3. številka. Ljubljana, nedeljo 4. januarja. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemai ponedeljke in dneve po pravnikih, ter velja po pošti prejem ari, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 goM , za pol leta 8 gold. za oetrl leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gol d., za četrt leta 3 golti. 30 kr , za en mesec I jrold. 10 kr. Za pošiljanj« na dom se računa 10 kraje, za inesee, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za eelo leto 20 golđ.. za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 g!d. Za oznanila ho plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempeij za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na eel.«vški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel K v ropa*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljali naročnino, reklamacije, oznanila, t."j. administrativno reči, j« v „Narodni tiskarni** v Tavčarjevi hiši.
šola, en sam učitelj. Od nekdaj je uže tu bil podučitelj, a zdaj je Šola brez njega. An se ne bi mogle Bol« ustanoviti na Golem in v Želimljah? Na Dobrovi, v Polhovem-gradcu, v Borovnici je mladine po 250 in 300; a povsod jo ena sama učiteljska moč. V liorovuici podučuje celo 70 let star učitelj že 48 let, pa še zdaj nij dobil zasluženo pokojnine. Na Vrhniki je mladine nad 500 — le samo 2 edina učitelja in ho slabi moSi. O novi šoli v Rakitni se Se lota in leta govor/, — a še zdaj jo nij.   In šo 5—
0 šol je v ljubljanski okolici, od katerih šteje vsaka poedina najmanje po 200 otrok.
— toda samo 1 edinega učitelja. Poglejmo v kamniški okraj! Tn je Mengeš, ki štej-; skoraj 600 o.rok, pa ima dozdaj samo l učitelja. V Moravčah je celo okolo 700 otrok, pa uže dolgo časa primanjkuje tu podučitelju ;
1 saui, pa še star učitelj, bi moral tako krdelo podiu"-evati!   Je-li to mogoče i*
V Dobu, v Komendi, v Vodicah je nad 300 oti\*k, pa le eu sam učitelj. Že davno je bilo treba novih sol v Ihanu, na Skaru-čini in drugod, pa dotični šolski sveti se za to premalo brigajo. Na te neugodne okoli-ščine naj bi vladni sluge gg. Gariboldi in Zima svojo pozornost obračali. Tu je rodovitno polje, kjer se more z uspehom delovati za pravi napredek, za omiko in svobodo.
V Litijskem okraji Štejo Šmarten pri Litiji 400 otrok, pa ima enega samega učitelja. Litija, trg, sedež okrajnega glavarstva, okrajno sodnije, davkarstva, železna postaja,
— je še vedno brez šole. V Zagorji na farni šoli je en sam učitelj, pa okolo 350 otrok. V Kolovratu imajo uže dolgo časa šolo — pa učitelja ne. Šentvid pri Zatični šteje nad 500 otrok, pa ima le 2 učitelja.
V krškem okraji je Krško (mesto) z 200 otroci, pa ima — 1 učitelja. V bližnjem Les-
kovci pa jo celo (500 otrok — pa tudi en san), uže bolj prileten učitelj. Sentjarnej ima okolo 500 otrok in 1 učitelja. V šolah na Kaki, v Boštanji, pri sv. Križi, v Cirkljab, v Šentkocijanu, v Mokronoga, v Šentrupcitu, v Radečah po 3—400 otrok, pa povsod samo po eden učitelj.
V novomeškem okraji so: Črmošnice (350 otrok), Toplic« (250), Mirnapeč (250), Prečina (880), Š i.tm bel (.'150), Trebnje (300), Žužemberk (4O0), DobemiČe (300), IIin je (300) — a pOTflod lo cu sam učitelj. V i in okraji podučil jo en nčitelj 47 i,i eden 43 let.
V Cruomlji je okolo 700 otrok, a samo 8 učitelji v Metliki 500, otrok pa 2 učitelja, v Semiči (500), v Vinici (500), v Starem trga pri Poljanah (300), v Pod zemlji (400), v Dragatuši (300;, — pa povsod samo ena moč.
V Sodražici (400), v Loškem potoka (300), v Lašičah (300), v Dobrepoljib (300), povsod samo eno moč. V Ribnici je celo okolo 700 otrok — a samo 2 učitelja.
Na Notranjskem so: Ilrenovec (700), Senožeče (300), Vreme (250), Trnovo (450), Košana (250), Kncžak (350), Šentvid pri Vipavi (250) — ki samim učiteljem. Ravno tako Logatec (250), Cerknica (350), Bloke (250), Stari trg pri Ložu (0*00, 2 učitelja) Planina (250), Črni vrb (300).
Na Gorenjskem: Smaitcn pri Kranji (250), Šentjur (3O0), Cerklje (350), Smlednik (350), Poljane (300), Selce (400), Srednja vas (250). Po teb in po drugih enakih šolah samo po 1 učitelj. To je resnično, pa žalostno stanje naših šol. Pripor.,čujemo ga v premišljevanje našemu deželnemu šolskemu svetu — pa tudi našemu deželnemu zboru. —
0 kranjskem šolstvu.
(Spisal slov. učitelj.)
