa se lahko, da bodo vse tri tekme zanimive in napete.
V	slučaju, da bi v prvih popoldanskih urah nastopilo deževno vremo, t:e bo tekmovanje najbrže odgodilo za teden dni.
Gosposvetski pokal (službeno iz medklubske-ga odbora). — V smislu sklepa zadnje seje M. O. dne 5. t. m. 3e naproša klube Ilirija, Jadran, Slavija in Heruie«, da določijo k današnjim tekmam po 3 reditelje, ki naj se javijo točno ob 13.15 v garderobi na športnem prostoru. Rediteljske znako treba prinesti s seboj. Reditelje, ki bi se zakasnili, se bo odklonilo. Vsak klub naj postavi tudi po 1 stranskega sodnika. — M. O.
Juniorji Ilirije in rezjrva Krakova odigrata danes ob 10. uri v slučaju ugodnega vremena na igrišču Ilirije prijateljsko tekmo.
OGRSKI METAVCI DISKA.
Če vzamemo povprečnost, moramo šteti Ogre med najboljše metavco diska na svetu. Deset jih je vrglo letos diskos nad 40 m daleč: Marvalič j 45.71, Toldi 44.6-1, Egri 44.0, Negos 43.77, Donogan 42.90, Molnar 42.85, Non 42.71, Daranyi 41.77, Eor-dogh 41.52, Hahn 40.85. Vrh tega so pa tudi naj- I boljši metavci di6ka v sosednjih državah Ogri, tako | Gor6g v Češkoslovaški, David v Rumuniji in Ambroži v Jugoslaviji.
SPARTA NA POTI DOMOV.
3. novembra se je Sparta poslovila od Amerike in je odšla domov. Igrala je v Ameriki 12 iger; 2 igri je zgubila, 3 so bile neodločene, 7 jih je dobila. Po vrsti je šlo takole: Ali Starš New- , york 4:0; Brooklyn VVanderers Newyork 8:3; ; Giants Newyork 8:0; Fall River Boston 2:3; Ali Starš Ceveland 6:2; Ali Starš Ohio 1:0; Ulster United Toronto 4:4; AU Starš St. Louis 5:3; Sparta Chicago 9:0; Ali Starš Detroit 2:1, Brooklyn Wan-derers 1:3; Galicia New Jersey 1:1; skupno razmerje goalov je 44:20. Rezultat je prav časten, zlasti še, ker pri zadnjih igrah nekateri igravci niso več nastopili; bilo je že domenjeno, da ostanejo v Ameriki in da ne igrajo več v vrstah Sparte. Na drugem mestu poročamo, koliko jih ostane v Ameriki; zadnja poročila govorijo že o petih. Hkrati beremo, da gre Hakoah spet v Ameriko na drugo svojo turnejo. Beseda Ali Starš pomeni »vse zvezde«, star : nem. Stern. Vidimo, da je skoraj povsod kakšen klub tega imena.
Športni /eden
Najprvo nekaj za športne novinarje. V mednarodno zvezo športnega novinarstva so vstopile Danska, Norveška in Švica. Holandski olimpijski odbor je ugodil prošnji zveze za napravo posebnih časnikarskih tribun in posebnih telefonskih in brzojavnih zvez v Amsterdamu. To je pa res veliko.
Nemci so za posebne športne zasluge začeli podeljevati »zlati trak«. Letos so ga dobili trije športniki: peltzer, VierkOtter in Oton Kchmidt. Ta je prvi nemški jahač, ki si je izvojeval tekom enega leta več kot sto zmag; premagal je tudi znamenita dva jockeja Varga in Haynesa. Ameri-kanec Haynes je praznoval zopet le los svojo 100. zmago na nemških dirkališčih.
V	Bologni je otvoril Mussolini, na konju, novčr športno igrišče. 50. 000 ljudi je bilo navzočih, Mussolini jim jo govoril, defiliralo je pa 17 legij fašistov in nekaj bataljonov vojaštva.
Ponovimo seznam nekaterih nogometnih tekem: Pariš : London 3:2, London : Bruselj 4:2, Škotska : Wales 3:0, Nemčija : Holandska 3:2, WAC : Šport klub 4:2, Slovan : Simmering 2:2, Amateri : Hakoah 2:2 BAC : Vienna 4:2, Slovan :
graški Sturm 6:0, Rapid : budimpešld FTC 1:4, — Angleška nogometna moštva so že tako izenačena, da je zadnjič najslabše moštvo premagalo prvaka. — Sparto jo turneja po Ameriki precej zdelala; v revanšni tekmi so jo Brooklyn \Vanderers premagali 3:1, v New Jerseyu je pa igrala proti klubu Galicia 1:1. A moramo nekaj omeniti: igravd Horej, Steiner, Červeny in Mielik ostanejo v Ameriki pri chicaški Sparti, in ti štirje pri zadnjih igrah niso več igrali v vrstah Sparte.
Belgija bo v bodočem letu dvakrat igrala proti Švedom, enkrat v Antwerpnu in enkrat v Slockholmu. Te dni igrajo Švedi na Dunaju. Dunajski listi prinašajo ob tej priliki uspehe Švedov v zadnjih letih, rekordno leto je bilo 1923-24, tedaj so premagali Avstrijo 4:2, Poljsko 5:1, Belgijo 8:1, Egipet 5:0 in zopet 6:1, Holandijo 8:1, Dansko 8:2, Estonsko 5:2, Finsko 7:5, Nemčijo 4:1, zgubili so pa proti Švici 1:2 in je prišla zato Švedska pri olimpijadi na 3 mesto, za Švicarji, ki so si priborili 2. mesto, in za Uruguajci, ki so bili na
1. mestu. V prvenstvenih bojih Južne Amerike ao pa letos Uruguayci zopet prvi; zadnje tekme: Uruguay : Argentina 2:0, Paraguay : Bolivija 6:1, Uruguay : Paraguay 6:1. — Zgodil se je neverjetni slučaj, da je ameriško nogometno moštvo za evropskega igravca nekaj plačalo: Sparta v Chicago jeplač ala pariški Sparti za gori omenjenega Červenyja 1000 dolarjev.
Maori so bili v T\vickenhavnu na Angleškem premagani od tamošnjih Harlekinov 11:5.
»Tem se pa zelo mudi,« smo braii v več listih, prinašajočih poročila, da je Jugoslavija prva priglasila svojo udeležbo v bojih za Davisov pokal 1027. Pa smo res hitri. In pri teh »šansah« za uspeh! — Francoskim prvakom tenisa, ki so prišli iz Amerike in ki so se tam tako zelo odlikovali, je priredila francoska vlada banket v palači d' Orsay. — Šest prvih nastopov Ameriki je neslo Suzani 75.000 dolarjev, se bo torej le splačalo. V Evropi pa nič. Ni čudno, da so se sedaj tudf Suzanini živci pomirili in da nič več ne beremo
0	živčnih napadih.
32 tekačev imajo Švedi, ki tečejo 5 km podi 16 minutami, 10 metalcev diska pa Ogri, ki so vrgli diskos letos nad 40 metrov; najdalje Marvalič, 45.71 m. Glej o lem poseben člančič. Tu opozorimo na našega Ivana Šuštarsiča, kojega sliko je prineartl »Slovenec« 31. okt. Le tako naprej, pa bomo ki':*lu spredaj! — 42 let je star Avstrijec Gustl, ;>a ie prehodil 50 km v 5 urah, 9 minutah in 3 sekundah; prvi za njim je hodil 5 ur in 20 minut. — Pri Berlinu bodo tekli danes po gozdu povprek in se je priglasilo 600 tekačev. — Ia Bologne v Pianoso je 32 km; Bertini jih je pretekel v 1 : 56 :31. Bertini je bil drugi zmagovalec v olimpijskem maratonskem teku.
Prav za prav smo tale »Športni teden« na« pačno začeli, kajti zadnji čas je bil v znamenju težke atletike. Le poglej: Miihlberger, 63 kilogramov težek, je z desnico sunil 100 kg, nov nemški rekord; Stadler, 59.S kg, je z desnico potegnil 74.6 kg, obojeročno sunil 120.2 kg, dva nova svetovna rekorda peresne teže; Haas, 67 kg težek, je z desnico sunil 107.8 kg, nov svetovni rekord lahke teže. Z levico je potegnil Rigoulot 96.ti kilogramov, z desnico 107 kg, dva absolutna svetovna rekorda. Natančno o Rigoulotovem nastop« na Dunaju smo pisali v »Slovencu« 8. t. m.
Haymann in Francoz Ntlles sta si enaka; Niilesa je pa Italijan Bertazzolo zdelal v 6. rundl k. o. To je tisti Bertazzolo, ki se je svojčas a Giuseppem Spalla kar igral. Znani liokser Cook gre zelo nazaj. Persson je bil v boju z Gormanom v 5. rundi diskvalificiran, ker je pregloboko udarjal. V trenutku diskvalifikacije je bil Gormau za malenkost bolje ocenjen kot Persson. Morda pride sedaj spet do boja Diener—Gorman. 0 kvalitetah Dienerja in Perssona pravi Mc Malon, tehniški prireditelj bokserskih tekem v Madison Square Gardenu: »Oba bokserja imata v sebi kakovosti za svetovno prvenstvo; bodoči boji pomenijo najtežjo preskušnjo za njiju bodočnost.« — V Louis-ville je Young Stribbling potolkel Bučka v 4. rundi k. o. — Tunney je šel na od počitek na otočja Bernuida. — Dempseyu so sedaj izplačali denar, ki mu ga je prinesel boj s Tunnevem; po vseh odtegljajih je dobil 700.000 dolarjev.
Kolesarili so po Lombardiji okoli 255 km; prvi je bil Binda v 9 : 52 : 32, on je sedaj italijanski cestni prvak. — Nemec Petri in Anierika-nec Lands sla dobila šestdnevno dirko v Chicago; prevozila sta 3861.6 km.
3. t. m. se je vrinila v notico o avtomobilstvn pomota; biti mora 200 milj, ne 100. Torej: V avtomobilu je prevozil v Rockinghamu v Ameriki Harry Hartz 200 milj v 1 : 37 : 21, na uro 198.330 kilometrov; čas prvih dveh za njimi — Kreiss
1	: 37 : 59 in Duroy tudi 1 : 37 : 59 — nam pravi, kako hud je bil boj.
