dolenjkadd. NOVO MESTO ttNEVI MESNE INDUSTRIJE “MIP” nova gorica * SEPTEMBRU ’98 ZA VEC KOT 20% NIŽJE CENE! , STARA CENA NOVA CENA «stelan toast šunka 1.024,10 SIT/kg 799,00 SIT/kg ^njske krače 628,10 SIT/kg 499,00 SIT/kg “»mača šunka b.k. VP 2.050,90 SIT/kg 1.549,00 SIT/kg P«čeni vrat b.k. VP 1.848,20 SIT/kg 1.399,00 SIT/kg __ Vabimo vas k nakupu! ISSN 0416-2242 9770416 224000 va£ četrtkov prijatelj dolenjski list izpušne cevi montaža Ob potoku 10, Novo mesto •el.: 068/322-643, 322-278 'ax: 068/323-585 Hrastu certifikat ISO 9002 , ^Ovo MESTO - Obrtna za-jNa Hrast je pred dnevi pre-‘ 'a mednarodni certifikat ka-*°vosti ISO 9002. Slavnostna •ločitev certifikata pa bo na J^obrski skupščini zadruge, pravni odbor Obrtne zadruge 'rast pa je prejšnji teden ime-pval Martina Bajuka za direk-‘ja zadruge za naslednji 4-let-, mandat. Bajuk že 21 let ® 'Pešno vodi to zadrugo. Britanski princ Charlesa na obisku v naših krajih Novembra v Ivančni Gorici? IVANČNA GORICA - V začetku novembra se bo britanski prestolonaslednik princ Charles mudil na turneji po jugovzhodni Evropi. In glede na nedavni obisk njegovega tajnika s sodelavci na dvodnevnem obisku po Sloveniji bo zelo verjetno obiskal tudi Dolenjsko. Uslužbenci britanskega dvora so si ogledali Muljavo, v Krški vasi so obiskali Zgajnarjevo kmetijo, na Krki ribogojnico, hidro-centralo, mlin ter kmečki turizem Magovec in stiski samostan s sirarno. Gostje so bili z nekajurnim ogledom ivanških krajev zadovoljni, kar verjetno pomeni, da bo princ Charles novembra našel čas ne le za Lipico in Postojno, pač pa tudi za Ivančno Gorico. Je namreč velik ljubitelj narave, zato menijo, da mu bo ta del Dolenjske gotovo všeč. Čeprav odločitev še ni gotova, pa so v ivanški občini zadovoljni, saj je že obisk Charlesovih bližnjih sodelavcev in njihovo zanimanje za te kraje dokaz, da turizem gradijo na pravih temeljih. Občina Ivančna Gorica je tudi vključena v projekt Po poteh kulturne dediščine Dolenjske in Bele krajine. SLOVENSKI PREMIER V SEVNICI Podjetja niso vreče brez dna Dr. Janez Drnovšek na razgovoru v Lisci in s sevniškimi gospodarstveniki - Za ohranitev delovnih mest bi potrebovali manj pomoči kot drugod - Stvarno o gradnji HE na Savi SEVNICA - Sevniški gospodarstveniki so predsednika vlade dr. Janeza Drnovška ob nedavnem obisku opozorili, da bi bilo potrebno za ohranitev delovnih mest v njihovih podjetjih vložiti precej manj, kot država daje drugam, na primer v Planiko ali Peko. Lisci, Kopitarni, Jutranjki, Inpietu in Stillesu, na primer, seje namreč uspelo prestrukturirati, prebroditi izgubo trgov in ob tem oblikovati lastno, zdaj že dobro prepoznavno blagovno znamko. Dr. Drnovšek si je minulo sredo najprej ogledal proizvodnjo v delovno intenzivni Lisci, eni najuspešnejših slovenskih proizvajalk oblačil. Tam so ga opozorili na neugoden tečaj tolarja in na naraščajoče stroške z monopolnimi dobavitelji, ki usklajujejo svoje cene z inflacijo. Kot so dejali, se stroški dela ne povečujejo zgolj zaradi rasti plač, ampak tudi zara- di stalnega padanja obsega delovnih ur na letni ravni. Ker je večina zaposlenih žensk, podjetje bremeni pogosta odsotnost zaradi bolniškega dopusta in tudi stroški s porodniškim dopustom. V Lisci računajo tudi na trge bivše Jugoslavije, vendar je po Drnovškovem mnenju ureditev odnosov odvisna od nasledstvenih pogajanj, v katerih naj bi prišlo do POSAVJE V REALNEM OBSEGU - Dr. Drnovšek je v Sevnici izrazil zadovoljstvo, ker je koncesija za gradnjo HE na Savi končno podeljena. Borut Miklavčič iz Savskih elektrarn Ljubljana je ob tem poudaril, da mora Posavje združiti svoje zmogljivosti, da bi lahko sodelovalo pri delih. Predsednik vlade je velika pričakovanja posavskega gospodarstva umiril z izjavo: “V skupnem interesu je, da se lokalna skupnost v realnem obsegu vključi vgradnjo. ” Dodal je še, da odstopanja od gradnje ne bo. (Foto: B. D. G.) Ob stoletnici Renaulta Od 18. do 21. septembra odprta vrata Renaulta - V Novem mestu bodo izžrebali dobitnika clia pomembne prelomnice v naslednjega pol leta. Predsednik je sevniškim direktorjem zatrdil, da se vlada ne misli zadolževati in povečevati proračunskega primanjkljaja. Napovedal je 4-odst. rast družbenega proizvoda, upadanje inflacije (letos naj bi bila 8-odst.) in umirjanje slabšanja konkurenčnosti. Med prednostnimi nalogami je navedel davčno in pokojninsko reformo ter pogajanja z Evropsko unijo in prilagajanje naše zakonodaje evropski. Marija Jazbec iz Inpleta je opozorila na dolgotrajno čakanje na različna dovoljenja pri naložbah ter pozvala predsednika, naj zagotovi večjo učinkovitost državnih uradnikov. “Pred nekaj leti smo v Sevnici zmanjšali število občinskih uradnikov od 130 na 79 in vse službe preselili v eno stavbo, danes jih je spet krepko čez 130, so na različnih mestih in opremljeni z opremo, kakršno si v gospodarstvu le težko privoščimo!” je dejala. Sevniški tekstilci predlagajo, naj država ne vlaga le v vreče brez dna, ampak pomaga podjetjem, ki imajo trg: sofinancira naj svetovanje, pomaga pri selekciji zaposlenih, sofinancira usposabljanje delavcev ali podpre skupino krea-torjev. Ker se je dr. Drnovšek mudil v Sevnici tudi na povabilo občinskega odbora LDS, je pozno popoldne zaključil še s srečanjem s simpatizerji te stranke na Vrhu pri Boštanju. » , J B. DUŠIČ GORNIK Berite danes stran 2: •Zupan Koncilija brez podpore SKD stran 3: • Sad bolestne zagledanosti vase stran 5: •Huje ne more biti stran 6: •Na Bučki (p)ostajajo razdvojeni stran 7: •Narava spreminja njihov svet stran 11: •Ko je hitrost preklala avto stran 16: •Se živi spomini na slikarja “vandrovca” EVROPSKO KMETIJSTVO V LJUBLJANI LJUBLJANA- Od 30. septembra do 2. oktobra bo v glavnem mestu Slovenije zasedala 50. generalna skupščina Evropskega združenja za kmetijstvo (CEA) in kongres evropskega kmetijstva. To bo izjemno pomemben dogodek, na katerem bo sodelovalo nad 600 delegatov iz 40 evropskih držav. To je priložnost za Slovenijo, da predstavi ne le svoje kmetijstvo, temveč državo kot celoto. 'fOPEJNA ŠČUKA IZ KRKE ■ *‘Q,ii novomeški ribič Vili Pintar Jj? dni iz Krke pod novomeškim ločeni potegnil kapitalno ščuko, \jebila dolga 96 cm, tehtala pa je *°sem kilogramov. (Foto: S. D.) NOVO MESTO - V počastitev 100-letnice Renaulta bodo od petka, 18. septembra, do ponedeljka, 21. septembra, prodajni saloni, servisi in tovarne skupine Renault po celi Evropi odprli vrat^obiskovalcem. Tako bodo gostili več kot milijon ljudi. Obiskovalcem bo vrata odprlo več kot 50 Renaultovih tovarn in obratov v Franciji in drugod po svetu, med njimi tudi novomeški Revoz, ki ima ugled domače avtomobilske znamke, obenem pa je tudi tržno najuspešenjša znamka \ PRIMER KS TURJAK Lista namesto strank? “Dost mamo!" Dovolj nam je tega strankarskega politikan-stva, tega medsebojnega spodjedanja in nagajanja, ki nas razdvaja in ustvarja sovraštvo med nami, dovolj nam je tega jalovega boja za oblast, ki nas odvrača od resničnih vsakodnevnih problemov okolja, v katerem živimo. Tako so ocenili v KS Turjak in ustanovili nestrankarsko Listo napredka, s katero gredo na bližje lokalne volitve iskal podporo volilcev, ki se ne bodo spraševali, iz katerega političnega gnezda je kdo, temveč kaj je pripravljen narediti za skupno dobro. Več o tem na 5. strani. Pa smo spet tam, pri temeljnem vprašanju, ali je razočaranje nad našo parlamentarno demokracijo res tako veliko, daje treba iskati nadomestila zanjo, ali ne gre morda za nostalgijo po nekdanjem času. Poti nazaj seveda ni več, neresno bi bilo že govoriti o njej. Konec koncev je sprememba političnega sistema hote ali nehote, kakor kdo ocenjuje, sprejmeta tudi s strani sestopajočih nosilcev prejšnje oblasti. Je tudi fdozofsko utemeljena, denimo z razlago znanega angleškega zgodovinarja Timoteja Gartona Asha, ki marksizmu ne odreka človekoljubne vizije, pripisuje pa mu temeljno antropološko zmoto, češ da je človek posvoji naravi dober, nesebičen in dobrohoten. Ker žal ni tak in ker se inženirstvo duš, kot vemo, ne obnese, se je treba oprijeti drugih oblik spodbujanju človeka k delu in ustvarjanju, od egoizma do političnega tekmovanja. In tako smo spet pri parlamentarni demokraciji, ki je lahko slabša ali boljša, odvisno od ljudi in politične kulture. Ta je pri nas nizka, tako rekoč na psu, in zaradi nje je vse prišlo na tako slab glas in ob ugled. Predvsem na to naj bi mislili na volitvah in izbrali najprej razgledane, prizadevne, strpne, k sodelovanju nagnjene ljudi, šele potem “naše". Želimo preveč? MARJAN LEGAN v Sloveniji z največjo prodajno-servisno mrežo. Na obisk in ogled tovarne so za petek, 18. septembra, popoldne povabili posebne goste. Sobota je namenjena družinam zaposlenih in okoliškim prebivalcem. Zanje so pripravili bogat razvedrilni program, izžrebali pa bodo tudi dobitnika posebne nagrade - enega zadnjih primerkov starega clia, ki so ga izdelali v novomeški tovarni. Vrata prodajno-servisne mreže Renault bodo odprta obiskovalcem od danes do sobote. Tudi pri nas bo že na ogled novi twingo, poleg tega avta bo na ogled tudi prenovljena laguna s še dvema sodobnima motorjema, pokazali pa bodo še nekaj drugih novosti. Za obiskovalce bo po simbolični ceni 100 tolarjev na voljo 10.000 jubilejnih dežnikov. Kdor bo med 17. in 21. septembrom kupil nov Renaultov avtomobil, pa bo kot posebno darilo dobil ustrezen komplet zimskih gum Michelin. dnevi odprtih vrat Renault, Moč idej le sto let od 14. do 17. ure od 8. do 14. ure PIJANA MLADA VOZNICA NOVO MESTO - Prejšnji ponedeljek okoli pol enajstih zvečer je 26-letna V. B. iz Novega mesta v Jakčevi ulici v Novem mestu z osebnim avtom zapeljala vzvratno in pri tem zapeljala v jarek. Zakaj je vozila tako nepazljivo, je bilo kmalu jasno, saj je napihala kar 3,1 promila alkohola. JURČEK VELIKAN - Gobarska sezona je na vrhuncu, v gozdovih od Turjaka do Kolpe zlasti ob vikendih mrgoli nabiralcev. Tega 1,2 kilograma težkega gobana, s 30 centimetrov širokim klobukom je v bližini vikenda v Lapinju nad Kolpo ubrala Anica Košir. Opazila ga je na 100 metrov in bila hitrejša od moža Alojza, ki je sicer predsednik kočevskega občinskega sveta. (Foto: M. Glavonjič) IZPRAZNILI TRAFIKO KOSTANJEVICA - Kostanje-viška trafika je bila zopet tarča vlomilca. Tokrat, že tretjič, jo je iz-praznil v noči na ponedeljek, odnesel pa je 60 zavojev cigaret Marlboro in 47 zavojev Boss. Škode je za 280 tisočakov. AVBEME V prihodnjih dneh se bo vreme izboljšalo, razmeroma sončno bo in nekoliko topleje. POD STREHO SPRAVILI 12. STRAŠKO JESEN - Prizadevnemu Turističnemu društvu Straža je uspelo navkljub vsem težavam z vremenom prirediti tradicionalno in vse bolj odmevno 12. Straško jesen, tokrat na temo Lesarstvo v dolini Krke. Vrhunec praznovanja, v katerem se krajani vsako leto poklonijo in zahvalijo za uspešno pridelano letino, je bila nedeljska osrednja slovesnost s tradicionalno povorko kmečkih voz s prikazom lesarstva v dolini Krke nekoč in danes. Domačini so prikazali izdelavo kozolčnjaka, lesenega čolna, soda, kolesa, lesenega orodja, del svojih dejavnosti pa so predstavili tudi dijaki srednje lesarske šole iz Novega mesta, ki se s svojimi izdelki uspešno predstavljajo na sejmih doma in v tujini. Predsednik državnega sveta Tone Hrovat ter župan mestne občine Novo mesto Franci Koncilija sta v svojem pozdravnem nagovoru izrekla vse priznanje Straškemu Turističnemu društvu. (Foto: D. Žagar) Politikov duševna bol Zvezde na nebu, tako tudi na političnem, ljudstvo rado gleda. Problem politikov-zvezd je, da ljudstvo pri takem opazovanju včasih vidi tudi, kar naj bi ostalo skrito za oblaki vsakdanjega leporečja in govoranc o poštenju in pravičnosti. Smolo z opazovalci je imel tudi politik-zvezda Marjan Podobnik. Ta je po svojem lastnem prepričanju kritik socialističnega sistema, po prepričanju krščanskih demokratov pa zavija v politiki nenavadno močno v levo. Problematično ni toliko Podobnikovo vijuganje od politične desne na levo in nazaj, pač pa njegovo spretno ljudskostrankarsko vijuganje med računovodskimi postopki, s katerimi so mu privrženci v zadnjih letih mastno plačevali pot na politični vrh. Ko so mediji razgrnili paleto podatkov o Podobnikovi poti od kmeta do politika, je bil ogenj v strehi. Politik, ki cilja na najvišja mesta na lestvici, je kritikom vrnil s tožbo za odškodnino za prestane duševne bolečine. S pomočjo te naj bi prišel do zadoščenja v obliki precej velike vsote denarja. Kako daleč sme kritika na rovaš politikov, ki pač plačujejo davek na popularnost, s tem ko so nenehno pod drobnogledom kritikov? Če politik prestaja zaradi takega natančnega opazovanja muke, ima zaradi njih pravico do odškodnine? Tej temi je namenjena današnja anketa. ALOJZ HOZNER, mizar iz Ručetne vasi: "Vsak človek ima pravico do odškodnine za duševne bolečine, tako tudi politiki. Sem pa mnenja, da je bolje, če tega ne zahtevajo, ker na tak način “bolečo” stvar samo širijo, sicer bi se že pozabila. So pač javne osebnosti, zato morajo laži in nepravilnosti, ki jih morda mediji razširjajo o njih, vzeti v zakup.” ROBERT GERZETIČ, natakar v hotelu Lahinja v Črnomlju: “Ne strinjam se s tem, da so politiki upravičeni do moralne odškodnine, če jih mediji s svojim poročanjem kakorkoli prizadenejo. Njihova služba je javna, kar so vedeli že prej. S tem so seveda sprejeli tudi to, da so nekomu všeč, drugemu ne, sploh v politiki to še kako velja.” TONE DEJAK, kovinar iz Ribnice: “Politiki nam krojijo življenje in, nam je všeč ali ne, moramo to sprejemati. Zato pa morajo biti tudi politiki pripravljeni sprejemati kritike. Če se želijo oprati obtoževanj, prav, ni pa prav, da zahtevajo denarne odškodnine. Vedeti so morali, kaj jih čaka! V nasprotnem primeru izpade, da lahko delajo kar hočejo, reči pa jim nihče ne sme ničesar!” MARJAN HENIGMAN, gostilničar iz Kočevja: “Politiki morajo na začetku vedeti, v kaj se podajajo. So javne osebe z minimalno zasebnostjo, ves čas na očeh javnosti. Zato do denarnih odškodnin za povzročeno jim trpljenje v nobenem primeru niso upravičeni. Ni namreč politika, ki ne bi imel malo masla na glavi. Morda žeti Podobnik dobljeni denar dati za obnovo Posočja!?” IVAN LOVŠE, upokojenec iz Slovenske vasi pri Mirni: “Če je kritika poštena, bi jo moral vsak navadni smrtnik sprejeti, kaj šele