„Laib. Sehnlzeitg." se v svojem poslednjem listu baba, da so jo kranjsko šolstvo v minulem letu, odkar namreč uemškutarji pri našem šolstvu gospodarijo, neizmerno poboljšalo.   Na kateri način pa,   hoteli bi vedeti. Jc-li so Število učiteljev povišalo? Ali so je kaj novih šol odprlo?   Ali je utegnilo biti šolsko obiskovanje boljšo, ko so tedanje lole že prtnapolueue V   Ali ste  Vi,  nemški gospodje, mar kaj knjig za   ljudske šole upisali in  \iix BVitlo dali 'i} S   tem,   da sto v svojem iieiuškutarskeiii društvu in v svojem listu zabavljali Slovcuccm   in   vsem tistim učiteljem,   ki se nijso hoteli k Vam pridružiti, nijnte za   napredek   našega ljudskega šolstva kar nič storili.   Mogočuež Pirkcr je z našim   šolstvom letos na isti stopinji, na kateri ga je lani dobil, in njegovi pomagači Gaiiboldi s  svojo  druščino učiteljskih kni-hoborcev, ho mu le slabo pomagali,   ker so rabili zabavljanje nad svojim narodom, kateri hc hrani pouenfCevauju.   Pustite Vi, izdajalci svojega naroda,   svoje krivično postopanje, primite se rajše druzega in koristnega  dela.   Na Kranjskem primanjkuje še obilo šol in učiteljev; tu glejte,   da se šole ustanove, in za-nje potrebne moči pridobe. Dejansko Vam dokažemo,   da ste  še malo storili.   V sledečem Vam  naštejemo kraje, po katerih je silno potreba  več šol ali več razredov in več učiteljev:
Pod faro sv. Petra pri Ljubljani spada okolo 8O0 otrok, pa tu imajo 1 samega učitelja. — V bližnjih vaseh: Spodnja Hru-šica, Zgornja llruŠica, Rizavik, Stepanjava vas, Sin ai t en, H rastje, Tolmačevo — nij nobeno šole. Na Igu, v tej obširni fari, v ka-terej je nad 000 otrok, je zdaj  ena sama
Listek.
Bolgarski car Simeon.
Po A. llilferdingti priredil prof. J. Stoklasa. Rolgarska, za katero se je deveto stoletje glede politike tako žalostno dokončalo in isto tako deseto se začelo, nudi zdaj pribežališče slovjauskej, na zapadu proganjanej omiki. S kakšnim mladenškim veseljem in b kakšno srčnostjo posveti zdaj vladar svojo Čilo moč svetemu delu presvete ! Odgojen v Carigradu, bil bi se mogel Simeon, ki je točno poznal grško književnost, zadovoljiti z njenimi bogatimi proizvodi; a ua noben način; on se mre oddeliti od svojega naroda; on nij zadovoljen z grško književnostjo, nego zdi so mu potrebno, da narodu odpre pot do knjig; zato nagovarja prestavljalce; zapoveduje, da se v slovanskem jeziku sestav-
ljajo spisi o vsem učenju; zapove škofu Konstantinu, učencu MCodovcmu, da prevede na slovanski govo.e velikega Atana-zi ja; on brani neumornega branitelja in spisatelja sv. Klemeuta Ohriškcga bolje, nego ga je branil njegov oče Boris; njemu, velikemu carju Simeonu , spoŠtovalcu Jezusa Krista posvečuje epa.h Ivan svoja dela; da celo Simeon sam, navajen tudi sredi državnih in vojnih opravil Čitati dela v slovanskem jeziku, izvadke iz spisov sv. Krizo-stonia, kateri so se Rolgarom, a posebno Rusom prav dopali. Tako je spoznal ta vladar, največji med vsemi vladarji Bolgarske, svoje zvanje, da vodi in prosvetljuje svoj narod; tako je on, ki je carjem mir dozvo-ljeval in od bizantinskega sijajniji dvor imel, spoštoval prosveto. Evangeljska gorečnost za uauk, oznanjan po sv. Cirilu in Metodu, trud mladega naroda v duševnem delu, in primer
knjigoljubuega carja: vse to se je zodinilo v Bolgarskej, ki se je s tem povzdignila na najvišji vrhunec duševnega razvitka.
Kakor v duševnem, tako je bila t'idi v gmotnem smislu Rolgarska polna življenja in snage. Kam pa se hoče Simeon s to snago obrniti? Zdaj, ko je bil prelaz črez Donavo v sovražnih ogerskili rokah, mogla Je za to državo biti samo ena podloga, samo eno središče iu braniščo, in to je Bosfor in Carigrad; a Simeon, ki jo h početka svojega vladanja nerad z Grci vojskoval se ter se bolj za Ogersko zanimal, vrže se naenkrat od severne meje proti jugu, ter vodi, pozabivši Ogre, celo svojo vojsko k Bosforu. Z velikim, z Grci za Carigrad bitim bojem začne so druga polovica njegovega vladanja. Za tega boja stoji Bolgarska v cvetu svoje snage in duševnega razvitka, — druga polovica vladanja Simeonovega je zlata doba Bolgarske.
Politični razgled.
\olrtftiij4* fložrlc.
V Ljubljani 3. januarja.
Ob novenš letu se je balo in pričakalo, da bode kot zadnji izrastek denarne rize zopet več firm po Avstriji palo. Kakor > zdaj uže vidi, ta strah nij bil opravičen.
Na Čeikem utegne naposled vendar o poravnanja priti. Zaupni možje smihov-tega, unhostskega, zbi a«lavskega in berun-itega okraja so ponlali Itiegru in Sladkov-temu enaki pismi, v kateri zahtevajo, da s vsaka stranka nekoliko uda, pa se zopet amo ena kandidatna lista izda, na kateri oste obe stranki zastopani.
Uredn'štvo hrvatskega narodnega sta „Obzor" je zopet prevzel J. Miškato-ič, ki je tudi prej bil glavni in taktični ,rednik, a kot odgovorni urednik nij mogel todpisan biti, ako narodna stranka nij ho-ela, da se jej glavna žurnalistična moč z laporom ne odstrani. Ker so zdaj novinarske azraere na Hrvatskem uredjene in se pravd lij več bati, zastopa M.škatovič z imenom davni organ hrvatski.
Občinska in druga zastopstva v vojni krajini sklepajo generalu Molinariju za-lpnice, ker se je v vprašanji prodajanja go-tdov za krajišnike potegnil.
Viittiijr tlr/inr.
