PoirpoIS,a,’gS?a Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 255 (9257) TRST, nedelja, 2. novembra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Težavno iz krize V OSPREDJU VPRAŠANJA DRŽAVNEGA OSEBJA, GRADBINCEV IN TARIF SIP Teden v vzdušju soočenja med vlado in sindikati V četrtek stavkal poldrugi milijon gradbincev - Priprava na splošno stavko državnega osebja prihodnji ponedeljek V BELGIJI II. KONGRES ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV IZ BENEŠKE SLOVENIJE Glas beneških Slovencev iz tujine za narodnostne in socialne pravice Zbranih več kot 200 delegatov - Pozdravi številnih predstavnikov, med njimi podpredsed* nika deželnega sveta Moschionija, deželnih poslancev, zastopnika SKGZ in predstavnikov italijanskih emigrantskih organizacij - Luciano Feletig novi predsednik zveze Leve sredine v deželi Furlaniji-Julijski krajini ni več. Prejšnji teden sta uradno odstopila socialistična odbornika nato pa celotni odbor, kateremu je predsedoval demokristjan Comelli. Levosredinska formula je upravljala našo deželo Furlanijo - Julijsko krajino vseh 10 let brez prekinitev in tudi brez večjih težav, če izvzamemo lanskoletno preverjanje, ki je bilo znanilec novih spremenjenih političnih odnosov. Krizo deželne vlade so sprožili socialisti in se pri tem sklicevali na nov odnos sil, ki se je ustvaril z volitvami 15. junija letošnjega leta, Dejansko pa je bila kriza v zraku, saj je pogojena predvsem s krizo gospodarske rasti, z zaostro-Vanjem socialnih in drugih odnosov, skratka, s težkim gospodarskim in družbenim položajem, ki je značilen za vso Italijo in ki je zajel tudi našo deželo. V takem ozračju Pa ni lahko upravljati in predvsem ni mogoče upravljati brez širšega demokratičnega soodločanja. Zato pravijo socialisti, da je treba pritegniti k odločanju tudi komuniste. Socialisti vztrajno zahtevo širšo osnovo za oblast, ker se zavedajo, da so drugače kot delav-ska stranka podvrženi vsem tistim kritikam, ki so upravičeno u-Perjene proti starim centrom oblasti, zaradi enostranskega in slabe-Sa reševanja številnih vprašanj. Socialisti na volitvah sicer niso bdi poraženi, niso pa uspeli tako, kot so pričakovali in sedaj prav gotovo ne bodo popustili, saj je v hšri tudi njih avtonomija in ne bi hoteli biti strti med dvema velikima silama, ki se pogovarjata preko njih. Demokristjani vztrajajo na znanih pozicijah razlikovanja med večino in manjšino,_ Predvsem hočemo «jasnost», pravijo, kdo je opozicija in kdo večina. Večina odloča, vloga opozicije pa je lahko zelo važna in je bistveni element demokratičnega upravljanja. Vendar Pa v isti sapi tudi nadaljujejo, da nikakor ne morejo pristati na sodelovanje s komunisti, s katerimi jih ločujejo globoke ideološke in Politične razlike. To naj ne bi bila 'liskriminacija v odnosu do KPI, temveč samo razlikovanje vlog in izvrševanje raznih nalog v družbi. Komunisti zeio oprezno zasledu-jejo zapleten razvoj političnih od-nosov, pri čemer se zavedajo svoje okrepljene vloge, saj so zmagovalci volilnega spopada, in je celotni razvoj dokazal utemeljenost Predloga o zgodovinskem kompromisu. Komunisti zahtevajo nov način upravljanja,, brez kakršnih koli diskriminacij, s sodelovanjem vseh ljudskih sii ip predvsem ob upošte-vanju novih zahtev, ki jih zastavlja italijanska družba. ^e iz tega, zelo strnjenega in zato tudi ne dovolj poglobljenega Pregleda stališč treh odločilnih Partnerjev sedanje deželne upravne krize izhaja, da so mnenja zelo estro deljena. Vsakdo gleda iz lahnega zornega kota in za sedaj uič ne kaže, da bi se stališča približevala. V bistvu gre za vedno staro in osnovno vprašanje oblasti, ki je bila do sedaj predvsem v ro-k^b demokristjanov in katere ko-fCek bi z volilnim premikom morali ^Pustiti iz rok. Pri vsem tem pa fre seveda tudi za vprašanje na-cma upravljanja in cilje upravljala ter s tem za osnovno vprašanje zavzetosti za reševanje vpra-sanj širokih ljudskih slojev. Tudi Slede tega nismo mnogo na boljšem in je spopad prav tako oster ln za sedaj brez izhoda. V sklopu vseh teh vprašanj o-krog katerih se vodi bitka je tubi vključeno specifično reševanje neposrednih pravic in zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Kaliji. Socialisti in komunisti go-v°re o globalnosti in takojšnjosti, •bedtem ko so demokristjani pri-staši postopnosti. Nov način uprave in širša osnova za oblast s sodelovanjem vseh delovnih ljudi mo-ra t°rej pomeniti tudi nov, naprednejši in učinkovitejši pristop k reševanju vprašanj Slovencev v Ita-bji, in kar je še važnejše, njih neposredno sodelovanje pri obravnavi teh vprašanj in pri končnih Sklepih. Dejali smo že, da je levi center mrtev in ta ugotovitev izhaja tudi iz rešitev, ki so jih našli v drugih deželah po Italiji in ki so skoro dosledno naprednejše, saj so u-Stvarili sodelovanje komunistov na različne načine v različnih oblikah. Mrtev pa je tudi na področju nase dežele, kjer obstaja ta trenu-kk samo še tržaški občinski odbor. ki temelji na sodelovanju strank leve sredine, ki pa bo prihodnji teden prav tako v krizi. Kakšne so potemtakem perspektive reševanja krize? Zelo težavne in verjetno je, da jih bodo skušali reševati z enobarvnim demokri-stjanskim odborom, s tako imenovano vlado «na parkirnem prostoru», dokler ne bodo socialistični, demokristjanski ter kongresi manjših strank odgovorili na nekatera bistvena vprašanja. Možno je tudi, da se bodo pojavili poskusi preusmerjanja na desno ali ohranjevanja sedanjega stanja s centri-stičnim prizvokom in torej s sodelovanjem demokristjanov, republikancev in socialdemokratov brez socialistov, kar je v deželnem svetu aritmetično možno in kar je tudi nova formula nekaterih večjih krajevnih uprav naše dežele. Seveda pa so vse to le začasne in politično neperspektivne rešitve. Dejanska prihodnost je v široki demokratično zavzeti deželni upravi, ki bo upoštevala ne samo volilne izide in z njimi ustvarjeno novo razmerje sil, temveč predvsem zahteve širšega sodelovanja za učinkovito reševanje zelo številnih perečih vprašanj dežele Furlanije -Julijske krajine. BOGO SAMSA Takoj po novembrskih praznikih se odpira v odnosih med sindikati in vlado napet in bogat teden pogajanj predvsem o vprašanjih javnega osebja, gradbincev in tarif telefonske družbe. V četrtek bo ves dan stavkal poldrugi milijon gradbincev, napovedana pa je tudi stavka 350 tisoč delavcev kemične industrije, za prihodnji ponedeljek pa sindikati pripravljajo — če vlada ne bo sprejela sporazuma — splošno stavko vsega državnega osebja. Španska opozicija se je končno, spričo zelo hudega zdravstvenega stanja diktatorja Franca, odločila za skupen nastop. S tem v zvezi sta «demokratični odbor» in «demokratična platforma», ki združujeta skoraj vse opozicijske stranke, od komunisto in socialistov do demokristjanov in monarhistov, objavili skup-T resolucijo, v kateri zahtevata takojšnjo osvoboditev političnih jet-n:kov, spoštovanje človekovih pravic ter prosto delovanje vseh političnih strank brez kakršnekoli izjeme. Demokratična opozicija si prizadeva za odpravo sedanjega frankističnega dežima in za zgraditev pluralističnega demokratičnega sistema. Obe organizaciji pozivata vse državljane, naj se pripravijo na demokratično mobilizacijo. LIZBONA, 1. — Portugalski premier, admiral De Azevedo, je dramatično naslovil domači in svetovni javnosti poziv k enotnosti med komunisti in socialisti, skratka med vsemi revolucionarnimi silami. Brez tega, je dejal, brez take enotne revolucionarne fronte s prečiščenim MF A, ni mogoče oblikovati zares revolucionarne oblasti in premagati reakcije. De Azevedo je na ta način odgovoril na nedavni poziv tajnika KPP Alvara Cunhala, ki je pozval socialiste, naj se pridružijo komunistom v boju proti fašistični reakciji in opustijo protikomunistične kampanje. De Azevedo je te misli poudaril v pismu, ki ga je poslal odposlanstvu svetovnega gibanja za mir. V njem trdi, da bi poraz portugalske revolucije pomenil hud udarec za vse človeštvo, kajti razbil bi se člen svetovne verige solidarnosti. Komuniste in socialiste je De Azevedo opozoril na nujnost skupnega nastopa skoraj z besedami, ki jih je pred dnevom uporabil Cunhal: «Fašisti ne razlikujejo med komunisti in socialisti.» Na poziv Cunhala najprej, De A-zeveda pozneje je odgovorilo osrednje tajništvo socialistične stranke z dokumentom, ki nosi naslov «strategija KP Portugalske za državni udar», v katerem obtožuje komuniste in «njihove satelite», da RIM, 1. — Novembrski prazniki, se pravi nekajdnevna prekinitev politične in sindikalne dejavnosti tja do 4. novembra, ko potekajo po vsej državi vojaške manifestacije ob «dnevu zmage» in je vlada s svojimi ministri, s temi prezasedena, bodo samo odložili napeto soočanje med vlado in sindikati o najvažnejših problemih osebja javnih uprav, železnic, pošt in drugih kategorij, kot so gradbinci in zaposleni v kemijski industriji. Višek konfrontacije bo brez dvoma med sredo in četrtkom. Naj o-menimo predvsem dejstvo, da se bo enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL srečala dvakrat z vlado (v četrtek in petek) in razpravljala o vprašanju telefonskih tarif in o problemih poštnega osebja. Za te dni je napovedanih tudi nekaj stavkovnih akcij gradbincev in osebja kemijske industrije. V četrtek bodo namreč ves dan stavkali gradbinci, ki jih je trenutno milijon in 400 tisoč. Ne gre samo za novo delovno pogodbo, o kateri se sploh še niso začela pogajanja, temveč v prvi vrsti za vladne ukrepe v korist javnih del in torej možnosti zaposlovanja delovne sile te stroke. Skoraj istočasno bo stavkalo tudi 350 tisoč delavcev kemijske industrije, ki uresničujejo grožnjo razčlenjenih stavk za skupno osem ur, ker so bila razbita pogajanja za novo delovno pogodbo. Na področju javnega osebja se bo v sredo sestalo vodstvo strokovnih organizacij državnega o-sebja. Na seji bodo razpravljali z voditelji osrednje sindikalne federacije o tem, kaj storiti, potem ko so bila «zamrznjena» pogajanja v palači Vidoni. Na seji bodo, brez dvoma, skrbno pripravili celodnevno stavko državnega in drugega osebja (se pravi tudi gasilcev in osebja cestnega podjetja ANAS), ki bo v ponedeljek, 10. novembra, še pred tem datumom pa je pričakovati nov stavkovni val samostojnih organizacij, ki protestirajo, ker so bile izločene iz pogajanj. V četrtek se bodo sindikalni predstavniki sestali z ministrom za industrijo Donat - Cattinom. Na dnevnem redu so vprašanja telefonskih tarih ter okrepitev elektronske in telekomunikacijske industrije. Vedno v četrtek bo v Turinu vsedržavno zborovanje kovinarskih delegatov, kje.' bodo razpravljali o novih akcijah za zaščito zaposlitvene ravni v državi. Zborovanje je posledica prekinitve pogajanj 8. oktobra. V sredo in v četrtek se bodo na z anarhijo in- neredom ustvarjajo pogoje za državni udar in pohod kontrarevolucije. KPP obtožujejo Soaresovi socialisti, da je «željna oblasti» in s tem spravlja v nevarnost «ne samo revolucijo, temveč tudi Portugalsko kot tako». V nadaljevanju dokumenta obtožuje PSP komuniste, da niso «demokratična, nacionalna, portugalska stranka». Kaj mislijo socialisti s tem je nazorno pojasnil Mario So-ares, ko je poudaril, da se socialisti ne nameravajo povezati «samo s socialdemokrati PPD», ker bi v takem primeru zdrsela Portugalska na desno, niti «samo s komunisti», ker bi jih «zadušila komunistična diktatura». Soares je nato, na vprašanje, kaj misli o vladi, dejal, da bi mu ugodila vlada, ki bi bila odraz zavezništva med socialisti in gibanjem oboroženih sil, brez komunistov in brez PPD, ki bi ostali izven vladne koalicije. Medtem so v prestolnici objavili zakon o delavskem nadzorstvu nad proizvodnjo v podjetjih, ki ga je odobril svet revolucije. Dejansko ta zakon legalizira to, kar se je praktično dogajalo v vseh vejah gospodarstva, se pravi 50 odst. podjetij, ki so bila nacionalizirana in onih, kjer delavski sveti dejansko nadzorujejo proizvodnjo ne-glede na obstoj upravnih organov zasebnih lastnikov. svoji konferenci sestali delegati osebja letalskih družb, ki so včlanjeni v enotni sindikat FULAT. V petek, po konferenci, se bo sestalo vodstvo tega sindikata in sklepalo o možnosti novih stavk. Tudi samostojni sindikat pilotov «Alitaba», ANPAC,. napoveduje za te dni nov val nenapovedanih prekinitev dela. Do tod stroga kronika sindikalnega tedna, ki dokazuje, da vstopamo v «vročo fazo» pripravljanja pomembnega soočanja ob perečih sindikalnih problemih, glede katerih bo Morova vlada vendar morala zavzeti jasno stališče. V nasprotnem primeru utegne postati vzdušje v drugi polovici novembra- za vlado nevzdržno zaradi rastočega pritiska sindikatov, kar bi ne izključevalo krize. Prav o političnem položaju in vladi bodo razpravljali v sredo na MADRID, 1. — Največji opozicijski skupini «španski, demokratični odbor» in «demokratična platforma» sta objavili danes zvečer skupni dokument, v katerem pravita, da sta obe organizaciji v sedanjem hudem političnem momentu trdno odločeni nadaljevati s svojo miroljubno politično akcijo, da bi zgradili v Španiji demokratično pluralistično ureditev, ki mora temeljiti na ljudski suverenosti. Obe organizaciji zavračata možnost nadaljevanja sedanjega režima ter vseh ustanov, ki so onemogočile izvajanje demokratičnih svoboščin. Zato zavračata sedanje zakone o nasledstvu, ki jih mora ljudstvo prej odobriti v popolni svobodi. V nadaljevanju svojega dokumenta pravita obe opozicijski skupini, da bosta nadaljevali s svojo politično akcijo, da bi dosegli takojšnjo osvoboditev političnih in sindikalnih jetnikov ter povratek izgnancev; takojšnje izvajanje človekovih pravic in spoštovanje političnih svoboščin, še zlasti sindikalnih in strankarskih, brez sleherne izjeme; takojšnje politične pravice in svobodo za različne narodnosti, ki živijo v Španiji; ter končno začetek ustavodajnega obdobja, ki naj privede z ljudskim posvetovanjem do sklepa o bodoči ureditvi države. «Demokratični odbor» in «demokratična platforma» pozivata vse demokratične politične, sindikalne in družbene sile, naj prispevajo k mobilizaciji in miroljubnim akcijam, ki so potrebne za zagotovitev osnovnih pravic in svoboščin ter za ustanovitev takih obbk izvršne oblasti, v kateri bi sodelovale vse stranke brez izjeme. Gre za edinstveno priložnost, pravita obe organizaciji, da se doseže demokratična alternativa, ki lahko zagotovi miroljubno sožitje in napredek vseh državljanov in ljudstev v Španiji. Obe največji demokratični organizaciji sta se po daljšem času torej le sporazumeli o skupnem dokumentu, ki je v bistvu njun politični program. V strankah, ki so članice obeh opozicijskih organizacij, obstajajo še vedno dokajšnje razlike v gledanju na politično bodočnost Španije. Gepe-ralni tajnik španske komunistične partije Santiago Carrillo na primer zavrača vsako možnost, da bi Juan Carlos kot dejanski Francov naslednik ter vodja falangi-stov, ohranil politično oblast. Vodja levega krila krščanske demokracije Joaquin Jimenez pa te možnosti ne izključuje in je mnenja, da bi Juan Carlos, sicer s težavo, utegnil sestaviti vlado, ki bi bila sprejemljiva tudi za opozicijo. Jimenez poudarja, da ima Juan Carlos samo to možnost, da ohrani oblast. Z druge strani pa je vodja demokristjanov izjavil, da je prepričan o potrebi aktivne udeležbe delavskega gibanja za ustanovitev resnične družbene demokracije v Španiji. posebnem srečanju predstavniki demokristjanske levice, ki delujejo v stranki, sindikatu CISL, organizaciji ACLI in javnih upravah. Srečanje na temo «predlog politične obnove» prirejajo vidnejši zastopniki KD, med katerimi so tudi tajnik CISL Storti, bivši predsednik Lombardije Bassetti, tajnik kovinarjev Macario, prof. Passerin D'Entreves in prof. Piero Scoppola, ki bo prebral uvodni referat. FIRENCE, 1. — Na vsedržavnem kongresu radikalne stranke, ki šteje 3.000 članov in 6 do 7 tisoč podpornih članov, razpravljajo o poročilu tajnika Spadaccie. Osnovna tema predloga radikalcev je «federacije» s socialistično stranko pri volitvah ter izgradnja socialistične ter laične alternative demo-kristjanskemu režimu. V zdravstvenem stanju 82-letnega španskega diktatorja Franca baje ni nobene novosti. «Generalissimo» ima še vedno notranje krvavitve, trebušna mrena je še vedno močno vneta, prisotne so tudi dokajšnje količine tekočine v trebušni votlini, da o srcu in o stalni nevarnosti infarkta ne govorimo. Kljub temu je stari diktator še vedno pri zavesti, čeprav mu zdravniki pomagajo s stalnimi transfuzijami kivi, ker bi sicer izkrvavel. Mlajša sestra Francisca Franca Pilar je v pogovoru z nekaterimi časnikarji povedala, da je njen brat bolan že od 12. oktobra, ne pa od 17. kot trdijo uradna sporočila. Na madridskem pobtehniku so a-retirali devet študentov, ki jih obtožujejo, da pripadajo ilegalni skupini in da so razpečevali ilegalno propagando. Spričo tega jih po španskih fašističnih zakonih utegnejo soditi po protiterorističnem zakonu. RABAT, 1. — Nepričakovana prekinitev pogajanj med Španijo in Marokom o vprašapju Zahodne Sahare je še bolj utrdilo odločitev 350,000 Maročanov, da začnejo prihodnji teden z miroljubnim pohodom proti ozemlju te španske kolonije. Prevladuje mnenje, da je Španija prekinila pogajanja na pritisk alžirske vlade, ki ima baje v Zahodni Sahari dokajšnje interese. Vsekakor je Španija izjavila, da je še vedno odločena umakniti se čimprej iz Zahodne Sahare in da (Od našega posebnega dopisnika) TAMINES, 1. — Ob izredno visoki udeležbi delegatov (več kot 200) in upravnih, političnih in družbenih predstavnikov, se je danes popoldan v tem belgijskem rudarskem mestecu vršil II. kongres Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Kongres je s pozdravom prisotnim začel predsednik sekcije v Taminesu Alfredo Cicigoi, ki je poudaril, da kljub razljudenju in neštetim problemom, ki tarejo njihovo zemljo, Beneški Slovenci zahtevajo svoje pravice. Pozdrav kongresu so poslali poslanci Albin škerk, Mario Lizzerò in Giorgio Fantuz, deželna svetovalca Lovriha in Štoka ter pokrajinski svetovalec Pavel Petricig, ki je v svojem pozdravnem pismu omenil najpomembnejše novosti v življenju Beneške Slovenije, predvsem začetke slovenskega izobraževanja beneških otrok, premike Jugoslovan,sko-japonski partijski pogovori TOKIO, 1. — Delegaciji Zveze komunistov Jugoslavije in japonske komunistične partije pod vodstvom tajnika izvršnega komiteja Staneta Dolanca in šefa tajništva Tecura Fuve sta danes začeli jugoslovansko - japonske partijske pogovore, ki so skupaj trajali dobrih šest ur. Jugoslovanska partijska delegacija je včeraj prispela na sedemdnevni obisk na Japonsko. V današnjih pogovorih je Stane Dolanc razložil jugoslovanske poglede na mednarodne odnose in spregovoril o notranjem razvoju v Jugoslaviji, medtem ko so predstavniki japonske komunistične partije govorili o svojih stališčih v zvezi z razmerami v mednarodnem delavskem gibanju. bo s tem v zvezi sprejela sleherni sklep OZN, ki bi utegnil preprečiti oborožen spopad za to afriško ozemlje. O tem vprašanju bo morala razpravljati generalna skupščina OZN prve dni prihodnjega tedna, pohod proti Zahodni Sahari pa je predviden za soboto. Udeleženci so se zbrali v Tarfaji in v prihodnjih dneh bo prispel tudi maroški kralj Hasan. Po vsej verjetnosti bodo pohod odložili, ker bo generalna skupščina svetovne organizacije . na levo v občinskih upravah in pomen gorske skupnosti, pa tudi naloge, ki jih današnji položaj narekuje. Osebno so zborovalce pozdravili še številni drugi gostje. Predstavnik belgijskih sindikatov rudarjev Cantarelli je govoril o gospodarski krizi v Evropi in v Belgiji, kjer se rudniki zapirajo in slabša stanje kovinarske industrije, ter pozval k enotnosti vseh e-migrantskih organizacij in k dialogu s sindikalnimi organizacijami, kar bo povečalo moč delavcev. Podpredsednik deželnega sveta Antonio Moschioni je opravičil predsednika Pittonija in prebral njegovo pozdravno pismo, v katerem izraža beneškim izseljencem svojo solidarnost, podrobno analizira beneško - slovensko in izseljensko stvarnost ter poudarja, da je treba priznati Beneškim Slovencem njihove narodnostne pravice. V svojem imenu je Moschioni spre- Član jugoslovanske partijske delegacije, podpredsednik sociabstič-ne zveze Jugoslavije Marin Ceti-nič pa se je danes pogovarjal s predstavniki socialistične stranke Janonske. Jugoslovansko - japonski partijski pogovori v Tokiu se bodo nadaljevali jutri. mladega fašista Arcaia pri atentatu v Brescii BRESCIA, 1. — Po treh urah soočanja je fašist Bonazzi, vpleten v preiskavo o pokolu na Trgu della Loggia, nepreklicno potrdil, da je sin preiskovalnega sodnika Arcaia. bil v skupini, ki je pripravljala atentat in po a-tentatu z njimi nazdravljal v nekem baru. razpravljala o tem vprašanju v nedeljo. Generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim je napisal v svojem poročilu varnostnemu svetu o potovanju po Maroku, Mavretaniji, Alžiriji in Španiji, da je položaj v Zahodni Sahari izredno resen ter je pozval vse zainteresirane strani, naj ne stopnjujejo napetosti na tem ozemlju. (Na sliki: množica Maročanov že več dni čaka na odhod proti Zahodni Sahari). govoril o krizi deželne uprave ter poudaril, da mora dežela, ki ima poseben statut prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine, rešiti gospodarske in narodnostne probleme Beneške Slovenije. Predstavnik občine Tamines je govoril o vključevanju emigrantov v belgijsko družbo ter izrazil mnenje, da bi moral italijanski konzulat organizirati v Belgiji tudi tečaje slovenskega jezika za otroke slovenskih izseljencev. Predstavnik italijanskega generalnega konzulata Matiussa je v imenu generalnega konzula pozdravil kongres ter poudaril pripravljenost konzulata za sodelovanje z beneškimi izseljenci. Direktor deželnega odborništva za delo dr. Rolando Gian je poudaril, da