politiki, ki so se že ob odločitvi za ta posel morali dobro zavedati, da bodo še bolj na očeh in kritičnem prepihu javnosti. Pomembno je le, da taka kritika ostane na visoki kulturni ravni, da ni osebno žaljiva.” ŽIGA KONEC, študent prvega letnika na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, doma v Sevnici: “Politikov načeloma nimam ravno v čislih, vseeno pa sem proti osebnemu obračunavanju v javnosti. Kdor se poda v politiko, mora prevzeti tudi tveganje, da ga bo javnost bolj kritično spremljala. Je pa vprašanje, kje je meja med objektivno kritiko in osebno žalitvijo politika.” JOŽE VIDMAR, sekač z Lašč pri Dvoru: “Ker se je Podobnik pred volitvami delal zelo lepega, pa tudi obljubljal je veliko, naj sedaj za nepravilnosti odgovarja, tako kot bo moral za svoja dejanja odgovarjati ameriški predsednik Clinton. Sicer pa bi moral vsak politik vedeti, v kaj se spušča. Če bo delal pošteno, se mu po mojem ni treba bati, da bi mu kdo povzročal hude duševne muke.” VLADO DERŽIČ, upokojenec s Čateža ob Savi: “Politik po mojem nima pravice do odškodnine za prestane duševne bolečine. Ni smiselno govoriti o taki odškodnini, ker se s tem profanira politika. Politik je pač javna osebnost in kot tak mora pričakovati, da bo pod drobnogledom javnosti. Če kateri zahteva tako odškodnino, je to preračunana občutljivost.” JOŽE ŽABKAR, samostojni podjetnik iz Leskovca pri Krškem: “Ko prevzameš neko funkcijo, se moraš zavedati, da bodo na vrsti razna podtikanja in druge nevšečnosti. Politik je na očeh, na udaru, ampak kritike ne sme jemati osebno. Vendar ima vse svoje meje. Če koga obravnavajo, ne smejo prekoračiti meje. Ne vtikajmo se v zasebnost, kritika naj leti na javno delo politika!” Za ustanovitev občin naj bi bil še čas Župan Koncilija brez podpore SKD Na srečanju tudi Janša, Henigman in Bojerman SKD bo morda zahtevala interpelacijo proti ministru Gantarju, gotovo pa proti Gabru - Stare sile zavzele RTV - Itirk kandidat za župana, Koncilija brez podpore NOVO MESTO - Združenje krajevnih skupnosti Slovenije je minuli ponedeljek v Mačkovcu pri Novem mestu spet poudarila, da se ne strinja z rezultati nedavnih pogovorov pri dr. Janezu Podobniku. Združenje namreč meni, da je še vedno čas za ustanovitev šestnajstih novih občin, med katerimi so tudi Šmarjeta, Mokronog, Senovo, Kočevska Reka in Dobova, pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Srečanja se je udeležil tudi Janez Janša, poslanec SDS, ki je poudaril, da nikjer ne piše, da morajo biti lokalne volitve v vseh občinah naenkrat, zato je predlagal, da poskusijo pobudo za ustanovitev novih občin uvrstiti na dnevni red izredne seje državnega zbora. Zahteve združenja je podprl tudi poslanec SKD Benjamin Henigman, ki je menil, da je za ustanovitev novih občin še čas do razpisa lokalnih volitev. Nasprotnega mnenja pa je bil poslanec LDS Rihard Bojerman, ki je pojasnil, da je LDS proti drobitvi občin, ker med državo in občinami še ni vmesne stopnje - okrajev in so zato večje občine lažje branijo pred vplivi države, pa tudi zaradi težav s financiranjem občin. Predstavniki krajevnih skupnosti so temu nasprotovali. Člani združenja krajevnih skupnosti so na koncu sprejeli tri sklepe: ustavno sodišče so pozvali, da o vseh KS, ki so poslale pritožbe, izda odločbe še pred razpisom lokalnih volitev, od parlamentarnih strank zahtevajo, da na dnevni red izredne ali redne seje državnega zbora uvrstijo tudi točko o ustanovitvi novih občin ter da državni zbor v omenjenih KS razpiše referendum ali ustanovi občine. J. DORNIŽ NOVO MESTO - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle seje prejšnji četrtek mudil v Novem mestu. Na tiskovni konferenci po sestanku s člani občinskega odbora SKD Novo mesto je tekla beseda o aktualnih zadevah v Sloveniji in na Dolenjskem. Kot je povedal Peterle, so najpomembnejši strankin projekt v tem času bližajoče se lokalne volitve. “SKD bo poskušala izredno sejo Državnega zbora, posvečeno popotresni obnovi v Posočju, izkoristiti za spremembo vladne politike, ki je donedavna povsem obšla samoiniciativnost in samopomoč ljudi, po drugi strani pa ni dovolj uspoštevala razlik v socialnem stanju prizadetih,” je dejal Peterle. “Če vlada ne bo pokazala volje za resnične spremembe politike, bo naša stranka predlagala interpelacijo zoper ministra dr. Pavleta Gantarja,” je napovedal. Peterle pravi, da jih ne čudi, če ljudje dvomijo v poštenih namenih vlade v zvezi s tako imenovano posoč-nino. “Nič čudnega ne bi bilo, če bi z denarjem, ki se zbira za popotres- S KARTICO DINERS TUDI PRI PETROLU Kot sporoča Diners Club, bodo imetniki kartice Diners predvidoma že ta mesec lahko poravnavali račune tudi na vseh Petrolovih bencinskih servisih. S karticami Diners je mogoče odslej tudi dvigovati gotovino, in sicer v poslovalnicah SIB banke v Novem mestu, Ljutomeru,, Žalcu, Tolminu in Ljubljani (v Čopovi, Miklošičevi in Smartinski ulici). Zmeda je popolna Pogajanja neuspešna PODPRESKA - Za torek, 8. septembra, so bila napovedana pogajanja s sindikatom Neodvisnost, LIK-om Kočevje, direktorjem Darkom Ukmarjem in SI banko. Sodeč po napovedih, je bilo pričakovati rešitev vse bolj zapletenega stanja v tovarni v Pod- preski, kjer stavka traja že več kot pet mesecev. Iz neurad- nih, a zanesljivih virov smo izvedeli, da so bila pogajanja neuspešna in naj bi se nadaljevala sredi tega meseca. Kljub temu da je zaukazan medijski molk, je le pricurljalo v javnost, da se celo pravna mnenja o stanju tega obrata močno razhajajo. Po eni strani je vložen zahtevek za stečaj, direktor (če to še je) pa vodi na sodišču postopek za prisilno poravnavo, medtem ko je odpustil vse delavce. Lahko bi rekli, daje kaos popoln, kaj bo z delavci, ki ta trenutek še stavkajo in čuvajo tovarno, pa je ta trenutek težko napovedati. A. KOŠMERL Bolniki s stomo združeni Z januarjem samostojno društvo ILCO Novo mesto GORNJA TEŽKA VODA - Med invalidska društva sodi tudi Društvo ILCO, ki združuje bolnike s stomo oz. bolnike, ki po operativnem posegu izločajo blato ali urin v vrečko. Na Dolenjskem so tovrstni bolniki delovali v okviru ljubljanskega društva ILCO kot sekcija za Dolenjsko, na ustanovnem občnem zboru prejšnji četrtek pa so v restavraciji Na prepihu na Gornji Težki Vodi sprejeli, da bodo od januarja prihodnje leto naprej delovali kot samostojno društvo ILCO Novo mesto. Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja je okrog 90 bolnikov s stomo, v sekcijo za Dolenjsko jih je vključenih 48. Še naprej jih bosta vodila dosedanji predsednik sekcije Stane Medved in tajnik Alojz Kastelic, ki je hkrati tudi podpredsednik v Zvezi društev ILCO Slovenije. Na ustanovnem občnem zboru so ustanovili tudi sekcijo za Belo krajino in sekcijo za Trebnje, kasneje pa načrtujejo ustanoviti še sekcijo v Krškem. Med glavne naloge društva so si zadali sodelovanje z ustanovami, ki gali k hitrejšemu okrevanju, potem z zdravstvenimi delavci tako v bolnišnicah kot zdravstvenih domovih in s podjetji, ki uvažajo in prodajajo pripomočke za nego stome. Občnega zbora sta se udeležila tudi direktor novomeške bolnišnice Predavanje o negi i pripomočkih je pripravila Suzana • Najdaljši staž ima bolnica, ki živi s stomo že 29 let. Čeprav so to bolniki z najmanj 80-odst. invalidnostjo, združeni v društva dokazujejo, da kljub temu hočejo in znajo živeti kar se da polno življenje, zato medse vabijo tudi nove člane, ki do sedaj še niso našli poguma, da se jim pridružijo. Dvoršak iz Nege Valencie iz Ljubljane. Za popestritev srečanja pa so s kulturno-glasbenim programom poskrbeli stopiški osnovnošolci pod vodstvom ravnatelja Lada Brulca. Pri organizaciji so jim s sponzorski- vali bodo z bolniki pred tovrstno operacijo in po njej, da bi jim poma- ojiio zakonske predpi tli bodo z bolniki pre ise, sodelo-ired tovrstno mi prispevki pomagali: Krka, Mediš, Dolenjska banka, SKB banka, novo- meška občina in zavarovalnica Tilia. J. DORNIŽ no obnovo Posočja, vlada hotela pokrivati primanjkljaj v državni blagajni. Zato bo SKD, kolikor je le v njeni moči, zaostrila nadzor nad porabo javnih financ.” SKD pa že pripravlja gradivo za interpelacijo proti ministru dr. Slavku Gabru. “Primer Jankovič kot primer očitnega koruptnega obnašanja v šolstvu samo še dodatno osvetljuje vse večjo krizo državnega šolskega sistema, ki ga je monopolizirala liberalna ideologija, in to z očitno protivzgojno težnjo.” V SKD ocenjujejo, da je poročilo o tem primeru zelo skopo, ko govori o človeku, ki je omogočil korupcijo, zelo obširno pa, ko govori o človeku, ki je popustil pod pritiskom. “Minister Gaber bi moral zaradi objektivne odgovornosti sam odstopiti, in to ne samo zaradi primera Jankovič, ampak zaradi 'zaplezanega’ šolskega sistema v celoti.” Peterle se je dotaknil še poskusov združevanja SKD z SLS. Po resnem, a neuspešnem prizadevanju SKD v preteklosti sedaj za take pobude razmere niso primerne. “SLS je potegnila z drugačno politično linijo, lahko bi rekel, da se obnaša stolčkarsko. “Ko bo SLS izstopila iz sedanje koalicije in se spet odločila za pomladno opcijo, bodo pogovori o združitvi spet lahko stekli.” SKD ni zadovoljna z reševanjem problemov in odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško, ki seje po njihovem sprevrglo v tekmo med LDS in SLS, kdo bo zahteval več. “Stopnjevanje zahtev in zaostrovanje pa ne vodi k rešitvam.” SKD tudi ni zadovoljna, ker “stare sile” prevzemajo RTV Slovenija (mag. Janez Kocijančič predsednik sveta, dr. Metka Tekavčič pa pred- Frai nov skrt sednica nadzornega sveta), in* povrhu vsega še s pomočjo SD Zvedeli smo tudi, da so še' začetku letošnjega leta kandf daturo ponudili sedanjemu žup* nu Franciju Kociliji, ki je bil1,1 zadnjih županskih volitvah iz*J ljen kot kandidat SKD; vendaff ^ Koncilija to ponudbo zavrnil, $ da mu stranka samo škodi, daj* se kot samostojni županski kan®' j'4 dat ne bi odrekel njeni podp°r- 1 “V občinskem odboru si je K0* čilija zapravil zaupanje zaradi*35 jega ravnanja in načina dela, »* vse je pripomoglo k razbitju cinske koalicije, zstojc iz§ubi^ našo podporo,” pravi Turk.^ KAJ PIŠEJO DRUGI Mlatenje slami Zakaj cerkev izgublja V parlamentarno branje jej, ^ ponovno ponujen zakonski Pre(*j o verskih skupnostih in ločeno9 države od cerkve. Toda rimskok<$, liska cerkev se s predlogom ne sni • Beseda je seveda tekla tudi o lokalnih razmerah, o katerih sta govorila domačina, podpredsednik stranke Lojze Zupančič in predsednik novomeškega občinskega odbora Alojz Turk. Slednjega j*-' razširjen občinski odbor SKD podprl kot kandidata na volitvah za novomeškega župana. Kot je povedal Zupančič, pa so še vedno pripravljeni na pogovore z drugimi strankami o morebitnem skupnem kandidatu. nja: prvič, ker zakon predvidi enakopravnost vseh verskih sM nosti, in drugič, ker naj bi po novfJ zakonu cerkev plačala kazen, c? se pri verouku znašel otrok, ki * obiskovanje verouka ne bi imelff nega dovoljenja staršev. Po mnenju rimskokatoliške ct* ve je večina Slovencev rimokaM kov zgolj zato, ker so bili kot otr& krščeni, ne oziraje se na to, dnj danes lahko ateisti oz. ne opravil' jo nobenih cerkvenih obredov. “ drugi strani pa po nadškofovi mnenju živimo na pravem “ateist nem otoku ”. Pa čeprav smo rita" katoliki. Odvisno pač od situadr v kateri skuša rimskokatolf.. cerkev pridobiti čimveč politij točk. Predlog novega zakona f merja nadškof z zakonom, po kj rem smo v šoli imeli predmet sate’ upravljanje s temelji marksiztb enostrankarski predmet o eni t&f ci. Predmet, ki bi učil o zgolj & skokatoliški cerkvi, pa bi bil a,e ^ da sprejemljiv. « k To je mlatenje prazne slani j. ./ hipokrizija, zaradi katere je dn‘J fj vse bolj ateistična in zaradi kak cerkev vse bolj izgublja. Kot da ’ ni ničesar naučila na Istnih naf kah in na napakah prejšnjega ma. (Novi tednik, Celje) bile »an divi Rei Rev bilo »os: jo it S tori stu. tov, c ke, to o tod top sodelovanju s predstavni)* zavoda uspelo zaposliti 5-; delavcev in tako uvesti tret)3 izmeno. Tudi ankete, ki jih)6 izvedel zavod za zaposlovanj3; p dokazujejo, da so delodaj3'c J večinoma zadovoljni z nje' F* Novomeška kronika FRANCIJA - V Revozu sicer J? znajo točno razložiti, zakaj je "“O; to potrebno in kako stvar ^aj stoji. Je pa približno tako: aaniesto nekdanje komercialne vizije Revoz so sedaj ustanovili ”enault Francija, ki v okviru J^oza skrbi za prodajo avtomo-Če bi v mednarodnih od-jt^sih res veljala enakopravnost, J1 sedaj pričakovali, da bodo v Franciji v okviru Renaulta usta-"evili Revoz Slovenija, ki bo - ?*Fbel za prodajo 90.000 avtomo-■jj "lov, izdelanih vsako leto ’ Novem mestu. Bolj verjetno pa ^re za to, da se ve, da so Podgor- - ?2a to, da avtomobile delajo, iti .ancozi pa za to, da jih prodaja- - )°inkasirajo. SOGOVORNIKI - Kletni pro-3! jen v Kulturnem centru Janeza )F “tiine (nekdanji dom JLA) vse ' "lj burijo duhove v Novem me-ft- Zupan jih hoče na vsak način lJ "ti Društvu novomeških študen-rv> občinski svet in ministrstvo ? obrambo, ki je solastnik stav-Jf’ Pa so jih namenili Visoki šoli ~ Upravljanje in poslovanje. Na Pjjnji seji občinskega sveta je ^Pan potožil, da že več mesecev ‘Uša vzpostaviti stik z mini- - tstvom, vendar od tam ne dobi Jf rjbenega glasu. Morda pa na Iti ^nistrstvu konspirativno pri-‘ ovijajo načrt napada... .NAPAD - Za napad pa ne . ,, 0 smeli izbrati tiste enote v 4 ^pmeški vojašnici, v kateri 1f vojaški rok člani vodstva JJbtštva novomeških študentov. Ptašanje je, če bi vrle mlade-ki domovini služijo tako pječ od doma, ukaz sploh dose-Vtis je, da so bili fantje celo rt’ ptletje na manevrih, in to dobro tl j?askirani: v kavbojkah in mali1 Cah po mestu, nastopajoč na ji ?Znih prireditvah, sklicujoč ti-*°vne konference in udeležujoč J8 Sej občinskega sveta. Vse za 4 Cr°, dom, cesarja! * 4 ilt * # Efta gospa je rekla, da novo-'it ^ki župan popušča. Zaradi porodnišnice je grozil, da *? l°žil državo, zaradi nekda-•w d°ma JEA pa toži samo # Vnistrstvo za obrambo. GLASBENI IN GLEDALIŠKI ABONMA »Novo MESTO - Kulturni j Nter Janeza Trdine razpisuje ] ™dališki in glasbeni abonma ?.sezono 1998/99. Abonmaje r|ko vpišete v tajništvu centra delavnik od 8. do 15. ure, J sicer dosedanji abonentje od J do 21. septembra za glasbe-Pbonma in od 14. do 18. sep-"hbra za gledališki abonma, ,?v> abonentje za gledališki Jr^nma pa od 21. do 25. sep-^ ji^bra. V programu gledali-g) abonmaja je šest pred-L9v> v glasbenem pa pet kon-Btov. ^uhokranjski drobiž AONCERT ŠOLSKEGA . ORA - Zanimiv koncert mla- bskega pevskega zbora OŠ tfzemberk pod vodstvom Aleša ■ "tovca in mešanega pevskega 1 fa KUD Svoboda iz Črnuč bo Nboto, 19. septembra, ob 19. vinski kleti žužemberškega I ŽIVI MO ZDRAVO, ZA ZA-nVo - V vseslovenski akciji r*ec rekreacije 1998, v kateri “aeluje tudi Turistično društvo 'aa krajina bo v nedeljo, 20. iptembra, kolesarski rekreacij- II jzlet od Dvora mimo Stavče !jj« Šmihela, do Krke in nazaj. 