Na italijanskem tudi pastirski listi francoskih vročekrvnih škofov veliko nemira delajo. Oficijozni listi jih hočejo ločiti od Broglievega ministerstva, ki se je zadnji Čas proti Italiji prijazno vedlo. Toda Italija je menda v svoji pravici v državnih naredbah in v izpolnjevanji mednarodnih dolžnosti dosta močna, da se ne bo vstrašila surovih zabavljanj francoskih „pastirjev."
Najvažnejše novico   prihajajo   zdaj iz Španije, kjer so se poročila zmage obrnila v odhod generala Morionesa. Povsodi po su hem od Karlintov obdan, odpeljal se jo, ter vso Biskajo zmagalcu  prepustil.   Jasno je kak moraličen upliv bo to imelo za kraljevo stvar;  še večji upljiv, kakor v severu, pa bo imelo to pri vladi, pri Kastelarju, ki je bil obljubil, da do letošnjega leta odreši de želo od Karlistov in internacijonalcev. Don Karlosov nazadnjaški prapor vihra proti Madridu, in v Kartagcni menda boja tudi še ne bo konca. Ako pa Kastelar pade, pade tudi zadnja šansa republike.
Preiskavanje zoper nadškofa fjetlo* choteskeiga se je začelo. Sodba bo ali izrekla, da je nekriv, ali pa ga bo odstavila. Odstavljenje ;ma za soboj nemožnost opravljanja slnžbe, zgubo plače in izpraznenje škofovskega stola. Dolžnikom mu svojega dolga nij treba izplačati , on tega tudi terjati ne more. Dolžnik, ki bi odstavljcucmu nadškofu
kaj plačal, se s tem dolga ne znebi, ampak bo nadškofovemo naslednika dolžan.
Dopisi.
Iz IJiitfoim»rtt L jan. |Izv. dop.J Od nas dohajajo slovenskemu svetu po navadi le bolj ugodne novice, toliko v zadevi narodnosti,  kolikor   zastran splošnega napredka. Pa vsaj smemo v obojni zadevi tudi zadovoljni biti ; kajti imamo res lepo narodno večino v okrajnem  zastopu ,  v krajnem in okrajnem šolskem svetu; imamo okrajno posojilnico, pri kateri gospodarijo narodnjaki. Pri vseh teh uradih in društvih se dobro slovenski uraduje in varčno z denarjem ravna. Da se more naš trg in ves okraj s temi pred-nostimi odlikovati, v tem imajo dosta zaslug domoljubi, ki so se od nas ločili: Dr. Ploj v Ptuju, dr. Z ar ni k v Ljubljani, in pokojni dr. Klemenčič. V minulih 4 letih pa ima za naše preboritvo največ zaslug naš sedanji prvak, g. Kukovec, ki je prav za prav duša vsem našim narodnim korporacijam, ravno kar imenovanim. Ta gospod je značajen domoljub, ob enem pa delaven in izveden mož. V korist narodnega napredka pomagajo mu pa tudi vsikdar zvesto nekateri (toda malo število jih je) drugi domoljubi itd. V okolici so mu pa krepka podpora narodni kmetje. Sploh se morajo te naše, to je naštete narodne zadeve ugodue imenovati, ker jo vse v d«) brem — ne rečem pa, v prav dobrem stanu. To je svitla stran teh naših dragocenosti.  Poglejmo si pa vse to še od druge strani. Začnimo pri našem okrajnem zastopu Veliko truda so imeli narodnjaki, da je ve čina slovenska v njem, pri zadnji volitvi so morali presneto pazljivo in marljivo delati, kajti nemškutarjem  jo celo glavarstvo na roke šlo. Po tej zmagi pa ne gre, roke križem imeti, treba je delati in gledati, da se okraju kaj koristi. Ca se varčuje, je to res lepo in hvalevredno. Toda bolje še jo, če se denar za kako koristno in potrebno napravo obrne. Koliko bi lehko naš okrajni zastop storil za povzdigo  kmetijstva in   Šolstva! Toda pri zadnjem občnem zboru je za šolstvo dovolil samo to, kar je namreč dovoliti m ral, t. j. samo potrebne stroške okrajnega šolskega sveta.
Za kmetijske potrebe sploh, brez natančne določbe se je votiralo samo 200 gld., a ne povedalo, kaj se bo s tem denarjem storilo
Živinoreja je pri nas še jako slaba j lehko bi se iz okrajne blagajnice nekaj bikov dobrega plemena kupilo , lehko bi se za zasa-jenje okrajnib cest s sadnim drevjem nekaj privolilo, pa na tako stavljeni predlog se kar nič oziralo nij. Veliko korist za naš okraj bi bila bližja cesta iz Ormuža, pa na to se žalibog pri pas le malo misli. V teh in drugih zadevah bi naš okrajni zastop več storiti moral, toda v njem sedi razen pesti nemškutarjov sami kmetje, kateri imajo za pravi napredek premalo pojma, in so le preveč varčni. Od slovenske strani je v zastopu edini predsednik, ki dobro Čuti potrebo napredka , pa ta le preveč rad želji kmetov vstreza.
Njegova beseda ima sicer tudi pri kmetu veljavo, toda take besede, ki bi kmetom napredek piiporočevale, so iz njegovih ust le preveč redke.
