Leto VII, štev. 213 Ljubljana, četrtek 16. septembra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din Offaai po Uredniitvo • Ljubljana, Knaflora uttca ker. 5fL Telefon her, 7a, p >00« tud> fttCT. J4. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OprsvnBtv*! Ljubljana, Prešernova ulica it 54. — Telefon St. loseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica it 4. — Telefon U. «q» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. x. — Celje, Aleksandrova Račun prt po&tnoa čelu zavoda 1 LJub-Jana it 11.841 • Praha čisto 78.180. Wien,Nr. 105.141. LJubljana. 15. septembra. šola Je v tako ozki zveri z notranjimi državnimi problemi in nacijonalno kulturo. da se šolska in učiteljska vprašanja nikdar ne morejo reševati na slepo, poljubno ali kot mehanični problemL Šola ni prometno sredstvo, ampak kulturna institucija, ki naj služi v najvišji stopnji znanosti in poklicni izobrazbi, v srednji in osnovni stopnji pa širokim vidikom splošne izobrazbe in vzgoje v duhu humanitete. morale in v smeri materijelnih in duševnih interesov naroda in narodne države. Notranja konsolidacija in duhovno ujedinjenje po načelih naše državne ustave je velika in važna stvar, brez katere ni močne države. Mnogo zla so v tem oziru povzročile že one stranke, ki so premišljeno in neprestano podpihovale in huj-skale proti temeljni ideji našega naroda. Sporazumaška politika je poklicala tudi nekaj oseb iz preje separatističnega tabora na vlado, da pomagajo ustvarjati duhovno edinstveno in konsolidira-no narodno državo. Ne presojamo jih po besedah in okrožnicah, dejanja govore resnico: Kočevsko šolsko vprašanje je ena najbolj važnih sestavin splošnega narodnega pitanja. Prosvetni minister Pri-bičevič je zavzemal pravilno stališče kulturne reciprocitete slovenskega šolstva na Koroškem. Okrog 100 tisoč koroških Slovencev je brez slovenskih osnovnih šol. Vsega skupaj so bili na Koroškem štirje narodni učitelji Slovenci in še te je koroška deželna vlada pregnala v nemško ozemlje. Po načelu reciprocitete je minister Pribičevič prestavil iz Kočevskega menda 15 nemških učiteljskih moči in jih nadomestil s Slovenci. Premeščeni učitelji so dobili ugodna mesta. Učiteljska imenovanja zadnjih mesecev, odkar so na oblasti zaupniki Radiča in Puclja. kažejo, da so se vrnili skoro vsi nazaj na Kočevsko, izvzemši one, ki si sami ne želijo nazaj. Poslanec SLS S. Škulj se trudi, da se vrne Kočevarjem nemški uradni jezik, poslanec Radičeve stranke in sedanji minister Pucelj vrača na Kočevsko nemške učitelje. To ni-politika, ampak licitacija za volilne kroglice na Kočevskem. O zasebnih samostanskih šolah, o du-du in metodah samostanske vzgoje ima ves znanstveni kulturni svet svojo negativno sodbo. Vzgoja samostanskih šol je bila vedno in v vseh državah priprega duševnim smerem in političnim strankam, ki so vrtele kolo časa nazaj. S pomočjo samostanskih šol se je v vseh državah ustvarjal oni reakcionarni duh. ki je pomagal duhovščini do neomejene politične in gospodarske moči. Ko je lonec že prekipeval, se je celo konzervativna in do skrajnosti potrpežljiva Mehika, sto in sto let vzgojena v duhu inkvizitorske španske duhovščine in samostanov, pobunila proti kloštrom in duhovniški premoči. Podobne pojave vidimo v vseh revolucijah in državljanskih vojnah pretekle dobe. Politično duhovništvo in duh samostanske vzgoje so bili glavni krivci človeške krvi prelite v potokih v svetovnih revolucijah. Z razstavami ročnih in risarskih del danes slepijo samostanske šole našo javnost, ki naj s tem pozabi na jedro in bistvo samostanske vzgoje. Naša ustava pozna samo državno šolstvo. V smislu te ustavne določbe je minister Pribičevič ukinil državno podporo skoro vsem zasebnim samostanskim šolam. Samo v ljubljanski oblasti je črpalo i-z državne blagajne mesečno plačo nad 60 učiteljic po tukajšnjih samostanih. Minister Pribičevič je dovolil mesečne plače tem samostanskim re-dovniškim učiteljicam samo tam. kjer večje občine še nimaio ženskih šol. na primer Škofja Loka. Šmihel. Povsod drugod je plače ukinil. Tako se je število 64 skrčilo na 14. Radič in Pucelj sta na jeziku velika bobnarja proti popovski politiki, v resnici pa sta najboljša zaveznika kleri-kalizma. To se prav izrazito kaže v šolski upravi ljubljanske oblasti. Samostanske šole so zopet v milosti, prejemajo redne podpore iz državnih blagajn, posvetne učiteljice se vračajo v samostane. Država jih plača, jim šteje službeno dobo. zato da vzgajajo mladino v duhu klošterskih tradicij. Radič-Pucljeva doba pornenja vzpostavitev in ojačenje klošterskih šol v Sloveniji s pomočjo državne blagajne. Posebno drastičen in v protislovju z vsemi predpisi je slučaj Zapotok-Repnje. Zapotok je manjša siromašna občina blizu Turjaka južno od Ljubljane. Prebivalci so pa ukaželjni in so- z veliko ljubeznijo storili vse. da bi dobili redni šolski pouk. Zapotoška mladina je brez pouka že od jeseni leta 1925. Na prav zvit način so gospodje, ki vodijo v Sloveniji šolsko politiko, pomagali nunski šoli v Retnjah pri Smledniku: Na poseben predlog je bila imenovana neka redovnica M. D. za učiteljico v Zapotok, istočasno pa Je bila prideljena kar za dve leti zasebni nunski šoli v Retnjah! Kdo bi mogel zadržati glasen smeh ironije, ko vidi. kam vodi politika, ki nima načel ki je brez volje, brez smeri in ka- Zakaj je prišel Uzunovič na Bled Formalno radi kraljevega odhoda v inozemstvo. — V Beogradu zatrjujejo, da hoče Uzunovič spraviti iz vlade Nikiča in Maksimoviča, da pomiri Radiča in Pašiča. Plenarna seja Društva narodov Bled, 15. septembra. stalnem sedežu in da Nemčija radi tega ne more biti odgovorna za sedanji izstop Španije. Njenim željam se Nemčija ni nikdar upirala iu globoko obžaluje ta korak Španije že z ozirom na prisrčne odnoSaje, ki vladajo med obema državama. Nemčija goji vzlic temu nado, da ee bo pridobilo zopet dragoceno sodelovanje Španije v Društvu narodov, predno poteče dveletni rok. določen za njen izstop. Nadalje je dr. Stresemann povdarjal velike zasluge Chamberlalna, da je prišlo do pomirjenja med narodi in do zaupanja med političnimi voditelji. Izrazil je svojo posebno zahvalo Angliji za njen trud pri pomirjenju med bivšimi nasprotniki. Fašistovske demonstracije proti Franciji Obsedno stanje v Trstu ukinjeno. — Protesti francoskega poslanika proti antifrancoskim izgredom. — Zakonski načrt o uvedbi smrtne kazni predložen Mussoliniju. - Fašistovske grožnje Franciji. Trst, 15. septembra s. Zaradi včerajšnjih dogodkov se je povrnil danes zjutraj z brzovlakom z dopusta prefekt Gasti ter Je takoj ukinil Izjemno stanje nad mestom. Konferiral je tudi s fašistovskim komisarjem Rlccijem. Po mestu krožijo še vedno močne vojaške patrulje. Ustanove, za katere se boje, da bi bile napadene, so močno zastražene. Iz Rima je prispel glavni policijski inšpektor De Filšppi. Kvestor je dobil nalog, da uvede radi zadnjih dogodkov strogo preiskavo. Rim, 15. septembra (brž.) Pri zadnjih demonstracijah proti francoskemu konzulatu v Livornu so bila poškodovana vrata. V Trstu so fašisti poleg francoske zastave na konzulatu lzobesl'i Italijansko. Storilci so bili aretirani. Radi teh incidentov je izrazila italijanska vlada francoski svoje obžalovanje. Radi incidentov proti francoskim konzulatom v Livornu in v Trstu Je francoski poslanik ponovno protestiral pri tajniku italijanskega zunanjega ministrstva Bordona-riju. Rim, 15. septembra s. Za uradnega bra-nitelja atentatorja Lucettija je bil Imenovan odvetnik Emilio Tomassi. Ponudbo pa je odklonil z izjavo, da kot Italijanski nacijo-nallst ne more prevzeti obrambe atentatorja. Rim, 15. septembra s. Pravosodni minister Je predložil predsedniku vlade kazenski načrt o uvedbi smrtne kazni. Potrjuje se vest, da se bo zbornica sestala prve dni oktobra na Izredno zasedanje k razpravi o uvedbi smrtne kazni. Smrtna kazen bo določena za zločine proti suverenu ln ministrskemu predsedniku, predlagana pa je tudi za oborožene upore, banditstvo, umor očeta, matere In otrok In za zločine, ki v načelu kršijo socijalnl čut Preiskava in razprava o teh zločinih se ne bo vršila pred običajnimi sodišči, niti pred porotniki, pač pa bo Imenovano v to svrho posebno socHšče z Izključitvijo porotnikov. Predsedoval bo predsednik porotnega sodišča, ki rm bodo dodeljeni štirje sodniki. Smrtna kazen se bo vršila z ustrelitvijo. Glasilo fašistovskega direktorija piše o atentatu na Mussolinija in njegovih zunanjih in notranjih političnih posledicah ter pravi: »Od jutri dalje bodo italijanske meje zastražene z orožjem, s katerim smo se stoletja branili proti vsem sovražnikom. Od jutri dalje se bo smatra! fašizem na povelje svojih voditeljev za mobiliziranega. Če bo odkril zločinske odnošaje med re-negati v inozemstvu in med sovražniki v tuzemstvu, potem ve. kaj Je njegova dolžnost Vsakdo v Italiji in izven nje naj ve, da fašizem ne bo trpel zahrbtnosti. O italijanskih emigrantih v Franciji pravi, da je padlo za rešitev in varnost francoskega ozemlja tudi nekaj izmed 700.000 Italijanov, ki žive v Franciji. To ozemlje daje sedaj gostoljubno streho vsem, ki imajo zavratne namene proti Italiji, kar pa se ne sme dalje trpeti. Italija hoče ostati prijateljica Francije in če Francija cen: odkritosrčno prijateljstvo naraščajočega italijanskega naroda, mora svoje stališče izpre-menlti. Gre za izgon 20 notoričnih propa-!ic, izsiljevalcev iu tatov.« Iz davčnega odbora Beograd, 15. septembra, p. Danes popol. dne je nadaljeval sejo odbor za izenačenje neposrednih davkov. Razpravljali so o čle. nu 104., ki je hil sprejet razen odstavka, ki govori o davkih državnih, samoupravnih in privatnih uradnikov. Proti stilizaciji je bil velik del poslancev posebno radikalnih ve« Ijakov, češ, da je člen proti ustavi, ker morajo vsi drugi državljani plačevati da. vek tudi na skupne dohodki-, ter realne davke. Uradnikom se s tem členom daje poseben privilegij, kar je proti ustavi. Ta del člena 104. je bil rezerviran. Nastas Petrovič demantira Beograd, 15. septembra, p. Nasta« Pe. trovič je v večernih cNovostih* objavil iz> javo, v kateri demantira vse verzije, ki sq o njem krožile v poslednjih dneh. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo Napredne industrijce IV. in III. kategorije naprošamo, da oddajo svoje volilne listine preko volilnega odbora stanovskih organizacij (Ljubljana, Aleksandrova cesta 2). Najbolje je, da radi potrebnih korektur v listi in radi informacij izroče listine zanesljivim našim zaupnikom. ki jih bodo oddali po pregledu na pošto. Ne zauDajte nikomur, razen svojim preizkušenim somišljenikom Razni indjvidui pobirajo listine pod firmo »Zveze industrijcev« in pod drugimi izgovori. Naši voditelji in glavni zaupniki so znani. Izročajte listine v pregled in evidenco le njim! Dobrovoljci, na delo! Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo se seveda tičejo predvsem teh stanov samih. Nismo se vtikali ne v postavitev kandidatov ne v program stanovske liste. To pa ne brani, da vsak, ki ne želi, da zmagajo klerikalci, te dni stopi med dobrovoljce, ki pomagajo obrtnikom in trgovcem v agitaciji. Vsakdo je v to poklican. Poglejte volilce, ki stanujejo v vaši hiši, •volilce. ki jih srečate na cesti, s katerimi se snidete v gostilni, volilce, pri kojih naročate, kupujete in s kojimi ste prijatelji. Vse vaše uspehe poročajte zanesljivim zaupnikom, tajništvom ali volilni pisarni ustno ali pismeno. Dobrovoljci na delo! Ali so pravilno volile vse naše zadruge, posojilnice, družbe? Ali so opremile volilne listine s pravilnim pooblastilom, kakor je bilo v včerajšnjem «Jutru» kot vzorec natisnjeno? Da ne zavržejo glasu, je neobhodno potrebno, da se posvetujejo — predno odpošljejo volilne listine — z najbližjim zaupnikom gremijalnega in zadružnega volilnega odbora, ki so o volitvah točno poučeni. 