POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Važna vprašanja blejske konference v* Češkoslovaško vprašanje — Oborožitev Madžarske in nenapadalni pakt — Reorganizacija Zveze narodov — Ureditev plovbe po Donavi PRIČETEK KONFERENCE BLED, 22. avgusta. Včeraj se je na slavnostno okrašenem Bledu pričela ena najvažnejših konferenc zunanjih ministrov držav male antante. Dočim je bil Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z jugoslovansko delegacijo že prej tu, sta češkoslovaški in romunski zunanji minister prispela na Bled šele včeraj zju fraj, in ne že v soboto, kakor se je splošno pričakovalo. Češkoslovaško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra dr Kamila Krofte tvorijo še poslanik dr. Jina, beograjski poslanik dr. Lipa, tajnik stalnega sveta male antante Dietrich in svetniki beograjskega poslaništva. Romunska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Petresca Comnena pa je sestavljena iz poslanikov Contzescuja, Cretzianuja, Bossyja in beograjskega po slanika Cadereja. Obe delegaciji sta bili na Lescah in na Bledu zelo slovesno sprejeti. Zunanji ministri so se sešli prvič včeraj dopoldne. Opoldne je bilo kosilo na dvoru, po katerem je sprejela kraljica Marija v avdienco zunanja ministra Comnena in dr. Krofto. Prva redna seja se je pričela popoldne ob 17. in ie trajala do 20. ure. V teku te seje je bil poklican v hotel »Golf«, kjer ministri konferirajo, tudi beograjski madžarski Poslanik. Zvečer je bil ves Bled z jezerom vred krasno razsvetljen. Konferenca se danes dopoldne nadaljuje in bo Popoldne ali zvečer zaključena. MEDNARODNI POLOŽAJ. BLED, 22. avgusta. Na dnevnem redu Posvetovanj zunanjih ministrov male antante so sledeča vprašanja: 1. Razgovor o splošnem mednarodnem položaju s posebnim ozirom na dogodke v srednji Evropi. 2. Posvetovanja o ureditvi normalnih odnošajev z Madžarsko. 3. Pretres Vprašanja Zveze narodov v zvezi s prihodnjim zasedanjem sveta in plenuma v Ženevi in bodočim zastopstvom male antante v svetu Zveze narodov. 4. Gospodarska vprašanja, prvenstveno nova Ureditev mednarodnega režima na Donavi. O prvem in drugem vprašanju so razpravljali dr. Stojadinovič, dr. Krofta in Petreseu Comnen že včeraj. Kakor je bilo na vseh dosedanjih konferencah navada, so tudi na sedanji podali zunanji Uiinister vsak zase poročilo o svojem Kledanju na celotni mednarodni položaj, na posamezna področja in podrobna yDrašanja. V ospredju je bil tokrat problem Češkoslovaške in zapletljajev, ki z njim v zvezi. Obširen referat o tem *e podal češkoslovaški zunanji minister 'Ir. Krofta, ki je informiral dr. Stojadino-ylča in Comnena tudi o stališču in podobnih pogledih praške vlade. Zunanji juinistri so skušali nato najti skupni zaključek o svojih pogledih in nadaljnjih ^držanjih v tej zadevi, kakor tudi o čednem mednarodnem položaju sploh. POGAJANJA Z MADŽARSKO. Po razpravi o splošnem položaju je dišlo na vrsto že včeraj vprašanje pribija oboroževalne enakopravnosti 'adžarski. Kakor je znano, se je akcija * to priznanje pričela s strani Madžar- in s posredovanjem Italije že tedaj ko S? se pričeli prvi posvet! za sporazum ^dgarijc z balkansko zvezo. Kakor v dhneru Bolgarije, je bila tudi tu vmesni Jd Jugoslavija. Pri tem vprašanju gre ž1 rešHev celotnega kompleksa razmcr-^ med madžarsko in državami male an-. Ufe. Madžarska zahteva s svoje strani P^uardo pravice do vzdrževanla redne °iske in oboroževanja ter ureditev po- ložaja narodnih manjšin na Češkoslovaškem, v Romuniji in Jugoslaviji. Mala antanta je v načelu te želje Madžarske vzela na znanje in izrazila pripravljenost za pogajanja, stavila pa svoje zahteve do Madžarske, med katerimi je najvažnejši predlog za sklenitev nenapadalnega pekta. V koliko so diplomatska pogajanja doslej že uspela ali neuspela, javnosti ni znano. Izvedelo pa se je, da se Madžarska upira sklenitvi kolektivne pogodbe z malo antanto in zahteva le dvostranske pogodbe, to se pravi, da bi svoje odnošaje uredila z vsako državo posebej. Pri tem hoče pritisniti na Češko slovaško, da bi dobila za svojo tamkajšnjo narodno manjšino čisto poseben položaj s teritorialno avtonomijo. Razen tega hoče urediti tudi nekatera druga vprašanja ločeno. To pa je po pogodbi, ki je osnovni temelj male antante, nemogoče. Kakšni so ali bodo v tem oziru blejski sklepi, se bo Izvedelo šele ob kon cu konference ali celo šele pozneje. Iz poučenega vira se pa izve, da se je včeraj vendarle razpravljalo o možnosti bilateralne ureditve madžarskega vprašanja. ZVEZA NARODOV IN DONAVA. Vprašanje stališča držav male antante do Zveze narodov se obravnava danes. Mala antanta bo še nadalje sodelovala v tej ženevski mednrodni ustanovi. Njeno stališče pa je, da bi se morala preurediti, kar predlagajo tudi iz Londona in drugod. Zunanji ministri razpravljajo o ceh predlogih reorganizacije, da najdejo skupno pot za nastop v Ženevi. Med go, spodarskimi vprašanji, ki se obravnavajo tudi danes, je najvažnejša nova ureditev režima na Donavi. Ker je Nemčija izstopila iz mednarodne podonavske ko-milije in zahteva tudi odstranitev Fran- Zapiski Prekletstvo nevednosti Naše največje proldetstvo je nevednost. To, kar bi jnorali vedeti, je, kakšne so misli drugih ljudi, kakšne so njihove želje, hrepenenja, kakšne pravice, vedeti, kaj je pravično ne le za nas, temveč tudi za druge, in kako doseči to pravičnost. — Viscount Sankey v Ruskino-vem kolegiju v Oxfordu. Roosvelt v borbi za demokracijo Mi ne moremo preprečiti, da si napravi naša nacija sodbo o nebrzdanih nasiljih, ki se gode po svetu, o napadih na demokracijo, o kršenju priznanih osebnih pravic in o trpljenjih, katerim so izpostavljeni nezaščiteni narodi. (Roosvelt.) cije, Anglije in Italije, tako da bi bile v BodoČROSt katoliške Cerkve bodoče pn urejevanju plovbe po Dona- Angleški katoli5ani mislij0) da stoji vi merodajne samo države, ki leze ob . , ,____-r, ..J . , . , . , . . ,, „ ... rimska cerkev pred odločilnimi sklepi, tem veletoku, je treba tudi mali antanti ... , , ,, * * i-* -i, , , „ . . i Ali se bo morala ukloniti volu tota ltarnih zavzeti v tem oziru svoje stahsce. Nal:j_.._. , ______________, L__. konferenci v Sinaji (brez Nemčije) je dosegla Romunija načelno odobritev predloga, da bo smela ustja Donave sa- ma kontrolirati. To pomeni za nemškim delom še deinternaclonalizacijo romunskega dela Donave. Pri vsem gre torej za važna vprašanja uporabe Donave kot plovnega veletoka. Razen tega se pa pre tresajo tudi razna druga gospodarska vprašanja medsebojnih interesov držav male antante. Izredno državno sodišče na Dunaju NEMŠKA VLADA JE IZDALA ZAKON O OBTOŽBI FUNKCIONARJEV BIVŠEGA AVSTRIJSKEGA REŽIMA. držav, kar pomeni še hujše ponižanje kot Avignon, ali pa se bo morala postaviti ob stran demokracijam in s tem sprejeti načela angleške in francoske revolucije. DUNAJ, 22. avgusta. Nemška državna vlada je izdala zakon, s katerim se ustanavlja na Dunaju posebno državno sodišče, ki naj sodi vse funkcionarje bivše dunajske zvezne vlade in deželnih vlad, ki so se pregrežili proti , zakonom ali proti nemškemu narodu, člane novega sodišča imenuje na predlog notranjega ministra vodja Hitler, obtožnico pa stavi sodišču v imenu nemškega naroda državni komisar za zopetno združitev Avstrije z Nemčijo. Po sklepu sodišča sme državni notranji minister odtegniti obsojenim za vselej vse državljanske pravice, nemško državljanstvo in jim za poravnavo nastale škode zapleniti vse premoženje. Vsi sklepi sodišča veljajo tudi za vsa redna sodišča in torej noben priziv ni mogoč. Obisk kral|a lurija VI. v Washingtonu LONDON, 22. avgusta. Kakor poročajo tukajšnji listi, bo kralj Jurij VI. v svojem prestolnem govoru novembra uradno napovedal svoj obisk v Kanadi in Združenih državah Severne Amerike. Kraljevo potovanje bo trajalo tri mesece in bo določeno za pomlad 1939. Kralj in kraljica se bosta vrnila v Evropo iz Newyorka. Ta obisk v Združenih državah bo po sodbi listov še večjega pomena, kakor je bil obisk v Parizu. Odnošaji med Anglijo in Ameriko postajajo vedno tesnejši. S sklenitvijo nove trgovinske pogodbe v prihodnjih dneh bodo odprta vrata tudi za politične pogodbe. Roosevelt si resno prizadeva, da potegne državo iz dosedanje politične izolacije, Anglija pa si hoče z Ameriko pridobiti trdno zaledje za svojo politiko. Obisk kralja Jurija VI. v Wa-shingtonu bo zato pomenil pričetek čisto nove faze. Henlefn spet v Berlinu PRAGA, 22. avgusta. Včerajšnji dan ni prinesel nobenih novih momentov v raz- Razen tega se s tem ustavljajo vse dosedanje preiskave pri rednih sodiščih in izročajo v nadalnje postopanje državnemu sodišču. Razen funkcionarjev pridejo pred državno sodišče tudi njihovi pomoč niki. DUNAJ, 22. avgusta. Izdaja zakona o ustanovitvi državnega sodišča na Dunaju, ki naj sodi funkcionarjem prejšnjega režima, je vzbudila po vsej bivši Avstriji največje zanimanje in se napeto pričakuje, kdo vse pride pred ta tribunal. Po duhu novega zakona se obtožijo lahko vsi, od Schuschnigga do zadnjih županov in političnih uradnikov, že sedaj se s tem v zvezi zatrjuje da bo prvi, ki bo obto- >Kaf hočemo ob'TvajseSičf države?« zen, bivši diktator dr. Kurt SchuSchnigg. jn pravj ]necj drUgim; »Kategorizacija državljanov in njih delitev v politično dobre in slabe, ali polnopravne in brez-Runciman je prebil dan na deželi, mini- pravne ni enakopravnost, niti pravičnost, Vatikan popustil Med Vatikanom in italijansko vlado je dosežen sporazum glede rasne politike. Katoliška akcija se ne bo več vmešavala v to vprašanje, Mussolini pa je dal zagotovilo, da se bo »rasna kampanja vršila v pametnih mejah«. Vatikan se je vdal, ker so začeli v velikem številu izstopati iz katoliške akcije člani iz strahu pred pretečim konfliktom med Vatikanom in fašistično vlado radi rasizma. O veljavnosti mednarodnih pogodb Angleški državnik Winston Churchill je nedavno dejal v nekem govoru: »Pogodbe o prijateljstvu med narodi morejo biti v današnjih časih ratificirane tudi v najskromnejših državah, celo v državah kmetov in delavcev. Strokovnjaki lahko pogodbe pripravljajo, predstavniki držav lahko dajo na pogodbe svoje podpise, toda, ako hočejo, da bodo pogodbe res dbile veljavo, jih morajo podpisati žu-Ijave roke onih, ki delajo na njivi in v kovačnici.