Opažu jmo naš okrajni šolski svet. Na-čiloik okrajnega zastopa, g. K., je tudi v tej korporacije najvažnejža in merodajalna osoba. Po njegovem mnenji se ravna večina tega sveta, v katerem tudi Slovenci preva-gujejo. Nasledek tega je toliko dober, da okrajni šolski svet vsaj po večjem slovenski uraduje, da si še vedno mnogo nemških dopisov dohaja učiteljem in krajnim šolskim svetom. Na drugi strani je pa obžalovati, da večina teh udov (kmetje) nijso za večji napredek pri lolstvrj . v čemer jim naš g. K. ne nasprotuje. 4 leta užo deluje okrajni šol. svet, pa v tem času nij preveč storil. V Ljutomeru se jo sicer Šola za dva razreda pomnožila, ali to ho je zgodilo le na nc-prenehno nagovarjanje L., ki nij dal šolskim svetovalcem popred mirit. Da so učitelji v Ljutomeru narodni >n da učilniea nij ponem-Čevalnica in da šoli n<j manjka učiteljev, kakor drugim šolam, za to je tudi šolsko sve-tovalstvo sicer nekaj storilo, pa drugi jo moral zato največ skrbeti.
V tem okraju bo treba lolo pri sv. Križi razširiti, 1. realko v Ljutomeru urediti, notranje šolstvo v Veržeji in Cczarjevcih bolj na tanko preiskevati. Za vse to je poklican okrajni šolski svčt. Ali bode te in še druge zadeve v kratkem rešil, je dvomljivo, ker mu primanjkuje izvedenih 'n delavnih mož. Gr. K. bi še v tem največ storiti mogel, pa pitanje je, če ira li bode volja V ali pa če bode vslcd obilih poslov dovolj časa imel?
(Konec prihodnjič.)
Grci so sami na nek načiu navlašč napeljali Simeona na boj. Ko jo namreč on leta 912 po smrti carja Leona postal njegovemu nasledniku  poslance  za potvrjeuje prijatolj-stva, odpravil jo je lahkoumui in razuzdani car sramotno, ter govoril povrh tega še porogljivo  o  vladarji Bolgarsko.    Ali on v kratko umre, in na prestoljo stopi malodobni Konstantin Porti rogeneta.   V Carigradu bržkone nij nihče želel vojske, ter bi lehko bilo ponoviti staro prijateljstvo,  ali Simon se je bil že za vojsko odločil, pa mu je prišla v tem v prilog še carjeva malodobnost. Brez vse zapreke pade v avgustu leta 918. pod Carigrad, kjer se utabori; ali ker nij imel priprave in  hrane za ohsedanje, spusti se v pogajanje.   Grci so radi pristali na mir; patrijarh in dostojanstvenici izidejo z mladim carjem k Simeonu , za tem pa sta obiskala sina mladega vladarja v prestolnici; vse je slutilo na mir; ali Simeon   se iz nenada,
neiuo^ši se pogoditi, vrno v Bolgarsko, da se pripravi za drugi boj.   Leta 914 navali spet v Tracijo; najprvo začno oblegati Adri-janopel, katerega jo bil poprej obšel. Obso-danjo nij dolgo trajalo, kajti mestna vrata so se odprla izdajstvom meseca septembra. Ali ne vč se, zakaj se jo dal Simeon skloniti na odkup in da je mesto Grkom povrnil; najverjetnejše jo, da so sklenili primirje, za katerega ste se obe stranki oboroževali za vojsko.   Velike so bile Simeonove priprave in nadeje;  ali od druge strani je odločila carjeva mati in  vladarica Zoa, dogovoru ši se z dostojanstveniki, da zbere vso vojsko, ter se ž njo vprč Bolgarom. Pošljejo se poohla-stenci v Sirijo k bagdaškemu   kalifu   in v Afriko h kervanskemu kalifu, ter se ž njima Grci pomirijo, da bodo čisto brez vsake nevarnosti od strani Male Azije in sredozemskega morja; za tem se  prepeljejo azijske legije v Evropo ter se dobro nadarijo z novci;
vzamejo se tudi armenske Č to ter se pokličejo iz vseh pokrajin vojskovodjo so svojimi armadami; ravno ta Čas so bili pripravljeni za boj PeČonczi, ter so šli proti Donavi; pa da se vse upotrebi, pošljejo se poslanci k srbskemu vladarju Petru, da on z Ogri navali na Bolgare.   Ogri, zadržani po drngej vojski, nijso so nagnili temu pozivu, Peter se pa zares   združi z Grci.   Dve leti ste pretekli, da se je pripravljalo. Nazadnje pa se zberejo azijske in evropske grške vojske na poljani pred   Carigradom. Duhovni so prinesli pred vojsko razpelo, pred katerim pokleknejo vsi Grci, prisegajo eden drugemu, da hoče eden za drugega umreti. Poleti 017.1. so vzdignejo vojske   proti  severu  o Ornem morji; brodovje, nud katerim je zapovedal Roman Lak-jim, podpiralo jo vojsko ua suhem, oskrbljavajoč jo h hrano; en del bro-dovja pa se pošlje  na Donavo Pečenegom naproti.   Grci prodro   in si osvoje- Develt,