Prav tam je treba v članku »5425 km brea prestanka« omeniti tudi, da sla letela Arrachart in Lemaitre 3. in 4. febr. 1925 iz Pariza v Villa Cisneros. Drugi poloti so se izvršili letos. Costo in Rignot sta letela 28. in 29. oktobra v aeroplanu v 32 urah iz Pariza v Djask, 5425 km. nov svetovni rekord poleta brez prestanka. Djask je mestece ob zalivu Oman, ob vhodu v -cesto Ormus. Letela sta potom še naprej v Kalkuto in bosta tudi za povratek porabila zračno pot.	V. Š.
Skavtizem.
Skupščina skavtov v Sloveniji se bo vršila v nedeljo dne 21. t. m. in ne 14. t. m., kakor je bilo prvotno objavljeno. Tega dne se namreč vrši skupščina zveze v Belgradu, na kateri bo zastopal slovenske skavte naš starešina, in smo bili vsled tega prlmorani odgodili našo skupščino za teden dni.
Tajnik.
~~~~	SPORAZUM.
Mlada žena (po prvem prepiru v zakonu}; »,,. in da sc kaj takega več ne pri-
peti, ljubi možiček, predlagam: Čc sva istega mnenja, imaš ti prav; če sva pa različnega mnenja, imam fiz prav.«
PREVEl ^HTEVANO.
Gost (v hotelu): K ' "-o sobo ste mi pa dali? Ko sem sc ponoči pubudil, sta se na sredi sobe tepli dve podgani...
Vratar: No, pa prosim vas. Za 30 di* narjev menda ne boste zahtevali kar biko-. borbel
Radio
V	našem zadnjem sestavku smo precej izčrpno opisali resonančni del našega radio-aparata, to je anteno, zemljo, tuljavo in antenski kondenzator. Tudi smo navedli, da je sestavljen naš aparat v glavnem iz peterih delov: resonančnega, avdion-skega, reakcijskega, nizkofrekvenčno-ojačevalnega in iz telefona. Tako nam je danes raztolmačiti in popisati drugi del, to je avdionski. Ta del ima pre-važno nalogo, da namreč one visokofrekvenčne tresljaje, ki jih je naša antena prejela, in ki so prišli do tuljave in kondenzatorja tako spremeni in predela, da, ako pridejo v telefon, da jih naše uho zaznamuje kot zvok. Saj to je pa« znano, da, če sklenemo telefon z anteno, tuljavo ali kondenzatorjem, ne slišimo ničesar, ker so električni tresljaji prešibki, da bi sploh kaj vplivali na telefonski elelctromagnet, oziroma na membrano, pa tudi, če bi bili tresljaji dovolj jaki, bi jih naše uho ne moglo zaznamovati, ker so pregosti; pride jih namreč na sekundo po več milijonov. Naše uho more kot glas zaznamovati le tresljaje, ki jih je na sekundo kakih 20 do 20.000 in sicer slišimo tem nižji glas, čim redkejši so tresljaji. V naslednjem popišemo najprej zunanjo sestavo in funkcijo vseh organov, ki spadajo pod avdionski del, pri tem pa obravnamo tudi nekaj temeljnih principov elektrike, da nam bo omogočeno razumevanje kolikor-toliko komplicirane funkcije avdiona in sploh žarnic, ki jih rabimo pri radioaparatih.
Avdionski del je sestavljen iz sledečih sestavnih delov: iz žanrice, njenega podstavka, žar-mčnega upora ali reostata, akumulatorja, anodne baterije, mrežnega bločnega kondenzatorja in mrežnega odvodnega upora ali silita. Vsak teh sedmerih delov vrši svojo funkcijo, oziroma vsi pripomorejo Žarnici, da vrši svojo nalogo, to je, da goste visokofrekvenčne tresljaje nekako združuje In poraz-deljuje v skupine in te skupine oddaja kot posamezne sunke v telefon, ali pri našem aparatu v nizkofrekvenčni transformator in ojačevalno žarnico (Ž5), ki jih močno ojačene pošlje v telefon. Središče avdionskega dela je torej žarnica, ki ji pravijo tudi elektronka, ali napačno radio-cev. Stekleni del žarnice je navadno zrcaljen in ima na koncu štiri stikala. Dve stikali sta spojeni, ko je žarnica vtaknjena v podstavek, z obema poloma akumulatorja, eno s pozitivnim direktno, drugo pa z negativnim črez žarnični upor. Bolj oddaljeno stikalo, anoda, je spojeno z anodno baterijo in sicer s pozitivnim polom, ki je speljan v pričetek primarnih N. F. transformatorjevih ovojev in gre iz konca teh ovojev skozi visokofrekvenčni zapah v anodo. Anodnemu stikalu nasproti je mrežično stikalo, ki je spojeno črez silitni upor in bločni kondenzator s statorjem antenskega kondenzatorja, oziroma posredno z anteno. Vhod v žarnico je torej pri mrežici, v katero prihajajo visokofrekvenčni tresljaji iz antene, izhod ph pri anodi, ki pelje končno v telefon.
V	notranjosti žarnice so montirani trije deli, tanka kovinasta nitka, v katere en konec pelje pozitiven, v drugega za negativen tok iz akumulatorja. Kadar tok od akumulatorja do žarnice ni prekinjen, tedaj ta tanka žica žari. Pozitivna in negativna elektrika ima namreč lastnost, da se hočeta združiti; to priložnost združenja jima damo, da ju napeljemo vsako na en konec kovinaste nitke v žarnico. Nitka stavlja obema elektrikama le nekaj upora in se ob njiju združitvi razgreje in žari. Ker pa napeljemo v nitko le prav šibek električen tok, komaj 4 volte, nekatere žarnice preneso le 2 ali celo samo 1 volt, zato nitka ne žari z jasno svetlobo, kot na pr. sobne električne žarnice, ki prejemajo do 220 voltov na konca žarilne nitke. Vidimo le, da nitka medlo rdeče tli, včasih pa vsled zrcalenja ne vidimo niti tega tlenja (n. pr. Philipsove žarnice). Zarilna nitka bi vsled žareraja seveda prav kmalu zgorela, če bi ne bil v žarnici brezzračen prostor, tako pa brez kisika ne more zgoreti in zato le tli in žari in sicer kakih 1000 ur, pa tudi dalje časa. Ako pa v konca žarilne nitke napeljemo močnejši tok, potem seveda žari svetleje, ampak to je v veliko škodo, kot bomo pojasnili pozneje. Če pa napeljemo le premočan tok, na pr. pomotoma iz anodne baterije, tedaj se za hip posveti, nitka pregon in žarnica je za nič. Krog in krog žarilne nitke, ki je napeljana navadno vodoravno in le včasih navpično v žarnici Je v razdalji nekaj milimetrov navita v precej gosti spirali malo debelejša kovinska žica. Tej žični Spirali krog žarilne nitke pravimo mrežica in ta sprejema električne tresljaje iz antene skozi tuljavo in črez antenski in bločni kondenzator. Kroginkrog te spirale in mrežice je pa zopet v razdalji kakega milimetra speljan cilinder iz tanke pločevine, to je pa anoda. Sedaj pa k funkciji in nje razlagi teh treh delov žarnic, to je žarilne nitke, mrežice in onode. Mislimo si zaenkrat žarnico, v kateri je samo montirana žarilna nitka, brez mrežice in anode. Da bo kovinasta nitka le žarela in ne zgorela morajo iz žarnice izsesati s pomočjo močnih zračnih sesalk čim popolneje ves zrak. To se navadno zgodi skozi cevko vrh žarnice, ki jo potem 7, žarečim orodjem stisnejo, da ostane le mala konica. To delo morajo izvršiti z veliko popolnostjo, ker niso žarnice prevelike, in tako je v žarnici brezzračen prostor ali vakuum. Ko sklenemo električni tok, ki je napeljan v žarilno nitko in ko ta žari, tedaj razven svetlobe izžareva tudi majhne delce elektrike, ki so napolnjeni negativno. Ta drobna električna telesca prihajajo iz ž t reče žice tako nekako, kot para iz vrele vode. Ako pustimo dalje časa žareti nitko, pošilja ta začetkoma velike množine »elektronov«: v svojo
okolico, a kmalu je prostor krog žarele nitke pre-nasičen teh negativnih električnih telesc, kar povzroči, da se izžarevanje vrši počasneje in da polagoma poneha. To pa nastane radi tega, ker eo vsi ti elektroni, ki so »izhlapeli« iz razžarjene žice nasičeni negativne elektrike, saj je znano, da se istoimenska elektrika odbija. Tej lastnosti, da žareča žica »izhlapeva« negativne električne delce pravimo tudi emisija elektronov. Našli pa so, da, če je površje žarilne nitke obdano z gotovimi oksidi (na pr. barijev, kalcijev, torijev), da se vrši emisija elektronov iz žareče žice, čeprav ima ista precej nižjo temperaturo. Če tako žarilno nitko, ki je obdana s kakim oksidom prekomerno žarimo, da namreč vanjo napeljemo prejak tok, potem ta oksid izhlapi iz površja žice in tako ta izgubi svojo veliko emisijsko zmožnost pri nižji temperaturi.
IZVLEČKI PROGRAMOV.
Dunaj 7 KW — 351, Berlin 10 KW — 504, Breslau 10 KW _ 418, Frankfurt a. M. 10.5 KW
—	470, Leipzig 9 KW _ 452, Miinchen 5 KW — 489, Bern 6 KW _ 435, Rim 3 KW _ 425.
Nedelja, 7. novembra: Dunaj. 11 koncert dun. simfon. orkestra. 16 koncert. 18.15 komorna glasba (L. v. Beethoven, F. Mendelssohn-Bart-holdy). 20 koncert dun. simfon. orkestra. _ Berlin. 20 H. Mann bere iz svojih del. — Breslau. 20 H. Mann bere (prenos iz Berlina). — Frankfurt,
18.30 »Der Rosenkavalier« (prenos iz opere). _
Leipzig. 20.30 K. Sternheim: »Biirger Schippel« (komedija). — Miinchen. 20.15 igrokaz »Berg-fexen«. — Bern. 19.30, 20.30, 21, 21.20 in 22.05 koncertne točke.
Ponedeljek, 8. novembra: Dunaj 11 in 16.15 koncert. 20.05 koncertna akademija (»slovanski večer«). — Berlin. 20 Offenbachova opereta »Vel. vojvodinja Gerolsteinska«. — Breslau. 20 isto (prenos iz Berlina). — Frankfurt. 19.30 koncert irankf. orkestr. društva. — Leipzig. 20.30 koncert.
—	Miinchen. 19.30 simfonični koncert. _ Bern.
19.30, 20, 20.50, 22.05 konc. točke. — Rim. 21 vokalni in instrumentalni koncert.