'Njeni! Nova razglednica - I blagoslovitvi nove cerkve !?rije Pomagaj v vasi Visejec je ?*1 Župnijski urad Hinje novo Tlcdnico z motivom podražit cerkve na Visejcu. Notra-, st in zunanjost cerkve je pos-1 fotograf Stane Maver. TOLITVE SE BLIŽAJO -Jatve za župana in občinski svet Ke občine Žužemberk se počasi k‘ajo. V strankarskih vrstah 1 to pripravljajo kandidate in rjdidatne liste. V igri je dosti Jjdidatov za župana, nastajajo posamezne koalicije... Z ."hi kandidatov vas bomo kma-SeZnanili. S. M. MŠŠ I z N A Š I H OBČI N MŠt ZAVAROVALNIŠKI TENIS - V teniški dvorani na Otočcu in na pokritem igrišču na Regrškili kušenicah v Novem mestu je zadnjo soboto potekal 5. satelitski teniški turnir Zavarovalnice Triglav, ki ga je organizirala novomeška območna enota te zavarovalnice. Udeležilo se ga je okoli 70 igralcev, poslovnih partnerjev zavarovalnice iz Dolenjske, Bele krajine in Kočevskega. Kljub slabemu vremenu so organizatorji uspešno izpeljali turnir, najboljši se bodo udeležili masters turnirju v Portorožu 3. oktobra, bolj kot zmaga pa je pomembno druženje in prijetno preživeti dan, je poudaril direktor novomeške enote Boris Šepetave, tudi sam eden od igralcev (drugi z leve). (Foto: A. B.) POPRAVEK V notici o odprtju poslanske pisarne Janeza Mežana (SDS), ki je bila objavljena prejšnji teden na tej strani, je navedena - vendar ne po krivdi uredništva - napačna telefonska številka. Pravilna je 317-303. • Meja med prepovedanim in dovoljenim obstaja zato, da se ve, kdo je šef parade. (Kreft) • Najraje imam tiste otroke, ki jih drugi ne marajo. (Pavček) • Ljudje so napihnjene zračnice. (Epiharm) V prvem letu okoli 500 študentov Vpis v Visoko šolo za upravljanje in poslovanje še do konca septembra NOVA CERKEV - Staro se med vojno porušili Italijani. (Foto: S. M.) Nova Marijina cerkev na Visejcu v Suhi krajini Slovesnosti je vodil pomožni škof Jožef Kvas HINJE - V vasi Visejec v krajevni skupnosti Hinje so v nedeljo, 13. septembra, blagoslovili novo cerkev Marije Pomagaj. Stara cerkev je bila porušena med vojno leta 1943 ob italijanskem bombardiranju. Farani so leta 1973 postavili zasilno kapelo, ker niso dobili dovoljenja za gradnjo cerkve. Želje po novi cerkvi pa niso opustili in so v začetku leta 1994 kupili zemljiše ter pričeli priprave za gradnjo. Načrte za novo cerkev je izdelal arhitekt dr. Jože Marinko, graditi pa so krajani pričeli v letu 1996. Domači župnik Ciril Murn se je ob prisotnosti velike množice vernikov zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji bodisi z delom ali materialom. Posebej seje zahvalil prizadevnima Janezu Bobnu in Vinku Blatniku, KS Hinje, Mestni občini Novo mesto in številnim obrtnikom. Cerkev je blagoslovil ljubljanski pomožni škof msgr. Jožef Kvas, ki je tudi vodil mašo. Pevci iz Hinj in pevke iz Vavte vasi pod vodstvom Aleša Makovca so z lepo pesmijo zaokrožili in zaključili slovesnost ob blagoslovu. S. MIRTIČ NOVOMEŠKEGA ŽUPANA TOŽBA Sad bolestne zagledanosti vase Zadeva s prostori za Visoko šolo za upravljanje in poslovanje (VSUP) v novomeškem KC Janeza Trdine postaja groteskna - in to po zaslugi novomeškega župana Francija Koncilije CLIO 2 ZA ŠOLO - Prejšnji četrtek je na priložnostni slovesnosti direktor industrijske divizije Revoza Jean-Marc Calloud (desni) direktorju Šolskega centra Novo mesto Stefanu Davidu izročil ključ novega clia, ki ga bodo uporabljali kot učilo. Zadnje dve leti se je Revoz izkazal kot darežljiv sponzor te šole, saj jim je podaril laguno, prerez clia, različne motorje, ki jih vgrajujejo v Renaultove avtomobile, maketo elektroinstalicij za clio, kar vse uporabljajo pri pouku na strojni usmeritvi. (Foto: A. B.) Novomeška občina jesoustanoviteljica tega prvega novomeškega visokošolskega zavoda. Župan je šoli sprva dajal vso podporo in celo pismeno izjavil, da bo občina poskrbela za prostore šole v KC Janez TVdina (nekdanji dom JLA). Vendar seje županova ljubezen do šole hitro končala. Pravijo, da (tudi) zato, ker za njegova izbranca za dekana in direktorja šole druga dva soustanovitelja nista hotela nič slišati. (Za dekanico naj bi bila Koncilijeva izbranka dr. Vida Čado-nič-Spelič, kot direktorja šole pa bi župan hotel videti sedanjega vodjo svojega kabineta Marjana Dvornika.) ŠPORTNA DVORANA - Ljubljanska SCT končuje dela pri gradnji nove športne dvorane v okviru Šolskega centra Novo mesto. Včeraj je bil tehnični prevzem gradbeno inštalacijskih del. Sedaj so v polnem teku priprave na proslavo 100-letnice Leona Štuklja, ki bo 12. novembra v tej dvorani, nato bodo montirali opremo za pouk športne vzgoje, temu pa bo sledil generalni tehnični prevzem. Računajo, da bo to ob koncu leta. (Foto: A. B.) K zapletom je pripomogel tudi občinski svet, ki je na županov predlog sporne prostore najprej dodelil Društvu novomeških študentov, čez čas pa ta sklep spremenil in prostore namenil za potrebe VSUP. Ob tem svetniki pravijo, da jih je župan pri prvem predlogu zavedel, saj jim je prikril, da te prostore za svojo dejavnost nujno potrebuje VŠUP, kaj šele, da je šoli te prostore dejansko že obljubil. In tako je župan kot najvišji predstavnik občine začel delovati proti šoli, katere soustanovitelj je prav občina. Občinski svet je dal soglasje za uporabo in adaptacijo teh prostorov za potrebe VSUP, prav tako Ministrstvo za obrambo, kije solastnik prostorov v nekdanjem domu JLA. Šola je na podlagi priglasitve del dobila dovoljenje za adaptacijo prostorov, vendar seje župan (formalno Mestna občina Novo mesto) pritožil in dosegel, da je izvajalec, Obrtna zadruga Hrast, moral dela ustaviti. Mestna občina (beri župan) se je kot solastnica KC Janez Trdina pritožila, “ker ni bila vključena v postopek kot stranka”. Upravna enota Novo mesto je po preučitvi primera 4. septembra pritožbo občine zavrgla. Se pravi, da šola lahko adaptira prostore. Sicer pa bi za to bil že skrajni čas, saj so zaradi županove pritožbe dela obstala, začetek študijskega leta v začetku oktobra se nezadržno bliža, v 1. in .3. letniku pa bo 370 rednih in izrednih študentov. A župan in njegovi se očitno niso sprijaznili s tem, da bo “občinska” visoka šola po sklepu občinskega sveta delovala v občinskih prostorih, kijih oni hočejo na vsak način dati Društvu novomeških študentov. Tako je Mestna občina Novo mesto (beri župan Koncilija) na okrajnem sodišču v Novem mestu vložila tožbo zoper Obrtno zadrugo Hrast, Klub za nadarjene učence in Ministrstvo za obrambo zaradi motenja posesti in predlog za začasno odredbo. Vse tri župan toži zaradi motenja posesti (adaptacija prosto- * S tem, zadnjim dejanjem je župan znova pokazal ne samo svojo bolestno zagledanost vase in v svoj prav ter nerazumno trmoglavost, marveč tudi prezir do sklepov najvišjega občinskega organa, občinskega sveta, katerega voljo bi moral izpolnjevati. Ob takem ravnanju ni nič čudnega, da se mu je odpovedala lastna stranka, daje razbil večinsko koalicijo v občinskem svetu in da so sedaj njegovi v občinskem svetu v bistvu v opoziciji. Pritožuje se tudi, da na Ministrstvu za obrambo ne more najti pravih sogovornikov. Po vloženi tožbi proti ministrstvu bo gotovo bolje. rov v KC Janez Trdina) in sodišču predlaga tudi izdajo začasne odredbe o prenehanju vseh del v teh prostorih, češ da se “tožeči stranki z nadaljevanjem motenja posesti in vzdrževalnimi in gradbenimi deli povzroča velika materialna škoda”. Če tožene stranke tega ne bi takoj upoštevale, naj bi jih sodišče kaznovalo vsako s po 300.000 tolarji kazni. A. BARTELJ NOVO MESTO - V ponedeljek, 7. septembra, seje v 1. letnik Visoke šole za upravljale in poslovanje v Novem mestu, prve novomeške samostojne visokošolske ustanove, vpisala prva redna študentka, to je Urška Brinec iz Novega mesta. Vpis v to šolo bo trajal do konca septembra. Kot so povedali mag. Ana Blažič, dr. Marjan Blažič in dr. Janez Usenik, ki so srce in motor te visokošolske ustanove, bodo v 1. letnik vpisali 110 rednih in 130 izrednih študentov, v 3. letnik pa prav tako 130 izrednih. Poleg tega je še okoli 200 prijav za vpis na dislocirani oddelek šole v Ljubljani. Vpisani redni študentje so pretežno iz Dolenjske in Bele krajine, izredni pa tako rekoč iz cele Slovenije. “Redni študij daje šoli možnost razvoja, ta študij je tudi merilo za kakovost dela, izredni študij pa šolo dela še bolj zanimivo, popestri njeno delo in ga približa praksi,” pravi Blažičeva. Med študenti je resen interes za ta študij, saj med do sedaj vpisanimi ni “prebežnikov”, ki bi se sem vpisali, ker jih niso sprejeli na drugih fakultetah in visokih šolah; do sedaj gre izključno za prve vpise. Za organizacijo dislociranega študija na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje se zanimajo tudi v Celju in Sežani, vendar letos tega še ne bo moč urediti. Medtem ko strokovni del priprav na začetek študijskega leta teče po načrtih, pa se še vedno zatika pri ureditvi prostorov v Kulturnem centru Janeza Trdine. Vendar je šolsko vodstvo optimistično in je prepričano, da se bodo predavanja oktobra začela prav v teh za šolo prenovljenih prostorih. A. B. PRVA ŠTUDENTKA - Prva se je kot redna študentka v 1. letnik novomeške Visoke šole za upravljanje in poslovanje vpisala Novo-meščanka Urška Brinec. Zahteve Brusnic Pogoji za soglasje ob širitvi deponije BRUSNICE - Za soglasje za načrtovano širitev komunalne deponije v Leskovcu postavlja vodstvo KS Brusnice več zahtev. Ena od večjih je izgradnja kanalizacije v Velikih Brusnicah in Malih Brusnicah, na Ratežu, Selih pri Ratežu in v Gumberku. Gradbeno dovoljenje za to delo naj bi bilo izdano novembra letos. Zahtevajo še rekonstrukcijo ceste Ratež -Leskovec s pločnikom, javno razsvetljavo, avtobusno postajališče. “Zahtevamo tudi nov sporazum o plačilu rente krajevni skupnosti,” pravi predsednik sveta KS Brusnice Tone Deželan. Sedaj krajevna skupnost na račun te ekološke rente dobi okoli milijon tolarjev na mesec. “Če pa res nameravajo leskovško deponijo spremeniti v regijsko, se bomo morali drugače pogovarjati,” napoveduje Deželan, ki pravi, da krajevna skupnost sedaj dobro sodeluje tako s Komunalo kot z občino. “Le tako lahko stvari urejamo v zadovoljstvo vseh. Seveda mora biti pri taki stvari, kot je širitev deponije, ki neposredno prizadeva krajane, zadnja beseda njihova.” A. B. SRD ODKUPIL ADRIO CARAVAN IN PODGORJE LJUBLJANA - Vodstvo Slovenske razvojne družbe je na redni tiskovni konferenci spregovorilo o delu družbe ter med uspešno saniranimi podjetji navedlo tudi novomeško Adrio Mobil, ki nadaljuje proizvodnjo Adrie Caravan. Povedali so, da podjetje posluje pozitivno in letno izdela 3.500 prikolic, kar je sicer v primerjavi z najboljšimi leti Adrie Caravan, ko so v tovarni izdelali 12.000 prikolic, malo. Kot so povedali, je Srd pred kratkim na stečajni dražbi odkupil podjetje Adria Caravan. S takim odkupom so želeli pridobiti hčerinsko podjetje Podgorje ižscntjcrneja, ki izdeluje rezervne dele za prikolice. V SOBOTO “HODIMO ZA ZDRAVJE” NOVO MESTO - Zaradi slabega vremena so morali odpovedati prireditev “Hodimo za zdravje”, ki jo je novomeška podružnica Društva za zdravje srca in ožilja pripravljala za zadnjo soboto. Prijavljenih je bilo več kot 400 pohodnikov, okoli 100 se jih je kljub dežju podalo na pot z Bajnofa oz. Otočca do Šmarjeških Toplic. Prestavljeni pohod bo to soboto, 19. septembra, ob 9. uri z Bajnofa (Štukljeva pot) in ob 10. uri z Otočca (Andrijaničeva pot). Prijave zbirajo v pisarni društva v Zavarovalnici Tilia oz. po telefonu 391-72-05. IZGNANCI BODO RAZVILI DRUŠTVENI PRAPOR BUČKA - Krajevna organizacija društvaizgnancev Bučka organizira v petek, 25. septembra, ob 11. uri prireditev, na kateri bodo razvili svoj društveni prapor. Na prireditev so vabljeni vsi člani Društva izgnancev Slovenije iz krajevnih organizacij Bučke in okoliških vasi, izgnanci s Studenca, z Rake, iz Sevnice in Novega mesta ter vsi drugi, ki se želijo udeležiti tega dogodka. MA* IZ MAŠI H OBČIM Kolpa iz Rosalnic stopila v svet Te dni je praznovala 20-letnico delovanja Kolpa, d.d. - Sprva Novolesov obrat, je postala samostojno podjetje in se uvrstila med prvih deset v Evropi METLIKA - Jubilej sicer ni tako visok, a so ga zaposleni in poslovni partnerji prejšnji teden kljub temu slovesno in veselo proslavili v Podzemlju ob reki Kolpi. Po tej reki seje kakih trideset plovil s posadkami podalo na triurni spust od Adlešičev do Podzemlja, kjer je šest ekip pripravilo še zabavno tekmovanje v veslanju v kopalniških kadeh, izdelkih Kolpe, d.d. Septembra je minilo dvajset let, odkar je v Rosalnicah pri Metliki stekla proizvodnja kopalniške opreme. Takrat je to bil še tozd Novolesa iz Straže pri Novem mestu in začetek je bil skromen. Leta 1984 je bil zgrajen obrat za proizvodnjo kuhinjskih korit v Radatovičih na Hrvaškem. Leto pozneje so posodobili tehnologijo in odprli nov oddelek za poliestrske izdelke. Leta 1987 so prve kopalne kadi iz Metlike prišle na evropski trg. Ni šlo brez težav, a SKORAJ MILIJONSKA ŠKODA VINICA - V Vinici je bila na travniku večja količina telefonskega kabla na kolutih, katerega lastnik je bit Telekom Slovenije, PE Novo mesto, ki ga je potreboval za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja. Kabel ni ostal neopažen, zaželel pa si ga je neznanec, ki je s kolutov odvil več kot 2500 metrov kabla. Telekom je tako oškodoval za več kot 900 tisočakov. Evropa je od takrat vedela, da mora računati z novim ambicioznim proizvajalcem sanitarne opreme. Leta 1988, ob združitvi z Mehaničnimi obrati Metliškega SCT, je Kolpa pridobila lepe prostore v Rosalnicah in tam uredila lep razstavno prodajni salon. Septembra 1990 so se delavci na referendumu odločili, da izstopijo iz Novolesovega sistema in nadaljujejo pot v samostojnem podjetju Kolpa, p.o. To je bila smela in dobro utemeljena odločitev, toda razmere so postale hitro neugodne in so se še zaostrovale, saj je skoraj celotni jugoslovanski trg, na katerega je bila Kolpa vezana več kot dvotretjinsko, razpadel. Tudi del proizvodnih prostorov je ostal izven slovenskih meja. Za reševanje tega problema pa se slovenski politiki niso zmenili. Kljub takim težavam pa so v Kolpi vztrajali. Njihov skrivni adut je bil kerrock, novi material, ki so ga medtem razvili. Proizvodnja izdelkov iz tega materiala je stekla leta 1993. Sedaj je Kolpa lastniško preoblikovana. Kar 56-odstotno je v lasti zaposlenih. Povečuje proizvodnjo in naložbe, bogati ponudbo svojih izdelkov in je že med desetimi večjimi proizvajalci kopalniške opreme v Evropi. Leta 1995 je Kolpa dobila certifikat kakovosti ISO 9001, Letos je bila ponovno predlagana in je obdržala certifikat še za tri leta. t. JAKŠE DAN KORUZE ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi kmete na dan koruze, ki bo jutri, v petek, 18. septembra, ob 10. uri na posestvu Lokve pri Črnomlju. Predstavitev koruznih hibridov bo vodila inženirka Marjeta Lhan iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. SREČANJE Z GOSTOM IZ DANSKE - Dr. Janez Podobnik je bil zadovoljen nad uspešnostjo podjetja Danfoss in je rad prisluhnil tako lastniku koncerna iz Danske Jorgnu M. Claussnu (drugi z desne) ter direktorju podjetja Leopoldu Panjanu. (Foto: L. M.) OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA Črnomelj na dobri razvojni poti FILAKGRE SPET NA SVETOVNO PRVENSTVO -12. in 13. septembra je bilo v Vipavi slovensko državno prvenstvo oračev. 