Iz tržaško okolice 30. dec. [Izv. dop.] *) Božični prazniki in pa megleno in deževno Treme nas zadržujejo od poljskega dela, tako, da nam uže postaje dolg čas, posebno letos, ko nij ne rudečega ne sladkega vinca, s katerim bi si mi ubogi kmetovalci pri takih okolnostib preganjali dneve. Tndi Mohorjeve knjige nam jih ne preženo, ker nas ne mika prav na tanko izvedeti, koliko svetnikov je baš v nebesih,  a  druge, bolj koristne in za zboljšanje našega kmetskoga stanu sem uže prečital po dvakrat. Želeti bi bilo res, da bi se pri Mohorji za prihodnjič skrbelo zopet bolj  v obilni meri  pisati za poduk,  za knjige  potrebne  v kmetskem stanu in druzih  znanostih,  kakor je letos dr. Vošnjakovo izvrstno kletarstvo.   Ker me užo dolgi čas muči, izvolil sem denes opisati naše okrajne, pa še Lukšo in Maithija, posebno, ker so ta dva poleg Miče Ferluge najbolj odlikujeta.   Posebno pa se jo še čuditi, da magistrat, ki bi vendar moral biti varuh tistih postav,  ki  jih sam izdaja (če ravno ne   preveč   koristnih   za okolico)   nij toliko energičen, da bi se vsaj to postave vestno vršile.   To se no godi. Uradniške ure so za okrajnega glavarja od 7. zjutraj do 12. dopoldne, — popoldne pa morajo porabiti za to, da ogledajo svoj okraj, ako bi   bilo tu ali tam kaj potreba narediti.   A to dni sem videl na vratih nabito:  „orario d' ulazio e dalle ore 8 sina 12 pomeridiane1'.   To se ve, da to je za Tj ah o,  za Slovence pa ne vem, katere ure so odločene.   Toliko se mi je povedalo, da nij dolgo od tega, kar je tu-kajšni podžupan A. P. iz Prosoka obrnil se do tega moža, ne vem v kaki zadevi, pozno v večer, a uradnik ga je no preveč častno odpravil, kakor je pri neki drugi priložnosti tudi nekega magistratnega uradnika ravno na tak način odpravil. A njega še v iva duša nij videla skozi ves Čas njegovega pasova nja, da bi bil se kam genil.  Magistrat, mislim, da za vse to ve,    vendar je „vse redu".   Znano je tudi, da je pred nekolike časom zopet   g.  Nabergoj ponovil pritožbo zarad slovenskih napisov pri magistratu. Magistrat je tudi uslišal to pritožbo in zaukazal v tem, ter poslal tablo s slovenskim napisom temu „glavarju". Ali mislite, da je ubogal? Kaj še! Če tudi jo nžc trikrat dobil pisano povelje, vendar   tablo hrani  še v svoji skrinji, ali bog ve kje,  ker nad vrati je do denes nijsem še videl *) Slučajno zakasnjo.no
še dalje pusti v službi takega človeka. Pač pa mu je magistrat ustregel na željo, da se odstrani izvrsten učitelj, ki ga je cela vas ljubila kakor svojega dobrotnika, ker je bil v resnici spoštovanja vreden. Nihče se nij prepričal, je-li učitelj Kaj zakrivil ali ne, ampak so ga takoj v času trijeh dnij prestavili, in to h amo na zatožbo tega policaja, ki je menda dejal, daje učitelj „panslavist," agitator in da se z Nabrgojem brati in celo — še več — da dopisuje v Časnike, zoper Lukšo in magistrat. In ker ga baje eno nedeljo celo doma nij bilo, denunciran je, da nij prišel orglat j in čujte še največjo pregreho: nekje je celo eno mačko ubil! Hudodelstvo!!! To vse, ker je bil ta učitelj pošten, ker dalje nij v njegovo hišo zahajal — dobrikat se, da več ne rečem.
Kaj pa Maitlii ? Ta vam je ptič, da mu ga nij para. O tem je „Slovenski Narod" uže govoril, za kar Maithi vaš list toži laži. Ravno zdaj sodnija v Trstu preiskuje, je-li je istina, kar je vaš dopisnik o njem pisal. Kakor slišim, je vse do besede res, kar je „Slov. Narod" rekel, in ako bi vam trebalo še kakih prič, vam jih bode uže dopisnik naznanil.
In vendar magistrat
Ur.
Na reci Aehcloju, se je Simeon z Grci,
Ancbial in Mcsembrijo blizu Mesembrije, strnil bržkone idoč iz višin, ki se vzdigujejo okolo Sumlc, kjer mu je bila prestolnica Prjoslava. Dne 20. avgusta začno se bitka. Simeon je stal na hrbčeku, odkoder jo zapovedal svoje j vojski; Grci navale, Bolgari so v redu odmaknejo , da privabijo sovražnika na griče. Zdajci zapazi Simeon, kje so jo začela zmešnjava v grškej vojski. GrČkemu nadvojvodu Leonu Phoki uide namreč konj , ko je bil razsel pri studenci, da pije; konj so vrže v besu v sred vojske, katera je precej mislila, da jo vojvoda poginil. Simeon ustavi vojsko, in Bolgari so opro Grkom; sovražnik od-makno, a Bolgari ga preženejo. Leon Pboka pobegue v Mesembrijo, drugi vojvodo poginejo, a Bolgari dobo slavno zmago, ki se v grških letopisih spominja kot največja nesreča za carstvo. ^Dajo prih.)
Domače stvari.
— (Volitev deželnega poslanca) na Notranjskem v Postojni bode (kakor smo uže povedali) 8. dan t. m. Narodni kandidat je g. Fr. Hren iz Begunj. Kakor čujemo, je hotel g. Hren, ko se mu je kandidatura od strani več volilcev ponudila, naj so skliče shod volilcev v Postojno. A ker jo skoro večina volilcev odpisala, da je v tem zimskem času za oddaljene volilec preveč, dvakrat v tPostojno hoditi, priporočamo vsem gg. volilcem, da edinostno postopajo in med sobo j delajo za g. Hrena kot kandidata narodno svobodomiselne stranke, temveč, ker je g. Uren od početka kandidaturo od sebe odbijal, rekši, da bi mu bila glede njegovih trgovinskih poslov teško breme, — a se je potem volji uplivnih volilcev udal. G. Hren je znan kot podpornik vseh slovenskih naprav, zaucsliv narodnjak, in jo v volilnem okraji domačin, ter pozna osobito vse gospodarstvene potrebe svojega volilnega okraja. Tako menimo, da bT5 gotovo z veliko veČino voljen za deželnega poslanca.