« Proti sistemu gospodstva in suženjstva »Delavska Politika« objavlja članek strski predsednik dr. Hodža se je udeležil Hlinkovega pogreba, zunanji minister dr. Krofta je na Bledu, Konrad Henleln je pa, kakor se zatrjuje, odpotoval znova v Berlin. JAPONSKA OFENZIVA HANKOV, 22. avgusta. Japonske čete so pričele na severu novo ofenzivo v smeri proti Hankovu in so ponekod napredovale, zlasti pri Makcingu. Kitajci dalje utrjujejo Hankov in zbirajo neprenehoma nove čete. Zdi se, da hočejo mesto braniti do skrajnosti. FUNCK OBIŠČE BEOGRAD. BERLIN, 22. avgusta. Nemški gospodarski minister Walter Funck obišče v septembru Beograd in druga središča Balkana. Borza. C u r i h, 22. avg. Devize. Beograd 10, Pariz 11.91, London 21.2275 Newyork 736.20, Milano 22.96, Berlin 175 Dunaj 33, Praga 15.07. voju češkoslovaškega vprašanja. Lord iejše. Dunajska vremenska napoved za jutri: Oblačnost se bo zmanjšala, nekoliko top- ker se odmerjajo v tem primeru državljanske svoboščine po subjektivnem mnenju te ali one fizične ali sicer močnejše plasti ali ideologije. Subjektivno dodeljevanje pravic je tudi sicer nevarno, ker prehaja močnejši navadno v ekstremizem, katerega nasledek je vedno sistem gospodstva in suženjstva.« # ! s Trgovski Hst" in narodni svet »Trgovski List« piše: »še nikoli ni bila potreba po ustanovitvi (slovenskega) narodnega sveta tako velika, kakor je sedaj. Samo za hip je treba pogledati v razvoj svetovnih dogodkov, pa se moramo kar čuditi, da ni bil pri nas narodni svet že davno ustanovljen. Vsi veliki narodi, ki imajo velikanske rezerve in ki razpolagajo s tako velikimi silami, da so vedno varni pred tem, da bi se njih usoda odločala brez pjih, vedno bolj koncentrirajo svoje sile, da bo kmalu ves narodni organizem enotno organiziran. Naloga narodnega sveta bi bila prav za prav le ta, najti možnost, da bomo vsaj v važnejših skupnih vprašanjih delali drug drugemu na roko. To vendar ni nobena tako težka stvar, Zlasti še, ko | nas trda sila življenja k temu sili.« Maribor, 22. avgusta. Od trenotka, ko so počili pred štirimi leti v Afriki prvi streli in se je pričel usodni boj med tisočletnim etiopskim cesarstvom in mlado velesilo Italijo, živimo v Evropi v neprestanem strahu in pričakovanju nove svetovne katastrofe. Le za las je manjkalo, da ni Abesinija sprožila spopada med evropskimi narodi. Le z največjim samozatajevanjem je bilo mogoče premagati to nevarnost, toda do oddiha nismo prišli. Pred dobrima dvema letoma je stopila na mesto Abe sinije Španija s svojo krvavo državljan sko vojno, povzročila ‘ po sprti Evropi še večja nasprotja in ustvarila še večjo nevarnost. Ko špansko vprašanje še ni re šeno in še vedno ograža mir celine, je pa izbruhnil že požar strasti v samem srcu, okoli češkoslovaške. Tako bi lahko praznovali že žalostno obletnico mednarodno-politične krize, ki ji dajejo vedno novi momenti vedno več nevarnega netiva. To stanje je zelo nazorno in pravilno karakteriziral te dni uvodničar pariškega dnevnika »L’ Oeu-vre«, ko je dejal, da je ta kriza podobna bolezni, v kateri sicer nastopajo izboljšanja, a slede jim vselej znova poslab sanja, o katerih nikoli ne vemo, če mor da še niso pričetek agonije. Tak je razvoj tudi v češkoslovaškem vprašanju. Ko je bila srečno premagana nevarna kriza 21 maja, je Evropa sicer skeptično, toda vendar z rahlim upanjem verovala, da je najhujše že za nami. V resnici je pa bil tudi to le začasen oddih, kateremu je sledila pretekli teden še ostrejša napetost. Evropski mednarodni mir je bil na skrajni ostrini noža, treba je bilo samo malenkosti, in naša celina bi se bila zopet zavila v oblake dima, ki bi jih razganjal samo še grom topov in peklenski rezget strojnic. Toda tudi po tej najnovejši krizi je nastopilo rahlo izboljšanje. Za kako dolgo? Zdravnik, ki pozna vzroke bolezni svojega pacienta, ve natanko, ali je nevarnost definitivno minila ali ne. žal vemo tudi mi, da so vzroki po rahlem izboljšanju zadnje krize ostali še prav tako trdovratni in neodstranjeni, kakor so bili prej. Dokler so pa ti vzroki živi, nobeno izboljšanje mednarodno-politične-ga položaja ne more biti trajno, niti ne daljše. Češkoslovaški problem je še vedno tam, kjer je bil. Angleški diploma tični zdravnik lord Runciman ga ni spra' vil še niti za ped dalje, kajti vse tisto, kar je krizo frenotno olajšalo, je le zunanjega, tehničnega značaja in ne posega prav nič v samo bistvo. Saj ni v Evropi menda nobenega naivneža več, ki bi verjel, da gre pri tem le za ureditev medsebojnega razmerja med sudetskimi Nemci in Čehi v okviru suverene češkoslovaške republike. Resnični namen vse drugačen, vse bolj daleč posegajoč In bolj usoden. Na spremenitev tega dejstva tudi eventualne najskrajnejše praške koncesije ne morejo vplivati. Pač pa vpliva lahko celotni niednaro dni položaj, katerega usoda je v veliki meri v rokah Berlina na eni ter Londona in Pariza na drugi stranf. Za ta vpliv pa je treba odprtih kart, a prav to je bilo tisto, česar smo vsa ta zadnja štiri leta pogrešali, šele sedaj se je megla v to liko razkadila, da vemo, kaj hočejo in na kaj so pripravljeni v Londonu in Parizu, dočim glede Berlina tega še ne moremo trditi. Ako je bila Nemčija ob pričetku svoje akcije meseca maja morda Se v dvomu glede porazSelitve evropskih simpatij, antipatij in interesov, danes prav gotovo ni več. Na zahodu stoji sedaj strnjen znova isti blok, kot je stal tudi v svetovni vojni in odločil njeno usodo. Ta blok tvorijo Francija in Anglija z rezervo v Združenih'državah Severne Amerike In prijatelji obeh zahodnih demokracij. Po dvajsetih letih neskončnih naporov, katerih glavno prizadevanje je bilo preprečiti novo razdelitev Evrope na dva bloka, smo v začetku letošnjega poletja z odprtimi jadri prijadrali prav v to skrajnost. Blok, ki se je nekoč imenoval blok pravice in še imenuje sedaj blok demokracije, je strnjen. Nemčija ve nedvoumno, s kom bi imela opravka v primeru skrajnega konflikta. Ve pa tudi, da ni še nikjer nobenega zaveznika, na katerega bi se mogla absolutno zanesti. Položaj je zanjo slabši kakor teta 1914,t Francov odgovor izigravanje GLAVNA VSEBINA ODGOVORA BURGOŠKE VLADE NA PREDLOGE NE-VMEŠEVALNEGA ODBORA V LONDONU. LONDON, 22. avgusta. Francova vlada je končno odgovorila nevmeševalae-mu odboru v Londonu na predlog o odpoklicu prostovoljcev. Franco pristaja na takojšen odpoklic 10 lisoč prostovoljcev pod pogojem, da se odstrani enako število prostovoljcev tudi iz republikanske Španije in se da zagotovilo, da se po drugi poti ne vrnejo v Španijo. Pripravljen je tudi priznati varnost dvema pristaniščema, enemu v katalonskem in drugemu v španskem delu republikanske Španije, ki naj služila za dovoz živil, toda le ako se ne bo to zlorabljalo za dovoz orožja in streljiva. Glede načela odstranitve prostovoljcev sloji burgeška vlada na stališču, da ne more veljati noben proporc, ampak pariteta. To pomeni, da je pripravljena odstraniti vselej toliko prostovljcev, kolikor se jih odstrani tudi iz republikanskega dela. Dalje stavi svoje pomisleke proti kontroli na mejah na kopnem ter odbija vsako kontrolo na morju. Končno pripominja, da bo stavila k tem vprašanjem še podrobne predloge, toda sa-samo v primeru, ako bodo načelni sprejeti. Glavni pogoj pa je, da se prizna burgoški nacionalistični vladi brezpogojno in takoj pravica vojskujoče se države. Brez izpolnitve lega pogoja ostanejo vsi driski predlogi brez predmetni. Ofc koncu pravi nota, da nacionalistična Španija nikoli ne bo priznavala kake okrnitve veličine in nedotakljivosti države, nobenih mednarodnih finančnih ali gospodarskih bremen in bo z orožjem v roki odbila vsak napad na svojo državno in kolonialno posesl. LONDON, 22. avgusta. Francov odgovor je vzbudil v javnosti veliko nezadovoljstvo. Ves tisk naglasa, da pomeni izigravanje sklepov nevmeševalnega odbora. Sprejem Horthyja na Dunaju MADŽARSKEGA DRŽAVNEGA UPRAVITELJA SO SPREJELI VČERAJ NA DUNAJU Z VELIKIM POMPOM. DUNAJ, 22. avgusta. Dunaj je priredil včeraj madžarskemu državnemu upravitelju Horthyju, ki potuje na sestanek s Hitlerjem v Kiel, veličasten sprejem. Vsi dunajski listi so objavili obširne pozdra vne članke, v katerih so slavili Horthy.ia iu Madžarsko kot zaveznika v svetovni vojni, v boju proti boljševizmu in v sedanji mednarodni politiki. Na kolodvoru je visela poleg nemške madžarska zastava, a okrašeno je bilo tudi ostalo mesto. Na zahodnem kolodvoru so sprejeli 1ortyja in njegovo spremstvo državni namestnik Seyss Inquart in mnogoštevilni funkcionarji državne uprave ter stranke. Horthy je prispel na postajo ob 10.58 dopoldne. Glavni nagovor je imel dunajski nacionalnosocialistični vodja Odilo Globočnik, ki je dejal med drugim: »Mi slavimo v našem gostu reprezentanta stoletja v veselju in tr- pljenju z nami združenega prijateljskega naroda. Mi slavimo v admiralu Horthyiu junaka svetovne vojne inustvaritelja nove Madžarske, ki jo je s krepko roko rešil strahot boljševizma, uredil in popeljal k lepši bodočnosti. Najbolj pa pozdravljamo v njem prepričanega prijatelja Nemčije in našega vodje. Ves Dunaj je danes pokazal svoje slavnostno razpoloženje, s katerim vas sprejema.