17 ekip s 34 tekmovalci se je pomerilo v oranju na ledini in stmišču. Prvo mesto je zasedel Jože Zver iz Prekmurja: drugi pa je bil Anton Filak iz belokranjskih Gribelj, sicer lanskoletni državni prvak. Oba najboljša sta teden dni pred državnim prvenstvom zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu oračev v Nemčiji (na fotografiji Filak med svetovnim prvenstvom), prav tako pa se bosta pomerila z najboljšimi orači na svetu tudi prihodnje leto v Franciji. Za Filaka bo to že peti nastop na svetovnem prvenstvu zapored. Sicer pa sta Filak in Peter Starašinič s Krasinca ekipno zasedla 3. mesto, posamično pa je Starašinič pristal na 17. mestu. (Foto: M. B.-J.) Črnomaljsko občino je v četrtek obiskal predsednik DZ RS dr. Janez Podobnik - Ogled novega pastoralnega centra, objektov Saturnusa, podjetja Danfoss - Sestanek članov SLS ČRNOMELJ - “Črnomelj je na dobri poti gospodarskega razvoja in je glede na to, da ima tu tuj kapital resen interes, da odpira delovna mesta, ter obenem spoštuje domače znanje in ljudi, lep primer za druge kraje,” je bila spodbudna izjava predsednika Državnega zbora (DZ) dr. Janeza Podobnika ob obisku v črnomaljski občini v četrtek, 10. septembra. V spremstvu črnomaljskega župana Andreja Fabjana in ostalih sodelavcev ga je najprej sprejel dekan župnije Peter Slevec, ki mu je skupaj z direktorjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Danilom Breščakom pokazal novi pastoralni center, ki bo odprt prihodnji teden. Bo nekaj posebnega, saj so pod delom prozornih tal iz stekla vidni ostanki poznoantične naselbine, ki je bila v tem delu mesta. Podobnik sije nato ogledal izgradnjo objektov Saturnusa na lokaciji Rudnik Kanižarica, kjer mu je direktor rudnika rjavega premoga Kanižarica v zapiranju Silvo Gerdešič pojasnil zaplete z zemljišči pri urejanju nove obrtne cone na tem področju. Sicer pa je bil gost navdušen nad pozitivno sanacijo rudnika ter nad dobrimi rezultati poskusnega delovanja v Saturnusu, kjer sedaj potekata dva proizvodna programa: izdelovanje pločevinastih pokrovov za kumarice in paprike ter pločevinastih škatel za barvice, ki jih izvažajo v Francijo. Za razvoj Črnomlja pa je gotovo bistvenega pomena prihod podjetja Danfoss, ki je eno najuspešnejših v Sloveniji. Predsed- nik DZ se je tu srečal z lastnikom koncerna Danfoss Compressors iz Danske Jorgnom M. Člausnom. Slednji mu je skupaj z direktorjem črnomaljskega podjetja Leopoldom Panjanom predstavil to uspešno slovensko podružnico, ki trenutno nudi zaposlitev kar 1060 ljudem. Podobnik je bil nasploh glede nadaljnjega razvoja tako Črnomlja kot Bele krajine op Črnomlja kot Bele krajine optimističen, glede prihajajočih lokalnih volitev - srečanje s predstavniki stranke SLS občin Črnomelj, Semič in Metlika za medije ni bilo odprto - pa je dejal le, da so volil-ci pametni ljudje in se bodo prav gotovo pravilno odločili. Dejstvo, daje v Beli krajini pozicija močna, saj sta tako črnomaljski kot semi-ški župan člana SLS, pa je menil, da pomeni še večjo odgovornost. L. MURN KOLPA POPLAVLJALA Zaradi nalivov prejšnji konec tedna je močno narasla tudi Kolpa, vendar večje škode ni povzročila. Reka je narasla pri Metliki in Rosalnicah, poplavila je nekaj nižje ležečih travnikov pri Gribljah, pri Vinici pa ni mogla preko ceste. Deževnica in talna voda sta poplavili del športnega letališča v Prilozju. PRIZNANJE NAJZVESTEJŠIM -Šestnajst delavcev Kolpe je ob 20-letnici podjetja dobilo priznanja. Na sliki: direktor Mirjan Kulovec izroča priznanje Zdenki Kragulj. (Foto: T. Jakše) NA SINJEM VRHU PRIZADEVNI SINJI VRH - Ta teden so se na redni letni skupščini zbrali člani turističnega društva Sinji Vrh. Razpravljali so o preteklem delu ter o perečih temah: o odloku o taborjenju v občini Črnomelj, kije izpusf il taborjenje v Bregu, Trati-cah in Široki loki, o neprimernem vedenju turistov, ki plovejo s plovili po reki Kolpi, o pismu o dobri nameri, naslovljenem vsem trem belokranjskim županom in predsednikom občinskih svetov, ki vsebuje osnutek predloga Statuta o ustanovitvi Turistične zveze Bele krajine, o sodelovanju s sorodnimi društvi itd. ZAČETEK DEL SEMIČ - Te dni so se pričela dela na cesti Štrekljevec - Goliš. S to cesto, ki sojo sami krajani s pomočjo KS pričeli delati že leta 1979, bodo povezali ceste Omota-Praprot-Gradnik in Sodji Vrh. DAN Z ŽOGO, NE Z DROGO ČRNOMELJ - Lokalna akcijska skupina za spremljanje odvisnosti od drog iz Črnomlja organizira v soboto, 19. septembra, med 9. in 19. uro športno-rekreativno prireditev, ki bo v poslovni coni Majer v Črnomlju. Pomerili se boste lahko v odbojki (3:3), košarki, nogometu, tenisu in rolanju. POLETJE V ČRNOMLJU SE ZAHVALJUJE Zveza kulturnih društev Črnomelj je tudi letos uspešno izvedla ves program poletnih kulturnih prireditev Poletje v Črnomlju. Podobno programsko zasnovo in število prireditev bomo obdržali tudi v prihodnje. Program že snujemo. Ob koncu se želimo zahvaliti vsem, ki so omogočili, da smo Poletje v Črnomlju lahko izpeljali. Podprli so nas: Občina Črnomelj, Ministrstvo za kulturov Gostinsko podjetje Bela krajina Črnomelj, Dolenjska banka, d.d., Novo mesto. Domača obrt Vera Vardjan Veliki Nerajec, Mladinski kulturni klub Črnomelj, Župnijski urad Črnomelj in podjetje Present Črnomelj. Zahvaljujem se vsem sredstvom javnega obveščanja, ki so poročali o naših prireditvah, pa seveda tudi naši zvesti publiki. K. K. Semičani čakajo na državni denar Kljub velikim denarnim težavam, s katerimi se pravkar ubadajo na semiški občinski upravi, je bilo v letošnjem letu veliko narejenega - Velike naložbe v ceste, vodovod SEMIČ - Prihodki selniškega proračuna so v pn i polovici letošnjega leta znašali 159 milijonov tolarjev, kar je 47 odst. načrtovanih prihodkov v letošnjem letu. Ob tem ne gre prezreti, da je bilo prihodkov iz dohodnine le dobrih 44 odst., načrtovani pa so bili na osnovi lanske realizacije ter povečani za 8 odst. To pomeni, da plače in ostali osebni prejemki v semiški občini zaostajajo za načrtovano rastjo. Čeprav se trenutno na semiški Štrekljevca proti Jugorju. Občina tem ko za ureditev pločnika in javne razsvetljave med Semičem in Trato še izbirajfe izvajalca. Za vse, ki jih že vrsto let močno žuli pre- VINOGRADN1KI PO DOBRI CESTI - V petek, 11. septembra, sta črnomaljski župan Andrej Fabjan in Alojz Hozner kot vodja projekta (na sliki) v Ručetni vasi slovesno prerezala trak ob otvoritvi kilometra in pol dolge ceste čez vas in Ručensko Goro, ki so jo prejšnji konec tedna preplastili in delno rekonstruirali z odvodnjavanjem. Pridobitve, ki je stala približno štiri milijone tolarjev, so v pr\’i vrsti veseli krajani, nič manj pa ostali vinogradniki, ki na tej vinski gorici pridelujejo najboljša vina. Ti so tudi prispeveli velik del denarja, ostalo pa črnomaljska in nekaj semiška občina - po slednji gre 300 metrov nove ceste - saj ta del belokranjske turistične vinske ceste in ima zato še večji pomen. Izvajalec del je bilo CP Novo mesto. Prenovljeno cesto je blagoslovil dekan črnomaljske župnije Peter Slevec. (Foto: L. Murn) občinski upravi ubadajo z veliki mi likvidnostnimi težavami, saj nimajo pokritih še vseh denarnih obveznosti iz preteklega leta, nastajajo pa že nove obveznosti za tekoče naložbe, se v občini lahko pohvalijo, da so v prvi polovici letošnjega leta naredili kar veliko. Naložbe so najbrž najbolj vidne na komunalnem in cestnem področju, i Med največjimi naložbami v občini sta bila vodovoda Kal-Osojnik, ki so ga odprli konec aprila, in Cerovec-Krvavčji Vrh, ki ga še gradijo. Slednji bo veljal 52 milijonov tolarjev. Pri gradnji cest pa je bil največji zalogaj cesta od dolguje izvajalcu 17 milijonov tolarjev za opravljena dela v prvi polovici letošnjega leta, ko cesta še ni bila prekategorizirana v državno, vendar se dogovarjajo, da bi dolg krila država. Medtem ko je bila cesta Gradnik-Goliš tudi finančno zaključena, pa odsek med Štrekljevcem in Golišent še čaka na posodobitev. Izvajalec je sicer že izbran, z delom pa bo začel, ko bodo na občinsko upravo dobili sklepe o sofinanciranju. Zaradi pomanjkanja denarja v občinskem proračunu prav tako še ni prišla na vrsto preplastitev ceste do Krvavčjega Vrha, nted- • Ker je večina razpisov ministrstev za sofinanciranja zaključena, na semiški občinski upravi pričakujejo sklepe o odobritvi denarju v tem mesecu. Šele takrat bodo dokončno vedeli, s kolikšnim denarjem bodo razpolagali v tem letu, in bodo lahko pripravili rebalans proračuna, ki naj bi ga svetniki predvidoma obravnavali na oktobrski seji. hod ceste čez železniško progo pri Rožnem Dolu pa vendarle novica, da je občina odštela za projekt prehoda 367 tisoč tolarjev. Projekt je narejen in le čaka. da se bo zbralo dovolj denarja. M. B.-J. Sprehod po Metli |[ ŠUŠLJA SE, da je prostor d rog kurilnice v Kidričevem najt lju priljubljeno nočno zbirali* vseh tistih, ki radi skrivoma P* a. N* kadijo kaj prepovedanega pogosteje diši po marihuani h' nec tedna, ko mularija dobi kr® v nočnih klubih, kjer pa je za* vrsto dejavnosti preveč nevarn* Toda tudi v temo ovita kurilni ni varno zavetišče, saj je dim*1 naslade iščoče že večkrat Prt o kr* podila policija, ki nemalol zavije na bližnje parkirišče. Kav no uradno poročilo o metliškj uživalcih mamil ne bi bilo odv8 kajti natolcevanj je veliko. . ZADRGARSKA AFER; AMERIŠKEGA PREDSEDN KA CLINTONA buri duhove! mestu nad Bojico in z zdraha1! živčno iščejo podoben prifl*1 med lokalnimi politiki. Volih? niso daleč in skok čez plot kav nega občinskega veljaka bi pri*” še kako prav. “Bill bi se že naš» Bill,” trdijo zlobneži, “le D‘ Monico bi bilo teže pokazati prstom.” . . STANE, JURE IN BRANK" ŽANJEJO vse pohvale, ker* naredili igrala za otroke ob M*j rentičevi ulici. Pa sploh ne gre' ^ aktiviste Društva prijateljev rp» dine, ampak za krajane, ki* zavihali rokave, pljunili v roke’ se lotili dela: brez dolgotrajt111 sestankov, brez prošenj za den^ no pomoč, brez jamranja in sP kanja, da ta družba nima posluj za najmlajše. ei v »o\ Ute sje *ra •in Črnomaljski drobif AVTOBUSARSKA - Mir* Puhek iz Sečjega sela pri Vin,£ ima dva avtobusa, s katerifl prevaža potnike na progah, ki" druge prevoznike niso bile “j nosne. Na avtobusa je seve*! napisal kratico svojega podjefl MPOV. Domiselni Viničani* takoj ugotovili, da kratica po*°5 ni “Mestni promet okrog Vinice Ob tem se v brk smejijo Črnoirtj ljcem, češ, če nam že ni uspelo,*? bi imeli svojo občino, pa ima1”1 pred vami vsaj mestni promet-PIŠČANEC - Družina iz J likega Nerajca, ki seje odprav* na dopust na morje, je hote*' polepšati počitnice malemu ^ rodniku, velikemu ljubitelju id* li, ki živi v Ljubljani. Takojije* ^ peto na sosednjem Belčjem Vrt* ^ ' dobiti živega piščanca, ki se gK mali Ljubljančan na letovanju* morju zelo razveselil. A ko je h* ^ počitnic konec, ga je mama ^ . nanila s kruto resnico, da piš*-8: ca ne more vzeti s seboj v Lju* J? ljano. Tako se je piščanec z pusta vrnil v svoj kokošnjak “ . -Belčjem Vrhu. In če bi znal g* ^Jt voriti, bi se lahko pohvalil, d*r edini prebivalec te belokranjs* ( vasi, ki je bil na morju. «5 ODPELJAL ODPADEN KABEL ČRNOMEU - Med 28. av| stom in 1. septembrom jc v * nomlju nekdo prišel do ograjuj ^ ga skladišča, last podjetja IMP , var, d. d., Ivančna Gorica, po»l®J na enota Črnomelj, poškoduj ^ ograjo in ukradel okoli pol tu* ^ odpadnega bakrenega kat" L Podjetje je s tem oškodoval “ mj okoli 200 tisoč tolarjev. Semiške tropinej SEDALA-V semiški občil® sejni sobi so namestili nove nUČ ' občinarii na so svetnikom na z8 i Občinarji pa so svetnikom na nji se" o,. našle ‘ seji obljubili, da bodo *J ktj ednjega zasedanja sedeli,u i ij. na novih stolih. Pa seje enemu ‘ ^ i je škod* jj L. i Pod V! svetnikov zazdelo, daje skoči* .. ^ ta način zapravljati denar iuju predlagal, naj si v naslednj* p mandatu svetniki prinesejosC'*, *i žc kar od doma. Ali pa naj s(L '9* sami kupijo za sejnino. Če |fc> slednje res zgodilo, bi bod*\B semiški svetniki najbrž na sej*" ■ sedeli na pručkah. m ™ VODOTESNOST - Iz osnuPj n odloka o odvajanju in čišče™,^ odpadnih in padavinskih v0“5| semiški občini so svetniki na Z* ■: S h’* nji seji črtali del člena, ki gl,v jj jj. o tem, da morajo imeti tist'- j. niso priključeni na kanalizacij l vodotesne greznice. Določa® |, . vodotesnih greznicah naj bi t v odlok čez nekaj let. Do tt»K l ■ pase bo v greznicah, ki so bik' ^ j* menoma grajene tako. da 'V**,; vodotesne, nabralo toliko drC* da bodo postale vodotesne- -. ZA SUŠO - Samo na seP^!j» brski seji semiškega občinsl sveta sta se pri točki “vlogCjj t, pritožbe občanov” znašli za težav ' ■ Ul,....—-leOf . b, i, kijih povzročajo mete*1. h vode, dve pritožbi krajanov.-Lj t) ta ve, koliko je mcdsoseO*jj| L bog pa ve, koliko je medsoset*’’« sporov zaradi padavinskih vl’^ Ifj, ki se (še) niso znašli na občuje ^ vi. Z; upravi. Zato Semičanom ne ^ stane drugega, kot da daj* j-, mašo, kjer bodo molili za su*1' j [jrobn^iz Kočevja] j ot VIŠJE CENE - Kočevska Na-sf ®aje prenovila celotne prostore Vn®dstropju, ob otvoritvi pa so P? *®e nekaterih proizvodov znižali ar Juli za nekaj 10 odstotkov. Ven-* bilo tako samo ob otvoritvi. ™ ,v,sPoznanju kupcev, da so cene Nami za prenekateri proizvod jo ,lsl.e kot denimo v Trgoprome-\n J?® ali še nekaterih drugih tr-tf Jov®ah v Kočevju, seje zato bati, ri ?°od° kupci tudi v prenovljene Is "«®ine prostore še naprej hoditi! r“°ljgledovat in primerjat cene, ii t0' pa kupovat! Železnina - Tako kot iah- V o kupej že hodijo v prenovljene i „ °.s,9re Name, pa lahko od ‘1 MJŠnie8a tedna obiščejo tudi v rt S?*' prenovljeno trgovino Žeji **nina. V njej je sedaj drugačna £ jjjtlilcv prodajnega prostora, J^a so izložbena okna, odstranili J® nadomestili z novim so stari ■ pl Železnina, celotno stavbo y! f °deli tudi z novo fasado. Ko bi sedaj njihovemu zgledu sledile <0 ^ nekatere druge stavbe iz niza st ki se držijo poslopja Želez-lr j16! Ni jih sicer več veliko, ki so f Prebne obnove, vendar pa, tudi !-* pešamo ena, ta kazi sicer pre-? T^jeno podobo starega kočev-PSa mestnega jedra v nizu str-’’ "Nfih hiš od bivše stare resta-Jj do sedaj sodobne Želez- ib», C' jjjbaišhi zobotrebci H (i Jemalo kupcev - Trgo-p z malimi živalmi v Ribnici ijp še za zdaj ne bo. Na ribni-„i P* uradu za delo prijavljena j) ‘avka, ki je z odprtjem trgovi-j,v ^želela rešiti svojo brezposelni .°st s samozaposlitvijo, si je iji 'tniislila. Njeno predhodno $1 P^edovanje pri trgovskih potit- .'k|b o uspešnosti poslovanja t' t| °bnih trgovinic drugod po it •'0Ve n i j i, predvsem pa povpra-il* J”®nje po Ribnici, ali bo imela (t JJJolj kupcev ali ne, jo je preit .^OVE TRGOVINE - Kljub Ji ®iu da je v Ribnici že več trii* Pjo z oblačili in da je tudi zla-nt /J1®! pa obstoj konkurence za it “"katare ni ovira, da se ne bi s it "Pdajo enakih vrst proizvodov f Je*zkusili tudi sami. Tako je bilo if o ^ časa ribniškega sejma moč ? lnttn‘no kupiti tudi v novem il« *alu v Šeškovi ulici, podoben 't jetrni pa se lahko pripiše tudi jj Sjbku trgovine z jeans oblačili ^kočevja, ki je svojo novo tr-■J j 'n» odprl prav tako v Šeškovi, jj ^Jkdanjcm fotografskem studiu OKTOBRA PRVIH 45 OTROK JARa - V šoli pri Fari v teh b potekajo še zadnja dela na reditvi prostorov za potrebe f s?1tra šolskih in obšolskih de-X Cost'- Konec prihodnjega ir [?Seca bodo namreč sprejeli ir c0 skupino 45 otrok iz vse j £,en'ic- Center in šola, ki je :> Zgrajena pred dvema leto-? 160 otrok in bo z oddajo i ^strešnih in še nekaterih if Ji gih prostorov, ki jih je mo-t.Center v ta namen preure-I SL'n dograditi, končno polno 3 iJn^ena>s'bosta delila jedilni-" ' kuhinjo in telovadnico. Krpanova kobila: i .Sem slišala, da smo Lipico in J jrfflnce prodali, da bomo čim-Jj ? enakopravni člani Evropske ' k^n<>st‘' Pa kaže, da smo • za 'st' namen tudi zmago J, y Purki pri Sisku leta 1593, saj P tlatum v knjižici “Slovenija "ia v Evropi”, ni niti ome- Laški sel j« Š^LAVNI DOBITEK TELE-1 jJ^OR - Ob bližnji razstavi J; Ene bo tudi bogat srečelov. |(l cvni dobitek je televizor, vre-j* 95.000 tolarjev. ^ONJSKI GOLAŽ je bil na-lj JJjen minulo soboto udeleženci r jubilejnih prireditev KZ Ve-9_ JILašče. Prireditve so odpadle, j ,'[ž pa so pojedli. PUDA NESREČA se je zgolj1 minuli petek ob 23.30 na ir L?*s,ralni cesti med Rašico in :J J®‘*mi Laščami. Trčila sta lantra i( ij^go. Hudo poškodovani sta j* J dve dekleti, ki so ju morali i{ 'Zati iz juga. i* I^HNOVl JENO TRGOV1- SaP'1'" ’’..........7 vl^ških pevcev. Vseh računov * l/v Robu, ki je zdaj samopo-!ff‘ha, so odprli ob prepevanju J L?elo in opremo še ni, pred-[ b®jo pa, da bo vse veljalo pre-'2 milijonov tolarjev. Mši I Z M A Š l H OBČI M ttt&k ŠKANDALOZNO Huje ne more biti Gradnja po Kočevsko Izgradnjo nove osnovne šole v Kočevju spremljajo zapleti že od samega začetka. Začelo se je že z dolgim ugibanjem občinskih svetnikov, ali novo šolo sploh potrebujejo ali ne, nadaljevalo pa z neuspelim referendumom za samoprispevek, zapleti z zemljišči, spremembami projektne dokumentacije, začetkom del brez lokacijske dokumentacije, izplačili za nadzor, ki še ni bil opravljen, in kopico drobnih zadevic, ki so botrovale dolgemu čakanju na gradbeno dovoljenje. Vse to so ves čas spremljali očitki županu Janku Vebru, ki so se stopnjevali celo v sum, da je storil kaznivo dejanje. Z ugotovitvami nadzornega odbora, ki so ga občinski svetniki “aktivirali”, da bi zadevo pospešili (beri: zapletli!), niso bili zadovoljni, zato so končno družno sklenili, da bodo v Kočevje poklicali računsko sodišče. Čakaje na razsodnika, pa je Občinarjem vendarle uspelo, da so po objavi razpisa, po preklicu objave pa preklicu preklica in kdove še kakšnih za to potrebnih administrativnih poteh končno našli izvajalca del. Zapletov pa še ni konec. Zanje je namreč poskrbelo še največje slovensko gradbeno podjetje SCT iz Ljubljane, za katerega se zdi, da si je z napovedjo pritožbe na opravljen izbor izvajalca del želel v kočevski občini najti sotrpina v reševanju problemov. Za SCT je to le problemček več, za kočevsko občino pa pomeni nadaljnjo zamudo pričetka izgradnje šole. Staršem kočevskih osnovnošolcev, ki so v vse večji dirki s časom vse huje razpeti med usklajevanjem svojih obveznosti s turnusnim poukom svojih otrok, njihovih obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, zato ob vsem tem ostaja le ena tolažba: tako kot vsemu lepemu tudi hudemu enkrat pride konec! Huje, kot je bilo, pa tako menda ne more biti več! Ali pa? MOJCA LESKOVŠEK-SVETE NOVA VOLILNA KOMISIJA > OSILNICA - Na zadnji seji občinskega sveta so imenovali novo volilno komisijo. Za predsednika je imenovan podžupan Anton Volf, za njegovo namestnico tajnica občine Sanda Žurga, za člane in njihove namestnike pa še Ivan Janež, Jože Šercer, Olga Lenac, Janez Štimec, Ana Štimec in Marjan Ožbolt. ŠEST IGER IN KONCERT RIBNICA - Miklova hiša za sezono 1998/99 razpisuje gledališki abonma, v katerem je šest gledaliških predstav, med njimi so kar štiri komedije. Novost je, da je igram dodan še koncert kot darilo Miklove hiše. Vpisovanje abonmajev je od 15. septembra do 1. oktobra v Knjižnici Miklova hiša. V Škode za preko 20 milijonov tolarjev Neurja v Obkolpju KOČEVJE - Po še neuradnih podatkih je zadnje neurje povročilo za preko 20 milijonov tolarjev škode. V krajevni skupnosti Poljanska dolina je bila precej poškodovana lokalna cesta Rajndol - Lapinje - Lazi, podo"bno pa je bilo tudi z Obkolpsko cesto, ki povezuje Osilnico in Dol. Hudourniki in narasla Kolpa so tu na posameznih odsekih odnesli asfaltno prevleko, na več mestih pa so se ob cesti utrgali tudi plazovi. Hudourne vode so poškodovale asfalt in cestne tampone tudi v krajevni skupnosti Kostel, kjer sta bili med huje poškodovanimi cestni povezavi PotokUakši-či-Planina in Potok-Štajer. Voda je objedla asfaltno prevleko tudi na česti v Ograjo, kjer je popolnoma uničeno 220 metrov ceste, na več mestih pa je poškodovan tudi asfalt na cesti v Laze, kjer je pri odcepu za Laze odneslo tudi del mostu. Za natančnejšo ugotovitev škode so v kočevski občini ustanovili petčlansko strokovno komisijo, o naravni nesreči pa so takoj obestili tudi ministrstvo za okolje in prostor. M. L.-S. Bo zadnje neurje poškodovalo tudi mednarodne odnose? Ob Vjesnikovem članku OSILNICA - Po še ne dokončani oceni, ki jo je povzročilo nedavno neurje, bo v osil-niški občini škode za okoli 7 milijonov tolarjev, največ na lokalni infrastrukturi, predvsem prometnicah, in za okoli 3 milijone na kmetijskih površinah. Lahko pa se zgodi, da bo več škode na prijateljskih odnosih na tem mejnem območju, saj je hrvaški časopis Vjcs-nik objavil članek z naslovom “Slovenski nemar kumovao razaranju vodne bujice u ča-barskom kraju” (Slovenska nemarnost botrovala uničevanju vodne stihije v čabranski občini), ki temelji na oceni župana Čabra, češ da Slovenci že desetletje in pol niso urejali svojega obrežja in jezov na Čabranki. O tem članku in županovi izjavi so kritično spregovorili na zadnji seji občinskega sveta v Osilnici in tudi v Loškem Potoku, kjer menijo, da take izjave ne prispevajo k boljšemu sodelovanju teh obmejnih občin, ki je bilo doslej vsaj dobro, če ne celo odlično. J. P. OB SPODBUDNEM USPEHU RECINKA Podpora županstva zgled Sloveniji Predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so pohvalili delo Recinka -V dveh letih delovanja uresničili celoten program in si ustvarili nove razvojne možnosti KOČEVJE - Predstavnika ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič in Bojan Železnik ter zunanji sodelavec ministrstva Jože Zupan so se prejšnjo sredo mudili v Kočevju na delovnem obisku. S kočevskim županom Jankom Vebrom ter predstavniki Recinka in Najka so se pogovarjali o uresničenih in načrtovanih programih s področja zmanjševaja brezposelnosti v občini. Svetovalec vlade Janez Drobnič je na tiskovni konferenci poudaril, da je bil model podjetja Recinko narejen v sklopu programov za oživitev kočevske občine. Danes je, po zaslugi uspešnega vodstva podjetja in podpore županstva na, kakršne, kot je poudaril, niso naleteli nikjer drugod v Sloveniji, model, kako lahko država pomaga občini. “Veličina Recinka je v tem, da mu je uspelo premostiti tipični slovenski individualizem,” je dejal.V dveh letih obstoja je Recinko uresničil skoraj celotni zastavljeni program dela. “Tekstilnega smo dosegli, pri intelektualnih storitvah presegli, lesnega pa moramo še dopolniti, medtem ko nam kovinskega ni uspelo uresničiti, ker ni bilo programov,” je povedal predstavnik Recinka Stane Gabrič. Preko urada za delo so v lanskem letu na novo zaposlili okoli 50 delavcev, tako da imajo sedaj 204 zaposlene, že za prihodnje leto pa jih nameravajo zaposliti še okoli 30. V novih prostorih bodo učne delavnice, sklad dela, ki je nova oblika v okviru Recinka, in podjetniško-in-formativni center. Na tiskovni konferenci izražena sklepna ugotovitev opravljenega KONCERT ERIKA ŠULERJA KOČEVJE - V petek zvečer je bil v Šeškovem domu v Kočevju koncert mladega kočevskega pianista Erika Šuleija. Šuler študira v Moskvi in je svojstven interpret Lisztovih del, domačemu občinstvu pa se je tokrat predstavil z deli Skrjabina, Debussyja in Rahmaninova. PRISPEVEK K VARNOSTI - Kočevski policisti so v začetku prejšnjega tedna učili prvošolčke varnega prečkanja ceste. Na prehodu za pešce pri semaforju pri Železnini in na prehodu pri hotelu Valentin so otroci prečkali cesto posamično in v skupinah. S takšnimi in podobnimi vzgojnimi in preventivnimi akcijami policisti prispevajo k večji varnosti v cestnem prometu. Pomembno pa je tudi, da zaradi takšnih akcij otroci spoznavajo, da možje v plavih uniformah niso nikakršni “bavbuvi”, ampak ljudje, h katerim se lahko zatečejo po pomoč. (M. L.-S.) Potrdili lokacijo za cesto Svetnik Štimec opozoril na prevelike vzpone na cesti in prometne težave, predvsem pozimi OSILNICA - Osnutek lokacijskega načrta za novi cestni odsek Dragarji-Zgornji Čačič (na novi cesti proti Kočevski Reki in Kočevju) so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta Osilnica. Dopolnili so ga le z nekaterimi pripombami, izraženimivv javni razpravi. Svetnik Jože Štimec je menil, da bo cesta prestrma (vzponi med 10 in 15 odstotkov, medtem ko ima zelo strma cesta Brod na Kol-pi-Delnice največje vzpone do 10 odstotkov; greh pa je bil storjen ODZIV NA PARTITOKRACIJO Dovolj je strankarskih prepirov Zakaj so krajani Thrjaka ustanovili Listo napredka in neodvisnih občanov TURJAK - Občina Velike Lašče bi morala v roku 6 mesecev po sprejemu in objavi Zakona o lokalni samoupravi (1.3. oktober 1997) ustrezno spremeniti svoj statut in omogočiti ustanavljanje več volilnih enot. Tega ni storila, zato so krajani 'hirjaka ustanovili v začetku tega leta Listo napredka in neodvisnih občanov občine Velike Lašče in bodo s to listo nastopili že na prihodnjih volitvah, ki so pred vrati. Med glavnimi člani vodstva liste sta tudi Franc Pečnik in Franc Gale. Franc Pečnik: “Lista je nestrankarska, saj nameravamo živeti še dolgo v slogi in miru ter si prizadevati, da zaradi strankarskih interesov ne bi prišlo do novih pobojev. Podpirali bomo vse tiste, ki se bodo prizadevali za napredek občine, ki bo temeljil zlasti na kmetijstvu, drobnem gospodarstvu in turizmu. Zdaj smo zaradi neprimernega volilnega sistema odrinjeni od odločanja, saj naša bivša krajevna skupnost praktično nima svojega zastopnika v občinskem svetu. Mi želimo ustvarjal- Franc Pečnik (levo) in Franc Gale sta med glavnimi pobudniki za ustanovitev Liste napredka in neodvisnih občanov občine Velike Lašče. no delati za napredek kraja in občine, kot so že počeli naši veliki predniki in vzorniki, domačini.” Franc Gale: “Za našo listo bodo gotovo glasovali tisti volivci, ki so spoznali, da v sedanjem občinskem strankarskem sistemu ne morejo uveljaviti svojih pobud in interesov. Prisluhnili smo ljudem, ki so nezadovoljni s strankami, ki vzpodbujajo nove medsebojne spore. Zato smo se odločili za nastop na volitvah mimo vseh strank in s svojimi kandidati, za katere bomo menili, da so pošteni, domoljubni in odprti za demokratično razreševanje zadev.” J. PRIMC • Prva dolžnost tistih na visokih položajih je, da so drugim za zgled. (Taparelli) pri gradnji obkolpske ceste, kjer je vzpon na Sv. Ano kar 25-odsto-ten. Zato je cesta ob sneženju in poledici neprevozna in bi bilo bolje, če bi ob gradnji upoštevali pripombo naravovarstvenikov in zgradili pod Sv. Ano tunel) in da naj bi od Dragarjev proti Čačiču uredili novo cesto po stari gozdni cesti, kar bi gradnjo precej pocenilo. Prva pripomba je bila zavrnjena, ker je strokovno mnenje pač takšno, da je predlagana trasa najboljša, druga pa, ker predlagani del trase ne poteka po občini Osilnica in torej občina Osilnica o tem ne more odločati. Na seji so se tudi strinjali s predlagano delitvijo premoženja z občino Kočevje in da bi občina Osilnica dobila od občine Kočevje okoli 11 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi sklep o razpisu za najugodnejšega ponudnika za obnovo vodovoda Sela-Osilnica. J. P. KUD USTANAVLJAJO LOŠKI POTOK - KUD Ivan Vrtačnik je te dni po 53 letih uradno prenehal z delom. Zadnjih 10 let skoraj ni več deloval, ker ni imel prostorov, ljudi in sredstev. Po ustanovitvi sklada za ljubiteljsko kulturo, ki ima sedež v Ribnici, član pa je tudi občina Loški Potok, je prišla pobuda za ustanovitev novega KUD iz mlajših in aktivnejših ljudi, ki imajo, razumljivo, tudi drugačne ideje. Iniciativni odbor je na seji 11. septembra obravnaval osnutek pravilnika in KUD bo v bodoče nosil ime Loški Potok. Razpravljali so tudi o nekaterih prireditvah, ki naj bi bile še letos. Ustanovni sestanek ali občni zbor bo 25. septembra ob 19. uri v šoli. razgovora je bila, da je sodelovanje med občino in ministstrvom za delo uspešno. Po zaslugi obstoja Recinka jim je namreč, kot je poudaril župan Janko Veber, uspelo odpraviti pred leti nepremagljivo oviro, ko ministrstva za njihove programe niso imela posluha. M. LESKOVŠEK-SVETE BOGATA POČASTITEV PRAZNIKA KOČEVJE - Ob letošnjem prazniku kočevske občine se bo v septembru in oktobru zvrstilo preko 20 različnih prireditev. Prva je bila že to soboto Kostelska kolesariada, zadnja pa bo 30. oktobra, ko bodo v kočevskem muzeju odprli razstavo “Narod si bo pisal sodbo sam”. Bogat program se bo po pričetku v Banjaloki nadaljeval to soboto. Pri Fari bo ob 10. začetek tekmovalno-rekreativnega spusta Kolpa 98, v Šalki vasi bodo gasilci prevzeli novo vozilo in razvili prapor, v Kočevju pa bo ob 11. v telovadnici pri bazenu pričetek turnirja Medo v odbojki, ob 16. uri pa igralna ura “Minka se predstavi” v kočevski knjižnici. • Načelo, da naj sosedu le crkne krava, (p)ostaja eno osrednjih slovenskih vodil in življenjski slog. (Vodovnik) • Moški, ki trdovratno ostaja sam, se naredi za trajno javno skušnjavo. (Wilde) • Lovec je tisti, ki se z rogovi hvali. (Jurič) • Dvomiti o sebi je prvi znak inteligence. (Ojetti) Zna (skoraj) vse Suhorobar ob Kolpi VAS - Jožeta Klariča iz Vasi ob Kolpi so v zadnjih letih ljubitelji te reke najbolj spoznali po prizadevnosti pri izposojanju čolnov za kajak in kanu. Manj pa so vedeli, da ta pokončni mož, več kot dve desetletji ustvarja najrazličnejše izdelke v lesu. Na pobudo nekoga je začel z izdelovanjem lesenih natikačev za izbirčne Jože Klarič dame, hkrati je najbolj zahtevne noge obul v ortopedske natikače, in sicer v času, ko so trg že preplavili plastični iz uvoza. “Znanec, ki je več let delal v Metalki, mi je rekel, naj naredim veslo, saj se ta reč ob Kolpi vendarle spodobi. Bil je navdušen, ko sem mu dal v roke športni pripomoček, s katerim je brez težav krotil brzice reke,” se spominja Jože. Tudi ribičem je ustregel, ko je izdelal več posebnih krožnikov iz bukovine, škatle za muhe in mrežo, da ribe bolj prijemajo. Za posebna naročila pa šteje nenavadne skrinjice, v katere se lahko shranijo vredni predmeti in zlatnina pa tudi škarje in drugo priročno orodje. “V Kolpo sem nekoliko zaljubljen, zato najraje prisluhnem naročilom za vodne športe. Pred kratkim je znanec računalniško izdelal načrt za novo veslo. Od starega se razlikuje v teži pa tudi obliki. Nekaj primerov sem že naredil, naročnik je bil zelo navdušen.” M. G. ttHfct I Z M ASIH OB Č I mm Privabljajo razgled in domače jedi Okornovi že šesto leto vodijo izletniški turizem na Pristavi nad Stično - Številni obiskovalci navdušeni - Največ spomladi in jeseni - Badjurova in Lavričeva pot - V načrtu prenočišča PRISTAVA NAD STIČNO - Le štiri kilometre asfaltirane poti iz Stične do Pristave je treba premagati, pa se človek že počuti, kot da je čisto v drugem svetu - v miru in tišini narave s prekrasnim razgledom tako na Gorjance kot Alpe s Triglavom. K dobrodošlici pa na 695 metrih nadmorske višine veliko prispevajo Okornovi, ki v tej vasici - šteje štiri kmetije, aktivni pa sta le še dve - že šesto leto vodijo izletniški turizem. Kot je povedala gospodinja Marta, so zadovoljni tako oni kot izletniki. Slednji so v ta kraj prihajali že je povedala pridna gospodinja, ki zdavnaj prej. Nekaj metrov nad Okornovo domačijo je bila namreč včasih Krjavljeva koča na Obolnem. Italijani so jo požgali, leta 1963 pa je bil zgrajen partizanski domt ki pa je zdaj že vrsto let zaprt. Ne glede na to pa so ljudje še vedno radi zahajali sem, saj so zraven postavili spomenik padlim, in Okornova mlada gospodarja sta se pogumno odločila za izletniški turizem. Marta in mož Franc, po poklicu kuharica oz. strojni ključavničar, sta pustila službo in ostala doma, saj imata dela več kot dovolj. Njun turizem je namreč povezan s kmetijstvom. “Naša posebnost so suhomesnati izdelki, od salam do Špeha, ponujamo domači kruh, tudi ajdovega, saj sejemo ajdo, kar je glede na navdušenje obiskovalcev dandanes že prava redkost,” ima v shrambi letos najmanj pet- JURČKI ZA OZIMNICO - Pri čiščenju jurčkov za vlaganje je mamici pomagala hčerka Tjaša. (Foto: L. M.) sto kozarcev vloženega - od zelenjave do sadja. Številne obiskovalce najbolj navduši lep razgled, ki ga nudi Pristava ob lepem vremenu. Vidijo se tako Gorjanci kot Alpe. “Smo na dobri točki, ker tukaj potekata Badjurova in od lani še Lavričeva planinska pešpot, izletniki - največjih prihaja iz litijskega konca - pa si le deset minut od njih lahko ogledajo znamenito cerkev sv. Lamberta,” razlaga Okornova. Tuje v letih 1394 do 1414 stal gradič, kjer je živela plemenita gospa Virida, mati vojvode Ernesta Železnega, ki je bil zadnji vojvoda, ustoličen na Gosposvetskem polju. Bila je velika dobrotnica stiškega samostana in je v tamkajšnji cerkvi tudi pokopana. Da imajo izletniki, ki prihajajo tako najavljeni v večjih skupinah kot posamezno, dovolj prostora, sta Okornova zgradila tudi novo hišo z lepo domačo sobo (s krušno pečjo) za petdeset ljudi. V prihodnosti bi radi nudili tudi prenočišča. BRCARJEV VINSKI BUTIK V NEBESIH - Otvoritev nove vinske kleti družine Brcar na Homu nad Šentrupertom preteklo soboto je bil nadvse pester, tudi kulturni dogodek. Deževno vreme sicer ni dopustilo napovedanih spektakularnih panoramskih poletov s helikopterjem, zato pa so Brcarjevi razveselili množico povabljencev s predstavitvijo oz. degustacijo svojih odličnih vin, od cvička pa do predikatnih vin. Ob tej priložnosti je čestital družini Brcar tudi trebanjski župan Lojze Metelko, bogat kulturni program pa so začinili: s svojim petjem Vinogradniški pevski zbor Šentrupert, moški pevski zbor Tabor iz Cerknice, oktet iz Škofij in Trebanjski oktet, prof. Jože Zupan je pa z zanimivim orisom ustvarjanja nekaterih umetnikov, tesno povezanih z Dolenjsko, od Toneta Pavčka do Toneta in Mare Kralj. V kleti je Zupan predstavil tudi njuno sliko, zapel pa je operni pevec Venčeslav Zadravec ob spremljavi pianistke mag. Damjane Zupan. Klet sta ob glavi družine Brcar - Petru slovesno odprla slovenska vinska kraljica Katarina Jenžur in kralj cvička Stane Jarkovič. (Foto: P. Perc) L. MURN Tomovo pohištvo cenijo Skandinavci Podpis pogodbe o sodelovanju s športnikoma Brigito Bukovec in Dušanom Mravljetom MIRNA - Zagotavljanje kakovosti že v fazi razvoja izdelka, spremljanje razvoja oblazinjenega pohištva v Evropi, sodelovanje z evropskimi proizvajalci in kupci ter dosedanje izkušnje, vse to se po besedah direktorja TOM Oblazinjeno pohištvo, d.o.o., Mirna, Alojza Glihe odraža v Tomovem programu oblazinjenega pohištva, s katerim se bodo predstavili tudi na letošnjem mednarodnem pohištvenem sejmu v Ljubljani. Med sejmom bodo podaljšali pogodbo o sodelovanju z našo najboljšo športnico Brigito Bukovec in ultramaratoncem Dušanom Mravlj#tom. Tom bo sredi oktobra odprl salon v ljubljanskem BTC. jo na skandinavskem, nemškem in ruskem tržišču, kamor izvažajo Mirnčani velik del svoje proizvodnje. P. P. Program sedežnega pohištva TOM na Ljubljanskem pohištvenem sejmu 98 bodo Mirnčani predstavili s šestimi že znanimi sedežnimi garniturami. Te so Vesna, Luxor, Oskar, Sidney, Miami in Toronto ter iz programa zof Suzy-N in Bruna. Na ogled bo tudi nova garnitura Grado s prototipom Huma. Tomova ponudba obsega več kot dvajset sedežnih garnitur sodobnih oblik, izdelanih iz kakovostnih in modnih materialov, kot so aleantara, suvage, nubuc in mikrotkanine. Vodstvo Toma je prepričano, da bodo kupci zadovoljni z izdelki z imenom TOM, ki se od leta 1995 ponašajo s pravico uporabe blagovne znamk SQ - slovenska kakovost. Pred dvema letoma sta Gospodarska zbornica Slovenije -Združenje lesarstva in Ljubljanski sejem na pohištvenem sejmu podelila Tomu zlato diplomo za sedežno garnituro Vesna. Minister za šolstvo in šport pa je Mirnčanom podelil znak “Dobra igrača” za igračo Fantomček. Ob stalni skrbi za razvoj kakovostnih izdelkov niti ni presenetljivo, da Tomove izdelke iz programa oblazinjenega pohištva pozna- 10 LET SLS TREBNJE VELIKI GABER - Trebanjska podružnica Slovenske ljudske stranke vabi člane in simpatizerje 19. septembra ob 14. uri na praznovanje 10-letnice podružnice SLS v Veliki Gaber pri lovski koči. Ob tej priložnosti bodo predstavili kandidata za župana, slavnostni govornik pa bo predsednik stranke in podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Po slavnostnem delu bo zabava ob zvokih skupine TUlipan. PRVIČ NESKLEPČNI SEVNICA - Ponedeljkova izredna seja sevniškega občinskega sveta, v celoti posvečena volitvam, predvsem v luči preoblikovanja območja občine Sevnica, potem ko je državni zbor spet priključil nekdanjo krajevno skupnost Bučka k sevniški občini, ni bila sklepčna. To se je primerilo prvikrat od ustanovitve občinskega sveta, zato se predsednik sveta Martin Novšak niti ni preveč razburjal. BISERNA POROKA DRAGICE IN DRAGA BIZJAK - Pretekli petek je sevniški župan Jože Peternel z matičarko Marjano Derstvenšek obiskal na domu bisernoporočenca Dragico in Draga Bizjak (na sliki). Bizjakova sta med vojno veliko prispevala partizanom, zato so ju Nemci preganjali. Drago je bil večkrat zaprt in mučen, zato je leta 1942 pobegnil v partizane, kjer se je do konca vojne izkazal kot obveščevalec Kozjanskega odreda. Pri svojem zagnanem telesnokultumem delu je Drago tesno sodeloval tudi s svojim dobri/n prijateljem Stankom Bloudkom. Drago je prejel številna priznanja, od Blodkove zlate značke, reda republike z bronastim vencem, srebrnega priznanja OF in zlatega znaka AMZS do gasilskih priznanj in medalje Dušana Kvedra - Tomaža. Bisernoporočenca sta najbolj srečna, kadar sta v družbi svojih dveh otrok in petih vnučkov. (Foto: P. Perc) Na Bučki (p) ostajajo razdvojeni Kakšna je druga plat medalje? - Zakaj bojkot sevniških privržencev SEVNICA - Kaj je bilo prej prej, pišče ali jajce? Zakaj novinarji prikazujete le eno plat kolajne, se jezijo v zadnjih tednih ne le na politike, temveč tudi na predstavnike sedme sile ogorčeni predstavniki obeh taborov v krajevni skupnosti Bučka. Zdaj so mnogo bolj hrupni tisti, ki protestirajo zaradi odločitve poslancev državnega zbora, ki so na julijski izredni seji pripojili 9 vasi te krajevne skupnosti iz škocjanske ponovno v sevniško občino, kot tisti, ki so se razburjali vse od 26. aprila 1994 do sedanje ponovne pripojitve k sevniški občini. Takrat je namreč državni zbor celotno območje dotedanje KS Bučka priključil k referendumskemu območju Škocjan kljub drugačni volji ljudi! Ko je bilo 20. marca 1994 osebno izjavljanje, h kateremu referendumskemu območju naj spada območje KS Bučka, se je od 355 prisotnih volilcev 184 opredelilo za Sevnico, 168 za Škocjan, 3 glasovnice pa so bile neveljavne. “Je bilo takrat pošteno, zdaj pa ni?” sprašujejo tisti, ki so bili za ponovno pripojitev KS Bučka k sevniški občini, a so poslanci takrat (26. aprila 1994) odločili proti volji lju- MARKO BRECELJ V GOSTEH 92 LET AMALIJE ŽEN - Trebanjka Amalija Žen, rojena Miklič, je 31. avgusta stopila v 93. leto starosti. Bratranec pri Vrhu pri Mirni Peči je bil brez lastnih otrok in jo je kot majhno vzel k sebi, toda ni ostala pri njem, ker je, kosejeleta I9l4začela vojna, pobegnila domov in nadaljevala šolo v Trebnjem. Po šoli je šla v Ljubljano za gospodinjsko pomočnico, kjer je bila pri eni družini sedem let. Vrnila se je domov in s sestro Amalijo sta nameravali v Kanado za boljšim zaslužkom. Tedaj pa je spoznala Lojzeta Žena iz Srednje vasi pri Bohinju in zelo kmalu sta se vzela. Rodili so se jima štirje otroci, eden je kmalu po rojstvu umrl. Amalijin oče je kupil zemljo v Trebnjem in pomagal pri izgradnji hiše. Leta 1977je mož nenadoma umrl. Radi jo obiskujejo otroci z družinami, sama pa skrbi za vrt, zdravilna zelišča, veliko bere, skrbi za osebno nego, rada ima svoji mucki. Ob rojstnem dnevu so jo obiskali župan Alojzij Metelko, predsednik ORK Dušan Mežnaršič, predsednica KRK Darinka Simonič. Veliko je pripovedovala o starih časih, ob koncu pa je dejala: “Med vami se počutim zelo mlada!” (R. Majer) LOKA - Kulturno društvo Primož Trubar z Loke pri Zidanem Mostu je preteklo soboto povabilo v goste prvo alternativno legendo slovenskega avtorskega rocka. Brecelj, ki zdaj vodi mladinski kulturni center v Kopru, bolj malo nastopa po Sloveniji, zato ni presenetljivo, da so ga prišli v loški prosvetni dom poslušat ne le številni domačini, temveč tudi ljubitelji njegove glasbe in izvirnih besedil iz Zasavja, predvsem iz Radeč, Trbovelj. Breoelj je sicer s koncertom zamudil skoraj dve uri, ker sc je zaklepetal z novinarjem splitskega Feral Tribuna, ki ga je pripeljal s seboj v Loko, da je še ujel vlak v Zidanem Mostu za Split. Toda Markoje pošteno in brez honorarja šele po približno dveh urah zaključil svoj koncert z več dodatki za zadovoljne poslušalce. di. 10. maja istega leta so se Sevnici naklonjeni krajani pritožili na ustavno sodišče. Ker jim gospodje v Ljubljani niso prisluhnili in zaradi ukinitve stalnega volišča v Dolenjih Raduljah, je veliko simpatizerjev občine Sevnice 29. maja 1994 bojkotiralo referendum za ustanovitev občine Škocjan, saj jih je od 498 vpisanih v volilni register glasovalo le 274, in sicer za ustanovitev občine Škocjan 168, proti jih je bilo 101, 5 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Za krajane, ki so 19. novembra 1995 na zboru krajanov izvolili odbor krajanov bivše KS Bučke, na celotnem referendumskem območju Škocjan, ustanovitev nove občine ni bila izglasovana, zato je odbor poslal pristojnim nešteto zahtev za popravo krivice. Vodstvu škocjanske občine so najbolj zamerili ukinitev krajevne skupnosti in šole na Bučki. MESEC POŽARNE VARNOSTI V SEVNICI SEVNICA - PGD Sevnica bo ob letošnjem mesecu požarne varnosti obiskalo sevniški vrtec ter učence osnovnih šol Ane Gale in Sava Kladnika. 