2e navidez mala pogreška lahko napravi glasovnico neveljavno. Kdor nima take prilike, naj se obrne po nasvet na centralo v Ljubljani. Obrtniki in trgovci na deželi naj danes še enkrat pregledajo volilne imenike svoje občine in nemudoma urede še vse potrebno pri onih. ki še niso volili. Ako komu niso listine dostavljene, naj gre z našim agitatorjem takoj na pošto in zahteva, da se pregledajo tam ležeče listine. Najbrž je tudi njegova tam. Ako ni. naj še danes piše komisiji v Ljubljano, da zahteva, da se mu pošlje izkaznico z glasovnico. Kjer je agitacija v občini gotova, naj se podajo somišljeniki v sosednje občine pomagat Vsak glas je važen in zlasti je treba gledati na volilce po vaseh, ker je veliko vasi in zato veliko število volilcev. Tudi so volilci po vaseh še bolj potrebni pouka in pomoči kakor pa vollici po trgih in mestih. Ljubljanski trgovci in trgovke Brez agitacije in organizacije ni uspeha. Zato ne sme biti niti najzaved-nejši ozlovoljen, če ga poseti agitator, če hoče imeti za skupno akcijo popolno sigurnost, da bo dotičnik pravilno volil gremijalno stanovsko listo gg. Hienga, Gregorca, Kavčiča in Moho-riča. Nasprotno: Vsakdo od vas bi moral še sam agitirati. Ce vas pa stanovski tovariši vprašajo ali prosijo, da glasujte za stanovsko listo, jim je treba iti na roko, dati jim potrebne podatke in listine in ponuditi pomoč pri znancih. Če bo vsak svojo godel, bo trpel stan ter splošni in poedini interes trgovstva. Zato treba, da današnji dan vsi napredni trgovci in trgovke v Ljubljani posvetijo tudi brigi za volitve v svojo zbornico. Radi reda in evidence naj sami obveste, če le mogoče, gremijalno pisarno (Aleksandrova cesta 2). kaj so že ukrenili. Iz previdnosti, da ne pridejo radi formalnih pogrešk ob veljavo glasovnice, naj jih dajo v pregled in povejo, kje še lahko pomagajo pri agitaciji. Prav tako naj obveste voditelje in agitatorje, da se isto delo po nepotrebnem ne poskusi vršiti večkrat, temveč da vsi skupaj trkamo tam, kjer doslej še ni izvršena stanovska dolžnost. Noben stanovsko zaveden glas ne sme ostati neoddan! Osebnosti in malenkosti danes na stran! Klerikalci bi se najbolj smejali ljubljanskim trgovcem, če bi krepko ne podprli kandidatov svojega lastnega gremija. Proglašena je mobilizacija stanovsko-zavednega trgovstva po vsei Sloveniji. Nasprotniki moraio videti, kakšna sila je trgovec, če hoče to biti in če skupaj drži. Klerikalce prevzema ž? strah Kljub silni agitaciji in zabavljanju proti stanovskim listam združenih trgovskih in obrtniških organizacij, kljub neutemeljenemu denunciranju raznih državnih uradnikov in poštnih uradnikov, kljub napadom na posamezne trgovce in obrtnike, se klerikalcem že mešajo pri volitvah v Zbornico njihovi računi Včerajšnji »Slovenec® poroča, da je volilna komisija Zbornice prejela doslej samo 70 industrijskih glasovnic, 1243 trgovskih in 2800 obrtniških ter pristavlja, da se to ne strinja z njegovimi informacijami ter da se nekje morajo konzumarske glasovnice zadrževati! Klerikalcem je torej njihov agi-tacijski aparat odpovedal. Glasovnic ni nikoder. Se pred par dnevi je «Slove-nec» pisal, da vse glasuje za konzumar-sko listo, včeraj pa toži, da volilna komisija glasovnic še nima, dasi so bile poslane! Kakor se vidi, prevzema klerikalce z Jelačinom in Ogrinom vred že strah pred nastopom organiziranega zavednega trgovstva in obrtništva. „SIovenec" in Kocmurjev bolezenski dopust G. Kocmur, uradnik pri zagrebškem cen« tralnem uradu za zavarovanje, je bil po zatrdilu »Slovenca« zadnji mesec na bol« niškem dopustu radi »bolezni živcev in že« lodcas. Ta bolezenski dopust je izrabil, da se je stavil na razpolago, kakor piše »Slo« venec*, za litike» javlja, da mu je Radič v Ženevi izjavil naslednje: Po našem povratku iz Ženeve je rekonstrukcija kabineta sigurna. Pogoji so: Hrvati morajo dobiti ministrstvo za socijalno politiko, ki bi ga Radie zadržal za sebe zbog konvencij z Italijo ... Ne maramo konfliktov z Italijani, ščititi pa moramo naše interese. V tem moramo biti energični. Italijanski delavci prejemajo samo po pet lir dnevnice in bi vsi prihiteli k nam, česar pa ne moremo dopustiti. Proslava bitke na Kajmak-čalanu Beograd, 15. septembra, p. Danes se je v beograjski saborni cerkvi in po vseh šo« lah vršila slovesna proslava lOletnice pro« boja solunske fronte na Kajmakčalanu. Da« našnje svečanosti v saborni cerkvi sta se udeležila vojni minister, prosvetni minister, veliko število oficirjev, odposlancev, dep«» tacij in beograjskega občinstva. Atentat na dr. Bulata v Splitu Zagreb, 15. septembra, r. poroča o napadu na dr. Bulata še sledeče: Dr. E:Iu Bulat, znan pristaš SDS, se je včeraj zvečer ** prvem mraku podal iz svojega stanovanja na ulico, namenjen na policijo, ki ga je bila pozvala k zaslišanju zaradi znanega incidenta na nedeljskem zboru SDS. Čim se je pojavil na ulici, mu je prikitel nasproti kočijaž Gale, znan splitski komunist, ki je dr. Bulata opazil iz bližnje kavarne. Brez besede je atentator udaril dr. Bulata s težko ba-tino po glavi. Napadenec se je za hip onesvestil, a Gale ga je medtem še hitro sunil z nožem pod vrat in v bok ter pobegnil. Mimoidoči pa so takoj pohiteli za njim ter ga izročili policiji, ki ga je spravila na varno. Dr. Bulat je bil prenešen v bližnjo ambulan-co, kjer so mu dali prvo pomoč, nakar so ga pripeljali v bolnico. Zdravniki izjavljajo, da so poškodbe težke. Dogodek je v Splitu izzval skrajno ogorčenje. Plebiscit v Španiji V Španiji se vrši plebiscit, ki naj pokaže voljo prebivalstva, ali naj ostane Španija še nadalje pod vlado generala Primo de Rivera, to se pravi v vladavini vojaške diktature, ali pa naj se obnovi stari parlamentarni režim. Plebiscit se je napovedoval že dolgo. Sam po sebi priča, da je pozicija diktatorja Prima de Rivera omajana, saj drugače bi ne bil potreben. Ne da se tajiti, da je velik del prebivalstva z njegovo diktaturo nezadovoljen; politični emigranti, ki so se morali umakniti kot neizprosni nasprotniki sedanjega režima iz domovine, izražajo v inozemstvu svoje brezkompromisno nasprotstvo do sedanja vladavine v Španiji. Pozicijo generala - diktatorja pa so omajali nedvomno tudi neuspehi v vnanji politiki, zakaj tako v zahtevi glede Tangerja kakor tudi glede stalnega mesta v Svetu Društva narodov je doživela španska diplomacija popoln poraz. Nezadovoljstvo 60 pokazali na zelo radikalen način artiljerijski častniki, ki eo nastopili zoper diktatorja najprej z legalnimi sredstvi, potem ko to ni imelo uspeha, pa celo z oboroženo silo. Ob tej priliki se je prvikrat pokazalo, da Primo de Rivera ne razpolaga več s popolnim zaupanjem kralja Alfonza, ki je še pred dvema letoma, ob priliki poseta v ■Rimu italijanskemu kralju predstavil svojega ministrskega predsednika s samozadovoljnimi besedami: oziri:o. t .i k o napram pre bivalstvu. inozemstvu kakor osobito tudi napram kralju, je priredil Primo de Rivera plebiscit. 0, in kakšen plebiscit! Glasovanje se vrši tako, da prihajajo ljudje glasovat javno. Vsakdo si lahko živo predstavlja, kakšno je tako javno glasovanje, že v deželah normalnih razmer in parlamentarnih običajev; kako se vrši v deželi brezobzirne diktature, si ni težko predstavljati. Prihajajo pač glasovat le ljudje, bodisi prostovoljno ali manj prostovoljno, ljudje, ki glasujejo za diktaturo. Vrh tega imajo glasovalno pravico tudi ženske, prvič v Španiji. Dalje glasujejo tudi ljudje do 18. leta navzdol, to se pravi, vsi oni, o katerih se da domnevati, da so ie prekoračili osemnajsto leto. Glasovanje se vrši namreč brez identitetnih dokumentov, tako da prav zlahka kdor hoče glasuje po večkrat. Na temelju vsega tega ni tedaj čudo, če vladni viri že sedaj navajajo, da se je pet milijonov ljudi izreklo za ohranitev diktature in da se računa na šest milijonov zanjo ugodnih glasov. Lepo število, ako se upošteva, da šteje Španija sploh samo 22 milijonov prebivalcev. Glasovanje se je vršilo v soboto, nedeljo in pondeljek; vsak trenutek je tedaj pričakovati poročila o končnem izida Toda koliko bo ta plebiscit vreden, v koliki meri bo izraža! svoboino politično naziranje prebivalstva, o tem si nihče ne dela iluzij. Tudi general Pangalos je bil skoro »glasno diktatorja so hotele množice llnčati. Plebiscit tedaj režima generala Prima de Rivera nikakor ne bo mogel ojačiti, niti faktično, niti moralno. Kolikor se da soditi po mnogih znakih, njegovi diktaturi niso več pri90jeni mnogi dnevi. Med grškimi vojaškimi revoltami Značilno je. da prihajajo skoro istočasno iz dveh evropskih držav vesti o vojaški revoluciji in o krvavih notranjih bojih, ki so jih povzročili samo-lastni nastopi oficirjev. Na Španskem se je uprl celokupni artiljerijski oficirski zbor, nezadovoljen z diktaturo generala Prima de Rivera; uporni poskus se je sicer ponesrečil, ali nezadovoljstvo je ostalo in prav nič ne bomo presenečeni, če v kratkem dospo poročila o novih nemirih. Še mnogo opasnejša je stvar na Grškem. Tu je del vojske pod vodstvom višjih častnikov uprizoril vstajo zoper vlado generala Kondilisa in treba je bilo krvavega napora, da so vladne čete obvladale situacijo. Toda stvar še vedno ni v redu; z Grškega je še bolj nego s Španskega pričakovati vesti o novih konfliktih med raznimi strankami, skupinami in osebnostmi. Vidi se, da Kondilis nima dovolj avtoritete med častniškim zborom in da ne gospoduje dovolj trdno nad posameznimi garnizijami. Stališče generala Pla-stirasa, ki je že enkrat zmagovito izvedel revolucijo s pomočjo vojske, je še nepojasnjeno: sumljivo je, da se trdovratno ponavljajo poročila o njegovem afrontu zoper Kondilisov režim. V ozadju se pojavljajo možje iz monar-hističnega tabora in napoveduje se zdaj iz tega, zdaj iz onega vira možnost monarhistične restavracije. Zmede na Grškem so v glavnem posledica vmešavanja vojske v politiko. To je prokletstvo vojaške revolucije, kar nam sedaj kaže grška republika: ako se vojaštvo po izvršenem činu ne umakne znova v vojašnice, marveč hoče svoje delo opravljati tudi v politični areni, je anarhija gotova. Značaj vojaške organizacije je tak, da jo lahko višji častniki, izrabljajoč zakone službene podrejenosti, zlorabljajo. Ako je revolucijo izvede! Pangalos. jo more izvesti tudi Kondilis, in ako jo je izvedel Kondilis. jo more danes ali jutri izvesti tudi Prokopiopulos ali Metatas ali kateri drugi izmed generalov. Presenečenja s pomočjo vojske morejo izvesti že razmeroma maloštevilne čete, kar je pri stvari najbolj fatalno. Zato je upravičen dvom, če se bo Kondilisu posrečiio obvladati situacijo do volitev v Narodno skupščino in tudi če bo po volitvah zagotovljen miren in stabilen prehod v normalno parlamentarno življenje. Politično ozračje na Grškem je zastrupljeno tako močno, da bodo velike težave za vsakogar, kdor bo hotel izvesti sanacijo. Če ima Kondilis te sposobnosti, kdo ve! Volitve v grško Narodno skupščino so določene na 25. oktobra. Prinesti bi mogle velika presenečenja in nič bi ne bilo čudno, če bi prebivalstvo, razočarano nad zmedami in neprilikami zadnjih let, sploh izgubilo veselje nad republiko in njej zvestimi strankami ter se zopet obrnilo z zaupanjem k monarhiji. Takega preobrata sicer ni pričakovati pri beguncih, ki so kompaktno vneti republikanci, pač pa pri prebivalstvu starih grških pokrajin. Možna pa so še poprej druga presenečenja. Diktatura, ki jo izvaja moralno in po inteligenci visoko stoječa, po politični preudarnosti in po upravni sposobnosti se odlikujoča osebnost, je lahko največja dobrota za državo in ji more prinesti obilo dobrega kakor priča zgodovina. Toda gorje državi, kjer se lotijo dikti-ranja nesposobni ljudje! Grčija je zaga-zila v to nesrečo — prav tako kot Španija — in sedaj ne more iz zmed. Grški vzgled je za nas. ki toliko trpimo pod politično degeneracijo. svarilo in opomin, da je treba o pravem času ozdraviti politični organizem in rešiti parlamentarizem brez opasne igre z diktaturo, kjer se pač ve. kako se prične, ne pa. kdaj in kako se konča Joseoh Henabery: Kratke brzojavne Pred podpisom prijateljske pogodbe med Italijo in Rum unijo Rim, 15. septembra, (brž.) Davi je pri« spel v Rim rumunski ministrski predsednik general Averescu, da podpiše prijateljski pakt med Italijo in Rumunijo. Namen te« mu paktu je ščititi italijanske interese na Balkanu. Akoravno še ni znana vsebina te pogodbe, se vendar domneva, da je sestav« Ijena v smislu prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Tej pogodbi bo sle« dila rumunsko»italijanska trgovinska pogod ba, ki bo v veliki meri olajšala izmeno ita« lijanskih tehničnih izdelkov z rumunskimi produkti. Italijanski listi naglašajo ob tej priliki, da je latinska sestra Rumunija poklicana posredovati med posameznimi narodi na Balkanu v svrho ohranitve ravnotežja, ker širi romansko misel na Balkanu kot proti« utež francoskemu vplivu. Anglija proti preganjanju inozemskega tiska v Italiji in na Španskem London, 15. septembra, s. Angleški zu« nanji urad bo v kratkem svečano protesti« ral proti italijanski in španski poštni upra« vi, ki na povelje Mussolinija in Primo de Rivere zaplenjujeta na podlagi takozvane črne liste vse inozemske liste, ki kritizira« jo politiko obeh diktatorjev. Španski plebiscit za diktaturo Madrid. 