« Hor-thy si je ogledal častno četo, se zahvalil za sprejem in nato nadaljeval potovanje v Kiel. BERLIN, 22. avgusta. Kakor poroča DNB je na programu Horthyjevega obiska v Nemčiji tudi potovanje na ladji »Grille« po Kanalu cesarja Viljema. Jutri napravi Hitler s svojim gostom izlet :ia otok Helgoland. Po ogledu tamkajšnjih naprav se vrneta v sredo v Hamburg. Srditi boji v Španiji PARIZ, 22. avgusta. Na fronti ob Ebru se bijejo dalje srditi boji med nacionalisti in republikanci. Republikanski napori, da bi osvobodili svoje čete, ki so jih nacionalisti na levem bregu obkolili, so ostali doslej prez uspeha. Vendar imajo nacionalisti v zadnjih dneh ogromne izgube, ki presegajo vrednost uspehov. Hiinkov pogreb RUŽOMBERK, 22. avgusta. K pogrebu patra Hlinka se je zbrala včeraj vsa Slovaška. Udeležili so se ga mnogi člani vlade z dr. Hodžo na čelu, senatorji, poslanci, tuji poslaniki, generali, čete vojske, štirje škofi in nad 300 duhovnikov. Dr. Mačka je zastopal pri pogrebu poslanec dr. Pernar. V imenu prezidenta in republike je govoril ministrski predsednik dr. Hodža. Govorili so še ružom-berški župan, poslane dr. Tiso kot Hlinkov naslednik, zastopnik ameriških Slovakov in zastopniki raznih društev. Venec je poslal tudi bivši bolgarski kralj Ferdinand. varna kužna bolezen ne razširila na zunanjo okolico. Pristojni veterinar je takoj odredil, da so morali poklati vso govejo živino in svinje, ki so bile v klavnici. Mimo tega je bila tudi izvršena temeljita desinfekcija ter so bile obenem podvzete še vse ostale zaščitne mere. Zaščita pa se ni omejila samo na omenjeno klavnico, nego na celo Bohovo in okolico. Ob upoštevanju podvzetih mer se ni bati, da bi se kužna bolezen mogla razširiti, živinorejci in ostalo prebivalstvo naj se zato točno ravna po izdanih navodilih. SLINAVKA V BOHOVI. Bohova, 22. avgusta. Iz Varaždina se je s transportom svinj prenesla slinavka tudi v klavnico mesarja in prekajevalca Tavčarja v Bohovi, čim se je stvar opazila, je pristojna oblast podvzela vse mere, da bi se ta ne- ko so stale ob njeni strani velika Avstro-Ogrska, Turčija in Bolgarija. Vse to nas more navdajati z verjetnostjo, da bo splošni mednarodni položaj precej zadušil vzroke sedanje krize okoli češkoslovaške in da bodo tudi eventualni novi momenti poostritev v prihodnjih dneh in tednih le taktični manevri umika. Tako je torej tudi tu več verjetnosti, da bo Evropa še enkrat obvarovana pred vojno, kakor da ne bo. Seveda pa še vedno ni popolnoma izključeno, da ne bi kje prevladala slepota nad razumom in strast nad logičnimi računi, r. 100.000 Din je danes zadela srečka drž. razr. loterije štev. 7.336 ki je bila kupljena v glavni kolekturi in bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka 25. OBSEDNO STANJE V PALESTINI. JERUZALEM, 22. avgusta. Spopadi in atentati v preteklem tednu so prisilili visokega angleškega komisarja v Palestini, da je razglasil nad Jeruzalemom in okrožjem osebno stanje. JERUZALEM, 22. avgusta. Po naknadnem poročilu je bilo pri spopadih med arabskimi vstaši in angleškimi četami v petek ubitih in ranjenih 200 Arabcev. — Število angleških žrtev ni znano. PRIPRAVE ZA NORNBERG. BERLIN, 22. avgusta. Nemški državni dan stranke v Nlirnbergu bo letos najveličastnejši in bo daleč prekosil prejšnje. Za dovoz udeležencev je določenih 1200 posebnih vlakov, za poročevalce so v hotel napeljali 80 km telefonskih žic, pošta bo dobila 800 posebnih uradnikov, za prevoz častnih gostov bo na razpolago 50 velikih avtobusov, za službo stranke enako število in za ostale namene 56. Postavljenih bo 200 mikrofonov za razšir janje govorov. Samo iz bivše Avstrije se bo udeležilo prireditev 60.000 ljudi, Zadnje vestti SMRT MLADEGA KOPALCA Lepo nedeljska popoldne je izvabilo mnoge Mariborčane na otok, da se ohla-de od silne vročine. Blizu otoka se je kopala tudi večja skupina fantov, med katerimi je bil tudi nesrečni Franc Prešeren iz Stephensonove ulice. Ko so plavali blizu mostu, je komaj 16 letni Franc nenadoma zakričal in že ga ni bilo več videti. Prestrašeni prijatelji so ga skušali rešiti, žal pa je bil ves njihov trud zaman in trupla ponesrečenega še do sedaj niso našli. Utopljeni mladenič je bil sin strojevodje državnih železnic, dober plavalec in splošno priljubljen fant, zaradi česar je nenadna vest o njegovi smrti močno pretresla ne le sorodnike, temveč vse, ki so ga poznali. Pravega vzroka nesrečnega slučaja nihče ne ve, vse pa kaže, da ga je prijel krč, kar je postalo znani usodno. SKRIVNOSTNA OTROKOVA SMRT Pred Laknerjevo hišo na Fali je neka ženska odložila zibelko z jakojočim otrokom. Kričanje so slišali pasanti, ko pa so se zibki približali, je bil otrok že mrtev. Takoj je bilo obveščeno orožništvo, ki je naznanilo zadevo državnemu tožilstvu. Zaradi suma, da je bil otrok zastrupljen, je državno tožilstvo odredilo obdukcijo. Požrtvovalni orožniki so tudi izsledili otrokovo mater Ivanko Gradišnikovo, ki pa trdi, da je otroka pustila pred hišo le zato, ker je imela važen opravek. Otrok je nezakonski. Obdukcija je potrdila sum, da je bil otrok zastrupljen in je posamezne dele trupelca poslala v Ljubljano fiziološkemu istituto v pregled. Dognano je, da se je otrok zadušil zaradi bruhanja, kaj je bil vzrok temu, bo pa dognala preizkava. KRADE KAKOR SRAKA. Pred dnevi smo poročali o predrznih tatvinah 12Ietne Fanike Vajncerl, ki jih izvršuje po nalogu staršev. Kljub vsem pridigam na orožniški postaji pa je mala deklica ostala zakrknjena in je v zadnjem času spet večkrat vlomila v stanovanja okoli Slovenjgradca. Po materinem naročilu je ukradla gostilničarki Antoniji Po-čelolar v Legnu iz spalnice din 610, katere je imela skrite v postelji. Orožniki so,, izvršili na domu preiskavo, in.našli še din 320.—, dočim je ostalo mati že zapravila. Na kopališču pa je iz kabine ukradla v družbi z eno leto mlajšo Marijo Kotnikovo sodnemu uradniku Andreju Grosu denarnico z din 20.—. Mati in hči Vajncerl sta profesionalni tatici in ponovno poudarjamo, da je mogoče spraviti otroka na pošteno pot le s tem, da se jo odda v kak vzgojni zavod. Kar na cesti sta se spoprijela. Kar na sredi Loške ulice sta si delila klofute Terezija P. in Ivan ž. v veliko zabavo rado-vednžev, katerih se je silno veliko nabralo okoli ognjevite dvojice. Prav nič nista merila, kam je priletelo, da sta bila vSa krvava. Ločil ju je šele stražnik In oba povabil na policijo, kjer sta se gotovo ohladila. Nezgoda kolesarja. Kaižer Franc ti Tezna je zmerno pripeljal s Pobreške ceste na Kralja Petra trg ter pravilno po desni strani zavil na mostišče. Nenadoma pa je hotela prekoračiti cesto Ema Vidi' ceva, ne da bi prej pogledala ali je’ cestišče prazno. Znašla se je pred Kaižer' jevim kolesom in jo je Kaižer z desnit" laktom zadel ob ramo, zaradi česar sta oba izgubila .ravnotežje in padla. Vidnih poškodb sicer nista dobila, tožila pa sta» da ju boli v trebuhu. Zvilo se je tudi Kal' žerjevo sprednje kolo in trpi din 100.-" škode. Nezgodo je zakrivila Vidiceva, ker je neprevidno pasirala cestišče. Denarnico mu ]e ukradel. Ko se je tesar Adam Simon mudil v gostilni čelaf na Frankopanski cesti, mu je nekdo I*' ■ maknil denarnico, v kateri je imel din drobiža, poziv od sodišča in legitimacijo organizacije stavbinskih delavcev. NOVI INCIDENTI V MANDŽURIJI. TOKIO, 22. avgusta. Ruska letala zadnjih dneh kljub premirju ponovil letela nad inandžurskim in korejski*11 ozemljem, kar je vzbudilo tu veliko ne' zadovoljstvo. Poslanik Šigemicu je dob” ukaz. da v Moskvi proti temu protestira' VUILLEMIN V PARIZU. BERLIN, 22. avgusta, šef francoskega letalskega generalnega štaba, genera* Vuillcmin se je včeraj vrnil v letalu 1 objska v Nemčiji v Francijo. Novice Zborovanje učiteljev v Zagrebu V soboto popoldne se je začel v Zagrebu kongres Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki se ga udeležuje okrog 3000 učiteljev iz cele države. Uredil je najprej razna formalna vprašanja, ki so v zvezi z zborovanjem, v nedeljo pa se je začel delovni del kongresa, ki ga je otvo-ril predsednik združenja g. Ivan D i m-ni k z govorom, v katerem je najprej poudarjal zgodovinski pomen Zagreba in Hrvatske, nato pa je med drugim dejal: »Odporni duh Hrvatov je ohranil hrvat-sko narodno misel, narodni jezik in običaje ter ni klonil pod udarci latinizma v starejšem času, kakor tudi ne pod navalom germanizma v novejšem času. S tem, da je očuval narodno misel, je očuval hr-vatski narod in našo veliko obalo Jadrana, ki ga po pravici smemo nazivati pljuča našega narodnega in državnega življenja. V hrvat. narodu še živi duh pre-poroditeljev Draškoviča, Gaja in bratov Radičev. Zato ni brez pomena, da letos zborujejo učitelji ravno v Zagrebu.« V nadaljnjem je g. Dimnik naglasil, da so in bodo učitelji vedno negovali in krepili zdrave individualnosti hrvatske-ga, srbskega in slovenskega naroda, da je medsebojno stanovsko sodelovanje največje jamstvo za napredek šole ter prosvete v narodu in državi, še bolj pa za narodno zbližanje in razumno skupno življenje. V strokovnem delu govora se je predsednik bavil z vprašanjem osemletnega šolanja v naših ljudskih šolah. V najtesnejši sveži s tem je vprašanje preureditve učnega načrta za ljudske in višje narodne šole, ki je vsak dan bolj aktualno. Brezpogojno potrebno je preprečiti izkoriščevanje šolskih otrok, zlasti za fizično delo. Potrebno je izvajati socialno-zdravstveno zaščito in zagotoviti deci popolnoma brezplačno šolanje in preskrbi-tev učencev s šolskimi potrebščinami. Ustvariti moramo pogoje za svobodo otroka v šoli, tako da bo mogel razviti " vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem. Treba je tudi izvesti demokratizacijo šole, ki je osnovno načelo zdrave prosvetne politike in prvi pogoj za resničen napredek šolstva, in sicer s tem, da Proglas voditeljev Prekmurja Za proslavo 20 letnice osvobojepja v črensovcih, ki bo dne 11, septembra, so izdali gg. poslanca dr. Klar in Benko, - i banska svetnika Klekl in Bajlec proglas na prebivalstvo Slovenske Krajine. V proglasu pravijo med drugim: »Proslava ho izključno državna manifestacija. Manifestirali bomo svojo hvaležnost Bogu, da smo prišli skupaj z brati v narodno državo, manifestirali svojo vda* Obrtniška razstava v Rogaški Slatini Razstava Obrtnikov iz. Rogaške Slatine in okolice je bila v nedeljo 21. tm. z ve- i liko tombolo uspešno zaključena. Nameščena je bila v treh velikih sobah zdraviliške pekarne. Prostore- za razstavo je dal na razpolago g. ravnatelj Gračnar, ki je bil tudi pokrovitelj celotne gospodarske prireditve. Razstava je bila za skromne domače razmere kar reprezentativna. Razstavili so v glavnem mizarski mojstri: Petak Franc iz R. Slatine Tramšek Martin od Sv. Križa, Medved Alojz iz Tekačevega; nadalje krojač Iršič Ant., čeyljarskl mojstri Fritz Josip iz Rog. Sla- ■K'- Zlati jubilej v Hočah Agilno gasilsko društvo v Hočah pri Mariboru jc proslavjalo včeraj zlat fe jubilej — 50 letnico svojega obstoja kar najsvečanejše. 