mora deželna uprava poznati probleme emigrantov, če hoče ukrepati v njihovo korist. Slovenska skupnost je trpela bolj kot druge, ker je niso priznavali. Govoril je o propadanju Beneške Slovenije ter nakazal, sicer nezadostne, pobude dežele v korist emigrantov in v korist Beneške Slovenije. Prinesel je tudi pozdrave deželnega odbora, predsednika Co-mellija in odbornika za delo Dal Masa ter izrazil pripravljenost deželne uprave, da se resneje spoprime z izseljensko problematiko. _ Predstavnik SKGZ Miroslav Košuta je govoril o prizadevanjih SKGZ za izboljšanje življenjskih pogojev v Beneški Sloveniji in za vrnitev emigrantov, ter izrazil u-panje, da bi se emigranti začeli v večjem številu vračati domov, kjer bo njihova prisotnost nadvse koristna, obenem je zaželel kar največ uspeha kongresu in sami zvezi, ki v tujini opravlja zelo hvalevredno delo. Evropski ravnatelj združenja ERAPLE AGLI Di Bernardo je v svojem pozdravu poudaril predvsem povezanost manjšinske problematike z družbeno - gospodarsko problematiko v deželi Italiji in Evropi, pokazal na odgovornosti deželne uprave za sedanje razlju-denje mnogih področij dežele ter poudaril pomen enotnosti emigrantov. Predstavnik ALEE Coppetti je kritiziral deželni petletni načrt ter poudaril, da zakon štev. 24, ki predvideva enkratno podporo emigrantom ob vrnitvi, ne more biti dovolj. Po analizi splošnih problemov izseljencev v deželi je poudaril solidarnost vseh furlanskih emigrantskih organizacij z Beneškimi Slovenci. Za njim je spregovoril tudi predsednik krajevne sekcije ALEF Rotter. Predstavnik patronata INAC iz Bruslja je govoril o demokratični rasti gibanja izseljencev v Belgiji ter poudaril pomen sedeža patronata v Taminesu, ki so ga odprli danes zjutraj. Po poročilu organizacijskega tajnika Ada Conta, ki je naštel vse pomembnejše akcije Zveze v zad-nih dveh letih ter poročilu političnega tajnika Dina Del Medica, katerega izvleček smo objavili včeraj, se je razvila zanimiva debata, o kateri bomo poročali v prihodnjih dneh. Prav tako bomo še poročali o pozdravih prisotnih predstavnikov beneško - slovenskih organizacij. Ob koncu so delegati izvolili še nove vodilne organe Zveze: dosedanji predsednik zveze Marko Pe-trigh je bil imenovan za častnega predsednika, medtem ko je na mesto efektivnega predsednika bil izvoljen dosedanji podpredsednik Luciano Feletig. Za podpredsednika sta bila izvoljena Alfredo Cicigoi iz Taminesa ter Pio Cra-gnaz, ki se je prav te dni vrnil iz St. Gallena v domače kraje. V tajništvu zveze so še kot organizacijski tajnik Ado Kont ter kot politični tajnik Dino Del Medico, nato še Jožko Cucovaz, biagajnik Silvio Feletig in njegov namestnik Tarcisio Cont, Armando Binutti, ki bo sledil problemom notranje e-migracije v italijanska industrijska mesta, ter Ferruccio Clavora, ki bo referent za probleme evropske emigracije. V izvršni odbor zveze pa so bili poleg naštetih izvoljeni še Aldo Binutti, Renato Saffigna in Elio Vogrig, glavni odbor pa sestavljajo še predstavniki vseh sekcij Zveze. ŽIVA GRUDEN KAIRO, 1. — Grška tovorna ladja «Olympos», ki prevaža tovor cementa namenjenega Izraelu, se j» zasidrala pred portsaidskim pristaniščem, kjer čaka od svoje plovne družbe, da ji pošlje denar potreben za plovbo skozi Sueški prekop. «Olympos» bi morala biti prva ladja namenjena v Izrael, ki bo preplula Sueški prekop. iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiimiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVA PORTUGALSKEGA PREMIERA Admiral De Azevedo poziva socialiste in komuniste k enotnosti proti reakciji SKUPNA RISOHICIJA «DEMOKRATIČNEGA ODBORA» IN «DEMOKRATIČNI PIAIFORMI» Španska demokratična opozicija zahteva osvoboditev vseh političnih jetnikov Tajnik RP Španije zavrača Juana Carlosa kot državnega poglavarja - Diktator Franco kljub komplikacijam še vedno živ in pri zavesti - Osem študentov aretiranih na univerzi v Madridu iniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiHiiiiiiiii Vse nared za pohod proti Zah. Sahari TRŽAŠKI DNEVNIK NEVIDNA NIT POVEZUJE UVE IN MRTVE Cvetje in venci na grobove in spomenike padlim borcem Ob 30. obletnici osvoboditve se spominjamo padlih borcev in žrtev z globljo zavestjo in zaobljubo Nešteto lučk in sveč brli na pokopališčih, grobove prekrivajo šopki cvetja. Tiho prihajajo in odhajajo ljudje in se spominjajo svojih dragih rajnkih. Nevidna nit povezuje žive in mrtve, iz roda v rod pa se življenje nadaljuje. Z občutki trajne hvaležnosti se spominjamo — ob 30. obletnici osvoboditve še z globljo zavestjo — vseh, ki so za našo svobodo žrtvovali svoje življenje, v boju proti fašističnemu in nacističnemu sovražniku, v taboriščih smrti in ječah. Spomin nanje je obenem tudi zaobljuba, kajti boj še ni končan, čeprav zavzema drugačne oblike. Vence ob spomenike in grobove padlih polagajo predstavniki oblasti, organizacij in društev ter šolska mladina. Tako so tudi včeraj, po napovedanem sporedu, položili vence v Gonarsu, na Goriškem in v Trstu predstavniki konzulata SFRJ. Delegacija SKGZ je položila vence v Ul. Massimo d’Azeglio, v Ul. Ghe-ga, v Rižarni, na pokopališču pri Sv .Ani, na grobu bazoviških junakov, na skupnem grobišču pri Sv. Ani, na grobu Finka Tomažiča in na grobnici jugoslovanskih partizanov na vojaškem pokopališču pri Sv. Sv. Ani, na grobu bazoviških juna-ženja ANPI - VZPI, Združenja bivših političnih internirancev ANED in Združenja bivših političnih preganjancev ANPPIA so položili vence v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani, v Ul. Ghega, v Ul. Massimo d’Azeglio, pri Sv. Justu in ob spominskem obeležju Alme Vivode. Miljska občinska uprava, svetovalske skupine in odporniški svet so položili venec ob občinski spomenik padlim, ob spomenik padlim pri Korošcih in' ob spominskem obeležju Alme Vivode. Na spominski svečanosti v Miljah sta govorila deželni odbornik Sergio Coloni in Diego Marega (v slovenščini). Coloni je omenil pomen odporniškega gibanja v sedanjem razdobju, saj se je v odporniškem obdobju odprlo novo poglavje sodelovanja in miru. Podčrtal je odločno voljo vseh demokratičnih sil, da se je pri nas ustvarilo pozitivno srečanje različnih narodov, predvsem Italijanov in Slovencev. Opozoril je tudi na zadnje sporazume med Italijo in Jugoslavijo, ki odstranjujejo možnosti nezaupanja ter odpirajo nove poti sodelovanja. Dolinska občinska u-prava je položila venec pred občinski spomenik padlim, repentabrska pa pred spomenik padlim v Repnu. Zgoniška občinska uprava je položila vence ob občinski spomenik in vaške spomenike padlim ter na grob padlega partizanskega učitelja Ko-koravca v Samatorci. Vence so položili tudi prosvetarji in športniki zgoniške občine. Predstavniki devinsko - nabrežinske občinske uprave so položili vence ob občinski spomenik in ob vaške spomenike padlim. Spominske svečanosti so bile tudi v raznih vaseh, ob spomenikih in grobovih padlih v NOB. Predstavniki Slovenske skupnosti so položili vence v Rižarni, ob spomenik padlim v Sovodnjah in v Gonarsu. Predstavniki in člani svetoivan-skega prosvetnega društva «S. Škamperle» so včeraj, v okviru proslave 30-letnice osvoboditve in 30. obletnice ustanovitve društva, po- nesli vence in počastili spomin padlih pred spominska obeležja v Rižarni, v Miljah, Etolini, Bazovici, Repnu, Zgoniku, Nabrežini in pred ploščo padlih Svetoivančanov na Vrdelski cesti 25. Danes bo podprefekt Pintozzi med drugim položil vence v Rižarno, na pokopališču pri Sv. Ani, v Ulici Ghega in pri Sv. Justu. Pri Sv. Justu bo danes spominska svečanost in maša zadušnica, katere se bodo udeležili predsednik deželnega sveta Pittcni, deželni odbornik Stopper, prefekt Di Lorenzo in drugi predstavniki civilne in vojaške oblasti. Predstavniki tržaške občinske u-prave bodo danes med drugim položili vence v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani, v Ulici Ghega, v Ulici D'Azeglio, pri Sv. Justu in na streliščih pri Opčinah in Bazovici. Tržaška Rižarna, kjer so tudi včeraj številne delegacije polagale vence. bo danes, jutri in tudi v torek. 4. novembra, odprta za ogled vseh prostorov nacionalnega spomenika od 9. do 19.30. Mladinska federacija PSI obsoja fašistično izzivanje Tajništvo socialistične mladinske federacije je včeraj izdalo poročilo, v katerem odločno obsoja podlo fašistično izzivanje pred licejem Petrarca in podobne primere, ko so se v teh dneh pripetili še v drugih krajih in pri katerih so se proslavili pripadniki fašistične desnice z namenom, da bi v našem mestu vzpostavili vzdušje nasilja in ustrahovanja. Mladi socialisti pozivajo zato pristojne oblasti, da preprečijo takšna izzivaška dejanja ter izsledijo in kaznujejo krivce, obenem pa pozivajo vso napredno in demokratično javnost k stalni budnosti. V soboto, 8. novembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 9. novembra, ob IS. uri bo v Kulturnem domu v Trstu gostovalo Jugoslovansko dramsko po-zorište iz Beograda z Nušičevo komedijo «Mister Dolar». Ker vlada za to gostovanje veliko zanimanje posredujemo sliko iz te predstave. Biiillllllllllliiiii iiiiiiiiiiiiiiiiuililiiiiiiiiiiiiiii Ulili iniriii,i!iillllliii!i miiiimiiiiiiiiii inilnilllliiii iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiimiilliuiiilliiilini mn i!illiiiil!iniiiniiiiiin*,,*inmiiii iiiiiiiinriii n iiiimmi iiillliliiiiiluiiMiiiili DOKUMENT SINDIKALNE ZVEZE CGIL-CISL-UIL Za izhod iz sedanje krize nujen skupen nastop vseh tvornih sil Sindikati za sklic širše konference o tržaškem gospodarstvu Negotovosti in pričakovanja okrog «proste cone» na Krasu Predstavniki tržaške pokrajinske sindikalne zveze (Burlo in Gialuz za CGIL, Battellini za CISL in Frabric-ci za UIL) so včeraj na posebni tiskovni konferenci obrazložili časnikarjem vsebino «dokumenta o tržaškem gospodarstvu», ki ga je izdelalo tajništvo zveze. Gre za daljše poročilo, ki obravnava splošno gospodarsko stanje v tržaški pokrajini in ki naj bi predstavljalo osnovo za širšo konferenco o tržaškem gospodarstvu pod okriljem deželne, pokrajinske ali vsaj občinske uprave. Hkrati s tem naj bi dokument predstavljal osnovo tudi za sestavo programov izvoljenih teles, ki bodo prevzela krmilo javne uprave po premostitvi sedanje politične krize. Poročilo v uvodu ugotavlja,. da; je italijansko gospodarstvo v zadnjem času zašlo v nevarno krizo, ki je po eni strdni posledica splošnega mednarodnega zastoja, po drugi pa tudi posledica «politike odpovedovanja» osrednje vlade in togega vztrajanja pri zastarelih proizvodnih konceptih v javni in zasebni industriji. Podobno pomanjkanje jasnih razvojnih smernic je opazno tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v ožjem okviru tržaškega gospodarstva. Pri nas so te pomanjkljivosti toliko bolj izrazite, ker so glavni nosilci tukajšnjega gospodarskega ustroja pomorstvo, pristaniške storitve in ladjedelstvo, to se pravi prav tiste gospodarske panoge, glede katerih je državna razvojna politika še posebej negotova in boječa. Statistične analize kažejo, da v Ob 30-letnici osvoboditve sporočamo dolinskim občanom in vsem antifašistom, da bo v nedeljo, 9. novembra, ob 14. uri v Gročani SVEČANO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB Vljudno vas vabimo k počastitvi naših padlih! Odbor za postavitev spomenika Gročana - Pesek Občinski protifašistični odbor občine DOLINA vabi vse bivše borce, internirance in aktiviste dolinske občine na TOVARIŠKO SREČANJE, ki bo v nedeljo, 9. novembra, po odkritju spomenika v Gročani. iiiucuju vji n-ociwj T,i™S.s,tTii£md1an“| 4,5 milijona lir za novo .11 «•..,1,,.,krniini itimi- y Trstu že nekaj let ni beležiti nobenega družbenega in gospodarskega napredka: povsod je, nasprotno, o-paziti, da zagon postopoma popušča, kar opravičuje bojazen, da se bo položaj v bližnji prihodnosti še zaostril in se sprevrgel v vsestransko krizo. Po mnenju sindikalnih organizacij je vse deželi Furlaniji-Julijski krajini končno strnejo okrog skupnega razvojnega načrta, ki naj nakaže pristojnim krogom v deželi in državi okvirne smernice za poživitev krajevnega gospodarstva. Dokument se v tem okviru podrobneje ukvarja z vprašanji pomorstva, pristaniških dejavnosti in ladjedelstvo, obravnava pa tudi industrijo, trgovino, turizem, znanstveno raziskovanje in druga pereča vprašanja. Posamezne probleme naj bi1 primerno poglobili na konferenci, ki naj bi predstavljala nekakšno nadaljevanje konference turinskega ekonomista prof. Forte-ja iz leta 1966. Dokument sindikalne zveze se le obrobno ukvarja z najnovejšim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo, prav okrog tega vprašanja, oziroma točneje, okrog vprašanja skupne proste industrijske cone na Krasu, pa se je med tiskovno konferenco razvila najbolj prizadeta razprava.' Predstavniki sindikatov so poudarili, da je zveza že začela proučevati obseg in pomen te dvostranske pobude, čeprav ne razpolaga z nobenim zanesljivim podatkom o njeni lokaciji, ureditvi itd. Na jugoslovanski strani pa naj bi gospodarski krogi nasprotno 'razpolagali ne le z načrtom za celotno cono, ampak tudi že s spiskom proizvodnih organizacij, ki nameravajo v njej sodelovati. Tudi o tem vprašanju bo treba v najkrajšem času zavzeti skupno stališče, saj gre za pobudo, ki bi mogla občutno vplivati na nadaljnji razvoj tržaškega gospodarstva. Spremembe v vrhu GM1 in Italcantieri Izvršni odbor družbe «Italcantieri» je na petkovi seji imenoval za novega generalnega ravnatelja družbe dr. A. Zappija. V okviru ladje-delske družbe sta zdaj dva glavna podravnatelja, saj se je dr. Zappi pridružil dosedanjemu generalnemu ravnatelju ing. Lippiju. Tudi v vodstvu Grandi Motori Trieste je nastala te dni sprememba : na mesto dosedanjega predsednika družbe, ing. G. Vignuz-zija, ki je pred časom odstopil iz zasebnih razlogov, je bE imenovan ing. L. D’Agostini. Novi predsednik se je rodil v naši deželi, in sicer v kraju S. Giorgio di Nogaro, in je med drugim znan v tukajšnjih poslovnih krogih tudi kot predsednik Stabilimenti Meccanici VM v žavelj-ški industrijski coni. Italijanska zveza za baseball-soft-ball, ki gradi novo igrišče na območju zgoniške občine, bo prejela od deželne uprave finančni prispevek v višini 4,5 milijona lir. Gre za kritje 4,24°/o predvidenih stroškov '(112 milijonov lir), za kar se je v okviru deželnega odbora posebej zavzel odbornik za turizem Romano. , • Tržaška občina javlja, da bo zaradi praznikov matični urad odprt danes, v nedeljo in v torek od P. do 10. ure izključno za izstavitev dovoljenj za pokop. Urad bo tudi sprejemal prijavo rojstev. Prosvetno društvo BARKOV-LJE vabi svoje člane in prijatelje na MARTINOVANJE ki bo v društvenih prostorih v soboto, 8. novembra, ob 20. uri. Urnik trgovin za praznik« Danes, 2. november. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), stojnic s cvetjem pred pokopališči (7.30—17) in slaščičarn izven vrstnega reda za nedeljski počitek. Jutri. 3. november Sv. ' Just. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), stojnic s cvetjem pred pokopališči (7.30—17), slaščičarn (po rednem urniku) in pekarn (7.40—13). Trgovine z živili, mesnice, ribarnice, trgovine s sadjem in povrtnin in tržnice bodo poslovale do 13. ure. Torek, 4. november — Praznik zmage. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), stojnic s cvetjem pred pokopališči (7.30—17) in slaščičarn, ki bodo poslovale po rednem umiku. Do sobote, 8. novembra, je vsem trgovinam dana možnost — razen ob omenjenih praznikih — da poslujejo redno tudi mimo medtedenske zapore. GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1975 - 1976 Drugi abonmajski koncert V petek, 7. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu AKADEMSKI PEVSKI ZBOR BRANKO KRSMANOVIČ iz Beograda Dirigent: BOGDAN BABIČ Sodelujejo solisti in instrumentalni ansambel Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Med polaganj etn sončev zlotov# istillili jugoslovanskih partizanov na voiaškem pokopališču pri Sv. Ani. SEJA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA STRANKE Stališče Slovenske skupnosti glede krize v deželnem odboru SS bo podprla le tak odbor, ki bo imel konkretne obveznosti do Slovencev - Delni prenos pristojnosti vlade na deželo Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na redni seji 31. oktobra razpravljalo o deželni krizi ter o pristojnostih, ki so bile prenesene na deželo Furlanijo - Julijsko krajino s strani ministrskega sveta v Rimu. Glede razvoja krize, ki je zajela levosredinski odbor na deželi, je deželno tajništvo razpravljalo o zadržanju Slovenske skupnosti do stališča ostalih strank. Poudarjena je bila pozitivnost srečanja med strankami ustavnega loka, ki je bilo 23. oktobra na ravni deželnih tajništev. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je sklenilo voditi ob reševanju deželne krize tako politiko, ki naj pripomore k čimprejšnji rešitvi krize, ki je v tem kritičnem gospodarskem trenutku nevarna za ves delovni sloj v naši deželi, saj je brezposelnost vedno bolj preteča. Sklenjeno je tudi bilo, da bo Slovenska skupnost podprla v deželnem svetu samo tak odbor, ki bo imel v svojem programu konkretne obveznosti za reševanje odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti, ki jih je Slovenska skupnost nakazala v svojih številnih zakonskih osnutkih, vprašanjih in interpelacijah. Slovenska skupnost se bo na pristojnih ravneh zavzela tudi za bolj odprto in učinkovito delovanje deželnega sveta in komisij. Če nov odbor ne bo imel v svojih programih teh obveznosti in novih odprtih in učinkovitih programov, bo Slovenska skupnost ostala v opoziciji. V zvezi s prenosom novih pristojnosti s strani vlade na deželo v smislu deželnega statuta, je deželno vodstvo SS pozdravilo nove izvršilne norme, vendar je z obžalovanjem ugotovilo, da osrednja vlada ni prenesla na deželo tudi tistih pristojnosti, ki pobliže zadevajo problematiko Slovencev v deželi, kot sta na primer toponomastika in raba slovenskega jezika. Nujno je za- to, da osrednja vlada čimprej izda v tem smislu izvršilne norme, na podlagi katerih bo dežela pristojna, kot določa člen 3 deželnega statuta, reševati vsa vprašanja Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Slovenska skupnost pričakuje, da se že v okviru na novo prenesenih pristojnosti ugodno rešijo nekatera odprta vprašanja, kot n.pr. slovenska trgovska šola v Gorici ter da se izpopolnijo in po potrebi ustanovijo nove strokovne šole za Slovence v Italiji. Deželno vodstvo SS je nato razpravljalo o organizacijskih zadevah stranke. Na koncu seje pa je z zadoščenjem sprejelo vabilo Narodnega sveta koroških Slovencev, da se 19. in 30. novembra letos vodstvi sestaneta na Koroškem. Nočni lov na avtomobilske miši V Miramarskem drevoredu pri Če-dazu je bilo preteklo noč zelo razgibano. Na policijo je okrog enih ponoči telefoniral lastnik neke vile pri Čedazu ter dejal, da se okrog vile potikajo sumljive osebe. Agenti, ki so se takoj odzvali pozivu, so v stranski ulici zapazili avto mini minor s tremi osebami, ki je privozil do Drevoreda ter nato z vso hitrostjo odpeljal proti Barkov-Ijam. Policijski avtomobil je takoj odbrzel za bežečimi, ki so kmalu nato izstopili iz mini minorja ter se porazgubili v goščavo nad drevoredom. Agenti so jih pozvali naj se ustavijo ter nekajkrat ustrelili v zrak. Po daljšem zasledovanju jim je uspelo ujeti enega od trojice. Gre za 21-letnega jugoslovanskega državljana Slobodana Latiča, ki so ga pospremili na kvesturo. Zagovarjati se bo moral zaradi tatvine. Mini minor je bil namreč ukraden. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - IRSI KULTURNI DOM 30 LET NEPRETRGANEGA DELOVANJA GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ BEOGRADA Branislav Nušič MISTER DOLAR komedija Režiser Scenograf Kostumograf Muzika Koreograf Tekst pesmi Asistent režije Asistent kostumografa Miroslav Belovič Vladislav Lalicki Božana Jovanovič Vojkan Borisavljevič Miljenko Štambuk Dušan Radovič Milivoje Milojevič in Gojko Bjelac Borislav Kovačevič V soboto, 8. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 9. novembra, ob 16. uri Stalno slovensko gledališče organizira avtobusni izlet za goriške obiskovalce, k predstavi «Mister Dolar», v nedeljo, 9. novembra, v Kulturni dom v Trst. Odhod avtobusa iz Gorice (Travnik) ob 14.10, Podgora ob 14.05, Stand rež ob 14.10, Sovodnje ob 14.14, Rupa ob 14.20, Doberdob ob 14.25 in Jamlje ob 14.35. Vpisovanje v Gorici do četrtka. 6. novembra, na sedežu SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, Ul. Malta 2, tel. 24-95, ter v KATOLIŠKEM DOMU, Drevored XX. septembra 85, tel. 81-120. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST M. Hennequin - G. Duval ANATOLOV DVOJNIK Komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi Alenka Bartlova Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder Režija ADRIJAN RUSTJA V sredo, 5. novembra, ob 20.30 v prosvetni dvorani «I. Gruden» v NABREŽINI V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU V petek, 7. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH BALETNA ŠOLA SSG Stalno slovensko gledališče sporoča, da bo prvo srečanje med starši, otroki in učitelji v petek, 7. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu. Vpisovanje se nadaljuje še do 6. novembra na upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. Včeraj-danes Danes, NEDELJA, 2. novembra VERNE DUŠE Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52. — Dolžina dneva 10.07. — Luna vzide ob 5.16 in zatone ob 16.03. Jutri, PONEDELJEK, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 15,2, najnižja 11,7, ob 19. uri 14,9 stopinje, zračni tlak 1018,7, rahlo narašča, vlaga 84-odstotna, brezvetrje, nebo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 16,2 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2: Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolònkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro. Ul. Cavana 11; Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan). ________________ Danes, jutri in v torek od 13. ure dalje bodo dežurne naslednje lekarne: Od 8.30 do 13. in od 16. do 19.30 -Biasoletto, Ul. Roma 16; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Vielmetti, Borzni trg 12; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza. UL Montorsino 9; Costalunga, Erta S. Anna (Kolonkovec) 10. Od 13. do 16. ure - Madonna del Mare, Largo Piave 2; Centauro. Ul. Rossetti 33; Vielmetti, Borzni trg 12; Costalunga, Erta S. Anna (Kolonkovec) 10. Nočna služba od 19.30 do 8.30 -Biasoletto, Ul. Roma 16; Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. Danes zjutraj bo nadalje, poleg drugih, odprta tudi lekarna «Angelo d’oro», Trg Goldoni 8. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16ŽII1 Gledališča ROSSETTI TEATRO STABILE - Danes in jutri ob 16. uri Goldoni: «Sior Todero brontolon». I. abonmajska predstava. Da bi se izognili preveliki gneči pri zadnjih predstavah, abonenti lahko rezervirajo od danes' do 6. t.m. Rezervacije vstopnic in abonmajev pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36-372 in 38-547). Razna obvestila Združenje staršev osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti vabi na zanimivo predavanje prof. Bojana Pavletiča: Pomen telesne vzgoje za otroke v vrtcu in osnovni šoli. Predavanje bo v prostorih o-snovne šole v Rojanu, v četrtek. 6. novembra, ob 20.30. Vabljeni starši in prijatelji mladine. V zimskih mesecih je telo najbolj potrebno gibanja! ŠD «Polet» vabi odrasle — ženske in moške — da se udeležijo rekreacijske telovadbe, ki bo dvakrat na teden v večernih urah na Opčinah. Tečaj bo vodil strokovnjak in bo služil tudi kot priprava za smučanje. Začetek telovadbe 5. novembra, zaključek pa aprila. Vpisovanje in podrobnejše informacije lahko dobite v trgovini čevljev Malalan, Opčine, Proseška ul. 18, tel. 212-136. PD Kraški dom . Repentabor vabi občane, ki jih .«anima ,baiipcafti», .da se udeležijo prostovoljnega dela za ureditev prostora pod Rupo v Repnu (cesta za Zagradec) danes, 2. novembra, zjutraj. Ariston 10.00-11.30 otroška matineja «Speedy in Silvestro», risanke. Ariston 15.30 «Frankenstein junior». Grattacielo 14.00 «La divina creatura». Laura Antonelli, Marcello Ma-stroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice otroška matineja 10.00—11.30 «Muraglie». Stan Laurei in Oliver Hardy. Fenice 16.00 «Flic story». Alain De-lon in Jean Luis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior otroška matineja 10.00—11.30 «Putiferio va alla guerra». Excelsior 15.00 «Di che segno sei?»-P. ViUaggio, M. Melato, A. Celen-tano, R. Pozzetto. G. Ralli, A. Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.00 «L’isola sul tetto del mondo». Disneyev film v barvah. Eden 15.30 «Amici mici». Ugo To-gnazzi, Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barvni film. Ritz 15,30 «Baby sittùr, un maledetto pasticcio». Maria Schneider, Renato Pozzetto. Prepovedan mladini Aurora 15.30 «La pantera rosa colpisce ancora». Peter Sellers. Capitol 15.00 «L’eroe della strada». Charles Bronson. Barvni film. Cristallo, 15,30 «Terremoto». C. He-ston, A. Gardner in G. Kennedy. Moderno 15.00 «Le ultime grida della savana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Club del piacere». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 «Operazione Costa Brava». Tony Curtis in Roger Moore. Impero 15.00 «Sette spose per sette fratelli». Vittorio Veneto 15.00 «Porgi 1’ altra guancia». Bud Spencer in Terence Hill. Barvni film. Astra 15.00 «Io. due figlie e tre valigie». Louis de Finey. Abbazia 15.00 «UFO contatto radar -Stanno atterrando». Radio 14.30 «Attenti a quei due - i Chiamate Londra». Tony Curtis in I Roger Moore. Barvni film. 1 Volta - Milje 15.00 «La gatta sul tetto che scotta». Liz Taylor in Paul Newmann. Barvni film. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje potic — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: te1-200-121; Sesijan: tel. 209-197; Zavije: tei. 213-137; Milje; tel 271 124 ZAHVALA Globoko ganjeni nad tolikimi prisrčnimi izrazi sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše ljube Vitke se toplo zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja. Družini Godnič In Contri Barkovlje, 2. novembra 1975 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin ter spremili na zadnji poti ANTONA KOŠUTO Žalujoče družine Košuta, Maganja, Sirk ter drugo sorodstvo Križ, 2. novembra 1975 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega predragega VINCENCA SLAVCA se toplo zahvaljujemo zdravniku dr. Lasperanzi, č.g. župniku, društvu in pevskemu zboru «F. Prešeren», darovalcem vencev, cvetja in prispevkov ter vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili dragega pokojnika v prerani grob. žalujoči; mama, žena, hči, teta, brat in drugo sorodstvo Boljunec, 2. novembra 1975 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega predragega STANISLAVA C0UE Posebna zahvala č.g. župniku, dr. Posarelliju. sorodnikom, prijateljem in znancem, nabrežinski godbi, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine Colja in Grgič Samatorca, Trst, 2. novembra 1975 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše predrage MARIJE PURIČ roj. KRIŽMAN se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č.g. župniku, dr. Grudnu, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spretnih v tako obilnem številu k večnemu počitku. Družine Purič, šne, Ferluga, Pene in Vidali Veliki Repen. Konkonel, Praprot, Trst, 2. novembra 1975 PODROČJE, KATEREMU SO POSVETILI VSO POZORNOST Behvmje in resna problematika otroških vrtcev v zgoniški občini Zanimive izkušnje celodnevnega vrtca, ko se igra prepleta z učenjem Režija in uprava otroških vrtcev, ki so namenjeni otrokom od 3. do 6. leta starosti in služijo kot priprava za zahtevnejšo šolsko kariero, navadno spada v pristojnost občinskih uprav ali pa pod okrilje posebne državne ustanove, ki v naši pokrajini še marsikje krije potrebe. V zgoniški občini oba slovenska otroška vrtca (v Zgoniku in Gabrovcu) u-pravlja občinska uprava, ki je po eni strani, sporazumno z didaktičnim ravnateljstvom, povsem samostojna pri izbiri načina in metode pouka v vrtcih, po drugi strani pa občina sama nosi finančno breme, tako da je kritje stroškov za vse osebje, za potrebščine in za razna popravila zapopadeno v letnem občinskem proračunu. Zgoniška občinska uprava je v zadnjih letih posvečala, in to povsem pravilno, vso svojo pažnjo, pozornost in skrb, da bi vsa problematika v zvezi z osnovno šolo in z otroškim vrtcem dobila najkoristnejšo rešitev v sklopu obstoječe zakonodaje in u-upoštevajoč didaktično utemeljenost sleherne pobude. Kot smo pred časom že poročaii, je z letošnjim šolskim letom zgoniška občinska u-Prava med prvimi v naši deželi sprejela sklep, da odpreta otroška vrtca svoja vrata mesec dni prej kot si-sicer, se pravi s 1. septembrom. Ta Pobuda je v poskusni fazi, se zgleduje po sodobnejših ureditvah drugod po svetu in upošteva zahteve, saj se matere vedno v večjem številu zaposlujejo in jih muči vprašanje varstva otrok. Zato smo obiskali otroška vrtca v zgoniški občini in se pozanimali, kako se je obnesla nova pobuda in kako poteka življenje v vrtcu. Mnenje učiteljic - vrtnaric je v glavnem, z didaktičnega vidika, pozitivno, saj so tako dani pogoji, da bolje in v celoti izpeljejo svoj pester Program. Malčki imajo bogat dnevni red, ko se prepleta igra z učenjem. Zjutraj je najprej na vrsti pomembna ura telesne vzgoje, ko se otroci razgibajo, ker je v današnji dobi udobnosti telovadba zelo koristna tudi za najmlajše, kar jim zago-tavlja rdravo rast in razvoj organizma, da bi se ne čez kako leto morali zateči h korektivni telovadbi. Pred kosilom je še na vrsti učna ura, ko se otroci skupinsko učijo pesmic in Polja, od «ringa - ringa - raja» pa do narodnih mladinskih napevov. Vrtnarice pa posvečajo še posebno pozornost 5-letnikom, ki obiskujejo zadnje leto vrtec in bodo v prihodnji sezoni prvič prestopili šolski prag. Tu mislimo na šolsko predpripravo, tako da se otrok v novem in zahtevnejšem krogu lažje vda in asimilira prva poznanstva na poti intenzivnejšega učenja. Malico in kosilo pripravlja notranja kuharica po jedilnem listu, ki ga predpiše občinski zdravstveni urad. Popoldne je na vrsti u-ra odmora, ko se lahko otroci na ležalnikih odpočijejo od jutranjega napora in si naberejo novih sil za Popoldanski pouk. Seveda v dnevnem redu ne manjka priložnosti za 'fno in zabavo, zelo radi pa otroci rišejo, se bavijo z ročnim delom in raznimi izdelki. Letos so otroci še Posebno zado voljni, saj so poleti namestili na dvorišču vrtcev v Gabrov-eu in Zgoniku celo vrsto pripomočkov za igro, ki so otrokom v veliko veselje. Izdatek za namestitev vrtiljaka, tobogana, gugalnic in za u-reditev dvorišča, so pristojne obla-sti specifično v ta namen nakazale Za javna dela še v lanskem finančnem letu, vendar do realizacije je Iz. raznih tehničnih zapletljajev pri-slo komaj letos. Poleg tega naj o-menimo, da otroke dnevno vozi iz Posameznih vasi v vrtec in domov oočinski avtobus. Kašo pa so starši, oziroma otro-Cl> reagirali na odprtje vrtcev s 1. SePtem'oroni? Mnenja s tem v zvezi 80 bolj deljena, ali bolje rečeno, prav vsi niso bili stoodstotno navdušeni nad novo ureditvijo. Tiste ma-mre, ki so zaposlene, so seveda i-H^ele pri tem največjo korist, saj m bdo treba puščati otrok pri znan-C1n ali babicah. Otroci sami so bili Večinoma zadovoljni, da so se znašli v družbi vrstnikov, s katerimi so Se lahko igrali. Vendar je zanimiv Pojav pri tistih otrocih, ki imajo starejše šoloobvezne brate ali sestre: Pekateri so ostali doma še cel september Ln se pojavili v vrtcu 1. okto-ora. Ostali so torej raje v družbi bratcev, morda tudi zaradi tega, ker jim doma u treba tako strogo oržati discipline. Kar se nove pobude občinske uprave tiče, je ni mo-goče^ sedaj dokončno oceniti in bo-bto šele po enoletnem delovanju lahko potegnili zaključke. Pozitivno pa Je vsekakor iskanje čimboljše obliko reševanja mladinske problematike. Zanimivo, in po drugi strani, pe rece je vprašanje narodnostne pripadnosti otrok, saj obiskuje sloven-ski otroški vrtec v Zgoniku 25 slovenskih otrok in 11 otrok italijanske barodnosti, v Gabrovcu pa so na Skupno 18 vpisanih trije otroci ita-tjanskega jezika. V Zgoniku so lani najprej poskušali, da bi bili vsi o-roci skupaj, vendar se to ni obne-l0, ker so začeli slovenski malčki *zvečiti» po italijansko, medtem ko e, razen redkih izjem oziroma be-kbo, ni dogajalo nasprotno. Potrebbe je bila torej radikalna rešitev, m se je konkretizirala z ločitvijo V Gabrovcu so vsi otroci skupaj, je lani priredil deželni inštitut za saj je le nekaj otrok italijanske na- zgodovino odporniškega gibanja, bo rodnosti. Vendar problem ostaja od prt, saj iz vsakodnevne prakse ve mo, da, če je v slovenski skupini en sam član italijanske narodnosti vsi govorijo italijansko, torej bi ne mogli več govoriti o «slovenskem» otroškem vrtcu. Morda ne bi bilo zgrešeno, ko bi italijanske otroke iz Gabrovca vozili z občinskim avtobusom v Zgonik, kjer bi vsi skupaj imeli svojo vrtnarico in bi narodnostno vprašanje tako dobilo z obojestranskega vidika najboljšo rešitev. — bs — Ciklus predavanj o fašizmu antifašizmu in odporništvu Po uspelem ciklusu predavanj o fašizmu in italijanski družbi, ki jih letos, od 10. novembra do 15. decembra, na vrsti drugi ciklus na temo «Fašizem, antifašizem in odporništvo v Julijski krajini med leti 1919-1945». Ciklus bo obsegal šest predavanj s posegi in pričevanji priznanih zgodovinarjev ter slovenskih in italijanskih protagonistov tistega obdobja. Predavanja bodo obravnavala predvsem politično krizo v naši deželi v prvih povojnih letih, fašizem in družbo v naši deželi, narodnostne in razredne boje, nacistično zasedbo ter odporništvo v Primorju. Prvo predavanje s posegi Elia A-piha, Renata Monteleona in Vittoria Vidalija na temo «Politična kriza v Julijski krajini med prvo svetovno vojno in prihodom fašizma» bo v ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v dvorani Enaip v Istrski ulici 57. V SAMATORCI JE UMRL STANISLAV COLJA V ponedeljek je nepričakovano odjeknila po Samatorci in po okoliških vaseh žalostna vest, da je Sta-nisjav Colja, po domače Ladko Co-Ijetov, za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pokojni Ladko, ki bi prihodnjega januarja dopolnil 64. leto starosti, je v resnici kljub navidezni čilosti že dolgo bolehal na jetrih in kruta bolezen mu ni prizanesla. Po opravljeni ljudski šoli se je pokojni Colja najprej zaposlil kot •iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POHVALE VREDNA POBUDA Dvodnevni seminar pevskega zbora Valentin Vodnik na Debelem rtiču Seminar bo danes in jutri . Srečanje s koprskim zborom «Simon Gregorčič» Dolinski moški pevski zbor p.d. Valentin Vodnik je v zadnjih 5 letih temeljito pomladil svojo sestavo, tako da znaša poprečna starost 42 glasbene kulture pevcev. Dolinski zbor sestavljajo namreč izključno delavci, obrtniki in uslužbenci, samo trije imajo višješolsko izobraz- pevcev 32 let, kar je lepa perspek-1 bo ali obiskujejo višjo srednjo šolo. tiva za bodočnost, obenem pa osno- Zaradi tega so težave pri izgovar- va za poskus kvalitetnejšega vzpona. Dolinski zbor je v zadnjih letih razvil tako razvejano načrtno dejavnost, vzpostavil toliko stikov z društvi v matični domovini, na Koroškem in v Beneški Sloveniji, da se je potreba po kvalitetnejšem programu pokazala kot nujnost. V to smer so zbor naslovili tudi kritiki, ki sledijo vsakoletni reviji «Primorska poje» in ki, sledijo pevskemu razvoju pri nas nasploh. Tudi pevci sami, zlasti mlajši, so začutili potrebi po zahtevnejšem programu. ter pričeli težiti za tem, da bi pustili vsaj delno zakoreninjene in predelane pevske sporede. Taka sprememba pa se ne da izvesti nemudoma, predvsem zato, ker nekateri pevci še vedno pojmujejo pevsko udejstvovanje, kot neko nujo narodnostnega izpričevanja, ne pa tudi kulturnega izražanja. Druga ovira na poti h kakovosti pa je tudi splošno pomanjkanje pevske in javi izredno občutene. Isto velja za glasbeno osnovo. Glasbeno izučenih pevcev je le kakih deset in še ti imajo zelo omejeno glasbeno znanje. Nastal je tako problem, kako premostiti vse te težave, da bi se lahko spoprijeli z zahtevnejšimi programi. Padla je ideja, da bi se pevci podali na dvo ali tridnevni seminar, kjer bi z intenzivnim delom pridobili najosnovnejše znanje, na katerem bi nato dirigent gradil svoje delo v rednih vajah. Zaradi delovnih obveznosti in zadržanosti večine pevcev se je vodstvo zbora odločilo za dvodnevni seminar, našlo, s posredovanjem tajnika ZK PO Koper Alberta Primožiča primerne predavatelje, ter idealen prostor za resno delo v Mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču pri Ankaranu. Seminar bo danes in jutri, en večer pa bodo pevci izkoristili za srečanje s koprskim zborom «Simon PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» SV. IVAN - TRST prireja PROSLAVI 3Q-LETNIC0 ZMAGE NAD FAŠIZMOM in 3Q-LETNIC0 USTANOVITVE DRUŠTVA Četrtek, 6. novembra 1975, ob 20. uri Otvoritev razstave slik in dokumentov o tridesetletni dejavnosti društva. Sledi nastop članov Stalnega slovenskega gledališča z izborom partizans kih pesmi «Veš, poet, svoj dolg». Sobota, 8. novembra 1975, ob 20.30 Koncert TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA. Nedelja, 9. novembra 1975, ob 18. uri DRUŠTVENA AKADEMIJA. Nastopijo mladinska dramska in folklorna skupina in harmonikarski ansambel MIRAMAR. Vse prireditve bodo v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj». Gregorčič» ter s to skupino nave zali trajnejše stike. O rezultatu in uspehu seminarja bomo naknadno poročali, saj bodo pridobljene izkušnje služile tudi drugim skupinam, ki bi se odločile za podobne pobude. V. K. Odprta razstava slikarja Jožeta Cesarja v Dolini Sinoči so v dolinski torkli odprli likovno razstavo slikarja Jožeta Cesarja. V nabito polnem prostoru je po pozdravu Vojka Lavrihe, predsednika domačega prosvetnega društva «V. Vodnik», ki si je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo, pozdravil ter predstavil avtorja dolinski župan Edvin Švab. Sledilo je predvajanje kratkometražnega filma Sergija Cesarja o slovenski za-mejšlci kulturi, o njenem uničenju in oropanju v fašistični dobi ter ponovni obuditvi. Razstava bo odprta danes, od 15. do 18., ure, jutri in v torek, od 18. do 20. ure, v četrtek pa si bodo razstavo ogledali dijaki nižje srednje šole «S. Gregorčič» iz Doline. V. L. V Križu so se poslovili od Antona Košute-Beljanovega pekovski vajenec, nakar pa je delal pri raznih podjetjih, dolga leta si je služil kruh v domačem kamnolomu .sodeloval je pri gradnji kra-škega vodovoda, nakar se je posvetil izključno poljedelstvu in je kot marljiv kmetovalec vzorno obdeloval svoje posestvo. Leta 1936 se je poročil z domačinko Angelo Budin, s katero sta vsa ta leta složno živela v ljubezni in ki mu je povila tri sinove ter eno hčer. Skupno z ženo je otroke vzgojil v zdravem, zavednem in naprednem duhu, na kar je bil upravičeno ponosen. Tudi on je na lastni koži občutil grozote druge svetovne vojne: najprej je bil kot rezervist poklican v italijansko vojsko, nakar pa so ga poslali domov na zdravljenje. Vendar doma ni ostal z roko v roki, temveč je v tistih kritičnih trenutkih priskočil svojemu narodu na pomoč in je kot terenec organizirano delal za partizanstvo. Pri «Coljetovih» je bila takrat partizanska postojanka in tvegal je življenje, ko je okupator zajel nekaj domačinov. Dva so tudi ustrelili v Nabrežini, pokojni Ladko pa je po naključju rešil svojo kožo. Zatem je do osvoboditve stopil v partizanske edinice v okolici Postojne. Pokojni Ladko je pustil za seboj veliko praznino, ne le v družinskem krogu, kjer se ne morejo potolažiti nad tolikšno izgubo, temveč pri vseh ljudeh, ki so ga poznali kot poštenega, delavnega, družabnega in zavednega Slovenca. Zelo je ljubil svoj materin jezik in je preko našega dnevnika pozorno sledil dogajanju pri nas in v svetu. Vsakomur je nesebično pomagal in se ni nikomur zameril, imel je res zlato srce, zato je ostala za njim nenadomestljiva vrzel. Dragi Ladko, vsi, ki so te poznali, te bodo ohranili v lepem in trajnem spominu, ti pa mirno počivaj v svoji domači grudi, ki si jo tako ljubil. —bs— • Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL je ugotovil, da raznim pokojninam pomorščakov še niso nakazali predvidenih poviškov. Zato poziva vse upokojence pomorskega sektorja naj se zglasijo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8 za običajno kontrolo pokojninskih knjižic INPS. O Pokrajinska enotna sindikalna federacija uslužbencev v trgovini in turizmu, včlanjena v sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL, prireja v petek, 7. novembra, ob 19.30, na sindikalnem sedežu v Ul. S. Spiridio-ne 7, skupščino uslužbencev profe-. sionalnih uradov. Razpravljali bodo j o novi delovni pogodbi. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je proslava 75-letni-ce uspela nad vse pričakovanje. Posebna zahvala gre organizacijam, ki so prinesle svoje pozdrave ali pa poslale priložnostna darila. Tako gre zahvala Gospodarskemu društvu na Proseku, Gospodarskemu društvu v Gabrovcu, pevskemu zboru Vasilij Mirk, PD Prosek . - Kontovel, a-materskemu odru, zadrugi Kulturnega doma, ŠD Primorje, ŠD Kontovel in godbenemu društvu na Proseku. ODBOR Križ se je spet moral posloviti od vaščana, ki je bil zaveden Slovenec, pošten človek in marljiv delavec. V četrtek smo pospremili k zadnjemu počitku Antona Košuto, ki je nenadoma umrl v torek. Kako je bil priljubljen Toni Beljanov, kot smo ga vsi imenovali, je dokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko domačinov ter znancev in prijateljev iz okoliških vasi in iz mesta samega, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili mnogo cvetja. Pokojni Anton Košuta se je rodil 26. januarja 1899 v Križu, po dokončani ljudski šoli se je izučit kamnoseške obrti in se specializiral za poliranje marmorja. Leta 1933, ko so fašisti grozili našemu ljudstvu z narodnim in gospodarskim uničenjem ,se je Anton odpravil s svojo družino v Francijo, a se je po petih letih spet vrnil v rojstni kraj. Oženil se je z domačinko Milo Puričevo, ki mu je v zakonu povila pet otrok, od katerih so še trije živi, ter jih vzgojila v zavedne in napredne Slovence. Po vrnitvi v Križ je Anton delal pri raznih tvrdkah in istočasno obdeloval zemljo. Kot zaveden Slovenec je po svojih močeh pomagal za boljšo bodočnost našega naroda na tem ozemlju. Februarja 1944. leta so ga Nemci skupno z drugimi vaščani odpeljali v Nemčijo na prisilno delo, od koder se ie po končani vojni srečno vrnil domov. Tudi po osvoboditvi je pomagal in delal v prid vaščanov. Ko je stopil v zasluženi pokoj, se je z velikim veseljem posvetil vinogradništvu ter skrbno obdeloval zemljo do zadnjega. Naj mu bo lahka domača gruda, svojcem pa naše iskreno sožalje. M. M. šolo, da bi tako bolj učinkovito izrazili svoj protest. Odločili so se za tako akcijo, ker jim še niso izplačali prispevka - štipendije, ki jim pripada, saj poleg rednega obiskovanja predavanj o-pravljajo tudi bolničarsko delo, ki je posebno dragoceno spričo kroničnega pomanjkanja osebja. Za nagraditev dela, ki ga opravljajo ti študentje — delavci, prejema bolnišnica od deželne uprave mesečni prispevek 50.000 lir za vsakega gojenca. Slednji pa čakajo na ta denar že od 15. septembra. Preden so se odločili za protestno gibanje, so gojenci zahtevali pojasnil pri vodstvu šole, pisali so upravnemu odboru ter poslali svoje predstavnike tudi na deželno upravo. Dobili so vedno le meglene in izmikajoče se odgovore z vabilom k potrpežljivemu čakanju. No, sedaj pa so se naveličali, saj se mora marsikdo s tistim denarjem preživljati, še posebej pa so prizadeti notranji gojenci, ki morajo za hrano in spanje odšteti zavodu 35 ti- č lir mesečno. Velja pa tudi pri-p: .miti, da niso manjkale že od prvih dni protesta grožnje in pritiski avtoritativnega značaja, da bi gibanje zamrlo, kar pa je seveda doseglo pri študentih le nasproten u-činek. Skupščina gojencev Zavoda za poklicne bolničarje, v svojem sporočilu javnosti, vabi deželno odbor-ništvo za zdravstvo, da jim čimprej pojasni dejanske vzroke takega ravnanja. ŠD PRIMORJE organizira za sv. Martina, v torek, 11. novembra, v športnem krožku društva PLES z ansamblom «THE LORDS». Rezervacije na sedežu ŠD Primorje. Vabljeni! Mali oglasi 127 ’71, ’73, 500L ’71, 124 sport ’72, 124S plin ’70, 850 coupé -63. escori 1100 '72, mini ’70, 72, 128 fam. 72, simca 72, 1100, 1750 70, 500 fam. ’69. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Gluha 10. «CITROEN» — mehamčna delavnic« Cavalli, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmayer 4/a. VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avlo in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tel 211-489. KUPIMO hišo na Krasu tudi v slabem stanju, najmanj s 6 prostori. Tel. 725-'862. TELEFONO AMICO IŠČEMO dinamične mladince odprtega duha, navdušene nad življenjem, za dejavnost «brez kvalifikacij», brez vsakršnega plačila in nobene možnosti za kariero. PONUJAMO iskreno prijateljstvo in nenavadne izkušnje Telefonirajte na štev. 766666/7 Zasedba zavoda za bolničarje Gojenci prvega in drugega letnika Zavoda za poklicne bolničarje, «G. Ascoli» stavkajo od 28. oktobra dalje, 31. oktobra pa so tudi zasedli uimiiiiiimmuiiiiiiiiiiiimiiimmimiiiimiimiiiiiimuiuuiiiiiiiimiitiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiii PREJŠNJO NEDELJO • Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL seznanja s posebnim poročilom vse delavce in delavke, ki so zaprosili za vpis na šolske tečaje nižje srednje šole, da se bodo ti tečaji pričeli najbrž zadnje dni novembra. Tečaji bi se bili morali pričeti že s 1. oktobrom, kar pa je preprečila nedopustna in nepojmljiva zamuda ministrstva za šolstvo. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja od 29. decembra 1975 do 5. januarja 1976 zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44, od 9. do 12. ure. Uspel izlet skedenj skega prosvetnega društva «Grbec» Od Buzeta, Nlotovuna, Pazina pa do Novega grada Izlet, ki ga je škedenjsko prosvetno društvo organiziralo v nedeljo, 26. oktobra, je zelo lepo uspel. Udeležilo se nas je veliko število domačinov. Vreme je bilo ugodno, kot nalašč za nas naročeno, kar je še pripomoglo k dobri volji Vseh izletnikov. Uživali smo vso lepoto notranje Istre. Prvo postajo smo imeli v Buzetu. Tam smo se malce okrepčali. Nekateri so ob tej priliki šli tudi obiskat svoje drage na pokopališče, drugi pa v market po «špežo», da je šofer kar godrnjal, ker so zamu- ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GROČANI Josip Ražem (št. 58) 30.000, Albin Racman (št. 6) 30.000, Dušan Ražem (št. 4) 30.000, Danilo Gro-pajc (št. 5) 30.000, Marčelo Gro-pajc (št. 8) 30.000, Aleksander Ra-potec (št. 9) 30.000, Stanko Racman (št. 31) 30.000, družina Grahonja (št. 30) 30.000, Rupert Grahonja (št. 29) 30.000, Agostina Racman (št. 11) 30.000, Ivana Rapotec (št. 13) 30.000, Milan Umek (št. 16) 15.000, Alojz Racman (št. 14) 30.000, Ivan Racman (št. 14) 30.000, Sci- pione Bernetič (št. 33) 30.000, Mario Ražem (št. 18) 30.000, Mario Bernetič (št. 10) 30.000, Milan Ražem (št. 34) 30.000, Vladislav Ražem (št. 19) 30.000, Miriam Gregor! (št. 44) 10.000, A. della Torre di Valsassina (št. 20) 30.000, Vladimir Abram (št. 21) 30.000, Rudi Ražem (št. 22) 30.000, Branko Krahonja (št. 24) 30.000 Ivana Visnjevec (št. 25) 30.000, Zmaga Racman (št. 27) 30.000, Ivan Racman (št. 28) 30.000, Anton Petaros (št. 26) 30.000. Prebivalci s Peska: Mario Žagar (št. 42) 20.000, Ladislav Bak (št. 3) 30.000. Angelo Bak (št. 2) 30.000, Bruno Kapun (št. 1) 30.000, Leo Fi-del (št. 38) 20.000, Marica Fidel Darovi in prispevki °trok obeh narodnosti, tako da ima (št. 38) 5.000, Agostino Bartol (št. sedaj ena vrtnarica slovenske otro-e v eni učilnici, medtem ko je po-n)°zna vrtnarica v drugi sobi z malč-« .italijanske narodnosti, s katerimi ncuje v njihovem jeziku. Tako pri-oeta obe skupini v stik le mimogre-e’ to pa večinoma pri igranju na vorišču ali pri prepevanju kake Pesmice. Ostaja pa problem tesnih Prostorov, ki je s sedanjo zasedbo še H občuten. 51) 30.000, Angelo Bak 10.000, Hotel «Touring» (št. 54) 5.000, Silvio Sagher, Rocol. 10.000, Mario Bak, Jezero št. 4, 10.000, Namesto cvetja na grob Josipu Sancinu daruje Drago Slavec iz Doline 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE V počastitev spomina Ladkota Colje darujejo Franjo in Julka Colja m,m, ..........................................................................Milini. 5.000, Karlo Petaros (89) 2.000, Rudi Kosmač (69) 2.000, Milan Zobec (110) 5.000, Ivan Ukmar (115) 2.000, Franc Petaros (40) 1.000, Ludvik Maver (149) 5.000, Angel Slavec (118) 5.000, Ana Štrajn (114) 2.000, Kristina Žerjal (114) 2.000, Lucija Boneta (147) 3.000, Angela Kralj (Sojk 34) 2.000, Danilo Petaros (32) 10.000 in Viktor Kosmač (Zabrežec 3) 2.500 lir. Namesto cvetja na grob Pepija Hervata daruje Angel Kosmač (Dolina 222) 5.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Pavline Milič darujeta Julja Guštin (Col 21) in Ivanka Purič (V. Repen 82) 4.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pokojnih prijateljev Venca Slavca in Josipa Hervata daruje Benedikt Žerjal iz Boršta 5.000 lir za popravilo dvorane v Borštu. Gospodarsko društvo na Kontove-lu daruje pev.kemu zboru Vasilij Mirk za sodelovanje na proslavi 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Pepija Hervata darujeta družini Rapotec in Komar (Boršt 62) 8.000 lir za o-premo nove dvorane v Borštu. Namesto cvetja na grob Vencota Slavca darujejo Vilma, Dani in Valter Žerjal 5.000 lir za PD Prešeren in 5.000 lir za ŠD Breg. Skupina članov in prijateljev društva, ki je polagala vence na spomenike padlim 1. t.m. daruje 15.500 lir za PD Slavko Škamperle. Pepko Cilen daruje 3.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina Josipine Praprotnik daruje družina Fonda-Mansuet 10.000 lir za Glasbeno matico. 10.000 lir, Josip in Milena Caha-rija 10.000 lir, Jožko in Elza Le-giša 10.000 lir, Gianni in Ljuba Romagna 5.000 lir, Marčelo in Milena Doljak 5.000 lir in Zdravko Kante 5.000 lir. * * * Za TPPZ darujejo podporni člani iz Bazovice: Rudolf Marc 10.000 lir, Edvard Debeljak 5.000 lir, Giuseppe Tognetti 5.000 lir, Ivan Drmovšek 4 000 lir, Rudolf Križmančič 5.000 lir, Andrej Ražen 2.000 lir, iz Trsta: Boris Race 20.000 lir, Paolo Sema 10.000 lir, Adriana Apollonio 10.000, Dani Giovannini (Erta S. Anna) 3.000 lir. Za - ŠD Kontovel darujeta Mario Matjašič (Barkovlje) 2.000 lir in Bruno Pertot 10.000 lir. Ob peti obletnici smrti Borisa Kafola darujejo svojci 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Edvarde Budal daruje Silvana Malalan 5.000 lir za Kulturni dom Andrej Budal v štandrežu. V počastitev spomina na Dalota Kralja iz Trebč darujeta Guštin in Klara 5.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Ob 32. obletnici smrti dragega brata Cvetka Kalca, ki je padel v šoli v Štjaku, daruje sestra Zora Čuk (Trebče 181) 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V počastitev spomina Eme, Helene in Ivice Škerlj daruje družina Škerlj 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Košute darujeta Ada in Danilo 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Antona Košute darujeta Mimi in Klavdijo Sedmak 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Antona Košute darujeta Mari in Pepi Uk' mar 5.000 lir za PD Vesna. Ob obletnici rojstva pokojnega brata Pierinota daruje Ida Bogateč (Trst) 5.000 lir za pevski zbor Vesna. Danilo Sedmak (Križ 22) daruje 3.000 lir ob priliki 30-letnice osvoboditve za pevski zbor Vesna. V spomin padlim Križanom v NOB daruje Anton Kariž 10.000 lir za vzdrževanje spomenika. V spomin na Vencota Slavca daruje Draga Pahor 5.000 lir za tržaško folklorno skupino in 1.000 lir za PD Škamperle. Namesto cvetja na grob Vencota Slavca daruje družina Žerjal (Zabrežec 55) 5.000 lir za nakup novih oblek PD Prešeren iz Bo-Ijunca. V spomin na Vencota Slavca darujeta Loredana in Aldo Maver 5.000 lir za PD Prešeren iz Bo-Ijunca. V isti namen daruje Miro Žerjal (Boljunec 133) 2.500 lir za PD Prešeren in 2.500 lir za sklad Dela. Za obnovitev spomenika padlim v NOB iz Boršta darujejo: Iz Boršta: Zdravko Pavlič (98) 5.000, Niko De-ponte (86) 2.000, Anton Boneta (129) dili čas odhoda. Ogledali smo si nato termalne kopeli Sv. Štefan, v katerih so se kopali v blatu. Hiteli smo dalje, naprej na Motovun. Pot sicer ni grda, toda z zelo ozkimi ovinki ki se jih šofer, mlad in u-strežljiv, ni bal. Samo, da nas je zadovoljil, je peljal skoro do vrha. Z visokega obzidja smo gledali na krasna, lepo obdelana polja. Tudi grad je zelo zanimiv. Ogledali smo si cerkev in se okrepčali v restavraciji. Nadaljevali smo pot v Pazin. Tam smo imeli kosilo v lepi, moderni restavraciji. Sprehodih smo se tudi po parku, v katerem stoji spomenik Gortanu. Še kaj bi si mogli ogledati, toda čas je potekal in odpeljali smo se dalje v Novigrad. Lepo, čudovito morje je vabilo človeka na kopanje ob takem soncu. Hiteli smo naprej ob krasnih njivah. Na obeh straneh nas je obdajala stobarvna, čudovita jesen. Tudi petja ni manjkalo in vmes tudi kak skeč našega vodiča. Srečni in zadovoljni smo se vrnili v Skedenj. Lep izlet je pustil v nas vseh globok vtis in želimo si še takih prijetnih potovanj. Izletnik Zasedanje MESEC o gospodarskem razvoju naše dežele Včeraj se je v sesljanskem hotelu pričelo vsedržavno zasedanje združenja AIESEC, katerega člani so študenti gospodarskih fakultet vseh italijanskih univerz. Združenje prireja vsako leto vrsto zasedanj in srečanj o pomembnih gospodarskih vprašanjih, tržaška sekcija pa poleg tega vzdržuje redne stike s podobnima organizacijama ljubljanske in mariborske univerze. Osrednja tema sedanjega zasedanja, ki se bo zaključilo v sredo, 5. novembra, je poglobljena razprava o možnostih razvoja naše dežele v sklopu dežel Alpe-Àdria s posebnim poudarkom na tržaško pristanišče in na načrt o plovnem prekopu med Trstom in njegovim naravnim zaledjem po odprtju Šueskega prekopa. Zasedanja se udeležuje kakih 50 akademikov iz vse Italije. I NOVO! Med z dodatkom matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa L- L::1-.-! KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 sprejema hranilne vloge in nudi posojila po ugodnih obrestnih VSE BANČNE USLUGE merah NUDI Urnik: 8.30 - 12.30 16.00 - 17.00 Ob sobolah zaprto sveže praženo kava = pri h ra n pk Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da ver skodelic okusne in dišeče kave. C REM C A h F J. praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CR EMC AFFÉ Vam daje vedno vse najboljše ffije/ttcaller PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL PiGAFETTA 6/1 • Tel. 820 747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 - 750.575 POHIŠTVO IN VSE ZA OPREMO ZERIAL ARREDAMENTI SPA 34139 TRST UL. SETTEFONTANE 62, TELEF. 040/772731 GORIŠKI DNEVNIK 2. novembra 1971 GANLJIVE SVEČANOSTI OB SPOMINSKIH OBELEŽJIH Ljudstvo se je spomnilo svojih sinov ki so omahnili v boju za boljši jutri Svečanosti v Gorici, Gonarsu, Standrežu, Revmi, Pod gori, Doberdobu, Sovodnjah in na Vrhu Predstavniki generalnega konzulata SFRJ z delegacijami drugih organizacij na glavnem goriškem pokopališču, V PRIREDBI GLASBENE MATICE, SPZ IN ZSKP V pripravi je glasbeni abonma za goriške ljubitelje koncertov Prvi bo nastopil 16. novembra «Consortium mu-sicum» - Januarja koncert Slovenskega okteta O drugi glasbeni abonmajski sezoni, v Gorici smo že poročali, ko smo pisali o sestanku, ki so ga imeli predstavniki Glasbene matice, Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete. Uspeh gledališkega abonmaja je. namreč dal že lani pobudo, da se uvede tudi glasbeni abonma. Lanski abonma, ki je Goričanom nudil pet kvalitetnih koncertov, je uspel nad vsa pričakovanja. Zato so se za nadaljevanje tega . abonmaja zavzeli že letos poleti zastopniki treh že omenjenih slovenskih organizacij. Prvi koncert bo že 16. novembra t.l. Dva koncerta bosta v palači Attems, dva v Katoliškem domu, eden pa na goriškem gradu. V nedeljo, 16. novembra, ob 16.30, bo v dvorani Katoliškega doma gostoval vokalno-instrumentalni ansambel «Consortium mušicam» iz Ljubljane. Dirigent bo Mirko Cuderman, kot solisti bodo nastopili Zlata Ognjanovič, sopran, Jurij Reja, tenor in Ivan Sancin, bas. Drugi koncert bo v palači Attems 17. decembra. Pianist Ace Bertoncelj bo imel klavirski recital. Spet v palači Attems bo 21. januarja koncert Slovenskega okteta. V Katoliškem domu bo 11. marca nasto- Ob včerajšnjem dnevu mrtvih je naša misel poletela v čase izpred trideset let, da bi počastili spomin padlih v osvobodilnem boju. Delegacije borčevskih organizacij, ustanov, protifašistov in vseh, ki nadaljujejo boj za demokracijo in napredek, v katerem je omahnilo toliko najboljših sinov in hčera, so včeraj položile vence in rože na poljane miru in se padlim oddolžile za njihovo veliko žrtev. Svečanosti so bile še prav posebno svečane, saj še vedno potekajo v znamenju tridesetletnice o-svoboditve ter ob poudarjanju vedno žive ideje svobode in protifa-šizma. Osrednja svečanost na Goriškem je bila včeraj ob 10. uri na glavnem goriškem pokopališču. Predstavniki borčevske organizacije ANPI - VZPI, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, generalnega konzulata SFRJ iz Trsta, Zveze borcev Slovenije ter Medinskega centra so v sprevodu ponesli vence k spomeniku padlim partizanom, ki ga je občinska uprava pred nekaj leti zgradila na glavnem pokopališču ter v njem zbrala posmrtne ostanke vseh padlih partizanov, ki so bili poprej pokopani na različnih krajih. Polaganja vencev so se udeležili tudi številni slovenski in italijanski protifašisti iz mesta in vasi goriške občine. V delegaciji, ki je položila venec Mladinskega centra, so bili zastopniki Madinske-ga krožka, skupnosti Slovenskega dijaškega 'doma, taborniki in športnega združenja Dom. Letos je pri glavnem spomeniku v Gorici pel ža-lostinke moški pevski zbor prosvetnega društva «Andrej Paglavec» iz Podgore pod vodstvom Marjana Ci-gliča. Večji de! udeležencev osrednje svečanosti je nato odšel še na pokopališče v Standrežu, kjer so položili venca nekdanji partizani, včlanjeni v ANPI - VZPI, ter društvi «Oton Župančič» in «Juventina». Trem padlim partizanom, ki so pokopani na štandreškem pokopališču, je položila vence delegacija Zveze borcev iz Nove Gorice. Svečano vzdušje je povzdignilo petje domačega pevskega zbora «Oton Župančič» pod vodstvom Aleša Hobana, medtem ko se je predsednik rajonske skupščine Danilo Nanut spomnil v svojem nagovoru umrlih internirancev ter padlih borcev za svobodo. «Ob tridesetletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom gre naša misel umrlim v taboriščih in padlim v NOB. Tem, žrtvam, ki sp padli za še danes veljavne ideale, gre vsa naša hvaležnost.» Potem ko je dejal, da je naša zgodovina pisana z velikimi črkami junaštva, se je Danilo Nanut spomnil tudi domačih borcev za napredek in omiko ter s tem v zvezi omenil, da sta na štandreškem pokopališču pokopana dva rojaka, Viljem Nanut in Andrej Budal. V prvih dopoldanskih urah se je velika množica zbrala na pokopališču v Gonarsu, kjer stoji veličasten spomenik Jugoslovanom, ki so med vojno umrli v taborišču, ki so ga fašisti zgradili v tem kraju. Delegacije je na pokopališču sprejel župan iz Gonarsa dr. Guido Toso. Venec sta položila generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in kon- ' zul Milenko Kosor. Delegacija ANPI iz Vidma, ki so jo sestavljali predsednik pokrajinskega odbora Federico Vincenti (član vsedržavnega odbora ANPI), tajnik Adelchi Gobbo in svojci padlih, je h kostnici v Gonarsu položila venec vsedržavnega odbora ANPI. Vence sta položili še delegacija SKGZ in delegacija republiškega odbora Zveze borcev Slovenije in Nove Gorice. Kakor so nam povedali voditelji videmskega odbora ANPI, bodo prihodnje leto začeli graditi partizanski spomenik v Reziji. Letos so v tem kraju položili venec. Ob kostnici v Gonarsu so zapeli žalostinke pevci moškega zbora «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini. Zbor je nato krenil proti Vicenci, kjer je popoldne sodeloval na mednarodnem srečanju pevskih zborov. Ljudstvo se je te dni s hvaležnostjo spomnilo svojih padlih tudi v drugih krajih na Goriškem. Člani prosvetnega društva «Naš prapor» in borčevske organizacije ANPI - VZPI sta položila vsak svoj venec k spomeniku padlim v narodnoosvobodil nem boju iz vasi Pevma, Oslavje in Še.it Maver. V Podgori, kjer so pred nedavnim odkrili veličasten spomenik, so včeraj zjutraj položili vence predstavniki prosvetnega društva «Andrej Paglavec» in člani borčevske orga-' nizacije. Pevski zbor je nastopil na dopoldanski svečanosti pri spomeniku ter popoldne na pokopališču. V Doberdobu so v petek zvečer ob prisotnosti številnih občanov položili skupaj venec občinske uprave in manjšinskih ter družbeno - političnih organizacij. Venec so nosili na čelu sprevoda, v katerem so bili poleg številnih občanov tudi občinski svetovalci večinske in manjšinske skupine. Udeleženci so se spomnili padlih z enominutnim molkom. Včeraj dopoldne so k spomeniku padlih v Sovodnjah položili venec občinske uprave ter venec ANPI -VZPI. župan Jožef češčut se je v kratkem nagovoru spomnil na žrtve, ki so padle zato, da bi mi lahko živeli v svobodi in miru, ter njim na čast predlagal enominutni molk. Občinski predstavniki so potem odšli na Vrh, kjer so skupno z domačini prisostvovali občuteni prireditvi, med katero so položili k spomeniku venca' občinske uprave in organizacije nekdanjih partizanov, potem pa sta spregovorila župan Jožef češčut in predsednik prosvetnega društva «Danica» prof. Leopold Devetak. Slednji je zlasti poudaril velik delež domačinov pri organizaciji osvobodilnega boja ob najbolj zapadni slovenski narodnostni meji. Po recitacijah Nerine Devetak in E-manuele Černič je zapel pevski zbor, «Srečko Kosovel» iz Ronk, h kateremu so se pridružili pevci z Vrha; vodil jih je Mario Vižintin. Na kraje žalovanja, Kjer so spominska obeležja, so te dni položile vence tudi druge borčevske organizacije, ustanove in stranke. Tako so predstavniki «Volontari per la libertà» imeli včeraj spominsko svečanost v Lečniku, več vencev k spomeniku padlim je položila Slovenska skupnost, prav tako pa tudi goriška občinska uprava. 9 Goriško državno pravdništvo je razpisalo natečaj za davčne uradnike. V ta namen prirejajo na sedežu CISL v Ul,. Rema pripravljalni tečaj za tiste, ki hočejo sodelovati na tem natečaju. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiniiiiiiiiiinnnmn^gniiiiiinuiiininiiijujminnummmHimmm,, pil orkester tržaške Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kjudra, kot solist bo nastopil violinist Miha Pogačnik. Zaključni koncert abonmajske sezone bo 8. maja v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu, kjer bomo lahko poslušali zbor Slovenske jilharmonije iz Ljubljane, ki ga bo vodil Samo Vremšak. OB 4. NOVEMBRU Omejitev prometa v Redipup Goriška prefektura javlja, da ob priložnosti svečanosti, ki bo v torek, 4. novembra, v Redipuglii, bodo ta dan omejili promet, da bi tako preprečili nepotrebne avtomobilske zastoje. V jutranjih urah, in sicer od 7. do 13.30, bodo v okolici Sredipolja lahko vozili le tisti avtomobilisti, ki so namenjeni k svečanosti. ZANIMIVA POBUDA ODPRTEGA KROŽKA Javno razprava o mejnih prehodih ki jo prireja «Frontiera aperta» Pred 20 leti odprti mejni prehodi so za sedanji tovorni in osebni promet pretesni V SKUPNI PRIREDBI SPZ IN FILMSKIH KROŽKOV V novembru in decembru bomo v Gorici gledali najboljše jugoslovanske filme Predstave bodo, od 11. novembra dalje, vsak torek v kinu Modernissimo - Poleg predstav bo tudi nekaj debatnih večerov - Prišli bodo jugoslovanski režiserji in tudi kritiki značaja med Štandrežem in Vrtojbo, prek katerega naj bi se pretakala večina tovornega prometa med Italijo in Jugoslavijo ter prometa z osebnimi vozili, ko ta vozila prihajajo iz notranjosti države. Kadar bodo odprli ta mejni prehod ter ga opremili z dohodnimi cestami, potem bo tudi na ostalih prehodih prve in druge kategorije nujno manj prometa kot ga je sedaj. Zavedati se moramo, da zaradi prometa tovornjakov (mesečno zabeležijo do 3.000 vozil) n? zatrpana samo Rdeča hiša, ampak imajo velike težave tudi na prehodu Šempeter, kajti veliko število visoko naloženih tovornjakov, ki se ne morejo pripeljati v Italijo skozi prenizek cestni podvoz pn Rdeči hiši, mora nujno (v sprerpstvu carinikpv), vstopiti v Italijo pri Šempetru. Ko so se z novim sporazumom dogovarjali tudi o novih mejnih prehodih, so morali nujno upoštevati velik skok, ki ga je obmejni promet zabeležil v 20 letih, in se dogovoriti za odprtje novih prehodov ter prekvalifikacijo sedanjih. Tako obstaT ja dogovor o odprtju prehoda v Gabrijelovi ulici (Erjavčev drevored v Novi Gorici), medtem ko ni še nič znanega, če obstaja dogovor o nekdaj zelo obravnavani možnosti odprtja solkanskega prehoda za mednarodni promet. O vseh pravkar omenjenih in tudi uiiuiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimimiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiij OB DNEVU MRTVIH IN PADLIH V četrtek prihodnjega tedna, točneje 6. novembra, prireja kulturno središče «Frontiera aperta» zanimivo predavanje, posvečeno stanju mejnih prehodov na italijansko - jugoslovanski meji. «Frontiera aperta», krožek, ki ga vodijo levičarsko u-smerjeni krščanski demokrati, je že večkrat presenetil s pobudami, ki živo posegajo v našo stvarnost, ter je z njimi dokazal pripravljenost na odprto primerjanje stališč ter iskanja rešitev, ki ustrezajo duhu časa in potrebam ljudi, živečih ob tej meji. Tudi razprava o stanju mejnih prehodov utegne' predstavljati prispevek k urejanju razmer na področju komunikacij ter uveljavljanju Gorice v mednarodnih gospodarskih tokovih. Dosedanji hiter razvoj prometa in trgovine na našem mejnem sektorju je prav zaradi zamujanja pri urejevanju mejnih prehodov povzročil zastoj pri prehajanju meje z veliko izgubo časa za potnike, še posebej pa za tovorni promet. Svoj delež pri naraščanju prometnih težav na meji pa je prispevalo tudi dejstvo, da ni bil sklenjen sporazum o meji in da so zaradi tega obstajali pomisleki in težave pri nadaljnjem odpiranju meje. S tem v zvezi velja kot največje breme omeniti prav zavlačevanje z odprtjem mejnega prehoda mednarodnega o drugih vprašanjih v zvezi s prehodi bo v četrtek imel strokovno poročilo profesor na vseučilišču v Trstu Pio Nodari, napovedana pa' je udeležba tudi drugih strokovnjakov na tem sektorju. Solidarnost z dijaki trgovske šole Dijaki goriškega tehničnega zavoda «G. Galilei» so izdali tiskovno sporočilo, v katerem izražajo svojo solidarnost dijakom trgovske šole v 'Gorici, katerim je šolsko ministrstvo zaprlo 4. in 5. razred omenjene šole. Dijaki zavoda ITI pozivajo vse pristojne oblasti, da bi čimprej rešile to vprašanje. ITALIJANSKI ŽUPANI JUTRI V KOBARIDU Sprejeli jih bodo predstavniki občine Tolmin Jutri, 3. novembra se bodo ob kostnici padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni v Kobaridu zbrali župani obmejnih občin v videmski pokrajini ter županov iz drugih krajev v naši deželi — sodijo, da se bo svečanosti udeležilo nekaj desetin županov — ter se poklonili spotninu padlih. V italijanski delegaciji bodo tudi višji vojaški častniki ter generalni konzul Italije v Kopru Messina. Italijansko delegacijo bo sprejel predsednik tolminske občine Ladava skupno z visokimi predstavniki družbenopolitičnega . življenja tega kraja ter bodo od kostnice v Kobaridu nato odšli na pokopališče padlih partizanov in protifašistov. Obisk , kostnice italijanskih voja- kov padlih v prvi vojni in grobišča padlih partizanov bo letos še posebno svečan, saj sovpada dogodek s podpisom italijansko - jugoslovanskega sporazuma o sodelovanju in meji, s katerim se odpirajo nove možnosti za mirno in vsestransko sodelovanje med obema državama. Letos je bilo prvič, da je h kostnici v Kobaridu položila venec tudi delegacija goriške pokrajinske u-prave. Urnik trgovin za praznike Združenje goriških trgovcev obvešča, da bodo trgovine v naslednjih dneh obratovale po sledečem urniku: DANES, 2. novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurne cvetličarne, JUTRI, 3. novembra: trgovi- ne, ki imajo ob ponedeljkih tedensko zaporo, bodo ves dan odprte. TOREK, 4. novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurne Prof. Leo Valiani jutri v palači Attems Na pobudo goriške občine bo jutri, ob 18. uri, v palači Attems prof. Leo Valiani predaval o temi «Julijsko vprašanje v italijanski zunanji politiki od 1914 do 1948». Gre za zelo zanimivo predavanje zgodovinarja, ki se je docela posvetil temu vprašanju. Leo Valiani je v italijanskem in tudi mednarodnem kulturnem svetu zelo znano ime. Napisal je zelo veliko člankov in razprav, znan pa je predvsem po številnih knjigah ' Fotografski izlet Slovenski fotoklub «Skupina 75» priredi v torek, 4. novembra, fotografski izlet v Štanjel. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj se točno ob 8. uri zberejo na Travniku za skupni odhod. V Ronkah je umrl Jože Petejan V torek so v Ronkah pokopali Jožeta Petejana, po domače Pepija, po rodu iz Sovodenj, vestnega či-tatelja najprej Soče nato pa Primorskega dnevnika. Pokojni Pepi se je rodil v Gabrjah leta 1899, udeležil se je prve svetovne vojne kot «dragonar». Po končani vojni se je zaposlil v raznih kamnolomih na našem Krasu. Poročil se je z Rozalijo Krašček iz Sovodenj, imela sta dva otroka: Jožico, ki je poročena v Ronkah in Jankota, ki živi v Sovodnjah. V času NOB je šel v partizane, po doglednem času so ga poslali domov, na teren, zaradi oslabelih nog. Ves čas je uspešno delal kot aktivist. Zelo se je zanimal za slovensko branje in rad hodil na slovenske prireditve ter ljubil slovensko pesem. Zato so mu pevci iz Ronk, z Vrha in Poljan zapeli ža-lostinko na njegovi zadnji poti. Čeprav predvajajo po ljubljanski in tudi koprski televiziji večkrat jugoslovanske filme, si naši ljudje želijo te filme videti tudi v kinodvoranah ali na sedežih prosvetnih društev. Zato je tudi razumljivo, da so kinodvorane pri nas polne naših ljudi, ko je na sporedu kak jugoslovanski film. Prav tako uspevajo večeri, ki jih prirejajo naša prosvetna društva, kjer se predvajajo razni slovenski filmi, ki jih je dala na razpolago Slovenska prosvetna zveza. Predvajanje jugoslovanskih f ilmov pa je vezano na številne težave carinskega in birokratskega značaja ker velja za te filme kot za vse druge, ki prihajajo iz inozemstva. dolg postopek za dosego 'dovoljenja. Zato so naši ljudje prikrajšani v tem, da bi tu lahko nemoteno gledali filme, ki jih je proizvedla mlada jugoslovanska kinematografija. Slovenska prosvetna zveza si je zato prizadevala, da bi naši publiki nudila nekaj takega. Lani je prav SPZ v Trstu priredila predvajanje ciklusa raznih jugoslovanskih filmov, letos bomo imeli nekaj podobnega tudi v Gorici. Od torka, 11. novembra, bo na sporedu vsak torek v kinodvorani Modernissimo predvajanje jugoslovanskih filmov. Za sedaj so točno določeni datumi in naslovi desetih filmov, do 20. januarja, predvidena pa sta kasneje še dva druga. Treba je takoj povedati, da gre za filme, ki so prevedeni v italijanščino in ki jih redno predvajajo v Italiji. Nekatere so pred časom predvajali tudi v Gorici v redni italijanski distribucijski mreži. Ker pa težijo uprave kinematografov na komercialnost, ni moč videti v majhnih mestih umetniško vrednih filmov, kot so ti, ki jih bomo v prihodnjih tednih imeli na sporedu. V kinu Modernissimo, ki ga upravlja državna družba Italnoleggio Cinematografico, predvajajo poleg normalnih komercialnih filmov celo vrsto umetniških filmov, ki bi nikdar ne prišli v druge dvorane, ker ne bi imeli lastniki z njimi večjih zaslužkov. Zato je prišla tudi možnost, da se v tej kinodvorani da celotni prikaz jugoslovanske kinematografije. Za to so se zanimali Slovenska prosvetna zveza, Piccolo Cineforum in Sindikat filmskih kritikov, ki so v pripravah te revije jugoslovanskih filmov privabili tudi ustanovo za kaìtmè priredit re 'KMAC. Gre v glavnem za filme, ki so bili izdelani v zadnjih letih in ki so dobili številne nagrade na-jugoslovanskih In tujih festivalih. Gre za znana imena režiserjev in tudi za filme, ki v svetovni kinematografiji nekaj pomenijo. Sezona se bo pričela 11. novembra. Predvajanje filmov bo normalno, vsak torek zvečer bodo na sporedu 3 zaporedne predstave. Pri vhodu bodo delili dvojezični opis filma. Prvi bo na sporedu že omenjenega 11. novembra film «Vloga moje družine v svetovni revoluciji», ki ga je leta 1971 napravil režiser Bata čengič. 18. novembra bo na sporedu znani film «Mojster in Mar- garita», ki ga je. leta 1972 posnel režiser Aleksander Petrovič. Kot tretji bo 25. novembra na sporedu Miloša Radivojeviča «Bube v glavi» (1970), 2. decembra pa bomo lahko gledali film «Nevinost brez zaštite» režiserja Dušana Makavejeva iz leta 1968. 9. decembra bo spet na sporedu režiser Dušan Makavejev s filmom «Sweet movie» iz leta 1974, 16. decembra pa bo na vrsti film «Sutjeska», ki govori o znani bitki med okupatorji in partizani in ki ga je leta 1973 posnel Stipe Delič. 23. decembra bo na vrsti eden najboljših jugoslovanskih filmov, «Jutro», ki ga je režiser Puriša Djor-d]evič napravil leta 1967. Zadnji film v letošnjem letu bo predvajan 30. decembra in bo imel naslov «No-kaut». Posnel ga je leta 1971 Bora Draškovič. 13. januarja bomo lahko gledali film slovenskega režiserja Franceta Stigliča «Deveti krog» (1960), 20. januarja pa bo na sporedu že deseti film in sicer Dušana Makavejeva «Ljubezenska zgodba» (1967). V nadaljnjem programu pa sta še «Dolina miru» Franceta Stigliča (1956) in «Zbiralci perja» A-leksandra Petroviča (1967). Gre torej, kot pravijo filmski izvedenci, za dejanski prikaz tistega umetniškega dela jugoslovanske kinematografije, ki je dosegel uspeh domače in tuje kritike. Prikaz seveda ne bo popoln ker bodo lahko prikazani le filmi, ki so na razpolago v Italiji. Prireditelji pa se ne bodo omejili samo na vabila za prisostvovanje pri predstavah. Na javnem predavanju bodo predstavili to sezono tako slovenski kot ’ italijanski publiki, med sezono in po njej pa bodo na sporedu večeri, na katerih bodo analizirali jugoslovansko povojno kinematografijo in njeno vlogo pri izgradnji samoupravne družbe ter povabili v ta namen tudi nekatere jugoslovanske režiserje in filmske kritike. " Našo slovensko publiko že sedaj opozarjamo na ta zanimivi ciklus filmov in jo vabimo, da si rezervira torkove popoldneve ali večere za ogled teh jugoslovanskih filmov. ŠPORTNO DRUŠTVO « SOVODNJE » priredi 8. novembra ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici MARTINOVANJE * Igral bo ansambel «The Lovers» sN Srečolov z bogatimi nagradami Vabila dobite na uradu SPZ, U-lica Malta 2, v trgovini Tecno-mee (za Gorico, Oslavje in šte-verjan), pri Davorinu Peliconu, Dariju Cotiču, Damijani Cotič in Radimiru Fajtu (za Sovodnje), Jelku Petejanu (za štandrež), Savu Ožbotu (za Rupo) ter Janku Gergoletu (za Doberdob). liiiiiiiimi'iimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiB Pomazana slovenska tabla sredi Doberdoba Gonarski župan spremlja predstavnika generalnega konzulata SFRJ v Trstu in delegacijo zacij, med polaganjem vencev k spomeniku - kostnici. borčevskih organi- cvetličarne, pekarn in mlekarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. 9 V Gradišču ob Soči bodo v kratkem ustanovili krajevno sekcijo republikanske stranke, članov imajo že precej, vpisani pa so v goriški sekciji. PRODAJAMO mlade nemške buldoge (alani) vrste «doga» črne barve z rodovnikom. Za podrobnejša pojasnila telefonirati ob sobotah in nedeljah na št. 27-80 ali 23-12. EDILSANITARIA 9 PLOŠČICE GORKA 9 SANITARNI IZDELKI Ulica Trieste 257 9 OPREME ZA KOPALNICE 9 ZIDNE TAPETE Tel. 23-66 PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH Gorica VERDI 15.30, 18.45, 22,00 «Il padrino Parte II». Al Pacino in D. Kea-ton. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 14.45—22.00 «Due cuori e una cappella». R. Pozzetto in A. Belli. Barvni film. MODERNISSIMO 14.15—22.00 «H giorno della locusta». D. Sutherland in K. Black. Barvni film. Madini pod 14. letom prenovedan. CENTRALE 15.00-21.30 «Il maggiolino Dudù contro leoni, pantere e zebù». R. Lynn in K. Orginsky. VITTORIA 15.30, 18.45, 22.00 «Il padrino - Parte II». Al Pacino in D. Keaton. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. rjn v« v Irzic EXCELSIOR 14.00—22.00 «Yuppi du». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «Profezia di un delitto». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Nori dnevi Stanlia in Olia», a-meriški film ob 10.00. «Pozejdonova avantura», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Nori dnevi Stanlia in Olia», ameriški film ob 16.00 «Povampirjeni Miles», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «čarovnica iz vražjega gozda». nemški barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Denis Vida, Massimo Gabriele Coiaut, Erik Figelj. Mi-chela Ballaben, Renzo D’Amato, Zeudi Goriup. Cristiano Satóllo, E-lisa Calligaris, Michele Carrara, Omar Quarta, Diego Giacuzzo, Michele Zanolla. SMRTI: 50-letni časnikar Antonio Cattalini, 76-letni kmet Giobatta Pe-lesson, 80-letna gospodinja Tereza Lutman v d. Terpin, 88-letni upokojenec Giovanni Cumar, 91-letna u-pokojenka Fausta De Nordis. 74-let-ni upokojenec Giuseppe Garbassi, 84-letna Maria Stres vd. Komar, 68-letni invalid Eugenio Bressan. 1 OKLICI: pedagoginja Marina Tuni in pedagog' Edi Beltramini, šivilja Albina Fortunat in električar Giulio Masini, delavka Gabriella Giorgini in šofer Mario Micelli, natakarica Germana Luis in mehanik Giulio Cumar, frizerka Luisa Stabile in delavec Pietro Rubino. POROKE: gospodinja Mariapia Panico in trgovski potnik Carlo Braini, delavka Nadja Nanut in pristaniščnik Sergio Battista, uradnica Gabriella Moretto in uradnik Giovanni Pania, delavka Susanna Romano in električar Gianni Freddi, študentka Orsoia Cerchi in študent Giancarlo Ritella, uradnica Elda Miklus in trgovski operater Bernard Soban. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ulica 1. maja,. tel. 73-328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. Za partizanski spomenik v Podgori so prispevali. Lucio Bressan 30.000 lir, Russian 5.000 lir, Stanko Markočič 5.000 In:, Celeste Belletto 5.000 lir, družina širok 5.000 lir, bratje Brezigar 10.000 lir, Anton Pavšič 5.000 lir, Alojz Terčič 8.000 lir, Gualdi 2 000 lir, Teocle Curcola 5.000 lir, Olga Marassi 2.000 lir, družina Pelizzo 10.000 Ur, Alfredo Tesolin 5.000 lir, Renato Blažič 5.000 lir, N.N. 2.000 lir, Stanko Bric (Gorica) 5.000 lir, Giordano Kogoj 10.000 lir, Silvio Terpin 10.000 Ur, Peter Brajnik 10.000 lir, Claudio Foggiani 5.000 lir, Pietro Seno 10.000 lir. V počastitev spomina Cirila Klanjščka daruje družina Klanjšček 10.000 lir za tabornike RMV. V počastitev spomina Emila Pa' vlina daruje Bruno Zitteri 15.000 lir v sklad za gradnjo doma «An-drej Budal». V počastitev spomina Emila PaV' lina so v sklad za gradnjo kulturnega doma Andrej Budal v štandre-žu prispevali. Ema in Jožef Zavadlav 10.000 lir Sonja in Mara Močnik 30.000 lir ter Emil Vižintin 10.000 lir. Pevski zbor Oton Župančič iz štandreža je v počastitev spomina Emila Pavlina prispeval zn partizanski spomenik v standrežu 8.700 lir. V noči od sobote na nedeljo so običajni neznanci, ki jim ni težko prisoditi fašističnega obeležja, pomazali dvojezično tablo sredi Doberdoba, ki kaže avtomobilistom pot «Monfalcone - Tržič». Tablo je da-lani postaviti doberdobska obiska uprava. Neznanci so poma-li s črno barvo le slovenski del sedila «Tržič». S tem ponovnim ! otislovenskim izpadom so fašistič- i mazači še enkrat dokazali, da: ;ji za njimi nekdo ki noče da bi . stvari na našem področju mirno ' zvijale. i ZAHVALA Ob smrti naše drage MARIJE PERIC por. VOLK se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala župniku Butkoviču in darovalcem cvetja. Mož Ludvik ter hčeri in sin z družinami Peč, 2 novembra 1975 KULTURA 2. novembra 1971 RAZPRA VA V lil. STALNI KOMISIJI DEŽELNEGA SVETA NŠK v Trstu in novi osnutek deželnega zakona o knjižnicah Na posvet sta bila povabljena tudi direktor in ravnatelj Narodne in študijske knjižnice inž. Stanislav Renko in prof. dr. Gojko Budal DRUGI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE V TRSTU Prejšnjo sredo, 29. okt., je bila na sedežu deželnega sveta izjemno značilna seja III. stalne komisije za javno vzgojo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, na katero je komisija povabila predstavnike vseh največjih knjižnic iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, da bi povedali svoje mnenje o novem osnutku deželne vlade za deželni zakon o knjižnicah, muzejih in arhivih. Za našo narodno skupnost pa je zanimivo in važno dejstvo, da so bili na to posvetovanje povabljeni tudi predstavniki naše Narodne in študijske knjižnice ter da sta se posvetovanja udeležila zato tudi predsednik in tajnik NŠK ing. Stanislav Renko in prof. dr. Gojmir Budal. Po Pripombah, ki sta jih obrazložila ravnatelja tržaške Mestne knjižnice (Biblioteca civica) ter ravnateljici videmske in pordenonske mestne knjižnice, sta prišla na vrsto predstavnika NŠK in goriške Državne knjižnice, nakar so številni člani tretje komisije postavili nekaj vprašanj, na katera so zastopniki knjižnic tudi odgovorili. Bralce našega dnevnika seveda predvsem zanima, kaj sta povedala predstavnika NŠK, katere predsednik se je predvsem za vabilo zahvalil, saj se še ni zgodilo, da ni bili predstavniki neke slovenske ustanove v deželi uradno povabljeni na posvetovanje glede kakega osnutka za dosedanje deželne zakone s strani ene izmed petih stalnih komisij našega deželnega parlamenta. Toda takoj nato je pripomnil, da je NŠK prejela besedilo novega zakonskega načrta šele dva dni prej, t.j. v ponedeljek 27. okt. čeprav nosi o-snutek datum 19. sep. 1975 in da zaradi tega pripombe NŠK pač ne morejo biti izčrpne in podrobne, saj odbor NŠK ni mogel v enem nnevu seznaniti vseh članov odbora z novim besedilom, kaj šele besedilo temeljito preučiti in Podrobno ugotoviti, kaj vse je deželna vlada vključila v novi osnutek od tistih predlogov, ki jih je odbor NŠK v mesecu marcu letos sporočil članu deželne komisije za kulturo dr. F. Benedetiču, ki jih J® 12. marca na seji komisije tudi posredoval in obrazložil. Predsed-mk je nato povedal le, da je u-gotovil, da je med redkimi spreje-timi in v novo besedilo osnutka vključenimi predlogi NŠK tudi oolocba, ki jo vsebuje poseben odstavek v čl. 10 novega zakonskega osnutka glede možnosti, da HšK prejema «posebne prispevke» deželne uprave za svoje javnoko-ristno delovanje. Zato je predsed-Pik izrazil hvaležnost odbora NŠK za to hvalevredno uvidevnost se-stavljalcev novega osnutka. Izjavil je dalje, da bo odbor NŠK svoje pripombe k posameznim členom osnutka pravočasno poslal teetji komisiji pismeno po njegovi Preučitvi, pri tem pa se je omejil 1® na eno samo pripombo povsem načelne narave, in sicer, da deželni odbor, žal, ni pristal na pred-tog, da se sestavi poseben zakon-Ski predlog za slovenske knjižnice, muzeje in arhive v deželi po vzoru že obstoječih dveh državnih zakonov za slovenske šole v pokrajinah Trst in Gorica. Končno le predsednik NŠK v zvezi z bese-do «privilegij», ki je bila na sestanku izgovorjena pred njegovim Posegom v zvezi z omenjenim «po- sebnim prispevkom za NŠK», izjavil: «Nikakor nimam volje polemizirati, toda reči moram, da gre za «varljiv» privilegij, kajti preveč pogostoma se pozablja, da smo imeli Slovenci v Italiji edini realen «privilegij» -glede knjižnic v dejstvu, da so bile pod fašizmom skoro vse slovenske knjižnice popolnoma uničene. V zvezi z današnjo pripombo glede «privilegija» s predlaganim odstavkom v čl. 10 osnutka, bi morda lahko govorili le o znanem reku — 'L’apparenza inganna’». Eden izmed članov komisije je omenil tudi možnost ustanavljanja šolske knjižnice v okviru avtonomnega slovenskega šolskega okraja. Zato je prof. dr. G. Budal, med mnogimi odgovori na vprašanja odbornikov, izrazil mnenje, da bi bila odbornikova sugestija povsem v skladu z duhom, ki narekuje slovenskim šolnikom in drugim javnim delavcem ustanovitev slovenskega šolskega okraja. Na posvetovalni seji, ki je trajala skoraj dve uri jn pol, je ravnatelj tržaške Mestne knjižnice, ki je pač največja v deželi, umestno očital deželni upravi, da je zadnja tri leta skrb za knjižnico povsem zanemarila. Pripominjamo, da je bil podoben očitek izrečen tudi na sejah odbora Narodne in študijske knjižnice, kot smo v našem dnevniku ponovno poročali. Ob tem primeru posvetovanja o osnutku deželnega zakona pa se nam zdi potrebno izraziti željo, da bi tudi druge stalne komisije vedno vabile na podobna posvetovanja zastopnike ustreznih slovenskih ustanov in organizacij, ko gre za vprašanja, povezana s pravicami Slovencev v Italiji. Prevečkrat se je namreč zgodilo, da je bilo njih mnenje ignorirano. Najbolj kričeč primer pa je že drugi — prav tako kot prvi — nesprejemljivi zakonski osnutek deželnega zakona o kraških rezervatih. Deželnemu odborniku za okolje sta sicer pred objavo najnovejšega predloga o kraških rezervatih zastopnika SKGZ — kot smo svo-ječasno poročali — obrazložila njeno stališče, toda njegovo od-borništvo bistvenih postavk tega stališča sploh ni upoštevalo. p. g. llll■lllllllllmllllllllllMllllIllIllllllIlll||||||■llH|||||IltuntlllmullllllltllrIlll|||||||||||||||||||lt^llllllllllllflllllllllMllllllllllllll>>l■l<■lll■llllllllll^lllIlllllllllllllllllIlnllI^lllllll■llllllllllllllllll■lllllMllllllllll^llIllllllllll||||||IIIIllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllIllllllllllllllIlllllIllullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllUllllllllllla NA MEDNARODNEM SREČANJU GLASBENIH AKADEMIJ V ROVINJ« Izreden uspeh Črtomira Šiško vica v družbi glasbenih talentov Evrope Izvajal je dve krajši violinski skladbi Pavla Merkuja in Saint-Saensovo «Havanaise» ob klavirski spremljavi sestre prof. Šiškovič-Panizon V dneh od 24. do 26. t. m. je Radiotelevizija Zagreb, tokrat že peto leto, organizirala mednarodno srečanje glasbenih akademij, ki je postalo že tradicionalna glasbena manifestacija v Rovinju. Poleg simpozija z referati in diskusijo o. «Glasbeni vzgoji danes», je srečanje še posebej privlačno s koncerti, na katerih glasbene akademije, ki so prijavile svoje sodelovanje, predstavijo svoje najboljše glasbene talente — dijake. Letos so sodelovale s študenti glasbene akademije in konservatoriji iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Ljubljane, Skopja, Bologne, Trsta, Antverpna, Dunaja, Brna, Budimpešte, Hamburga, Kopenha-gna, Leipziga, Manchestra, Pariza, Osla, Stockholma, Utrechta, Varšave, Ženeve, Bratislave, Londona in Weimara, s skupno 24 solisti in za zaključek klavirski trio iz Kopenhagna. Tako izbira izvajalcev, kakor programov, je bila zanimiva. V glavnem so izvajana dela predstavljala skladbe, s katerimi so mladi umetniki utegnili predstaviti tudi vrhunske dosežke svojega visokošolskega študija. V okviru koncepta tega pomembnega mednarodnega srečanja je bila laskava ponudba organizatorjev Glasbeni matici — slovenskemu konservatoriju v Trstu, da Violinist Črtomir Šiškovič in pianistka Mojca šiškovič - Panizon >ll|)iiniiii,llllllllllll||||||||1|||||||||I||I||||f||||III1s1lllll(lllll)tllIllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||tI|||)|l:n|||1|||||1||11||I|||||||f|1|||ul|||||Mt|1||I|||[yf||||||||||||||||||||(||||||||||||||||||||||(||||)||||||||1||||||||||||||||||||(|t|||n|||B 30-1MICA OSVOBODITVE IN 30-LIINICA DRUŠTVENEGA DELOVANJA Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pripravlja dve pomembni prireditvi V prosvetnem društvu «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu so te dni teku mrzlične priprave za počastitev dveh izredno važnih oblet-ic: 30-letnice osvoboditve in 30-ctnice obstoja društva. V letu tevilnih proslav zmage nad fa-kizmom svetoivansko društvo ni teoglo izostati in čeprav šele pro-1 koncu leta, se je temeljito pripravilo na obe proslavi, ki imata lasti v okoliščinah, v kakršnih , tej® društvo «Škamperle», še Vecji Domen. Odborniki društva so začeli z fcrti že pred nekaj meseci, a eie zdaj so priprave za proslavi Polnem teku. Sklenili so, da bo- 0 dali vse od sebe in pripravili cs dostojne prireditve, ki naj tra- j.aJO nekaj dni. Odločili so se za asovno razdobje, ki sovpada z jteevom mrtvih, zato so si v ok-iru proslav omislili najprej po-astitev spomina padlih, ki so žr-vovali svoja življenja za boljšo ?