15. septembra (brž.) Doslej Je pri ljudskem glasovanju izrazilo zaupnico min. predsedniku Primu de Riverl nad 4 milijone 350.000 Spancev. Skupen nastop Japonske in Anglije na Kitajskem Peking, 15. septembra, k. General Vupej-fu je prejel znatna ojačenja in se pripravlja na novo ofenzivo. Trenutno zaseda utrjene pozicije v provinci Hupe. Južne čete so obstreljevale neki franooski parnik na modri reki. Pri Kalganu se je uprl del vojske generala Vupejfuja. Upor je bil takoj uduien. General je dal 100 upornikov ustreliti po prekem sodu. London, 15. septembra (brž.) Angleški poslanik v Pekingu je bil izmenjan. Namesto dosedanjega poslanika Macleya pride načelnik oddelka zunanjega ministrstva za osrednjo Evropo Mile* Lampson. Moskva. 15. septembra (bri.) Kakor pišejo listi, so se začela v Tokiju tajna pogajanja za skupen nastop Japonske in Anglije v sre i-nji Kitajski. Volitve v kanadski parlament London, 15. septembra (brž.) Glasom vesti iz Kanade so bili pri volitvah v kanadski parlament konservativci poraženi. Mei-ghen in šest drugih konservativnih ministrov je pri volitvah propadlo. Izvoljenih je bilo: 118 liberalcev, 90 konservativcev, 7 na-prednjakov, 11 liberalnih naprednjakov, 11 članov zvez® farmerjev, 4 delavci in 1 neodvisen. Trije volilni izidi še niso znani, ki pa zmage liberalcev ne bodo mogli spremeniti Plačevanje vojnih dolgov London. 15. septembra (brž.) Danes ]e izplačala italijanska vlada angleški na račun vojnega dolga 2,000.000 funtov. Prav toliko je izplačala francoska vlada na račun vojnega dolga kot prvi obrok. Izgube vsled rudarske stavke v Angliji London, 15. septembra s. V privatnih objavah u-estminsterske banke računajo izgubo vsled premogovne stavke s priraču-aanjem izgube na železnicah ln v industriji dnevno na 3 milijone funtov tako, da znaša izguba do konca avgusta nekako .290 milijonov funtov. Plavalna tekma med Michelom in Vierkotterjem Berlin, 15. septembra (brž.). Športnih. Vierkotter iz Nemčije in Michel iz Francije, ki sta pred kratkim preplavala Rokavski preliv, sta se domenila, da po možnosti še letos priredita plavalno tekmo preko Kanala. Ako to letos ne bi bilo več mogoče, naj bi se vršila tekma prihodnje leto. Ako le mogoče, naj bi se ie udeležila tudi Američanka Ederle. Jffoško in damsko blago v aajmoderne sih vzore h dobite po nizki ceni pri tvrdki Josip Snoj, Ijnbljana, Prešernova ul. 3 3MOIOBOIOIOIOBC=>aC3a<=> Če rad bi jel in n maš ek2, vzemi svet. ki Ti ga dam: Na svetu ni ga bot|š'ga leka, kot je naš slavni Edina izdelovalnica E. JEBAS ln OBOS, Ljubijana-Moste oioaoaoiOBOioaoaoic Fran Črnagoj f Včeraj zarana je umrl v ljubljanski splošni državni bolnici vrtnarski šolski nadzornik v pokoju g. Fran Crnagoj. Zavratna bolezen je strla krepko kon-stitucijo, je umorila moža, ki bi mu človek prisodil bolj dolgotrajno življenje, saj je štel komaj 61 let la ni še tako dolgo, kar smo ga videli na ljubljanskih i in ulicah, kamor je prihajal z Viča ve a no agilen, zaposlen, mladeniško čvrst, s tipično glavo, markantnimi potezami lica in snežnobelih las. Bil je vedno v de!u, poln načrtov, večni idealist in optimist. Rojen je bil 27. januarja 1SG5.-v Črni vasi na Barju, dokončal ie 1S85. ljubljansko učiteljišče in ie nato služboval najprej pri sv. Gregorju nad Ribnico, potem v Izlakah pri Zagorju, v Šmarnem pod Šmarno goro in nI leta 1:^5. pa do svoje upokojitve leta 1924. pri svojih najožjih rojakih na barjanski šoli kot šolski upravitelj. Zadnja leta je opravljal funkcijo nadzornika šolskih vrtov v Sloveniji. Predaleč bi vedlo, ako bi hoteli podrobno očrtati delovanje u zasluge tega odličnega šolnika, značaj ti e^a moža, vzornega gospodarskega strokovnjaka, ki je bil s svojo neumorno delavnostjo in žilavostjo živ vzgied predvsem današnji generaciji, kakšen bodi narodni učitelj. V šolski stioki dobro podkovan je vzbudil pozornost že v predvojni dobi, ki nikakor ni bila naslonjena ljudem njegovega kova, saj je bil pokojnik dosleden in značaien pristaš 'a-kratne narodno-napredie, pozneje demokratske stranke. V napredni učiteljski organizaciji si je pridobil za nj.nn procvit odličnih zaslug in to v oni dobi, ko je bilo napredno slovensko učitelj-stvo izpostavljeno najhujšemu preganjanju. Velike so njegove zasluge pri učiteljskih gospodarskih podjetjih, zlasti pri Učiteljski tiskarni. Največjega pomena pa je bil kot narodni gospodar. Že na svojih prvih službenih mestih se je mnogo bavil z vrtnarstvom in čebe-lorejo, posebno pa je pokazal te svoje odlične zmožnosti, ko je prišel službovat na Barje. Tukaj je nazorno pokazal svojim ljubljenim Barjanom, kaj vse se more napraviti z melioracijo njihove do takrat toliko prezirane in omalovaževane zemlje. Takih cvetic, špargljev, rož. kakor jih je gojil pokojni Črnagoj na svojem vrtu, ni imel daleč naokoli nobeden. A kmalu so mu sledili in ga posnemali tudi njegovi sosedje od blizu in daleč. Bil je poznan gospodarski strokovnjak širom Slovenije. Ena najmarkantnejših potez njegove osebnosti je bil njegov vedno izborno posrečen nastop kot predavatelj. Ne samo v ožjem krogu svojih stanovskih tovarišev kot pedagog, predvsem kot sila priljubljen predavatelj in ljudski govornik med narodom. Mnogo je nastopal v gospodarski stroki v imenu Zveze kulturnih društev, in kjerkoli je nastopil, so prihajali ponovni pozivi: dajte nam še Črnagoja! In tako je bil v besedi in dejanju res praktičen in dobrodelen učitelj svojega naroda. Poleg vseh svojih velikih zmožnosti pa skromen do skrajnosti. Dobro se je uveljavi tudi kot peda- goški, mladinski in narodno-gospodar-ski pisatelj in so mnogi letniki in še ta ali ona dobra izvirna naša noviteta. Igralo se bo tudi po eno delo Pecije Petroviča in Milana Be-goviča. Langerjeva , Averčenkova , Gerh. Hauptmann, Thoma, Wil'dgans, Spanec Echegaray, Madžar Molnar ter Italijan Nicodemi. Za ljudstvo se uprizori Finžgarjeva fNaša kri>. Nestroveva igra , Mas-senetovo :Manon>, Puccinijevo < Madame Bu-lterfly>, Verdijevega in Adamovega Opereta ponovi lanski repertoar in mu doda še Offenba-chovo . Pevsko društvo (Ljubljanski Zvon> počasti spomin zaslužnega slovenskega skladatelja + Antona Foersterja in svojega častnega člana s koncertom v pondeljek 18. oktobra t. 1. zvečer v frančiškanski cerkvi. Izvajalo bo njegovo Missa solemnis za mešani zbor, orgle in orkester. Sodelujejo: goep. ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl (orgle), orkestralno društvo Glasbena Matica in društveni zbor (95 pevcev in pevk). Firmin Gemier gost Reinhardtovega gledališča na Dunaju. Francoski gledališki ravnatelj Firmin Gemier pride decembra meseca na Dunaj, kjer bo insceniral v Josefstadt-skem gledališču neko novo Lenormandovo komedijo. Novi člani dunajskega Burgtheatra. Dunajski Burgtheater je angažiral za tragične uloge igralko Rudolfino Kirschevo, za salonske uloge pa ženo pisatelja Klabunda Karo-lino Neherjevo. Dirigent Bruno Walter slavi dne 15. septembra svoj 50. rojstni dan. Na predvečer tega dne pride pod njegovo taktirko na oder Beethovnov . Slovenski rojak dr. Maks Adrian, član nemške opere v Pragi, je nastopil prošle dni v ulogi Dona Josšja v Bizetovi operi . Praški recenzenti zelo hvalijo ta nastop in priznavajo pevcu, da se je lepo poglobil v svojo ulogo. Wagnerjeve svečanosti v Bejreuthu se bodo vršile zopet 1. 1927. Projektirane so uprizoritve iTristana in Isolde», tParsifala-in . Pri teh svečano?-bo najbrže sodeloval tudi jugoslovenski b-tonist Covič, ki se že pogaja z vodsh Wagnerjevega gledališča. Razstava vojvodinskega slikarja Mladena Josiča v Splitu. V soboto 18. t. m. se otvori v splitskem umetniškem salonu Galič razstava del slikarja Mladena Josiča, rodom iz Vojvodine Josič biva že več mesecev na dalmatinski Rivijeri. Dobil je svoj čas tudi prvo nagrado za sliko kralja Petra na mrtvaškem odru. L. 1922. je priredil kolektivno razstavo v Parizu, I. 1923. pa v Beogradu. Njegova dosedanja najboljša dela so freske v mavzoleju obitelji Djundjerski v Srbobranu. Josič je posebno močan v kompoziciji, kar je posebno pokazal pri religijoznih motivih iz stare in nove zaveze. Jan Kubelik na Dunaju. Slavni goslač Jan Kubelik nastopi dne 24. t. m. na Dunaju. Sviral bo violinski koncert od Brahmsa, dvo skladbi Paganinija in lasten violinski koncert v H - molu. Pri programu bo sodeloval tudi simfoničen orkester. Violinist Vasa Pfihoda bo koncertiral na Dunaju v pondeljek 4. oktobra. Joža Uprica, slovaški slikar narodnih običajev in noS, izvrsten koljrist, preživlja letošnje počitnice na našem Jadranu. Deset poprsij naših dramatikov postavi uprava sarajevskega odra v sarajevskem gledališču. Upravnik Branislav Nušič smatra, da je zadeva tako zrela in aktualna, da se mora v najkrajšem času rešiti. V ta namen sklicuje v Sarajevu posebno konferenco književnikov novinarjev, ki bodo nekako plebiscitar-'! potom odločili, katere dramatike bi tre-•1 jiostaviti -gledališki publiki pred oči. Že-bi bilo, da bi med to desetorico zastopal jovence vsaj Ivan Cankar- Dva, ki preskrbujeta stanovanja... Ljubljana, 15. septembra. Tomo in Janez sta sedela v fižolovki pod streho kozolca. Na nebu je migotalo nebroj zvezdic, med katerimi je veslala svetla luna in se skoro že potapljala za črno senco dolenjskih hribov. Janez se je čez čas zleknil in zasmrčal, dočim Tomaža ni hotel objeti spanec. Premetaval je po fižolovki dolge noge in si od časa do časa posegel s suho roko v razmršene lase, pre« brskal po dolgi bradi ali se počehljal za vratom. Končno je tudi njega objel pokoj, fižolovka pod njim je zašumela, kakor daljni odmev in do 5. zjutraj sta spala ski« talca mirno, kot v davnih dneh v širokih mehkih posteljah. Jutro. Čez nebo so planili prvi solnčni žarki in objeli svet kakor ženin nevesto. Zopet je bil pred njima dan, nekaj ur, ki sta jim morala dati nekaj vsebine. Na gre« he od včeraj sta že pozabila in treba je bilo početi iznova nekaj, kar jima bi dalo veselje do življenja. Želodec je tirjal svo« je. Odpravila sta se v mesto, in vsak je imel svoje načrte, kako zopet ubije dan in dobi skorjioo kruha, kozarček žganja, ostalo pa sta prepustila božji previdnosti in skitalski sreči. Beračiti ni nikaka umetnost, to sta zna« la oba. Tik pred mestom sta se razšla, da se na večer dobita zopet pod kozolcem. Tomo jo je ubral okrog pokopališča, pre« hodil Zeleno jamo, utrl pot za železnico in ustavljal ljudi, proceč jih milodarov. V Linhartovi ulici je stopil v neko hišo. Pri« tiskal je na razne kljuke in se znašel konč« no v stanovanju gospoda Franceta. Stal je pred gospodinjo in se predstavil kot brez« poselnež. Nenadoma pa je zatisnil levo oko, da je mogel hip nato pogledati bolj živo, se stresel, ozrl se okrog, sklenil ro» ke in vzkliknil sočutno: «Za božjo voljo! Gospa, kakšno stanovanje pa imate. Saj to je za živino in ne za ljudi. Otroci se bodo prehladili, vi postanete jetičnaU CV» spa Francka je menda slutila vse hudo, ki izhaja iz revnega stanovanja in bi seve« da hotela res imeti čednejše in udobnejše prostore. Tomo pa je vedel za nje. Gospa Francka se mu je tako zasmilila. On je po« znal nekega lastnika lepe hiše na Opekar« ski cesti v Rožni dolini, ki pa se nahaja v Ameriki. Ta hiša, v kateri je lepo in udob« no prazno stanovanje, ima oskrbnika. Oskrbnik hiše na Opekarski cesti v Rožni dolini je pa kdo drugi kakor Janez. Go« spa, ki bi imela rada to vzorno stanova« nje, je Tomaža tako rada poslušala. Poslu« šal ga je rad celo njen mož go6pod Fran« ce, pri katerem se je zglasil nekaj ur po« zneje in ki mu je takoj odštel na roko 100 Din «care». Stanovanje je bilo s tem že od= dano. Seveda oskrbnik Janez je že komaj čakal, da prazno stanovanje na Opekarski cesti v Rožni dolini končno vendarle en« krat odda. Naslednjega dne se je gospod France oprostil pri svojem šefu, rekoč, da si mo« ra ogledati novo stanovanje. Korakal je moško proti Rožni dolini in spraševal, kje je Opekarska cesta, kajti videl je ozna* čene ceste in ulice le s številkami. Ustav« ljal se je tam, ustavljal se je tod, končno pa se je ustavil in sicer v mestu na Blei« \veisovi cesti v znani rdeči hiši. Povedal je svojo zapleteno zgodbo in zdaj iščejo de« tektivi in stražniki po Rožni dolini Ope« karsko cesto, France pa 100 Din, stanova« nje in Tomaža pa Janeza, ki sta spala da« nes zopet pod kozolcem in študirala, kako bi še komu našla stanovanje... Velika izbera dežnih plaščev, jopi* cev, pelerin ravnokar došla Jos. Rojina Ljubljana, Aleksandrova c. 3. Javna zahvala Tukajšnje Piparsko društvo «čibuk» jt darovalo naši šoli na Pragerskem, podruž« niča Sp. Polskave, 1832 dinarjev za nabavo šoL knjig revnim učencem. Za to požrtvo* valnost in velikodušnost mu gre javna za= hvala, osobito že radi tega, ker si je stavi« lo društvo v svoja pravna dolžnost, daro= vati polovioo čistih dohodkov tej šoli. Naj bo mlado društvo uverjeno, da so mu hva« ležna ne le srca obdarovane dece —, tem« več tudi njih stariši. 