7.c v zgodnjih urah so prihajali gasilci s svojimi društvenimi avtomobili iz vseh društev mariborske gasilske župe, ki jc la dan Uporabila tudi za svoj župni zlet — ter se zbirali pred novim gasilskim domom, od koder se je formirala povorka vseh gasilcev v župno cerkcv, kjer se jc služila maša-zaduSnica vse pokojne člane. Nato se je podala Četa gasilcev z godbo in številnimi prapori na čelu ler množica občinstva k gasilskemu doli ,> se sedanji birokratski ter individualistični sistem prosvetne uprave zamenja z demokratskim odločevanjem vseh faktorjev, ki so neposredno zainteresirani na napredku šole in učenja mladine. Nadalje je g. Dimnik poudaril, da more samo zadovoljen učitelj vršiti svojo službo tako, kakor se od njega pričakuje, in da je za uspešno delovanje uč.itelja v šoli in med narodom potrebna stalnost. Za učiteljice je dejal, da se mora ukiniti celibat, kajti kakor vsem drugim državljanom naše države se mora tudi njim dati polna svoboda v izbiri življenjskega druga. Njihovo delo se mora enako ceniti kakor delo učiteljev. — Na koncu svojega govora je predsednik poudaril, da se jugoslovansko učiteljsko združenje drži idealov demokracije in da združuje svoje člane na izven strankarskemu teme lju, v pogledu političnih in državljanskih pravic pa pušča učiteljem popolno svobodo opredeljevanja irt dela izven organizacije. Po govoru je g. Dimnik pozdravil prisotne ugledne osebnosti, predvsem zastopnika Nj. Vet. kralja, zastopnike ministra prosvete, bana, mestne občine in druge. Odposlani so bili tudi brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, knezu Nam. Pavlu in ministru prosvete. Z vprašanjem osemletnega šolanja se je podrobneje bavil dr. S. č a j k o v a c, ki je v svojem zanimivem referatu primer jal stanje našega ljudskošolskega pouka z drugimi narodi in dokumentiral potrebo, da se tudi pri nas uvede obvezen osemletni pouk v ljudskih šolah. Pri. poročilu verifikacijskega odbora je prišlo do burnih trenutkov. Pristaši glavnega odbora so imeli 272 mandatov, opo zicija pa, ki si je nadela ime »Novi učiteljski pokret«, samo 138. Zaradi tega so mestoma prekinjali delo skupščine s protesti, njihov zastopnik pa je prečital izjavo, da ne priznavajo legalnost sklicanja te skupščine in njenih sklepov, ki bodo sprejeti. Opozicija, ki se ne drži demokratskih načel, je delo zborovanja močno ovirala. Danes se zborovanje nadaljuje. nost Kralju in domovini, manifestirali svojo solidarnost s slovenskim narodom s katerim smo eno, manifestirali bratsko ljubezen, ki vlada med prebivalstvom Slovenske Krajine, ne glede na razliko vere.« Društva in korporacije bodo verjetno povabljen, da skličejo meddruštve ni odbor, v katerem bodo zastopane vse smeri in ki bo najbolje pripomogel k uspe hu manifestacije. tine, Murko Josip iz Podplata, Pažon Fr. iz Tržišča, Plevnik Ivan in Plemenitaš H. iz R. Slatine in Strniša Josip iz Kostrivnice, brusač stekla Trelc Jože, klepar J. Krup iz Podplata, usnjarna Strašek Fr. od Sv. Križa, ključavničar Mešiček Karel iz Rog. Slatine, sodar Anderluh Ivan iz Tekačvega, strugar Šket Vinko in kovač Verk Ivan iz Mestinjega, Bauman Franc iz Rogatca brusne i. sl. kamne iz znamenitega rogaškega kamna — i. dr. Razstava je bila še zadosti zadovoljivo obiskana. mu, kjer je dekan g. S a ga j izvršil cerkveni obred blagoslovitve novega gasil, doma, ki je po svoji vzorni dograditvi v čast in ponos slehernemu Izrabil je to priliko tudi za čestitke društva. V imenu župne uprave mariborske jc gasilce pozdravil župni tajnik, upokojeni šol. upravitelj g. Kleni e n č i č. Ža njim je spregovoril predsednik domačega društva g. Pfeifer, ki je obenem izročil častne diplome ustanoviteljem društva gg. Brezniku in Pfeiferju sl. Prejema diplom sla bila deležna tudi sedanja najagilnejša člana Žin funkcijonarja društva Greif inRaz-bornik, ki imata pri izgraditvi novega doma največ zaslug. Po strumno izvedenem defileju se je gasilstvo nato razšlo. Popoldne pa se je pred domom vršilo veselje, s katerega je odmevala naša narodna pesem. —K. o. Vojni obvezniki, ki potujejo v inozemstvu se obveščajo, da se morajo pred odhodom javiti pri občini zaradi potrdila odjave. — Mladeniči letnika 1919 se pozivajo, da se zglase v občinski pisarni svojega kraja ne glede na njih pristojnost. o Smrt lekarnarja v Ptuju. V soboto je umrl po kratki in mučni bolezni g. Mr. Ph. Orožen, lekarnar iz Ptuja. Blag mu spomin! o. Kriza ljubljanske opere in drame. Člani ljubljanskega gledališča še do danes niso prejeli plač za mesec avgust. Čeprav je bil lanski inkaso večji od predlanskega, niso prejemali člani redne plače, ampak akontacijo. Radi te materialne krize je nastala kriza tudi glede repertoarja, ki še do dan4pt otoku sv. Jurija. V Perast v Kotorsk^n zalivu je prišel Anglež dr. John RaflHfe da bi kupil trdnjavo Sv. Križ naj1 stom. Takoj, ko bo prešla trdnjava te vojaških rok v občinske, mu jo bo obCftfa prodala, da si bo Anglež zgradil na ruševinah letovišče. n. Ravnatelj sueškega prekopa je umrl v Dubrovniku. Kakor smo že poročali ,se je 5. avgusta z avtomobilom težko poškodoval v bližini Tnsie-nika ravnatelj Sueškega prekopa inž. Grossieaux. Za posledicami je umrl* v dubrovniški bolnišnici. n. Letalska zveza med Beogradom.ki Tirano. Letala bodo vozila vsak tor-ek, četrtek in soboto. n. Kmetje so si sami pomagali. Vas Mačkovac blizu Slavonskega Broda je trpela vsako leto radi poplav. Zato so si kmetje sami zgradili nasip na Savi. n. Lonec denarja je izkopal. V neki vasi blizu Vinkove je izkopal siromaš-nejši kmet A. Stanko na svojem majhnem koščku zemlje preko dva kilograma težak lonec ,v katerem je odkril okrog 900 rimskih novcev. Kmet je prinesel la denar v Vinkovce, da bi mu ga kdo odkupil, pa ni nihče pokazal smisla za stari denar, ker ni bil zlat. n. Tramvaj in gasilci so trčili. Na nekem križišču v Subotici sta trčila tramvaj in gasilski avto. človeških'žrtev ni bilo, pač pa je tramvaj na koščke razbil električno brizgalko. n. Mlad berač brez nog je izvršil samomor zaradi nesrečne ljubezni v neki vasi blizu Ivaničgrada. Siromaku je bilo 22 let. n. Zaradi »bubifrizure« svoje žene je šel pod vlak neki premožen posestnik iz Subotice. Mož je zelo ljubil njene lepe dolge lase, in ko se je žena vrnila nekega dne doinov s pristriženimi la^mi, je to nanj tako vplivalo, da je odšel takoj z doma naravnost pod vlak. n. 300 dni odpustkov za ,,Bog živi“. „Katoliški tjednik“, glasilo sarajevskega nadškofijštva piše, da je papež podelit za stari pozdrav hrvatskrh križarjev „Bog živi“ tristo dni odpustka; to pa za vsakokrat, ko se ta pozdrav izgovori. n. Število Čehoslovakov v Jugoslaviji znaša po statistiki okoli 125.000, kar predstavlja 0.96% vsega prebivalstva v državi. Na posamezne banovine jih odpada: na donavsko 65.000, drinsko 6.000, dravsko 3000, vrbasko 3000, Beograd 2.500, moravsko 800, primorsko 700, zet-sfco 500 in vardarsko 300. n. Kruh se je ponovno pocenil v Zagrebu, ker se je znižala cena moke. n. Skupščina gozdarjev iz cele Jugoslavije, ki imajo svoj sedež v Zagrebu, se bo vršila oktobra v Vinkovcih. m. 8 milionsko škodo je povzročila toča v Hercegovini. Toča je najbolj uničila tobak, vinograde in koruzo. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Deveti dan žrebanja <6. kola so bile izžrebane sledeče številke: 100.000 Din 11603 30.000 Din 23106 15.000 Din 72731 12.000 Din 69856 10.000 Din 19380, 4775, 50094, 51151, 54223, 99079 8000 Din 22752, 49815, 57702, 68254, 81081, 97300. 6000 Din 7638, 33451, 47839, 48385, 57675, 63956, 67552, 77945, 82216, 83871, 86796 95277 5000 Din f>341, 8837, 16934, 41674, 63828, 77983, 85782, 88288, 96817, 99623 3000 Din 4793, 154329, 21489, 23901, 24464, 24546, 27538, 35767, 52532, 52760, 56303 58546. 60312, 62166, 63709, 85650, 91504 92233, 94048 . Pooblaščena Klavna kolektura drž. razredne | loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ma-rtoor, Gosposka-ulica-25. za Maribor 35.000 jih čaka že 20 let Nova organizacija aktivnih in upokojenih železniških delavcev in profesionistov Včeraj dopoldne je bila v dvorani Delavske zbornice v Mariboru konferenca delegatov aktivnih in upokojenih železniških delavcev in profesionistov iz cele države. Konferenco so sklicali železniški nameščenci gg. Srečko Gantar, Franc Zalaznik in Anton Kragl iz Maribora. Zanimanje je bilo veliko, saj se je sestanka udeležilo 43 delegatov iz vseh železniških direkcij v naši državi. Konferenco je otvoril g. Srečko Gantar, ki je po pozdravu orisal pomen sestanka in podčrtal važnost organizacije železniških delavcev in profesionistov. Ker se delavsko vprašanje rešuje na železnici že 20 let, je postal položaj delavstva obupen. Zato se čuti nujna potreba, da se železniško delavstvo organizira. Po uvodnih formalnostih je bilo izvolje no predsedstvo konference, ki so ga sestavljali gg. Ivan Ternovšek iz Maribora, Stjepan Malarič iz Zagreba, Danilo Slomovič iz Sarajeva in Vasa Mijatov iz Kraljeva. Sledil je referat g. Leopolda Brenčiča iz Maribora, ki je poročal o položaju aktivnih in upokojenih železniških delavcev in profesionistov. 