Torek, 9. novembra:
Dunaj. 11 in 16.50 koncert. 19.30 angl. tečaj. 20.05 komorna glasba na pihala. — Berlin. 20.30 koncert (R. Schuinann). — Breslau. 20.35 »Mit-tagswende« (po drami P. Claudela). — Frankfurt. 20.15—21.15 koncert (Schumann-Brahms). — Leipzig. 20.30 koncert. — Miinchen. 19.45 dunaiska operetna glasba. 21 opereta »Hrabri Kasijan« (glasba O. Straussa), — Bern. 20.05, 21 komorna glasba. 20.30, 21.20 orkester. — Rim. 21 prenos iz gledališča.
Sreda, 10. novembra: Dunaj. 16.15 in 19 koncert. 21.30 lahka godba. _ Berlin. 20.30 Rai-ner Maria Rilke (predavanje, recitacije). — Breslau. 19 komorna glasba. — Frankfurt. 20.15— 21.15 Otto Flake bere svoja dela. 21—22.15 koncert čelistinje J. Bokor iz Amsterdama. — Leipzig. 20.30 renesančni večer (koncert). — MUnchen.
19. koncert. 20.30 Kleistov večer. _ Bern. 20.05
koncert. — Rim. 21 koncert.
Četrtek, 11. novembra: Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 19.30 angl. tečaj. 20.05 koncert komornega kvarteta. — Berlin. 20.30 Schillerjcva »Marija Stuart«. — Breslau. 20.05 »Faust« (uvod, recitacije, orkester). — Frankfurt. 20.15—21.15 Mozartove pesmi. 21.15—22.15 operetni večer. — Leipzig. 19.30 Mascagnijeva opera enodejanka »Sicilijanska kmetska čast« in Leoncavallov »Ba-jazzo« (oboje prenos iz »Novega gledališča«), — Miinchen. 20 filharmonični koncert (prenos iz »Tonhalle«), — Bern. 20.30 in 21.20 koncertne točke — Rim. 21 prenos iz gledališča.
Petek, 12. novembra: Dunaj. 11 in 16 kon-ccrt. 18.10 komorna glasba (Smetana, Schubert). 19.30 Schillerjevi »Razbojniki«. — Berlin. 19.30 Pucinijeva »Tosca« (prenos iz drž. opere). .— Breslau. 20.35 komorna glasba. — Frankfurt. 20.05 J. Galsworthy, »Družba«. _ Leipzig. 20.30 simfonični koncert. — Miinchen. 20.05 »Umetnost in umetniki«. — Bern. 20 in 21 pesmi (sopran). 20.30 in 21.20 orkester. — Rim. 21 koncert lahke godbe.
Sobota, 13. novembra: Dunaj. 19.30 prenos
iz drž. opere. — Berlin. 21 in 22.30 godba.__
Miinchen. 20 opera enodejanka »Rahab« (glasba Klementa von Frankensteina). — Bern. 20 simfonični koncert (prenos iz glasbene dvorane v Baselu). — Rim. 21 odlomki opere »Lohengrin«.
Naznanila
Šiška. Kat. prosvetno društvo vprizori danes v nedeljo ob sedmih in pol zvečer v samostanski društveni dvorani veseloigro v štirih dejanjih: »Kraljičina z mrtvim srcem« z godbo, rajanjem in petjem. Jutri v pondeljek pa priredi velezanimivo skioptično predavanje o velikem socialnem svetniku sv. Frančišku Asiškem, kojega sedemstoletnico praznuje letos ves krščanski svet. Predava preč. g. dr. p. Hugo Bren. Začetek ob sedmih in pol zvečer. Radi reda imajo odsedaj naprej vstop k poučnim predavanjem le člani proti društveni izkaznici, njihove družine ter po članih vpeljani društveni^ prijatelji ozir. gostje. — Predsednik.
Šišensko prosvetno društvo priredi danes zvečer ob pol osmih v samostanski dvorani igro »Kraljičina z mrtvim srcemc, z godbo, petjem in rajanjem. Vljudno vabi odbor.
Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek dne 9. t. m. v Jugoslovanski tiskarni.
Slovensko zdravniško druitvo v Ljubljani vabi vse člane na prihodnji tedenski seminar, ki se vrši v sredo dne 10. novembra 1026 ob 17.30 na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice. Predava g. primarij dr. Derganc: Operacija raka v zadnjem črevesu. Demonstracija. Na prodavanje se posebno opozarjajo kolegi z dežele. Odbor prosi za točnost!
Ljudski oder v Št Vidu nad Ljubljano pri.
redi drevi Prosvetni večer v počaščenje Kristusa Kralja. Spored: 1. Petje cerkvenega pevskega zbora. 2. Predavanje o Kristusu Kralju, pojasnjevano s skioptičnimi slikami in filmi iz življenja Kristusa Kralja. 3. Hanice pot v nebesa. Sanje revnega otroka v dveli delih. Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Predprodaja vstopnic pri gdč. Zakotnik v št. Vidu.
Poizvedovanja
Damo, kateri smo 2. t. m. v trafiki Sv. Petra cesta št. 8, pomotoma izročili napačen zavitek obleke, pozivamo, naj ga vrne, da se izogne naljubim posledicam.
snežne Čevlje m galoSe
najboljših svedskin ln norveških tvrdki
v največji izberi in najceneje dobite pri tvrdki
A. llDERT. Prešernovo ol.
Mflšlrn npriln nogavice, robce, volno, rnuanu fJGfllU vezenino, čipke, vsakovrstne perilne trakove, potrebščine za Šivilje, galanterijsko blago, telovadne čevlje ter izbiir copat nudi po nizkih cenah tvrdka
IPnrihni LJUBLJANA — nasproti cerkve . rUUMUJ sv, Petra _ (Sv. Petra cest«).
Moda
RADIO
v največji Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, IJubljana^ Cankarjevo notor. 5 Telet. 407
Iz starega - novo!
Ni skoraj stvari, ki bi delovnega človeka tako utešila, kakor če napravi iz stare obleke novo, ki je vsa moderna in prav taka kot najnovejši modeli. Tu je ustvarjajoča sila ženske na višku. Ie če ogledujejo drugi ljudje tako obleko, ki je pre-narejena iz stare, in menijo, da je nova, tedaj misli dotična, da je modna umetnica prve vrste. Res, ni lahka zadeva iz stare obleke napraviti novo. Dokaj izkušenj v šivanju je potrebnih za to. Zmeraj je najboljše, če zbereš za prenarejanje najpreprostejše oblike in — fino blago. — Letos je precej težkoč pri prenarejanju starih oblek, ker so imele lanske obleke zvončasto krilo, letos pa so krila ravna. Glede krzna je tudi drugače; to je bilo lani v spodnjih delih obleke, letos pa je le bolj na ovratniku in na rokovicah. — Na pričujoči sliki smo poizkušali pokazati, kako so bile obleke pre-narejene. (Stare oblike so prečrtane, nove pa koj poleg pridejane.) Na levi vidiš zvončasto obliko s takozvanim predpasnikom. Zgornji del pre-narediš tako, da napraviš okroglo odprtino krog vratu — podolgovato. Krilo urežeš po ravnem kroju, dodaš pas z zaponko in okrasiš ovratnik in naprsnik s čipkami. Če je obleka svilena, jo utegneš nositi kot toaleto za večerne prireditve. — V sredini vidiš lanski plašč s kožicami, ki so obšite s kožuhovino. Kožice vzameš ven, prav tako odstraniš krzno, ki ga prišiješ krog vr.lu in na rokave. Život dobi široko, ohlapno obliko — in plašč je kakor nov, — Na desni vidiš toaleto z istimi kožicami. Tu vzameš čipke s krila proč in jih prišiješ na podolgovat ovratnik in na rokave. Život odrežeš, ga razširiš, prišiješ na krilo in dodaš pas. Da je obleka še lepša, dodaš na levo stran ovratnika umetno rožo.
M.RO/NE»
Kratka Jopa iz krzna je zelo pripravni)
šport, pa tudi za vsakdanje namene. Tako jopo moreš napraviti iz kakega starega, že oguljenega kožuha, ki ej bil lani dolg. Če je krzno pristno, potem je jopa tem lepša in tako trpežna, da je skoraj ni mogoče ugonobiti.
Jopa iz pletenine (Lumberjack) je moderna za športne namene in je doma v Ameriki. Oblika je najmodernejše vrste, zgoraj ohlapna in krog bokov tesna. Ima tudi žepe in spominja na moške suknjiče. Res je ta jopa moderna za moške in ženske,
PAO^A a&vCH*
a
Pelerina iz krzna je za letošnjo zimo zelo v modi, ker je lepa in bolj uporabna kot plašč, Ovratnik je pri teh pelerinah nekaj posebnega (glej priloženo skico!) in zahteva dosti okusa, da je pravilno in dobro narejen. Obdaja vrat ia glavo kakor puh in je gorak in lepo pristaja obrazu in postavi.
Pri čaši čaja, vina zahtevaj
Keks ^Planina"!
Tovarna fteksou,.Planina" lesenice-Gorenjslir
VIKTOR BOGATA].
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 6. novembra 1926. Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	Toploto t C'	| Rel. vlogo	Veter In brzino im	Obloč* nost 0-10	Vrsta padavin		n H m "	■i II
krn|	| čo						Ob opazovanju	| vmmdo7i>		
	7	76P8	10-8	100	N 1-5	10	megla	0-4		
Ljubljana (dvorec)	8	762-6	10-7	100	NNE 0-5	10	megla			
	14	761-2	13-0	9t>	SSW 0-5	10	škrop			
	21	761-5	11 "6	93	SSW 0-5	4			M'8	10-5
Maribor		761-4	10-0	93	NW 7	7			16	7
Zagreb		762-2	13-0	96	mirno	9	megla		18	U
Belgrad	8	762-5	16-0	69	SSW 1-5	10			?l	13
Sarajevo		763-5	15-0	78	mirno	10		3-0	15	13
Skoplje		767-0	11-0	83	mirno	10			?0	6
Dnbrovnlk		762-2	20-0	53	SE 9	8		36-0	?4	!9
Split		7624	17-0	71	SSE 5	10	morje lahko	17-0	18	17
Praga	1	760-9	7-0		WSW 1-5	10			12	7
9 s	I----------' '	I---J--J" -""7	* v"
Dunajska vremeuska napoved ia nedeljo, dne 7. novembra: Trajajoč© milo vreme. Povor. bar. višji ko včeraj za 0,2 mm.
Iz novosti drž* licejske knjižnice v LJubljani.
(Priobčujo dr. Joža O Ion ar.)
