Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedelfah Din 1*—. UREDNIŠTVO m »)>•]« V M.n-bom, forčižera olioa ft- 4* I. nadbtr-UPRAVA k nabot« V Joriičevi •K« it. 4, prHHije demo. Tele-ioa »4. 24. — SHS postnoookerBi račun *t«r. 11.787. Ha naročila brest denarja mt nt o«bra. «— Rakopiai a« m vračajo* PoSttoTna v fdtdvlrif cAe dmaftr'® §lev. -•75 TABOR ► s a m e z n e številke ; N avadne Din —‘'75, ob nedeljah Din 1'—. »TABOR* ishaja vaak dna, raavoo nedelje m prašnikov, ob 18. ari s datumom naslednjega dne ter etan« mesečno po posti D 10-—, za ioo* zomstvo D 18' , dostavljen na dom sa ioo* D 11*—, na izkaznice D 10* inserati po dogovoru. Naroča aa pri opravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4 Leto: Vlil. Maribor, četrtek 13. januarja 1927. Številka: 9. Do 25.1 m. n® bo nobenih izprememb Opozicija umaknila zahtevo za sklicanje Parlamenta. — Uzunovič obljublja izenačenje davkov- Beograd, 12. jan. Danes dopoldan .je bil ministrski Predsednik Uzunovič v avdijenci na uvoru, ki je trajala od 11—12. ore. — Pred avdijenco je v družbi ministra Vujičiča izjavil vašemu dopisniku, da prod 15. januarjem ni treba pričakovati no; benih izpremetni) in so mogoče nadejati kakih političnih dogodkov globljega pomena. Opozicija je umaknila svojo zahtevo po takojšnjem sklicanju parlamenta, predvsem radi tega, kerso vsi posuino na agitacijskih potovanjih. ... Ministrski predsednik Uzuno\ic je tudi izjavil, da bo glavno stremljenje sedanje vlade izenačenje direktnih davkov in da bo poleg proračuna v svoj delovni program sprejela tudi izdelavo zakona o centralni upravi. RomuitHa svsst® zaveznica MaSe antante? Dvomljive izjave romunskega poslanika. Beograd, 12. januarja. Beograjski tisk objavlja izjavo romunske'''’ noslatnikji na našem _ dvoru, ki jo je podal v zimaniem ministrstvu. komunski noslainik je dejal, da se prijateljska politika nanram naši državi ne bo izpremenila in da ostane Rotmmija v bodoče zvesta zaveznica Male antante-Demantiral ie tudi vesti, da b,i Italija igrala vlogo posredovalca v vprašanju ženitve A’oj vode Albrechta s pri-ncezo Ileaino. VznemIHep*® v prestolni Madžarska zadnji Člen Mussolinijeve verige. Beograd, 12. Jan-Dopoldanski listi Prinašajo _ obšvnp komentarje o proiektu potovanja grofa Bethlena v Rim. Vsi komentarji se krijejo v kopstRtactii. da pomeni ska pogodba med Mesarsko in Italiio nadaljevanje obkoljoval_ne politike, ki jo stalno zasleduie italijanska diplomacija. Omenjeni pakt bi pomenil nov člen v verigi, ki jo sklene Mussolini krog Jugoslavije. Proračun zrn vrhovno državno upravo Beograd, 12. januarja. Danes popoldan sc bo v finančnem odboru nadaljevala proračunska debata. Na dnevnem redu je pričetek specl-j&lne debate v vrhovni državni upravi- Bolgarija pod angleškim protektoratom ! Zanimivo pismo generala Savova generalnemu štabu. — ZbUžanje z Jugoslavijo — nemogoče! — Slaba Politika dr. Ninčiča rodi slabe sadove! Sofija, ll- januarja. 