35.000 železniških delavcev že 20 let čaka na rešitev, ki je pa od nikoder ni. Delavsko vprašanje naj se reši s posebnim zakonom. Vse dosedanje intervencije so bile brezuspešne. Edina možnost rešitve delavskega vprašanja je enoten nastop vseh železniških delavcev in profesionistov, ne oziraje se na njihovo politično in ver* sko prepričanje. Ustanoviti je treba lastno samostojno in popolnoma neodvisno strokovno organizacijo, ki ne bo reše, vala političnih vprašanj marveč le krušna vprašanja. Nova organizacija železniških delavcev in profesionistov se bo borila za moderen delavski pravilnik, za plače, ki bodo odgovarjale eksistenčnemu minimu in za primerne pokojnine. Nato je govornik orisal tri dobe železničarskega delavca po prevratu. Vedno je bil železniški delavec le žrtev. Omenil je vprašanje nastavitve, starostnega zavaro vanja in nepravično poslovanje pokojninskega fonda. Za svoje izvajanje je bil govornik deležen burnega odobravanja. O položaju staroupokojencev sploh in o kronskih rentnikih je poročal g. Franc Brezovšek iz Ljubljane, ki je navedel mnoga neizpodbitna dejstva. Tretji govornik je bil g. Miha Zagode iz Siska, ki je predlagal, da se zahteva odobritev pravil nove organizacije, Nato je odbor, v katerem so bili gg, de iz Siska, Kmet Ivan iz Zagreba, Danilo Slomovič iz Sarajeva, Vaso Mijatov iz Kraljeva in Ivan Malerič iz Maribora, pripravil predloge in sestavil resolucijo. V tej so ugotovili neznosen položaj železniškega delavstva in zahtevali izenačenje staroupokojencev, prevedbo kronskih rentnikov, ukinitev naknadnega plačevanja prispevkov za prejšnjo člansko dobo, pokojnine, ki bodo odgovarjale sedanjim draginjskim razmeram, znižanje članske dobe za dosego polne pokojnine vsaj na 30 let, nadalje zahtevajo soodločanje v delavskem pokojninskem fondu in vštetje delavske službene dobe za primer nastavitve. Resolucija je bila z odobravanjem sprejeta. Na konferenci so sklenili, da se bo nova organizacija imenovala »Stručno udruženje radnika saobračajnog osobja«. Bo to sindikalna jugoslovanska organizacija, ki ne bo odvisna od nobene politične struje. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo vodil posle do ustanovitve organizacije. V odboru so: Ernest Ravnikar, Ljubljana, Franc Brezovšek, Ljubljana, Franc Korbun, Maribor, Anton Zalaz, Ljubljana, Danilo Slomovič, Sarajevo, Vasa Mijatov, Kraljevo in Miha Zagode iz Siska. -ig. K vprašaniu gradbenih načrtov Pokojninskega zavoda v Mariboru Pokojninski zavod v Ljubljani, ki je zadnja leta mnogo zidal širom Slovenije, precej pa zanemarjal Maribor kot drugi največji in najvažnejši center našega naroda, hoče v zadnjem času popraviti zamujeno in zgraditi eno ali več velikih stanovanjskih hiš. To moramo pozdraviti, kajti investicije v stanovanjske hiše v Mariboru bodo dobra naložitev kapitala, saj nam modernih stanovanj zlasti v središču še vedno primanjkuje. Kakor smo informirani, se Pokojninski zavod zanima za dve manjši gradbeni parceli v Marijini in Gregorčičevi ulici. Ker pa bi bilo umestno, da bi postavjl namesto manjših, rajši. eno samo večjo, res monumentalno stavbo, se je sprožil še predlog za zazidavo velike parcele v Kopališki ulici zraven Narodnega doma, ki je sedaj kot vrt last g. Antona Tavčarja. Ta parcela leži res v najožjem mestnem centru, in z graditvijo velike, moderne palače na tem mestu bi se dvignil nedvomno ves izgled Kopališke ulice, Aleksandrovo cesto in Glavnim trgom ter bo dobila morda v bližnji bodočnosti tudi še most, ki jo bo vezal čez Dravo s Tržaško cesto. Na tem idealnem prostoru bi se pa dal obenem rešiti tudi še drugi problem, in sicer z nakupom in uporabo na isti parceli ležečih zgradb ob Frančiškanski ulici. Te zgradbe z veliko vilo v sredini, bi se mogle z najmanjšimi sredstvi preurediti v sanatorij, za katerega se že več let potegujejo naši mariborski člani Trgovskega podpornega društva. Tako bi bilo obenem ustreženo namenom Pokojninskega zavoda, mariborskim stanovanj skim najemnikom in zasebnim nameščencem. Ako zavod upošteva, koliko dajo mariborski zavarovalci njegovi blagajni, potem bo ta predlog nedvomno sprejel in ga čimpreje tudi uresničil. Želja Maribora je, da dobi te nove ustanove že letos, ali najkasneje prihodnje leto spomladi. ki postaja po novih regulacijah vedno Leopold Benčič iz Maribora, Miha Zago- bolj pomembna prometna zveza med m. Gospodarsko informacijski urad v Mariboru. Maribor kot središče vsega severnega dela dravske banovine bi moral postati tudi gospodarsko središče tega zaledja. Ne smel bi samo sprejemati, marveč bi moral skrbeti tudi za tiste, od katerih prejema. To bi se dalo rešiti s centralnim gospodarskim informacijskim uradom. Tu bi tuji kupci dobili vsa potrebna navodila in pojasnila. Bil bi to posredovalni urad za vnovčevanje vsega, kar se pri nas pridela in prodaja. Upati je, da bo akcija za ustanovitev tega gospodarskega urada uspela. m. Peter Živkovič v našem mestu. Včeraj opoldne se je pripeljal v spremstvu osmih prijateljev v Maribor bivši predsenik vlade g. Peter Živko-vič. Avtomobili so se ustavili pred hotelom „Orel“, kjer je z družbo kosil, natio pa se je takoj vrnil v Rogaško Slatino. Sprejel ni nobenega obiska in je bil poset čisto privatnega značaja. m. Osebna vest Dosedanji upravnik Mestnih podjetij v Mariboru g. Ivan Sušnik je stopil v banovin, službo kot uradnik Banovinske hranilnice v Mariboru. m. Poroke. Včeraj so se v Mariboru poročili Ivan Has, navijalec in tkalka Marija Mesarič ter Anton Bračko, trgovski nameščenec in Marija Meglič, tkalka v Mariboru. m. Nova javna telefonska govorilnica. Na Glavnem trgu bo v prostorih sedanje avtobusne prometne pisarne nameščena javna telefonska govorilnica, ki bo tretja v Mariboru. Telefonska govorilnica bo izročena svojemu namenu čim se avtobusna pisarna preseli v nove prostore na Glavnem trgu. m. Spomnite se tudi Pobreške ceste! Sedaj, ko je reguliran Glavni trg, tlakovana Koroška cesta in urejen Kralja Pe- tra trg, je potrebno, da se popravi tudi Pobreška cesta. Ta je v tako zanemarjenem stanju, da so ob deževnem vremenu velike kotanje napolnjene z vodo podobne jezerom. m. Umrla je danes zjutraj v Spod. Radvanju 59 vdova mestnega stavbenega svetnika ga. Marija Steinbrener v starosti 72 let. Stanovanjska kultura je merilo splošne kulture. To velja posebno za današnje razmere. Pri nas je stanovanjska kultura na precej visoki stopnji, to pa ne samo po zaslugi modernega stavbarstva in sodobnega načina življenja, ampak tudi visoko razvite pohištvene obrti in industrije. Sloves naše pohištvene obrti sega daleč čez slovenske meje in z izdelki naših mizarjev so vsi odjemalci zadovoljni. Da se je razširil glas o našem pohištvu tako daleč, je predvsem zasluga Ljubljanskega velesejma, ki že skoro 20 let z dragoceno smotrno propagando po spešuje to panogo naše domače obrtne in industrijske delavnosti. Krasne moderne izdelke, luksuzne in preproste, bo pokazala pohištvena panoga na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra. m. Kaj je z mariborsko tržnico? Vprašanje nove mariborske tržnice je vedno bolj pereče. Z regulacijo Glavnega trga je odpadla možnost, da se trg zopet preseli na Glavni trg. Dosedanji tržni prostori na Vodnikovem trgu in v Stross-majerjevi ulici pa ne ustrezajo higienskim zahtevam in željam naših gospodinj. Že več kakor eno leto je v ospredju vprašanje gradnje nove mariborske tržnice. Ker z dosedanjo ureditvijo trga trpe prodajalci, gospodinje in tudi mestna občina, je potrebno, da se problem nove tržnice čimprej reši. m. Pretep. V neki gostilni pri Sv, Martinu na Pohorju je bila včeraj veselica. Med plesom so se fantje zaradi brhke plesalke stepli. Med pretepom je nekdo zabodel 23-letnega delavca Franca Magajno v pleča. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. m. Naši obrtniki so zadovoljni z Mariborskim tednom. Tukajšnji obrtniki so priredili na letošnjem Mariborskem tednu veliko obrtno razstavo. Zastopane so bile vse obrtne stroke. Razstavljalci so z uspehom zadovoljni. Propaganda je uspela, kar se pozna pri prometu, ki je sedaj boljši. m. Starka pod kolesom. Blizu Kamnice je neznani kolesar povozil 65-let-no zasebnico Marijo Zajec, ki je pri padcu dobila nevarne poškodbe na glavi. Prepeljali so jo v bolnišnico. * Najlaže obiščete DUNAJ ob priliki Putnikovega izleta z luksuznim avto-karom od 10. do 12. septembra (jesenski velesejm). Cena le din 260‘— za osebo. Prijavite se takoj pri „Put-niku“ Maribor—Celje—Ptuj. Kultura Zagrebški kulturni teden V Zagrebu bodo imeli v dneh od 28. avgusta do 4. septembra kulturni teden, ki se bo vršil v znamenju 3001etnice Gun-duličeve smrti in lOOletnice šenoinega rojstva. Spomin teh dveh mož bodo proslavili Hrvatje nad vse svečano. Po časopisih pozivajo kulturne delavce, naj pokažejo iniciativo, ki se jim zanjo nudi in da naj s prikazovanjem dela in pomena obeh pesnikov pripomorejo k uspeha jubileja. Radi pomanjkanja časa sicer niso mo-g« naštudirati domačega dela za slavnostne dni, zato pa so se odločili, da uprizorijo Hofmannsthalovega »Slehernika« v prevodu dr. Milana Bogdanoviča in z godbeno spremljavo Rudolfa Matza. Predstavi bodo skušali dati nekak domač, lokalni značaj. Igrali bodo na Markovem trga. Poleg, tega bodo igrali romantično ope-«0 Lisinskega »Porin« ter na ta način navezali na staro ilirsko tradicijo. Veliki simfonični koncert zagrebške filharmonije, na katerem bodo izvajali najnovejše kompozicije, naj pokaže umetniško višino današnje Hrvatske. V okvir teh prireditev spada še razstava Avg. šenoe, ki bo z raznimi spomini iz njegovega življenja pričala o njegovem delu, in pa slavnostna revija narodnih noš iz vseh krajev Hrvatske. Glavna misel tega Ijullarnega. tedna naj bi bila, da ne predstavlja zgolj starega, ampak da da priliko za manifestacijo modernega kulturnega razvoja na vseh področjih. k. O romunski književnosti. V zgodovinski študiji »Romunska književnost« razpravlja B. Munteano o mnogih vprašanjih, ki so v zvezi z romunskim umetniškim ustvarjanjem. V spisu analizira stvariteljske možnosti in nacionalne lastnosti romunskega naroda, v čigar kulturi se javljajo rimski in slovanski vplivi. Munteano raziskuje, do katere mere so se ti vplivi spojili v romunsko narodno (individualnost, in