Almanarh, Unižleckj* legiondrsktf. V Praze 1922. (II 42.687.)
Arneth A.: Die Gesch. der reinen Mathema-lik in liirer Beziehung zur Gesch. der Entwicklung dea menschlichen Geistes. Stutlgart 1852. (42.315.)
Bcdckovič J.: Zbirka zakona, naredaba i svih propisa državno uprave po abecednom i vremen-akom redu. Zagreb 1926. (II 42.702.)
Benkovič I.: Die Slovenen im Landeshaus-halte des Herzogtums Steiermark. Cilli 1913. (II 42.645.)
Biblioterhe, Lc, d' Italia. Elenco generale e indici speciaii. Milano 1894. (II 42.731.)
Bloch E.: Durch die \Viisle. Kritisclie Essays. Berlin 1923. (II 42.722.)
Borcherdt H. H.: Geschichte des Romans und der Novelle in Deutschland. Leipzig 1926— (II 42.704.)
Briimmcr F.: Lexikon der dentsohen Dichter und Prosaisten vom Beginn des 19. Jh. bis zur Gegenvvart. Leipzig 1913. (42.544.)
Ccntenaire do Louis Pasteur. 1822—96 Lille 1922. (II 42.657.)
Cuntz 0.: Die Geographie des PtolemHus, Handschriften, Text u. Untersuchung. Berlin 1923. (II 42.661,)
čurčič V.: Starinsko oružic. Sarajevo 1926. (II 42.660.)
Dhammajpndam. Der Wahrheitspfad. Ein buddhistisches Denkmal. Aus dem Pali iibere. v. K. E. Neumann. Munehen 1921. (42.525.)
Espoziono di Roma 1911. Padiglione delle belle arti del regno di Serbia. Zagreb 1911. (II 42.656.)
Fouerbach, A. R. r.: Kaspar Hauser. Ans-bach 1832.. (42.414.)
Gnirs A.: Alte und neue Kirchenglocken Wien 1917. (40.520.)
Gojkovič G. V.: KoMacaunja seM.inniTa. y 3arpe6v 1926 - (II 42.736).
Hoftding H.: Geschichte der neueren PhilO' iophie. Leipzig 1895 - 6. (42.364.)
Hohenloho-Ingelfingon. Prinz Krnit zu: Aus meinem Leben. Berlin 189'-1907. (41.075.)
Jahrbilcher, Neue. filr Wissenschalt und Ju-gendbildung. Leipzig 1.925— (II 42.678.)
K sedmdesiitym narozeninžm dvomiho rady Karla Vrby. V Praze 1915. (II 40.917.)
Kant Imm.: Werke... hg. v. E. Cassirer. Berlin 1921—23. (II 42.050.)
Kellner O.: Die englisehe Literatur der neue-sten Zeit von Dickens bis Shaw. Leipzig 1921. (II 42.679.)
Kudrun. Mtlnchert (Haarlem) 1911. (III 42.618.)
Lipsius F. R.: Einheit der Erkenntnis und Einheit des Seins. Leipzig 1913. (41.046.)
Loubier H.: Die neue deutsche Buchkunst. Stuttgart 1921. (II 42.675.)
Mažnranič iVI.: Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rječnik. U Zagrebu 1908 —22. (II 40.548.)
Mllaš N.: Jl|janoejlaHna Ha.MMaunja. UoTopujcKU nperaoi. Umu Caa 1911 (42.714).
Mitteilungen, Wissenschaftliche, aus Bosnien und der Hercegovina. Wien 1893— (II 42.613.)
Morton Fr. E. v.: Die Bliitenpflanzen mit besonderer Beriicksichtigung von deren Aufbau und Leben. Wies!baden 1921. (II 42.039.)
Mourret F.: Histoire gčnšrale del'čglise. Pa-Kri»A48MiV (1142.713.) .	„ .
iqor o-NiebjiJjF K.: Die Amarna-Zeit, Leipzig 1890. (40.537.)
Not, Der Nibelunge. Mtinchen (Haarlem) 1910. (III 42.617.)
Pivčovič Iv.: Povijest Poljica. Split 1.921. (II 42.036-44.)
Poštič Stj.: Poresko opterečenje poljoprivrede i poreslta reforma. U Zagrebu 1926. (II 42.715.)
Pravo, Privatno, u Vojvodini i Medjimurju. Preveo M. Svoboda. Zagreb 1926. (42.741.)
Roth P.: Leipzig der Mittelpunkt des Buch-handels. Leipzig 1914. (40.080.)
Sbornfk, >arodopisny, českoslovansky. V Praze 1897— (II 42.668.)
Scharnaggl S.: Die Forstvvirtschaft im oest. KOstenlande mit vorziiglicher RUcksicht auf die Karet-Bevvaldung. Wien 1873. (II 42.644.)
Schcrr J.: Blatter im \Vinde. Leipzig 1875. (42.487.)
Sclilatter A.: Dio Geschichte der ersten Chri-stenheit. Gtitersloh 1926. (II 42.706.)
Simani J: Gedenkblatter zu Ehren der 70. Geburtsfeier des Anastasius Griin. Wien 1876. (42.479.)
Slepčevič P.: Buddhismus in der deutschen Literatur. Wien 1920. (II 42.709.)
Spomonspis o pedesetgodišnjici života i rada hrvatskog tipografskog društva 1870—1920. Zagreb 1920. (II 42.638.)
Stornberg Ad., Gr.: Die iiussere Politik Osterreich-Ungarns. Berlin 1912. (41.077.)
Svoboda Ad. V.: P. K. Rosegger. Eine Le-bens- und Charaliterskizze. Breslau 1886. (II 42.711.)
Utitz E.: Grundlegung der allgemeinen Kunst-wissenschaft. Stuttgart 1914—20. (II 42.681.)
Vajs I.: Abecedarium palaeoslovenicum in usum glagolitarum. Veglae 1917. (II 42.653.)
Varnbiilor Th. v.: Widerlegung der Kritik der reinen Vernunft. Prag 1890. (42.749.)
Vukičevič M. M.: Kpa i. IleTap on po^en.a jtp cmptb. 3arpe6 1924 — (II 42.667).
Waldmann E.: Das Bildnis im 19. Jahrhun-dert. Berlin 1.921. (II 42.673.)
Wendol H.: Stidslawien. Berlin 1920. (II 42.689.)
Wien, sein Boden und seine Geschichte... hg. v. O. Abel. Wien 1924. (II 45.028.)
Worterbuch der Volkswirtschaft, hg. v. L. Elster. Jena 1911. (II 42.665.)
Wollf Et.: Spekulation und Philosophie. Berlin 1878. (42.362.)
Wnndt W.: Logik. Eine Untersuchung der Erkenntnis und der Methoden vdssenschaftlicher Forschung. Stuttgart 1919—21. (II 42.707.)
Wurmbrnnd N.: Die rec.hlliche Stellung Bos-niens und der Ilerzegovina. Wien 1915. (II 42.728.)
Zbornik Matice Hrvatske o 1000 godišnjici hrvatskog kraljevstva. Zagreb 1925— (II 42.012.)
Zimntcrmann Stj.: Opča noetika. Beograd 1926. (II 42.677.)
Zupančič R.: Die numerisehe und konstruk-tive Beherschung der ballistischen Hyperbel. Wien 1916. (40.720.)
Zsigmon(ly E.: Im Hochgebirge. Wanderun-gen. Leipzig 1889. (II 42.670.)
Družabnika
IŠČE veletrgovina papirja in razglednic. Osebno soaclovenjo mogoče. Potrebni kapital 50 do 100 tisoč dinarjev. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »EKSISTENCA« št. 7684.
Ameriške zadeve urejate naiDolfe in ceno:
Dr. ivan Čedne, gospod, pisarno. Ljubljana, nihiosiceva c. 6
PRODAJALKA
želi mesta za takoj. — Ponudbe na upravo pod šifro: »Poštena« 7634.
Gospodična
izurjena v mlekarni, trafiki in delikatesni trg., zmožna večje kavcije — išče službe proti malt plači. Ponudbe upravi pod »Pridna in poštena«
2 kolarska vajenca
krepka, sprejmem takoj. Stanovanje v hiši. Naslov v upravi pod štev. 7638.
PLEJILJO
za nogavice sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — FANI KAVČIČ, Zgornja Šiška št. 125.
Sprejmem UČENCA
strogo poštenih staršev v specerijsko in manu-fakturno trgovino. Ponudbe je poslati upravi pod: »Poštenost« 7631.
nCpCIf bi se rad u£ii krojaške obrti. — Poizve se pri Rudolfu Franiar, Poženk
(Cerklje pri Kranju).
kmečko dekle
pridna in poštena, katera bi so želela naučiti dobro v kuhanju, išče mesta, najrajše v večjem mestu v Sloveniji. Naslov v upravi lista pod šifro: »Zanesljiva« 7596.
Stalno delo
in dober zaslužek dobe
pomočniki in profesio-nisti, kateri vložijo 5000 do 15.000 Din v dobro idoče podjetje. Ponudbe na upravo »Slovenca« v MARIBORU pod šifro: »Dobra sreča«.
Nadarjen mladenič
I i č e mesta za pouk v orglanju. Najraje na Gorenjskem v Št. Vidu, Šle. Loki, Jesenicah ali v bli-: žini žel. postaje, . Cen), ponudbe na upravo lista pod: Nadarjen mladenič.
SOBA s posebn. vhodom se takoj odda gospodu ali gospodični. — Naslov v upravi: 7664.
"MEBLOVANA soba
se odda. — Miklošičeva cesta 23, II, nadstr., levo
Trgov, loka!
na dobro idočem kraju prometnega mesta na Gorenjskem, s koncesijo in inventarjem — se po jako ugodni ceni takoj ali pozneje odda. Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro »PROMET 12« štev, 7668.
Plemenskega kozla,
mladega, kupim. Ponudbe na upravo pod: 7619.
Prvovrstno delo, Zmerne cene,
To je naše geslo!
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
Milnica ln Ivornlti poslovnih Ho v Lluliljanl. Kopilarleva ul. e/II
Katero dekle
ali VDOVA s 75.000 Din imovine se želi poročiti z železniškim uradnikom? Imenovano vsoto rabi za poravnavo dolga na hiši. Le resne ponudbe s sliko pod šifro: »Lepo krščansko življenje« na upravo »Slovenca«. Tajnost pod častno besedo. 7561
STROJNO PLETENJE
se oddaja na dom. - Naslov v upravi štev. 7589.
vajenca sprejmem
r nožarsko obrt. Oglasiti se je v trgovini R. JUVAN, no žar v Ljubljani, Prešernova ulica.