2o nekaj dni se opaža v vrstah bolgarskih častnikov in politikov neko ta-jinstveno^ gibanje, kt so mu jc doslej zaman skušalo pritj do dna. Splošno pokornost so \'zbujala pogosta potovanju •visokih bolgarskih častnikov po državj. Vašemu dopisniku se je končno posrečilo zvedeti za povod temu tajinstvcnc-mu nemiru in sicer na podlagi Pisma ge-nerftla Savova, Prejšnjega generalisima bolgarsko armado za č^sa obeh balkanskih vojn in nekdanjega bolgarskega Poslanika v Franciji. (Pri Brev«HniCi je jbil poražen). Generala Savovasmatrajo danes za glavnega genta Anglije v Bolgariji. Pisal jc bolgarskemu generalne- —ufa- *■ V.wu^_« ^ ^ Lu*vi *.«Xk’Oi , obstojajo za stabilizacijo Bolgarije samo dve možnosti. Prva možnost bi bila zbližanje z Jugoslavijo, druga pa angleški protektorat nad Bolgarijo. Da se izvede Prva, bi morala na vlado priti zopet bolgarska kmetska stranka, kar pa je popolnoma izključeno. Preostane torej edino še protektorat Anglije. Zato se mora z vsemi silami delati na združitev vseh bolgarskih strank k omenjenemu cilju. Vsakogar, ki hi sc temu Proti-vil, jc treba onemogočiti — uničiti- Savovo Pismo je bilo v bolgarskem generalnem štabu zelo simpatično sprejeto. Razen tega pisma je general Savbv pisal baje še dve, v katerih natančno detajlira vprašanje protektorata. Kakor hitro bi Velika Britanija prevzela protektorat. bi razbremenila Bolgarijo vseh mednarodnih, posebno pa v Nepid^-ski POgodbj določenih obveznosti. Vse pa jc odvisno in v zvezi z livorn-skim sestankom Mussolinija in Chamberlaina. Tako daleč nas je torej dovedla naša zunanja politika. Jugoslavija je dobesedno obkrožena od sovražnikov in treba bo le ATzxligniti roko in... Edina rešitev za našo državo bi bila prijateljska pogodba qt Rusijo. Bila bi le naravna posledica težnje vseh Slovanov po zdru žitvi. Da bi SSSR bila takoj pripravljena stopiti y priiateljske odnoša.ie, dokazujejo ofjcijelni ruski listi, ki so z veseljem Pozdravili odstop Ninčiča ter obenem izrazili up, da bo Perič krenil na drugo not in si poiskal Prijateljstvo z Rusi. Žalostno je le. da .io doslej le še Jugoslavija, ki ni Priznala SSSR. do-eitn so jo žc priznale vse druge države — velesile. Ravno tako ie črn moment w naši zunanji politiki dejstvo, da sta si Jugoslavija, in Bolgarija sovražni, mesto, da bi si prijateljsko podali roke! — Bolgari, ko so našli zaprta vrata nri bratih, si iščejo pomoči pri — sovragih. Kaj pomenja angleški protektorat nad državo vi naši soseščini, dokazujem že samo britanske aspiracije v Albaniji. — Italija nas bo uničevala s silo, Anglija pa na gospodarskem Polju... Dnevna kronika — Jubilej češkoslovaške revolucije. V Pragi sc pridno pripravljajo na svečano proslavitev lOIetnice začetka borb za češkoslovaško neodvisnost, ki so se pričele na italijanskem teritoriju. Češkoslovaški narodni svet a. Parizu (Ma-sarvk—Beneš) in njegovi organi so organizirali v Ttalj.ii prostovoljce, ki šobili italijanski vjetnjki, a so se kasneje aktivno udeleževali krvavih bojev na frontah in se proslavili v italijanski armadi. Talijapske legije so bili argumenti v Masarvkovcm diplomatskem delu za časa vojne, ki ga j© uspešno vršil v Parizu, Londonu, Washingtonu m tudi na mirovni konferenci v Versaillesu. —-Jubilej ustanavljanja italijanskih legij so bo vršil 17. t-rn. Pripravljajo sc velike narodne svečanosti, ki jih bodo v velikem stilu priredil© legijonarske organizacij©. — Sugak kot prosta luka. Vč-vnj zvečer sc je vršila prva seja propagandnega odbora za prosto luko v Sušakii. —-Sklenilo se je) odposlati prihodnje dni v IJeograd posebno deputacijo. Začetkom svečapa se bo vršila v Suš&ku anketa o tem vprašanju. Odbor namerava zgraditi tudi nov kolodvor na Su-šaku. — Organizacija naših glasbenih prilik. Kot dodatek k zanimivemu dopisu g. prof. Suhorja v četrti št- »Tabora« blagovolit© sprejeti še sledeče: V letih od 70—74 sem obiskoval ptujsko real. gimnazijo. Čitalnica še takrat ni imela stalnega pevskega zbora. Da prireditve v nji niso bile brez petja, jc mnogo žrtvoval takratni blagi naš profesor dr. Karol Glaser- Po nasvetu g. Veikslerja je izbral več dijakov med njimi brata raj. odvetnika dr- Juriela, mojega bratranca, poznejega ravnatelja dež. blagajne v Ljubljani Antona Reicha, Ant. Gregoriča in mojo malenkost. Vežbal nas jo večkrat na teden z veliko potrpežljivostjo, pogostil s prayo slovansko gostoljubnostjo. Pod njegovim sprotnim vodstvom smo ATečkrat zapeli v čitalnici, ki so jo obiskovali tudi N^mci kot dr. Štafeta itd- Kako ponosni smo bili radi tega, kako navdušeni za sveto narodno stvar, kako hvaležni blagemu učitelju! — Janez Reich, nadučitelj vi pokoju, Strdišče pri Ptuju. — Lep Arzgled narodne požrtvovalnosti. Turist, ki je bil v nedeljo dtne 9- trn. ob krasnem zimskem vremenu pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, nam poroča: Učiteljstvo narodne šole tik ob naši državni meji na Ostrem \rirhu Priredi _ v kratkem (18. t. m-) za šolsko mladino božičnico, za katero nabira prispevke v blagu in denarju, da lahko obdari našo deco -ob severni granici- K maši pri Sv-Duhu prihaja tudi dokaj Slmvencev in Slovenk iz Avstrije, ker duhovnik _ v avstrijskih Sučah mc razume našega jezika. Vsak, tudi najmanjši dar j» ""veda dobrodošel; doposlani Prošnji so se že posamezniki odzvali, mnogi tudi iz Maribora. Preteklo nedeljo Po maši pa ie prišla priletna slovenska kmetica iz bližnje A Avstrije k g- učitelju ter mu je rekoč, da hoče pomagati r<"ml slovenski cleci v sArobodni Jugoslaviji, izročila — ra njene razmere gotovo zelo visoko svoto — 200 Din v gotovini. Brezdvom-no krasen vzgled nesebične narodne po-žrtvovalnosti. ki bi po pravici zaslužil, da ga posnemamo vsi po svojih —“eh. — Darila vi blagu ali v gotovini sprejema vodstvo ljudske šole pri Sap Duhu na Osrtem A-rhp, pa tudi naše uredništvo. — T. G. Masaryk o zdravju. Predsednik Češkoslovaške republike bo meseca marca star 77 let- Znano je, da je kljub visoki starosti š© vodno čil in zdrav in tudi duševno popolnoma _ svež. Povodom nekega intervicAva jc dejal: »Nimam namena se hvaliti pred ATečorom, vendar smatram, da je zmernost y vži-vanju jedi in pi.iače odlična higi.ietiska metoda- Mogoče večina ljudi preveč zavživa. Človeškemu zdravju je potrebno mnogo zraka in sotnea, ki se ga mora neprestano iskati in se mu izpostavljati. Neobhodno jc potrebno tudi fizično delo (sokolska telovadba in umivanje pred telovadbo) in duševno delo. Imeti skrbi in se boriti Proti njim ter za dosego določenega cilja. Naposled pa trdno verovati v svo.i življenski