. U Haloličiinjc. polnijsljivili In krivo-verskili bukev in spisov se varujte! Jezu*, začetnik svete Cerkve, je svetimu Petru ključe svoje Cerkve dal. iu s tem mu je zrocil vso svojo Cerkev iu vse. kar ona ima. On tedej. iu po njegovi smerti vsak njegov namestnik zapo-redama. mora skerbeti za otroke svete Cerkvi', za o vee in jagnjeta. ktere mu je Jezus ukazal pasti. Ce pa lioče skerbeti za ovce in jagnjeta. mora skerbeti za njih dobro duhovno pa so. in jili varovati pred škodljivim živežem. Ta dušna pasa vernih, kakor vsak ve. je keršanska resnica i ti keršansko ž i vije n j e in o b n a s a n j e, ktero iz resnice izhaja, in se sprejemanjem svetili z a k r a in e n t o v oži\ Ijoje. Sveta Cerkev ima tedej oblast in dolžnost od-kazati. kje in kodi imajo verni duhovniga živeža iskati, iu k j«* in kodi se ga morajo varovati. To dol/.uost ona tudi dopolnujc. ker jim je ona. skerbna mati svojih ljubih otrok, pridige, keršanske nauke, keršanske šole, svete in podučivne bukve i. t. d. v duhovno pašo odločila in odločuje: ..veri nasprotne, zmotljive in pohujšljive buk\e in spise- pa jc vernim prepovedala in jili prepoveduje. Kavno zavoljo tega tudi prepove, „bukvc od svetih reči brez imena spisavca in brez poprejšniga škofoviga presojenja in dovoljenja natisovati" (Trid. zbir. 4. seja in druge). — Tridentinsko sveto zbiraljšeje vso to skerb zavolj škodljivih bukev in spisov na papeža odložilo (2H. seja), kteri je napravil v Rimu posebin odbor kardinalov in drugih učenih mož (congregatio indicisj. de ima namen nad vsimi po svetu izhajajočimi bukvami in spisi čuti. ki cerkveno, verno in nravno (zaderžansko) reč zadevajo. Papeževim opravnikam. poslancam, škofam in nadškofam pa gre. vsako leto spis enačili bukev, ktere so po njih krajih na svitlo prišle, v Rim poslati. Odbor kardinalov in učenih bukve presodi, zmote zaznamnja, in po natanjkim presojevanji take škodljive bukve obsodi in vernim prepove brati, ako vidi. dc je potrebno. Take prepovedane bukve sc v posebin spi-savnik (c.italogu«) zapišejo, ki se imenuje ..indev li-brorum probibitorum. kazavnik prcpovedanili bukev.u Kdo ne spozna vtem maternc skerbi svete Cerkve, ktera skerbno gleda, de bi njeni otroeici nc jemali noža v roke. s kterim tii sami sebe ranili aii celo umorili. Iles je, kdor jc nekoliko napiihiijcn. de se mu ta naprava, ki pokorsiuo tirja. prehuda iu pre-ojstra zdi. ako pa per zdravi . mora spoznati, de je potrebna. Kam bi pcrslo. ak«» bi smel vsak brez razločka prebirati, kar eluveska hudobija k zapeljevanju nedolžnih in vernih kuje? Moder oče -\ojim otrokam ne pust, škodljivih reci v roke. ravno tako tudi modri lice vsili vernih .svojim duhovnim otrokam ne. Človeške strasti take. kakorsne so. hi nc mogle veljave zadohiti. torej se v ovčjo kozo skrijejo, verne lozej zapeljati. Taki volk potlej obrekuje, laže, čemi. graja iu laja: ali pa medeno. Ijubez-njivo in prikupljeiio govori, de bi zapeljal kratko-vidne iti slabo podučcnc. kakor uni cv-Rcnedik-tinar A. Kuccra v prilogi k rongeaiiskimu listu ..('rchristciithuni-* čez spoved, duhovstvo in p res v. rešuje Telo. s kterim sc hočejo slavni licenci pre-sestniga in pijaniga Ronge-ta v nemškim (>radcu Ljubljanskim tergovcam perkupiti. ker so jim tolikanj dragi dar — to umazano skvernino polno lazi poslali! Ljubljana, oglej sena vse štiri strani sveta, kako se bos novim Rongc-tovim apostelnam spodobno zahvalila, in kaj jim boš v nadomerno plačilo poslala! Ile pa kpoprejšni snovini pridemo, je pomniti, dc prepovedane bukve smejo le tisti brati, kteri imajo od škofa k temu pismeno pervoljenje (Instruct. Clem. Vlll.^.^. ). škofje imajo namreč t per facul-tates i|iiini|uennalesj od papeža oblast, učene može cerkveniga duha od te prepovedi na tri leta rešili fdispensirati): potem se mora vnovič prositi. I čc-nim je namreč treba vediti, kaj hudobni in zmoteni pišejo, de se jim zamorejo zoperstaviti in ljudi pred zmoto in nevarnostjo svariti. Kdor zmed tacih po-ohlastenih bravcov pri branji na kej zoperverniga zadene, mu jc le-to škofu naznaniti. Katoliški škofje in katoliške vseučiliša ^) pa imajo spise (indiccs) zopervernib in pohujsljivih bukev napra- Kako jc z le - temi na Avstrianskim ? V četertik 31. inal. serpana. 11666952 vili, ki so po njih krajih na svitlo prišle ter jih v Rim poslati, kakor je bilo rečeno. Tudi morajo vediti, ktere bukve so zunaj dežele prepovedane, de vedo svoje verne pred branjem posvariti. — Vediti je zlasti, de je vernim pod kaznijo izobčenja (e\-communicatio) prepovedano, imenovanih zopervernih ali poliujšljivili ter obsojenih bukev brez škofovima privoljenja imeti in brati. — n. liedeljskiin licencam in učenkam v pod liudo. Vsaki šoli. ako v resnični blagor mladosti biti hoče, keršanstvo v podlago biti mora: to je znana in spričana resnica. Se posebno pa to od nedclj-ke šole velja. Nedeljski učenci in učenke, ker so žc bolj spreumetni. in se torej toliko bolj za djansko življenje podučevati za-morejo in k pobožnimu zaderžanju napeljevati morajo, ako iz njib dobri kristjani, srečni ljudje in pridni deže-lani b:ti hočejo. V ta namen pa je gotovo prav dobro, v nedeljski soli mladeiičcoi in dekletam k začetku šole posebne opomine dati in ponovili, in potem zvesto čuti in skerbeti. de se po njih natanko in stanovitno ravnajo. Zato podamo tukej tak vodilni nagovor na nedeljske učenec in na učenke posebej, kakor se mladenči posebej in spet dekleta posebej o svojih urah uče. \ekcj je po hukvicah rBlažc in Mežica", drugo pa po svojim narejeno, komur jc drago, naj se posluži — kar je pomankljivo. naj dostavi - kar po okoljšinah njegove šole nc gre, naj pa predela. I.e v prid in podbudo mladosti je spj-ano. Hog daj srečo in svoj blagoslov ! a ) Opomin nedeljskim u cenen m o začetku šole. Ljubi mladenči ! V šolo hoditi, se za časno in večno življenje potrebnih in koristnih naukov učiti, je velika sreča iu čast. Lc neumnost in spačeuost je pri marsi-ktcnh kriva, dc v šolo hoditi nočejo, in še druge od šole odvrarajo. Zaupam, dc bote vi pametniši. de tacili poslušali no bote, ampak, dokler priložnost imate, radi in pridno v solo hodili. Nihče se še ni kesal, de sc jc v mladosti kaj dobriga in lepiga naučil; veliko pa de, sc v mladosti kaj polrebniga iu korisiniga niso naučili. l)e bole pa dobri, pridni šolarji, posebno to trojno dolžnost zvesto spolnujte: Bogu prav služiti, se pridno učiti, in pa starše, učenike in prednike skerbno v bogati. Srečni bote potem vse svoje dui. Kavno za volj tega vam jc pa tudi se naslednje postave za nedeljsko šolo vediti in zvesto soolnovati treba : 1. Vsako jutro in vsak večer lepo svojo molitev opraviti — iz glave ali iz bukvic, kakor kteri more in zna. 2. Ob nedeljah in praznikih se spodobno pri službi božji znajti, iz molitevnih bukev ali pa rož-nikranc moliti, pridgo in keršanski nauk zamerkljivo poslušati, posebno v zaderžanju v cerkvi še drugim v izgled biti; doma pa kaj brati, ali se učiti, in poštene, podučne, keršanske pogovore med seboj imeti. 3. Brez pravičniga vzroka nikoli ne iz šole ostajati; kadar pa kteri iz pravičniga vzroka ali iz veljavniga zaderžka v šolo priti ne more, se spodobi, de se oglasi, in nam to na znanje da. 4. Posebno se vam je varovati vsake slabe tovaršije, vsiga ponočniga norenja in vogla-renja, nesramniga govorjenja, klafarskiga petja in vsih nespodobnih norčij. Kdor brez pravičniga opravka po noči doma ni, je potepuh ali pa tat. Na ples, šemarije in druge take uespodobue in zapeljive kratkočase še gledat ne hodite. 5. De bote pošteni mladenči in dobri kristjani, brez posebne potrebe tudi nikdar v ker črne ali ošta- rije ne hodite, nikjer pa nikakoršniga žganja ne pite, ki je strup za dušo in telo. Posebno zdaj, dokler ste mladi, tudi tobaka ne pite. 6. Vsi šolarji si bodite med seboj kakor bratje, ne de bi se dražili, zasramovali, gerdili, si zabavljali i. t. d.; ampak eden druziga podučiti, eden druzimu za poštenje skerbeti , eden druziga greha varovati, in kadar je treba, ljubeznjivo posvariti, ste dolžni. 7. V»ak šolar mora skerbeti, de vsaj štirikrat v letu ob odločenim času k spovedi gre, in zakrament svete pokore in svetiga rešnjiga Telesa vredno prejme. 8. Ako se kteri v č i m p r e g r e š i a I i k a j h udobni ga stori, je dolžnost, nam to naznaniti. Kdor bi neporedniga življenja ali nespodobniga zaderžanja bil in bi se poboljšati ne dal, bo zmed šolarjev odveržen. Tuditovarš, kteri bi taciga zakrival, v šoli ne bo. Sola mora poštena biti. Kteri ste pripravljeni, sc po vsih teh opominih ravnati, se oglasite, in bote med nedeljske šolarje zapisani. Ako bote vse zvesto in natanko vbogali, bote to, kar ie naj drajšiga, svojo nedolžnost in poštenje vseskozi ohranili; pravo srečo dosegli. Greh pa je človeka nar hujši ne-reča. Kastite toraj, kakor Jezus, ne le v starosti, temuč tudi v modrosti in ljubeznjivosti pri Bogu in pri ljudeh. S tem bote Bogu dopadljivi, iu vsi dobri, pošteni ljudje vas bodo radi imeli. Kakšno terpljenje Jezusovi nevesti krivoverci delajo. Na Sandviških otocih, kakor pišejo novice s teh otokov od 29. rožni ga cveta 1839, ste bili dve ženski zatožeui, de ste katoliške vere; ena 50letna, druga 30Ietna. — Celi dan ste mogle pred vladarskim dvoram stati, de jih jc derhal zasmehovala in ji vradniki spraševali. V večer ste bile v mučilnico pahnjeni in neusmiljeno terpeženi ali mučeni, de bi si katoliški veri odrekli. Drugi dan ob petih ste bili vnovič pred terdnjavo peljani in natvezani, de bi Binghamovo vero sprejeli, to je, vero