v koliko se izražajo samostojno. Dotikajoč se teh vprašanj, prihaja Munteano nehote do problemov ras, naroda in same psihologije umetniškega ustvarjanja. Pri tem prikazuje neprestan duhovni razvoj romunskega naroda in nastajanje nove, izvirne kulture in književnosti. Težnja romunskih pisateljev je bila vedno, da najdejo poln izraz individualnosti, — svoje in romunskega naroda. Po vojni pa so šli še naprej: od narodnih k človečanskim, univerzalnim težnjam. V svoji študiji se Munteano dotika vprašanj, ki so značilna in važna za vse one narode, ki so dolgo sužnjevali tujemu gospodarju in niso mogli v polni meri najti in ustvariti svojega narodnega izraza in svojih teženj. Na koncu podaja Munteanu pregled celotne romunske književnosti, ki je bila do svetovne vojne pretežno vaška, ker vaškj element prevladuje v romun- skem narodnem življenju, po svetovni vojni pa so prišle do močnejšeega izraza tudi moderne zapadno-evropske težnje v književnosti. k Najvidnejšo reprezentanco mlade slovenske umetniške generacije predstavljajo akad. slikarji Stane Kregar, Fr. Mihelič, Zoran Didek, Maksim Sedej, Zoran Mušič, Marij Pregelj, Miklavž Omersa in akad. kiparji Niko Pirnat, Zdenko Kalin, Karel Putrich in Franc Smrdu. Vsi ti so člani Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov in bodo sodelovali na Umetnostni razstavi, ki bo na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 12 septembra. k. 400Ietnlca Antona Vramca, utemeljitelja kajkavske književnosti v 16. stoletju, mineva letošnje leto. Trajno mesto v literaturi si je pridobil s svojo svetovno kroniko, ki je izšla v Ljubljani leta 1578., in ki je ohranjena samo v dveh izvodih. Enegk čuva licejska knjižnica v Ljubljani, drugega pa vseučiliška knjižnica v Zagrebu. Ker se je nagibal na pro testantsko stran, je protireformacija njegovo delo uničila, kajti smatrala je pisanje v narodnem jeziku kot jasen dokaz privrženosti k reformaciji. k Jugoslovanske pravljice so izšle pod naslovom »Zlatoroh«v češkem prevodu Jana Hudca. Založil jih je L. Mazič, ilustriral po T. Neumann. k Čapkova »Bela bolezen« v esperantu. V esperantski reviji »Moraviaj esperanto pioniroj« je Izšla Čapkova drama »Bella bolezen« v prevodu Kiliana. To je že tretje delo češke dramatike v svetovne-m jeziku. Ostali dve sta Čapkov >RUR« in Wernerjevi »Ljudje na ledeni plošči«. k Intimno življenje D’ Annunzia opisuje njegov dolgoletni tajnik Tom Anton-gini v obširni monografiji. D’ Annunzijev sin je avtorja tožil, a do razprave, ki bo najbrž prava senzacija, še ni prišlo. k. Zgodovina cenzure. V Nemčiji je izdal Olaf von Kruedener zanimivo knjigo pod naslovom »Cenzura v nemškem upravnem in v kanoničnem pravu« Knjigi je priključena obširna splošna bibliografija. Zdi se, da je to vprašanje danes v Nemčiji zelo aktualno. k. Kongres astronomov so imeli v Štokholmu predsedoval mu je prof. Es-clangon. Bilo je nad 400 delegatov. Med drugimi tudi jugoslovanski. k. Prezidave v graški operi. V graški operi se že pripravljajo na novo sezono. Staro gledališče prenavljajo tako, da bo imelo vrtilni oder, pogrezljivo šepetal-čevo hišico in še vse polno tehničnih novosti. Prejeli smo: S. Dimitrljevski: Stalin. Prevedla dr. Nikolaj F. Preobraženskl in vseučiliški asistent Zvonko A. Bizjak, oba na slovanskem institutu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Založila Tiskovna založba o. z. z o. z. v Mariboru 1938. 353 str. teksta in zaključno poglavje, ki ga je napisal dr. Preobražen-ski ter urednikove, oziroma prevajalčeve opombe, v celem 515 strani. Obširnejšo oceno prinesemo v kratkem. Šport Rezultati 3. kola liginih tekem BSK:Ljubljana 2:1, Bask:Gradjanski 2:,1, Gradjanski (S) Jedinstvo 2:1, Jugoslavija: Slavija (S) 4:2. Hajduk-.SIavi-vija (V) 1:1, Hašk:Sparta (Z) 5:1. Ljubljana je bila BSKu popolnoma enakovreden nasprotnik in je BSK odnesel obe točki z veliko srečo. Realnejši bi bil neodločen rezultat. SK CELJE :SK MARIBOR 1:0 Kljub lepi in tehnično dovršeni igri so Mariborčani podlegli požrtvovalnim Celjanom. Pri Mariboru je nekoliko šepal napad, zelo dobra pa je bila ožja obramba. ZOPET TENIŠKA ZMAGA SSK MARIBORA Teniška ekipa SSK Maribora je vče-faj gostovala v Celju in tam premagala moštvo KS Celja s 7:1. Zlasti so se izkazali Albaneže, Tončič, Dernovšek, Voglar in Cepuder, ki so odpravili po zelo zanimivih igrah svoje zastopnike. Albaneže je nadvladal starega Toplaka s 7:5, 7:5, Tončič je porazil nadebudnega Gorška s 6:4, 6:8, 6:2, Dernovšek je odpravil Fabijana s 6:0 4:6, 6:0, Voglar talentiranega Milutinoviča s 6:1, 6:3, Cepuder pa vztrajnega dr. Iviča s 6:2, 6:1. V igri dvojic so bili naslednji rezultati: Albaneže - Voglar:Fabijan - Milutinovič 6:0, 6:1, Tončič - Cepuder : Ivič - Goršek 2:6, 6:4, 6:1 in Bernovšek - Tončič : Goršek - Toplak 6:4, 4:6, 4:6. TENIŠKI TURNIR V CELJU 7. in 8. septembra bo v Celju velik teniški turnir za prvenstvo Celja. Istočasno se bo nadaljevala konkurenca za prihodni pokal celjske mestne občine, ki ga brani mušketir Mitič. naši lipicanci na mednarodnem TURNIRJU. Na letošnjem XIV. mednarodnem turnirju jahačev in vozačev v Aachenu sodeluje tudi naša ekipa z 20 belci lipicanci. Pod vodstvom g. upravnika konjame v Kutjern g. inž. Milivoja Sekuliča in dvajsetimi dijaki jahaške šole v Kutjevn. To je najvažnejša prireditev te vrste v Evropi. Štiri dni so se vozili naši tekmovalci in Kutjeva do Aachena, dne 12. ■avgusta pa se je pričel turnir, ki bo trajal do 22. avgusta. Prihod naših jahačev Ha kraj turnirja je pozdravila vojaška Sodba na konjih, kar je še povečalo impo zantni dojem številne publike. Dovršeni nastopi naše tekmovalne vrste vzbujajo največjo pozornost od 17 nastopajočih narodov, zelo laskave ocene pa prinaša- jo tudi nemški listi. Z nastopom naših tekmovalcev smemo biti popolnoma zadovoljni in je naš nastop na tem mednarodnem turnirju zelo laskav dogodek, ne le za našo reprezentanco v inozemstvu, temveč še posebno priznanje našemu ko-njarstvu. MOTOKLUB »PERUN« JE BIL NA IZLETU PO ITALIJI. Tukajšnji Motoklub »Perun« je priredil v dneh 14., 15. in 16. t. m. izlet po Italiji. V nedeljo dopoldne je 60 udeležencev tega izleta v 7. avtomobilih in na 20. motociklih krenilo iz Maribora proti Postojni. Pot jih je vodila iz Postojne v Trst, Benetke, Udine in Gorico. Povsod sc bili naši izletniki prisrčno sprejeti in Italijani so jim vljudno tolmačili razne zanmivosti. Razpoloženje izletnikov je bilo več čas zelo dobro in ni ga motila niti mala nezgoda motociklista Hartmana, ki se je pri Trstu nekoliko potolkel in je moral namesto v Benetke — v bolnico. Izlet je vodil predsednik Motokluba »Perun« g. Jaki. Juniorsko drž. prvenstvo v Novem Sadu. Končni rezultat juniorskega državnega plavalnega prvenstva je sledeč: 1. Viktorija 250 točk, 2. Jug 124 točk, 3. Ilirija 101 točka, 4. Sever 31, 5. Galeb 21, itd. Na prvenstvu je bilo zboljšanih 7 drž. rekordov. Sijajen je čas simpatične Wer-nerjeve (Ilirija), ki je preplavala 100 m prsno juniorke v času 1:31! s. V medmestni teinški tekmi Lvov: Zagreb vodijo Poljaki s 3:0. s. Prvenstvo LPP si je brez posebnih težav osvojila Ilirija. Za prvenstvo se je poleg zmagovalca borila le Planina, ki je zbrala 107 točk, Ilirija pa 116. V teniškem prvenstvu vodi Japonska proti Nemčiji s 3:0. s Rezultat teniškega dvoboja med Italijo in Francijo je ostal neodločen 6:6. s Nov evropski rekord v metu kladiva. Na lahkoatletskem mitingu med Američani in Monakovčani v Monakovem, je Nemec Blask postavil nov evropski rekord v metu kladiva z znamko 57.25 m s. Ameriški lahkoatleti na evropski turneji. Kot smo že poročali je prišlo na turnejo po Evropi štirideset ameriških lahkoatletpv, ki so se razdelili na dve skupini. Ena nastopa sedaj v Nemčiji in bo nato odpotovala v Madžarsko, Grčijo in Italijo. Ta skupina se je ustavila v Dresdenu in nastopila pred 20.000 gledalci z velikim uspehom. Američani so odnesli skoraj vsa prva mesta z odličnimi rezultati, od katerih prinašamo le nekatere: 100 m Ellerbee 10, 6, 200 m isti 21, 3, 3000 m Rice 8:40, 5, 110 m z zaprekami Volcott 14,9, 4X100 m ameriška štafeta 42,2 itd. Gospodarstvo g. Važno za sadne trgovce. Sadni trgovci se opozarjajo, da je prepovedano nakupovati odnosno razprodajati nezrelo sadje. Vsak ugotovljen primer se bo najstrožje kaznoval. g. Oddaja plemenskih petelinov in kokoši. Kr. banska uprava bo tudi letos oddajala plemenske peteline in kokoši rjave štajerske pasme z namenom, da se ta pasma čim prej razširi po vseh krajih banovine. Naročila sprejemajo občine do 15. septembra in je plačati za petelina din 10*—, za kokoš din 20'—. g Na domača tržišča perutnine so zadnje dni dovozi malenkostni. Cene se gibljejo med 9.50 in 10.50 dinarjev za kg. V Nemčijo je bilo prodanih 8000 kilogramov žive perutnine in 20.000 kil zaklane perutnine, vse po cenah, ki so jih določila nemška oblastva. g Cene mesa in mesnih izdelkov v Beogradu so zaradi slabih dovozov, ki imajo vzrok v širjenju slinavke in parkljevke, precej čvrste. Govedina se prodaja po 12—14, svinjina po 16—18, teletina 14—18, brez kosti do 26, ovčje meso 12—14, slanina 16, salo 16 in svinjska mast tudi po 16 dinarjev za kg. g Za silose in javna skladišča, ki jih namerava sezidati delniška družba »Silos«, ki je bila ustanovljena z glavnico 220 milijonov dinarjev, se tudi inozemstvo zelo zanima. Že prihajajo od raznih tvrdk ponudbe za gradbe in načrte, vendar bodo dobila delo le domača podjetja, kar je tudi popolnoma umestno. Verjetno pa je, da bodo načrte izdelale inozemske tvrdke, ki imajo v tej stroki precejšnje izkušnje. g. Ukrepi za zaščito cen mesu na Madžarskem. Medžarska vlada je imenovala poseben odbor, ki je nakupil 4500 goved, ki so bila zaklana in oddana v hladilnice. Blago se bo nemara prodalo v Anglijo. Vlada se je odločila za ta ukrep, ker je zadnje čase izvoz goved in mesa na Madžarskem zelo nazadoval. g Cene krmi so v Italiji precej poskočile, ker ima ta država letos zelo malo sena, otave, slame in oljnih pogač. Zato je tudi ustavljen uvoz živine do decembra, da bi se na ta način preprečilo nazadovanje cen domači živini. Tudi zaloge koruze so zelo majhne in donos koruze bo letos v Italiji skrajno nezadovoljiv. Sokolstvo JUGOSLOVANSKI SOKOLI SE PRIPRAVLJAJO ZA OLIMPIJSKE IGRE. Edine olimpijske kolajne so dosedaj prinesli v našo državo sokolski telovadci Leon Štrukelj, Josip Primožič in Stane Derganc. Dokler smo računali ,da bo prihodnja olimpijada v Tokiu, še misliti nismo upali, da bi bilo našim Sokolom mogoče sodelovati v daljni Japonski. Zato smo z radostjo sprejeli nenadno vest, da bodo XII. olimpijske igre v Helsinkih, saj je bila s tem zagotovljena naša udeleži-a v mednarodni konkurenci. Nedavno so bile v Pragi telovadne tekme za svetovno prvenstvo in so Sokolice dosegle drugo mesto od štirih sodelujočih narodov, Sokoli pa tretje od osmih. Do olimpijskih iger nas ločita le še slabi dve leti, zato so se naši marljivi Sokoli takoj podali na delo. Iniciativo je prevzelo zopet najstarejše jugoslovansko sokolsko društvo Ljubljanski Sokol“, ki je bilo osnovano leta 1863. To društvo je zbralo vse boljše sokolske telovadce, ki trikrat tedensko vadijo v bratski slogi. Plodove dosedanjega dela bo pokazala že 27. t. m. telovadna akademija. Telovadci bodo razdeljeni v dva razreda: v prvem bodo tisti, ki so že nastopili na mednarodnih tekmovanjih, v drugem pa vsi ostali, ki pridejo v poštev za nastop na olimpijadi. Iz vseh središč našega telovadnega športa bodo prišli strokovnjaki in opazovalci ter sc prepričali o velikem storjenem delu, prišli pa bodo tudi predstavniki Jugoslovanskega olimpijskega odbora, da s svojo prisotnostjo dajo priznanje agilnim Sokolom. Šah OSJEŠKI TURNIR. XII. kolu šahovskega turnirja za drž. prvenstvo se je šiška pomeril z zadnjim na tabeli, Spasovičem, ki je še brez točke in je bila partija dvakrat prekinjena v enaki poziciji. Z velikanskim zanimanjem so številni kibici zasledovali borbo med Lešnikom in Pavlovičem. Pavlovič je zelo dobro začel, vendar se je moral v končnici udati izvrstnemu Lešniku. Sikovšek je počival. Po XII. kolu je stanje sledeče: Lešnfk 8 in pol, Rdbar 8, šiška 7 (1), Pavlovčič 7, Carev 6V2, šubarič 6, Rajkovič in Jonke 5 in pol, Miiller, Avirovič 5, Martinič 4V2, Sikovšek 4 itd. Največ izgledov za prvo mesto ima intelgentni Mariborčan Lešnik, ki pa igra za Beograjski šahovski klub »Vidmar«. š V osmem kolu angleškega prvenstva so bili favoriti poraženi. Stanje je naslednje: Aleksander in Golombek 5V*, Sergant 5, sire Thomas 4‘/2 (1), Tylorin Milner-Barry 4V*. V tretjem turnirju vodi Kitto s 6, Seitz in Peters 51/*, Butcher in naš mojster Konig, ki je premagal Blu-ma, pa 5 točk. Kraljica marija romunska: tyad&a mojega žii/£jee*ja Ali je tudi ona kdaj čutila potrebo po odstranitvi maske, kakor sem jo čutila jaz, tega ne vem in ne moreni povedati. Vem pa dobro, da bi ji bila mogla Večkrat koristiti, ako bi me nagovorila kakor sočloveka in bi vsaj za trenotek pozabila, da sem njena hči. Kajti moje vsekakor nemajhne in nelahke izkušnje v izvoljeni domovini so me usposobile dajati dobre nasvete. Toda navsezadnje teh nasvetov svojega otroka, ki ga je sama rodila, prav gotovo ne bi bila nikoli sprejela. Kako vse drugače je postalo dandanes! Mi ne izrabljamo kot starejši nič več svojih višjih pravic. Naši °troci imajo popolno svobodo lastnih čustev, misli in ‘dej. Mi sami sočustvujemo z njihovimi željami, prizadevanji in boji. Včasih se spuščamo v tem celo predaleč. Mi dovoljujemo prevelike pravice in dopuščamo ^ejam dovoljenega preveliko širino. Mogoče je temu vzrok tudi to, da se ne staramo tako naglo kakor, so Se naši starši, da je nam usojeno ostati mnogo dlje v sredini življenja kakor je bilo njim. Ali pa služi naša &ornoč vsaj krepkejšemu in boljšemu rodu? Ali prijavljamo boljše človeštvo, kakor smo ga predstavili mi sami? O kraljici Viktoriji, tej vfeliki mali ženski, se je kisalo že veliko. Že mnogo rok je tehtalo njeno osebno bednost, preiskovalo njen značaj in ocenjevalo njeno padanje. Zaradi tega ni moj ramen orisati njeno podobo v drugačni obliki kakor v tisti, ki se je vtisnila vatne gledana v moji mladosti z otroškimi očmi in izoblikovana pozneje z opazovanji mnogo bolj oddaljene •made žene. Moj razvoj je zasledovala z nežnostjo sta-*e matere. Njena želja, naj bi vsak ud njene rodovine, ai zavzema že kakršenkoli položaj, mislil vedno in povsod le na čast njenega doma, je vzbujala v stari dami boječo strogost. Draga stara mama! Kakšna čudovita ženica je bila s svojo krinolinasto svileno obleko, s svojo vdovsko čepico, naglimi, skoraj krčevitimi vzgibi ramen in in resnim nasmehom. K sobam stare mame so vodili tihi, s preprogami pokriti hodniki. Tesnobno je postalo človeku, ko je šel k njej, in tisti ki so ga vodili, sluga, dama al deklica, so govorili pritajeno in stopali t* ho. Odpirala so se mnoga vrata, in človeku se je zdelo,ko da se bliža skozi vežo velikega templja zadnji skrivnosti, ki je dostopna samo posvečenim. Popolna tišina soban stare mame je izdehtevala neko pobožnost. Prav to je bilo tisto, kar je vzbujalo plaho, negotovo občutje, da se skriva za vrati neka tajna. Čudovita stara mama! Kdo tako majhne rasti bi se znal obdati s tako čudovitim spoštovanjem in strah vzbujajočim nimbom? Celo pestunje so postale v okolju njenega bivališča dostojanstvenejše; njen čar je vplival omiljeno, nikoli ne ostro. Kadar so se končno odprla zadnja vrata in smo zagledali pred seboj v naslonjaču sedečo staro mamo, se nam ni zdela prav nič maliku podobna ali strah' vzbujajoča. Nasprotno, sprejela nas je s prijaznim smehljajem, ki je bil prav tako boječ, kakor naša nemirno utripajoča srca. Naši pogovori z njo niso bili nikoli neposredni in žvahnejši. Spraševala nas je le večinoma kako živimo. Na opombe o naši nebogljenosti in nedostojnosti je odgovarjala vedno z začudenimi vzkliki, ki pa so vendar očito dokazovali, da jo to zabava. Kadar je bilo obiska konec, si je stara mama prav gototvo oddahnila enako kakor mi. Bivališče stare mame je navdajal neki poživljajoči čar. Zlasti opazljiv pa je bil prijetni vonj po oranžnem cvetju, in tudi tedaj, kadar oranž nikjer ni-mo zagledali, Mimio tega je bila tam otroškemu razumu nedojemljiva obilica dragocenosti. Tu je stala steklena krogla z nenavadno pisanim bogastvom barv v svoji okrogli prozornosti. Po stenah so visele Land-seerjeve umetn.ne, slike psov, ponijev in jelenov. Njim so se pridruževale fotografije pokojnikov, med njimi tudi podobe otrok, po katerih smo se. čeprav prestrašeni, vedno znova ozirali. Bolj zabavni so bili predmeti iz škotskega granita, večji vtis pa so napravljale mnogoštevilne slike starega papana. ki je s svojim visokim, neuklonljivim in strogim duhom dajal tem kraljevskim sobanam posebno razpoloženje. Najpomembnejša m najbolj razveseljujoča znamenitost pa je bil v vseh teh prostorih za nas otroke kalin. Mali, nemirni ptič je bil ves razburjen od jeze in nas je besno pikal, ako smo vtikali prste skozi žico v njegovo kletko. Kadar pa mu je kdo ugajal, se je stisnil v podolgovato pernato kepo in zapel počasi in vznešeno neko veselo pesem, katero so ga bili naučili. Hodniki in sobe, ki se jih spominjam, so biK večinoma v gradu Wlndsoru, kajti v Osbornu in Balmo-ralu nas je sprejemala stara mati večinoma na prostem. Kakor pozdravi vsak prezaposleni človek z veseljem vsako nedolžno priložnost, da pobegne aa nekaj četrtink ure svojim poslom, tako je pobegnila tudi stara mama vsak dan ob določenih urah pred kraljevsko tišino svojih dvoran. Zato je vselej, kadar je vreme dopuščalo, zajutrkovala in južinala na prostem. Moji spomini na staro mamo pri zajutrku na prostem izvira večinoma iz 1‘iogmora in Osborni. Tam je s dela pr)d šir.ikim, zeieno pregastim ‘n zeiena ra~ sastim, v tla zapičenim senčnikom. ZaiCTnst uh za-jutrkov so bili prijetno dišeča kava in neki posebno rjavi keksi, ki so prihajali v nizkih, okroglih Škatljah iz Nemčije. Naši nosovi so poželjivo vdihavali zapeljivi vonj, toda naše tako določeno osredotočene želje po »pokušanju« se niso vselej izpolnile. (Daijeg) Ig sodišča tMBBBBUi Jožefina Potočnik je še mlado dekle, a je bila že kaznovana. Rojena je v Gradcu in govori nemški; drugače pa je naša državljanka. Služila je v Špičniku, 14. januarja pa se je splazila proti večeru v Doplerjevo hišo na Jurskem vrhu in si nabrala do 300 din raznega ženskega blaga. Odnesti ga pa ni mogla, ker se je izdala z ropotanjem. Doplerjeva žena io je našla pod posteljo. Obtoženka je priznavala in ni priznavala. Kdo bi pač sedel, ko je zunaj tako lepo; vsak se brani, kakor se more. Sodišče jo je obsodilo ; a 3 mesece zapora in ji vzelo za dve :ti častne državljanske pravice. Jožefa je že del kazni presedela, kmalu bo zu-aj. Na koncu je sedla na klop za Ptiče in brez vsakega zanimanja poslušala na-taljne razprave. Nekam zavlekla se je razprava prati M i r u Feliksu, staremu Francu Ivanuši in Mir Frančiški. Feliksova žena Barbara je bila izločena iz razprave, ker se nabirajo pri - preiskovalnem sodniku rovi grehi za njo. Samo malo je manj-1 alo, da ui prišla že tokrat na zatožno :op, ker je hotela svojemu možu med upravo pomagati z nekim pojasnilom, red sodišče so prišli, ker so kradli ne-'e po Kapli. Jemali so vse: obleke, jest-ne, špecerijo, krompir«, jabolka, jabol-ik, vino in gnjat. Priznavali so, delo-a pa so skušali omiljevati, da ni v$e ta-i strašno in grozno, kakor navaja ob-nica. — Mirk Feliks je bil obsojen na mesecev strogega zapora in na izgubo. ' avic za tri leta ter odveden v zapor. č niso pomagale prošnje njegove še ' ;i;am mlade žene Barbare, kako bo gle- ■ e otrok, ko moža ne bo. Zakaj ni po-; eje prosila moža? Stari Franc Ivanuša pa je bil obsojen radi vina in jabolk na . mesece in 10 dni zapora, ki jih bo od-: .'.