Organfst
želi spremeniti službo. -
Ponudbe pod »Zvest« na upravo lista v Mariboru.
(preprosto) — išče mirna stranka. Plača za nekaj mesecev naprej. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Soba« 7618.
Kino podjetnik
z lastnimi kompletnimi stroji ter koncesijo išče za takoj poštenega
družabnika
za ljubljansko okolico ali drugje s kapitalom 20.000 Din. - Cenjene ponudbe se prosi na upravo lista pod: »Dober zaslužek«.
Naprodaj
stavbni les, stara oknu, opno itd. po ugodni ceni.
Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7608
Učenca
dobrimi šolsk, spričevali, sprejme takoj LEOPOLD GRABRIJAN - Metlika, trgovina z meš. blagom.
Sposoben FRIZER
ki dobro ondulira — z dolgoletn. spričevali, se išče za takoj. Ponudbe s fotografijo pod šifro: »I. B. V. 7613« na uprav-ništvo »Slovenca«.
PLETILJE
dobe stalno delo
(popolna izdelava telovnikov) na dom, proti izredno dobri plači. Naslov v upravi pod: 7616.
prodajalka
podjetna, prvovrstna moč mešani stroki, IŠČE SLUŽBE. Zmožna tudi poslovodstva. - Ponudbe se prosi na upravo lista pod: »Zanesljiva« 7673,
Fanta v učenic sPrci-
• umu mem proti plači. - Gustav PUC, kle-parstvo, Tržaška cesta 9.
gospodična,
izobražena, zmožna šivanja in vseh ročnih del, izvežbana v bolniški postrežbi ter ljubiteljica otrok, išče popoldanskega zaslužka, kot družab-nica ali vzgojiteljica. — Dopise na upravo pod: »Popoldanski zaslužek«.
"čevljarskega'
vajenca
najraje z dežele, sprejmem takoj. Oskrba vsa hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7667
Prodasta se
2 OMNIBUSA za konjsko opremo po nizki ceni, in 1 nov KOLESELJ. — Jožef Peterca, kolarstvo, Koseze p. Ljubljani.
Klavir in gosli
poučuje izvežbana moč z dolgoletno prakso in izvrstnimi spričevali na domu dnevno od 1. — 3. ure popoldne, Dunajska cesta 15/11., leve stopnj,
Najnovejše in najboljše sredstvo za čiščenje in lečenje vina je
»Herma« ijssg
proti povzetju z navodilom AL PLANINŠEK, Ljubljana, Karlovska 18.
zimska jabolka
lepa, ima naprodaj RUD. FRANTAR, Poženk — i Cerklje pri Kranju.
Pekarija
opremljena, s hišo, gospodar. poslopjem in 3 orali zemlje, v sredini trga naprodaj. Pojasnila daje L. FLORY, Sv. Lenart v Slov. Goricah. 7466
GOSTILNA
dobro idoča, naprodaj z inventarjem in posestvom, obstoječim iz treh hiš, vrta in dvorišča, z
večjo njivo v centrumu industrijskega kraja, pripravno tudi za zalogo vina ali mesarijo, z elekt. lučjo in vodo v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7598
^TflMPILJE E t
(/**	I
/ANT.CEfTO K
LJubljana ^
e najcenejši In najredllnejšl prl-datek k vsaki juhi In prikuhl. Idealno krepcillo, velik prihranek na denarju Dobiva se povsod!
■■■nnnasigaBSBBaGiBEi&HflBaBaa
>9
SPECTRUM" d. d.
INŽ. HOPISTA. DUBSKY IN KRSTIČ tvornica ogledal In brušenega stekla
LJUBLJANA VII
Medvedova ulica 38, telofon 343 Zagreb, Boograd, Osijek Sredlšnjlca: ZAGREB
Zrcalno stoklo, portnlno steklo, mašlnsko »teklo 6-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih ln oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklsvanjo v med. Flna.navadnaogledala
O ■
■ ■ ■
■
HBBBBBBBBBBBaaHBBBBliBBi
BUKOVA DRVA
ponudite dražbi
»ILIRIJA«, Ljubljana
Kralja Petra trg štev. 8,
Čopiče - Sčotka ter vso vrsta ščetarsklh Izdelkov Izdeluje
HiHKO ŠIMENC
Kongresni trg 8 ^ ržažka cesta 5
Hnšia partija novih L»UC!ti francoskih dvokoles s prostotekom in la. franc. pnevmatiko. Izredna cena 1420 Din. — TRIBUNA F. B. L, Karlovska cesta št. 4. 7143
Pozor!
Knpujem stare moške obleke, pohištvo, štedilnike, železne peči itd. Plačam najboljše, pridem tudi na dom, zadostuje dopisnica. - DRAME, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
Otroška POSTELJA
ceno naprodaj. Št. Peter-ska vojašnica, levo 2. vr.
RESNA ŽENITNA PONUDBA!
Kateri gospod bi poročil vdovo srednje starosti? Pism. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Srečen zakon« 7683,
za pridobitev gcvstilničar-skih. trgovskih in obrtnih koncesij da »RODO« Ljubljana VII., Alešev-čeva ulica. Pismeni odgovor 2 Din.	7680
se odadajo takoj na lepem, suhem, peščenem terenu ob Linhartovi ul. in za Bežigradom. Vprašati: »HERA«, stavbna reg. zadruga z om. zav., Ljubljana.	7676
šivalni stroj
poceni naprodaj v trgov. Stari trg 26, Ljubljana,
PEKARNA
dobro idoča, 10 minut od maribor. kolodvora, na promet, cesti, elektr. razsvetljava, z vsem inventarjem pekarne ter precaj posestva, naprodaj za 150.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« v MARIBORU.
nov SMOKING in črna ZIMSKA SUKNJA za 2500 Din. — Istotam tudi skoro novo KOLO »Dfir-kopp«. - Jerica Koželj, Kolodvorska 12, pritlič.
Lovsko puško
z vsemi pritiklinami in VOJAŠKO OBLEKO, ki se da prenarediti v lovsko, PRODAM. J. Koželj, Kolodvorska ul. 12, dvorišče.	7635
KROMPIR
la beli, 1 vagon, takoj odda Kmetijska zadruga v Ptuju.	7659
pozor, kolarji!
Prodam pribl. 100 lepih
ahaejevih debel
in star BICIKELJ za
700 Din. Pojasnila pri upravitelju Karlovska c. št. 15/1., levo, Ljubljana.
Lep klavir
črn, prodam za 7000 Din (tudi na obroke). Naslov v upravi pod štev. 7640.
sadno drevje
vseh vrst, I. slov, drevesnice DOLINŠEK, šent Pavel, Savinjska dolina.
Strojnik
zmožen vseh popravil, prvovrstna moč — želi premeniti mesto. — Po- ; nudbe' pod »Zanesljiv 32« : na upravo »Slovenca«
IZURJENI
zastopniki
za Slovenijo, koji razpolagajo vsaj z majhnim kapitalom, se sprejmejo proti visoki proviziji takoj za razpe-čavanje patent, in premov. poljedelskega aparata. — Oglase naj sc le taki, ki imajo zveze s poljedelci — ali imajo vsaj nekaj prakse v poljedelstvu ali so sami poljedelci, na naslov: NOVOST 7675.
CREVA
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi tn stopljeni loj
in ga plačam po najvišji dnevni ceni.
JOS. BERGMAN, LJUBLJANA
PoMonskn cesln Sfev. (»5
LOKOMOBItl MOTORJI gi^g GATERJI S®.!*,!
Ugodni plačilni pogoji
Brada Fischer d. d«
Zagreb, Pantovčak ib
HLODE
HRASTOVE in BUKOVE, kupuje parna žaga V. SCAGNETTI, Ljubljana
Naprodaj je popol. nova
moška suknja
sred. velik. Poizve se v Prečni nI. 8t. 4/L, desno.
vrednostne papirje
predvojne, kranjske, bosanske, ogrske obligacije, železniške prioritete, posojila, srečke itd. tu- in inozemske vseh vrst kupuje najkulant. »YERC«, Komerc. družba - Ljubljana, Kongresni trg.
Za jesensko saditev
nudim pritlikavo sadno drevje in lepotično grmičevje. - Anton FERANT, trgov, vrtnar, Ljubljana,
Ambrožev trg št. 3. 7457
Jedilnica!
Kupim opravo za jedilno sobo iz trdega lesa ali furnirano, tudi že rabljeno. Ponudbe pod šifro »Jedilnica« št. 7628 na upravo »Slovenca«.
Prodam hišo
v lepem mestu na Go-reajskem, zelo pripravna za tovarno pletenin, večjega obrtnika ali kaj stičnega. Cena 140.000 Din. Plačilni pogoji: takoj 40 tisoč dinarjev, ostanek v obrokih po 1000 Din mesečno. - Ponudbe upravi pod »Ugodno« št. 7575.
dobroidoča, s tremi sobami za goste, veliko verando, kegljišče, vrt za goste, veliko stanovanje ter LEPO POSESTVO -približno 10 oralov (travniki in njive), z velikimi hlevi, se takoj odda tigodno v najem zaradi starosti poscstnice. - Ponudbe ozir, informacije: Pobrežje, Zrkovska c. 45.
Usojam si tem potom izreči gosp. bUlIlHIH. vlad. svetniku Mencingerju, gosp. načelniku požarne brambe Josipu Turku ter trnovskim in krakovskim fantom in možem ter policiji, mojo najtoplejšo zahvalo za njihovo pomoč in požrtvovalnost povodom požara mojega gospodarskega poslopja v Trnovem — Cerkva ulica št, 1 — dne 30. oktobra 1926.
Ljubljana, dne 6. novembra 1926.
FRANJO TRTNIK.
USTJE M STROPE
pleteno, z galvanlzirano žico, izdelujem ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni.
10$. D. PUH. LJUBLJANA
GDADASNA ULICA 22 Telefon 513
Središnji urad za oslguranje radnika v Zagrebu
je razpisal natečaj za dve mesti
zdrovnihov-prohtihantov
v pogodbenem svojstvu za svoje zdravilišče za sušične v Brestovcu blizu Zagreba, oziroma v Klenovnika blizu fvanca. Honorar: 2000 Din mesečno in stanovanje, hrana, kurjava, razsvetljava in postrežba v naravi. Rok natečaja do 30, nov. t 1. Podrobneji pogoji pri Središnjem uradu za oslguranje radnika, Zagreb, Preradovičeva ul. 44, ali iz oglasnega dela »Službenih Novin«, »Narodnih Novin« ter »Uradnega Lista«.	7671
Tovarna parketov in lesne volne,
Marenec ln drug,
Sv, Peler v Savinjski dolini
izdeluje in dobavi: Hrastove parkete. Lesno volno, Deske na nate In fedre.
