december 1 T Natalija 2 S Bibijana 8 6 Frančišek Ksav. i P Barbara + E S Saba, opat ft' 6 N 2. Adventna ,7 P AmbVož 8 T SpoiS. M-. D. 9 S Gorgonija 10 C Melkijad 11 P Damask * 1» S Lavret. M. B. 13 N 3. Adventna ® 14 P Spiridijon 15 T Kristijana LOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMESIKI Getlo: Za vero in narod — ea pravico in resnico — 6d boja do tmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chigagi; zapadne slov. zveze v denver, colo, in slovenske ženske zveze v z edinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 238. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 3, 1936 letnik (vol.) xlv Nepopisno navdušenje se je polastilo ljudskih množic v Buenos Aires, ko se je pripeljal med nje predsednik Zed. držav. — Predsednika pozdravil glušeč hrup. — Ženske ga obsipavale s cvetjem. — V predsedniku vidijo boritelja za demokracijo in za nižje sloje. FRANKO ANGLEŠKI PAKT Buenos Aires, Argentina. — Bržkone še nobena oseba, niti domačin, niti tujec, ni doživela takega sijajnega sprejema, kot je bil prirejen predsedniku Zed. držav, F. D. Roose-Veltu, ko je prispel pretekli ponedeljek v tukajšnje mesto ha vseameriško konferenco. Prebivalstvo, katerega se je ha mestnih ulicah, po katerih fee je predsednik vozil, nabra- |ko neusmi]jeno Io na sto in stotisoče, je z a- cja šlo v naravnost histerično nav- KONČNO ODPIRAJO OČI Republikanci vidijo vzrok svo-1 jih zadnjih porazov. Washington, D. C. — Nekateri republikanci so končno izprevideli vzrok, zakaj je ljudstvo v treh zadnjih volitvah ta- SStari zaveznici se žujete. zopet zdru- V dušenje. Na mnogih krajih je naval ljudstva predrl močni Vojaški kordon ob obeh straneh ulice, kajti vsakdo je hotel videti visokega gosta iz čim večje bližine, in srečnega se je čutil vsakdo, ki se je mogel preriniti tako daleč v ospredje. Varnostni organi so morali uporabljati silo ter s sabljami in palicami zadrževati ljudi, da je ostala cesta vsaj za silo prosta. Hrup, ki je bil prirejen ob Predsednikovem prihodu v friesto, je bil naravnost glušeč Ob prihodu parnika v'pristanišče so se oglasile najprej Pristaniške sirene. To je bilo hekako dogovorjeno znamenje, kajti takoj nato so se pridružile tovarniške in druge piščalke po vsem mestu, na ' Pariz, Francija. — Kakor se iz zanesljivih krogov poroča, se vodijo med Francijo in Anglijo pogajanja, da se sklene med obema državama ponovna vojaška zveza, kakoršna je obstojala nekdaj. K temu jih je pripravilo sedanje evropsko stanje, ko se lahko razvidi, da je skoraj izključeno, da bi se udrihalo po j mogla med velesilami obnoviti se je zdaj končno i nova lokarnska pogodba. Novi skrčilo število njih zastopnikov i pakt bi določal, da si obe državi ŽENSKE V BOJU PROTI RAKU Chicago, 111. — Ženske zastopnice iz deseterih osrednjih držav so se zbrale tukaj pretekli ponedeljek, da napravijo načrt za energično pobijanje raka potom pouka in vzgoje. Za svojo tozadevno kampanjo sso določale teden, ki se bo pričel z 21. marcem, VOJNA V VE- LIKEMOBSEGV Bitke so se razširile na dolgo fronto ob celi zapadni strani mesta Madrida. Madrid, Španija. — Boji za tukajšnje mesto so se tekom ponedeljka razširili od doseda-1 Tragičen incident ob bolgarski meji, kjer sta bila od obmejnih stražnikov ustreljena dva Slovenca iz okolice Kranja. — V Kamniku, Poljčanah in Grosupljem je požar napravil veliko škode. — Druge vesti. KRIŽEM SVETA Na meji ustreljena Caribrod, 14. nov. — Na meji v bližini Vučjega kamna v poslanski zbornici na pičlih 88. Republikanski poslanec H. Fish iz New Yorka, je v torek jasno povedal vzrok za to, namreč, da jih je njih starokopitna konservativna politika spravila v tak mizeren položaj. Istočasno je zagrozil, ako ne bo dosedanje vodstvo te manjšine, kar je je še ostalo, izpremenilo svojega toka in sodelovalo z liberalnim in progresivnim programom, iudi če pride ta od Roose-velta, ga bodo strmoglavili in postavili na vodstvo ljudi z večjim razumevanjem. ■-o—— GRKINJA BO TOŽILA INSULLA New York, N. Y. — Chiea-ški bivši utilitetni magnat Samuel Insull, proti kateremu je med seboj priskočite na pomoč, ako bi bila ena od njih brez izzivanja napadena. NAČRT ZA NOVE BOJNE LADJE Washington, D. C.__Kakor hitro se povrne predsednik Roosevelt domov iz južne 'parlamentarnega Amerike, se pričakuje, da bo jnjih bitk v severozapadnem, ta- jje prišlo do tragičnega mci- kozvanem univerzitetnem delu denta. Obmejna straža je tik mesta, na celo fronto, več milj j ob meji opazila dva neznanca, -Santiago Čile — Tukaj- od severozapada in daleč doli j ki sta zašla in nameravala, ka-šnje ženske so' vložile v parla- iP™ti jugozapadu. Vojna se jejkor vse kaže preiti čez mejo mentni zbornici oster protest! tako razvila v "moderni" veliki j v Bolgarijo. Ker se na poziv proti temu. ker so se v toza-|obse^ * v njej tudi igrajo vlo- nista ustavila, je straža po devnem zakonu določile naj-1*> vsa moderna sredstva- tan-predpisih streljala. Oba sta nižje Plače za ženske za 20 iki> artilerija, strojnice, zakop- bila zadeta m sta nekaj tre-odstotkov nižje od moških, jni in ročne granate. nutkov nato izdihnila Izkaza- Najbolj krvava bitka pa jejlo se je, da sta bila to 27 let-še vedno divjala, kakor že več ni Viktor Kole iz Kranja in dni prej, v univerzitetnem delu 29 letni Alojzij Perdan iz ne-mesta, pri čemer se izpreminja- ke vasi v kranjski okolici. Na jo v razvaline velika univerzi- mejo je danes prišla tudi že tetna poslopja. jsodna komisija, ki je uvedla podpisal ukaz, za katerega mu je za je dal poverilo zadnji nižje češ, da bi se v tem oziru ne smela delati razlika. — Rim, Italija. _ Mussolini je osupnil tukajšnje prebivalstvo, ko je v ponedeljek storil nekaj, kar se ni zgodilo že več let, namreč, da je iz poslopja šel peš v svoj urad, pri čemer se njim uvrstila povorka. kon- (vseh poslancev, gres, da se za ameriško bojno — Tokio. Janonska, Po- 1 omarico zgrade dve novi Kciif se je posrečilo, da je pre- vodila ameriška vlada lansko kar se je pričelo še zvonenje. iet0 neuspešno pravdo, potem, Ako k temu prištejemo še par ducatov vojaških band, skupi-he bobnarjev, trobentačev in ko ga .je po dolgem preganjanju po Evropi prisilila k po-vratku v Ameriko, se bo mo- Povrhu še divje vpitje navdu- ra] zagovarjati še pred feiih ljudskih mas, si lahko' Predstavljamo vsaj približno, kaka slika je bila to. Kakor se računa, je bilo eno obravnavo. Iz Grčije je v ponedeljek prispela semkaj, namenjena v Chicago, neka Helene Coyimzoglu, stara okrog had milijon ljudi na nogah |40 jet> ki pravi> da jj Insull ob tem času, željnih, da si Pribore vsaj kratek pogled na njegov obraz in na njegov Prikupni smehljaj, ki je men- dolguje za odškodnino, ko ga je z njegovo ženo vred vzdrževala v svojem stanovanju v Atenah skozi pet mesecev. da že po celem svetu postal}Nakopala si je s tem dosti sit- Blaven. Nekateri so čakali več Ur pred prihodom parnika, da bi si preskrbeli boljši prostor. Posebno navdušenje so kazale zlasti ženske; napolnile so vse nosti in stroškov, toda Tnsull, pravi ženska, je potem, ko je pobegtnil pred zaLsledujoqjiirfi ameriškimi vladnimi agenti na ladji Maiotis, katero mu je balkone ob ulicah in z njih 'tudi ona naročila, popolnoma obsipavale lloosevelta s cve- pozabil, da bi ji plačal za ujetjem, da so njegov avtomobil ne stroške Naravnost zametale s cvetlica-' mi. Ko se je pripeljal predsednik v ameriško poslaništvo, kjer mu je bilo prirejeno stanovanje za časa njegovega bi-vanja tukaj, je moral večkrat kopiti na balkon, da je odzdravil [ vzklikajoči * ljudski Množici. Kaj je pravzaprav dalo po-v°d za tak izbruh navdušenja hied prebivalstvom južne Ame-rike za predsednika Zed. dr-Zav? Saj so bile še do nedav-nega Zed. države vse prej kot Ml j ubij ene pri svojih južnih sosedah in "stric Sam" je bil prvi vrsti R00seveltu. Dalje pa ' natran kot nekak osvražen|vidi tukajšnje ljudstvo v pred-£uncist na zapadnem svetu.