kalvinskiga pridigarja. Ostali pa ste stanovitni, in rekli, de rajši umerjete, kakor de bi se v to podale. Na to je bila starejši pod staro drevo peljana in z železnimi sponami za roke na vejo obešena, tako de je za roke visela, in noge so ee komaj zemlje dotikale. Mlajši jc bila gnana k neki koči ter na hlod sest čevljev visoko z železjem zaroke perkovana, tako, de je bil život na streho naslonjen, in se je ob ternje, ki je ondi bilo, vsa ranila iu okervavila. Po noči ji je ploha oblivala, po dnevi pa solnce neizrečeno v glavo peklo. Osemnajst ur ste mogli tako terpeti, tako dolgo, de so se tuji prebivavci nju usmilili in ji rešili. Oni pa, ▼si od solnca opečeni in od veliciga terpljeoja obnemogli, ate na zemljo padli in omedleli. Ko se je to pridigarju Binghamu povedalo, je rekel, de mu ni nič zato, in namesto de bi se jih bil usmilil in se za nji potegnil, se je proč pobral. —n. Med in pelin« Iz Vrat i slava. Znani duhoven Robert Spiske piše Blahovesta. „Toliko jasniši posvetljuje luč svete vere v serca z nejevero zakaljene, in tako sicer, de ne mine skorej teden, v kterim bi ne bil enkrat ali dvakrat poklican k protestantam, kteri ee na smertni postelji žele pomiriti s sveto cerkevjo ter po katoliško umreti. Mimo tega se mi, bodi Bogu čast in hvala! moja šola keršanskiga nauka dobro obnaša: obe stanici ste tako napolnjeni z gorečimi, doletnimi učenci, de bom zamogel v kratkim zopet petdeset protestantov zro-čiti v naročje svete matere naše cerkve. In kar inene in sleherniga verniga katoličana k serčni hvaležnosti zavezuje je to, de se naši povernjenci stanovitni ohranijo na poti zveličanja. 8koz tri leta. kar tukej delam, sc je že (»00 protestantov vernilo v sv. eerkev, in kolikor mi je znano, je zmed njih le en sam nekoliko omlačil v začetni katoliški gorečnosti. De se nad nami — zlasti pa nad menoj ubožčikam — g. protestanški pastorji ne togotc ravno malo, si luhko mislite: ali to jim nič nc pomaga. Bog je z nami in njegov blagoslov je očitin." — Vse tako se kaže; de protestante tudi na Nemškim zmiram bolj spoznavajo, de jih je bil Martin Luter goljufal. V tem ko luč na Angleškim iu Nemškim zmiram jasuiši sveti, se hoče na Avstrianskim zatem-novati. Na Dunaju, tožijo, de se Rongeanstvo zmiram bolj razširja, in de se tem rogovilarjem zoper Boga in deržavo nikdo iic upira. \i čuda, de tudi kazin za petami nasledova; na Dunaju sc namreč samomor, norija tako grozno množi, de skorej vsakdan novinc kako novico tega plemena naznanujejo. V Gradcu se nejever-stvo v listu „Urchriatenthuin" (t. j. Urliigenthum) ze-dinjuje, ter svoje starolažnjivske nauke, za ktere ga nobedin ne prosi, šiloma vsiljuje. Kolikor je višji človek, toliko globokejši pade; Kučcra, bogoropni odpa-dcnic — cx-benediktinar — je pravi Mazzini-tov brat. Mazzini se z Bogam ponaša in potuhnjeno s pomočjo svoje derhali po Laškim ljudi mori; Kučera se z rlTr-christcnthum-ain ponaša in medeno govori, v svoj med pa mišice nameša, dc potuhnjeno duše mori, ker jih ob-ropa časniga pokoja in večne sreče. J. Taki prerok Iii tudi nam nc škodoval. Od Visle, 10. mal. serp. — V tarnovskim okrožji je priprost kmet Adalbert Pečuh dosegel ime