°dočnost v svobodi in demokraci-J • Ze včeraj je odbor organiziral avtomobilsko kolono svojih članov a somišljenikov, ki so se pokloni- 1 spominu padlih žrtev pred mar-n rf?13*0 Plošč°, ki spominja na Padle Svetoivančane na pročelju ■vsega Narodnega doma pri Sv. vanu, od tam pa so se odpeljali koloni in položili vence najprej la Tarni' na*'° i'h je P0^ popelja-A/ri- chčinskim spomenikom v Lljah, v Dolini, na bazoviško Steajno, v Repen, Zgonik in konč-n° v Nabrežino. 1 y.°kviru proslav obeh trideset-ctnic je prosvetno društvo «Škamperle» prj Sv. Ivanu za četrtek Pripravilo dokumentirano razsta- vo predvsem slik in poročil iz svoje tridesetletne dejavnosti. Od zapisnika prvega sestanka pripravljalnega odbora za ustanovitev društva 12. julija 1945, do prvega občnega zbora, preko peripetij, ki jih je doživljalo društvo v prvih povojnih letih, ko je kar večkrat izgubilo svoj sedež, do današnjih dni, ko se je delovanje, v primerjavi s prvimi leti, precej skr- čilo in omejilo, ker so se pogoji spremenili. Isti večer, v četrtek, 6. novembra, bodo nastopili tudi člani Stalnega slovenskega gledališča z izborom partizanskih pesmi «Veš, poet, svoj dolg», ki ga je za počastitev 30-letnice osvoboditve pripravil igralec Jožko Lukeš. Obeta se torej lep in zanimiv večer. Osrednji proslavi pa bosta pri- hodnjo soboto in nedeljo. V soboto zvečer je odbor društva «Škamperle» povabil v goste Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo nastopil s «Partizansko balado» in z izborom umetnih in borbenih pesmi. Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta 0-L. A. (Nadaljevanje na 6. strani) prijavi svoje sodelovanje v Rovinju. Šolo Glasbene matice je zastopal violinist Črtomir šiškovič, ki je na koncertu 26. t. m. ob spremljavi svoje sestre Mojce šiškovič -Panizon izvedel dve krajši skladbi Pavla Merkuja in zahtevno Saint-Saensovo Havanaise. če smo šiškoviču pri javnih nastopih doslej prisodili izvrstno tehniko in zrelo izvajanje, pa je mladi violinist tokrat presenetil s predanostjo lepotnemu tonskemu oblikovanju, ustvarjanju polnega bla-gozvočja. Njegovo violinsko igro je brezhibno podprla klavirska spremljava prof. šiškovičeve. Nastop Črtomira šiškoviča je občinstvo, ki je polnoštevilno prisostvovalo v dvorani hotela Eden, kjer je imelo srečanje svoj sedež, nagradilo z izredno toplim aplavzom. Glasbeni strokovnjaki, zastopniki visokih glasbenih šol iz raznih evropskih kulturnih središč, so se ob nastopu šiškoviča seznanili z glasbeno kulturo Slovencev v Italiji, s slovensko glasbeno ustanovo v Trstu, ki dosežke svojega pedagoškega dela brez oklevanja predstavi glasbeni javnosti visokega kvalitetnega nivoja, kot je srečanje v Rovinju. Ob tem ne smemo prezreti obeh glasbenih mentorjev mladega violinista, Oskarja Kjudra, ki je dolga leta vodil šiškovičevo glasbeno pot, in njegovega sedanjega profesorja Cirila Veroneka, ki i-mata nedvomne zasluge za uspešno pedagoško delo. Med študenti, ki so zastopali posamezne glasbene visoke šole, so na koncertnih večerih izstopali izraziti glasbeni talenti. Naj se omejimo le na dva odlična Beograjčana, klarinetista Nikola Srdi-ča in pianistko Jeleno Vladikovič. Poleg šiškoviča je nastopil iz Italije še študent bolonjskega konservatorija Mauro Malavasi, ki se je izvrstno predstavil s Hin-demithovo Sonato za trobento in klavir. Koncert sta snemala tudi radio in televizija. Brezhiben potek je omogočila izvrstna organizacija srečanja katerega direktor in umetniški vodja prof. Vojko Kiš se je s svojimi sodelavci potrudil, da je vse potekalo v najlepšem redu ter da je bilo srečanje v Rovinju uspešen in tudi prijeten glasbeni se- stanek. —š Med predstavitvijo knjige «Zgodovina Opčin». Stoji glavni avtor knjige Angel Vremec, sedi Lucija Hrovatinova r e v i j e Jezik in slovstvo št. 2 Zadnja številka časopisa «Jezik in slovstvo» Slavističnega društva Slovenije posveča uvodni sestavek Josipu Vidmarju ob njegovi 80-letnici. Napisal ga je Franc Zadravec s filozofske fakultete v Ljubljani z naslovom «Josip Vidmar o kritiki in kritičnih merilih». Gre za poglobljen esej o Vidmarjevih pogledih na kritiko in njen pomen pri Vidmarju. Joža Mahnič objavlja sestavek «Župančičevo sodelovanje pri Slovenski matici», Jože šifrar sestavek «Od Škofje Loke proti Kranju». Sledijo še zapisi, ocene in poročila ter rubriki «Polemika» in «Vprašali boste» ter običajna bibliografija knjižnih novosti Slovanske knjižnice. Prispevke za te rubrike so napisali F. J., Rado Rupar, Jože Koruza, Milan Dolgan, Vilko Novak in M. Kmecl. V DNEH 23. IN 24. OKTOBRA Prvo mednarodno srečanje mladinske literature v Trstu Slovensko mladinsko literaturo je predstavila ravnateljica Mladinske knjige v Ljubljani prof. Zorka Peršič V dneh 23. in 24. oktobra je bilo v dvorani časnikarskega krožka v Trstu prvo mednarodno srečanje o mladinski literaturi, deželni in primerjalni. Organizirala sta ga Pedagoški center dežele Furlanije - Julijske krajine in mladinska revija L’Ora del racconto. Njegov namen pa je bil, pokazati na življenjsko silo deželnih mladinskih pisateljev in predstaviti sedanje mladinske literature, in sicer: avstrijsko, slovensko, nemško, češko in slovaško in splošno italijansko. Zborovanje so pozdravili šolski skrbnik dr. Fidenzi ter zastopnika dežele in občine. Dr. Tullio Bressan, ustanovitelj in urednik revije L’Ora del racconto, je razložil vzroke in namen tega mednarodnega srečanja. Trst mora iz svojih ozkih okvirov v svet, kamor naravno spada, in združiti sosednje narode, ki imajo enako kulturo, zgodovino in problematiko. Za mladinsko literaturo se premalo dela in to srečanje naj bi poživilo zanimanje zanjo. O slovenski mladinski literaturi je na srečanju spregovorila prof. Zorka Peršič, mnogo let glavna ravnateljica Mladinske knjige v Ljubljani in jugoslovanska zastopnica UNESCA, ravnateljica odseka za mladinsko slovstvo. V svojem predavanju je prikazala razvojno pot slovenske mladinske literature, ki se je začela v daljnem letu 1556, ko je izdal Sebastjan Krelj Otročjo biblijo, prvo knjigo za mladino. Tristo let pozneje je Levstik pokazal, kako je treba pisati za mladino, z Otroškimi igra- mi v pesmicah in z Martinom Krpanom, ki je kot Robinson Crusoe istočasno za odrasle in mladino. Poudarila je Župančičevo vlogo v mladinski poeziji, Seliškarjevo Bratovščino Sinjega galeba, ki je prevedena tudi v italijanščino in spremenjena v televizijsko nadaljevanko. Sodobna mladinska literatura obdeluje vse probleme, ki zadevajo sodobno mladino po vsem svetu. V umetniškem pogledu je ta literatura na taki višini, da so mnoga dela prevedena v tuje jezike. Mnogo potez ima skupnih z drugimi literaturami, resnično u-metniško delo lahko zbudi vsesplošno zanimanje in pomaga kovati značaje in širiti obzorje mladine, ki danes ne doživlja lepih trenutkov, istočasno pa v njej razvijati elemente človečanstva in bratstva, ki morata vladati med narodi. Ostale literature so predstavili: prof. dr. Richard Bamberger, direktor Mednarodnega inštituda za mladinsko literaturo na Dunaju, avstrijsko; prof. Fabian Klaus z Nemškega kulturnega inštituta «Goethe Institut» v Trstu, nemško; prof. Sergio Bozzi, član kulturnega krožka «H Punto» iz Tržiča, češko in slovaško; prof. dr. Enzo Petrini italijansko; o deželni mladinski literaturi pa so govorili poleg drugih prof. Marcello Frau-lini, predsednik Umetniško - literarnega društva iz Trsta, pisatelj dr. Guido Miglia, Livio Sossi in Maura Picinich iz uredništva revije L’Ora del racconto, Vincenzo Bosari, ustanovitelj Kluba Autori Editori iz Pordenona. APZ «Branko Krsmanovič» iz Beograda Dirigent Bogdan Babic Glasbena matica v Trstu nadaljuje letošnjo koncertno sezono s prireditvijo, s katero se želi približati najširšemu krogu poslušalcev: na vrsti je nastop številnega zborovskega ansambla s solisti ter instrumentalno spremljavo s sporedom zborovskih skladb iz svetovne literature. Akademski zbor «Branko Krsma-novič» je bil ustanovljen leta 1945: zbor ima torej za sabo trideset let študija in koncertiranja in od tega je šestindvajset let njegov umetniški vodja Bogdan Babič, ki je tudi dirigent beograjske opere. Zbor si je pridobil ugled enega najboljših amaterskih zborov v Jugoslaviji, saj je nastopal v vseh pomembnejših jugoslovanskih mestih, sodeloval na festivalih v Ljubljani in Dubrovniku, nastopil z orkestri beograjske, ljubljanske in makedonske filharmonije ter z orkestroma beograjske in zagrebške opere pri izvedbah velikih vokalno - instrumentalnih skladb, na mnogih državnih tekmovanjih pa je zasedel prvo mesto, i Tudi na mednarodni ravni je | zbor visoko cenjen. Leta 1955 je na mednarodnem tekmovanju v Arezzu odnesel prvo nagrado v vseh treh kategorijah, na prvo mesto se je uvrstil tudi na zborovskih tekmovanjih v Moskvi in na Dunaju. Petkrat je gostoval v Združenih državah Amerike in v Kanadi, kjer je nastopil na več kot tristo koncertih. Poleg tega je gostoval tudi na Kitajskem in skoraj v vseh evropskih državah; sodeloval je z orkestrom moskovske opere. Spored, ki ga bo v petek izvajal zbor «Branko Krsmanovič», obsega v prvem delu skladbe z nabožno tematiko avtorjev različnih narodnosti in obdob;j, od renesanse mimo baroka in romantike do današnjih dni (z vključitvijo črnske duhovne pesmi in znamenite «Mise criolle»), v drugem delu pa, poleg skladbe Ubalda Vrabca, izbor pesmi različnih jugoslovanskih skladateljev. jb IV. srečanje pesnikov in pisateljev-začetnikov Kulturno društvo Ernest Golob -Peter v Gradišču v Slovenskih goricah priredi tudi tokrat v sodelovanju z drugimi ustanovami, v nedeljo, 8. feb. 1976 ob slovenskem kulturnem prazniku in v počastitev 100-letnice Cankarjevega rojstva, IV. srečanje pesnikov in pisateljev - začetnikov. Kandidati morajo biti stari več kot 15 let K sodelovanju so vabljeni, z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, vsi pesniki in pisatelji - začetniki iz Slovenije, drugih republik, iz slovenskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter pesniki in pisatelji - začetniki med delavci v tujini in izseljenci. Avtorji najbolje uvrščenih prispevkov v prozi in poeziji bodo prejeli zlato, srebrno in bronasto anteno. Organizacijski odbor bo sprejemal prispevke do 15. decembra 1975 na naslov: Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. iimiimiiiimiiiiimmiiiiiimiiitmiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiimiiiiiiiimiiimimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiHi NOV SLOVENSKI TV FILM 3. novembra bodo na ljubljanski televiziji predvajali v krstni izvedbi nov slovenski barvni televizijski film z vojno tematiko z naslovom «Gorjupa bajta». Film so po tekstu Saše Vuga in v režiji Antona Tomašiča posneli v letošnjem februarju na Kobariškem, točneje v Breginju in njegovi o-kolici. V glavnih vlogah nastopajo trije naši znanci: sedanji član našega SSG Anton Petje ter bivša člana našega gledališča Štefka Drolčeva in Miha Baloh, v manjši vlogi pa še Leli Nakrstova. Petje igra nemškega oficirja, Baloh o-četa — partizana, Drolčeva njegovo sestro. Zgodba je povzeta po resničnem medvojnem dogodku in obravnava tragični primer izdajstva, vendar ga ne podaja v smislu faktografske pripovedi, temveč v psihološki poglobljenosti relacije človečnost — izdajstvo. Sin nehote izda očeta partizana Nemcem s tem, da jim v svoji otroški naivnosti zabrusi: «če bi bil moj očka tukaj, bi vam že pokazal...» O-četa aretirajo, a ne prizna ničesar, kljub pretepanju in mučenju. Tedaj pripeljejo predenj sina z grožnjo, da ga ubijejo, če ne bo govoril. In oče spregovori, s tem pa zakrivi smrt večje skupine partizanov — svojih soborcev. Pripoved je kruta, kot je bila kruta o-četova odločitev. Je kriv, ni kriv? Ne gre toliko za objektivno krivdo sredi neizprosnega boja na življenje in smrt; gre za razglabljanje o določenem psihološkem stanju v določenem trenutku. Film traja eno uro. Na sliki: Anton Petje kot nemški oficir in Miha Baloh kot oče — partizan. Nov člen v človekovem «rodovniku» na Zemlji? Zobje in čeljusti izpred skoraj 4 milijonov let Bo moderna znanost našla še manjkajoče člene? KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 BB 6 7 8 9 10 B Ti 12 13 E 14 15 S 16 B 17 18 19 B B 20 ■ B 21 B 22 23 B 24 25 M 26 I 27 BB 28 B 29~ B 30 31 32 1 33~ B 34 B 35 B 36 37 38 B 39 40 B 41 42 B 43 44 m 45 46 m 47 48 M 49 B 50 BB 51 i NEW YORK, 1. — Na področju Olduvai Gorge v Tanzaniji v Afriki je antropologinja Mary Leakey odkrila, novo nahajališče človeških o-stankov. Gre za nahajališče, o katerem se bo prav gotovo veliko govorilo, kajti ameriška strokovnjakinja, je mnenja, da gre za ostanke ljudi, ki so živeli pred tremi milijoni 750 tisoč let, torej v dobi, ki je še precej daleč nazaj, v primerjavi z dosedanjimi ali bolje v primerjavi z donedavnimi ocenami o «starosti» človeka na Zemlji. Področje Olduvai George je v antropologiji že znano nahajališče. Na tem področju je pokojni strokovnjak Luis Leakey odkril človekove o-stahke, katerih analiza je «pomaknila» navzočnost človeka na Zemlji za obilen milijon ali celo poldrugi milijon let nazaj. Sedaj pa je antropologova vdova Mary odkrila v Tanzaniji na področju Olduvai, vendar pa na drugem mestu zobe in dele čeljusti enajstih ljudi, ki bi jih po njihovi obliki mogli uvrstiti v generacijo «genus homo», to se pravi v tisto zvrst davnega, davnega človeka, iz katerega se je razvil veliko pozneje «homo sapiens». Hkrati s tem davnim prednikom je' živel na Zemlji že avstralopitek, ki je bil nekoliko nižji in slabše razvit in za katerega antropologi sedaj trdijo, da ni neposredni prednik današnjega človeka, pač pa' neka stranska veja hominida ali bolje človeka — opice. Kot je povedala antropologinja Mary Leakey na tiskovni konferenci v «National Geographic Society» v OTašhingtonu, so arheološki ostanki,’ ki jih je odkrila najstarejše najdbe. ostankov iz najširše družine hominidov, seveda upoštevajoč točno starost, kolikor jo omogoča sedanja znanost. Delovna' ekipa antropologinje je odkrila te ostanke, nekaj zob in čeljusti, pri odkopavanjih v nekem «vulkanskem potoku» v kraju Laeto-lil, kakih 30 km južno od kraja Olduvai Gorge. V prvem trenutku, ko so naleteli na te ostanke, antropologinja in njeni sodelavci niso niti mislili, da gre za tolikšno odkritje, šele pred nekaj tedni je prof. Garniss Curtis z univerze v Berkleiju, to se pravi s kalifornijske univerze s pomočjo radioaktivnega ogljika mogel ugotoviti starost ostankov s precejšnjo točnostjo. Najstarejši človekovi ostanki, kar so jih doslej odkrili na Zemlji, so stari kvečjemu 3 milijone let. Tudi v tem primeru gre za zobe in za drobce čeljusti, ki jih je dr. Donald Carl Johanson odkril v E-tiopiji,' ter lobanja in še nekaj dru- gih kosti, ki jih ja odkril v Keniji Richard Leakey, sin antropologinje Mery Leakey. Še pred kakim desetletjem je znanost zatrjevala, da je človek na Zemlji približno milijon, kvečjemu poldrugi milijon let. Tedaj znanost ni imela na razpolago novih, a-tomskih «metrov». In tudi za avstralopiteka se je vedno trdilo, da je star približno milijon, kvečjemu poldrugi milijon let. V zadnjih desetletjih pa so znanstveniki odkrili vedno več nahajališč in s pomočjo novih merilnih sredstev prišli do ugotovitve, da je človek na Zemlji že vsaj tri milijone let. Danes, kot vidimo, je znanost povsem zanesljivo ugotovila človekovo starost, ki sega skoraj 4 milijone let nazaj. Jasno, da ne gre za človeka v našem današnjem smislu, pač pa za hominida ali celo prednika hominida, ki je živel v davni davni dobi, kot vidimo pred tremi milijoni 750 tisoč let. Vprašanje je, ali gre že za zaključeno verigo v razvoju človeka ali ne. Vsekakor drži, da antropologija še ne razpolaga z nekaterimi vmesnimi členi. Če se bo znanost razvijala tako, kot se razvija danes, bi mogla verjetno priti do novih odkritij, ki bi ji omogočila najti še tiste člene, ki manjkajo in bo človek spoznal, do kod sega njegov «rodovnik» nazaj v dobo, ko se lahko govori že o prvem človeku na Zemlji. (Nadaljevanje s 5. strani) skarja Kjudra, ni treba predstavljati. Mnogi so ga že slišali, dejstvo pa je, da bo zbor tokrat prvič nastopil pri Sv. Ivanu v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj». Lahko rečemo, da bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora v mestu spet privabil občinstvo, ker se ponuja še ena priložnost tistim redkim, ki mogoče Partizanskega zbora niso še slišali, da pridejo tokrat na stadion. V «Partizanski baladi» nastopajo še recitatorji Drago Gašperlin, Boris Kobal in Piermarco D’Andrea, solo pa poje mezzosopranistka Marta Valetič. Z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora se bo tako društvo oddolžilo pomembni 30-let-nici zmage nad fašizmom, svojo 30-letnico obstoja pa bo proslavi- VODORAVNO: 1. pesnik iz «našega kraja», 6. uriti, trenirati, 11. je večkrat vstop... nezaposlenim, 14. predlog, 16. Johnov rojak, 17. nikalnica, 18. škoda!, 20. najmanjše število, 21. manjše mesto, 22. barva pri kartah, 24. sestanek. 26. etiopski knez, 27. telovadni čevelj, 28. pripadnik indoevropskega plemena, 29. domača vprežna žival, 30. vsebuje morfij in druge alkaloide, 33. svetle barve, 34. vas pri «našem kraju», 35. vse v redu!, 36. Antistenov pristaš, 38. raj, paradiž, 39. najmanjši del snovi, 41. vojaška enota, 42. predpona pred irskimi ali škotskimi imeni, 43. športni vaditelj, 45. ves, 46. osebni zaimek, 47. pameten, strumen, 49. Vladimir Asmus, 50. število pri italijanskih konjskih stavah. 51. mesto v Piemontu. lo v nedeljo z akademijo, na kateri se bo predstavilo s programom, ki ga je pripravilo in naštudiralo s svojimi močmi in nemalo napora. Nastopila bo mladinska dramska skupina z Ribičičevo igro «Mezinček», temu pa bo sledil nastop mladinske folklorne skupine. Že dalj časa si odbor sve-toivanskega društva prizadeva, da bi v svojem krogu obudil tako delovanje, ki naj bi bilo, vsaj v malem, odraz tiste razvejane prosvetne dejavnosti pred dvajsetimi in več leti, ko je društvo zaslovelo predvsem po zaslugi odličnega pevskega zbora pod vodstvom pokojnega Frana Venturinija. Pogoji so danes drugačni in tudi pri Sv. Ivanu so odborniki naleteli na precejšnje težave. Kljub temu so z dokajšnjo mero dobre volje in vztrajnosti vendarle nekaj dosegli. Lotili so se dela z mladino, saj je NAVPIČNO: 1. «naš kraj», 2. Še-gedin Peter, 3. del dneva, 4. predmet obravnave, 5. čebela v italijanščini, 6. prislov mere, 7. prvi človek, 8. zamejska revija, 9. veznik, 10. tuje žensko ime, 12. sad s trdo lupino, 13. alkoholna pijača, 15. je lahko... praznik, 17. kolonizacija, obljudenost, 19. zamejski pisatelj, 21. praktikant, začetnik na delu, 23. slovenski kipar (Boris), 24. pred nekaterimi imeni južnoameriških mest, 25. dajalnik, 26. požrtvovalni športnik, 31. kasneje, nato. nakar, 32. svetniške podobe. 34. pri Sokratovi filozofiji notranji božji glas, 37. avtor dela «Veseli veter» (Filip), 39. grški bog vojne, 40. žensko ime, 43. liho število. 44. dejansko!, 47. Pregare Rade, 48. Nikola Tesla. (laka) bil ta edini način, kako razmahniti dejavnost in uspehi so na dlani. Nihče sicer ne trdi, da so priprave z dramsko in folklorno skupino dosegle visoko raven, a zametek je vendarle in odbor goji rahlo upanje, da bo ta dejavnost, ki je sedaj šele na začetku, v doglednem času rodila sadove. Poleg nastopa mladih igralcev in plesalcev obsega spored nedeljske društvene akademije tudi nastop že priznanega harmonikarskega ansambla «Miramar», ki ima svojo domovinsko pravico prav pri Sv. Ivanu, saj ga vodi Svetoivan-čanka profesorica Elijana Zajec. Odborniki svetoivanskega društva so s tem hoteli dostojno in lepo proslaviti' dve obletnici. Potrudili so se, da bi prireditve lepo izpadle in uspele, sedaj pa računajo na odziv občinstva, in zlasti društvenih članov. V' PD «Slavko Škamperle» horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4. ) Nekaj koristnih ukrepov boste zmogli, vendar pa le proti koncu tedna. Prej pa se vam bo vse zapletalo, da ne boste dospeli nikamor. Dobili boste pismo ali neki dokument, ki vas bo spravil v slabo voljo. Ljubosumni boste in nerazpoloženi. BIK (od 21.4. do 20.5. ) Ne stopajte \ na prste tistim, od katerih ste trenutno odvisni. Vrh tega niste sposobni sa-! moštojnega življenja. Posrečilo se vam bo nekje zaorati, vendar ne bo to dolgo trajalo. Srečali se boste z drago osebo. Počutje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22.6.) Strnite sile in dobro jih na-prezite in uspeh vam bo zagotovljen. Ne bodite pa preveč zahtevni. Nekdo iz vaše ožje družbe morda iz družine, spodkopava vašo dejavnost. Nekdo, ki se vam ponuja za sodelovanje, ima za bregom kaj drugega. Nervoza. Veljaven od 2. do 8. novembra 1975 RAK (od 23.6. do 22.7. ) Daleč je še cilj in cesta ne bo j tlakovana. Še veliko bo torej naporov in nič čudnega bi ne bilo, če bi tudi kje klecnili. Do cilja pa boste vendarle prispeli in rezultati ne bodo slabi. Manj zadoščenja v ljubezni. Pazite na zdravje. LEV od 23.7. do 22.8. ) Dobre rezul- r f \ tate boste dosegli J tedaj, če se ne bo-1 'ste ozirali na na- pore in utrujenost. Neki predlogi bi vam znali priti prav, toda ne računajte z velikim dobičkom. Ljubljena oseba, ki jo zanemarjate, bi vam mogla zagosti kaj neprijetnega. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zaupajte svojih načrtov prišleku. Konkurenca bi znala biti preostra in bi vi mogli podleči. V družbi, oziroma v javnosti se boste lepo uveljavili in prav vam bo, ker vam bo to pomagalo za nadaljnji uspeh. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Zaradi nesporazuma boste zašli v težave in ne bo vam lahko. Brzdajte svojo ihtavost, da ne zabredete na slabo pot in se srečate celo s kazenskim zakonom. V družini boste našli mir, ki vam je zelo potreben. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) Z obujanjem starega po- sla boste potratili toliko energije in časa, da boste izgubili druge priložnosti. Več smotrnosti in resnosti in vse bo prav. Nekatere ideje, ki vam brnijo po glavi, držite zase. STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) Neka oseba vam bo dala zelo dober nasvet. Vi boste šli mimo tega in ubrali napančno pot. Ne krivite za to drugih za svoje težave. S kritiziranjem tujih napak ne boste popravili svojih. Prijetno razpoloženje v pri- jetni družbi. Nervoza. KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Pazite na svoje interese, vendar ne računajte, da lahko pohodite tistega, ki vam ni kos. Nekje boste zašli v težave, ki jih bo težko prebresti. Občutljivi bodite in korektni do tistih, ki so korektni in pošteni z vami. Glavobol. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Mimo kri ohranite tudi v trenutku, ko vam bo šlo za kožo. Nekoliko živčnosti in vsa zadeva bo spet urejena. Drugič bodite vsaj malo trezni. Ne podpisujte dokumentov ali česa podobnega, ker bi vas to moglo drago stati. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobiček bo velik in lahek in r_T| I zato ne bo veliko hasnil. Spravite se V ^ z nasprotnikom, s katerim bosta morala odslej družno voziti ali vsaj ne drug proti drugemu tekmovati. Pazite na razpoloženje neke osebe, ki začenja postajati živčna. NEDELJA, 2. NOVEMBRA 1975 PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Uvod v oddajo Un colpo di fortuna 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 človek in morje 14.35 La terra del Golgota Dokumentarec je pripravil Pier Paolo Ruggerini in bo prikazal pokopališče v Pizi, ki izhaja iz 12. stoletja 15.00 Giocando a golf, una mattina 16.00 Program za mladino: CIRKUS JEAN RICHARD 17.00 DNEVNIK 17.10 Napoved programa za prihodnje dni 17.20 športne novosti 17.40 Gl Nagradno tekmovanje UN COLPO Dl FORTUNA 19.00 REGISTRIRAN ŠPORTNI DOGODEK in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 IL LUNGO VIAGGIO 21.50 športna nedelja, Kronike in komentarji glavnih športnih dogodkov 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 17.00 VATERPOLO, prenos iz Neaplja 18.15 Registriran športni dogodek 19.00 Dan August: ZELO ZASOVRAŽEN ČLOVEK 19.50 Športni dnevnik 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 EVROPA S PTIČJE PERSPEKTIVE 22.00 Koncerti ob Svetem letu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.15 POROČILA 9.20 R. Bratny: Kolumbovci, nadaljevanka 10.20 Otroška matineja: V 80 dneh okoli sveta in Biseri morja 11.15 Kmetijska oddaja, ki jo je pripravil novosadski studio 12.00 Nogometna tekma: Čelik — Hajduk 15.10 Festival otroške kajkavske popevke: Zlatar 75 15.50 Za konec tedna 16.05 Rock skupina Chicago 16.40 Košarka: Beograd — Crvena zvezda, prenos 18.20 Pionirji letalstva 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.05 M. Kerstner: GRUNTOVČANI, nadaljevanka 21.05 Karavana: Srečanja pod Vranico 21.30 Obisk na prelazu Stelvio, reportaža 21.40 Športni pregled KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.30 Otroški kotiček 20.15 Lisica z žametnim repom, celovečerni film 21.45 Košarka: Beograd — Crvena zvezda TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Pavle Zidar- Vonj nevidnega cveta; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Beethoven in Britten; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Popoldanski koncert; 14.15 Lisztova Simfonija po Danteju; 15.35 Klavirski preludij; 16.00 Glasba in šport; 17.00 V. Calvino; «Tako bomo odšli»; 17.50 Iz zapuščine J. Jakončiča; 18.30 Baročni orkester; 19.30 Polifonija; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Orkester; 9.40 Koncert na trgu; 10.15 Od melodije do melodije; 10.35 Dogodki in odmevi; 11.30 Prisluhnimo jim; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 14.00 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.45 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.15 Na športnih igriščih: 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.40 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Vodala; 10.15 Operna glasba; 12.00 Popu lame jptošče; 13.20 Sončnica; 14.20 Folk glasba; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.50 Program z Ivo Zanicchi; 18.00 Znani pevci; 19.20 George Gershwin; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Magično ogledalo; 22.00 Orkestri lahke glasbe; 22.30 Violinist Renato dè Barbieri. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00. 19 00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.07 Radijska igra: M. Marinc Oto-rinolaringologitis; 8.47 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.10 Nedeljska reportaža; 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih ter humoreska tega tedna: J. Vou-let: Postaja; 17.50 Radijska igra -Ivan Klima: Porotniki; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno -H. Arp: Pesmi; 23.15 V lučeh se-maforov. ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Obisk v muzeju, sedmo nadaljevanje 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Nemogoče prigode dečka Andrejčka 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 Deček in slon, šesta epizoda 18.40 Skoraj fantastično potovanje Ital. kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TL GIORNO E L’ORA Film je režiral Rene Clement i igrajo v njem Simone Signoret, Stuart Whitman, Michel Piccoli itd. 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 Tajnost Flamcev 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Srečanja: ENO URO Z IGNAZIOM BUTTITTOM 22.00 MEDNARODNO POLIFONSKO TEKMOVANJE GUIDO D'AREZZO ' JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.00 in 14.10 TV šola Slovnica, Bolgarija, Hvar, Angleščina, Arabski polotok itd. 17.15 Miline: Medvedek Pu, oddaja TV Skopje 17.35 čarobna žoga, risanka 17.50 Obzornik 18.05 Baletna oddaja Pozdravljen svet 18.40 študij na univerzi: MATEMATIKA V nocojšnji oddaji iz ciklusa študij na univerzi bo govor o matematiki, torej o tako abstraktni, vendar pa neverjetno uporabni znanosti. Kaj je matematika, kako se je razvijala, kakšne so njene osnove, kakšne so njene nadaljnje perspektive. O tem bo govor, pa tudi o tem. kako poteka študij matematike na univerzi ter o tem, kako se matematik zaposluje 19.00 Odločamo \ 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 Saša Vuga: GORJUPA BAJTA. TV drama 21.15 Kulturne diagonale 21.45 Kratki film OPERACIJA X 70 22.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.40 CVETICE V POZEJDONOVEM- VRTU, film 20.15 DNEVNIK 20.30 BITKA ZA RANJENCE, dokumentarna oddaja 21.10 črne mesto, dramatiziran roman 22.00 Glasbena oddaja TRST A 8.15, 13.15, 14,15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Godalni orkestri; 9.00 Maša; 9.45 Preludij; 10.00 Simf. glasba; 10.40 Glasbeni utrinki; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah, 15.00 D. Fabbri: Dogodek; 13.30 Baletna glasba; 19.10 Legenda o prikazanju Sv. Justa: 19.20 Tržaški motivi; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Slov. razgledi; 22.10 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Mali umotvori. 9.00 Folk glasba, 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.45 La Vera Romagna, 15.00 Program za najmlajše; 16.45 O-perna glasba; 17.00 Ponedeljski športni pregled; 17.10 Ritmi in melodije; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Mešani komami zbor, 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Pevci; 21.00 Literarna oddaja. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19 00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke. 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11,30 Orkester; 12.10 Vse je relativno; 13.20 Hit parade; 14.05 Glasba Divjega zahoda; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za najmlajše; 17.10 Radijska prired ba: 17.30 Komorna in operna glasba: 18.05 Revijsid program: 19.30 Sončnica; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Umetnost in slovstvo: 21.45 Folklora. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Pet minut za novo pesmico; 9.40 Mali ansambli in solisti; 10.15 Kdaj, kam kako in po čem?; 10.05 Za ljubitelje glasbe. 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Pnpo ročajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 In terna 469; 17.00 Aktualnosti 17.2f Koncert po željah; 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 18.20 Ob lahki glasbi: 19 50 Lahko noč, otroci!; 20.00 če bi globus zaigral; 20.30 Operni koncert 22.20 Popevke; 23.05 B. Lukan: Pesmi; 23.15 Za ljubitelje jazza JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 4. DO 8. NOVEMBRA 1975 TOREK, 4. novembra 8.10, 10.00, 11.20. 14.10 in 16.00 TV šola: 17.35 Metulji, film; 17.45 Umba Kumba in lončarjeva hči, otroška oddaja; 18.00 Obzornik: 18.15 Živalski vrtovi; 18.43 Kako nastane lutkovna predstava; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Diagonale; 21.05 Tolstoj: Ana Kareni-na. konec; 22.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.15 Risanke za otroke- 20.15 Dnevnik; 20.30 Magdalena, vedenje slabo, film: 22.00 Bolnišnica prihodnosti dokumentarec. SREDA, 5. novembra 8.10, 10.00 Šola; 17.20 Klovn Ferdinand in nogomet; 17.50 Obzornik; 18.05 Mladi za mlade; 18.38 Ribolov na Ohridu; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Beli zid; 21.45 Slikarka Ivana Kobilica, ob koncu Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Mednarodne nogometno srečanje; 22.00 Zabavnoglasbena oddaja. ČETRTEK, 6. novembra 10.00, 14.10 šola; 17.25 Devet let skomin; 18.00 Obzornik; 18.20 Tre tji svetovni mir; 19.30 Dnevnik: 20.05 Bitka za ranjence; 21.00 Četrtkovi razgledi; 21.55 Dnevnik; 22.10 Evropski nogometni pokali. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Boj za zeleni ta- lisman, film; 22.00 Umetnost in stvarnost, dokumentarna oddaja. PETEK, 7. novembra 8.10, 10.00 in 14.10 TV Šola; 17 15 Pisani svet: 17.50 Obzornik, 18.05 Slovenski rock 75- Tomaž Pengov; 18.40 Kri zdravilo; 19 30 Dnevnik: 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.15 Sedmi naboj, film, 21.35 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje; 21.40 Srečanje z gledalci, 22.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček, risanke: 20.15 Dnevnik; 20.30 Nož v vodi, film; 22.00 Koncert v dnevni sobi, zabavna glasbena oddaja; 22.30 Glasba jug. narodov. SOBOTA. 8. novembra 9.30, 10.35 in 12.00 TV Šola: 13.55 Nogomet Vardar Hajduk, prenos; 17.25 Srečanje z gledalci; 18.00 Obzornik; 18 20 Čeprav ne bodo prvaki, film; 18 40 Kje je resničnost, nadaljevanje in ko nec; 19.30 Dnevnik; 20.00 Življenje je lepo: 20.30 Skopje 75. festival zabavne glasbe; 21 FO Dnev nik; 22.10 Kojak, serijski film KOPRSKA BARVNA TV 13.55 Nogomet Vardar Hajduk : 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik: 20.30 Tretji svetovni mir, oddaja; 21.50 Thibaultovi, drama tiziran roman; 22.05 Koncert ob Dnevu OZN, II. del, »»S i Maj v deželi Sovjetov ONKRAJ KAVKAZA « Pred filharmonijo nas je že pričakovala upravnica muzeja otroške ustvarjalnosti in nas popeljala v dvigalo, s katerim smo se počasi dvignili prav na vrh filharmonije, kjer ima svoje prostore muzej otroške ustvarjalnosti. V svetlih in prostornih sobanah se je zlila pred nas vsa otroška fantazija v tisočerih barvah in oblikah, tisto neposredno, nepokvarjeno, naivno slikarstvo, ki je lastno salmo otrokom in to otrokom vsega sveta. Razstavljene slike so bile delno razporejene po starosti, delno pa tudi po tematiki. Tako me je še posebej zanimala vojna tematika in priznati moram, da otroci Tbilisija rišejo in slikajo nekje svojo predstavo o vojni natanko tako, kot ljubljanski otroci, kot tržaški, dakarski, newyorški, londonski ali varšavski otroci, pa če so njihovi starši vojno doživljali neposredno ali pa tudi ne. Fantastična letala, topovi z ogromnimi cevmi, goreče hiše, nad katerimi je plamen kot češminov grm, fantazijska bitka brez sleherne perspektive, tam pa spet globoko, sinje nebo v kontrastu s črnimi tanki — vse to v čudnih sorazmerjih, anatomiji in realnosti navkljub, je vzbujalo v meni srečno spoznanje, da vsi otroci tega sveta sovražijo vojno, se je boje, če pa jo že morajo upodabljati, jo upodabljajo po svoje, po otroško z rahlim podtekstom, da bi je nikoli ne doživeli. Za nas so pripravili v muzeju še posebno presenečenje: prikazali so nam zbrane slike jugoslovanskih otrok, nekaj slik je bilo tudi iz naše pobratene Ljubljane in priznati moram, da takšna internacionalnost na področju otroške risbe tudi nekaj velja in k nečemu prispeva. Žal smo imeli za ogled muzeja časa samo petinštirideset minut, kajti pred nami je bil že tretji dopoldanski obisk, udeležba na tradicionalnem partizanskem kresu v partizanskem parku na Lisem (plešastem) jezeru. Že smo spet brzeli po tbilisijskih ulicah, se po široki Pekinški ulici, ki jo na obeh straneh obdajajo novi, visoki stanovanjski bloki, pripeljali na trg Ordžonikidzeja, kjer stoji športna dvorana za 10.000 gledalcev. Tu so tudi poslopja Politehniške fakultete, pravkar pa tu tudi končujejo kar osemnajstnadstropni novi hotel «Adžarijo». Prevoziti smo morali od trga Ordžonikidze še dobrih šest kilometrov in pot je ovinkasto nenehno vodila navkreber, da smo prispeli na visoko planoto nad tbilisijsko kotlino, kjer leži jezero Lisi, središče vodnih športov. Okrog jezera je ogromen, senčnat in pogozden park, imenovan partizanski, kjer se običajno že po tradiciji vsako jesen zbirajo sovjetski partizani iz odredov, ki so operirali v sovražnem zaledju bodisi v Ukrajini, Belorusiji, Rusiji, pa tudi tisti sovjetski partizani, ki so se borili pri nas v Jugoslaviji, Italiji, Franciji in drugih evropskih deželah. Na jezeru Lisi smo sicer prispeli z majhno zamudo, vendar so nas sovjetski partizani, njihovi številni sorodniki in številni drugi prebivalci Tbilisija, že pričakovali. Pred odprtim, pokritim paviljonom, zgrajenem v še kar modernem stilu, se je nabrala kar precejšnja množica ljudi, ob strani pa so bili razvrščeni bivši sovjetski par- tizani. Nas so posadili v sredino za mizo, kjer je sedelo predsedstvo mitinga in miting se je začel. Ko je predsedujoči, znani gruzinski partizan in nosilec zlate zvezdice, to je heroja sovjetske zveze, pozdravil naši delegacijo, nas je množica sprejela z burnim ploskanjem in odobravanjem. Vrstili so se govori in spomini na vojne dni in k mikrofonu je moral tudi naš član delegacije Stane Vrhovec, sicer nosilec partizanske spomenice iz 1941. leta. Jaz pa sem pristopil poleg, ker sem moral njegov kratki govor prevajati v ruščino. Stane je spregovorjl zaneseno in preprosto o naši narodnoosvobodilni borbi, izrazil veselje, da lahko pozdravi sovjetske soborce - partizane in njegov govor je izzvenel v potrditev bratstva po orožju med vojno, ko smo se mi sami, v srcu Evrope, v gorah Balkana borili natanko tako, kot Sovjeti enainštiridesiftega leta pod Moskvo, okrog Leningrada in na Volgv Po govorih je sledil krajši kulturni program, v glavnem v gruzinščini, izvajali pa so ga pionirji in pionirke osnovnih šol. Seveda so na začetku mitinga, takoj po našem prihodu, prižgali tudi tradicionalni partizanski kres, ob koncu mitinga pa so nas zasuli pionirji s cvetjem. Tako se je v mojih rokah znašel ogromen šopek vrtnic in potonik, pa po koncu mitinga nisem vedel, kam z rožami. Pa sem zagledal mlado gruzinsko mater z otrokom, pristopil k njej in ji ponudil šopek. Sprva je oklevala, videl sem, da ji je bilo nerodno, končno pa sem jo le prepričal in z veseljem je vzela cvetje iz mojih rok. Tako smo končno spet prišli do naših avtomobilov, še en pogled na jezero Lisi in pot nas je spet vodila po ovinkih navzdol, v tbilisijsko kotlino. Ura je bila že krepko čez eno popoldne, ko smo sedli h kosilu v naši «rezidenci» in uspeli ujeti nekaj minut za počitek, kajti popoldne je bila na sporedu še vrsta prireditev, ki smo se jih morali udeležiti, saj je bil končno to le deveti maj, dan zmage. Sploh pa se je Tbilisi pripravljal popoldne kar se da najsvečaneje in najmogočneje proslaviti dan zmage-Popoldne so namreč nameravali prepeljati posmrtne ostanke neznanega vojaka v žalnem sprevodu z osrednjega, Leninovega trga v park Zmage, kjer so namenili p0" kopati neznanega gruzinskega vojaka, čigar kosti so pre" peljali s Kerča, kjef so med drugo svetovno vojno dolg0 trajali hudi boji. Natanko ob štirih smo se peš napotili iz naše «reZ1' dence» na Leninov trg, ki ni bil daleč od našega bivališča. Danes je Leninov trg vsekakor središče Tbilisija, dvema stoletjema pa je bil pravzaprav še predmestje-Tu so se namreč začenjali sadovnjaki in vinogradi. v sredini minulega stoletja so na trgu zgradili monurne11' talno gledališko poslopje, katerega spodnje prostore Je zavzemal karavan-saraj. Po mnenju znanega francoskega pisatelja Aleksandra Dumasa očeta se je tbilisijsko dališče po svoji lepoti lahko kosalo s takrat naj bolj šh111 gledališči sveta. Pred sto leti pa je gledališče zgorelo. Danes ima Leninov trg obliko nepravilnega trapeza-V središču trga so 1956. leta odkrili Leninov spomenik, delo kiparja V. Topuridzeja. Hiše okrog trga so v glavnin) zgradili v prvi polovici minulega stoletja. Na južni, dalj51 strani trga stoji po vsej dolžini poslopje izvršnega komiteja mestnega sveta deputatov s stolpno uro. Arhitek Štern je to poslopje zgradil v lažnem maverskem stl1 in tako odrazil stremljenja nekaterih gradbenikov sV°' jega časa, da bi dali tako poslopjem v Tbilisiju eksotic0 obliko. Zanimivo pa je z arhitektonsko - zgodovinskeg stališča tbilisijske arhitekture poslopje, ki so ga zgradi 1824. leta za štab kavkaške armade v stilu ruskega k sicizn« in je do današnjega časa v bistvu ostalo pop001 ma nespremenjeno. ... (Nadaljevanje sled / PrTmorskTdnévìììfc % SPORT SPORT SPORT 2. novembra 1975 iQogomet DANES V D LIGI V deželnem derbiju v Gorici je mogoč kakršenkoli izid Pro Gorizia in Ponziana se bosta namreč pomerili v zelo izenačenih okoliščinah - Triestina favorit v tekmi z Legnagom - Težka naloga za Monfalcone Derbi med Pro Gorizio in Ponziamo bo gotovo osrednji nogometni dogodek jutrišnje nogometne nedelje v naši deželi. Zanimanje zanj je tem večje, ker sta ti ekipi dejansko Sosedi na lestvici. Povsem drugače bo na tekmi, v kateri bo Triestina gostila v Trstu Degnago. V tem srečanju so namreč Tržačani veliki favoriti. Pr0 Gorizia — Ponziana Nad drugim zaporednim deželnim «erbijem v Gorici visi v bistvu precejšen vprašaj. Derbi je običajno ze sam kot tak težka naloga za vsako ekipo, če pa sta moštvi po svoji vrednosti izenačeni pa so napovedi še bolj tvegane. Če k temu dodamo še dejstvo, da sta obe društvi trenutno skoraj na repu lestvice, Potem že lahko napovemo, da v tem ^režanju z upravičenostjo pričakujemo ostro borbo za točke, v kateri ne bi noben izid predstavljal presenečenja. Kar se tiče postav obeh moštev, zelo verjetno v goriškem ne bo no-bene_ novosti in tako bomo videli na igrišču, kot kaže, iste igralce, kot -riisko vrsto Ponziane bo v današnjem derbiju proti Pro Gorizii v Gorici skoraj gotovo vodil Vecchiet preteklo nedeljo v zmagov'ti tekmi proti Pordenonu. Vodstvo Ponziane se o postavi svoje ekipe še ni izreklo. Edina dokaj zanesljiva vest je le ta, da se bo v ekipo zopet vrnil krilec Vecchiet. Triestina — Legnago Tržačani merijo letos naravnost na končno zmago in vse kaže, da bodo morda že danes storili nov korak proti njej, saj imajo priložnost, da se otresejo nekaterih svojih zasledovalcev (vendar pa ne drugouvrščenega Adrieseja, ki bo imel v Bassanu izredno lahkega nasprotnika). Tudi Triestina bo namreč gostila ekipo s spodnjega dela lestvice, Legnago, in je zato velik favorit. Kljub temu pa bi se lahko zgodilo, da bodo Tržačani sredi Trsta naleteli na precej težjega nasprotnika, kot pričakujejo. Tudi Legnago sodi namreč med ekipe, ki so jim točke življenjsko potrebne in glede na to, da je zanj zmaga nad Tržačani previsok cilj, se bo verjetno zaprl v obrambo, kjer bo u-stvaril pravi zid pred svojimi vrati, da bi odnesel domov vsaj točko. Pred tržaškimi napadalci bo torej v tej tekmi, kot vse kaže, dokaj težka naloga. V ekipi Triestine bo predvidoma prišlo za to tekmo do spremembe. Med sklicanimi igralci je namreč tudi Foresti. Če bo trener uporabil tega