Na posebno naročilo: Zaboje.
Lastno sušilnice, vse blafro popolnoma suho. Knpujemo: Hrastovo ln bukovo frlze, hrastov in mehek okrogel les.
Kolesarji!
Ali vam je znano, kaj je »VOLUTIN«? »Volutin« je sredstvo, brez katerega ne bo mogel izhajati v doglednem času noben kolesar! »Volutin« jo sredstvo, katero lepi med vožnjo sproti vse poškodbe, katere nastanejo na ceveh iz gumija vsled žebljev, stekla in ostrih kamnov. »Volutin« prihrani mnogo denarja, časa in jeze. Za zračno cev je potreben 1 zavoj. Cena 12 Din. Kdor pošlje v pismu 25 Din na naslov: Gen. zast. »Volutin«« podjetja, Ormož, poštni predal 29, prejme franko 2 zavoja »Volutina«, kar zadostuje za eno kolo. ZASTOPNIKI SE IŠČEJO I
Trgovske knjige in Šolski zoezki
vedno v zalogi: amerikanski journali, glavne knjige, štrace, spominske knjige, bloki, mape i. t. d.
Ha tictseio! Ha drobno! fl. JHNEŽIČ, LJUBLJHNH
Florjanska ulica 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
Gospodje^ če rabite
delavsko obleko
nedeljsko obleko raglan
črno suknjo
modne hlače modni gilet smoking frak
KUPITE SUKNO
v veletrgovini
J. GROBEtIVIK, Ljubljana,
Mestni trg.
ki uvaža v velikih množinah sukno v vseh cenah in kvalitetah. Na drobno in debelo.
Zadnja novosti blag2 za dsrnske plašče in kostume.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Karol Florjančič
V CELJU Cankarjeva cesta 2
(poleg davčnega urada).
Instalacijo električnih naprav za luč in poson, telefonov, zvoncev, radio-apa-ratov. — Poprava elektromotorjev lil vsakovrstnih električnih naprav. — V zalosi: lestenci, svetilke, llkalnlkl, motorji, števel. žarnice itd. In ves elektro. materijal. Točna postrežbal Nizke cone! — Proračuni brezplačno!	5088
Sode
in sodarska dela
vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in dobro FRAN REPIČ, so-darsko podjetje, Ljubljana — Trnovo.	5519
MOTOR
fia surovo olje. Orig. Cro-sley, sistem «Otto« - Mane-hester, 12.5 HP, prodam po ugodni ceni. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 6540.
KATICA! Kje pa Bi Tvojo
kuhinjsko posodo
kupila, katera je tako lepal — NE2ICA: Ako se boš poročila in potrebovala, pojiti naravnost v MARI-BOE, Glavni tre 5, k tvrdki
A. Vicel
lam dobiš najboljšo emaj-tirano - pločevinasto posodo, znamke »Herkules«, in drugo lažje vrste, ter porcelanasto in stekleno robo, sploh je to Specialna trgovina vseh kuhinjskih potrebščin po zelo nizki ceni.
" pečate
graveratvo, etiketo
v SITAR & SVETEKj
^ LJUBLJANA. ^
tfolno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Premog-Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Černe, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Sisek
prioroia bol|$». ptamburice, rii titure, strune, šole in vsa
polrebšiine
Odlikovan
_	na pariikl
Ceniki franko. razstavi
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Žimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg 8t. 7 (poleg Mestnega doma).
"AUTOMOBILE
vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22.	6432
Kolosalne novosti
v gramefoniji — presega vse dosedanje. Kovčeg - aparati najnovejšega iipa. Velikanska zaloga plošč. Samo v tvorn. zalogi A, Rasberger, Ljubljana - Tavčarjeva 5.
Proda se enonadstr. HišA
ob glavni cesti v Velikih Laščah, skoraj nova, s 3 sobami, kuhinjo, shrambo, lep vrt, s pritiklin, vred, pritličje pripravno za delavnico, na podstrešju se napravijo lahko še 3 sobe. - Poizve se v upravi sSlovenea« pod: ^U^odcs
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva' ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašalo nad 350 milijonov kron
Zapustil nas je prerano naš predobri, nepozabni in nenadomestljivi soprog, oče, stari oče in brat, gospod
Evsn Majaron
posestnik in trgovec
v najlepši moški dobi po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere.
,.vv Pogreb pokojnega bo v nedeljo 7. t. m. ob 16. na pokopališče sv. Marjete v Borovnici.
Bodi mu lahka domača žemljica!
Borovnica-Brezovica, 5. novembra 1926.
Ivanka, soproga. — Marija, Janko, Ludvik, Ivka inTonisk. otroci. - 3oSho, brat. - Milka Kane, Hela Svigelj, Ana Koluta sestre
. Žu^ansfoo občine Bnrarmica javlja tužno vest, da je preminul njen velezaslužni dolgoletni odbornik in bivši župan, gospod
loan Hflajarcn
Čast in slava njegovemu spominu. Borovnica, dne 6. novembra 1926.

nama jl, ra§
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega blagega brata ozir, strica, častitega gospoda
FRIDERIKA KUK0VIČA
župnika, častnega občana itd. na Dobrni
izrazili svoje sočutje ter ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najtoplejšo
ZAHVALO.
Posebno smo dolžni, zahvaliti se č. gosp. dekanu in župniku Janezu 1 omanu iz Vojnika, ostali čč. duhovščini, Prostovoljne mu gasilskemu društvu, Pevskemu društvu in šolskemu vodstvu na Dobrni,'ki so s svojim spremstvom dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast, nadalje občinskemu zastopstvu na Dobrni, ki je odredilo prepeljavo zemeljskih ostankov nepozabnega rajnega v domaču župnijo, gospodu Pušniku za ginljiv nagrobni govor in končno gospodu Janku Jerali, upravit-lju hiralnice v Vojniku za njegovo požrtvovalnost ob smrti in v težkih dneh pokojni-'
Maribor, dne 5. novembra 1926,
SORODNIKI.
OBVESTILO IN ZAHVALA.
Umrl nam je naš dobri očka, ki smo ga imeli do njegove visoke starosti 95 let v svoji sredini, gospod
Jožef Božnik
, ^vac,,PKaznik Vs/h svetri,lk?v se le P^lovil za vedno od nas in t ti5"0' 3 spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se čast. g kanoniku Pavlu Žagarju iz Nove cerkve za vodstvo po? greba m ginljivi govor ob grobu, ostalim domačim čč. gg. duhov mkom, pevskemu zboru, darovalcem vencev ter vsem znancem in prijateljem za sozalje m udeležbo pri sprevodu. Bog plačaj! Našemu ateku pa Bog daj sveta nebesal	našemu
Dobrna pri Celju, dne 4. novembra 1926.
Žalujoči njegovi otroci in družine.
Inserati v .Slovencu imajo vedno uspeh
POHIŠTVO!
Velika zaloga od priprostega do najfinejšega lastnega izdelka. Popolne (kompletne) opreme in tudi posamezni komadi — Prevzamejo se vsa stavbena in druga mizarska dela po brezkonkurenč-nih cenahl — Cenike gratisl
Zaloga pohištva združ. mizar, mojstrov, Maribor — Gosposka ulica 20.
.........'""w»»»mm»m»»m>iiimmm»^.
Ing. IVAN BARTL :: ZINKA BARTL roj. Fleš - Boškovič POROČENA LJUBLJANA	ŠKOFJA LOKA
6. novembra 1926.
Ježakovo hranilno in idravilno olje za živino".
i1' mJNoJEoSm°žVi?tNHoRriLN0 IN ZDRA-
To olje je poseben preparat, ki vsebuje zdravilne snovi: jod in brom, ter zdravilne in obenem zelo hranilne, za organizem neobhodno potrebne snovi: vitamine.
2. ZA KAJ SE RABI »TEŽAKOVO HRANILNO 1 IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«?
To olje se rabi:
a)	Za ozdravljenje zahiranih mladih prašičkov, odraslih prašičev, telet, goveda, žrebet in konj.
b)	Za pospeševanje pitanja prašičkov in prašičev 1 ter za pospeševanje njihovega razplojevanja.
| 3. KAKO SE MORA DAJATI »TEŽAKOVO HRA-1 NILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO ZAHIRANI ŽIVINI?
To olje se mora dajati zahirani živini na sledeči način:
J a) Prašičkom se daje pri vsakem obroku v hrano po eno kavino žličko za vsakega, in sicer trikrat na dan. b) Prašičem po eno navadno žlico, sicer pa ka-| kor pod točko a).
|c) Teletom in žrebetom po eno kavino žlico zjutraj in zvečer, to je samo dvakrat na dan. Olje se primeša otrobom ali ovsu, ali pa se vlije v grlo d) Zahirani govedi in konjem se daje to olje kakor pod točko c), samo s to razliko, da se daje po eno navadno žlico.
I 4. KAKO SE MORA DAJATI »TEŽAKOVO HRA-NILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO« ZA POSPEŠEVANJE PITANJA?
V te namene se daje olje prvih 14 dni pri vsa-| kem obroku po eno navadno žlico v hrano, in sicer trikrat dnevno, po preteku 14 dni pa se daje po dve navadni žlici zjutraj in zvečer in po eno žlico opoldne. V vsakem slučaju mora biti olje dobro pomešano s hrano. Pri tem se posebno poudarja, da pitanje vrši brez močnih krmil, kakor so koruza, otrobi itd., ter se rabi za pitanje z oljem samo krompir, repa, korenje in pesa ter se močna krmila s tem prihranijo. Pitanje na ta način traja približno dva meseca in pol in se rabi za enega prašiča približno dva in pol kilograma olja. Pripominja se šc, da zadnjih 14 dni pred klanjem ni potreba več dajati olja.
5. KJE IN KAKO DOBIM »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«? To olje dobim izključno samo pri tvrdki:
M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva ul. 13
j v ročkah (kantah) od 5 kg po ceni 125 Din za eno ročko in se pošilja s poštnim povzetjem.
Tvrdka dobaviteljica je dobila že več sto pri-znalnih pisem od svojih odjemalcev, kar je najboljši dokaz, da je to olje velikanske zdravilne in hranilne vrednosti in da prekaša to olje vsa druga sredstva, ki se rabijo v slične namene.