— (Znani P rele sni k,) ponarejevalec bankovcev, ki je bil v trdnjavi A rad zaprt, je zopet iz zapora ušel, kakor gre sploh glas po Ljubljani. — Prelesnik je ušel uže bog ve kolikrat. Kakor ima ta Človek čudovit talent za pouarejevanje papirnatega dc narja, tako se zna iz vsake ječe izmuzniti A skrivati se ne zna, — za to ga bodo sigurno kmalu zopet imeli.
— (O narodni bukvarnici) v Idriji se nam piše: Ta bukvaruica, katero nam jo ustanovil g. Lapajue v Ljutomeru, še vedno obstoji in šteje zdaj okolo 30 udov (lehko bi jih bilo še več), ki plačuje 10 kr. mesečnim©. Lani smo imeli 48 gld. dohodkov in 42 gld. stroškov. Naročili smo bili v mino-lcm letu vse, kar jo to leto na literarnem slovenskem polji na svitlo prišlo. Kupili smo tudi omaro, in bukvarnico v čitaluiške pro store preselili. Za prihodnje leto se bode zopet primemo število Časnikov naročilo. Že leti je, da bi se naši ljudje bolj udeleževali, da se bukvarnica ohrani tudi za prihodnje časo.
— (riače idrijskih učiteljev) še zdaj nijso uredjene. Povsod po Kranjskem se je to že zgodilo, samo v Idriji ne. Kaj mislite, g. Lipold ?
— (Mariborska čitalnica) ima v torek G. januarja ob 2. uri popoldne izredni občni zbor. Predmeta zborovanja sta predloga: 1. da se društvo preseli, eventuelno 2. da se društvo razide.
— (V Trzinu) so to dni nekemu Smu-kovemu uho odrezali.
— (Rop.)   Iz Tnpalič na Gorenjskem so nam piše :    Včeraj zjutraj so našli kakih sto korakov od poštne hiše pod cesto proti Kokri mrtvega, okoli 50 let starega človeka, ki je navadno sč slamniki tržil. Užo na prvi pogled je smel vsaki soditi,  da je ubogega nosrečneža neki  dozdaj  še neznan tolovaj ubil in mu denar uropal,  kajti  od krvi po-rudečena  cesta,   krvavi   kameni  in strašno velike rane pri mrtveci, so to glasno pričevalo.   Tolovajski  umor in  rop jo bil, pred kot  ne,   dopriuešen  na sv. Silvestra večer med 8. in 9. uro,  zakaj mrlič je bil zjutra užo popolno trd in ves zmrznen.   Takoj se jo   oznanilo   vso  to  dotičnemu občinskemu predstojništvu  in   župnijštvu v Predvoru in g. župnik je precej zaukazal,   naj   se prenese mrlič v mrtvašnico; toda naš premodri občinski   predstojnik  je  temu nasprotoval, rekoč:   nKer mrtvašnica nij zakurjena, se je bati, da bi mrlič v njej ne zmrznil." Zaisto! občudovanja vredna modrost; celih 12 ur je užo ležal mrlič pod milim nebom neprene borna kakih 10" pod 0 v mrazu,  bil je uže trd kot brun in  župan so je še bal, da bi mu mrtvi nesrečnež ne zmrznil v mrtvašnici. Naš vrli žandarski predstojnik pride kmalu na mesto, pregleda in preišče vse natanko, potem pa,  ko enega svojih možakov še postavi kot stražnika pri mrliči, razpošlje vse druge na vso strani, zasledovat hudodelnika in vrh tega se še sam napoti proti Kranju. Oznanjeno je  bilo  to   hudodelstvo tudi si. c. kr. okrajni soduiji in popoludne ob 8 je občinsko predstojništvo v Predvoru  užo dobilo od njo povelje, naj spravi umorjenca ali v mrtvašnice), ali pa v kako drugo poslopje, da ga ho mogoče  drugi dan sodnijsko preiskati ter ogledati;  a pri vsem tem jo ležal umorjeni do trdo noči pod cesto na prostem pod milim nebom, nihčo so nij zmenil za-nj, da bi ga bil kain pod  kako streho spravil. Crkne kako živinče, kmalu pride konjederec in je pobere ter v kraj  spravi,  za ponesrečenega človeka so pa nikdo no zmeni. Čez vse sramotuo ter kazni  vredno jo tako obnašanje našega občinskega predstojništva in ljudje,  ki so hodili mrtvega gledat,  so mu DO pravici smeli hudo zabavljati. Se le zvečer v pozni noči jo neki milosrčni Človek na svoje strortko preskrbel mrliču prostorček v bližnji gorki hiši, za katerega se preoŠabno občinsko predst »jništvo čisto nič nij zmenilo in  je   vsled  tega celih   24 ur kakor kaka mrhovina pod milim nebom  na prostem ležal.   V   črno   bukve   s   takim nečloveškim občinskim predstojništvom!
Razne vesti.
:,: (Bogatstvo čeških velik o posestnikov). Češko veliko posestvo znaša 3 milijone oralov ali skoraj 34 peroentov vse deželo in se razdeluje na 699 posestnikov. Devet vclikopoHCstnikov ima več, kakor po 50 000 oralov, med temi knez Svarceu-ibcrg 800.124 oralov, ali 31 štirjaškib milj.
* (Poštenjak). Neki visok uradnik v Zagrebu je dobil za »veti dan lepo Brno, pa nij vedel od koga. Ker Be mu je zdelo, da bi bilo zoper dolžnost, ko bi dar sprejel, poslal jo je mestnemu glavarstvu, katero jo je za 16 gold. prodalo, in deiar med reveže razdelilo.
*(Grand Hotel), velikanska palača na Karntneriingu na Dunaji je na novoletno noč pogorel.