obetajočega igralca na sredini igrišča, potem bodo morali iz prve postave ali Lucchetta ali Berti ali Zanini. če pa Foresti ne bo igral, potem bo Triestina nastopila z enako postavo, kot v Mestrah, kjer je Mostrini iztrgala remi. Portogruaro — Monfalcone Tržičani bodo imeli tudi v tem kolu težak nastop. Igrali bodo namreč v Portogruaru proti tamkajšnji istoimenski ekipi, ki je preteklo nedeljo z najtesnejšim izidom klonila v tekmi proti močnemu Adrieseju. Če k temu dodamo podatek, da je v prejšnjem' kolu Monfalcone klonil pred šibkim Lignanom in je s tem potrdil, da je moštvo letos dokaj krhko, potem ne more biti dvoma, da se bodo morali Tržičani danes potruditi precej bolj, kot prejšnjo nedeljo, če se bodo hoteli vrniti domov vsaj s točko. DOMAČI ŠPORT Trener Tagliavini je za današnjo tekmo Triestine z Legnagom sklical tudi Ludwiga DANES NEDELJA, 2. novembra 19/5 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost — Juventlna 14.30 v Štandrežu Sovodnje — Borgo Fasulli * # # 8.30 na Padričah Union — Ginnastica * # * 10.30 na Proseku Kras — Primorec * * # 14.30 v Dolini Breg — Sampvito * » * 14.30 ng Padričah Gaja — Don Bosco NARAŠČAJNIKI 9.00 na Proseku Kras — Roianese # * * 10.15 na Padričah Union — S. Sergio TENIS TURNIR ZA POSAMEZNIKE 8.00 na Padričah Organizira TK Gaja ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA 0 > £ H SS c« H Pred dvema tednoma je bil posvet organizacij, ki združujejo ali se u-kvarjajo z mladino. Posvet je pripravila in vodila komisija za mladino in šport pri SKGZ. Kot članica SKGZ se je tudi naša organizacija udeležila tega posveta s petčlansko delegacijo. V svojem posegu ni mali zlasti delegati iz Gorice. V taborniški organizaciji menimo, da je ideja sama na sebi dobra in potrebna v sedanji fazi mladinskega gibanja, ko razpolagamo z več oblikami dela in ko razpolagamo z mladinskimi organizacijami, ki se razlikujejo tudi po notranji struk- naša delegacija razčlenila program turi in po obliki akcij, ki jih pri-in sistem delovanja RMV, temveč ‘ rejajo. Menimo pa, da je naivno je skušala prikazati v kakšnem prostoru in s kakšnimi občutki deluje taborniška enota v sklopu vseh o-stalih oblik mladinskega udejstvovanja. Tudi predstavniki ostalih delegacij so osvetlili prisotnost mladinskih organizacij in društev z različnih zornih kotov. Ker je v zadnjih nekaj letih ta posvet bil prvi take vrste, je prišla do izraza težnja, da so prisotni osvetlili zlasti napake, pomanjkljivosti in spodrsljaje v mladinskih organizacijah, oziroma v tistih usta novah, ki imajo nalogo, da mladinskemu delovanju sledijo in mu pomagajo. V iskanju rešitve, da bi izboljšali kvaliteto in kvantiteto dela, so nekateri prisotni med drugim nakazali možnost ustanovitve splošne in enotne mladinske organizacije, ki bi vodila in organizirala mladinsko gibanje. Za tako rešitev so se zavze- «fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiTiiniiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SPOMIN NA SLAVNEGA DOLGOPROGAŠA Današnja komentirana partija je a odigrana v 2. kolu 3. Aljehinove-sa memoriala v Moskvi. Mlada nasprotnika, letošnji sovjetski prvak Pijavski in angleški ftìédhaiòdhi teojster Stean sta v sicer kratki par-uji ogrela številno občinstvo, ki fPremlja turnirske boje. Oglejmo si to Partijo. 3- Aljehinov memorial - MOSKVA 1975 A- BEUAVSKI - m. stean Sicilijanska obramba . v,/; e4 c5 2. Sf3 d6 3. d4 cd4 4. v Čl6. 5' Sc3 aB 6- Le2- v Najdorfovi varianti sicilijanke J mladi sovjetski šampion izbral ;7anJ. raziskano potezo in se tako znanim potem, ki nastanejo E? 6. Lg5, 6. Lc4, 6. Le2 in 6. f4. a zadnji «modni krik» še nima do-’ 1 Privržencev in pomeni osvežitev Popularne variante. . Sbd7. T „cec?aj bi «a 6. ... Sg4 sledilo 7. L!5 h6 8. Lh4. 7- Le2. .Na letošnjem conskem turnirju v jOusu je Beljavski v partiji z D. fronsteinom nadaljeval: 7. f4 b5 8. ba4 g. Ta4: e6 10. Dal Sc5 11. TT-DbO 12. Sa5 Ld7 13. Sc4 Dc7 Dc5 : Dc5: 15. Ta6: Tc8 16. Da5 r? c ■ Dp5 : Lc5: 18. ed5 ed5 19. Sb6 (. '20- Tb6: d4 21. Sb5 in po 10 po- rab Je Beljavski zmagal. Tokrat se gej °èil. da razvije najprej figure in jj^nate gre v akcijo na damskem 7- e6 8. 0-0 b5 9. a4 b4. ;e -an ateemi k ostri borbi, zato njegov odgovor povezan z napre-vanjem b kmeta. Pri tem pa za-_ mar ja razvoj figur, kar pa Beljav-'z energično igro izkoristi, p s.c6 Dc7 11. Sb4: d5. ù , rotiudar črnega v središču daje j eKmn možnosti, da si z žrtvami n j lahkih figur ustvari odločilno Prednost. (J2- Dd4 Lc5 13. Sbd5: ed5 14. Sil- Sd5: Mnogo slabša je za črnega va-ianta 14. ... 1^4: 15. Sc7:+ Kd8 haS: Le3; 17. fe3 Lb7 18. e5!. 15,- Dg7: Se2: 16. Dh8: + Sf8 17. fe3 Ld6. . .. . Beli ima solidno materialno prednost, saj ipia trdnjavo in štiri kmete za' d^e Umki figurxrSteà'nù je uspelo ohraniti ■ črnopoljnega lovca in tako onemogoča nasprotniku, da v napadu zmaga. 18. e5?! Pričetek nekorektnega napada Be-Ijavskega, ki pa se srečno konča. 18. . .. Le5: 19. Tf7: Lh2:+? V izredno dinamični poziciji se je črnemu ponudila priložnost, da skre: ne tok bo:be v svojo korist. Seveda ni ' ilo dobro 19. .. Df7: zaradi 20. De5:+, prav tako ne poenostavljanje pozicije 19. ... Lh8: 20. Tc7: Lb2: 21. Tdl Lf5 22. Lh5+ Lg6 23. Lf3. Po dosedanjem teku partije- bi smatrali, da je Beljavski za šahovnico ustvaril izredno lepotno partijo, vendar pa bi lahko sedaj Stean z 19. ... Kf7:! (namesto 19. ... Lh2: 4 ) 20. Tfl+ Lf5! ! 21. Tf5: Ke6 postavil nasprotnika pred nerešljive probleme. Vendar pa je ob analizi pozicije, ki nastane po 17. potezi potrebno poudariti, da bi Beljavski namesto 18. e5?! lahko odigral 18. h3 in zadržal prednost. 20. Khl Df7: 21. Tfl Dfl: Na 21. ... De7 sledi 22. Lh5+ in 23. Tf8:. Stean se odloči za žrtev dame, ki pa mu zaradi nerazvitih figur samo malo podaljša življenje. 22. L/l: Ld6 23. Dd4 Kd7 24. Le2 Tb8 25. Lg4+ Se6?. Še zadnja spregledavščina, ki pa ne menja ocene položaja. Med črnimi figurami ni prave povezave, tako da tudi po 25. ... Kc7 26. Lc8: Tc8: 27. Da7+ Kd8 28. Da6: beli s prostimi kmeti na damskem krilu zlahka zmaga. 26. Df6 in črni se zaradi izgube skakača vda. Komentar: SILVO KOVAČ Sovjetski tekač Vladimir Klic je bil brezkompromisen borec Se vedno sodi med velike like svetovne atletske zgodovine Letos umrli sovjetski dolgoprogaš . čakoval «odgovor» Zatopka in Chata-Vladimir Kuc je že zdavnaj sodil waya, ki bi trojki omogočil samot- KITAJCI V SFRJ V Jugoslaviji se mudi športna delegacija LR Kitajske, katero vodi predsednik državnega kitajskega odbora za šport Kuang Ce-tung. Ženska mladinska odbojkarska šesterka Brega med spomine ljubiteljev atletike, saj spadajo njegovi največji uspehi v prvo povojno dobo, ko je začela u-padati moč legendarnega Zatopka. Nikakor pa ni Kuc v arhivu za'statistike, kajti njegovi rezultati so bili aktualni še pred komaj 10 leti. Glede samih rezultatov je Kuc v So--vjetski zvezi še sedaj aktualen, kajti njegov rekord na 5000 m so popravili komaj pred dvema letoma in atleti, ki danes tečejo na tej razdalji bolje od Kuca, so še zelo redki. Kuc spada nedvomno med velike figure v atletski galeriji, ker je kot vrhupski tekač starejše garde spa dal med atlete, ki so.tekli na čas. Svoje zmage je osvojil s tem, da se je premočno otresel nasprotnikov, ko je med tekmo napočil «njegov» trenutek. Rodil se je v ukrajinski vasi Aksinino, 7. februarja 1927, prvi važnejši rezultat pa je dosegel leta 1953, ko je 5000 m pretekel v 14’27”8, čeprav je bil med tekom, kjer bi njegov rojak Anufrijev kmalu postavil nov svetovni rekord, nekje na sredi glavnine tekačev. O Kucu kroži slikovita anekdota. Služil je v Rdeči armadi kot mornar in nekoč s tovariši slučajno prišel na neki stadion, kjer je bilo v teku atletsko tekmovanje. Pravkar so začeli tek na 5000 m. Ob prigovarjanju tovarišev naj bi si Kuc sezul škornje in stekel za tekmovalci kar v uniformi. Ujel naj bi ubežnike in na koncu tudi zmagal. Morda gre za neresnično zgodbo, ki pa spada k življenjepisu takega atleta. Svojo prvo veliko mednarodno zmago je Kuc izbojeval na evropskem prvenstvu v Bernu leta 1954. Trojka Kuc - Zatopek - Chataway je med' ostalimi finalisti teka na 5000 m veliko obetala in v nevarnosti je bil še sveži rekord Zatopka 13’57”2. Približno na polovico proge je Kuc nepričakovano močno pospešil in o-stal sam v vodstvu. .Sovjet je pri- no borbo za tri kolajne, pospešek Kuca pa je bil tako silovit, da nanj ni mogel odgovoriti nihče. Zmagal je s časom 13’56”6. Chataway je zaostal za 12”, Zatopek pa kar za 14”. Poraz je za Zatopka pomenil tudi zaton in od tedaj se je borba odvijala v glavnem z angleškimi specialisti. Chataway se je na srečanje med Moskvo in Londonom v Moskvi temeljito pripravil in start 13. oktobra istega leta je obetal nekaj več kot navaden tek za prvo mesto. Po svoji navadi se je Kuc skušal otresti nasprotnika s številnimi pospeški, Chataway pa mu je vedno sledil kot senca in Kuca na ciljni ravnini tudi prehitel. Rezultat 13’51”6 proti 13’51”7 je za oba tekača pomenil nov svetovni rekord. S tem časom je Chataway tudi izginil iz velikega kroga dolgoprogašev, Kuc pa se je komaj ogrel in samo teden dni kasneje v Pragi dosegel 13’51”2. Zatopek je tokrat zaostal za kar 28”. Naslednje leto 1955 se je ugodno končalo za Madžara Hiarosa, ki je v začetku septembra dosegel 13’50”8. Kuc je sicer komaj teden kasneje rekord že popravil na 13’46”8, I-haros pa je 23. oktobra še izdatno popravil znamko na 13’40”6. Za leto 1956 je imel Kuc jasne naprte : 13’40” na 5000 in 28’45” na 10000 m. Bil je velik realist saj je čas na 5000 m komaj popravljal svetovni rekord, na 10000 m pa je bil celo slabši. Delno je obljubo izpolnil 19. junija, čeprav je istočasno našel nekoga, ki je bil hitrejši od njega. V Bergenu na Norveškem je namreč Kuc tekel 13’39”6, Anglež Pirie pa je bil s 13’36”8 celo novi svetovni rekorder. 11. septembra je v Moskvi izpolnil še ostalo in s časom 28’30”4 dokončno določiti kdo bo boljši. Na 10000 m je Kuc kot po navadi na polovici teka tako pospešil, da ni nihče našel ne poguma ne moči za zasledovanje. Pirie je dobesedno pogorel in Kuc je zmagal v 28’45”6. Isto sliko je imel tudi krajši tek, kjer je Sovjet zmagal s časom 13’39”6, Pirie pa je zaostal za 11” in zasedel drugo mesto. Po Kucu je samo Finec Viren leta 1972 ponovil dvojni uspeh na olimpijskih igrah. Žal, je bil v olimpijskem letu 1956 Hiarus v nepopolni formi (zaradi političnih dogodkov na Madžarskem) in do pričakovanega srečanja ni prišlo. V začetku sezone 1957 je Kuc prvič občutil motnje na želodcu. Po krajšem zdravljenju se je vrnil v najboljšo formo in 6. oktobra dosegel 13’38”, teden dni kasneje v Rimu pa odločno naskočil svetovni rekord in ga s časom 13’35” tudi popravil. V zgodovino bo šel kot tekač, katerega edina taktika je bilo brezkompromisno in stalno napadanje. Njegova sposobnost je bila, da je za velike teke izbral tak ritem, ki je nujno vodil v bližino svetovnega rekorda. Mogoče ga je bilo premagati, vendar le z boljšim časom, ker je Kuc vedno dosegel to, kar si je zastavil. B. K. Tečaj za sodnike V četrtek, 6. novembra se bo začel na sedežu združenja italijanskih nogometnih sodnikov «R. C. Pieri» v Trstu (Ul. del Teatro 2) sodniški tečaj, katerega se bodo lahko udeleževali kandidati stari od 16 do 32 let. Tečaj, ki se bo začel ob 20. uri, misliti, da bi osrednja in vsesplošna struktura rešila težave, ki nas mučijo. Nasprotno, ustanovitev osrednjega organizacijskega aparata za mladino, bi po našem mnenju škodila. ; Zakaj? Zaradi tega, ker taka nova organizacija zahteva pripravljene kadre, zahteva, da bi obstoječe organizacije in društva oddvojila najboljše posameznike v osrednji odbor. Ob sedanji razpoložljivosti kadrov bi pa to bil organizacijski samomor za marsikatero obliko delovanja. Nesprejemljivo pa je mišljenje, da bi v osrednjo organizacijo dajali «take, ki niso nikjer angažirani». Taki, ki niso še nikjer vključeni, niso zmožni voditi že izkušene mladinske kadre v specializiranih organizacijah. Kakšno rešitev torej nakazujemo? V naslednjih mesecih in na naslednjih razgovorih bomo člani taborniške organizacije zastopali stališče, da bi taki posveti, kot je bil zadnji, bili pogostejši (recimo vsake tri mesece). Ti posveti, na katerih bi bile prisotne vse mladinske strukture in oblike delovanja, naj bi služile za medsebojno informacijo, nakazovanju osnovnih problemov in 0-vir (izogniti bi se morali drobnjakarstvu, ki naj ga reši vsaka organizacija zase) ter določanju strateških ciljev, ki bi jih moralo doseči mladinsko gibanje. Menimo, da bi na ta način zadostili konceptu in potrebam, ki jih nakazuje Mladinski krožek iz Gorice istočasno pa bi se izognili koncentraciji kadrov v o-srednjo strukturo, ki bi sčasoma zgubila direktni stik z bazo. V uresničevanju tega koncepta bi svoje mesto našla tudi mladinska komisija saj bi — tehnično mišljeno — taki posveti odlično nadomestili tekanje od članice do članice, od sedeža do sedeža, čeprav nihče ne zanika, da bo to potrebno tudi v bodoče. BOKS V POLTE2KI KATEGORIJI Zmaga Adimolfija TURIN, 1. — Italijan Domenico Adinolfi je v dvoboju,, veljavnem za naslov evropskega boksarskega prvaka poltežke kategorije premagal Nizozemca Rudija Lubbersa s k.o. v 2. krogu. Adinolfi bo verjetno eden izmed prihodnjih nasprotnikov Jugoslovana Mateja Parlova. Domači športni album KOLESARSTVO CIUDAD MEXICO, 1. - Nizozemec Roy Schuiten bo poskusil jutri še enkrat naskočiti svetovni rekord v enourni kolesarski vožnji. Ta poskus je prvotno nameraval opraviti danes, vendar so mu to njegovi trenerji odsvetovan. To bo že njegov tretji poskus. Kot je znano, sta včeraj prva dva propadla. Svetovni rekord v enourni kolesarski vožnji ima Belgijec Eddy Merckx (49,43195 km). AVTOMOBILIZEM Prihodnji «Safary rally 76» bodo organizirali v času od 15. do 19. aprila. V tem času bodo tekmovalci morali y treh etapah prevoziti skupno 51#) km dolgo progo in sicer bo trajal približno dva meseca in zmlel svetovni rekord, ki je od ju-1 b0 potekal ob torkih in četrtkih. Or-. . ______,, _ _____ lija pripadal Iharosu. , ganizatorji tečaja sporočajo, da je I v točno skupno 55 urah ter 10 mi- Olimpijske igre v Melbournu v na- treba za sprejem na tečaj predložiti j nutah. Poprečna hitrost vožnje bo ši pozni jeseni leta 1956 so morale pismeno prošnjo. I znašala 93,460 km na uro. V 3. AL je Primorec odnesel Ginnastici točki z njenega igrišča Trebenski mladinci so gladko odpravili enajsterico Domia Mladinsko košarkarsko prvenstvo: Bor - Pallacanestro Trieste .........................■■milil..■iiiuiiiiuii............................................................................................................ n .....................................................................................................n..... PERU Ta republika ob tihomorski obali Južne Amerike je bila vse do leta 1532 veliko inkovsko cesarstvo, ki so ga zrušili. španski osvajalci. Med leti 1821 in 1824 jje prišlo do državljanske vojne, ki se je končala s porazom Španije, tako da je postal Peru samostojna republika. Na ozemlju Peruja so nekaj let delovali francoski (v mestih Callao in Iqui-que) in angleški (v mestih Arica, CORREOSnt COLOMBIA iiiiiimui SPORT NA ZNAMKAH tiiilU::::: Callao, Iquique, Islay, Paita in Pisce) poštni uradi. Končno pa se je država odločila, da bo začela z lastno poštno službo. Ker ni bilo na razpoalgo samostojnih znamk, so leta 1857 na vsem ozemlju uporabljali znamke zasebne pomorske družbe «Pacific Steam Navigatìon Company». Na znamkah so bile kratice P.S.N.C., ladja in vrednost znamke. Te znamke so seveda danes prava redkost. Leta 1958 pa smo zabeležili prve samostojne znamke, na katerih pa še ni imena države, ampak samo njen grb. Ime se je prvič pojavilo šele leta 1866. Kar zanimiva in pestra poštna zgodovina. Tudi v tej državi pa je ostala športna tematika nekoliko odrinjena v ozadje. Izšlo je le malo znamk in te so vse za letalsko pošto. Kot tematika pa ima levji delež olimpijska. Prva serija, ki jo sestavljajo šti- ri znamke in blok, je izšla leta 1948 ob priliki olimpijskih iger v Londonu. Prikazan je zemljevid, na katerem je začrtana proga Peru — London, košarka, metalec diska in streljanje s pištolo. Isto serijo so leta 1956 pretiskali z napisom «Mel-burn 1956». Pretiskali so seveda tudi blok. Za olimpijske igre v Rimu sta izšli dve enaki znamki: olimpijska bakla, lovorjev venec, zemeljska o-bla in tradicionalni olimpijski krogi. Za Meriko pa je izšol kar šest znamk, ki so tudi tokrat enake: levi strani je starogrški metalec diska, v sredini pa priložnostni napis v mehiškem slogu. Ob priliki zadnjih olimpijskih iger v Miinchnu pa je izšla znamka za 8 c., na kateri je prikazan staroinkaški bojevnik. Končno sta izšli še seriji, ki obravnavata košarko. Leta 1965 je bila Peruju poverjena organizacija 4. svetovnega prvenstva v košarki za ženske: na štirih znamkah so prikazani stiliziran koš, žoga (v obliki zemeljske oble) in državna zastava. Leta 1973 pa sta izšli znamki ob priilki prvega svetovnega košarkarskega festivala: v sredini znamke je koš. Ne moremo reči, da je ta skromna zbirka grda, vendar pa so motivi precej naivno zbrani ali pa povzemajo arhaične kipe atletov. Najlepša je znamka za olimpijske igre v Miinchnu, saj skuša prikazati nekaj izvirnega in zaradi tega lahko upamo, da bo poštna u-prava nadaljevala po tej ubrani poti. KOLUMBIJA To ozemlje je postalo samostojna republika leta 1819, vendar je bilo do leta 1886 v federaciji z Venezuelo in Ekvadorjem. Politično življenje samostojne države je bilo že od samega začetka zelo burno, kar lahko zasledimo tudi na znamkah in to zaradi različnih imen, ki so se na njih pojavljala. Od začetka so tu poslovali le tuji poštni uradi in sicer: v Santi Marti so bili francoski, v drugih petih mestih pa angleški. Leta 1859 je izšla samostojna državna serija z napisom Confede-ration Grenadine, leta 1861 se je smo pa prišli do novega imena, ki velja še danes: Republica de Columbia. Poštna uprava ni pretiravala s tiskanjem novih serij in se je, kar ge športnih znamk tiče, omejevale v glavnem na dogodke, ki so povezani s športnimi dogodki Južnoameriške celine. Prva serija je izšla leta 1935 za tretje olimpijske igre Srednje in Južne Amerike. Izšlo je kar 16 znamk s prikazi raznih športnih panog in simbolike: nogomet (2c), met diska (5c), olimpijski pozdrav (5c), tek (7c), tenis (8c), štafetni tek (lOc), plavalni bazen (12c), kip a-tleta (15c), bezbol (18c), pogled na mesto (20c, 50c, IP in 2P), plavanje (24c), razni grbi (5P) in končno kondor (10P), ki je simbol Kolumbije. Kot vidimo je bil torej že takrat dan neke vrste pregled raznih zanimivih športnih panog, kar po pravici rečeno preseneča pri prvi seriji s športno tematiko. Dve leti kasneje so bile v Kolumbiji na sporedu četrte igre. Tokrat so izšle le tri znamke namenjene nogometu (le), metu diska (lOc), in teku (1P). Ta serija je tudi stilno veliko slabša od prve. Pete igre so bile na sporedu šele leta 1946. Izšla je le pretiskana znamka z napisom «V. Juegos Del C. 1946». Pretisk je v različnih barvah. Redno pa so bila v Kolumbiji na sporedu državna atletska tekmovanja. Ob priliki sedmih iger sta leta gi. Iste znamke so kasneje pretiska-li z napisom «Aero» in so prišle v uporabo za letalsko pošto. Leta 1957 sta izšli dve seriji, o-ziroma tri znamke. Prva znamka je frankovna in prikazuje sabljača med napadom na nasprotnika. Znamka je izšla za Južnoameriško prvestvo v. sabljanju. Za -kolesarsko dirko po Kolumbiji pa sta izšli letalski znamki, na katerih je prikazan kolesar med vožnjo. Kot zanimivost naj povemo, da so te tri znamke kvadratne oblike in da je slika, oziroma motiv, prikazan diagonalno. Bolivar je velik južnoameriški heroj, ki se je dolga leta boril proti španskemu okunatorju. V njegov spomin organizirajo tako imenovane bolivarske športne igre. Leta 1961 so bile sedme igre na sporedu v Ko- barve so skrbno izbrani, tako da je ta serija res zanimiva. Dve letalski in dve frankovni znamki sta izšli tudi v obliki bloka, ki je tudi edini blok s športno tematiko. V Galiju je bilo leta 1963 na sporedu atletsko prvenstvo Južne A-merike. Na letalskih znamkah, pri katerih je zelo zanimiva njihova velikost, je prikazan v sredini atlet med preskokom zapreke, ob straneh pa so zastave držav, ki so se prvenstva udeležile. Tudi tokrat je bil država spremenila v Estados Unidos j 1954 izšli frankovna in letalska se- de Nueva Grenada. Leta 1862 se je pojavilo novo ime in sicer Estados Unidos de Colombia, leta 1886 rija po dve znamki. Na prvi znamki je bakla in stiliziran stadion, na drugi pa atlet in trije olimpijski kro- lumbiji. Izšli sta tako seriji, ena za frankovno, druga za letalsko pošto. Frankovno serijo sestavljajo štiri znamke: boks, košarka, tek in nogomet. Letalska serija pa je sestavljena iz treh znamk: skoki v vodo, tenis in košarka. Motivi in motiv zelo skrbno izbran. Istega leta je izšla še letalska znamka ob priliki tridesetega ten škega prvenstva Južne Amerike. Prikazana sta atlet med akcijo in pa emblem iger. Za devete vsedržavne športne i-gre sta leta 1970 izšli znamki za letalsko pošto. Prikazani so trije 0-limpijski krogi in emblem iger. Tudi ob priliki desetih iger je izšla znamka za 2 P, na kateri je prikazan stiliziran tekač na startu. Leta 1974 je bilo v Galiju na sporedu drugo svetovno prvenstvo v plavanju. Na letalski znamki za 4,50 P so prikazani stilizirani plavalci, ki pa nas prej spominjajo na ribe kot na ljudi. Celotna zbirka te države je torej precej zanimiva in motivi v glavnem skrbno in originalno izbrani. Zanimivo pa je, da se Kolumbija ni na svoj-.h znamkah nikoli spomnili (Nadaljevanje m 8. strani). Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. .ft!?® l?ar0l"rVna za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija i S o/in,eV'"