< °čividno vidi južno ljudstvo, moderni bojni ladji tekom prihodnjega leta, od katerih bo stala vsaka po 50 milijonov "Marjev. S koncem decembre namreč poteče veljavnost mednarodne pogodbe za omejitev oboroževanja na morju in angleška vlada je že objavila, da bo tako i nato z vso nasrlico "ačela graditi novo brodovie. Isto se nričakuje. da bodo stopile tudi druge države, in t*>-ko se čuti ameriška vlada prisilieno. da stopi v to blazno tekmo. -o- "BANK NIGHTS" PROTIZAKONITE Chicago, 111. — Drugim vplivnim osebnostim, ki so obsodile denarne nagrade, katere dajejo tukajšnja gledališča svojim posetnikom, se je pridružil tudi državni pravnik Kerner, ki je v ponedeljek povdaril, da se s temi "bank nights" krši zakon, ki prepoveduje žrebanje. SMRT PREDSEDNIKOVEGA STRAŽNIKA Buenos Aires, Argentina. — Med tem, ko je v ponedeljek zvečer bil na plesu v nekem tukajšnjem restavrantu, se je nenadoma zgrudil mrtev na tla 55 letni August Gennerich, ki je prispel s predsednikom Rooseveltom kot njegov tele. ni stražnik. V tej službi pri Rooseveltu je bil Gennerich že od leta 1928 in je spremlj. predsednika na vseh potovanjih. J a so Zed. države izpremeaile v zadnjih par letih svojo go- ^ spodovalno politiko med njimi, j to 80 ob a kar pripisujejo zaslugo v sedniku tudi predstavitelja pra ve demokracije in obenem boritelja za pravice nižjih slojev. Zato si je pridobil srca vseh in sprejemu ljudje tudi javno pokazali. prečila napad na min predsednika Hirohita. ter je aretirala nekegra moškega, pri katerem je našla kos dmamita in neko bodalo. Izrazil se je. da se je hotel nad Hirohitom maščevati, ker ta ni upošteval neke peticije. DVOMI O TIHOTAPLJENJU INOZEMCEV Chicago, 111. — J. E. Hoover, načelnik federalnega urada za preiskave, je pred nekaj dnevi izrazil mnenje, da vsako leto pride v Zed. države tihotapskim potom okrog 35,000 inozemcev. O točnosti te izjave pa je izrazil dvom tukajšnji iniigracijski direktor Schlotfeldt, ter v svojem govoru > pretekli i ponedeljek povdaril, da se mu ta številka zdi previsoka. Kakor on računa, je dejal, je točasno v celi Ameriki samo kakih 100,000 takih inozemcev, ki so podvrženi deportaciji. Kakor poroča poveljstvo vladne armade, so njene čete napredovale na jugozapadu in so se zopet približale mestu Toledo. Tudi na severnem španskem bojišču, pri mestih Bilbao in Oviedo, trdi vlada, da je njena armada zavzela par postojank. Nasprotno pa so uporniški aeroplani ponovno obiskali mesto in vrgli več bomb, a so jih vladni aeroplani pregnali. -o- NEMČIJA TRGUJE Z OROŽJEM Ženeva, Švica. — Iz urada Lige narodov je v ponedeljek izšla obtožba proti Nemčiji, preiskavo. Pri obeh so našli popolnoma pravilne dokumente in po 400 Din. Še včeraj sta bila v neki vasi blizu Cari-broda, kjer sta se razgovarja-la s kmeti in izjavila, da potujeta v Caribrod. Bila sta v Beogradu pri nekem zdravniku iz Slovenije, ki jima je dal na pot tudi vozne listke za železnico in po 500 Din. 3otovala sta kot turista, zdi se pa, da sta res nameravala preiti preko meje v Bolgarijo. -o- Nevaren požar pri Kamniku Kamnik, 10. nov. — Na cesti ki vodi preko Nevljice proti Mekinjam stojita dve šupi, da trguje z orožjem in s tem i^st tovarnarja usnja Ivana javno krši določbe mirovne Polaka iz Kamnika. Na do-pogodbe. Tako je lani proda- (Slej še nepojasnjen nacm k la orožja za štiri milijone do- listal požar v supi, kjer je j imel g. Franc Vavpetic iz | Kamnika nakopičeno veliko zdravilnih larjev. STROGA KAZEN ZA AVTOMOBILISTA Moskva, Rusija. — V Rusiji se ne izkazuje nikako usmiljenje pijanim avtomobilistom. To se je pokazalo preteklo ponedeljek, ko je bil neki Sia Jatzun obsojen na smrt, ker je v pijanem stanju z avtomobilom ubil dve osebi. STAVKARJI SI PREGANJALI DOLGČAS Francosko delavstvo je iznašlo novo vrsto stavkanje, ki se je kaj hitro priljubila tudi med ameriškim delavstvom. Namesto, da b i s piketi oblegali tovarno in se pretepali s policijo in stavkokazi, stav-kujoči delavci zdaj enostavno za sedejo tovarno in s tem preprečijo obrat. Gornj.a slika kaže prizor s take stavke v South Bend, Ind., kjer si stavkarji v tovarni krajšajo ča s z godbo. Stavka tukaj se je pred nekaj dnevi končala. množino raznih planinskih zelišč, ki jih uporablja za izdelavo raznih zdravilnih čajev. Suho leseno poslopje je bilo namah v plamenih in je pogorelo do tal z vsem, kar je bilo v njem. Požar je nato objel še poleg stoječo, deloma, zidano šupo, v kateri je imel g. Pollak skl? idišče suhega čresla, ki ga i uporablja v svojem obratu za izdelavo usnja. Tudi tu se je požar razširil z neverjetno naglico, vendar so gasilci ki so takoj prihiteli na. pomoč, mogli rešiti del šupe. Skoro polovica strehe je ostala nepoškodovana, ali je čreslo, v vrednosti okrog 30.000 Din ostalo neuporabno. Precej visoko je ocenil svojo škodo g. Franc Vavpetič, ki trdi. da so bila zdravilna zelišča vredn-okrog 150.000 dinarjev. Zavarovan je bil g. Pollak za šupe in čreslo skupno za 40.000, g. Vavpetič pa samo za zelišča za 100.000 Din. Kako je požar nastal, bo ugotovila preiskava. -o- Dve domačiji uničeni Poljčane, 10. nov. — V Levi-ču nedaleč od Poljčan je nedavno noč nastal požar ki je uničil dve domačiji. Goreti je začelo najprej v gospodarskem poslopju posestnika Keguja Ivana. Nekaj trenutkov zatem je zaža- relo gospodarsko poslopje posestnika Cernejška Ivana, ki je z novozgrajeno hišo prav tako postalo žrtev požara. Keguju je uničil ogenj tudi več ton slame, sena, obleko, razno gospodarsko orodje in drugo; Cernejšku pa je poleg poslopij zgorelo 12 ton sena, čebelnjak s 26 Žnidaršiče-vimi panji in nekaj sodov s pi-jaco. i *«i Kakor sodijo domačini je bil ogenj podtaknjen, saj je požar v obeh poslopjih nastal skoro hkratu, in sicer je začela goreti slama, ki je morala biti polita s petrolejem ali bencinom, ker je ogenj neverjetno hitro objel svoje žrtve. Tukajšnje orožništvo je nekega osumljenca že aretiralo. -o- Gorelo tudi pri Grosupljem Grosuplje, 10. nov. — V noči na 7. t. m. je na Udju pri Št. Juriju je upepelil požar posestniku Okornu Francu skedenj, v katerem je bilo do 3000 kg sena in slame, in posestniku Vidicu Antonu hišo in skedenj. Obema je zgorelo tudi precej gospodarskega orodja. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Marija Barta, zasebnica stara 24 let. .— V Celju je umrla Marija Cafuta, zasebnica slara 44 let. — V Tacnu pod Šmarn,> goro je umrla Polona Novak, vzorna krščanska žena. — V Vur-•bergu je umrla Marija Piipis, soproga sodnega oiicijala v Mariboru stara 50 let. -o- Živinska bolezen V nekaterih krajih Dolenjske, zlasti v šentjurski dolini, se je pojavila bolezen goveje živine, imenovana pljučni prisad, ki je pobrala že nekaj glav živine. Na delu se ponesrečil Iz vasi Mali vrh v občini Šmarje pod Ljubljano so pripeljali v ljubljansko bolnico 67 letnega Matevža Puša. Puš je delal v gozdu, kjer je med delom padal in se nevarno poškodoval. Pretresel si je možgane in njegovo stanje je precej nevarno. -o- Žalostna smrt božjastnega dekleta V Toplicah pri Zagorju je že nekaj let bolehala za božjastnimi napadi 35 letna Angela Koritnik. Nekoč se je prestrašila hudega psa in od takrat j« imela stalno božjastne napade. Pred kratkim jo je zopet napadla božjast in jo vrgla na tla. Pri tem je reva tako nesrečno padla, da si je zlomila tilnik in je bila čez nekaj trenutkov že mrtva. Mati, ki je slišala ropot je sicer takoj pritekla, toda našla je hčer že mrtvo. -o- Širite amer. slovenc* 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 3. decembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina.* ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto_________ Za pol leta----- Za četrt leta--------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6 00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta ...........1-75 Posamezna številka _________3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. , Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year----- For half a year___ For three months-- ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year___3.00 For three months............1-75 Single copy____________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ P. Bernard: Bičajo, bičajo, bičajo že. Le še kaj več takih kot je on bi potrebovali. Tudi stra-banski katoličani ga spoštujejo in radi ga imajo kot svojega očeta, zato ga pa tudi povabijo med se. John Pelhan VI. ' TUDI ŠPANIJA IMA VELIK ARZENAL ZA PONAREJENE BlCE, IZ KATEREGA SE ZALAGAJO NASI BIČARJI, BICARJI, BlCARJI. 1. Ali zdaj že vsi veste, zakaj je bilo na Španskem razdejanih toliko cerkva in pobitih toliko duhovnikov in dragih katoličanov? Zato, pravijo, ker so bile cerkve trdnjave ustašev, duhovniki pa poveljniki zahrbtnih naskokov na vojsko, ki je ostala zvesta "ustavni" vladi. O tem piše vatikanski list "Osservatore Romano" takole: Ali so bile vse razdejane cerkve poprej trdnjave? Kako to, da so vladni vojaki našli na oltarjih razdejanih cerkva križe in relikvije, ne pa pušk in strojnic? Ali je bila trdnjava tudi tisti krasni kip Kristusa Kralja, ki so ga vladni vojaki prevrtali s kroglami iz pušk? Obenem piše isti list, da je bila španska vlada uradno pozvana, naj izda izjavo, v kateri naj obsodi one, ki so v njenem imenu tako strahovito divjali in morili in uničevali katoličanstvo. Povedano je bilo vladi, da se ves civilizirani svet zgraža nad španskim divjaštvom, zato naj vlada nikar ne ustvarja vtisa, da ima ona na vesti vse tiste grozote. Toda španska "ustavna" vlada se na to ni ozirala in ni hotela dati take izjave. Potemtakem je pred vsem svetom prevzela vso odgovornost za vsa divjaštva njej zvestih čet in druge druhali. 2. Istotako se v dnevnem časopisju neprestano ponavlja trditev, da so vladne vrste čuvarice demokracije, usta-ši pa predstavniki fašizma in absolutizma. Trdijo, da je bila "ljudska vlada svobodno" izvoljena, torej povsem ustavna vlada, zato so Francovci naredili grd zločin, ko so se lotili boja zoper tako vlado. Resnica pa je, da so se vršile volitve vse prej ko na "demokratičen" način. Komunisti so med volitvami pa-radirali po cestah v oboroženih avtomobilih. Kandidatje desničarjev pogosto niso smeli zborovati in govoriti volil-cem. Izidi volitev so bili marsikje razveljavljeni, ker so bili preveč ugodni za desničarje, premalo ugodni za levičarje. Na ta način so si levičarji zagotovili večino v parlamentu, v resnici pa kljub vsemu terorističnemu postopanju niso dobili večine. Dejstvo je, da je večina španskega ljudstva volila zoper vlado. Levičarjem je deloma pomagal terorizem, zavoljo katerega so mnogi tudi ostali doma, ki bi drugače volili desničarje. Deloma, kot že rečeno, jim je pomagalo potvarjanje volilnih rezultatov. Dalje jim je bil na roko volilni zakon, ki je po čudnem proporčnem sistemu delil sedeže v parlamentu. Poleg vsega tega je dosti pripomogla needinost opozicije, ki je sicer volila proti vladi, ni pa imela svoje enotne fronte. Tako ostane zgodovinsko dejstvo, da sedanja levičarska španska vlada nima za seboj večine naroda, čeprav se poteguje za naslov "ustavne" vlade. Iz vsega tega je lahko razvidno, koliko pravice ima, da se naziva "ljudska" vlada in "čuvarica demokracije". Kljub tem dejstvom, ki so zgodovinsko resnični, je v našem nasprotnem tisku zopet in zopet najti vse polno simpatij za to "ljudsko in demokratično" špansko vlado, ki je bila "izvoljena po svobodni odločitvi španskega naroda." Med te in take simpatičarje se je uvrstila celo "Ameriška Domovina" v Clevelandu, ki menda misli, da se resnica naredi na ta način, da ljudje neko zmoto stokrat ponove, pa postane iz nje zgodovinsko dejstvo. In če nekdo vrhu tega še nekoliko biča, biča, biča, pa je resnica postala zmota, zmota pa resnica. 3. Kakor je bila španska vlada "demokratično" izvoljena, tako je tudi prav "demokratično" vladala že v tistih mesecih, ko civilne vojske še nikjer ni bilo. Takoj ko je ta vlada sedla na svoje stolčke, je bila samo maska, za katero so imeli rdeči izvesti sovjetiziranje in teroriziranje Španije. Kako pa gre to skupaj z ljudsko voljo? Saj niti tisti, ki so res prostovoljno dali glasove levičarjem, niso s tem zahtevali boljševiške Španije, razen primeroma majhnega števila organiziranih boljševikov. (Saj še v nam nasprotnih listih zatrjujejo, da je bilo takrat samo 15.0&0 organiziranih komunistov!!!) In vendar je ta manjšina imela v načrtu, da čimprej vrže tisto "ljudsko in svobodno izvoljeno" vlado. Ako bi jo mogli tisti komunisti vreči, potem bi bilo seveda vse prav! Ce se večina upre, je zločin, če bi to naredila manjšina — samo da je "rdeča" — je dobro delo!!! In kako je tista vlada čuvala "demokracijo" pred pri-četkom civilne vojske? V juniju 1986 so kortezi ugotovili pred vso javnostjo sledeča dejstva. V štirih mesecih po volitvah je bilo do tal porušenih 160 cerkva, 10 uredništev, 68 katoliških centralnih uradov. Ubitih ali ranjenih je bilo 1556 vladi neljubih oseb. In vse to je "demokratična" vlada mirno dopustila. Še z mazincem ni mignila, da bi preprečila taka PISMO iz STARE domovi-nasilstva. j NE Kljub vsem tem zgodovinskim dejstvom se razglaša in i Birčna vas, Jugoslavia proslavlja španska vlada za "čuvarico demokracije" in vsi, j Kel. mj je moja sestra, Mrs. ki se ne potegujemo za to vlado, smo največji reakcionarci, Frances Vovko iz Blaine, Ohio, burbonci, fašisti . . . j naročila vaš list, "Amerikanski Zato nam seveda ne gre nič drugega kot bič, bič, bič. j Slovenec" kar za poldrugo leto; Toda resnica ostane resnica. Ni ga biča pod soncem, ki ,in ker ona želi' da nbi tudl Jaz?