Lahko
hojo ima in polno torbo denarja si prihrani vsak, kdor gre kupit čevlje v veletrgovino R. STERMECKI, CELJE š». 18. Domači izdelek in izdelek najslovitejših tu-in inozemskih tvornic po sledečih cenah: iz kravine Din 1'U—, gojzerci ISO—, iz te-lettne 154—, boksa 17./—, polčevlji ševro 151)—, boks 160, lak ali semiš 23.V—, otroški iz ovčine 30'—, teletine 41-—, boksa bO—, fantovski kovani 82—. Ilustrov. cenik s čez j000 slikami zastonj. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovci engro cene
Znižane cene in nai-večje skladišče dvo-1 koles, motorjev, ši-f valnih strojev, otro-' ških vozičkov, vsakovrstnih nadome-j stnih delov, pneu-	•
matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj. branje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko ..TRIBUN A" - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana Karlovska 4
f

Pozor!
Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jih tovarna
Jsss. Uslch, LfubSiana
Ptlanskl nasip 4—6
pobarva najlepše v različnih barvah
Sprašemaisšče: Šstenburgoua ui. 3
Postrežba točna.	(lonP 7.morno
Osrednja čipkarska zadruga
r 1 v M m
r. z. z o. z.
se je 4. novembra 1926
preselila i Zvezdo, Kongresni trg 2
Ljubljana,
Cenjen, občinstvu vljudno naznanjam, da sem komisijsko prodajo „Peko" čevljev opustila, ter da imaffl na zalogi čevlje domačih in inozemskih tovarn, prvovrstne kakovosti po konkurenčnih cenah. Za obilen poset se cenjen, odjemalcem priporoča tvrdka
H. SELJflK, Ljubljana, Prešernova 52
i
0
§
Ii
. FPANJA MENCEJ iavlja v svojem in v imenu svoje hčerke MAJDE, da je njen ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Rudolf Mencej
po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti, Poljska cesta št. 55 v Novem Vodmatu.
Ljubljana, dne 6. novembra 1926.
Žalujoči ostali.
»GODIM PRILIKA!
..........'....................'"um.......i..........tu.....................i,mmi,"
Kdor hoče ugodno kupiti, naj si ogleda od 8. - 20. nov. pri tvrdki
Peter Kobal
podružnica
L7n&!|an*2 — iCoIizeJ
spalnice, jedilnice, samske sobe, žimnice, Afrik-blazine, dekora-cijske divane, patent-fotelje in
otomane. CENE NIZKE. - Zanesljivim odjemalcem tudi na mesečna odplačila.
« •
0 0
0 •
0 0
0
0 0 0
R0YM mil LINE
mvs'
Zalivala,
Vsem, ki so stali naši dragi pokojnici, gospej
za časa njene dolgotrajne in mučne bolezni ob strani in j0 spremili na zadnji poti, velja naša najtoplejša zahvala.
Posebno se moramo zahvaliti g. dr, de Glcria za veliko skrb in negovanje ob bolezni, preč. g. kaplanu P. Simončiču za tola-žilne obiske; Marijini družbi žena za častno spremstvo kakor tudi vsem darovalcem vencev in šopkov, ter končno vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Bog plačaj!
Kranj, dne 5. novembra 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.

Vsemogočni jc poklical danes ob * un popoldne našo nadvse ljubljeno
Fančiko
prilika«
7443
v starosti 5 let, po daljši, mučni bolezni, med nebeške krilatce.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 7. nov. ob 3. uri iz hiše žalosti, Duplica št. 19, na pokopališče na Žalah.
Selo, šent Vid pri Stični - Duplica,
dne 5. novembra 1926.
Žalujoči: Andrej in Fani Okorn, starši. . Mimica, Andrejček, Slavica, sestri m bratec. - Marjeta Žargaj, sta-raTm,atl- ,J?žel Okorn, stari oče. -ie.e, s.nci m vsi ostaii sorodniki.
Kr. angleška nošino^robroiliiB linila.
Geucralno zaslopstvo za kraljev no SHS. Zagreb, Trg I. štev. 17
Kedni potniški promet:
Hamburg —Cherbourg—Southampton v Novi York In Kanado
Cherbourg—Liverpool —Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires. San Paolo.
Odprava potnikov t., 2., 3. razreda. - Kabine S. razreda i a lil 4 posteljami. Udobnost. - Sigurnost - Brzina.
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 9t. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Vera a.— Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Dečkerek, Princese Jelene obala št. 7, — Sombor, Kraljeviča Gjorgja št. 3.
Brioj. naslov na vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC" Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno doro: Sirpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Naslov za brzojavke: Prometna banka.
VELIKA RAZPRODAJA
v veletrgovini
FRANCA LIPEJA v Brežicah
blago se bode razprodajo po xzredno nizkih cenah, najmanj 25 °/o nižje kakor dosedaj. Pri nekaterih predmetih še večji popust!
Pridite pogledat in se sami prepričajte!
Ne zamudite ugodne prilike!
s s

Edino nofboIJSI
Šivalni stroji in kolesa
za rodbino, obrt lo industrijo so le
Jos. Pefelinca
Najnižje cene. Orltzner, Adler Tudi na obroke. L]ubl|ano, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezen|u brezplačno.
Večletna garancija.
Francoske vezenine toilef
c Tolno, uvllo, srebrom In zlatom po najnovejših smernicah posestrmske pariSbo-lyonske tvrdke A M K. Najmodernejši naCrtl In najfini-jsa izvršitev vezen'a zastorov, perili, pregrinjal. Izdelovanje <n razpošiljanje Šablon za predtisk žonskih ročnih del.
Entlanje, ažurlranje, predllskanie.
MATEK & Ml.vEŠ, LJUBLJANA, Dalmat nova ul. it. 13.
Prepričajte se tudi Vi,
da postane Vaša obleka zopet kot nova, ako jo pustite kemično čistiti, plisirati in likati v tovarni
Jo*. Reich, Ljubljana
,,iav Poljanski nasip 4-6
SprefemaliSCe: Šelenburgova ul. 3
Postrežba točna	Cene zmerne
nasilna društva, pozor!
notorna brizgoma 60 m' na uro do 60 m visočine. Močor: 4 cilindre z 22/36 HP. — Cena brez cevi franko tu: Din 38.000 do 40.000.
Vae auto brizgaine 30-40% centje kot konkurenčni Izdelki
dobavila zastopstvo Renault
A. lahpret. Dunafstta cesfo $t. ti
za
kupuje vagonske pošiljke
S. HirSla sin, Zagreb-Podatjle 9
Priporoča se
domska honfehciia in modni atelje T. Kune
Mestni trg LJUBLJANA PorlTran?o2
Telefon štev. 16
Statife vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
Ustanovljena 1. 1889 • B t
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Poštni ček 10.533
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hratglničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjd. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
Naši rojaki u ilmerihl nalagajo svoje prihranke največ u naši hranilnici, ker ie denar ta popolnoma varen
Mf2&~ Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. "99
Otvoritev zasebnega tečaja za čevljarstvo
za gg, mojstre in pomočnike, — Začetek tečaja dno 8. novembra. — Vse informacije dajo g. J, Steinman, Str. uč, in vodja tečaja, Poljanska cesta 13, Ljubljana.
TšMToRE ZA PISARNO
v centru Ljubljane (tri večfe ali 4 manjša sobe) za 1. iebr. 1927, event. že preje, morda tudi za 1, maj 1927. — Event. se kupi hiša s prostini pisarniškimi lokali, — Ponudbe pod Šifro: »PRIMA« it, 7543 — na upravo »Slovenca«! kjer leži naslov reflektanta.
Vljudno se priporočam
za kritje streh, postavljanje žlebom in vsa popravila,
GUSTAV PUC, kleparstvo
Ljubljana, Tržaška cesta št 9 (nasproti tobačne tovarne).
DAMSKE PLAŠČE "
elegantno izdelane, vseh velikosti, ▼ veliki izberft
iz finega modnega sukna .... Din 350 do 500 iz najfinej. velourja, fina podlaga Din 520 do 780 za deklice od 8 let naprej od . . Din 150 dalje
F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra 29.
Zadruga čevljarjev
za sodni okraj LJubljana, vljudno naznanja slavn, občinstvu in cenj. naročnikom, da sprejemajo posamezni čevljarski mojstri
snežne čevlje ter galoše
V popravilo. — Dalje izvršuje točno posamez« nim naročnikom tudi vse zimske, športne ter LUKSUS - ČEVLJE s kožuhovino obšite. Blago dobijo gg. člani v Produktivni zadrugi čer« ljarjev za Slovenijo v Ljubljani, Hrenova ulfca 4.
NAČELSTVO.
Prva žebljarska in železoobrina zadruga v Kropi in Kamnigorici
mmbhfcnit r	—wmm1mii 'fIiT~[TT1Ti'T'T"T fl 1'ihf) pt1b181 rbttintu itiTiI" il i i iHTI I iIIIIIIIIi Bili I 11111111111 lili IIIIIII lllimiTTIIII II hibi IIiiII fTnUCTiil i i hi ■■ Tl—nr lil— bm i iii	_______^-"
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkani — Žeblji za zgradbe, ies itd. _Žeblji za čevlje_ Spojke
za odre in prage — Spojke za ladje m splave — Železne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — llustrovam ceniki na razpolago
Izdeluje lahke transmisije.
Prodaja se samo na debelo trgovcem. Popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in Prodaja se samo na debelo trgovcem.
opreme za vodne žage in mline

feir H. Rider Haggard:	35
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Približno en dan po njenem zadnjem obisku sem tudi jaz zapustil to prokleto ladjo. Prigodilo se je takole: Že štiriindvajset ur ni bilo nikogar, ki bi prinesel sužnjem tisto malo živeža kakor so ga dobivali Vsak dan. Mnogi ga niso bili več potrebni; bili so mrtvi. Bilo jih je pa še nekoliko pri življenju, dasi se je bila kuga še lotila večine njih, kolikor Sem spoznal. Jaz sam sem se bil obranil bolezni, bržkone vsled čistosti in naravnega zdravja svojega telesa, ki me je vedno obvarovalo mrzlice in bolezni, posebno ker me je okrepil dobri živež, ki so mi ga bili do-našali. Sedaj sem se pa zavedal, da tudi jaz ne bom dolgo živel; okovan v železje v tej strašni mrtvašnici, sem molil in prosil Boga, da bi me rešil grozot takega življenja. Dan je minul kot vsi dosedanji; vročina je bila neznosna, nobena sapica se ni ganila in naposled je prišla noč, ki je bila vsled divjega blodenja umirajočih grozna. Vzlic vsemu temu sem zaspal in sanjalo se mi je, cla sem hodil s svojo drago po dolini reke Waveney.