* (B rez ve rs ko.) Neka vas na Češkem nij imela več Časa duhovna. Končno se vendar nekdo oglasi, in p; ide tja. Prebivalci bo hoteli, da bi tudi otroke ncil, ne pa samo pridigo val in molil. Nijso ga imeli dolgo časa, pa so ga bili siti, in bi se ga bili radi znebili — pa kako V Od uijene strani sveta nij bilo. Tu gredo k nekemu advokatu v mesto, in ta jim reče naj se cela vas za brezvorako razglasi. Vas je to storila, in duhoven je moral hote ali nehote iti.
* (Nečloveška surovost.) Pretekli tedeu jo šla v Adouji na Ogerskem mlada deklica, ki je bila pri svoji žlahti v bližnji vasi, zvečer domov. Kar skočita dva človeka pred njo, ter ji pobereta nekaj krajcarjev, ki jih jo imela. Jokaje se gre deklica dalje. Pridruži se ji zopet neki mož, ter jo vpraša, zakaj se joka. Ona mu vso pove. „Ali hi poznala tudi ona dva tolovaja, ko bi jih kdaj videla." Deklice odgovori: „Makari ko bi ja čez leto srečala." Komaj te besedo izgovori, kar mož zažvižga in ona (ha tolovaja zopet skočita iz goščave. Tepeta , sujeta deklico, in jo končno privežeta k nekemu drevesu iu ji oči iztakneta. Vso prošenje jo bilo zastonj. Drugi dan so prišli ljudje tam mimo in so nesrečno dekle odvezali, ter jo na njen dom nesli. Teško da bi ozdravela. Onih surovežev pa nijso še dobili.
Vsem bolnim moč in zdravje brez loka in brez stroškov.
Revalescičre du
v JTjottflostti.
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Kevalcseiere da Barrv, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani:  bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duS-njaku, v aieburji,  in na ledvicah, tuberkole, sušicu, naduho, kaSelj, ncprebavljivost, zapor, drisko, nespe čnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, VTtOgM vicu,   aaval krvi,  Šumenje v nSesih, medlico in bije vanje tudi ob čhbii nosečosti,  scalno silo, otožnost, sušenje,   revmatizom,  protin,  bledico. —  Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji,  ki so  vsem lekoin aoncrstavljala se:
Spričevalo št. 7:1.928.
Waldeg na Štajerskem, '.). aprila 1872.
Hvala Vašej Revalesciere, katero Bem jaz, f>0 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletne^a trpljenja: »»trpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljani, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
Hr. S i /r m o.
Spričevalo št. 9:1.208. Trapani v Sieiliji, 13. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem se odločil pribežati k Du Harry-evi neprecenjeni Revalesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času (me strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, du se je, da-siravno 4!» let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam aa korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio B a r b e r a.
TečnejŠi kot meso, prihrani Bevaiesoiere pri odraščemih in pri otrocih 50krat svojo cono za zdravila
V plehastih pnšieah po pol runtii i guld. f>0 kr. 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta i gold. 60 kr., 5 fuu tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3b" gold.,
— Bovalescioro-Hiscuiteu v pušicah a 2 gold. f>0 kr. in 4 gold. 50 kr. — RevaleBciere-Choculateu v prahu iu v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta; 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57B tas 36 gold.
— Prodaje: Barrv du Barrv 4 Comp. na Du nuji,   Ui.ii:i:u'huasse št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v dtrudcl bratje Oberanzmeyr, v Iun braka D iec h ti & Frank, v Celov«! 1J. Birn bacher, v Lonci Ludvig M ulici-, s Maribora F.   K«>].> t ni k  &   M.   Morič,  v   Merauu   J. B
Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiftn na vw kraje po podtnih nakaznicah ali
povzetjih.
Dunajska borza 3.	januarja.
I/.vinic> teh'gratično poročilo.)	
Enotni drž. d'>!g v bankovcih	.   69 gld. 45 kr.
Knotui diž. dolg v srebru	.   73   „   90 „
	104   „ 15
Akcijo narodne banke	1025   „   _ „
Kreditno akcijo ...	'238   „ 75
	. 112   „   40 n
Napol......                          .   . .	
0. k. cekini ......	—   „   — „
Srebro .........	105    n 85
C. k. izključljivo	priv.
Barry
TnJ«*i.
•J. januarja: Pri Klelnutu t Habjan iz Gradca.—Sclnvin-ger Elisabetb iz Lola,  — Sohvviiiger iz Abazia. — Kudoš iz Rlbvloe. — \Vagnor ii Cirknice.
Pri ii Mlini: Z\vitty iz Gradea. — Ziuuner iz Dunaja. — Ksndiet iz Kočevja. — Glas iz Dunaja. — Schink i/. Zagoija. — Keglarič iz Trsta.
Pri Zamorcu i Zimmerman z gospo iz Pole. — I'awaletz iz ii ari bora.
Ustne in zobne priprave
docenta
dr. Tanzerja v Gradci,
k. geo-
c3 >
1
58
»o	H «—1
	»3
O	i
	....
>	.S 'b
	cd
	
m	33
rt	o>
Ja	se c3
•	cf <~>
(=4	NJ CS rH
	
S 'Ji
S S
c3
.a •-P
cS
>o o
s-i
o
Oh Oh
Rouda dunajske med. fakulteto in c logičnega državuega zavoda.
1. 6n. i*«'!** iliosi-iitts uu voda. iz vrstno ustno in sobočietilno in tudi desinfek cijsko sredstvo.
2. l*ulfVriu-zol»iia |»a«4a iu zobni prah.  oboje iz enakih  vegetabilij sestav ljano in kot izvrstno zoboČistilno in ohranu-joče zdravilo izkazano.
Zalotjv v ijjtthl f€t»ii: Gospodje E. Mahr, Birschitz in Gutkowsky; lekarne v Kranji, Loki in Kamniku; v Cel ji: Rauscher itd. sploh po vsaki lekarni, par-fumerijski in špecerijski kupčiji dobiti.