°" bi io moe-el suraviti s sveta slal vanj vsaj en dopis' se 0 t3i jo mogel spi aviti s sveta. yem njeni želji) da primem per0 v svojo neokretno roko. Vas g. urednik prosim za potrebni prostor, v vašem katoliškem, dobro urejevanem listu. Zavedajoč se, da te moje vrstice še daleč niso sposobne za v tisk, ampak jih boste morali najbrže prepisati. Tolaži me edino zavest, da ste kako Prosveto. To je golo na- saj to je v duhu katoliške akcije. tolcevanje. pa to je bilo že v;in sv> Pavel je rekel: "Opomi-listih objavljeno. Le to še re- |njajte drug druzega itd." Rad bi čem in potrdim, da je Mr.jvam nasiikal brezverce v taki Anton Grdina vzoren katoli- j lučij kakor v reSnici so. čan in narodnjak. Kar on po-1 y nj-jh jeziku se imenujejo, ve, je, kakor bi s kladivom |naprednjaki, prosvitljenci, svo-pribil in kar pove tudi doka- bodomisleci; sploh napredna GLASOV! S PENNSYLVANJ-SKIH FARM Canonsburg-Strabane, Pa. šele sedaj pridemo na pravo točko, ker prvi moji trije dopisi so bili le nekak predgovor temu, kar mislim sedaj povedati. Zakaj sem jaz na vrh tega dopisa zapisal Canonsburg-Strabane ? — Zato, ker sem na Strabane bival celih 17 let, devet let sem pa že Canon-sburgčan, prvi sosed straban-skih Slovencev. Zato sem pa lahko vesel in ponosen, da me g. Zidanšek zraven ne prišteva. Sicer pa, g. A. Zidanšek še slutil ni, da bo njegov dopis iz Prosvete v Amerikan-skem Slovencu in sicer na častnem mestu v Pisanem polju in da ga bo ravno tisti človek či-tal, ki ga je pred 14 leti na in za tiste, ki so že umrli. Strabanski katoličani ne pri-rede nobene večje prireditve brez sv. maše, ali brez božjega blagoslova, in ob vsaki več-i prireditvi povabijo duhovnike in so ponosni na svoje duhovnike, če so ti navzoči med njimi. Strabanski katoličani so odprtega srca, nobene prošnje ne ovržejo, ne da bi dali revežem kake miloščine. Letos je tam tudi ustanovljena Slovenska Ženska Zveza, kar je tudi hvale vredno. — Strabanski katoličani so pa tudi narodni v pravem pomenu besede. Le poglejte, kako otroci na kaki večji prireditvi nastopajo v slovenski narodni noši in kako v čistem slovenskem govoru deklamirajo in pa kako lepo slovensko zapojo, kakor da bi hodili v slovensko Strabane iz hiše zapodil, pa jg0lo. Ob otvoritvi desetletnice ne kot socijalista ali komuni- dr sv< jeronima, ste slišali, sta, ampak kot največjega kaj je povedal o njih glavni brezznačajneža. G. A. Zidan- ctajnik Mr. Joseph Zalar: Ti leto se bere sv. maša za žive itaceSa dela že navajeni. Mislim, da mi boste storili to uslugo. Dragi rojaki in rojakinje,, po-sedno še vi, ki ste naročniki in naročnice katoliškega dnevnika fronta, in najrajši bi se pa imenovali veleumi človeškega rodu. Katoliške kristjane obojega spola, ki se niso prodali z dušo in telesom, satanu in njegovemu napuhu, pa imenujejo v njihovem jeziku nazadnjake, mračnjake, strupence, slaboumneže, farške podrepnike, bajkoverne-že, in kdo ve kako še. Zdaj pa poglejmo v resnici v oko, in videli bomo kaj so. Predno pa nadaljujem, moram vam povedati, par prilik. Kristus je povedal svojim učencem nekoč tole priliko: Bil je nekoč bogat gospod, in ko je šel na tuje, pokliče svoje služabnike, in izroči prvemu pet talentov, drugemu dva in tretjemu en talent. In pravi: "Kupčujte s tem denarjem. Ko se vrnem, bom zahteval denar nazaj in obresti od denar-pa." Po dolgem času se vrne gospod, in tisti, ki mu je izročil pet talentov, je pridobil še pet drugih. In gospod mu pravi: Prav dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom postavil čez veliko, pojdi v veselje svoj ga gospoda. In tisti, ki mu je dal dva talenta je pridobil še dva med Slovenci Ameriki po Am. -Slovenca, in ki se še držite druga> in gospod mu je govoril sv. katoliške cerkve, katero je Kristus božji sin, postavil na Petrovo skalo, srčno pozdravljeni. Vi ste ponos katoliške matere Slovenije. Najprvo pa vam moram povedati, kaj se mi vse do-pade v vašem katoliškem listu. Prav vse me zanima, zanimajo me predvsem vaše volitve predsednika, pravilno pojmovanje svetovne politike, razni podlistki, razne novele, vaše domače življenje in gibanje. Še prav posebno pa, poglavje pod "Pisano polje", kjer neki g. M. Trunk, iste besede. Tisti pa, ki je prejel en talent, ga je pa zakopal. In gospod se razsrdi nad tem hlapcem in ukaže mu zvezati roke in noge, in ga vreči v vnajno temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Ta prilika našega Odrešeni-ka pomeni pa to, da Bog v svoji modrosti ni dal vsem enako milosti, da bi mogli vsi enago razumeti božje kraljestvo, in skrivnosti sv. resnic. Kdor pa je več dobil, se bo od njega tudi več tirjalo in tudi, če je malo dobil, v eni zadnjih številk, sem celo' bo tudi tisto z obrestmi nazaj zvedel, da je to katoliški žUp- - zahtevalo. nik, odgovarja nekemu g. Mole- j Druga prilika je pa iz dana_ še k še "čifuta" prekosi, ko poleg tega, da je zastopnik svobodomiselnega časopisja, zraven še križce in svetinj ce prodaja. Tak človek je stokrat slabši kot svobodomislec. — Tako tudi v drugem ne bo tako, kot g. Zidanšek opisuje. A. Zidanšek pač kuje kapital v svoje namene in zdi se, da je poučen od kakega večjega generala. Bil sem, kot sem že zapisal, 17 let med strabanskimi katoličani. Bil sem dolgo vrsto let tajnik dr. sv. Jeronima in zastopnik Amerikanskega Slovenca in Ave Maria. Torej v dno duše poznam strabanske katoličane, veliko bolj kot jih pozna g. Zidanšek. Na Strabane sta dve društvi, ki spadata h KSKJ. Oba društva do-ibita skupaj za velikonoč ka-' kega slovenskega duhovnika ter opravijo skupno spoved in prejmejo sv. obhajilo in vsako otroci so pa pristni Slovenci. Čast njihovim staršem, ki jih tako lepo učijo! —■ Pa poglejmo še tu rojene predsednika in tajnika dr. sv. Jeronima, če niso zares narodni ter delajo za narod. Dalje poglejte še naprej tajnico dr. Kraljica Majnika in ob enem tajnico SŽZ. Kot 12 letna deklica je prišla v to našo deželo; in kdo bolj dela za vero in naš slovenski narod kot ona? Ne vem, morda ima g. A. Zidanšek črna očala, pa vse črno vidi in nič ne misli, da je vse črno, pa ni vse črno. — Pa, kaj bom še naprej pisal, saj sta tam dva zastopnika