Proti jutru me Jo prebudilo glasno rožljanje železnih verig in okovov. Ko sem odprl oči, sem videl pri luči svetilk, da so mornarji odvzemali okove mrtvim in živim. Čim so odstranili okove, so ovili vsakemu okrog telesa vrv, najsi jo bil živ ali mrtev, in ga vzdignili skozi lino na krov. Kmalu nato je močan pljusk v vodi zunaj oznanjal, kaj se je godilo. Me-taii so sužnje vsled pomanjkanja vode v morje in v
nadi, da bi se s tem rešili kuge oni Španci, kolikor jih je še ostalo živih.
Nekoliko časa sem opazoval fS strašni posel, dokler nista bila v vrsti med menoj in mornarji samo še dva sužnja, katerih je bil eden živ, drugi pa mrtev. Tedaj mi je šinila v glavo misel, da utegne tudi mene zadeti usoda, da me vržejo živega v morje; razmišljal sem, ali naj jim povem, da se mene bolezen ni lotila, da sem zdrav, in jih prosim, da naj mi prizanesejo, ali pa naj pustim, da tudi mene vržejo v morje, kjer bi gotovo utonil. Močna je bila želja do življenja; ampak v dokaz, kako silno je bilo moje trpljenje in kako zelo mi je vpadel pogum spričo moje nesreče in grozot okoli mene, naj-povem, da sem sklenil, da se ne bom več boril za življenje in se bom rajši podal v smrt, ki me bo usmiljeno rešila vseh nadlog. Zavedal sem se pa tudi, da bi mi vse prošnje malo pomagale; spoznal sem, da so bili španski mornarji kar blazni od strahu in da so imeli samo to željo, cla bi se čim preje iznebili sužnjev, ki so pili smrdljivo vodo in po njihovih mislih razširjali kugo. Začel sem moliti molitve, kakoršne so mi ravno prišlo na misel, in se pripravljal na smrt, dasi sem trepetal po vsem životu; bedno meso se namreč boji konca in neznanega po smrti, najsi je duh še tako visok.
Ko so mornarji odtflekli mojega seseda še živega, so so obrnili proti meni. Bili so goli do pasu in so na vso moč hiteli, cla bi opravili mrzlo delo, se potili od velike vročine in pili žganje, da ne bi omedleli.
»Tale je tudi še živ in ni videti bolan,« je rekel eden mornarjev in mi odvzel okove.
» Proč s psom, naj bo živ ali mrtev k se je zadri drugi hriDavo in v riiera sem sDCznal Častnika, kate-
remu sem bil podarjen. »Tisti Anglež je; on je prinesel nesrečo nad nas. Vrzite tega Jona v morje, tam naj poskuša svoj hudobni pogled nad morskimi somi.«
»Pa bodi,« je odgovoril prvi in odvzel okove. »Sedaj, Anglež, hitro zmoli nekoliko očenašev, dokler je še čas; želim ti, da bi ti bolj pomagali kot večini na tej prokleti ladji. Na, tu imaš nekaj, kar ti olajša smrt; saj imamo tega na ladji več kot vode.« S temi besedami mi je podal steklenico žganja. Vzel sem jo in naredil dolg požirek; pijača me je nekoliko okrepčala. Nato sta mi ovlla vrv okoli života in na dano znamenje so me zgoraj se nahajajoči mornarji začeli vleči kvišku. Odmikajoč se od Španca, kateremu sem bil podarjen in ki me je bil pravkar obsodil, da me vržejo v morje, sem pri luči svetilke dobro videl njegov obraz in na njem so bila znamenja, iz katerih je zdravnik izlahka spoznal, kaj mu je.
»Z Bogom,« sem mu rekel. »Kmalu se bova zopet videla. Bedak, čemu se trudiš? Odpočij se, kuga se te je lotila. V šestih urah boš mrtev!«
Groza ga je spreletela ob mojih besedah in za trenutek je stal kakor okamenel. Nato je strašno zaklel in nameril proti meni s kladivom, katerega jo držal v roki, ki bi bil mahema naredil konec mojemu Trpljenju, da me ne bi bili v tistem trenutku krepko potegnili kvišku.
V naslednjem trenutku sem se zgrudil na krov. Zrahljali so mi vrvi. Blizu mene sta stala dva mornarja, ki sta imela nalogo, da sta metala nesrečne sužnje v morje; za njima pa je sedel na stolu de Garcia; obraz mu jo bil vpadel vsled prestane bolezni in v roki je držal svoj sombrero^ $ katerim si ie pahljal, ker noč ie bila jako vroča.
g- > TJ
- cT o ®
4 C C t
? ** 3 S ž «§ ?
E. P* 9'
CR
P O » M
3 n p1 i a a t->
1 JL-P S
P00 ž i <3 Sil
a -a: 3 O < -g

•z, Sa
J* z
Hi* O B
n
B N
o. 2. °
» f
ti: co b Ž
• F ° S S Ž % 5 S- ° oŠ p E?
B' » I M & _ 1 o o < P M 3 M
s § - s s
S. n r » cn u <« o
<» • ~ "L 00 *r<
pl Fofff
o	H*
< K < ^
Bn> o »J
5 3
o £ o »
g. s.
3T -
o - .
« a o C"
2 sr p 2
« s p
2. , o f> » | £3
SlIJ
o ; p« B S
S O- N N
p < <
ako si vzdržava dama svojo mladostno svežost?
Želja vsake dame je si ohraniti svojo mladostno svežost do starosti. To dosege Američanka In Francozinja s kulturo telesa in s prikladnim oblačenjem, posebno pa z obutvijo. Ona je spoznala, da je dobro negovana noga temelini pogoj za dobrobit. Na ulici - v zimi - usnjati čevlji, doma, v uradu ali pri delu čevlji iz blaga • to je njent iozinka
Dame,
nosite doma ali pri svojem poslu čevlje iz žameta ali fasiinga. —
Čevelj iz tkanine zrači nogo. jo vzdržuje suho in toplo, je gibek In ucicben, preprečuje utrujenost, olajšuje delo.
Priporočamo naš model:
4445 Iz la žameta
4345 Iz la lastinga
Oglejte si naše iiiožfee za lesen!
Damshi velur plaSCi iz CSste volne v vseh modernih fcarvah od Din 559 - naprej
Gričar & Mefač
__	samo:
Selenburgova ul. 3.
Naj solidnega ter zsiai?© naicenefša mošha in damsBia honlehciia.
Prepričajte se sami,
turno blago po najnižjih cenah le v novo urejeni trgovini
KAROL SKALA V KAMNIKU
V zalogi krasna izbira sukna «a moške obleke, volneno blago za ženske obleke, doubli, flauši in pliš za plašče, flanela in barhenti, bela in pisana kotenina, naglavne rule, dežniki, dežni plašči, odeje, delce, rjuhe, garniture, volnene jopice in vestije, zimsko perilo itd. Galanterija in vse potrebščine za šivilje in krojače.
Najboljše, zato najcenejše!
Inserirajte v »Slovencu"!
Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana

1KK1

TRIKO-PERILO
za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, doko-
lpntce, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti. Sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce in t. d.
edino le pri tvrdki
I JOSIP PEMINC
*	LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika Na|niž|e cene I Na veliko ln malo t
K 'v^ž&^aES m. — i
Hje se najbolje Hupi, je brez dvorno znsno! ,Pri Hislii cen7/- Ign. Žargi
LjuE^ana, Su. Pelra cesfa
Priporoča veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Velika zaloga raznih nogavic, modnih, volnenih, ter raznega moškega, damskega in otroškega perila ter volnenih jopic, čepic i. t. d. — Razna vezenina, svilene samoveznice i. t. d.	Po priznano znižanih cenah 1
Popolnoma varno nažožifie svoj denar v
fza!
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d,-— Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Novosti:
Algermissen: Das soziale Konigtum Christi Nevezano ...........
Fischer Joseph: Seelenpilege. Auimunterun; und Anleitung zu einem gesunden, gliick lichen Seelenleben. Vezano ....
Cathrein V.: Eucharistische Konvertilen
bilder. Vezano.........
Haggeney: Der gottliche Erautigara. Erwa gungen fiir Ordensschvvestern, namcntlicl
liir Lehrerinen, Vezano......
Herkenrath J.: Die Ethik Jesu. Vezano . Klug Dr. I.: Die Tieien der Scele. Moralpsy chologische Studien. Vezano ....
Marmion D. Col.: OSB., Christus das Lebcn der Seele. Vezano .......
Mit Gott allein, Eines einsamen Pfarrers Ge sprache mit Gott. I. zv. Erkenntnisse. Vez Reiter J.: Das katholische Priestertum in mo
derner Zeit. Vezano.......
Strigl Dr. A.: Der Weg des Denkenden zur Wahrheit. Vezano....... »
Din 57.50
Din	74.50
Din	152.—
Din	128,—
Din	118.—
Din	79.—
Din 34.50
Din 41.—
Predno hal h opite
oglejte si poprej ravnokar dospele krasne anglCŠhe SŽOfC in VClUljC
za plašče in kostume v novem lokalu trgovine
nmm mmn Liu&ijan®
Sv Pefra cesla Si. 26
Velika okasijska predaja!
\
Že dnsedai znižane cene v vseh vrstah manufakturnega blaga
kakor:
sukna za. obleke, dubte za zhnske suknje, hlačevine, ženske'volne, ševijoie, rip-se, velurje, odeje, oksfor-de za srajce, belo platno, rumeno platno, barhente, f/ane/e itd.
se od 1. novembra, naprej zopet znižajo za 20°\0 na. Aleksandrovi cesti 9, prej
8. fiobacjjcr
Rusko švedske galoše in čevlji za sneg
.TRAPEZ"
99
so došli. Kvaliteta in fazoni so edini te vrste. Dobe se pri:
A. Krisper, Liublfana, Mesti&i trg 26
Prometa! zavod za premog d. d. v liaaUifanS
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja iu razpečava
na debelo
Inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, itovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15. II.
spoclarska banka a. a.
Brzoav. natiov: Gospobanka LJublfana, Miklošičeva cesta lO Telefon Stev. 57. 470 in 979
Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Blfed Kapital in rezerve skupno nad »in 10,000.0q0-—, vloge nad Din 250,000.000--
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup inprodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice, — Direktne zveze z vsenn svetovnimi bankami-
izvršuje-vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ce& m
Izdajatelj: dr, Fr, Knlovec.
v Urednik: Josin Fr, Knailiči