Glavna zaloga: v *«ir«-»«l«*i. tiOMpo^ko ulico (alter Igl) pri izdelovalcu.      (341—3)
14 pitanih svinj
se ceno proda v malimi na 1 i-
kereali. občina Tacen, vilmarska postaja. Cena
pisarni
(347-2)
in natančnejše
Jan. Grcgoriča,
celovška cesta, štev. 67.
Zima priđe, zima pride, zima
je že tU!
Dobra, grejoča zimska obleka:
vurujo prod prohlujonjoiii,  ki jo Eučotek lz iiujtutijiof{u lukrm, pnilloiuiio, z topimi vsako li.ilr/ni.
Zdravilna podtelesca.
Komašiije za gospode
ono
Kumlmiiii prutito Ti
k o maš nje
Tu so Iz mijfliiojH« McrliiO'VOllH', i/. pravoH« rriHkf«a unujii z vuriuratniiiii izvrstno K"'j6 telo in jo vurujo prod |>ro- «|iounmi, vurujo hla<■<■ |ioiioltiflm pri slu-
mruzt'ii.iiMii.
1 Uno vrsto, tjulo 1 «1. In       n     pisano 1 hI-1 i> . i i i t t l -1 < ■ volno 3 ((1. 1        „      pisano '2 ul.
1 zgoriia srajca
iz najflnojOKU bMFVMMft ftunolii b sviloniini ( uli utluaiiimi prai in tcpiiui nučrti proiitu | r> «1. ,
Šali za gospode
vsoti liurv iz 11 i j 11 r i. • 11 • volno i_r 1 • 1. l.r>0.
tium vromonu.  1 pur iiujtuiijšiti Ti k'
Dolge in kratke nogavice
nujlioljo vrsto. 1 par iluluili /a ilnkiico 50 kr. 1    n       „       „   Kospo, iiujtunjšo /in kr., 1 Rl.
Ilunoliiili kratkih :.n kr. iz nujtanjio volno plctouili 1 gl. lovskih iiujtuiijšiti 'i m'-
Potni sali
veliki, kot ourinjiilo 2 «1. in
r> «1.
Šlips za gospode in gospe
Posebno lepo
jo nositi Kolo tunjku pravu turška svilouu
CucIioiiez-OKrinjulu za.....|...• t.• pu 1 kI.,'2,
iu r> gl.
Muli za gospe iu otroke.
1 za duklico uli otroku 1 gl.
iz najtanjšo volno h svilo pretkano Ho kr. 1 ovrutnik za to M) kr., I gl.
in I
Ogrinjala za gospe iu deklice
a la Marta Antnini-tto, rinloču, modru, bolu, vijoliiHtik. So iz iiujtunjšo liorlinsko volno tkana, pletena, izvrstno grojo in so
najlepša iu najnovejša v toni času. 1 za otroko no kr, 1   „ deklico, najtanjša 1 in 2 gl. 1   „ gospo, zelo tunjko '2—5 gl.
t za deklico 2 in r> gl
1 popolni kinč, ovrutnik iu miif ilolgodlu-coii najtanjši Ti gl.
1 par *a gospodo 1 in 2 gl.
1    „   s kožo podloženih, za kočirunjo 2 gl.
Vloge za v čevlje
so najbolj priporoćovnlno, vamjojo nogo prod mrazom in potem nij treba toškili
znrihkib vevljov nositi. 1 par zu gospodo, gospa ali otroko 60 kr.
Bodi luč!
Noto popravljano  potrolojsko svo-tilnlca s   varnostno   napravo, popolnom brez duhu, po iiujlop&ih Izgledih dunajska razstavo narojoito, so nujboljko vrsto lo pri poilplsulioj 1. 111 r i.-, k i i culogi dobiti. Svotil-nioo zu pri uku, dolu, zu družino bo tako narejene, da j« v 24. urah lo zu 1 in pol kr. tvurino trohu. 1 kuhinjska Hvotilnica r>0 kr. 1 stenska ali visoč-a l iu 2 gl. 1 solma i■■■]■■-11i.i Mi kr. najlepša 1 in 2 gl. 1 za uk pII dolo 1 in 2 gl. 1 salonska poHoliuo lopa Ti gl. 1 viuoču za predsobo ali doluvnico 00 kr.,
1 do 2 gl. 1 salonska visoča H škripci Ti gl.
taisto luksurijoznejo za 1, 2, 5 draijo. 1 svotihiiOua   podlogu,   iz Augora-voluo
r.O kr.
Rokov ice
iz najtanjšo mohkoohčutno volno, par zu gospodo M kr. in 1 gl. „     n n       podloženo 1 i u 2 gl.
n n --"I"- in duklico nO kr. iu 1 gl. n    n       n     n        *     podloženo 1 gl.
Komušnje
ir. nnjtnnjso barvano berlinsko volno plotune. 1 za otroko r>0 kr. 1   „  deklico 1 gl. 1  „  gospo, najtanjšo 2 gl.
Uokovicc iz jelenjega usnja.
I pur zu otroku no kr.
1   n    „  i-i-i'i' ali duklico 1 gl.
1     „      „        „ lil ,, Z  m.m. - talili
2 gl.
Naglo Kot blisk!
Niijprijetnojšu zabava po zimi jo drsanje, todu k temu ju neogibno treba dobrltl, varnih drkulic.
Vn«i «lil»i»li«>- so providouo n novo putentiruno uinorikansko v urnost -
11(1   tlll|ll'lt\ o.
1 par /.i otroko 1 gl.
1   „    „  gospo uli deklico 2 gl.
1   „   juko lepih, pruv angleških 6 gl.
1   „   zu gospodo 2 gl.
t    n     n n        liujlepsih Tt gl.
(julden-Bazar, na Dunaji, Praterstrasse 66.
(312—10)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarno".