414 Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina * pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra. Gospoda moja! Govoril bom le ob kratkem, kakor gre sploh človeku, ki ni strokovnjak o tukaj obravnavani zadevi in tudi ni bil ud onega^ odseka, ki je izdelal popravo obrtnijske postave. Cisto molčati pa ni sem maral — uže zato ne, ker me žene srce, zahvaliti se možakom , ki so proti zvijaštvu in staremu kopitu vkljub raznim zavlekam in grehom veliko delo slednjič vendar dognali do konca ter obrtnijsko postavo podali zbornici. Popolnem molčati hotel tudi zato nisem, ker bi jaz in moji ožji somišljenci, poverjeniki konservativnega nemškega kmetijskega stanu, radi pokazali svoje dejansko sočutje do osode manjšega obrtnika , ki je bil gotovo sotrpin kmeta, — ker bi radi pokazali svoje odkritosrčno veselje s tem, da nam je bilo dano, podati mu rešilno roko in to njemu, s katerim so o liberalni dobi ravnali še slabše ko s kmetom in ki je v tej zbornici dozdaj imel samo enega zastopnika njegovega blagra. Tudi zato slednjič nisem maral čisto molčati, ker sem hotel kar naravnost pokazati svoje veselje o tem, da konservativci zdaj nastopijo pravo pot, po kateri bodo, kakor se kaže, prišli do pravega cilja. Kajti, gospoda, dokler je bil boj, ki ga imamo konservativci in liberalci med sabo, omejen le na polje verskega mišljenja , in čisto političnih načel, — pač nismo smeli upati, da bi bil temu boju konec. Na tem polji je po mojem prepričanji boj res nerazsodljiv, brezno, ki nas loči druzega od druzega, tako široko, da še celo nase najboljše puške ne neso tako daleč, da bi drug druzega hudo ranil, in se tako utaboreni za svojim prepričanjem držimo v vedni in gotovo tudi utrudljivi bojni pripravi* Toda na gospodarskem, na družbinskem polji, go-sp6da, ako oboji splezamo raz visočino svojih misli v naravno polje obrtni jskega in delavnega življenja našega ljudstva, bi — mislim jaz — mi konservativci utegnili Čisto naglo prisiliti razsodbo, doživeti ter vživati sad svoje zmage. To namreč je kraj , na katerem so nasprotniki naši v kolikor se da najslabših taboriščih, ker so se po krivih naukih pokazali slabi nasledki. Ako tukaj potisnemo sovražnika nazaj, umaknil se bo ob vsi rajdi. To je plajšč; če pade ta, pade za njim tudi vojvoda. Zdaj, gospćda, dovolite, da v kratkih besedah izrazim svoje premislike in svoje želje o tu nam predloženi obrtnijski postavi. Postava ta je po svojih glavnih točkah res prav odločen in vesel napredek. Da se obrtnije dele na trojno stran, je pač primerno sedanjim razmeram. Zavezana družba in dokaz o zmožnosti za delo — to niso le neizogibljivi pogoji za ohranitev in okrepČanje rokodelstva, marveč so tudi uže davno glasno izražene želje njegove. Prav živahno pozdravljam pripoznanje, katero so našla socijaino-konservativna načela v načrtu postav. Toda, gospoda, v nadrobnem je odbor manšestersko pisane svoje manjšine liberalno-birokratičnim nazorom nekaterih vladnih organov prav daleč segajoča dovoljenja dal, zoper katera imam jaz velike pomislike. S tem odseku Čisto nič ne očitam; ravnal je s hvale vrednim namenom, da bi dolgo zadržani vspeh, če tudi skrčen,, zagotovil si, in jaz odkritosrčno rečem uže danes, da bom cel6 za nepremenjeni načrt slednjič glasoval, če> bom videl, da bi po kakoršnih koli prenaredbah utegnila propasti obrtnijska postava. Ali, gospoda, kar se je v načrtu privolilo liberalizmu — da rabim občno-navaden izraz — je deloma tako obširno, da bi naše pridobitve utegnile postati prav res le mrtve Črke. Zadnji odstavek §. 1., ki veli, da minister po ukazih določuje, kake obrtnije imajo veljati za rokodelske, je na vsak način nevaren. Kajti dandanes so minister8tva trhljena in prav lahko propadljiva in še najboljša med njimi so le treseče se veselje. Liberalno ministerstvo, o tem sem prepričan, bi prav odločnemu nagnjenju svoje stranke brž po tem zadnjem odstavku po poti ukazov največ pridobitev , kar jih je rokodelski stan dosegel, zopet podrlo. iSe ve, gospoda,. bi se kaj tacega ne zgodilo tikoma pred splošnimi volitvami , pač pa brž potem, ko se nevolje ljudstva ni več treba bati. Zadnji ta odstavek §. 1 bi po mojih mislih moral kar odpasti. Pač pa je petrebno, da se v §. 24. pa imenih navedejo vsa rokodelska obrtnijstva ravno tako, kakor postavno dovoljena, ki so uže navedena v §. 14» Morali bi toraj glasovati za celo vrsto takih in minister bi smel po ukaznem potu pridati ji novih; izbrisati pa bi iz te vrste ne smel nobenih, rasen z dovoljenjem državnega zbora. Četrti odstavek § 24. zopet stavi v nevarnost vse dobrote dokaza o zmožnosti. Jaz sem zadnji, ki važnost in korist obrtnijskega poduka slabo ceni; ali da bi se nai zdelo šolsko spričevalo toliko vredno za dokaz primerno dolgega praktičnega izučeoja in dela pri rokodelstvu, kakor učno spričevalo rokodelsko, to se mi zdi nevarno in nepravično. To bi se reklo, škodljivo spoznano obrtnijsko svobodo skoz okno metati brez usmiljenja, potem pa jo zopet z veseljem spuščati skoz vrata not. Po mojih mislih bi smelo šolsko spričevalo nadomestiti učno spričevalo, toda le to, in dokaa o primerno dolgi praktični vporabi pri rokodelstvu bi se moral po vrhu vsega tega tudi še dodati. 415 No , gospoda , postavni načrt je zadrugam odka-zal vredjenje zadev učencev kot njihovo nalogo. Tu bi jaz v kratkih besedah dotaknil se rad le nasprotja , ki v tej točki loči zadeve pomočnika od mojstrovih (gospodarjevih). Kakor znano, želć pomočniki, da se število učencev skrči, in ta tirjatev je splošna. Znano je, da imajo obrt-nijske zadruge na Angleškem uže delj časa tako naredbo , da se vsako leto določi število učencev, ki se imajo sprejeti. Tej samo ob sebi pravični želji pomočnikov bodo gospodarji za zdaj še gotovo le prav malo mogli vstrezati. Večina gospodarjev je tako revna, da si še celo po enega pomočnika ne morejo špogati, in si morajo pomagati s cenejo, če tudi po vrednosti veliko manj izdatno delavno močjo učencev. Toraj zdaj uže ali kmalu pozneje določiti, koliko sme kdo imeti po močnikov, koliko pa ob njih učencev, bilo bi gotovo prenagljeno in veliko rokodelcev bi prišlo potem popolnem na kant. Gospćda! Rokodelstvo uže dolgo in prav hudo boleha, toraj morajo zdravila vravnana biti po slabosti bolnikovi. (Dalje prih.) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina pri splošaem. razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra. (Dalje.) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih odkazal tretjino glasov v zastopu, bo po mojem prepri-pričanji ravno ta določba pri delavcih posebno neprijetna, za mojstre pa celo brez vse vrednosti. Saj tako njihova ne bo nikdar obveljala, pomočnikom se bo pa vendar zamerilo, da se vmes vtikajo. Po mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kaj, in jaz mislim, če je to nadzorstvo vestno, bi temu namenu popolnem zadostovalo. Samo nekaj bom še omenil, kar se mi o tej zadevi težavno zdi iz parlamentarnih vzrokov. Postavni načrt veli, da se ima zadruga sestaviti po vseh udih. Pa so zadruge, ki imajo sila veliko udov, nekatere 6000 do 7000. No, gospoda, take zadruge se parlamentarično nikakor ne dajo sukati. Na Dunaji je uže več let navada, da se po vseh različnih zadrugah zastopniki volijo kar naravnostno, in jaz mislim, da to pustimo pri starem. Jaz bi bil celo za to, da se enako voli še pri zborih pomočnikov, in to bo tem potrebneje in koristneje, ker je želeti, da bi se zadruge razširile po celih okrajih, kar bo posebne koristi še tedaj, kedar se bo vredjenje izdelovanja dalo sploh zadrugam v roke. Dotaknil bi se še rad neke pike. Moč, ki jo načrt postave daje obrtnijskim zbornicam, bi jaz omejil, kolikor se to da. Izjem je gotovo od pravil; toda te družbe, ki nam do zdaj še obrtnih statistik podajati ne 4 5 marajo, so take, v katerih je samo veliko obrtaijstvo in velika bogatija gospodar, in to oboje je gotovo nasprotno malemu obrtnijstvu; izjem je malo. Zato bodo vladi o vsaki priliki skušali metati polena pod noge. Po tem, gospoda, ko bodo trgovinske in obrtnijske družbe zares razdeljene v svoja prava enaka oddelka, ko bo rokodelstvo, katero zdaj vlačijo za sabo, strašijo in v nič devljejo, imelo svoje zbornice, takrat, pa šele takrat bo primerno, tej naredbi dati več duška, ker bo mogla blagodušno delovati. Zdaj pa, gospoda, ko sem izrazil želje in premislike svoje, dovolite mi, da povem tudi, česa upam in pričakujem o njih. Preveč to ni. Mojih predgovornikov nekdo je rekel, da ta postava je nekak dopolnilni kos. No, saj se nam kaj tacega zdi tudi vsa obrtnijska postava, pa zdi se nam to potreben in času primeren pridatek, in to tako, kakor ono, kar se stori začasno za varnost in rešitev o hudi vodi, ko se ne reče, da se pozneje ne bo smelo kaj boljega ali trdnejega narediti, da se vredijo vod6 in pogozdijo gore. Mi se ne bomo bahali s tem, da nam je treba narediti le to postavo, da bomo dali obrtniku njegovo tako imenovano „zlato stalo^'; ne, mi poznamo in smo premerili globoke rane rokodelstva. Vsekali so jim jih naglo, a zaceliti jih bo težavno in počasi; zdaj jih bomo s to postavo le obvezali za silo, da ne bo dalje odtekala kri in odtekla. Pa v tej postavi vidimo neprecenljivo dobroto, ki vse njene napake obilno popravi, in ta je: Rokodelstvu se da svoja pot, po kateri se ima gibati za svoj blagor; da se mu zopet zastopanje svojih zadev v državi in družini; iz malih reči se naredi telo, nezmožni, neživi tva-rini se vdihne duša in tako postane iz trpeče in tlačene človeške gruče svoj stan, ki se svojih pravic in ciljev zaveda in ima voljo doseči jih. Pač dobro vemo, da je to zelo težavna zložba, kateri danes sadimo kal; toda, gospoda, ravno v tem nam je zavest, da smo pravo zadeli, kajti vse, kar se ima razviti, je skonča zavozljano; topo je le, kar je trdo, nepremakljivo, kar ne more živeti, kar je zamrlo. Drug govornik je tudi nekaj omenil, na kar moram odgovoriti. Je nekaj obrtov, ki bodo poginili in ž njimi vred tudi ljudje, ki so na-nje navezani. Ali, če se bodo taki ljudje morali pozneje lotiti druzega obrta, jim dokaz zmožnosti nikakor ne bo tako silno težaven. Naj se pomisli, da je na pr. na Dunaji čez 600 raznih vrst obrtov dovoljenih in izkazanih, obrtnijski zbor pa ni zahteval o več KO 60 dokaza zmožnosti; to zahteva obrtnijski zbor, ki ima vendar veče želje, nego jim bo vlada kedaj vstregla. Toraj bo za take ob kruh prišle delavce uže še prostora zadosti. (Dalje prihodnjič.) 