preroka, kakor redko kdo. V prihodnjost pokukati nc žene samo kmetiškiga priprostaka, temuč tudi z modrostjo prena-siteniga lučnjaka in rodoljubaka! Poslednji so hodili h kmetiču, de naj bi jim deržavnijsko (politiško) prihodnjost odkrival, pervi pa, de bi unkrajgrobno odmeno svojih ranjcih zvedili. Ali kako so ostermcli, ko jim je kmetič vse drugo zagodil! V spanji, pravi, je angela vidil, in od njega zvedil, kako strašno bodo grešniki sploh, posebej pa še tisti strahovani, kteri so obljubo treznosti ali zderžnosti prelomili. Z deržavno (politiko') pa de se on ne peča ; torej naj ga taki per miru puste, ker oni iz radovednosti k njemu hodijo, kmetje po, de naj se dobro varujejo Judov, se pivnic ogibajo, žganja ne pijo, kleti, krasti i. t. d. naj je nja jo. — In glej! kmetje so mu verjeli bolj kot duhovnarn ostarelim vduhovstvu, ne kolnejo, pijo malo, žganja celo ne. Prašani: kaj, de niso že poprej pijančevanja pustili, ker so jih duhovni ravno to učili, so rekli: „Ne zamerite, duhovni so odločeni tako učiti, le-ta je pa zmed nas." Vsled tega so pivnice prazne, judje obupani. Razgled po kersanskim svetu. London. Slavni zgodovinar in položni katolik, priletni dr. R. Lingard je za smert bolan in je žc v sveto olje djan. Ta serčni vojskovavec za katoliško vero je bil o začetku tega stoletja katolišk duhoven v Nevvcastlu (Njukestlu) na Nothumberlandskim, pozneje je prebival v Rimu. Nektere njegovih imenitnih del so tudi v nemško preložene. O grofu Arandclu, kteri je zavoljo nove postave od škofovskih imen svojimu poslaništvu slovo dal, sc na Irskim govori, kakor omučcncu, ki terpi za svobodo sv. vere. — Kardinal AViscman je zopet v Londonu. 15. t. m. je peršel v Havre. Zdaj bo mende posvetil škofe na Angleškim, ktere so sveti oče nedavno postavili. Namen popotovanja je bil, novo cerkev na nekim de la Manchcskih otokov, v Guernsey-u, ki k njegovimu škofijstvu gre. To priložnost je kardinal v to obernil, tudi Francosko obiskati, iu nekoliko dobrotnih in svetih naprav ondi obiskati. — Nasvet za sprejetje judov je bil s 1 44 glasmi zoper 108 glasov zaveržeu. — Judje so za keršansko reč skorej hujši od turkov. Zakaj jud Kristusa naravnost sovraži, kteriga kristjan, kakor praviga živigm Boga, moli, kakor tudi res je: bodi mu čast iu h\alaod vekomej do vekomej ! Dalje jud kristjana samo tačas ne goljufa, kadar ga nc more, to njemu njegova vera pripusti: kako je potlej mogoče, dc bi jud s kristjanam v eni hiši, z ravno tistimi pravicami prebival!? Dokler jud ostane jud , on nc more nikakor v občansko družbo z enakimi pravicami sprejet biti. Iz A I e k s a n d r i e, 5. rožnika se piše. dc je HO. sušca Dr. llcitz nastopil urad c. k. avstriauskiga po-slaniškiga upravnika (agenta) za Ha rt um. Poldrugo uro pred solnčnim zahodam so se vsi onda-nji e\ropejci zbrali k vvodu perviga poslaništva v srednji Afriki. namreč : 3 Avstrianca, 1 Prus. 1 Saks Altenburški. 1 iz Anhalt - Kotlina, 1 iz Svarcenburg Sondershausna. 