program, verovati, v svojo zvezdo. — PotoAranje yorškega vojvode okoli sveta. Vojvoda in vojvodinja od Voirka sta nastopila potovanje okoli sveta na križarki »Reno\vn«. Glavna svrha 34.000 milj dolgega potovanja je‘ poset britanskih dominijonou Predvsem pa obisk novega avstralskega glavnega mesta Canberre- Vojvodski par je spremljal 'princ Walleški in jata zrakoplovov ter torpedovk- V političnih krogih sc go-vo- V soboto, 15.t.m. se bo vršil ob 20,uri v G otzovi dvorani P *- L * E * S hM h, v korist fondu za po Kralju Petru I. stavitev spomenika Osvoboditelju 2M2E223S£«3BmBji31H ri, da je Potovanje v zvezi z velikimi reformami v organizaciji britanskega imperija. Govori se, da odslej ne bodo več politične osebe guvernerji, temveč člani kraljeve hiše kot podkralji. Za aArstral-skega podkralja je izbran yorški vojvoda im to je glavni cilj njegovega potovanja. — Pitiigrilli ranjen v dvoboju. Znani italijanski pisatelj PittigriUi se je A^čeraj dopoldne dvobo.ieval z novinarjem Ale-ssi. V Petem kplu — dvoboievala sta sa s sabljami — je bil pisatelj te*k© ran* jen na okrazu. Boj se je prekinil in nasprotnika sta sc ločila, ne da bi se pobotala- — Nogometna tekma med samci in oženjenimi. Cela Italija se bavi z Mussolinijevo originalno odredbo glede samcev- Povsod se vrše stave med oženjenimi in samci. V mestu Biclba so Prešlo stave celo na športno polje. Vse mesto je bilo razburjeno. Nogometna tekma med samci in poročenimi. Samci so trdili, da so_ jačji jn bolj sveži kakor poročeni moški, ti pa so trdili nasprotno- NaP0ATedali so si tekmo. Vse mesto je stavilo ogromne stave, vsi prebivalci so Prisostvovali tekmi- Palmo zmage so si priborili samci, ki so premagali svoje nasprotnike a^ razmerju 4; 1! — Kako se dobi energična čeljust? Mnogi so že skušali po zunanjih znakih ugotoviti človeški karakter. Toda taka definicija karakterja je ponavadi napačna. Tekom časa so se l)ostayiile definicije, na podlagi katerih so ljudje drug drugega sodili. Tako na pr. oni, ki ne gleda drugemu v oči, nima dobrega značaja. Znak -nervoze je, ako kdo v govoru vrti svoje ali tuje gumbe na suknji, ali riše s svinčnikom, maha z rokami- Na ta način so_ ljudje prišli tudi do zaključka, da imajo močan karakter oni ljudje, ki imajo močno razviito dolnjo čeljust! Izkušnja pa uči drugače- Dognalo se je, da imajo ljudje s slabo čeljustjo izredno jako energijo in obratno- Razlog tkzv. energični čeljusti leži v tem. kako se je človek kot dojenček hranil. Pri deci, ki pije mnogo iz steklenice, se razvije malo energična čeljust. Hrana upliva tudi Pri odraslih na oblikovanje čeljueti. — Impozantno čeljust pa si da lahko člo-vek tudi delati in to pri zobozdravniku, ki s srebrnim ali zlatim mostom lahko popolnoma preoblikuje čeljust. Energično čeljust imajo tudi o-ni, ki — žvečijo-Tu Pridejo Predvsem v poštev Ameri-kanci in naši — čikarji. g Železniki materijal za ^--»mnljo. Generalna direkcija romunskih železnic je z odobronjem ministrskega sveta ©odpisala pogodbo za nabaATo ^ezni-škega materijah iz Nemčije v vrednosti 40 milijonov zlatih mark- Naročilo bo izvršeno na račun reparacij toda y obliki posojila. Naročilo mora -bit} izATrše-no tekom enega leta. Materijal, večinoma tračnice in kretnice, bo dobavila skupina nemških industrialcev s l\rup-pom, Voeglom in VVelfom na čelu- Nova zračna zveza Dunaj—Rim. Minulega leta je bila otvorjena prva zračna proga Dunaj—Celovec—Benetke ki se je dobro obnesla. Z ožigom na rentabilnost .ic podjetje Progo 10. tm- Podaljšalo do Rima- Pot z Dunaja v Rim traje le 6 ur, kakor iz Prage v Pariz. — Sovjetsko orožje v Italiji. Francoski listi poročajo, da so bile najdene v bližini Colligna v Piemontu ogromne količine orožja hi municije, označene s sovjetskim znakom. — Služkinja — princesa. Med tem kp se ves svet smeji originalnim pustolovščinam lažnjivega nemškega princa, se doznava iz Erfurta, kjer je Domela pričel s svojimi pustolovščinami, da se je tamkaj že pred meseci dogodil sličen slučaj. Služkinja Marta Burth, ki je službovala A’ hišah visoke aristokracije, se je priučila n$v*d njenih delodajalcev in jih izrabila v to, da se je izdajala za princeso Margareto Prusko, nečakinjo bivšega cesarja. Nastopala je v elegantnih toaletah, ki jih je naročevala, a ne plačala- Vendar pa njen delokrog ni bil tako obsežen kakor delokrog Domela, ker jo jc policija kmalu aretirala, -*# '• ■•- - •• fe > .-‘ »TA n OH* ^ ^ V Maribora'. dne T.3- Jsmuarja 1927. □□□□Danancno Mariborske vesti Maribor, 12. januarja. Prve odredb® novega prometnega ministre P r e j e 1 i smo: Polni nad in u- pov so pričakovali železničarji Prvih n&redb nov:eRa prometnega ministra, pričakujoč od njega, da bo vzel v roke metlo in porue.tel z železno roko Avgijev hlev. Prvič, odkar obstoja Jugoslavija, je v vladi za ministra drugih strok vojak. Ker so znani baš srbski . višji častniki Po strogosti in poštenosti, so malone z veseljem pozdravljali baš železničarji njegov nastop- Zdi se pa, da bodotudi topot razočarani, kajti prve odredbe so že prispele. Nareiajo, n. pr-, da uradniki med službo ne smejo jesti! Ta odredba sega že v personalne zadeve vsakega posameznika, ki jim je po vsej pravici vsak sam gospodar! Mar hoče g. minister s tem doseči, da se u-radniki, ki bodo imeli le dvakrat na dan(?) časa jesti, ne bodo mogli Pritoževati, da jim plača ne zadostuje? Duševni delavci-uradniki ^potrebujejo za svoje ogromno delo tudi primerno hrano in z njimi se ne more postopati kakor z vojaki! Druga narftdba je, da uradniki med uradnimi urami ne smejo sprejemati Privatnih strank ter da se ne smejo med seboj v privatnih zadevah pogovarjati. Tu ne bomo komentirali. Pojasniti hočemo le, odkod te salomonske odredbe? So iz enega vidika popolnoma. razumljive. G- minister pozna gotovo jako dobro razmere v — Srbiji-So i je znano, da so tamkaj tirfcdniH u-radovali jako ležerno. Pili so črno kavo, jedli, »prejemali obiske prijateljev, znan cev in sorodnikov' in bolj malo delali. Naj ne bodo radi tega prizadeti užaljeni, toda je tako! Zato ni čuda, da je gosp. mm!»ter sklenil napraviti temu konec! Toda, kakor že omenjeno, g. minister pozna dobro razmere na srbskih železnicah. Vprašanje je. dali jih nožna tudi V Sloveniji. Iz njegovih odredb to ni baš razvidno. In ravno v tem leži krivica. Sloveniji, ki je znana kot jako dobro