žil skozi zimo. Frančiška je bila obsojena na 3 mesece, samo pogojno. e ne bo v dveh. letih kradla, ji ne bo eba odsedeti kazni; kar je z veseljem ( bljubila. Obenem so sodniki tudi zadnji-i ;a dvema odvzeli za nekaj let častne državljanske pravice. Brata Ivan in Ernest Fekonja sta se pred dvemi leti peljala nd istem kole-i skozi Košake. Vozila sta sejn in tja, ; o cesti in trotoarju, kjer sta trčila v IVa-; 3 Belo, malo dalje pa še zadela S kole-m v roko Ivana Ferka, ki je šel po ce-: .i s Plešcem Ivanom. Brata sta se Še ; nč.ela prepirati z mimoidočimi, ki so se ražali nad njunim početjem. Ernest je lo potegnil nož pahnil Kata Ivana pod ’ oinolec in Ferka Ivana v trebuh. Obe ■ 3škodbi sta bili lažji. Ivan je pa, med m streljal s samokresom; kar pa"žani-3 in pravi, da je streljal nek Lenardič. * bsodba nad Ernestom je bila izrečena pred leti ter je bila ena izmed mnogih, i jih je imel Ernest tiste čase. Na raz-avi, pri kateri obtoženec ni bil navzoč, šlo samo za nekako obnovo. Ernest konja bi rad, da bi mu sodišče stare ržni seštelo in inu jih znižalo. T oje spit treh sodnikov, ki je vodil vse raz-ave tudi storil. Zmanjšal je vse Eme-3ve kazni od II na 8 mesecev. Danko Friderik je tkalec pri Hutter-;' drugače pa star grešnik; vsaj kar se ‘ vin tiče. Ko je odšel ponoči po svinje Duplek k posestniku Vilčniku je vzel sabo še nekega G. A. Odpeljala sta mu dvoje svinj, vsak eno. Danko se je izgovarjal, da so bili njegovi otroci lačni, česar ni mogel gledati; denar, ki ga je zaslužil, pa je vtaknil v bajto, ki si jo je gradil. Pripomnil *je pa še, da ni okradel siromaka, ampak bogatega kmeta. Zadnjega sodišče ni moglo upoštevati ter je , obsodilo Danka na 4 mesece zapora in ' na izgubo častnih pravic za 3 leta. Bil je vesel, ker mu je bila kazen odložena. G—ju pa se je zdelo mesec dni preveč, nakar mu je sodnk povedal nekaj krepkih zaradi njegove umazane tavlne. Oba bosta morala plačati Vilčniku svinji. Brivec Franc Kosem se je lanskega februarja oglasil pri odvetniku Pihlerju in mu predal pravdno pooblastilo na ime Skuša Oskarja, za katerega bi naj izterjal odvetnik za nekega Peterliča Maksa dolg za nabavljeni les v znesku 103.75 din. Nazadnje pa se je izkazalo, da nista vedela niti Peterlič niti Skuš ničesar o kakem dolgu. Enako ponarejeno pravdno pooblastilo je prinesel brivec odvetniku Pihlerju aprila lanskega leta, ko so mu rubili, češ da je vse njegovo imetje last Maksa Usarja. Obtoženec se je izgovarjal, da se mu vsa reč ni zdela tako važna. Biti brivec, pa zabresti zaradi kakih sto dinarjev v kriminal, je res malo sitna in skoraj smešna zadeva. Ker je povrh vsega tega še obtoženec nekaznovan, ga je sodišče obsodilo na povrnitev stroškov in na nekaj mesecev, pa pogojno. — Kosem se je zagovarjal sam. Staremu Rogini Matiji je sodišče odmčrilo naj nižjo kazen, ki mu jo je moglo, zato, ker je pripravil nekemu mlademu fantu vrečo koruze, da jo je ta lahko odnesel iz skednja nekega posestnika v Sp. Vižingi. Tri mesece bo moral'odsedeti skozi zimo v Marenbergu, kamor je pristojen. Njegovo ženo, ki jo je Matija dolžil, da ga je zapeljala h kraji, je sodišče oprostilo, ker je pač Matija že dovolj star, da bi lahko presodil, kaj je prav in kaj ni prav. Nadalje bo še moral kmetu povrniti škodo, Ivana Kampi je prišla pred sodnike brez svojega nadebudnega sinka, ki ji po navadi pomaga pri tatvinah. Izjavila je, da je odšel Adolf nekam v Savinjsko dolino delat, ne ve pa, kam, »Tatinska« familija« je znana na sodišču, čeprav je Kamplca izjavila, da je nedolžna ko Bog na križu, pred sodniki. Krade vedno na isti način. Pride v trgovino in izbira, med tem pa sinko kaj vzame. Tako sta hotela tudi pri Bati ukrasti čevlje, pa so ju zalotili. Sodišče jo je obsodilo na devet mesecev, ker ji je prištelo dve stari kazni, ki jih še ni odsedela, in ji vzelo za nekaj let častne državljanske pravice. Kamplca je vložila priziv. Jožef Mu n da,in Jožef PukŠič sta prijavila revizijo procesa, ker trmasto vztrajata,. da ni res, da bi odnašala iz Rižnarjeve kleti v Gajevcih vino. Sodišče ju je obsodilo: prvega na 4 mesece, drugega na 3 mesece. Dosedaj še ni bil kaznovan nobeden izmed njiju. X General Skoblin in njegova žena prideta pred sodišče. Te dni je v Pa- rizn zaključena preiskava proti ugrabiteljem bivšega ruskega generala Millerja. Pred sodišče bo prišla Skoblino-vva žena, znana pevka Plevickaja, do-člm je za njenim možem zginila vsaka sled. Zanimivosit Strahovita eksplozija v bližini Soluna Ta četrtek je prišlo v vasi Dudular blizu Soluna do strahovite eksplozije v skladišču municije, ki sta jo imela privatni tvrdki Verli in Abramanel. Preiskava je dognala, da je nastala eksplozija zaradi dolgotrajne vročine. V vasi je eksplozija porušila dve tretjini hiš, enako je močno poškodovana bližnja vas Cordeiio. Smrtnih žrtev ni bilo; ranjena sta bila samo dva človeka, izmed katerih je eden gasilec. Takoj so se podvzeli vsi potrebni koraki, da se priskoči ponesrečencem na pomoč. MUSSOLINIJEVO DOVOLJENJE ZA FILM V Hollywoodu z nestrpnostjo čakajo Mussolinijevega dovoljenja za nov film, ki so ga nazvali »Uživanje idiotov«. Izdelan je po nekem predvojnem gledališkem delu in je stal 75 milijonov dinarjev. Prikazovati pa ga ne morejo začeti prej, dokler ne da za to dovoljenja italijanski ministrski predsednik. Režiser je izjavil, da je storjeno vse, da se ne bo noben evropski narod čutil Užaljenega. Film sicer nima nobene neposredne zveze z Italijo, prikazuje pa v krasni, duhoviti satiri, kako je nekoristna in nesmiselna vsaka vojna. Take filme pa avtoritativne države navadno preganjajo. Glavni vlogi igrata Norma Shearer in Clark Gable. LJUDJE, KI ŠE NIKOLI NISO STOPILI NA ZEMLJO. Francosko kolonialno ministrstvo poroča, da živi v francoski Indo-Chini neko pleme z imenom Sino-Malajci, ki živi izključno le na primitivnih čolnih, člani tega plemena, ki se preživljajo z ribolovom, prebijejo vse svoje življenje na vodi. Rodijo se na čolnih, njihovo družinsko življenje se odigrava na čolnih, in tudi umirajo na njih. Večina pripadnikov tega plemena še nikoli ni stopila na suha tla. LINDBERGH BO VODIL GRADNJO NAJMODERNEJŠIH SOVJETSKIH LETAL. Zadnje dni se je zvedelo iz Moskve, da so sovjeti ponudili prekooceanskemu letalcu visoko upravno mesto pri zgraditvi ruske zračne flote. Gre za povsem nove lipe letal; kajti v bo- I jih v Španiji in na Kitajskem se je pokazalo, da so dosedanji tipi letal že zastareli. To bo zdaj menda prava vest zakaj je odšel Lindbergh v Rusijo. Skraja 1 se je namreč govorilo, da namerava leteli z ruskim letalom čez severni tečaj. X Nad Trockijcin bo izvršen atentat? Iz Mexike javljajo, da je tja prišel neki Georg Minck, ki ima ukaz. da ubije Leva Trockega. X Šestindvajseti otrok se je rodil 81 letnemu starcu iz Amerike. Njegova žena je stara 20 let; zdravniki so ugotovili, da jc neverjetno vitalni sta- j rec res oče otroka. X Trije italijanski turisti so se ubili pri smučanju z neke stene v gorskeii masivu Mont Blanca. X Izpreincmba v bivšem avstrijskem tisku. „Neues \Viener Tagblatt“ in njegovo sporedno časopisje, ki je bilo do sedaj v lasti delniške družbe „Stey-ermuhle“ ,je kupila nemška založba „Vera“, ki izdaja „Hamburger Frem-denblatl“ in Leipzieger Neueste Nali-richten“. Kako bo z „Neues \Viener Journalom“, še ni odločeno; vse pa | kaže, da v bodoče ne bo več pisal za tiste dunajske in avstrijske kroge, ka- ' kor do sedaj. Tudi klerikalna „ReichS; post“ bo prenehala izhajali. X Taborišče za židovske begunce. Zadnje dni je prišlo v Švico iz Nemčije preko tisoč Zidov, ki so dobili samo začasno dovoljenje za bivanje v Švici. Za 150 Židov, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, so napravili posebno taborišče. XMilo iz — kavinih zrn. V brazilskih laboratorijih so napravili poizkus, da bi iz olja, ki ga pridobivajo iz velikih množin preostale kave, mogli izdelovati milo. Dosedanji rezultati so baje zadovoljivi, j S tem bodo milijoni in milijoni vreč Ka- $ ve, ki jo vsako leto uničijo, smotrneje uporabljeni. X Avstralija dobi svojo industrijo orožja. Angleška družba Imperial Chemical Industry bo zgradila v Parvu (Viktorija) veliko tovarno za amonijak. Tako bo Avstralija v slučaju vojne neod- J visna od inozemstva glede azotne kisline. Proračun za tovarno znaša 500.000 funtov šterlingov. Dalje bo Avstralija vlivala protiletalske topove v svojih tovarnah, ki jih bo upravljalo vojaštvo. ffASIIO NOVO! NOVO! Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice in uteži. Izdelava precizna, cene zmerne! Makso Kert. Aleksandrova 19. 70 ŽAOOVINO - DRVA dobavi poceni Vračko — Limbuš. 389 OTROKA od 4 mesecev dalje vzamem v oskrbo. Proti • mesečni plači din 200.—. Ljudmila Uibl, Zg. Sv. Kungota. Korjak 64. 459 Posest LEPO, MALO POSTEStVO z novo zidano hišo, pri hiši dva orala' zelo dobre zemlje, primerna za vrtnarijo ali par celiranie, oddaljeno iz Maribora samo 3 km, takoj na prodaj. Naslov v upravi lista. 458 Kupim KUPUJEMO MALINE pb najvisjih dnevnih cenah. »Malina«, Maribor. Tattdnba-chova ulica, pri Justin Gustinčič. 460 Mal' položi dar domu na o*tarl Stanovanje išče Zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE sobico in kuhinjo (ne podstrešno) v mirni hiši v bližini tovarne v Studenci, s 1. septembrom. Naslov v upravi. _ 462 Službo dobt UCENCA(ko) sprejmem. Foto-atelje Japelj — Gosooska 28. 396 Zgublleno ZGUBIL SEM zlato moško »Omega« zapest no uro v Maistrovi ali Vojašniški ulici. Isto prevzame proti nagradi uprava lista. 461 Tiskarna Lito grafi la Knjigoveznica Kamnotisk Offsettisk * . Bakrotisk f \ Anilinski tisk Plakaterski zavod Tisk časopisov PIROFANIA patent MUDfRAD KOPALIŠKA ULICA 6 Telefon 25-67. 25-68. 25-6* 'X ' in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko flskbrha d. d., predstavnjk STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 14. url. Ulja na mesce prejemali v upravi ali po pošti 10 dtn, dostuvljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in uprave št. 25-67. i’ošini čekovni račun št. 11.409. r 4( MARIBORtKA TISKARNA