1265 A PLAUER, učitelj, Pragersko fpržite se stara navade in uporabljajte še nadalje davno preizkuieni Pravibanckov kavni mdatek Tg pocenjuje kavo, jo krepca in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Travi Franck. Domače vesti * Zgradba poslopja za urade poljedelskega ministrstva ▼ LJublJanL Kakor se nam poroča iz dobro poučenega vira, namerava ministrstvo poljoprivrede zgraditi v LJub-Ijaoi za one urade in ustanove svojega re-sora, ki so sedaj nastanjeni po privatnih hišah, svole lastno poslopje. So to predvsem Kmetijsko - kemični zavod, kateremu so sedanji lokali že odpovedani, novoosno-vani Serološki zavod in Urad za agrarne operacije. Ljubljanska gradbena direkcija )e že prejela nalog, da Izdela potrebne načrte. V tem uradnem poslopju bodo tudi tri stanovanja za uradne sluge in hišnika. Ministrstvo pa zahteva, da preskrbi mestna občina ljubljanska primerno stavbišče. Končno se je vendar zdramila tudi država iz svoje ietargiie in kaže voljo, da začne graditi vsaj za svoje urade lastna poslopja. Namero poljedelskega ministrstva je toplo pozdraviti. Prepričani stno, da bo mestna občina ljubljanska s svoje strani zasigurala izvršitev tega načrta, ker bo to v prvi vrsti njej v korist in okras. * Vprašanje Jugoslovenskega kardinala. Pariški listi poročajo iz Rima, da je papež Pii XI. obljubil, da bo imenoval prvega jugoslovenskega kardinala na prvem bodočem konzistoriju. Najresnejši kandidat za kardinala ie zagrebški nadškof dr. Anton Bauer. * Za popravo ceste, ki vodi do carinarnice na Rakeku, ie dovolilo ministrstvo za javna dela kredit v znesku 2,200.000 Din in je že izdalo Gradbeni direkciji v Ljubljani nalog, da prične prihodnji mesec s tozadevnimi deli. * Pomočnik finančnega ministra. Za pomočnika finančnega ministrstva je imenovan g. Ješa Protič, veliki župan v Užicah. * Odkup Ljubljanskega dvora po državi V torek popold. so bili pri ministru saobra-čaja zastopniki bivše Južne železnice s predsednikom dr. Fallom na čelu in razpravljali ž njim o regulaciji vprašanja železnice Btrč - Pakrac teT o vprašanju odkupa palače Ljubljanski dvor v Ljubljani. * Vagoni za les in drva. Iz Maribora nam pišejo: Čakanje na vagone za les in drva postaj* neznosno. Voz, naročen za gotov dan, prkle navadno dva do tri dni pozneie in to pri naibliinjih postajah, kakor F al a in Ruše, ki so le nekaj kilometrov oddaljene od Maribora kot oddajne postaje. Trgovec se mora voziti dvakrat do trikrat zastonj semintja in često čakati po cele dneve, kar seveda ni spojeno samo z velikimi izdatki, temveč ovira tudi nakladanje na drugih postajah, kjer pa je treba v slučaju pravočasne dobave vagona plačati stojni-no. Prosimo gospoda obratnega ravnatelja, da nam gre v tem oziru na roko, za kar mu bo gotovo trgovstvo iskreno hvaležno. * Vseslovenski zdravniški kongres v Beogradu. Po inicijativi dr. Momčila Ivkoviča, predsednika Jugoslov. zdravniškega udruženja. se bo vršil 22. t. m. v Beogradu vse-slcvanski zdravniški kongres, katerega se bodo udeležili razun domačih zdravnikov tudi češki, poljski, bolgarski in ruski emigrantski zdravniki. Zdravniki iz boljševi-ške Rudije so žal odklonili povabilo, češ da jim soudeležbo ne dopuščajo izredne politične razmere. Na kongresu se bo med drugim razpravljalo tudi o važni temi: Tuberkuloza pri Slovanih. Za referenta o tem so se prijavili zastopniki vseh slovanskih narodnosti, med njimi dr. Matko iz Maribora in dr. Neubauer, bivši šef-zdrav-nik na Golniku. Za časa kongresa bo ot-vorjena na beograj. univerzi velika zdravniška razstava. * Zaščita književne in umetniške svojine. Ministrstvo prosvete je razposlalo raznim društvom in ustanovam načrt zakona za zaščito književne in umetniške svojine, da se izrazijo o njem v roku enega meseca. Ker gre tu ne samo za važno življensko vprašanje vseh avtorjev in interesentov na zaščiti duševne svojine. ampak tudi za euni-nentno kulturno vprašanje in končno za temeljne pogoje za razvoj naše književnosti in umetnosti, ie potrebno, da vsi, katerih se to vprašanje tiče direktno ali indi-rektno, resno preštudirajo ta zakonski osnutek in skupno predlože preko vlade narodni skupščini svoje želje, potrebe in zahteve. Vsa društva, ki so dosedaj pristopila k Udruženju za zaščito književne in umetniške svojine v Zagrebu, kakor tudi ona, ki ie niso pristopila, naj pošljejo zato sigurno svojega delegata na odborovo sejo, ki se bo vršila dne 21. septembra ob 18. uri v prostorih Društva hrvatskih književnikov v Zagrebu, Gunduličeva ulica 7. Na seji se bo razpravljalo: O načrtu zakona za zaščito avtorske pravice, o sodelovanju Udruženja na kongresu mednarodnega knijfev-nega m umetniškega udruženja, ki se bo vršil v Varšavi hi Pragi in se prlfine 24. t m. Eventualni dopisi naj se pošljejo na naslov: Udruženje za zaščito književne m umetniške svojine v Zagrebu, Gajeva Sl-Hl, desno. * Špansko bojno brodovje t Boki h Splita Je odplnlo špansko bojno brodovje, obstoječe iz treh modernih rušilcev torpe-dovk, v Boko Kotorsko, kjer je pristalo pred Gjenovičem. Španski mornarji so Mli slavnostno sprejeti. Pravoslavni svečenik Ivan Pindulič Je pozdrav« goste v Španskem jeziku, godba pa ie sataala špansko bi aaio biamo. Komandant španskega bro-do-vja Je posetfl komandant« Boke Kotor- ske, kakor tudi zastopnike civilnih oblasti. * Malnarjera koča pod Črno prstjo Je še odprta, na kar se opozarjajo vsi planinci. * Srednja tehnična šola v Beogradu brez profesorjev. V torek zvečer se je vršila seja profesorjev in suplentov srednje tehniške šole v Beogradu, na kateri so podali ostavko vsi honorarni učitelji, 36 po številu in trije stalni profesorji. Vzrok njihove de-misije ie naredba ministrstva trgovine glede regulacije profesorskih honorarjev, ki so znatno znižani. Na zavodu, ki potrebuje najmanj 40 učnih moči, so ostali samo trije profesorji. * Smrt Istrskega rodoljuba. V Opatiji je umrl v soboto v visoki starosti 93 let gosp. Viktor Tomičič, ena najmarkantnejših tamkajšnjih osebnosti, ki ga je zlasti naš narod v Istri spoštoval kot svojega očeta. Po poklicu pomorski kapetan in rodom iz Vo-loskega, se je že v mladih letih posvetil javnemu delovanju, posebno povzdigi Opatije. Neprecenljive so njegove zasluge za naš narod v Istri. Bil je med ustanovitelji Čitalnice v Voloski, ustanovitelj in član prvega odbora CMD za Istro, ustanovitelj tiskarne v Opatiji itd. Pokojnik je bil tast pokojnega dr. Kureliča, bivšega župana v Pazinu, in dr. Marka Trinajstiča. bivšega župana v Buzetu. * Vojaška odlikovanja. Z redom Belega orla V. razreda sta odlikovana kapetan bojnega broda Adolf Mladič in redni profesor na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku Fran Vajda; z redom Sv. Save V. razreda poročnik bojnega Broda 1. razreda Anton Klinar in redni profesor dr. Jovan Krčmar. * Vojaška Imenovanja. Za vršilca dolžnosti komandirja 45. čete komande granične tTupe je imenovan pešadijski kapetan 1. razreda Janko Ahačič, za 46. četo pešadijski kapetan II. razreda Ferdo Tratnik, za 47. četo Jakob Potočnik, za vodnika 45. čete podporočnik Karlo Zavec, za vodnika 46. čete Vekosav Bajec. * Velika skupščina Družbe sv. Cirila ln Metoda bo v nedeljo dne 19. t. m. v Rogaški Slatini, kjer proslavi Družba tudi svoi 401etni obstoj. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja. (Pri vstopni postaji nal vsak kupi celo karto, na katero naj zahteva mokri žig. V Rogaški Slatini se karta ne odda; pri skupščini dobijo udeleženci potrdilo od CMD.. da so bili na zborovanju. Kupljena karta in ta izkaznica dovoljujeta brezplačno vožnjo nazaj.) Vse rodoljube m prijatelje Družbe vabimo k obilni udeležbi v najlepše letovišče Slovenije. * Poročila sta se včeraj pri Sv. Janezu 1 ob Bohinjskem jezeru g. Ernst G a 11 e in gospica Zinka Hvala. Bilo srečno! * Potres v Mostarju. V torek popoldne so čutili v Mostarju lažji potres, ki je trajal 7 do 8 sekund. Nekaj dimnikov je bilo poškodovanih, sicer pa potres ni napravil druge škode. * Trgatev v Hercegovini. V Hercegovini je že pričela trgatev. Grozdje je kvalitativno slabo. Cena je 3 do 4 dinarje. * Samo malima pomota. Pišejo nam: Poročali ste, da je »Divji lovec« v Škofjl Loki nosil za klobukom znak SLD., jaz pa se spominjam še neke druge kulturne kurijoz-nosti iz »Divjega lovca«. Opomba o času ln kraju se glasi: »Godi se na Gorenjskem leta 1848.«. Zdaj pa pomislite, kako je bilo zanimivo, ko smo pri prvi predstavi v današnjem dramskem gledališču videli v gostilni pri Grozdku viseti na levi steni — železniški vozni red. * Slov. plan. društvo (Osrednji odbor) naznanja, da se je zatvorila Staničeva koča v Triglavskem pogorju. V Cojzovi koči na Kokrškem sedlu je zimska soba lepo urejena in snažna; drv je pripravljenih dovolj, če bodo posetniki pri kurjavi štedllL Prosimo posetnike, da po posetu Cojzove koče zapuste zimsko sobo v redu In snagi, zlasti opozarjamo na to, naj zapro vrata. Dokler bo lepo vreme, bo Cojzova koča ob sobotah in nedeljah za silo oskrbovana. * Enodnevni tečaji o brezalkoholnem gospodarstvu, ki jih je priredila »Brezalkoholna Produkcija« o priliki razstave »LJubljana v jeseni«, so bili izredno dobro obiskani. Število udeležencev ie vsakokrat presegalo čez 30 udeležencev, ki so z zanimanjem sledili Izvajanjem voditeljice tečaja gdčne. V. Benigerjeve in g. Lendiča. Ker prihajajo od raznih strani prošnje za prirejanje takih tečajev tudi po krajih izven LJubljane, namerava »Brezalkoholna Produkcija« prirediti take tečaje v Celin, Novem mestu, v Krškem, Ptuin, pa tudi v drugih večjih sadjarskih In vinarskih centrih. Tečaji se bodo vršili le. ako se prijavi vsa) 25 udele- Pozor! 1 Predno si nabavite moško in ženskd sukno in da se bodete prepričali o ugodnih cenah, Vas vljudno vabim k ogledu zimskega blaga v trgovini JOSIP SLIBAB, Stari trg štev. 21 (poleg Zalaznika). žencev za vsak tečaj. — Srednja vinarska In sadjarska šola v Mariboru priredi na lastno inicijativo poleg tečaja o konzervira' nju sočivja in sadja poseben tečaj za pripravljanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov dne 28. t. m. Interesenti za ta tečaj naj se čimpreje priglasijo pri zgoraj omenjenem zavodu. — V Celju bo tak tečaj dne 26. t. m. Prijave sprejema »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani. — V Ptuju bo tečaj, ako se prijavi zadostno število udeležencev o priliki okrajne sadne razstave od 2. do 5. oktobra. Priglašenci, ki naj se prijavijo »Brezalkoholni Produkciji«, dobe podrobna pojasnila z okrožnico. — Za Novo mesto in Krško čas še ni določen. — Vsi kraji, ki žele imeti o tem predmetu predavanja s praktičnimi predvajanji, naj se nemudoma odločijo in naj svoje želje in predloge sporoče »Brezalkoholni Produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, da more ta vse pravočasno pripraviti. * V Kovorju pri Tržiču bo v nedeljo dne 19. septembra odkritje spomenika v svetovni vojn: padlim in umrlim vojakom. Ker bo slovesnost zelo lepa, se pričakuje mnogo-brojen obisk. Zbirališče ob 9. dopoldne pred šolo. Pri slovesnosti sodeluje delavska godba z Jesenic. * K razglasu o pretiskanih znamkah in dopisnicah, ki pridejo v promet od 1. oktobra do 31. decembra 1926, razglaša poštno ravnateljstvo: Da občinstvo ne bo trpelo škode, se morajo prodajati znamke tiste vrednosti, ki v najmanjšem številu ustrezajo vrednosti pristojbin, ki jo je treba nalepiti na pošiljko. Znamke in dopisnice, ki so zdaj v rabi, se potegnejo dne 1. oktobra iz prometa in ne bodo imele v zgoraj označeni dobi nobene vrednosti. Toliko občinstvu v blagohotno obvestilo. * Gnusni zločinec Lackovlč obsojen na smrt. Naši čitatelji se še spominjajo strašnega zločina, katerega je izvršil dne 3. junija v Pančevu zidar Žarko Lackovič. Izvabil je devetletno Elizabeto Miklavc in llletno Katico \Yaidenhof v grmičevje ob Donavi, obe tamkaj, posilil, nato zadavil in vrgel končno trupli v Donavo. V torek se je vršila proti ostudnemu zločincu pred sodiščem v Pančevu razprava, za katero je vladalo med občinstvom velikansko zanimanje. Naval ie bil tako velik, da so redarji le z največjo težavo vzdrževali red. Lackovič je hladnokrvno priznal svoje dejanje in se zagovarjal s pijanostjo. Med razpravo je prišlo do pretresljivih prizorov. Starši obeh. na zverinski način umorjenih nedolžnih otročicev, sc ob pogledu na posamezne komade njihovih obleke pričeli glasno plakati, z njimi vred pa tudi občinstvo. Sodišče je obsodilo morilca v smrt na ve-šalih. Občinstvo je sprejelo obsodbo z viharnim vzklikanjem: Živelo sodišče! * Mesarska senzacija v Zagrebu. Na mesarskih stojnicah v Zagrebu so imeli v torek svojo senzacijo. Mesar Milan Kramer in njegova mlada žena Anastazija ne živita v najboljših odnošajih. Zer.a mu je ponovno očitala, da preveč zapravlja dč-nar. V torek ga je vnovič pošteno ozmerjala. To je Kramerja tako razkačilo, da je zagrabi! za sekiro in si pred očmi občinstva odsekal kazalec na desni roki, se obrnil proti ženi in vzkliknil: »Evo Ti moje krvi, ko tako hrepeniš po njej!