12 Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra. (Dalje in konec.) Sami mi bote pripoznali, gospođa, đa je vsak dan svojega truda sit, in recimo, da bi tisti, ki postave daje, bil preveč v zadregi iti preostro sojen, če bi moral uže naprej ravnati se po navadah in nošah, ki se spreminjajo ali utegnejo tudi pri starem ostati, ali pa po iznajdbah, ki se morda za dobre izkažejo, morda pa tudi ostanejo le v možganih tistega, ki jih je iznašel. Tega ne bomo pretresali, pač pa to, da, če kakemu obrtu nastavijo pogin, potem, pa le potem je čas, da vlada poprime vse, kar ima v svoji oblasti, ali, da po posebni postavi skrbimo za take ljudi, ki bi ne mogli donesti dokaza zmožnosti, pa so tu in tam odvrženi. Poslanec Sahor nam je očital, da mi konservativci imamo tako nekak lov zoper tiste, ki od rokodelcev kaj jemljo. Pa prezrl je dvoje, namreč tiste, ki sami nič ne izdelujejo, in ti niso veliko vredni v gospodarski zadevi, pa jih je tudi malo. Druga vrsta pa je, ki sama izdeluje, in to jih je veliko, to je, da bi rekel, kar vse ljudstvo, in ravno ti imajo obrambo v postavah, katere poslanec Sahor obžaluje. Mi si ne želimo nazaj tistih časov, ki so bili vse drugačni, pa ne za las boljši od sedanjih. Potezamo se za „cehe" samo zato, ker to je edino pravo za obrtnike. Po tem pravu se nam delo ne zdi edino le zasebna reč, kakor se je morda do sedaj Vam zdela, marveč kal^r dotičnemu po človeški družbi naročen posel. Delo, katero opravlja kmet na polji, delavec v delavnici, nam je tudi družbinsko uradnijski posel, kakor to opravlja poslovnik (brič) v pisarni ali častnik na bojišči. Obrt-nija ima enake zveze med tistimi, ki jo delajo, kakor med tistimi, ki od njih jemljo. Po tem se morajo ravnati vse postave, ki hočejo vrediti obrtnijsko življenje. In to načelo, gospoda, zdi se mi pravično, plodno in v prvi vrsti svobodoljubno, ker vsako pošteno rokodelstvo privrsti v veljavi najboljšemu; to je namreč zato, ker ga potegne iz najniže vrste kruhoborstva do bolj veljavnega stanu. Kako malenkostno in zavržljivo je to, kar se do zdaj tu in tam misli o rokodelcih in o delu! To, da je delo blago, katero ta daje in oni jemlje, so misli, ki se rode pri branjevcih, više pa se ne vspno. Listje, ki jeseni pada z drevja, naredi ob deblih gnojišča, iz katerih drevo spomladi vleče soka , in to listje je staro, iz katerega se tako rekoč izrodi novo zeleno perje. Če je to novo zeleno perje tako, kakor je bilo odpadeno, bote li rekli, da je drevo uže tako imelo, da ne prinese nič novega? Bo li zato njegovo perje manj zeleno, manj lepo? 13 Nič lepšega bi si ne mogel misliti, kakor, če bi bila ta slavna zbornica v tej zadevi ene misli in če bi glavne točke te postave sklenili z veliko večino. Pa še nekaj bom povedal, gospoda! Zares tisti stanovi, ki kaj imajo, tudi postave dajo. Od nas, ki imamo premoženje in tudi gospodstvo