u-Pravno organizirana dežela in baš naše železnice so na glasu, da bolje ne morejo obratovati, kakor obratuieio. Isti o Razlagovi ulici, sprožila nabita pištola. Krogi ja. jo obtičala kolesarju v desnem stegnu- Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnico. Rana ni nevarna, in jp upati, da se bo kmalu zacelila. m Vlom v gostilno Puntigam. V noči od nedelje n^ Pon deliek so neznani storilci s Ponarejenim! ključi vdrli v gostilniške prostore pri »Puntigam« V Mlinski ulici in odnesji natakarici iz zaklenjene omare 1250 Din gotovine, dve škatli cigaret in večjo množino cigar. Tatovom so baje že na sledu. _m Mednarodna vlomilca Szabo in Ihring priznala vlome v mariboske šole. Znana madžarska vlomilca, ki sta nad leto dnj nekaznovano plenila po naših državnih blagajnah in so specializirala v šolskih tatvinah, sta te dni na okrožnem sodišču priznala oba vloma v šoli V Razlagovi in Cankarjevi ulici, iz katere sta odnesla fond za božičnico revnih o-trok', ki je razpolagal z gotovino 20.000 dinarjev. m Dva nevarna vio»»tS<~.> aretirana. — Včera ije bil aretiran v Mariboru nevaren tat in vlomilec R. Erthol, ki ga zasledi'ie orožniška postaja v Tirni nri Prevaljah radi vloma in tatvine, ki jo je izvršil meseca novembra minulega leta v črni. Nekoliko dni je delal pri tvrdki Nasimbeni in pokradel zidarjem omenjene tvrdke raznih oblek v vrednosti 3500 Din. Obleke je raznečal deloma v Marenbergu. deloma v Mariboru, deloma pa sc jo sam okoristi s tatvino. Bil je odda« okrožnemu sodišču. — Včeraj je bil tudi aretiran Avgust P- ki ga zasleduje orožništvo iz Sv- .Turina ob Pesnici radi tatvine, ki jo ie izvršil na škodo tokratnega gospodarja. Pokradel je raznih oblek v vrednosti 3591 Din. Zasleduje pa ga tudi orožpištvo stanice Guštanj, kjer je vlomil v hišo Posestnika Tvana P. jn m« pokradel oblek v vrednosti 3750 Din. Tudi niega se je oddalo sodišču, kljub temu, da tatvino trdovratno taji. m Kuharski tečaj na zavodu Vesna se začne 16. t. m. 46 m Koledarji Jugoslovanske matice se dobe vsak dan od 5.—7. ure v pisarni v Slovenski ulici 2 I. ftlaroctao gledaliif® repertoar. Sreda, 12- januarja 0b 20. »Mnnon« ab. B- Kuponi. v s Četrtek. 13. januarja ob 20. »Orlov« ab. C- Kuponi. Petek, 14. januarja- Zaprto-Sobota, 15. januarja ob 20- uri »Večni ! mladenič«. Premijera. Proslava 5fllet- I nice umetniškega delovanja g. A. Danila. Nedelja, 16- januarja ob 15. uri. »Večni mladenič. Predstava za zunanje goste. Iz sded. pisarne fP. n. abonentom). . Kdor izmed gg- abonentov se želi ude-"“Ziti današnjega koncerta »Glasbeno Matice« a ima v gledališču nocoj abonma si lahko t0 predstavo ogleda drugič-ako do sedmih zvečer javi to gledališču-Proslava 50letnice umetniškega de-lovanja g. A. Danila. Opozarjamo cenj. občinstvo na pomembno slavje, ki bo v gledališču v soboto 15. tm-, kjer bo vil Petdesetletnico umetniškem delovanja g. A- Danila. Nastopil bo v naslovni vilogi zabavne in zanimivo moderne komedije »Večni mladenič«. Vabila za Proslavo smo že razposlali. C e smo slučajno pri tem koga prezrli (kar je bilo pri veliki razpošiliatvi čisto mogoče), ga vabimo tem potom- Prosimo pa, da se vstopnice čimpreje rezervirajo. (Telefon ' 382). Kiifto KINO »TJNION« (preje »Biosfcop«) »PASJE ŽIVLJENJE«. V glavni vlogi največji komik sveta Uiarlie Chaplin- Izborna igra Charlina. bal ve smeha! — Razen tega se igraše veseloigra »Gospa, obnašajte se dostoil no«. KINO »APOLO«. Predvaja od torka ]1. do četrtka 13. jan. »SICILJANSKE NOČI«. Film strasti, svežosti, lepote in mladosti. Poset v noči _ aeronlan — knez in žene — čast obitelji — na življenje in smrt. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od srede dne 12. ian- do vklju- : čno petka dne 14- januarja: HARRY HILL v, filmu: »ZRAČNI HAJDUK«. Senzacijski Pustolovni film v 6. činih, i Napeto avanturistično, razburljivo, a viendar komično!! »GRAJSKI« KINO. predvaja od pondelika lO., do četrtka 13. januarja »LAŽNJIVA SRAMEŽLJIVOST«, rilm o spolnih boleznih- Velikansko 1 filmsko delo. ki nam pripoveduje o bb-varitvi, profilaksj proti spolnim boleznim. Predstave so ločene za. gospode in I dame: Za dame: nondeljek, sredo in Čc- | trtek ob pol 7. uri. torek ob pol 9. uri- 1 — Za gosnode: Pondeljek sreda in četrtek ob Pol 9- uri, torek ob pol 7. uri. — Za dijaštvo in vojaštvo sredo in četrtek’ ob pol 5- uri- Ha stanovanje in hrano se sprejme dijak ali dijakinja s 1. febr. Stolna ulica štev. 1, I. nad. desno (Špindler). * Soha se tako; odda. Ob železnici št. 8/II. 55 Oddam mehllrana soho s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, nasproti kolodvora, eni ali dvem osebam. Naslov v upravi lis'a. 54 Profesor pitale po izkušani metodi slovenščino in nemščino, tudi slovensko in nemško stenografijo. Razlagova ul. 15, pritličje. 57 POZOR! Uradniki, finanenrji železničarji, diiaki in delavci obiščite brivnico ŠTEFANA TOMAN, Aleksandrova cesta 30 poleg krojača Cverlin, kjer se vam nudi prvovrstna postrežba in jako nizka cena. 58 Odda.se soho. 'X..T: sebnf vhod, solidnemu gospoda. Naslov v upravi. 56 Uin*raria z 2—3 delarnimi VllliibUl Ju moči se sprejme v Krčevini. Vprašati Glavni trg St. 4 v trgovini. 53 7HCTfliIII EUnJI neno ruto pri nakupu za Din 100— vrednosti blaga pri J.TRPIN, Maribor, Glavni trg 17. 2543 ■.a>' ’. '.■vnvv UibV’.;. . <-''Ti v« LV«.*sv •jtAShhv. V ■* - ^ . ■ . ■ _______________________________________________________________________________________________________________________ Posebne osmrtnice se ne bodo izdale. Naš dobri soprog, oziroma oče itd., gospod Janko Košan gimn. profesor v p., odlikovan * redom sv. Save IV. st je danes zaključil svoje požrtvovalno in trudapolno življenje v 70. letu svoje dobe. Pogreb se vrši dne 14. januarja ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Maistrova ul. 1, na mestno pokopališče v Pobrežju. Šv. maša zadušnica bo darovana dne 15. januarja ob pol 9. uri v župni cerkvi sv. Marije v Mariboru. MARIBOR, dne 12. januarja 1927. 59 Ana Koian, sopioga. — Dr. Janko Košan, Leon Košan In Anica Koian, otiocl. — Margareta Kešan, roj. Scarpa , Filomela Košan, ioj Antonescu, sinahi. — Odorel In Irinel, vnukinji ter rodbine Kartin, Voušek in Pauer. LTi*k V' XM>kiirnai l Mtnrt btrrr predstavnik: Stanko D e t e 1 a, ravnatelj. Urednik Vekoslav fiiz-olf, aotninar, Jahaj »teli' Koasorali