« Razburjena mesarica ie pobrala kazalec in ga spravila v svojo torbico, moža pa so odpeljali v bolnico. * Utopljenka — najdena živa v Beogradu. Po zagrebških listih smo posneli tudi ml vest, da je v nedeljo med kopanjem na Savi v Zagrebu utonila Mila Ferkovič, hčerka posestnika. Kmalu nato pa so se pojavili glasovi, da se je Ferkovičeva najbrže kam odpeljala. To domnevanje se je izkazalo kot upravičeno. Našli so jo sedaj namreč v Beogradu kot klaviristinjo v neki damski kapeli. Sveže lice lepotice, izgled mladi in brez bora Najboli&tm kotmetsktm sredstva Danes se pripisati mora. 451 CRENE M0US0N * Razpis natečaja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri poštah Pišece (IH-3) in Vače (IV-l). Jamčevtaa za Pišece je 800 Din, prejemki pa so tRe: redna plača 6000 Dta, doklada 3000 Din. za telegraf 240 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 156 Din letno in sa prenašanje pošte, kolikor določa pravilnik v prenosu pošte. — Jamčevtaa za Vače znaša 600 Din, prejemki so pa naslednji: redna plača 5400, doklada 2700, za odpravljanje to prevzemanje pošte Izven uradnih ur 1® Dm na leto in pa za prenašanje pošte, kolikor določa pravilnik o prenosu pošte. — Prošnje s prilogami nai se vlagajo na Direkcijo pošte ta brzojava v Ljubljani do 35. septembra 1926. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa člen 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah. * Volno ta bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karta Prelogu, Ljubljana, Stari trg 12, ta Židovska altea 4. DANES zakonska drama iz višjih krogov ČŠooek iz drugega soeta Paul Wegener, Anton Poitner, Olga Cehova Predstave ob: 4.. 7:6 , Vi S. in 9. un KINO IDEAL. Iz Ljubljane u— Kulturno - znanstveni odsek »Preporoda« ima danes ob 18. uri svoj prvi sestanek. Vabim vse tovariše, ki se za sekcijo zanimajo, da se sestanka gotovo točno udeleže. u— Vidovlčev klub v LJubljani vabi vse člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 18. t. m. ob 7.30 zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Dnevni red: 1. Izvolitev novega predsednika in tajnika. 2. Poročilo tajnika o otvoritvi tečajev. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polno-številno udeleže. u— Sokolsko društvo na Viču poziva vse brate m sestre, da se polnoštevilno udeleže pogreba društvenega staroste, brata Frana Cernagoja. Zbirališče v petek ob 2. popoldne v Sokolskem domu na Viču. — Člani v kroju. u— Policijski drobiž. V Ljubljani se ie včeraj dopoldne pojavil doslej še neznan tat, ki se je spravil na okoliške mlekarice. Z vozičkov je ukradel več mlekaricam prazne posode. — Ponoči je prišlo v pijanosti med dvema družbama do pretepa, ki sta se deloma vršila v gostilni, deloma na ulici. — Izvršen je bil en vlom v stanovanje. en prestopek motenja posesti, ena telesna poškodba in par cestnih izgredov. Prijatelji in lastniki psov se še vedno ne morejo sprijazniti z magistratno odredbo glede pasjega kontumaca, kajti od torka na sredo je bilo prijavljenih šest tozadevnihv prestopkov. Kronika beleži dalje še dve nezgodi in 7 prestopkov cestnega policijskega reda, u— Kleparjeva nezgoda. Kleparski pomočnik Josip Zaje, stanujoč v Janšetovi ulici št. 5, je bil predvčerajšnjim zaposlen na strehi nove hiše Josipa Miheliča za Bežigradom. Pri delu mu je nenadoma spodrsnilo in padel je z višine štirih metrov na tla. Pri padcu je dobil več splošnih poškodb, izpahni! si je pa tudi desno roko. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v javno bolnico. u— Dve žepni tafinL V neki gostilni si je izbral neznan uzmovič za žrtvi delavca Antona Cožarja ter Magaša Paškata in jima v gneči izvlekel iz žepa listnici. Prvemu je ukradel 180 dinarjev, drugemu pa 50 dinarjev. Okradenca sta imela v listnicah tudi razne dokumente. u— Beneška noč ca Strelišču pod Rožnikom se na splošno željo ponovi v nedeljo 19. t. m. Godba na pihala. — Ples. 1259 u— Cenjenim damam uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem zopet otvorih svoj atelije. Prinesla sem iz inozemstva krasne francoske modele. — Modni atelije Zdenka R o d I č. 1264 u — Gostilna Fajmcšter. Sv. Petra nasip, priporoča: sladek mošt po Din 12, Dalma-tinca (otok Vis) pa 11 Din. Otelo (za slabokrvne) po 11 Din, Štaierc po 12 Din, cviček po 14 Din, Bizelc po 14 Din. Burgundec po 15 Din in Pikerčan po 20 Din liter. Danes premi jera težko jvičakovanega tiltra Grofica Orlov Opozarjamo na plakate in slike v naših izložbah. Nabavite si pravočasno vstonn ce. ELITNI KINO MATICA najuglednejši kino v Sloveniji. Iz Maribora a— Gospodom volllcem za Trgovsko zbornico na znanje. Predsednik Trgovskega gremija v Mariboru g. Weixl je pred meseci na pritožbo trgovcev, da konsumi prodajajo svoje blago tudi nečlanom in se ne drže svojega delokroga, vložil v zbornici Interpelacijo, katere pa predsednik g. Jelačin ni Pustil pred plenum, češ da zbornica o tem ne more razpravljati, ker ne bi tudi nič pomagalo in bi imeli na drugi strani gotovi trgovci od tega škodo. Kdo Je torej kriv, da se trgcrvoem ne pomaga v obrambi proti koosumariam? a— Taksne znamke pred poroto. Danes se bo vršila pred porotnim sodiščem velika razprava proti sedmim obtožencem radi hudodelstva goljufije. Obtožnica očita obtožencem, da so dali napraviti v Gradcu ▼ tiskarni 3000 do 5000 taksnih znamk za igralne karte ta domino, torej ponaredili od države vpeljane taksne znamke ta jih spravili v naši državi v promet a— Zeosko življenje v mekolastlčnlh plesih. Program odlične praške plesalke gdč. Mirjane D. J a n e č k o v e, ki bo nastopila v soboto ob 20. uri v Narodnem gledališču, tvori v glavnem šest simboličnih plesov. ki so združeni pod skupen naslov »Življenje« in se naslanjajo na skladbe Karga-neva. Smetane, Bortkieviča, Nedbala ta Griege. Uvod temu ciklu je Rahmantaora »Usoda«. Usoda začrta ženi pot v življenje. V ritmu mehke, sanjave Karganove glasbe poda umetnica gorkoto detinstva. Smetanova glasba jo vodi k strastnemu plesu »Ljubezen«, ko se vzbudi v ženski duši prvi vihar življenja. Toda cvet mora dati svoj sad. sledeč globokemu nordijskemu Griegu poda plesalka simboličnq. sliko materinstva. Življenje žene je dopolnjeno. Ali materinstvo pomeni boj; četrti ples simbolizira Bortkievičevo skladbo »Temnaja kemnata«. To je duša zrele žene. Sledi boj za svojce in zase; slednjič se ob zvokih Nedbalove glasbe pomirjajo gibi in nastopi v petem plesu tiha resignacija. Sesti ples, ki bo podan v vijoličastem kostumu in luči, pomeni slovo od vsega zemeljskega — smrt. Na klavirju je zopet Grieg. V drugem delu bodo na vrsti Škotski ples (prvič na odru) ter nekatere skladbe Dvoraka, Schuberta in Pospišila. Umetnica si ie tedaj izbrala pretežno slovanski program, ker se zdi, da je slovanska glasba najbolj v skladu z mehkimi občutji ženske duše, kakor jih podajajo v plastični, ritmični obliki plesi gdč. Janečkove. Spremljala bo na klavirju mariborska pianistka gospa Apihova, ki bo s svojim, že znanim umevanjem za fino in diskretno spremlje-vanje tudi pripomogla k popolnemu uspehu tega mnogo obetajočega večera. a— Nove porotne razprave. Razpisani sta zopet dve novi porotni razpravi: za 22. t m. proti Franju Zelu radi težke telesne poškodbe in proti A Mencingerju radi hudodelstva tatvine. Razpisana pa bo dalje še ena razprava za 23. t. m. radi požiga. a— Parastos za padlimi junaki na solunski fronti. Včeraj so Mariborčani dostojno proslavili lOletnico hrabrih junakov, ki so padli za domovino v eni najhujših bitk. Na Trgu svobode je pravoslavni prota g. Tr-bejevič daroval zadušnico ob prisotnosti vseh mariborskih državnih in civilnih oblasti. Prisostvovali so veliki župan <}t. Pirk-majer, oba srezka poglavarja ter častniški zbor in častna četa. Vojaška godba je in-tonirala žalostinko, pevci pa so pri pravoslavni daritvi spremljali. Nato je še katoliški duhovnik g. Zavadla! opravil sv. opravilo. Tudi šolska mladina se je udeležila svečanosti. a— Najden utopljenec. Včeraj so pri Ptuju potegnili iz Drave truplo moškega utopljenca, ki je ležalo v vodi že najmanj osem dm. Domneva se, da je to Martin Novak, ki je pred osmimi dnevi utonil v Mariboru, ko se je kopa! pod železniškim mostom in izginil v valovih, ne da bi še prišel na površje. a— Smrt pod vlakom. Pred dnevi smo poročali, da je pri Brežicah nekdo skoči! pod brzovlak št. 3 ter da je obležal na mestu mrtev. Stroj ga je tako razmesaril. da ni bilo mogoče dognati identitete samomorilca Te dni pa so oblasti konstatirale. da. je samomorilec 501etni Pavel Poskalov. zidar iz Zaloška v mariborski oblasti, stanujoč v Rupi in pristojen v Loznico. a— Neznanec v Scherbaumovem skednju umorjen. Včeraj smo poročali, da so v skednju mariborskega veletrgovca Scher-bauma pri Sv. Marjeti našli moško truplo, katero je bik) že delj časa zakopano v senu in že v razpadanju. Truplo so prepeljal; med tem v mrtvašnico na pobreškem pokopališču kjer sta izvršila sodna zdravnika dr. Jurečko in dr. Zorijan v navzočnosti sodne komisije obdukcijo. Pri tem sta ugotovila, da je imel neznanec zadaj glavo čisto razbito, tako da je bila na lobanji za pest velika luknja. Glavo so v svrho na-daljne preiskave odločili od trupla in jo dali skuhati na sodišču, da bo služila za cor-pus deiicri pri eventualni porotni razpravi, ako se posreči najti hudodelca. Sicer pa sodna zdravnika nista mogla ugotoviti na truplu nobenih drugih poškodb, ker je bilo telo že močno razkrojeno. Ni izk!iučenq. da so ostale manjše rane na telesu povzročile podgane in miši. Orožništvo v Lajters-bergu vodi z vso intenzivnostjo preiskavo za storilci, vendar še ni dosedaj noberih pozitivnih sledi. Iz Celja e— Vodstvo obrtno - nadaljevalne šole t CeUu je prevzel za časa bolezenskega dopusta g. Bena Serajnika. ravnatelja deške meščanske šole v Celju, g. Joško Bizjak, upravitelj mestne deške osnovne šole. e— Hotelirska šola v Celju. V ponedeljek dne 13. t. m. je Ime! kuratorij hotelirske šole v Celju svojo sejo, na kateri so se rešila vsa važna vprašanja glede otvoritve šole v novem šolskem letu 1926-27. Šolo bo vodi) namesto na bolezenskem dopustu se nahajajočega ravnatelja Beno Serainik;« začasni vodja meščanske šole g. strokovni učitelj Ceraej S poukom se prične 1. oktobra, tudi posamezni predmeti so že porazdeljeni na učiteljstvo. Dosedaj se ie prijavilo 13 učencev. Šola dobiva podporo iz 22% prispevka, od davščine na hotelske sobe, Id se je pošiljal prej v Uubljano, sedaj pa dobfva določeni del celokupnega voda za usta zneska za podpiranje hotelirskih šol tudi veliki župan mariborske oblasti. —e Športni klub v Celju je nameraval pred nokaj leti preurediti v športno igrall-šče taJcozvano Glazijo ob Ljubljanski cesti. Ker pa je imela mestna občina proti temu načrtu pred vsem stvarne pomisleke, a ie tudi dvomila, da bi bil Športni klub finančno kos svoji težki nalogi, mu je odstopila za športne namene lep kos zemljišča pri Spodnjem Lanovžu. Dasi ga je pri svojem obsežnem ekonomatu pogrešala, je hotela vendar le pokazati, da zna pravilno ceniti krajevni pomen športnega gibanja in napredka. Kakor pa čujemo, iz tega projekta ne bo nič, tako da prevzame zemljišče zopet mestna občina. Obžalujemo, da celjski športniki ne morejo priti do svojega igrali-šča, klivda pa leži tudi v tem, da so se ba-vHI s prevelikimi in neizvedljivimi načrti. e— Gledališka sezona v Celju. Kakor smo informirani, so pogajanja celjskega Dramatičnega društva z vodstvom ljubljanske drame, da gostuje v prihodnji sezoni v Celju, dospela do razveseljivega pozitivnega zaključka. Gostovanja se bodo lahko vršila celo po enkrat na teden, ako bo občinstvo pokazalo zadostno zanimanje in potrebno požrtvovalnost tudi za gledališče. Za celjske kulturne razmere bi bilo res žalostno, ako bi se izkazalo, da Celjani ne znajo dovolj visoko ceniti naklonjenost in veliko poirtvovalnost ljubljanskih igralcev. e— Gradbeno gibanje v Celju. V Miklošičevi ulici se podira nizko poslopje, kjer je bila dosedaj sedlarska delavnica, last odvetnika dr. Antona Božiča. Zgraditi namerava na tem prostoru