3 Sar-dinci, 1 Toškanec, 4 Francozi, 1 Malčan, nekaj Grekov in Levantinov, ki so pod obrano cvropejskih poslancov. Dr. Reitz je pričujoče s primerno besedo nagovoril, in pri odkrivanji poslaniškiga gerba je bilo 2tkrat z mož-narji in pušarni vstreljeno. Pervo zdravico so na pili av-strianskirnu cesarju Frančišku Jožefu, in vsi pričujoči so pozdravili dr. Reitz-a kakor ptrviga namcstovavca evropejske velike oblasti v Sudanu. 1». veliciga travna je bilo v llartumu 30 stopinj gorkote v izbah po Reaurniiru. Iz Ocean i e se piše, de ondi katoliški misionarji z velikim blagoslovain delajo, in dc na sto in sto rojenih occanjanov kalvinsko (protestanško) vero zapuša. ker sprevidi jo, dc katoliški misionarji nobeniga lastniga dobička per svojim delu ne išejo, kakor misionarji kalvineov. Veliko več vse, kar imajo, v to obernejo. de cerkve zidajo, šole napravljajo, in domačinam za delo potrebno orodje preskerbe. Od Ki tajski ga se bere, de se zdej veliko Ki-tajcov v Kalifornio preseluje, med kterimi se tudi več katoličanov iz dežel Iliang-Sou znajde, in de se ne-verski kitajci na svojih popotnih listih za katoličane zapisati dajo, ker leti zavolj zaderžanja in zavoljo svoje delavnosti prav dobro ime imajo. Francosko. Piktavicnski (Poitierski)škof je prosil rimski sedež, dc bi sv. llilaria, kteri jc zmed naj ime-nitniših cerkvenih očetov, vverstil v število ^cerkvenih učenikov" (dactores ecclcsiae). To prošnjo podpirajo škofje cele Burdevatske okrajne, in sv. Oče, uslišavši njih prošnjo, so v ta namen napravili preiskovanje in potrebno perpravljanje. Novejši naznanila iz Rima pravijo, de so sv. Oče sv. llilaria res že vverstili v število cerkvenih učenikov. Zmed svetih očetov jih je šestnajst imenovanih ^učenikov." Prusko. Sveti Oče so poslali po prelatu, knezu Gustavu iz Hohenlohe-Sehillingsfiirst, predsedniku Man-teufllu veliki križ Pijeviga reda. Prusia. V Berolinu. je slišati, bodo napravili papeževo poslaništvo (nunetiatura ) za 7 milionov katoličanov, ki so na Prusovskim. Vlada mende temu ni nasprot. Iz Varšave. Rusovski car je podelil Olomov-akimu kardinalu in vikšimu škofu Maksimilianu Jožefu red beliga orla. Ogersko. Kaloški vikši škof, grof Nadaždv, je 22. mal. serpana umeri. M o na k o v. 1. mal. serp. Kmetje na Parskim hudo tožijo, dc s posli ni več rinati, in po tem, kakor se iz več krajev sliši, jc res temu tako. ker je lepo obnašanje in red med hlapci in deklami iz vojnic stopilo. Veseli pa „ Volksbota". de je deželna sodnija ojstre zapovedi v ti reei razposlala. Zlasti pa se bo mende po-tepinskimu ponočevanja in vsim neredom s tem konec etorilo. — O kako močno je želeti, de bi se tudi na Slovenskim kej taciga zgodilo, kjer se ravno s pono-čevanjem toliko pregreh in hudobij zgodi. K temu pomagati je dolžnost vsih poštenih kmetov, ker gosposka sama ua more vsega storiti. — Šved i a. V švedii imajo Lutrovo vero. vender so bili taeas. ko so od prave odstopili, še marsikej iz katoliških seg ohranili. Tako imajo še nekako mašo. zdaj z belim, zdaj z rudečim mašuim oblačilam i. t. d. Mašnik moli Gloria. Kredo, predglasje. Tudi imajo še celo nektere praznike Matere božje in spoved. Ako kdo zmed občine ni pri očitnim velikonočnim obhajilu. bo iz-obcen ali preklican, to je. mora v cerkvi na posebnim kraju klečati. in vselej se mu njegovo prcklicauje z lete bere \ko terdovratin umerje.