Amerikanskega Slovenca na straži in vem, da ne bosta vsega tega kar tako na lepem v žep utaknila. — Toda še nekaj. Ozrimo se malo na govor Mr Grdinata. Ni res, da bi bil on z najmanjšo besedico omenjal ku, ki je urednik nekega lista, ki se imenuje "Prosveta" na njegove brezverske zablode. Dragi rojaki in rojakinje. Kaj naj vam pišem, da vas bo zanimalo? Ali naj vam popisujem razne nezgode, ujme, nesreče, požare, tatvine, hudodelstva? Ali naj vam popisujem krizo v starem kraju itd. Veste kaj o vsem tem vas obvešča "Slovenec", da ste o vsem tem bolje poučeni kot jaz sam. Ali naj vam popisujem novosti iz rojstnega kraja, to bi zanimalo le par oseb, ker to bi bilo le lokalnega pomena. Kaj naj vam toraj pišem, da sestro zadovoljim ker to zahte- šnjega življenja. Gotovo ste bili že navzoči, ko je kakšen brezverec brezversko govoril, tajil dušo, Boga in posmrtno življenje.' Nekateri so zmajevali z glavo, Poroka Strabane, Pa. — Zakonsko zvestobo sta si obljubila dne 25. nov. v cerkvi Matere božje na Cecil, Pa., Mr. Andrew Turk in Miss Barbara Zupančič ; ženin biva v Strabane, Pa., nevesta pa v Bishop, Pa. Ženlitovanjska gostija se je vršila na nevestinem domu v Bishop, Pa. Tovariši in družice so bili: Mr. Joseph Drenik in Miss Agnes Zupančič, John Zupančič in Kollijeski, Steve Lombardi in Edith Zupančič, Rudolph Zupančič in Justine Češnik. -— Mnogo sreče v zakonskem stanu. Kratke vesti iz Clevelanda ^ Cleveland, O. _ V soboto 28. novembra sta se v cerkvi Marije Vnebovzete poročila Mr. Anton Planinšek in Miss Anna Wolf. — Na operacijo se je podala v Glenville bolnišnico Mrs. Rose Tofant. — Rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Anthony Strniša na Thames Ave. in jima pustile krepkega fantka. — Enako so se oglasile tudi pri družini Mr. in Mrs, John Fortuna ter jiha pustile čvrstega sinka. Nesreča rojaka Calumet, Mich. — Poznani rojak Anton M urn je pred kratkim dobil občutno poškodbo, radi katere je moral v Memorial bolnico na Lati-rium. Delal je z drugimi delavci z motornim vozičkom po tračnicah. Blizu Oscole je pa padla ena tračnica z voza, zadela nek kamen in zopet odletela na voz, kjer je zadela Murna in še nekega drugega delavca. Murnu je zlomilo kost na desni strani života. Poškodba je sicer huda, Vendar ne smrtnonevarna. V večnost so odšli . , . , . . . r-.V Clevelandu, O., je nekateri celo ugovarjali, a neka-jumrl Alojz Rojc y staro kar ima je napravil. T.ir&tti jima' je pa zagrozi!,' la pf se cuk-.it udereta v niegovo deželo, ju lio. hujše kainova,' kot seuaj. "Tarzan je močan in pravičen, zato varujte se ga," je Se zaklical obema zvezanccma ter Se nato obrnil k poveljniku Muv.iru. "Spravi vse ukradene ženske varno nazaj, nato pojdi za me-iioj laz moram hiteti, da se ,• ostanem z mladima gospodoma. Ne smem dopustiti, da bi bila sama. Njuna varnost je v mojih rokah . . " . . . Toda, v tem trenutku je bila varnost mladeuičev Dicka in Doca v rokah Previdnosti; Kadar sta oba bila prepričana, da se bo železniški voz prevrnil, je ta naenkrat obstal. Oba fanta sta po zgledu drugih potnikov, ki so bili prav tako prestrašeni, izstopila. Radovedna sta bila, kaj je povzročilo nesrečo. Kakor se je kmalu izkazalo, je vlak skočil s tira, kar ni nič posebnega, ker i voxil s precejšnjo brzino. Kakor sta mislila Dick in Dock, bo vzelo nekaj ur časa, predno vlak zopet vpostavijo na tirnice. Nista hotela opazovati lega dolgočasnega dela, ampak sta se brezskrbno odpravila da nekoliko pogledata džunglo. Četrtek, 3. decembra i.936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 WPA POKLICNI TEČAJI POMAGAJO NEZAPOSLENCEM Več kot četrt milj ona ljudi je vpisanih v brezplačne poklicne tečaje (vocational classes), ki jih WPA upravlja kot del svojega Emergency Education programa. Ti tečaji pomagajo odpravljati nezaposlenost s tem, da napravljajo delavce sposobne za posebno delo. Mladim ljudem se daje pouk v strokah, za katere je takojšnja potreba delavcev; delavci, ki niso držali koraka s tehničnim napredkom v njihovih industrijah, se izurjajo, tako da morejo nadaljevati svojo zaposlitev ali pa dobiti boljši zaslužek ; nezaposlenim delavcem v industrijah, kjer so stroji izpodrinili človeka, se daje poduk za izvežbanje na drugih poljih, kjer je lažje dobiti delo. WPA tečaji, katerih 5000 učiteljev dobiva plačo iz federalnih skladov, dopolnjujejo redne strokovne šole, kakršne upravljajo že mnogo let mestne in državne šolske oblasti. Ker poseb- nim osebam, ki hočejo zboljšati svojo izurjenost potom nadaljevalnih tečajev. 4. Poljedelska vzgoja. Ogromen program za pomoč farmarjem se strani WPA učiteljev izvaja s sodelovanjem poljedelskega departmenta in drugih vladnih uradov. Ta program pomaga farmarjem, obubožanim vsled suše in depresije, da si povečajo svoje dohodke potom znanstvenega poljedelstva, in nudi fantom na deželi potrebno vežbo, kakor tudi nezaposlenim mestnim delavcem, ki so se zatekli nazaj na deželo. Farmarjem se daje poduk v novih poljedelskih programih, kontroliranju erozije prsti, farmskih financah in modernih poljedelskih metodah. Poleg vodstva tečajev in vzpodbujanja k razvoju farmar-skih forumov in debatnih skupin, so WPA učitelji pomagali DELO S SOCI.TALNIM ZAVAROVAN TEM Cela armada federalnih uslužbencev je bila zadnje dni zaposlena, da je odpošiljala sirom dežele tiskovine za registracijo delavcev za novo socijalno zavarovanje. Izpolnjene tiskovine se morajo vrniti do S. decembra. sv Mohorja cele občine v reševanju njihove-na svrha teh tečajev je izvežbati ga problema glede živeža. Občin-moške in ženske z ozirom na se- ski vrtovi za zelenjavo, obdelo-danjo nezaposlenost, imamo ka- vani pod vodstvom teh učiteljev, kih 500 različnih vrst teh teča- pridelujejo živež za družine na jev zadosti prožnega značaja, da relifu, dočim se iz prebitka nase prilagodijo lokalnim potre- pravljajo konserve za zimsko bam v vsakem posameznem kra- rabo. V več kot 100 občinah v ju. V glavnem pa spadajo k sle- državi Georgia so bila ustanov-j* nenadoma umrl dečim štirim skupinam: Ijena središča za napravljanjej^ n____;i...... 1. Obrtna in industrijalna konserv v prosto rabo za druži vzgoja. Po potrebi v dotičnem ne na relifu in so se tako konser- znam kraju in, ako so na razpolago virale velike količine živeža, izurjeni učitelji, daje se poduk. Stalno večje število ljudi je v raznih panogah obrti, indu- bilo v stanu zagotoviti si delo Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra. 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS Odbor za leto 1938: Predsednik: Leo Mladich, 1941 VV. 22nd Street. Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 \V. Cullerton St. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118. W; 21st PI., Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak Rd.; Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place; John Mlakar, 1952 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od ti do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar /se plačuje po 5Qc na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Roiaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. 'II 0<>(>0<>^00<>0<><>00<>\>00OOO^C<>0000000-00000000 IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. ^illll!lllll!ll!lll!illllll!llll!lll!llllllll!lllll!!lll!lll!!llllllllllll!ll IIIIOlfllllllUilllllllllllllM..................................................................................... žrtev znanosti Na poti k nekemu pacijentu, ki ga je hotel obiskati ponoči, na Dunaju ob krmilu svojega avtomobila rontgenolog, primarij in vseučiliški docent dr. Sritz Ei-sler. Nekoliko dni prej je bil ležal zavoljo težke hripe, a še . , . , . i preden je dobro ozdravel, je atrije in inžemrstva. Novejše in- ravno vsled izvezbanja v teh po-|z&^ gpet vrgiti gvojo s]užbo. dustrije so zastopane, pa se daje klicnih tečajih. V mestu Spoka- j N. ugotovljeno da ]{ je poduk v vsaki vrsti radio-dela, ne je sedmorica članov tečaja za nenadna ^ y ^ od risbe do operiranja prezra- Diesel inzenirstvo, zapustilo me- \ ^ g ki ge .. je M čevanja (air-conditioning) m sto, ker jim je bilo ponujeno • lo v tej novi stroki. Iz enega v zrakoplovstva. 2. Gospodinjska vzgoja. Žen-'razreda za radio-operiranje skam in dekletom nudijo se te- New Orleansu si je 17 učencev -čaji v vseh panogah gospodinj- priskrbelo licence za brezžične stva. Nekateri izmed teh tečajev operatorje in dobili so delo takoj, imajo namen pomagati ženskam, V mestu Oakland, California, je katerih sredstva so omejena, do 100 nezaposlenih "welders" do-bolj uspešnega gospodinjstva, bilo poduk v novih metodah Drugi so strokovni tečaji za ženske, ki se hočejo vzdrževati z delom kot izurjene hišne, šivilje, delavke v hotelih, praktične bolničarke ali gospodinjske pomočnice. Z ozirom na veliko povpraševanje po izurjenih hišnih delavcih, so ženske in dekleta, ki so dovršile te tečaje, zlahka našle delo. 3. Trgovska vzgoja. Vpisovanje v te tečaje je omejeno na osebe, ki si ne morejo privoščiti izvežbanje v rednih trgovskih šolah. Ti tečaji so v pomoč mladim ljudem, ki se pripravljajo za pisarniško delo, in nezaposle- svarjanja kovin s plinom in ace-tilenom, da so mogli dobiti delo pri gradnjih novih velemostov v San Franciscu. Ljudje, ki so bili izpodrinjeni iz obrti, katere so se skrčile ali so popolnoma izginile, so bili po nasvetu WPA učiteljev prestavljeni na nova uspešna polja. Na stotine nezaposlenih ljudi v Co-loradu, Idaho in Oregonu je bilo vpisanih v tečaju za površinsko kopanje rude (placer mining) in prospektiranje in se sedaj preživljajo s kopanjem zlata in srebra, na katerem polju ni nikdar strahu preprodukcije. posvetil, vendar pravijo zdravniki, ki so ga dobro poznali, da bi ga niti še ne premagana hri-pa niti slabotno srce ne spravilo v grob, da ni bil z dolgoletnim delom v rontgenskem laboratoriju zelo oslabil svojo telesno odpornost. Smatrati ga je za posredno žrtev žadkov, ki dajejo mnogim zdravje, a ki so obenem uničili že toliko mož, ki so posvetili svoje življenje raziskovanju zdravilnih in drugih u- tegnil je le parkrat na njo, na kar je raje zopet posegel po pipi. -o- STAVKARJI "SFIKSALI" POLICISTE Columbus, O. — - Pred tukajšnjo tovarno D. L. Auld & Co., je bilo v sredo postavljenih 80 policistov, ko je v tovarni izbruhnila stavka in so piketi s kamenjem obmetavali stavkokaze. Preko dneva se je pa nato zbralo večje število stavkarjev na prazni loti nasproti vhoda v tovarno. Ko so jih hoteli .policisti razgnati, so nasprotni ti ukazali policistom, naj se z lote poberejo. Izkazalo se je pozneje, da so stavkarji vzeli v najem tisto loto. Lokostrelca. Drugo in trs L; o je odkril Šved Tamm. Doslej nc morejo o njej povedati še nič podrobnejšega, ker ovira slabo vreme vsako opazovanje. V Orlu so v zadnjih letih v ostalem odkrili že več novih zvezd, po 1. 1899. je sedanja že četrta. 1919. so odkrili sploh najbolj svetlo novo zvezdo, kar smo jih kdaj poznali. Orel je eden izmed najbolj gostih predelov Rimske ceste in tako ni čudno, da se tu tako pogostoma pojavljajo zvezde, ki ostanejo vidne za nekaj časa in potem ;pet izginejo. --o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am Slovenec!" Tem potom se vas vabi, da se gotovo vdeležite naše letne seje, ki se bo vršila v nedeljo dne 6. decembra 1936, točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Gotovo ni potrebno vam pisati o važnosti letne seje, zatoraj'je vaša dolžnost, da se gotovo vdeležite. To je zadnja seja letos, zato-raj prosim vse one, ki ste dolžni, da gotovo poravnate svoj dolg. Na dnevni red seje pride volitev odbora, razmotrivanje o pravilih, itd. Iz tega je razvidno, da se bo seja zavlekla, zatoraj prosim vsakega člana, zlati one, ki blizu živite, da pridite vaš ases-ment na dom plačati, kajti med sejo se ne bo pobiral denar. Na razpolago sem vsak večer od srede naprej in sicer po pol osmi uri. V soboto od treh naprej in v nedeljo po pol osmi sv. maši. V nedeljo dne 24. januarja bo naša Družba imela svojo zabavo. Več o tem pozneje. Z sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajnik 2113 W. 23rd St. BOLEZNI NEKDAJ IN SEDAJ Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Ko je predsednik Washington 1. 1789 izdal prvi proglas, da se po vsem narodu proslavi Dan zahvale, zdravništvo ni bilo napredovalo velil o v borbi proti boleznim; celo 75 let kasneje, ko je presdednik Lincoln ustanovil četrti ali zadnji četrtek novembra kot narodni praznik, so bile la omejena, sladkorna bolezen je prišla pod kontrolo in ravno tako oni stari sovražnik človeštva — sifilis. Trebalo je mnogo let, predno so se ljudje prepričali, da se bolezni dajejo preprečiti, in ker ljudje postajejo čim dalje bolj zdravstveno zavedni, bomo doži- KOMUNISTI GROZE LJUDSKI FRONTI St. Etienne, Francija.— Ako ne bo vlada min. predsednika Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W činkov teh žarkov. Lansko leto Bluma izpremenila svojega so v Hamburgu odkrili sporne-'stališča napram španski vladi nik vsem rontgenologom, ki so'in še naprej branila, da bi se padli kot žrtev svojega lastnega orodja, žarkov. 160 je do danes takšnih žrtev znanosti. OTROK PUŠI DEDOVO PIPO Fairview, N. J. — Mali Joseph Noon je izreden dečko. Star je šele 22 mesecev, toda odbija ti dim iz koruzne pipe prav kakor njegov ded, katerega pipo tudi rabi. Kakor pravijo otrokovi starši, ,je sinček začel kaditi pred tremi meseci; videl je kadečo se de-dovo pipo in pričel vleči na njo. To mu je tako ugajalo, da mora imeti zdaj vsak dan po dve pipi, in strašansko kriči in joka, ako jih ne dobi ob svojem času. Starši so mu nekoč ponudili cigaro, toda po^ tej pošiljala pomoč, se utegne razbiti francoska radikalna ljudska fronta. To je zagrozil preteklo nedeljo na nekem tukajšnjem shodu vodja francoskih komunistov, Thorez, rekoč, da bodo komunisti prenehali podpirati vlado. Ako se to zgodi, bo Blum prisiljen resignirati, kajti brez komunistov ne bo imel večine v parlamentu. -o- NOVA ZVEZDA V ORLU Švedski astronom Tamm, ki je že v preteklem septembru v o-zvezdju Orla odkril novo zvezdo, še neznano zvezdo sedmega reda. re neznano zvezdo sec1,.nega reda. To je v najnovejšem časa 2c tretja nova zvezda. P.vo so našli pred nekoliko tedni v ozvezdju epidemije nalezljivih bolezni še,veli še večji napredek v borbi vedno prepogoste — koze in da- proti boleznim sploh. Zato ob vica so se razpasale po deželi, prihodnjem Zahvalnem dnevu kakor tudi mnogo drugih bolez- jima vsakdo izmed nas zadosti fii, ki so ubijale na tisoče žrtev ^razloga za zahvalnost in zlasti Vsako leto. Pa vendarle širom nova generacija se more in mora Združenih držav se je večina J zahvaliti za toliko sredstev, ki ljudstva ob Zahvalnem dnevu jih je znanost dala na razpolago Zahvaljevala Previdnosti za vse za večjo uživanje življenja dobrote, podeljene tekom onega leta. Naj bo ta vse nas dan Zahvalni radosti dan za in sreče. Tekom zadnjih petdesetih let [Zahvalimo se za preprečitev boje pa zdravniška znanost napra- lezni, obenem pa storimo tu v'la velikanski napredek in tem napredku je človeštvo sPlošnem postalo zdravejše ob v in sklep, da bomo pomagali zdravstvenim oblastim v borbi proti boleznim s tem, da sledimo nji- ^azmerno število smrti je začelo jhovemu nasvetu glede cepljenja Padati. Dandanes nimamo več epidemij koz, tifusa ali kolere, ®e posameznih slučajev teh bolezni skoraj ni več. Tugi legar (typhoid fever) je sedaj postal redka bolezen v večini mest; de-tinska kolera je malone izginila ]n davica ali difterija je na po-u' da izgine. Tuberkuloza je bi- koz in imunizacije proti davici in se ravnamo po osnovnih pravilih zdravstva. , Ako bomo vsi pazili bolje na ] preprečitev bolezni, bo od tega j vsakdo imel korist, jaz in vi, vaša dnužina in vaš bližnji. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA £> $> t» # & & $> & & & BOŽIČNA DARILA Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim lomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Z a $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20..._............... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite.........$51.50 Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40....r.......................100 lir Za $29.00............................500 lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) $ 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois -tui »i* *«• m ».-.i* «uf«»<81*4* 4*«»*!* f i-w*' Pojdite in preživite OŽI v JUGOSLAVIJI 'm fj Parniki iz New Yorka: Tj 4 fi P P p fi P r r fi p fi r f* m I rt HAMBURG - 15. decembra BREMEN -16. decembra Ekspiesni vlak ob parniku BREMEN v Bremer-haven vam jamči udobno potovanje v Ljubljano. Istotako točne železniške zveze iz Hamburga. Veliki kovČegi čekirani na krovu parnikov do Ljubljane — po $6.50 od kovčega. ce se ne morete podati na to vožnjo, naj vas sorodniki obiščejo Za pooblastila vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta. HAMBURG-NORTH GER ERICAN LINE LLOYD r! rl m 4 T K $ r; lk >j I r| ti $ 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO Btran 4 'AMBRIKANSRI SLOVENEC Četrtek, 3. decembra 1936 irtiuuimuiiium;;iiummfniiuiiimnuiui)mflii Peter Pavel Glavar LANŠPREŠKI GOSPOD. Zgodovinska povest s^pissil dr. ivan pregelj. "Spi sladko, moj fant," je menil oni mehko in odstopil. Lnč je ugasnila. "Zdaj je vse prav," je ginil v brezskrb-nost snu mladi dijak, "vse prav; Jernej je prišel in jutri se pogovoriva ..." tL * * * Začutil je roko na sebi in je odprl oko. "Solar Peter Pavel Glavar, vstani!" je rekel nekdo ob njem. Peter Pavel je o-supnil in iskal po sobi. Ko pa ni našel Jerneja, katerega je iskal, je zapičil oči Vprašujoče v človeka, ki je stal ob njego-yi postelji. Peter Pavel je spoznal glas govorečega !n je vedel, kdo je. Bil Je njegov znanec od prejšnjega večera. "Gospod Matija," je vprašal, "pa kje je Jernej?" Matija se je suhotno zasmejal in velel kratko: "Vstani!" VI. V LJUBLJANI. r * * Molče je vstal Glavar in se oblekel. Ko-lovratar je stal nem ob mizi, pokašljeval predse in jezil svoje obrvi nad krotkimi, prisiljeno strogimi očmi. Glavar je pogledoval skrivaj po njem in je videl zdaj v svetlobi dneva močno visoko a suho Mati-jevo postavo in preutrujenost njegovega lica. Nevede kako se mu je čudni človek neskončno zasmilil. Spomnil se je, kaj je bil zvedel prejšnji večer o Matiji od Maruše. Tisti trenotek ga je premoglo ga-notje in je rekel: "Gospod Matija, zakaj ste zaradi mene tako skrbni?" Kolovratar se je rezko zravnal in dejal: "Skrben? Radi tebe? I, glej ga! Kako neki pa boš našel v šolo brez mene?" "Kje je Jernej, saj je prišel ponoči," je še vprašal dijak. Kolovratar je stopil k vprašajočemu in rekel: "Saj znaš menda brati. Beri!" Ponudil je mlademu list. Glavar je pismo razgrnil in bral: "Peter! Ne bodi hud name, ko me zjutraj ne boš več naščl. Moja pot me je čudno zanesla v stran. Pa prav to uro, ko si Ti prišel, moram jaz odtod. Ne izpra-šuj preveč po meni; domov k Svetemu Petru ne sporočaj za enkrat nič. Vse več boš izvedel od Matije Kolovratarja, katerega spoštuj in slušaj. On Ti bo v prvo pomoč v šoli in mestu. V predalu za bukve dobiš dvajset goldinarjev za stanarino, zajtrk in knjige. Večerjal boš pri očetih kapucinih, kosilo pa boš dobival kot "externus" (Zunanji, v mestu, ne v zavodu stanujoč.) pri očetih jezuitih. Pridno se uči in ne izneveri se svoji prvi misli. Jaz naj ti ne bom za zgled. Hudo bom naredil očetu in župniku Roglju, pa ne morem drugače. Bodi zdrav in ne pozabi me! Tvoj skoro brat Jernej." Osuplo je gledal Glavar na Kolovratar-ija. Ta je kimal z glavo in dejal: "Tako je, zdaj vidiš. To je, če človek v taberne lazi, z vojaki popiva, častno besedo daje, pa drugo jutro mora za glasom regiment-skih bobnov mesto v šolo za glasom zvona. Jernej je šolo obesil na klin. Saj všeč mu ravno ni bila prav nikoli. Da bi le v vojakih več veselja imel. Naj mu bo. Želja se mu je spolnila. Naj se mu še naprej. Privoščim mu, če bo kdaj general. Pa ne bo." "Kako se je moglo to zgoditi?" je pra-šal Glavar in solze so mu zalile oči. "Ne joči," je dejal oni mirno. "Jerneju zato še ne bo krivice. Dijaška beseda pa tudi drži. Ali naj bi jo bil snedel? Lahko bi jo, ker so sleparji taki nabirači, te sirene s hrvaškimi brki, ti graničarji; a vojaki so in dano besedo časte." Nekaj pozneje je dejal: "Hud bi moral biti jaz nanj. Prijatelja sva bila, pa je tako naredil kar brez mene. Še po slovo ni prišel. Samo pismo mi je položil na okno. Lep vojak to, kakor tat je bežal." Tedaj je vstopila gospodinja Maruša. Ko jo je Kolovratar zagledal, se je vrgel v svojo užaljeno strogost in viknil: "Maruša! Vse do prave mere. Pa če bo jutri deset mladih ljubljanskih mater za regimentom šlo, pa mi pisma puste, naj jim dojence pestujem, brišem in pitam, Maruša, zaklel bom od jeze in nak! Matija Kolovratar jih ne bo pestoval, brisal in pital, amen." S temi besedami je prijel Glavarja za rame, ga sunil kar gologlavega skozi vrata in pustil presenečeno ženico sami sebi. Na hodniku navzdol pa je dejal dijaku mirno: "Hiteti morava, ker sva pozna. Ali naj skušnjo zamudiva in pa uro, ko jemljejo novince v knjige? Hajdi, fant. Prva je zdaj šola, potem šele Jernej in zadnja je mati Maruša." In planil je z mladim dijakom v megleno ljubljansko jutro. Glavar ga je jedva dohajal. Zavedal pa se je živo, da je to zdaj edini človek, ki mu more biti v Ljubljani na roko. In z zasoplim glasom, poln ganotja, je jecljal: "Gospod Matija, Bog Vam plačaj." Oni je začel hoditi mirneje in je učil: "Prva je, da te vidijo oča rektor. Roko jim poljubi in lepo pozdravi. Samo boječ ne bodi. Takih ne mara, je viteške krvi. Druga je, da se pametno odrežeš pri učitelju, magistru. Zanj zadaj se bom postavil. Ce kaj vedel ne boš, na moja usta glej. Tretja je pa ta, da mestnim otrokom ne odgovarjaj, če te bodo pikali, čemu si prišel. S kmetov si, koj bodo spoznali in jezike brusili nad teboj. Ti pa bodi moder. Zapomni pa si jih. Pride čas, da jim boš vrnil po svoje. Zdaj veš!" "Vem." (Dalje sledi) —o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! Krasne Proslavite Božič ob lepih jaslicah! Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikoviteljših barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so V lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s poštnino vred: J2®00 Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1936, katera pošljite z potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ^raouiniximiiiiuiJiiiiuiiuiii'iiiiiuiiKiuiuuiuiiiiiuiiuiiiiiuruuiiiuiiimi PISANO POLJE J. M. Trunk mi. Sila koIa lomi. Mussolini je že večkrat poudaril, da bo njegov fašizem — večen, Hm? Ni pa nor, da bi ne vedel, da bo njega nekoč zmanjkalo, in pravijo, da misli na naslednika. Grof Ga-leazo Ciano ima šele 33 let in ima za ženo Eddo, Mussolini-jevo hčerko. Cianova kariera je bila naravnost sijajna. Zadnjič je odšel k Hitlerju in je baje dobro opravil, da sta Mussolini in Hitler zdaj debela prijatelja, ko sta se prej gledala ko pes in mačka radi avstrijske pečenke. Dobro, je pač politika, in pri tem šmen- ■ tu hodita Rev. Coughlin in vMsgr. Ryfn, tako da si obračata hrbet, kakor je bilo pri starem avstrijskem odlarju. Čitam o Cianu: "Lately, after furiously studying German and getting a good command of it..he went to Germany — ko nor se je vrgel na nemščino in se je dobro naučil.." Morda, nočem podvomiti. Roba mi pa obuja spomine, ko sem tudi jaz imel opravke z raznimi diplomati in politiki v Parizu in posebno pri plebiscitni komisiji na koroškem. Med Francozi, Angleži in Ne bodite sužnji neprebave TRINER'S ELIXIR OF BITTER W1ME Želodčno zdravilo iskreno priporočano I — Pišite po brezplačen vzorec'' , Triner's Bitter Wine Co. ' 544 S. Wells St., Chicago, 111. ' Send me a free sample. • Name ............................................ gig?; 3H3SU* I Pri vseh Address ............................................. ^drugistih ' j^Address ................ Za božična darila si omislite letos eno izmed spodnjih zbirk in jih poklonite svojim staršem, bratom in sestram ali prijateljem. Prva zbirka- Knjige: 1. "DOLENJSKA", zanimiva knjiga za vsako slovensko hišo. Stane................................$1.50 2. "ENA BOŽJIH CVETK", interesantna obširna povest, 416 strani. Stane............ $1.00 3. "CELJE", zanimiv opis lepe Štajerske. Stane ...................................................................50 4. "OB SREBRNEM STUDENCU", zanimiva povest. Stane .....................................50 5. "OČE BODI TVOJA VOOLJA". Vrlo zanimiva povest iz Istre. Stane....:..............50 Skupna vrednost ....................................$4.00 Kdor kupi to celotno zbirko za ira katoliške Slovence v Ameriki. DELO ZA ŽENSKE V stalno službo se takoj sprejme par žensk, za kuhinjska opravila, ki pa morajo biti samske, ali vdove. Room in board, plača po dogovoru. 1421 Blue Island Ave. Chicago, 111. Naročila za prvo zbirko sprejemamo dokler omenjene 'knjige v zalogi ne poidejo. Naročila za vse te zbirke bomo sprejemali samo do 16. decembra, ker pozneje jih ne bo mogoče pravočasno dostaviti naročnikom, radi velikega običajnega poštnega prometa za božične praznike. Zato naročite te zbirke pravočasno in takoj, dokler so v zalogi. Naročila pošljemo na željo na naslove onih, ki jim želite ta božična darila pokloniti. Vse kar je treba je, da pošljete naročila in pravi naslov, na katerega želite, da se naročilo dostavi. Vsa naročila pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rožman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. ANTITANK Vojna tehnika je zamašila vrzel, ki je ob koncu svetovne vojne nastala, da namreč ni bilo obrambne priprave zoper tanke. Zdaj so izdelali izredno lahke topove, ki imajo tako močan izstrelek!,, da na 800 m daljave prebijejo 20 milimetrov debelo jekleno ploščo. — Antitank se imenuje ta top in ima veliko vrlin: je lahek, hitro ga morejo dati narazen, lahko ga spravljajo na razne prostore, koj je pripravljen za strel in podobno. — Prirodni an«štanki pa so: gozdna debla, vodovje, globoki jarki, strmi bregovi, strmi klanci, vse torej, kar onemogoča naglo prodiranje tanka. Te ovire bodo tudi narejene in pokrajine lahko tudi podložijo z minami. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA ZAHVALA Sheboygan, Wis. Podpisana se želiva iskreno zahvaliti vsem našim prijateljem, ki so nama priredili svatbi podoben suprajz party dne 21. novembra, za najino 30 letnico zakonskega življenja. Vzelo bi pa preveč dragocenega prostora v listu, če bi hotela omeniti vsa imena, kajti bilo vas je tam okrog 200 navzočih. — Zato najlepša hvala vsem, ki ste se udeležili "in vsem, ki iz kakoršne-gakcli vzroka niste mogli priti, pa ste vseeno prispevali za podarjeno lepo darilo. — Nisva si mislila, da imava toliko število prijateljev. — Prisrčna hvala našemu č. g. župniku Rev. R. Potočniku, ki so naju počastili s svojo navzočnostjo. Prirediteljice tega "suprajz party" so bile: Mrs. F. J Ri-bich, Mrs. F. J. Godec, Mrs. J. F. Milavec, Mrs. A. M, Shircel, Mrs. J. T. Udovith, Mrs. C. J. Mohar, Mrs. G. M. Eržen, Mrs. F. L. Bowhan iiv Mrs. B. A. Hlade, katerim se prav lepo zahvaliva za trud in delo, ki ste ga imele za ta party. — Še enkrat srčna hvala vsem skupaj, ki ste pripomogli ter nama priredili omenjeno lepo presenečenje. V spominu nama ostanete, dokler bova živela. — Vam vedno hvaležna in udana (Oglas) Mr. in Mrs. Frank Rafolt 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. VELIK BLAZNIKOvfl PRATIKIft ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote Vre~ pozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. ■