enonadstropno hišo, v kateri bodo poslovni prostori in stanovanja. Zgradba bo še letos pod streho. Iz Trbovelj t— S »afa glavnega odbora Bratovske skladnice. V torek se je vršila seja glavne, ga odbora Bratovske skladnice, katere so se udeležili kot delavski delegati gg. So. ber iz Zagorja, Grabnar iz Trbovelj in Martinšek iz Hrastnika. Na dnevnem re. du so bile stvari, o katerih se je že izčrp. no govorilo na protestnih shodih rudarske, ga delavstva v posavskih revirjih 8. t. m. G. dr. Obersmel iz Jesenic je obširno refe. riral o rudarski anketi v Beogradu, ki »e je vršila od 1. do 4. t. m. Ajikete so se udeležile vse bratovske skladnice v državi in tako tudi naša po dveh odposlancih: dr. Obersnelu in Soberju. Vnovič se je prede« laval že znani popravljeni pravilnik in de« bata je bila zelo živahna Toda kmalu se jt izkazalo, da bo doile skoraj vse bratov, ske skladnice razen naše nepripravljene na anketo. Radi tega je bilo sklenjeno, da se anketa odgodi in do prihodnjega njenega sklicanja sestavi nekakšen centralni pravil, nik, ki bi prišel vpoštev za vse bratovske skladnice, poleg tega pa da sestavi vsaka bratovska skladnica, ozirajoč se na svoje posebne prilike, svoj »pokrajinskih pravil« nik. Z nalogo koncipirati centralni pravil« nik je bil poverjen g. dr. Obersnel. Kakor hitro bo gotov s svojim delom, ga bo pred« ložil vladni komisiji v pregled, nakar bo vnovič sklicana rudarska anketa. Zatem še« le pride pravilnik pred Narodno skupšči« no. — Kar se tiče rudarskih pokojnin, o katerih se je zelo netočno govorilo na jav« nih shodih, se zaenkrat še ni bati kraha. Sicer je deficit nekaterih pokojninskih skladov od mesca do meseca večji, zato so pa drugi pokojninski skladi suficitni. Tudi centralni fond je dovolj močan, da vzdrži naraščanje deficita v Trbovljah in v Hrastniku. Poznavalci razmer upajo celo na večji pritok delavstva v jeseni in s tem tudi na zvišanje prispevkov v pokoj, j ninsko blagajno. t— Stara bolnica v Trbovljah bo v krat. kem izročena prometu, ker bodo adapcij« ska dela kmalu končana. t— Stagnacija pri obrtnikih, ki jih je v Trbovljah okoli 500, še vedno traja. Neka. teri so bili prisiljeni, da odpuste po več pomočnikov. t— Tržni dnevi v Hrastniku pred orož. niško postajo niso bil oblastveno ustavlje. ni, kakor se splošno meni, temveč se za. časno ne vrše, ker je bil po poročilu ob« činskega redarstva zelo slab obisk. Tržni dnevi pred steklarno pa so dobro obiskani. t— Pritožba radi mesečnega plačevanja rudarskih mezd po TPD. še vedno ni re« šena. Kakor je znano, se vrše »plačilni dne« vi» tudi vsakega 15 v mesecu, toda tedaj se izplačujejo samo predujmi. Iši onstran granit Udarec Italijanom smo na potu. Oni bi hoteli, da bi mi čez noč izginili. Vsako naše kul« turno gibanje jim je trn v peti. Ne morejo preboleti, da ima naše ljudstvo časopise, da bere knjige . . Najhujše pa jim je, da se društveno življenje lepo razvija. Na različne načine so nagajali in delali, da 90 preprečili tem več predstav. Do splošne prepovedi ni prišlo Do danes.. Danes pa je baje že tu. Goriški komisar je naznanil, da so pre« povedane vse slovenske prireditve, baje v mestu in na deželi. Zakaj? Izgovor je lahek Zato, ker so Italijani občutljivi. Zato, ker slovenske prireditve, ki se vršijo v jeziku, ki ga ita. lijanski sodržavljani ne znajo, žalijo njih občutna ušesa. To je eno Drugo pa izhaja iz prvega, ker iz tega lahko začnejo pro« testi in nemiri. Torej, z ozirom aa javen red in mir Pod ta plašč se lahko v Italiji skrijejo mnogotere krivice nasproti Slo. vencem. Ali je ta odredba samo za Gori« ško? Ali je prišla z višjega mesta? Tega ne ve nihče. Gospod komisar noče dati pojasnila Ali se bo to obdržalo? Ali sme« mo upati, da se italijanski narod ne izpo« stavi pred vsem svetom sramoti, da zabra« njuje tuji narodnosti kulturno udejstvova« nje? Končni vzrok prepovedi veselic pa je slovenska propaganda] Govorenje, perje, igre, vse to jim je slovenska propaganda in ta je prepovedana Zato morajo izgi« niti knjižnice, čitalnice, prireditve, sploh vse, kar bi spominjalo na slovenstvo Ne čudimo se, da je nekdo predlagal, naj se tudi po gostilnah in javnih lokalih sploh govori le italijansko. Vse to bomo lahko učakali Le enega oblastniki ne bodo učakali: da bi izginili Slovenci. Firma bo na zunaj prebarvana, duša ostane p— Goriška gospodarska borba. Gorica preživlja kritične čase. Ni prometa, trgo« vina pojemlje. Domači Italijani se radi spominjajo preteklih časov, ko sta cveteli foriška trgovina in obrt, pa premišljujejo, aj naj bi storili, da bi si goriško mesto zopet vsaj nekoliko opomoglo. Te dni so bila zborovanja pod fašistovskim vodstvom na katerih se je ugibalo, kaj treba napra« viti takoj, da se prične uspešna gospodar« ska borba. Trgovcem se je priporočalo na« bavljanje nacijonalnega blaga in ž njimi so se dogovorili za razstave po izložbenih oknih v dneh 18 in 19. t. m Najlepše raz. stave dobijo nagrado Vršila se bodo pre« davanja o pomenu gospodarske borbe, na« svetovalo se je, da naj se opustijo razne prireditve in pa goriške gospe naj bi se zadovoljile z manjšim luksusom Lepo je prizadevanje v svrho, da bi Gorica zopet oživela, toda lahko rečemo, da je vsak se« danji in bodoči trud za obnovo starega dobrega prometa brezuspešen Dežela je razkosana in Videm stoji nad Gorico. To je ona okolnost. ki je za Gorico usode« polna. p— Miramar Dolgo časa že ležijo z~Du« naja pripeljane mobilije za miramarsEi grad v tržaških skladiščih. Treba je bilo najprvo popraviti streho, ker je na mnogih krajih teklo v dvorane. Ali potem bi se bile že lahko postavile mobilije v grad. toda rešeno še ni vprašanje, pod katero ministrstvo pravzaprav spada Miramar, ali pod finančno ali pod naučno. Radi fašistov skega birokratizma trohnijo mobilije po skladiščih in Miramar je še vedno prazen najbol \i.c'ci'r\ iezničarjem in Croatiji, temveč predvsem Concordiji, Hašku in tudi Gradjanskemu. Derby nastopi v Ljubljani s komplet, mm prvim moštvom, v katerem igrajo tri. je reprezentativni zagrebški igrači. Zelo popularni igrač Derbyja je njegov center, for Leinert, kateri nastopa v zadnjem času stalno v podsavezni zagrebški reprezentan« ci Nadalje igra v napadalni vrsti desna zveza Buble, nekdanja n&da Gradjanskega ASK Primorje nastopi v tej tekmi z ne« katerimi novimi močni tako, da je priča, kovati napete borbe. Tekma se od gra na igrišču ASK Primor« je, Dunajska cesta ter prične ob 16. uri. Ob 1430 se odigra predtekma. Pričetek mladinskega hazena tekmovanja Ilirija : ASK Primorje 21 : 7 Včeraj se je vršila prva mladinska hazc. na.tekma za podsavezni pokal, na kateri je Primorje takoj naletelo na najmočnejšega nasprotnika in lanskega zmagovalca Iliri, jo. Družina Primorja je nastopila proti te. mu nasprotniku, ki je imel sestavljeno dru žino iz 4 igralk svoje prve družine, z veli. ko tremo, ki se je povečala tudi radi tega, da je na mesto vratarice mladinskega mo. štva morala postaviti v gol igralko, ki jc prvič nastopila na tem mestu. Vsled tega je doživela tako visok poraz, akoravno do« cela neupravičen, ker gre v prvi vrsti na rovaš vratarici. Sele v drugem delu druge, ga polčasa se je znašla, prevzela inicijati. vo v roke in stalno ogrožala vrata Ilirije. V splošnem je družina zadovoljila; na« pad je bil boljši od obrambe, edino pred golom neodločen, posebno v prvem polča« su. Družina Ilirije je predvedla zelo lepo igro, posebno v napadu ter je stalno ogro. žala vrata Primorja do drugega polčasa, ko je precej popustila, predvsem v krilski vrsti, kjer ni Tratnikova podala svoje na« vadne igre. Branilka je taktično izborno odbijala napade primorjanske napadalne vrste, pri vratarici, ki je parkrat uspešno branila, v ostalem pa je imela v veliko slučajih zveste pomagačice v vratnicah, je bilo opaziti, da je začetnica. Sodnik g. Bal« tesar dober. Solnee vihaja ob 5-37 zahaja ob 18-13 !una vzhaja ob 13 41 zahaia ob 22 51. Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Verjetno je, da se bo lepo vreme malo poslab šalo. Jutri ?e bo nebo deloma poob'a?il(,. Toplo. Tržaška vremenska napoved ia četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo jasno. Temperatura od 19 do 25 stopinj. Morje nekoliko vznemirjeno Službene objave LLAP. Na temelju sklepa JLASa z dne 16. julija t. 1., ki določa, da se za klubsko podsavez. no prvenstvo imajo v vseh podsavezih vr« šiti dvomatehi med dvema najmočnejšima kluboma v poedinih podsavezih in se pod« savezna prvenstva, ki so se vršila dne 21. in 22. avgusta in h katerim so imeli pravico nastopa vsi klubi, podsavezni čla« ni, imajo smatrati kot poedinačna prven« stva, se sklep seje LLAP»a z dne 6. t. m. pri kateri se ugotavlja končno stanje pod« saveznega prvenstva in sicer: ASK Primor« je 71 točk. SK Ilirija 65 točk, SD Rapid in SK Ptuj po 3 točke in SK Tržič 1 točka, anulira in proglaša kot poedinačne podsa» vezne prvake za leto /926. sledeče atlete: 1 tek 100 m: dr. Perpar Stanko (ASK Pri. morje); 2. tek 200 m: Weibl Jože (Prim.); 3. tek 400 m: Močan Vlado (Prim.); 4 tek 800 m: Arhar Fran jo (Prim.); 5. tek 1500 m: Gaberšček (SK Ilirija); 6. tek 5000 m: Slapničar Jože (Prim.); 7. hoja 3000 m: Re« žek I. (H.); 8. štafeta 4 X 100 m: ASK Pri. morje (v postavi Janovsky, Močan, Weibl, dr. Perpar); 9. skok v višino z zaletom: Gregorka Boris (U.); 10. skok v daljavo z zaletom: dr. Perpar (Prim.); 11 troskok: Frohlich Hubert (II.); 12 skok ob palici: Gregorka Boris (II.); 13. met krogle: Zu« pan (II.); 14 met diska: Smersu (II.); 15. met kladiva: Slamič Herman (Prim.); 16. met kopja: Orehek (D.). Glasom istega sklepa JLAS«a, ki določa da se imajo po podsaveznih prvenstvih vr« šiti dvomatehi med dvema najmočnejšima kluboma v vsakem podsavezu v svrho usta novljenja prvaka podsaveia po klubih in sklepa LLAPa, da se isti ima vršiti med SK Ilirijo in ASK Primorjem dne 7. oktobra t 1. kakor tudi sklepa JLAS, da so točke tekmovanja iste, kakor pri podsaveznero prvenstvu, redosled točk isti, mesto vršit« ve isto, število tekmovalcev za vsako toč. ko po dva od vsakega kluba, štafeta po ena; klasifikacija 5, 3, 1 točk za prvo, drugo odnosno tretje mesto, pri štafeti se točke štejejo dvojno, se objavlja program dvomateha: Ljubljanski Lahkoatletski Podsavez raz« pisuje v soboto in nedeljo, dne 16. in 17. oktobra, z začetkom oba dneva točno ob 15.30, oziroma ob 16. uri, lahkoatletski dvo mateh SK Ilirija : ASK Primorje za pr. venstvo podsaveza po klubih z t leto 1926 Igrišče se naznani pozneje. Prijave morata poslati oba kluba na LLAP., tehn. ref. Sa« vo Sancin, Tavčarjeva ul. 1, nsjpomeje do 9 oktobra ob 12 uri Klub, ki zmaga, si pribori prvenstvo LLAPa za leto 1926. Vsak klub sme postaviti za vsako discipli« no največ po dva tekmovalca, pri štafet« nem tekmovanju pa po eno moštvo Ptfed začetkom vsake discipline smeta obe mo« štvi, odnosno kluba postaviti mesto prifav. ljenih tekmovalcev prijavljeno rezervo. Isto morajo pravočasno naznaniti vrhovne« mu sudu. Tekmovanje se vrši po pravil« niku JLASa. Prijavnine ni Redosled tek« movanja je sledeči: Sobota, dne 16. oktolra, ob 15.30 uri: 1. predteki 100 m, 2. skok v višino z zaletom, 3 semifinale 100 m, 4. met kladiva, 5. pred teki 200 m, 6. hoja 3000 m, 7 met krogle, 8 semifinale 200 m, 9 troskok, 10. predtek 400 m, 11 tek 1500 m, 12. predteki 110 m z zaprekami. Nedelja, dne 17. oktobra, ob 16. uri: 1. finale 100 m, 2. met diska, 3. skok v dalja« vo z zaletom, 4. finale 200 m, 5 skok ob palici, 6. finale 400 m, 7 finale 110 m z zaprekami, 8. tek 5000 m, 9 met kopja, 10. tek 800 m. 11. štafeta 4 X 100 m. Klubi smejo nastopiti samo z verificiranimi atleti. ASK Primorje (Nogometna sekcija). Danes ob 21. uri se vrši v Narodni kavarni seja sekcijskega odbora. Prosi se polno« številno udeležbo — Tajnik. /ISA." Primorje (Hazena sekcija). Da. nes ob 17.15 trening za sledeče igralke: Podboj I in II, Jenko, Kaiser, Jerina T in II, Rupelj, Grilanz, Hauptman, K. I in II. — Načelnik. Gospodarstvo Tržna poročila Novosadska blagovna borza (15. t. m.). Pšenica: baška, 2 vagona 257.50, baška, kanal, 30 vagonov 260; banatska, september, Bečej, 10 vagonov 260; sremska, 1 vagon 250. Oves: sremski. 1 vagon 140. Tur ščica: baška, 3.5 vagona 153—155; baška, glavna proga, 2 vagona 157.50; banatska, 2 vagona 144. Moka: sremska, c6», 1 vagon 260; baška, c7», pariteta Zagreb, 1 vagon 200. Tendenca stalna. Živinski sejem v Ljubljani (15. t. m.). Do-gon 138 Konj. 6 žrebet, 57 volov, 57 krav, 17 telet in 22 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 38 konj, 5 žrebet, 45 volov, 40 krav, 14 telet in 40 prašičkov Konji so se trgovali od 500 do 6000 Din za komad po kakovosti. Cene za kg žive teže: voli I. 7.50, II. 7, III. 6.50, krave debele 5—6, klobasarice 8—4, teleta 9—10.50 Din. Prasci za rejo so se prodajali po 500- 600 Din par. Cene volom so padle za 50 par pri kg. V Italijo in Avstrijo ie bilo prodanih nekaj volov. Zagrebški tedenski 9ejem (15. t. m.). D»-gon prilično dober. Češkoslovaški trgovci so nakupili nekaj volov, a naši izvozniki so kupili več partij telet za Trst. Dalje so italijanski trgovci nakupovali konje. Nekaj komadov konj so pokupili tudi Slovenci. Cene svinjam, ki so prejšnji teden poskočile za 50 par, so se sedaj zopet znižale za 50 par pri kg. Cene teletom so zaradi večjega '^vpraševanja porasle za 0.50—1 Din, podražili pa so se tudi konji. Promet je bil živahen. Krme je bilo precei. Cene za k pod značko «Agilen 106». 26166 Finančni stražnik bivši — zmožen kavcije, mlad in zanesljiv želi službo skladiščnika, vratarja, pisarn sluge ali kaj stičnega Onjene ponudbe pod značko . 26324 Pouk v francoščini Hme. Arzenleva, profesorica cercle francals, poučuje po najnovejši labki in hitri metodi posameznike in skupine. — Pojasnila e« dobe v vili Hadži. Mirje. Gorju- St>va 16, vsak dan od S H o 4 M In od 7 do 8 ure. 26123 Le?ons et cours de convers. francaise par Mme Arseniev, prof. dn Cercle francaia Nouvelle mčthode, rapide, faoile Renslegnement: Villa Had-Ji. Mirje, Gorupova ulica štev. 16. — tous les jours de S%—W et de 7-8 p. m. 26122 Klavir ia splošno glasbeno teorijo poučuje gospodična začetnike — tudi na domu. Več v Kolodvorski ulici štev. 23, pritličje. 25879 Auto - šola oblastno dovoljena, prima, ki izobražuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (šoferje). Pouk je temeljit in uspeh siguren. Dame in gospodje se sprejmejo dnevno. Kurz čez dan in tudi zvečer. — Prospekti gratis Natančne informacije v Auto-šoli. — Zagreb. Kaptol 15 Telefon 11-95 25748 Učence za klavir sprejme učiteljica. Gre tudi na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26272 Nemščino in slovenščino kakor tudi vse osnovnošolske predmete v obeh jezikih poučuje gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro »Nizek honorar«. 26330 Drva hrastove in bukove odpadk. od psrketov ter mehka drva Jostavlja po lizki ceni na lom parila žaga V Scag uettl v Ljubljani. gorenl - k i ni kolodvorom Pri od vzema večje množine zna ten popust 193 Hrastovih parketov večjo množino, ima vedno v zalogi te.? jih oddaja po ugodni ceni tudi na manjše količine A Kane lesna in-iustrija Mengeš 185 Pohištvo Otomano, 2 postelji, žim-nico, 2 žična modroca, mizo za kuhinjo in lep ležalni stol prodam Ogleda se med 2.—o. uro pop pri Petriču v Zeleni jami 53, pritličje levo. 26150 Pomnoževalni aparat »Klo« pro-lam Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Tskar. 26240 «Vinobister» je novotzumljenj aparat, ki mehaničnim potom bistri in čisti vino. ter mu odvzame vse nečiste ln nezdrave snovi »Vinobister> pritrdite na vinski sod is vsako tudi najslabše vino teče iz soda kristalno čisto, ker aparat vse nečiste kali zbira In od vina odstranja Razpošilja se franko po 400 Din od izumitelja V Simonič. me- haničarja v Ptuju Znesek je poslati naprej 25903 Radio aparat dvoceven, kompleten, prodam po nizki ceni — 500 Din. — Tažkar, Dobrava-Vintgar, Gorenjsko. 26257 Damski kostum plav — za sloko postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku . 26328 Avto znamke «Fiat», v dobrem stanja, naprodaj Vprašanja na oglasni oddelek •Jatra* pod iifro »Nizka cena it. 140«. 26108 Štampiljke in vse potrebščine priporoča S Petan. Maribor aasprotl glava kolodvora 158 fi"0 petnle^A I.'etikete, eraverstvo SITAR iSVETEKj LJUBLJANA £>J \ r. 1 Vulkanizlra vse vrste gumija parna vulkanizaciia P Škafar v Ljubljani. Rimska o 11 270 Pozor, krojači! Odda se dobro vpeljana krojaška obrt proti primerni odškodnini v prometnem kraju Gorenjske. — Delavnica in stanovanje s 1 novembrom na razpolago — Pismene ponudbe poslati takoj, na oglasni oudelek »Jutra« pod značko »Krojaška obrt 33«. 26166 Modistka Minka Horvat se priporoča za vsa v modistovsko stroko spadajoča dela Dalmatinova ulica 10/11 — od novembra naprej: Jurčičev trg št 2 (sedaj lekarna Babo-vec). 25908 Vsakovrstno zlato kupuje [to najvišjih cenah Černe, juvelir LJubljana VVolfova al 1. Zlato, srebro ln srebrne krone plača oo najvišjih cenah P Čuden, Ljubljana Prešernova ulica štev 1. 41 Kostanjevino (taninski les) vsako množino kupujem po najvišjih dnevnih cenah in akreditlvnemu plačilu za takojšnjo dobavo Le resne ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Kostanjevina 17» 26168 -1- Pisalni stroj boljši, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod šifro Stroj«. 26155 Električni motor 3 HP, 110 volt, kupim — Ponudbe pod «Motor» na oglasni oddelek «Jutra». 26155 Gostiln, opravo to je: mize. stole, točilno mizo. steklenice in vsakovrstno posodo kupi Josip Serec, Maribor. Aleksandrova cesta 36 Avto štiri ali šestsedeien kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 4—6». — Navesti Je zadnjo ceno ln opis voza. 86211 Pozor! Pozor! Karnjem stare mošk* obleka. Serije ln pohištvo. Plačam najboljše Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Dram«, Ljabljana, Gallusovo nabreije štev. 89 86199 Kopalno banjo iz clnkove pločevine, dobro ohranjeno, knplm. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra«. 88107 Avto ] štirisedežen. malo rabljen, ! kupim Ponadbe z opisom in navedbo cene pod šifro i »Avto 60» na oglasni od-I delek »Jutra*. - Pocinkano banjo (Sitzvranne) dobro ohranjeno knpim Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Banja«. 26306 8 hrastovih stebrov lepih, kupimo za kozolec. Ponudbe: Hotel »Slon» — Ljubljana. 26311 Pšenične otrobe srednjedebele dobavlja franko postaja Jarše-Mengeš po Din 1.25 valjčni mlin Ivan Nastran. Radomlje. 24474 špinačo letošnjega pridelka, hija-cinte, tulpe, narcise in kro-kuse smo pravkar prejeli. Sever & Kotnp., Ljubljana 26279 Kolo jugosl. sester v Ljubljani bo imelo v četrtek, 16. septembra ob 16. uri redno odborovo sejo. 26277 Krompir in zelje vej vagonov, lepo. belo, zdravo, roropoljtko blago, po najnižjih dnevnih eenah se dobi takoj. Vprašanja na: Aotou Križnar, trgovec. Stražišče ori Kranju. 26301 Trgovsko hišo v prometnem mestu ob železnici na Štajerskem, 7 kateri je že mnogo let dobro vpeljana trgovina z železnino. manufakturo In špecerijo, pod ugodnimi pogoji prodam — Proda se tudi k hiši spadajoče posestvo, njive, travniki in gozd, skupno ali pa delno. Pojasnila daje T. Gradišnik, Graz, Wickenburggas-se (Avstrija). 26105 Ugodna prilika za nakup posestva v bližini Maribora — 45 oralov, gozd, vinograd, biša, gospodarska poslopja in vi-ničarije Naslov v upravi »Jutra* v Mariboru. 25936 Graščino s 100 johov posestva, polovica polja, 3 johe hmelja in veliko poslopje, prodam ali pa oddam v najem Fundus instructus. — Grad Prešnik, pošta Celje 24405 Graščino s 100 johov posestva, polovica polja, 3 johe hmelja In veliko poslopje, prodam ali pa oddam v najem Fundus instretus. — Grad' Prešnik, pošta Celje 24405 Dve veliki kleti oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra> 26100 Lep trgovski lokal na lepem in prometnem kraju se takoj odda Več pove g Matija Pevec. Celje — Ljubljanska cesta št 6 26321 Kavarno in restavracijo s stanovanjem dam v najem Ponndbe pod «45.000» na oglasni oddelek «Jutra» 24534 Kavarno in restav-racijo s stanovanjem dam v najem. Ponudbe pod «45 000» na oglasni oddelek »Jutra> 24534 Lokal se odda na prometnem kraju. Naslov v ogl. oddelku Jutra». 26255 ŠpeceriJ. trgovino v prometnem kraju Gorenjske oddam v najem. Vel v oglasnem oddelka »Jatra*. 26274 bilance v trgovskih in industrijskih obratih urejuj"e in organizira strokovnjak. Ponudbe pod „Organizaoi]a" na og,asni oddelek .Jutra'. 2 sobi za trg. pisarno oddam takoj v sredini mesu s souporabo telefona. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26327 Trgovski lokal na zelo prometnem industr. kraju se odda takoj v najem. Prevzem lokala > inventarjem takoj, ker odpotujem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Velik promet«. 26174 Opremljeno sobo lepo in čisto, s posebnim vhodom oddam 2 solidnima gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26163 Sobo lepo opremljeno, zračno, s popolnoma separiranim vbodom in elektr. razsvetljavo išče soliden starejši gospod (samec), stalno v Ljubljani, po mogočnosti v bližini Mestnega ali Marijinega trga, za takoj, event. nekaj pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «Centrum». 26057 Sobo in kuhinjo s pritikiinami iščem s 15. oktobrom ali 1. novembrom Ponudbe na oglasni oddelek pod «15. oktober ali 1. november«. 26201 Stanovanje i sobic, predsobe in kuhinje zamenjam za večje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 149». 26179 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam gospodični ali dijakinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Soba se odda poipodu bliža le Naslov v ogl. obrtne šole--- oddelku »Jutra». 26266 Na stanovanje sprejmem gospodično. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Kot sostanovalko sprejmem gospodično. Klavir na razpolago. Naalov v oglasnem oddelku Jutra. 26275 Opremljeno sobo z 2 posteljama, čedno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Sostanovalko sprejmem s 1. oktobrom r sobo s prostim vbodom. — Naslov v oglasnem oddelka »Jatra* 26271 Starejša gospa s starejšo hčerko Išče pralno sobo za takoj. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra* pod »V bliEni Tabora*. 35764 Mlajšo dijakinjo sprejme boljša družina na vso oskrbo. Na razi klavir. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 26276 Zračno stanovanje s 3 sobami, kopalnico ln vsemi pritikiinami iščem v bližini pošte. Plačam do 1500 Din event eno leto naprej. Ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra* pod »Udobno stanovanje 48*. 26148 2 opremljeni sobi išče zakonski par brez otrok s 1. oktobrom, t ev. uporabo klavirja. Ponadbe pod «Dve sobi 86» na ogl. oddelek «Jutra». Mirnega sostanovalca > zajtrkom sprejmem ■ 1. oktobrom v Šiški Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26285 Samo oni so pravi Penkala izdelki, ki so označeni z imenom ali var8tven9JZBQni& Orodni ključavničar z 10 letno prakso, samostojen v izdelavi orodja za stiskalnice (Schnitte und Stanzebauet) išče mesta. Ponudbe pod .Orodjar" na oglasni oddelek „Jutraa 6572 a Miadoporočen par išče snažno, sveUo sobo z električno razsvetljavo. Plača se event. nekaj mesecev naprej. Ponadbe pod <3oba 1986» na oglasni oddelek «Jutra». 20297 Kot sostanovalko sprejmem diino ali Zakonski par aii gospod dobi elegantno, separirano sobo (vhod z vele) pri hišni gospodinji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26313 (dliaSka) Dva visokošolca ali srednješolca sprejatm g/:;; Trgovec in poseetnik, star 30 let, Ieli v svrho takojšnje lenitve znanja z inteligentno in pridno gospodično, ki bi imela kapital, v svrho razširjenja trgovine. Le re6ne ponadbe « sliko pod šifro »Tajnost zajamčena 100« na oglasni oddelek »Jutra« 26165 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam v bližni srednje tehn. šole. — Naslov v oglasnem oddelku «Jatra>. 26291 Lepo sobo veliko in zračno oddam s 1 oktobrom prazno ali opremljeno. Poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra« 26264 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam enemu ali 2 gospodoma — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 26016 Stanovanje v novi hiši, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, oddam v Sp Šiški, nasproti Zakotnikove žage. — Cena 1000 Din mesečno. 26314 ■ SSSSIISSSSSUSSSIUI 'SI DOS višji uradnik v večjem podjetju, išče znanja z brhko vdovo ali gospodično do 40 let staro, premožno, z zemljiščem ali gotovino, ki bi z možitvijo rada dobila dobrega prijatelja in mirno zakon, življenje. Tajnost zajamčena Ponudbe na: Beograd, Glavna pošta, Poste-re- stsnte, gospodinu .Nikola Zeienki za B ' na hrano In stanovanje ▼ (Sodni) uBel po nizki ceni. Natančen naalov Tavčarjevi (Sodi nizki cenL Natai v oglasnem oddelka Jatra. Dijaka sprejmem na stanovanje ln himno v blillni realke la obrtne šole. Naslov v ogL oddelka »Jutra*. DUaka ijmem na stanovanje. — ulov v oglasnem oddelka »Jatra*. 86310 spreji Našlo Kapiua Pusojilo 28.000 Din Iščem proti vknjižbi na prvo mesto na krasno posestvo, za dobo 6 mesecev. Plažam 15% obresU. Posojilo rabim takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod »Dobre obresti*. 26347 20.000 Din posodi gospodična onemu trgovca, ki bi ji preskrbel istotam službo. Dopise pod značko »Sigurnost takoj* na ori. oddelek »Jntra*. 88176 5000 Din posojila iščem proti sigurni garanciji in 8000 Din obreatl za dobo 14 mesecev Ponadbe se prosi na oglasni oddelek »Jatra* pod »Nnjno 15» 25899 Družabnika s kapitalom 250.000 lo 300.000 Din iščem Plačam visoke obresti. Imam dobro idočo staro tvrdko. Ponndbe pod šifro »Kom-panjon 98» na oglasni oddelek «Jutra». Družabnika (co) sprejme dobro vpeljano podjetje v Ljubljani v 6vrbo povečanja obrata. Potreben kapital 100.000 -300.000 D. Izguba nemogoča. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Eenta 600.000» na ogl. oddelek . 86183 Prijateljstva z gospodično do 30 let ieli gospod. — Resne ponadbe pod »Iskrenost 819» na ogl. oddelek »Jutra.. 86319 GIossJKI Planino dobro ohranjen, skoraj nov ceno prodam. Naalov por« oddelek «Jutra». 26317 Modni salon z klobuki L Djutai LJUBLJANA Sv. Petra c. 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo bogato zalogo filc in baržunastih klobukov po najnižjih cenah. Popravila Spatrl oblike 161 Prekrojenje & Pslčko lepo, oddam brezplačno. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 86237 Kraškega ovčarja 8 leti starega, U j« tevan-redno dober čuvaj, prodam. Naalov v oglasnem oddelku «Jntra». 26227 Psi Nemško kratkodlako psico »Diano*, čistokrvno, dreei-rano, 8 leta itaro, rjave barv«, (zboren nos ln apel, vpisano v rodovniku, in njena dva mladiča po 5 mesecev stara, prvovrstne-;a očeta, vpisanega v ro-lovnika, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Champion«. 26259 Lovska psica kratkodlaka prepeličarka, rjavotigrasta, se js izgubila. Oddati proti nagradi: KariovBka cesta 18. 26325 Rejenčka sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 26225 Zastopstva za Ljubljano ali Slovenije sprejme vpeljan trgovec. — Cenj ponudbe poa značko »Uspeh 85« na oglasni oddelek «Jutra». 25895 Pranje perila sprejmem na dom. Naalov v oglasnem oddelku Jutra. .26307 Mj lože L reda oddam takoj. Ponudbe na oglaani oddelek »Jutra» pod •Takoj 8». 26308 Nova Dalmatinska vinarna Boliorčevl ulici štev. i priporoča črno vino po 10 Din liter, rumeno po 11 Din liter in rdeč Opolo po U Din liter. Oei ulico I. 1 Din ceneje. 10 pristna domača vina otoka Ko; poknsUl Korčnle. Pridite A. Kraljevič. »315 Oevre Richter Frich: 39 Rdeča megla Roman. Fjeldu je bilo, kakor da sliši z druge strani stene tih, porogljiv hohot. Mar se je dal ukaniti? Najprej je prerezal netilo. Nato je z veščo pozornostjo preiskal težka, nizka železna vrata, skozi katera mu je Morton izginil izpred oči. Bila so trdna kakor le kdaj katera. Naj je hotel ali ne, moral se je vrniti, kakor je pri&el. Hitel je po dolgem hodniku. A zdajci se je ustavil pred steno, ki je bila spuščena, in pred vrati, ki so bila zaklenjena. Bil it v pasti. XLIV. Kidova jama. Toda Field ni lzlahka obupal v nobenem položaju. Morton sam inu je dal v roko orožje, da si pomore z njim. Vrnil se je v sobico, kjer je bil prej. Zavoj je še vedno visel od stropa in Fjeld je domneval, da mora biti v niem kako silno razstreljivo. Zamuditi nj smel niti trenutka. Odrezal ga je ter ga odprl z največjo opreznostjo. Našel je v njem okrogel valj, iz katerega so štrlele tanke bodike. Bila j;- h<--'b > Odprl io je z lahkoto. Napolnjena ie bila z rdečkastim praškom. Fjeld je vzel peščico tega prahu in ga je stresel v pisemski ovoj, ki ga je oskrbe! z netilom in ga je nato vtaknil v staroversko ključavnico debelih železnih vrat. Še trenutek in netilo je bilo prižgano. Noben poklicni vlomilec blagajn ne bi bil mogel delati z večjo točnostjo, smotrenostjo in sigurnostjo. Nato je vzel bombo s seboj in se je umaknil za vogal hodnika, da bi počakal, kakšen bo uspeh razstrelbe. Eksplozija je bila strašna. Zračni pritisk mu je vzel sapo in ga je podrl na tla. Toda brž je bil spet na nogah. V dušečem dimu je začutil val svežega zraka, ki mu je povedal, da je spet v zvezi z vnanjim svetom. In res je bilo tako. Kakovost razstreljiva je morala biti povsem nenavadna. Železna vrata so se razpočila in debele železne plošče so se zvile kakor lepenke. Skozi dim je videl v orromen, živo razsvetljen prostor z visokimi oboki in isrečimi se kapniki. Fjeld si je ogledal že nekatero izmed jam na Bermudih, ki jih razkazujejo tujcem. Toda nobena ni bila enaka tej, ki je morala biti vrhu vsega tudi jako dobro skrita. Sredi mogočne kotline je opazil belo jahto, ki se je brez jamborov počasi pomikala proti ozkemu izhodu, skozi katerega so prodirali v votlino prvi žarki dnevne svetlobe. Na robu je stal črnec Sam in po zadnjem krovu je hodilo več mož s puškami v naročju sem ter tja. Vsi so strmeli v smeri poka, nalik čredi ovac, ki slišijo tuljenje volka v daljavi, a ga ne morejo videti. Na poveljniškem, mostiču je sedel Morton negibnim obrazom. K ga je zamorec vprašal, kam naj krmari, je molče pokazal proti izi du. Fjeld je prebledel od napetosti. Ali naj mu razbojniki uidejo \ .^slednjem trenutku? Več strelov je počilo proti njemu. Toda na vsej ladji je bila samo ena dvojica oči. ki so res videle,"in ta je imela dovolj posla s krmilom. Samo dvojica oči, ki so videle...! Fjeld je zdajci izdrl svoj samokres, enega najlepših, kar jih je izšlo iz Coltove tovarne. Vzdignil ga je, skrbno pomeril baš v trenutku, ko je zdrknil sprednji konec ladje skozi tesno odprtino, in ustrelil. Ta edini strel je zamolklo odjeknil pod visokimi oboki. Bil je veliko prepričevalnejši od pokanja pušk in Fjeld je videl, da so črn-čeve roke mahoka izpustile krmilo. Toda bela jahta je izginila zunaj v solnčni bleščavi. Fjeld je stal sam v čudni votlini, ki jo je razsvetljevala silna električna svetiljka. V skalo so bile vsekane stopnice. Vodile so na hodnikin na katere mje stalaneen ws-vgjaezejjožZtllrnhnianinienin hodnik, ki je bil delo človeških rok in na katerem je stala svetilka. Začudeno se je ozrl po tej slavnostni dvorani, opremljeni z vso razposajeno širokopoteznostjo prirode. Nato se je previdno vzpel po po ozkih stopnicah in je strme obstal na široki polici, kj je vodila v ozadje votline. Žarka luč je prodirala prav v globino prostora in je padala tam na visoko steno, v katero je bilo z velikimi okornimi črkami vkle-sanih več imen. Na vrhu je bilo vsekano KAPETAN KID in spodaj JAMES MORTON PIETRO CERANI. Dva težka zaboja sta stala na hodniku. Eden je bil prazen, drugega pa očividno v naglici niso utegnili pospraviti. Fjeld je posvetil vanj s svojo svetiljko. Njena bela luč je zaigrala na zlatu, na de-mantih in na biserih, ki so bili nakopičeni v pustem neredu. Tu si videl ves premeteni sijaj in vso dovršeno krasoto, ki jo zmore sodobno zlatarstvo. Iskreče oči briljantov so se mu bliskale nasproti; bledi biseri so se otožno smehljali, kakor bi mislili na bele vratove, ki so jih milovali s svojo žalobno krasoto; in nesrečni opali so turobno sanjarili med ljubavnim gladom rdečih rubinov. Fjeld je segel v ta kup. Zagrabil je v bleščeči nakit in ga je nekaj trenutkov presipal med prsti. Bilo mu je. kakor da se upira vanj ns tisoče mrtvih oči, oči nesrečnežev z »Eagla«, ki ga zapovedujoče gledajo in terjajo maščevanja. En prstan se je zdajci ločil od kupa. Bil je čisto preprost in zdelo se je, da ga je nosilo kako dete. Fjeld si ga je ogledal natančneje. Ta mali obroček se je čudno razlikoval od svoje gospodske družbe. Bil je iz gladkega zlata, z majnim srčkom namestu drugega okrasja. Fjeld ga je potehtal v roki. spravil ga nehote v žep in krenil dalje. Na skrajnem koncu hodnika se je za trenutek ustavil. Nato je sezul črevlje, skočil v vodo in splaval pod milo nebo, držeč se smeri, v kateri je izginila jahta. Preubog sfm, da bi kupil tisto, kar |e najceneje! Iako govori ;n ravna moder mož! ^^ Na razstavi v Osjeku od 11. do 26. septembra 1926: HAHOMAG z 2 sedežema, je na vseh t> ktnah zmagaiec nad dvakrat močnejšimi avtomobili! Idealra zamenja a za motocikel in dosedanje slabo konstruirane male avtomobile. V rabi cenejši od motocikiov srednje jakosti. Pripraven tudi za slabe ceste. Odprt avtomobil Din 36 000. TATRA 4 sedeži, majhen vo? za na slabše ceste. Med malimi i.cnadkri-Ijii avto najboljše kakovosti. Konstrukcija nalašč za mali avto ? ne v malem mitacija velikih voz. Cenen v rsbi, preprosto ravnanje, masiven ka*or noben drug mali avto. Zlast pripraven za naše ra mere Odprt avto s 4 sedeži Din 65.000 ■ERCEDES-BENC odi čen in poznani vel:k avtomobil, najboljši pri" jateij vsa.ega avtomobil'sta. Spričo saD.h izkušenj z ostalimi cenenimi in nedobrinr avtomobili je povpraševanje po avtomobilu MERCEDES-BENC vsak dan večje. Držeč se starega prinepa dveh najstarejših tvornic avtomobilov na s>etu, sta znamki MERCEDES in BENC Se danes najboljša, najzanesljivejša in najtrdnejša popotna vozova sveta. SAMO NAJBOLJŠI AVTOMOBIL JE OBENEM TUDI NAJCENEJŠI Mercedes-Benc s 6 — 7 sedeži, odprta karoserija. koč-nica na 4 točke, motorna črpaika iz gume, izredna oprema Din 168.000 TOVORMI AVTOMOBILI od 150 - 6 000 ke nos irosf.! HANOMAG kamionet! TATRA k?mion z? 1 tono! BENC l"5do35tcn! DAIMLER 5 — 6 ton. Naročajo se tuui s-asije posebej za tovorne avtomobne in omnibuse. Solventnim kupcem se prodajajo avti tud' na obroke Generalno zastopstvo za SHS Kristijan Beograd Caro Dušana 6 a, tel. 28.14. Zagreb Vrhovčeva 7, tei. 975. PB Podzastopstva: Aleksander Eger, Osijek, Šandor Rosenberg, Sombor, Avgust Sto m ^t^ šeg, Rogaška Slatina, Inž. Pfeningberger, Sarajevo. ^^^^ Proda se velika množina makulaturnege papirja. Vpraša ae v upravi „ Jutra". Za jugoslovanski patent št. 1859 od 1. junija 1923 na: »PostopeR za valjanje lemežev" (Verlabren z. Walzen von Pflugscharen) sa iiiefo knpc< ali od)ema?c: licenc Cenj. ponudbe na ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Selenburgova ulica 7. Cementnih b 565 a juta ure£ za napolnitev po 50 kg, celih, dobro ohranjenih kupim večjo množino. Ponudbe z vzorcem in navedbo cene na: Jan h o Krek, Ljubljana. doltitahooe ulica St. 4. Zahvala. Tem poom izrekam vsem onim, ki so mi ob izguOi moie drage sopiogc, gosp. Mirni Mndrovčl6 roj. Strgntec pomagali nositi težko bol in tueo srčno zahvalo. Posebna zahvala bodi izrečena čč. d hovšfini, gg. pevcem in vseni darovalcem k asnega cvetja katero je mila pokojnica tako zelo hubila. Neizmerna moja hvala bodi izražena vsem sorodnikom in prijateljem, ki so moj ideal in drago ljubav spremili na zadnji pot do hladnega groba. V Ljubljani. 15 sept 1926. Josip Modrovčič, stavben k k dobro idočemu dobičkanosnemu podjetju, s kapitalom od 250 000 do 500 000 Drn radi razširjenja obrata Ponudbe na oglasn' oddelek „Jutra" nod ..."00 000 ' 6emenim po naročilu in vzorcu Tehnična znamenja 1*03. BARAGA Uubliana. Selenbunjova ulica 6 ^ «l»fon SI Mli »l-fon st J80 Upravni odbor in nadzorstvo Učiteljske tiskarne v Ljubljani avljata užno vest, da je naš dragi tovariš, gospod Fran Črnagoj šolski upravitelj in nadzornik šolskih vrtov v pok. po dolgi, mučni bolezni danes preminul. Pogreb spoštovanega pokojnika bo v petek pop. ob pol 16. uri izpred mrtvašnice državne bolnice. Zvestega sotrudnika in prijatelja, ki mu je bilo vse življenje en delaven dan, ohranimo v trajnem spominu. 6632 a Ljubljana, dne 15. septembra 1926. Sokolsko društvo na Viču javlja vsem bratom in sestram tužno vest, da je preminul društveni starosta, bra1 Fran Črnagoj šolski upravitelj in ravnatelj šolskih vrtov v pokoju Pogreb požrtvovalnega sok. boritel;a se vrši v petek, 17. septembra ob pol 16. uri iz mrtvašnice Splošne deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Slava njegovemu spominu' V16, dne 16. septembra 1926 Naznan amo, da e preminul po daljši bolezni naš dobri tovariš, gospod France Urbanec lin. rač. svetnik Pogreb dragega pokojnika se vrši iz drž. bolnice v Ljubi ani na pekopa.išče k Sv. Križu v četrtek dne 16. sep!embra t. t. ob pol 4. uri pop. Drž. rač. in blag. uradniki. Mestni poprpbni utoo Ljubljani. Brei po«ebne$a obTestil* V globoki žalosti naZ' an,amo vsem sorodn kom, pr jateljem in znancem pretresljivo vest, da je uaš nepozabn mož oziroma predobri skrbni oče, dedek brat, svak in stric, gospod Fran Črnagoj vrtnarski šolski nadzornik v pi itd. danes dne 15. septembra t I. mirno v Gospopu zaspal. Pogreb diagega poko nika bo v petek dne 17. septembra ob ~ol 4. uri popoldne iz splošne državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. septembra 1926. Žaluioti ostali. Urejaj« Franc Puc. Izdaja ca Konzorcij »Jutra* AdoAi Rib nikar. Za Narodni tiskamo dd. kot tiakamarji Fran Jezerfek. Za inseratni del j« odgovor cd Alojzij Novak. Vsi « Ljubljani