v rokah, se nadja ljudstvo prave porabe te moči v pospeh njegovega blagra, kateremu je dan na dan nevarnost veča; — ne pa, da bi mi delali le za svoje stranske zadeve, katere — kakor moramo sprevideti — postajajo ljudem čedalje manj važne. Nam se utegne še veliko ropota pripetiti, kakor Francoski in Rusiji. Ozrimo se nazaj v zgodovino. Niso bili časi grozo-vitosti, za katerimi je kar prišlo hjido prekucijstvo, kajti tlaka oslabi tiste, ki jo trpe. Ce pa v državi in družini važne naredbe svojega prvotnega cilja ne dose-zajo, če se kotlu preveč podkuri, bo počil. Poslanec Sabor ni prav povedal o francoski pre-kuciji. Zakaj je nastala? Zato, ker so potrebne prena-redbe odlašali tako dolgo, da jih je neubogljivo ljudstvo prisililo in prenaglilo se. Ko bi bil govornik svetoval, da naj storimo kaj novega, bi uže še bilo; ali rekel je, da naj ostane vse pri starem, in to je slabo. Naj povem nekaj o Francoskem. Tam je bila država in družba pred letom 1789. postavljena na fevdalno podnožje po teoriji; v praksi je bil pa to zelo razvit monarhičen absolutizem. Na papirji zapisani so bili viši plemenitaški rodovi za vodje pravosodja, uprave, policije in sin je celo za očetom postal kraljev namestnik po provincah. V resnici pa je bil to cel kup zadolženih in pozlačenih kraljevih služačev, ki so sesali državni in kraljevi mošnjiček. Če so pa hoteli kedaj iti domu na svoja namestništva, treba jim je bilo dovoljenja ministerstva. Tako je bilo in to je napravilo prekuc. Potem omenja govornik, da dandanes pač velja svoboda za vsakega, res pa je, da državo in njene prebivalce vlada bogatinstvo. Politično so ljudje res prosti, smejo sklepati resolucije in v verskih zadevah se smejo izreči brezvercem in skleniti nezaupnico celo nebesom. Poglejmo — pravi govornik dalje — nasledke takih postav svobodnega semena, se pač tisti milijoni svoje-voljcev, ki ste jih vi spravili na dan, ne morejo veseliti svoje nove veličastnosti. Če so kmetje, prežene jih ode-ruštvo iz lasti po dolgih sitnostih; če so rokodelci, jim odtegne konkurenca jemače, zaslugo in nazadnje celo orodje; ako so pa le delavci, ki so padli na dno z drugimi vred, jim ni nič zgubiti, nič dobiti. Tudi v naših naredbah je nekako nasprotstvo, lahko se kaj razruši, ako ne pridemo na pomoč še o pravem času. Zdaj končujem, gospoda! Prav dobro se mi zdi, da se je po prizadevanji odseka in vlade nekaj storilo za rokodelce — njih je 45 odstotkov prebivalstva — pa sem tudi popolnem svest si, da se mora tudi za delavce, ki so pomočniki fabrijskemu obrtu, brez odlašanja kaj zgoditi. Ponosen sem na to, da je konservativni stranki in vladi dano, za rokodelce kaj storiti, ali iz rok ne smemo spustiti tudi druge zasluge, namreč fabriškim delavcem seči pod rame. Našim nasprotnikom bo morda kdo pač neopravičeno očital ali zameril, da, če bodo glasovali za naš predlog, store to iz bojazljivosti pred svojimi sedanjimi in še bolj prihodnjimi volilci „petakarji". Podvizajmo se biti delavcem pravični, da se nam konservativcem ne bo za hrbtom govorilo, da se brigamo samo za take ljudi, ki imajo volilno pravico. Ako liberalci rokodelcem privolijo le to, k čemur so prisiljeni in kar bo tuđi brez njih dovoljeno, se mi skažemo koristne delavcem, še predno jih bomo potrebovali pri volitvah. Temu govoru je bila živahna pohvala.