23. oktobra bo kviz učencev vseh osnovnih šol v sevniški občini na temo Varnost v vaših rokah, 6. novembra pa tekmovanje industrijskih gasilskih enot pri PGD Sevnica. Odbor je 17. marca 1996 opravil ponovno preverjanje volje ljudi z zbiranjem podpisov in od 389 dosegljivih volilnih upravičencev jih je 298 podpisalo za Sevnico, 45 za Škocjan, 64 volilcev pa se ni opredelilo. Mitko Pirman iz Za-boršta odločno zanika, da bi on osebno ali kdor koli drug ob zbiranju podpisov z grožnjami izsiljeval, kot očitajo simpatizerji Škocjana. Na predlog vladne službe na hitro sklicani zbor krajanov 29. septembra 1996 je bil zaradi naglice in trgatve slabo obiskan. Od 71 prisotnih volilcev jih je bilo 63 za to, da zbor znova na vse po zakonu pristojne organe pošlje uradno pobudo za ponovno priključitev vseh vasi nekdanje KS Bučka k občini Sevnica. Sevniški občinski svet je 27. novembra 1996 sklenil, da ne bo nasprotovati volji krajanov tega območja niti odločitvi državnega zbora, ki naposled z zakonom ustanovi oz. spremeni območje občine. Podobno stališče je sprejel tudi škocjanski občinski svet. Takšno nevtralno stališče so sevniški svetniki sprejeli tudi 22. oktobra lani, ko so se opredeljevali do pobude poslanca LDS v državnem zboru Braneta Janca za priključitev območja bivše KS Bučke občini Sevnici. Janc je nadaljeval s pobudo, tudi potem, ko so od podobnega predloga odstopili kolegi SKD in SDS. Predlagal je referendumsko izjavljanje krajanov, a predsednik državnega zbora Janez Podobnik njegovega predloga sploh ni dal na glasovanje, verjetno zato, ker je SLS takšnemu predlogu močno nasprotovala. Nadaljevanje te zgodbe je znano. PAVEL PERC Krjavljeve iskrice ODVISNO OD SEDANJ* škei GA ŽUPANA - Le še dva me« den ca nas loči do lokalnih volitev,! v ivanški občini še ni pre*1 znano, kateri so kandidati1 novega župana. Seveda to • pomeni, da se stranke s tem* ukvarjajo, in vsaj nekatere tud11 javno predstavljajo svoje “ju® ke” na primer LDS je to storila1 konec tedna. Mnogi kandidat'! menda tako malo zaupajo v s* jo zmago, da, preden se bo« spustili v boj, raje po telefo’ pokličejo sedanjega župana in* rečejo:”Ej, Jernej,.povej, Čeh Po tudi ti kandidiral. Če boš, pot4 hni jaz ne bom.” t Na KAJ PA ONESNAŽEN ZRAj ron - V ožji izbor krajev, ki naj bi? Cn. britanski princ Charles obisk®/ šeni, so prišli tudi dolenjski^ ji, ki spadajo v ivanško obči® Prinčev osebni tajnik je meniM ,Kl bi bil britanski prestolonasledf’ te gotovo navdušen nad Krško v* »al, jo, Krko, Muljavo, Stično1 Vp, Ivančno Gorico. Prav gotovo,* dov je velik ljubitelj narave, ta pa.1® kol tu res kaj pokazati. Toda kaj P pr^ zrak, ki na tem področju niti oj ;, manj ni zdrav, za kar “skrbi” ,*’! nekaj podjetij? O tem pa nil® ^ šeg nič... Trebanjske iveri zair tlel jaln brž “pa kol »zn kon F obn bi si BOJKOTA NE BO - Neka«1 starši, zbrani pretekli ponedejF na sestanku v osnovni šoli v “ likem Gabru, so bili res sp® . nekoliko bolj glasni, ko so izraz* >' nezadovoljstvo, da bi njih® otroci morali po novem obisk vati malo šolo popoldne. T°r bojkota popoldanske male kot so napovedovali neka®' očitno vendarle ne bo. Starše®’ ravnateljica šole Marija Meža* šič, vodja oddelka za družb«’ dejavnosti Majda Ivanov pa ®. župan Lojze Metelko pojas® da drugače zaradi izjemne p'j storske stiske na šoli pač ne g®' da bodo s prevozi, urejenim o® škim varstvom poskrbeli, daWf njihovi otroci na varnem, v do1* družbi vrstnikov pa bodo veliko pridobili s 500-urnirn p1! gramom male šole. Po župane* besedah bo občina po nov«, dobila od države okrog 260 m1’ ,, jonov tolarjev več izravnave ioj jo, torej več denarja za naložbe, ® k. za šolo v Velikem Gabru, kat® zidovi so po nedavnem potresttj bolj razpokani. Mala šola za' otrok se tako nrirne v none",. otrok se tako prične v pont, ljek, 21. septembra, ob 11.30’ bo trajala do 15.30 < KOPALNI PLAŠČ ZA L TRA - Prijatelji odličnega v®, gradnika in vinarja Petra Brc® ^ s Homa nad Šentrupertom „ dobro seznanjeni, kako s«J . namučil, posebej v zadnjih m®? loi cih, ko ie ob pomoči žene M**! fe »at iJ? J in treh sinov zgradil še vinsjj ^ klet. Zato so prijatelji sklenil1', 1 priložnost primerno darilo .V palni plašč oz. jutranjo halj0 Sevniški paberki^J VSE V ENEM KOSU .> sevniškem valu se je v nedeljski 1|, udarnem terminu pojavila oo'^|j ^ bitve. Kolegica Branka je °s 'j- nnslušaleem v ušesih tudi P° .... poslušalcem v ušesih tudi p° ‘V , kotnem interviuiu z dr. Dr* j " škoni, kjer se seveda nista ogniti psu Arturju. jQjKfške novice ^menjave uparjalnikov v jedrski fkktrarni, da so zanje ti upar-jslniki res pomembna stvar. Naj-atžbodo celo uvedli štetje let po Uparjalnikih. Tako bi mogoče čas, W bodo zgradili nov krški most, označili eno leto pred uparjalnikoma. ROMI - Kmetje na širokem “ontočju Krškega ne vedo, kako lse ubranili tatinskih Romov, ki P° njivah pobirajo, kar je ob 3tu kmečkem znoju dala mati narava. ”a veliko romsko srečo imajo ijij) 0*ske družine večinoma vsaj po ■ 'n avtomobil, zato imajo pri tem to'U precej manj težav kot v pre-ICJ!'ost'> R° so se P° njivah cijazili 'J. j*0nji. Svetnik Abram je v Kr-W , em občinskem svetu napovedal, da se bodo ogorčeni kmetje ''Prihodnosti mogoče začeli zgle-“°vati po Romih. “Vzeli si bomo, °bkor bomo potrebovali,” je Pribil. Ampak, lepo prosimo, 'V tokaj tako ogorčenje? Romi se 3*° pač oskrbujejo z ozimnico, fakaj bi se izneverili zastarani ^j^gi?! Sicer pa so Romi tečni SPtedvsem jeseni, drugače dajo J lll'ri Poleti, ko kmetje delajo na "Pri, jih gotovo ni blizu. M GIBANJE - Nad Senovim se je ■ Vfkprc"- °žilo v zadnjih dneh nekaj pj jezečih plazov. Tega gibanja tal, . lma za posamezne domačije a» ho' kat; roJ ;0|f ftok* gibanji in z gibanjem politi- astrofalne razsežnosti, nika-ne gre povezovati s politič- v krški občini. Res pa je, da ,°niačini trdijo, da so krškega topana videli nekaj dni pred pla-toyi na obisku v zdaj ogroženem Ptodelu Senovega. igrišče - kopališče - Ko j na Raki ob športnem igrišču e*ali odtok za vodo, so sicer vko-kli cev in vzidali rešetke, vendar d imeli premalo sreče in tak tol°k ne deluje. Ob dežju se na krišče še steka voda. Na Raki javijo, da si bodo že naredili jav-0 vaško kopališče, če se bodo ntt j veličali igrišča, zato pričakuje-ni( p da se bodo odtoka za vodo tel totolu lotili posebej za to izurje-)■ Strokovnjaki, bržda iz Krškega 5 - SPOZNAJO SE NA VRATA KRŠKO - Pred nedavnim sta j. la na športnem igrišču srečali -1 M°metni ekipi Stara vas in Vr-' 5a- Že ime pove, da so igralci tomu iz najbližje okolice Krške-p ki pa se ne počuti najbolje 'd Krško krajevno oblastjo. °gometaši, med katerimi so ® že tisti z veteranskim znanja, so si doslej že zlizali na tek-rj Pridobljene rane, zalo gredo novim problemom naproti, ■kron, bomo poročali v pri-"1h/e, ko bo na voljo že tudi fo-'afija obeh žogobrcarskih mo-Povejmo le to, da so zlasti teri izmed igralcev tako kot 'ed nogometnimi vrati spretni , di pri odpiranju uradniških sj naj bi se pokazalo že r C5 ovo v Brežicah v_ IN j; ,.GESTE - Tudi v brežiški občini Predniki meščanov naredili « *i rimskih cest. Prav gotovo pa -, r“t niti ene, če bi se ob njih tako pl* jJePirali, kot sc domačini dajejo (f fjricki vaški cesti na Stankovem. 9 J*0g°če bodo sporno stankovsko vi j^*110 afero pripeljali celo do rij rjašnjega Rima, potem ko vse > rjfožbe v Brežicah niso zalegle. jti/URlSTIČNO - Turistična ;1j (riritva v brežiški občini previd-P j mirujejo v ozadju, ko se jim V J,rcd nosom dogajajo različne ‘t frijje. Na nedavno športno src- 5 v V ®re*‘ce so ‘zmecI '‘P- ko-j l ,r jih obstaja v občini, prispe-'jj jj e tri. Najbrž so se ekipe dru-1()) ‘v odločile, da bodo pripoto-edino s kolesi po novo ure-iir .to* kolesarski poti, vendar je I® Čuvalo in so ostale doma. Molj.1 "v6 niti ni res, a sc lepše sliši. 't ZAPORE - V Brežicah r^jobitko za stare zapore. Mno- V i ^Illradi notri, namreč s svoji-(r Sukali in kdove še čim. Čisto t^ga tema je, da nekateri z , Asiškega območja bijejo bilko č1 v zvezi z delujočimi aresti. ^da ti ne bi hoteli biti notri, , Pdar so. Na svetlo pridejo . todko le za toliko časa, da si «dij0 kakšen bifejček s kultivi-,'m imenom. mii I 2 N A Š I H OBČIN Nacionalizem kvari sožitje ob meji Spominsko srečanje na Pianini v Podbočju - Tone Poljšak: Zakon daje upanje, da bo Planina dobila odškodnino - Dvoličnost nekaterih strank - Brez nostalgije, a odločni PLANINA V PODBOČJU - Območni odbor ZZB in udeležencev NOB Krško in vaščani Planine v Podbočju so v nedeljo v tem kraju organizirali spominsko srečanje ob 56. obletnici tragičnih dogodkov v tej vasi. Takrat, med 2. svetovno vojno, so namreč ustaši postrelili v vasi vse moške, starejše od 18 let, hiše pa požgali. Tone Poljšak, slavnostni govornik na nedeljski prireditvi, je spomnil na dosedanje pobude, da bi zaradi omenjenih dogodkov tudi prebivalci Planine dobili ustrezno odškodnino kot žrtve vojnega nasilja. “Žal še ne moremo ugotoviti, ali je stvar primerno urejena. Po zagotovilih pristojnega ministrstva, predvsem pa ob pubudi kar vrste poslancev, bo z novelo zakona, ki je že v parlamentarnem postopku, tudi vprašanje statusa Planincev urejano zadovoljivo,” je napovedal Poljšak in dodal, da prizadevanja prebivalcev Planine za odškodnino podpira tudi Glavni odbor ZZB Slovenije. Po Poljšakovih besedah bi bilo v nasprotju z evropskimi načeli in prakso, če bi v Sloveniji sodelovanje z okupatorjem imeli za narodu koristno dejanje. “Nekdanji borci in drugi udeleženci smo v obrambi izročil NOB zato vse bolj odločni. Dobivamo vse širšo podporo doma in v svetu. To dokazujejo tudi naša vse bolj pogosto in množično obiskana srečanja,” je rekel Poljšak. Zatrdil je tudi, da borce in udeležence NOB najbolj moti ravnanje “tiste stranke, katere predstavniki so dvolični. En- krat pritrjujejo ocenam o neizpodbitni zgodovinski vlogi NOB, ob drugih priložnostih pa celo pomagajo vleči voz, naložen z neresnicami in klevetami o NOB ter grožnjami udeležencem upora proti okupatorju”.Govornik je menil, da iz take dvoličnosti raste na Slovenskem tudi pretiran in nezdrav nacionalizem, ki ustvarja napetost s sosedi. Po njegovih besedah nekdanji borci ne gojijo nostalgije po časih, ko republiške meje niso bile državne. Tone Poljšak: “Smo proti zaostrovanju odnosov s sosedi, ki lahko izničijo tradicionalne vezi in sodelovanje ljudi ob meji. ” BOLEZEN JIH DRUŽI - V posavsko podružnico bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spondilitisom - gre za bolnike, ki imajo višjo stopnjo revmatičnega ali obolenja mišičnega tkiva - je iz treh posavskih ter radeške in šentjemejske občine vključenih blizu 70 bolnikov. Enkrat tedensko se v Termah Čatež srečajo na rekreacijskih vajah, imajo pa tudi druge oblike druženja. Ena takih oblik je bil izlet s turističnim vlakom Čateš ekspres k Prahovi zidanici na Kozelcu nad Krško vasjo. Vodja podružnice Edo Komočar je povedal, da podružnica deluje že 15 let, kolikor je staro tudi slovensko društvo. Jubilej bodo obeležili 19. septembra v Ljubljani, kjer pričakujejo blizu 700 članov. Na Kozelcu so imeli tudi vajo za nastop v kulturnem programu bližnjega jubilejnega srečanja. (Foto: 'M. Vesel) “Marsikdo bi rad prespal v zidanici” Kakšna korist od kleti in počitniških hišic v krški občini? ZDOLE - “Cel breg je počitniških hišic. Če ti vikendi že so zgrajeni in če kazijo videz pokrajine, kot slišimo, naj bodo vsaj za nekaj koristni. Zakaj jih ne bi uporabili za turizem?! V Sloveniji bi se radi šli turizem, a ne smeš ponuditi, kar imaš.” Tako pravi Marica Živič z Zdol, ena od tistih, ki se zavzema za to, da bi v zidanicah smeli sprejemati in nasta-njati goste. Zidanice imajo namreč tudi na zdolskem območju poleg kleti večinoma tudi vsaj manjši bivalni del. “Ob vinski cesti smo, ne manjka vina, in kako bi bilo, če turist, ki bi prišel k nam, ne bi pil! Če gre pozneje za volan, ne sme sesti k poliču, zato mislimo, da bi prenekateri obiskovalec rud prespal v zidanici, kolti ga smeli sprejeti. Verjamem pa, da bi veliko ljudi preživelo v podeželski zidanici tudi večdnevni oddih,” pove Živičeva o tistem, kar se menijo domačini, predvsem vinogradniki na Zdolah. Živičeva je kot svetnica v občinskem svetu v Krškem predla- Marica Živič gala, naj bi krška občina spremenila odlok o zidanicah, saj bi s tako spremembo lokalnega predpisa omogočili, da bi navdušene besede Zdolčanov o zidaniškem in vinogradniškem turizmu ob vinski cesti meso postale. Oblast se očitno še nekako obotavlja, preden bi dovolila obravnavani podeželski turizem, ki bi, če drugega ne, priklical v življenje prenekateri vinotoč. Živičeva razume tako previdnost oblasti. “Naj dovolijo, da bodo turistom odprli vrata obstoječi vikendi. Vsekakor po mojem obstajajo zakonske varovalke, če se bojijo, da bi se začelo vsevprek uradih,” predlaga Živičeva. M. LUZAR Na kljub dežju dobro obiskani slovesnosti so zbrane pozdravili tudi predsednik območnega odbora ZZB in udeležencev NOB Krško Jože Zupančič, general Alojz Hren in predstavnik hrvaške borčevske organizacije. Srečanje je popestril kulturni program. M. LUZAR SESTANEK SVETA PREDVIDENE POKRAJINE POSAVJE ČATEŽ - V ponedeljek, 21. septembra, ob 13. uri se bo v Hotelu Terme Čatež sestal na 6. seji svet pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki mu zdaj predseduje Jože Avšič, župan brežiške občine. Udeleženci bodo poslušali poročilo o pripravah na gradnjo posavskega odlagališča komunalnih odpadkov in o bodoči gradnji elektrarn na Savi. - “ILEGALCI” LAHKO PRIPLAVAJO BREŽICE - Narasle vode so prestopile bregove tudi na brežiškem območju, in tako je bil pod vodo tudi eden od slovensko hrvaških mejnih prehodov. To je precej spremenilo tudi obnašanje “ilegalcev”, ki v precej velikem številu skrivaj prestopajo mejo med Hrvaško in Slovenijo na omenjenem območju. Če se v običajnih vremenskih razmerah plazijo v našo državo po koruzi in grmovju, so med poplavo lahko v Slovenijo kar priplavali. LEPI AVTO NA MEJI KRŠKO - Eden mlajših podjetnikov iz okolice Krškega je dozdaj moral na državni meji na ukaz carinikov že nekajkrat zapeljati avtomobil na stransko parkirišče, ki je po ustnem izročilu praviloma namenjeno za pregled sumljivih oseb. Nobenkrat dozdaj pri njem cariniki niso našli še ničesar sumljivega, ker takega tudi, kot pravi, ni imel. Očitno je obmejne organe pritegnil le mercedes vito, ki ga vozi omenjeni mladenič. Še dobro, da ne ustavljajo vseh lepih voz, saj bi jim vzelo pamet, ko pa je v Sloveniji nadpovprečno veliko dragih avtomobilov. Prgišče misli • Brodolomec se boji tudi mirnega morja. (Ovid) • Zaposleni za določen čas so novodobni sužnji. (Ozimič) • Ko jemlje iz državne blagajne, se ne trga srce niti največjemu skopuhu. (Raos) • Slovenci imajo radi glasbo nekoč bratskih narodov. (Vodovnik) PLAZOVI V POSAVJU Narava spreminja njihov svet Ob poti na Armes na Senovem tla pokala domala pred očmi stanovalcev - Ogroženo poslopje SENOVO - “Počutimo se ne ravno prijetno,” so v nedeljo okrog 15. ure povedali Kostevčevi, ki stanujejo ob Poti na Armes na Senovem. Nekaj ur pred tem se je pod njihovo hišo sprožil plaz in v nedeljo popoldne je zazijala na njihovem dvorišču nova razpoka, ki se je v dobri uri povečala za nekaj centimetrov. Ko nastaja ta zapis (v ponedeljek), so nam sporočili, da so tla za to razpoko že tudi zdrsela v dolino. Plaz, ki je odnesel zemljo, je nagnil drog s kablom za telefon in kabelsko televizijo. Kostevčevi so drog podprli, vendar tako akcija ni mogla veliko pomagati, saj se je podpora vdirala v razmočen in razrahljan breg. “Zemlja je začela tu drseti ob lanskem deževju. Od takrat do danes se je na našem dvorišču zemlja premaknila za več kot 15 metrov v dolino. Lani so obljubili, da se bodo lotili plazu, vendar je za zdaj ostalo pri besedah,” pravijo Kostevčevi. Plaz so si takoj v nedeljo ogledali tudi predstavniki Civilne zaščite občine Krško, Kostaka in oddelka za gospodarsko infrastrukturo krške občine. Po njihovih prvih ocenah je zdrselo približno 800 kubičnih metrov zemlje. Če omenjeni plaz v nedeljo vsaj na pogled ni še ogrožal hiše, je bilo videti dosti hujše drsenje zemlje višje v hribu ob Poti na Armes. Potem ko se je deževje nadaljevalo tudi v noči na ponedeljek, je plaz načel tla ob gospodarskem poslopju in hiši Mir-tovih, kot nam je povedal Franc Štrasberger, ki tudi stanuje ob Poti na Armes. Franc Štrasberger KOSTEVČEVI IN PLAZ- Ob hiši Kostevčevih je plaz razkril kabel, po katerem dobivajo elektriko ob Poti na Armes. (Foto: L. M.) Štrasberger ni samo opazovalec igre narave na tem strmem območju nad Senovim, ampak je bil dozdaj večkrat med tistimi, ki bi radi kaj ukrenili za izboljšanje omenjenih razmer, predvsem za izboljšanje poti na Armes. “Pred tremi leti smo se stanovalci in vi- • V Posavju je deževje sicer povzročilo še drugo škodo. V Sevnici na območju Podvrha je zemeljski plaz porušil starejši kmečki hram in za približno meter premaknil bližnjo počitniško hišo, ki se je zaradi tega močno nagnila in se bo verjetno podrla. Zaradi dežja je voda vdrla v nekatere hiše v Brestanici. kendarji tukaj gori zmenili, da bi zbrali denar za asfaltiranje ceste. Asfalt bi bil edina rešitev za to cesto, saj potem voda ne bi mogla odnašati gramoza,” pravi Štrasberger. Po njegovem je voda, predvsem ob deževju, tu glavni problem. “Ko teče v zemljo, zemlja drsi v dolino. Ko pa teče po cesti, odnaša pesek, tako da ne moremo jarkov popraviti sproti. Ne vemo, kaj bi preprečilo plazove. Vsaj malo bi pomagalo, če bi ob asfaltu uredili ob cesti tudi odvodnjavanje. Ampak naša akcija za asfalt je propadla. Mogoče tudi zato, ket> menda ni načrtov. Nihče se ne zmeni za nas. Ko gledamo to cesto, izgubljamo zaupanje v vso oblast,” pravi Štrasberger. m. LUZAR IZVIR KRŠKO PRIPRAVLJA SREČANJE KRŠKO - Društvo Izvir iz Krškega bo jutri ob 18. uri v prostorih društva na CKŽ 30 pripravilo srečanje staršev in otrok, ki so sodelovali v počitniških dejavnostih. Dejavnosti je organiziral Izvir v poletnih mesecih. Na jutrišnjem srečanju bodo razstavili izdelke, ki sojih naredili Izvi-rovi počitnikarji, in fotografiji o poletnih dejavnostih. Predstavili bodo tudi delovni načrt društva. TEKMOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV BREŽICE - V letu športa in turizma so poleg turistične zveze Brežice dejavna tudi turistična društva. V soboto so turistični delavci priredili tekmovanje v odbojki, ki so ga sprva predvidevali na športnem igrišču pri Prahu na Velikih Ma-lencah, vendar so ga zaradi slabega vremena prestavili v športno dvorano brežiške gimnazije. Vili Pavlič je trem ekipam na vrhu podelil nagrade; prvo so prejeli tekmovalci iz Kapel, drugo iz Velikih Malenc in tretjo tekmovalci iz Brežic, g H Tam skoraj še diši po smodniku Nekdanja zvezna armada je ob umiku iz Tehničnega remontnega zavoda pustila galvanizacijske odpadke - Obljubi obrambnega ministrstva niso pravzaprav nikoli verjeli SLOVENSKA VAS - Če niso v nekdanjem Tehničnem remontnem zavodu nekdanje zvezne armade v sedanji Slovenski vasi pri Brežicah (TRZ) do prejšnjega tedna izpraznili posod nekdanjega obrata za gal-vaniziranje, potem so še zdaj tam kemični zvarki mehanikov jugovojske. V vojski se sicer vse dogaja hitro in prav lahko bi slovenski vojaški razstrupljevalci v zadnjih dneh v bliskovitem naskoku odpeljali omenjeno zloglasno nesnago po zgledu tistih, ki so ob osamosvajanju izjemno naglo odvažali iz TRZ neznano kam računalnike in stružnice. Dejstvo je, da naj bi prav vojaške oblasti poskrbele za spravilo galvanizacijskih odpadkov. Domačini v Slovenski vasi in Brežičani sicer vse manj verjamejo, da je visoki uradnik slovenskega obrambnega ministrstva iz Ljubljane mislil resno, ko je pred leti na tematski seji občinskega sveta Brežice v Slovenski vasi ob- ljubil, da bo njegovo ministrstvo počistilo kemične ostanke nekdanjega TRZ in s tem zaključilo neprijetno okoljevarstveno zgodbo. Omenjeni uradnik je namreč predtem že večkrat podobno obljubil. Obravnavani kemični ostanki nekaj deset metrov od državne meje med Slovenijo in Hrvaško so že zdavnaj postali več kot samo tema o varovanju naravnega okolja. Nekateri jih namreč prištevajo med razloge, zaradi katerih se območje nekdanjega TRZ danes poslovno ne razvije v nekaj podobnega, kot je npr. potrošniško slavni BTC v Ljubljani. Na ob- močju Slovenske vasi bodo morali postoriti še marsikaj, da bodo vanj sproščeno zakorakali poslovneži. Nekdanje vojaško območje, zlasti v posameznih kotičkih, diši bolj po smodniku kot po damskem • Ne ve se, koliko so lahko omenjeni galvanizacijski odpadki res cokla razvoja na obsežnem ograjenem območju Slovenske vasi, v kateri se nedaleč od pred leti urejene prodajalne čokolade drenjajo tudi mehaniki v delavnicah Slovenske vojske. Bržčas pa je glavno vprašalne, čigavo je pravzaprav območje nekdanjega TRZ. parfumu in elegantno ukrojenih smokingih, kar najbrž ni nepomembno, ko krojijo prihodnost. L. M. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM 0 zmagi ni dvoma: prva bo politika! Posavci so si že več let prizadevali privabiti v svoje kraje predsednika vlade, vendar niso bili uspešni, celo ne pred zadnjimi volitvami, ko se je za njegov obisk na vse pretege trudila območna gospodarska zbornica. Zdaj je uspeh na dlani - dr. Drnovšek je prišel v Sevnico. Ker je v naši državi daleč prva politika, takoj nato pride politika in na koncu šele gospodarstvo, se je le-to že naučilo izkoristiti vsako, tudi politično priložnost, da pride do besede. Navsezadnje niso pomembni razlogi, zaradi katerih prihaja-. jo v “bazo” državni funkcionarji. Čas pred volitvami je obdobje, ko zraste pomembnost proizvodnih podjetij, še posebej tistih z veliko zaposlenimi ali pa tistih, ki imajo več strojev ali morda denarja. Čas, ko imajo ministri nenavadno dosti časa in ko državni sekretarji brez sramu zavijejo v vsako vas, je nedvomno tu. Obiskov bo, da jih niti lokalni mediji ne bodo mogli pokriti, in gostje se bodo nastavljali objektivom in kameram ter velikodušno dajali izjave o vsemmogočem. Le dva meseca pozneje bo obiskov konec. Podjetja se bodo morala spet znajti po svoje, nihče jih ne bo spraševal po težavah, in če bodo želela priti do sekretarja, ministra ali celo ministrskega predsednika, bodo morala na kolena. Izid volitev je zanesljiv - spet bo zmagala politika in gospodarstvo začasno preusmerila na stranski tir. Po izkušnjah sodeč, se bo nanj spomnila šele pred novimi volitvami. B. DUŠIČ GORNIK PRED VRATI JE SEJEM POHIŠTVA V Celju malo podjetnih Dolenjcev Med 1800 razstavljalci smo jih našteli samo okrog 60 - Tisti, ki razstavljajo, večinoma zadovoljni z učinkom - Ločujejo razstavni in prodajni del prireditve CELJE - Mednarodni obrtni sejem v Celju sije že prve tri dni ogledalo več kot 60 tisoč ljudi, samo minulo nedeljo pa seje okrog razstavnih in prodajnih prostorov sukalo 33.200 obiskovalcev. Gotovo je tudi ta množičnost razlog, da se vse več obrtnikov, malih podjetij pa tudi bank, zavarovalnic in večjih podjetij odloča za predstavitev na tem sejmu. Letos je razstavljalcev že okrog 1800. Sejem še vedno poteka v številnih dvoranah, tako da se je v la- birintu kotov in prehodov težko znajti, standard za razstavljanje pa ni preveč visok, kar dokazuje že voda po tleh montažnih objektov. Kljub temu zanimanje za celjski obrtni sejem narašča, morda tudi LJUBLJANA - V torek, za novinarje in strokovne obiskovalce pa že v ponedeljek, se bo na gospodarskem razstavišču začel pohištveni sejem. Na njem se bo letos predstavilo preko 300 razstavljavcev in bo odprt do nedelje, 27. septembra. Komaj kak teden dni pozneje, od 5. do 9. oktobra, bo na razstavišču sejem Sodobna elektronika. T. P. iz okolice Mirne Peči vprašuje, ali lahko lastnik stanovanja od najemnika zahteva plačilo za več mesecev. Svetuje Urad za varstvo potrošnikov: “Lastnik stanovanja lahko sklene najemno pogodbo z najemnikom tudi za daljše časovno obdobje. Običajno zahteva lastnik, ki oddaja stanovanje ali sobo, plačilo najemnine za več mesecev. Mesečno plačuje najemnik še vse individualne in obratovalne stroške. Višina posameznega mesečnega obroka najemnine je navedena v najemni pogodbi, ki jo mora lastnik predložiti v evidenco za stanovanjske zadeve pristojnemu upravnemu organu. Plačilo več mesečnih obrokov (tudi za leto dni ali več) naj bo navedeno v najemni pogodbi. Če prejem večmesečnih najemnin ni potrjen, naj najemnik dogovorjeno najemnino za daljše obdobje izroči lastniku ob prisotnosti vsaj ene polnoletne priče. Velja pa opozoriti, da je ob enkratnem plačilu najema za več let potrebno plačati davek od celotne najemnine v letu, v katerem je bila najemnina sprejeta. Zakaj plačilo večmesečnih najemnin? Z njimi se lastnik zavaruje, in če najemnik odide, mu lastnik stanovanja za že plačano najemnino ne bo vrnil denarja. Lastniki stanovanj pridejo v nerodno situacijo, če se najemnik (pogosto študent) odseli januarja ali februarja, ker je takrat najtežje priti do novega najemnika. V najemnih pogodbah še nismo zasledili določil o vračanju plačanih najemnin za večmesečno obdobje, kadar se najeiftnik predčasno izseli, zato je to odvisno od uvidevnosti lastnika. KAKO KAZE NA BORZI? Promet s pidi oživlja Na borzna dogajanja pri nas še vedno vplivajo ruska kriza in tuje borze, zato so bili v preteklem tednu prometi manjši, tečaji pa so padali. Trgovalo se je v glavnem po nizkih cenah z izjemo delnic Petrola, katerih tečaj se giblje med 28. 000 in 30.000 SIT. Delnice Krke so dosegale ceno med 29.000 in 30.000 SIT, medtem ko se je cena Lekovih znižala celo na 38.000 SIT. Lekove delnice prodajajo tujci, saj sta glavna prodajalca Publikum in Creditanstalt. Med prometnejšimi so tudi delnice Luke Koper (z njimi se trguje po ceni nekaj nad 2.900 SIT) in Intereurope (malo nad 1900 SIT). Že nekaj časa ne morejo biti zadovoljni s ceno imetniki delnic BTC-ja in Term Čatež. Tečaji delnic teh družb težko presežejo 11.500 SIT kljub dobrim poslovnim rezultatom v prvem polletju. Vse bolj živahno postaja dogajanje na Č trgu. Predvsem opažamo povečan promet z delnicami pooblaščenih investicijskih družb. Med najprometnejšimi so delnice Infonda Zlata, njihova cena pa že presega 350 SIT. Najvišjo ceno dosegajo delnice družbe Vipa Invest Nanos, medtem ko imajo najnižjo ceno še vedno delnice Kompasovih in Nikinih pidov, katerih cena se giblje okoli 340 SIT. Za delnice Vizije še lahko iztržite nekaj čez 500 SIT. Že v oktobru naj bi se pričelo trgovanje tudi z delnicami Maksime, Nacionalne finančne družbe, Atene ter s Triglavovimi pidi. Čeprav so se cene delnic zaradi dogajanj na tujih borzah močno znižale, pa pri nekaterih delnicah ni zaznati večjih padcev. To se dogaja, ker imamo kot mlada borza še relativno nizke cene, zato so tudi padci manj boleči kot na vzhodnoevropskih in zahodnih borzah. Nekatere cene pa so že tako padle, da so dosegle najnižje ravni nasploh. IJUDMIl.A BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 zato, ker organizatorji v zadnjih letih vse bolj ločujejo razstavni del sejma od prodajnega. Razstavljalcev in prodajalcev z območja Dolenjske, Bele krajine, Posavja in kočevsko-ribniškega konca je glede na skupno število le peščica, samo kakih 60, zato jih s področja gradbeništva, kovinarstva in strojegradnje, ponujajo izdelavo nogavic, copat, otroške konfekcije in usnjenih predmetov ter strojenja kož. Razstavljajo proizvajalci peščenih filtrov in ionskih mehčalcev za vodo, strojev za peskanje, strojev za pakiranje, vakuumske tehnike, štedilnikov, naprav za brizganje lakov, in barv, agregatov, kovinskih rolojev, rešetk in električnih pogonov za vrata, gozdarskih vitlov in žag ter še nekateri drugi. B. D. G. NA SEJMU TUDI VELIKI - Na obrtnem sejmu, ki bo odprt še do nedelje, je vsako leto več velikih podjetij, kot so: Gorenje, Belinka, Helios, Jelovica, Kovinotehna in drugi. Opekama-Rudnik Brežice je obiskovalcem predstavljala svoj program silikatnih ter cepljenih fasadnih zidakov in blokov, izolacijske fasadne elemente ter gradbena lepila in malte. (Foto: B. D. G.) je treba kar pošteno iskati. Kljub vsemu na celjskem sejmu prodaja kar nekaj zastopnikov tujih firm (orodja, sesalci) ter trgovcev s čevlji, tekstilom in otroškimi oblačili iz našega območja, ne manjkajo pa niti suhorobarji iz Ribnice. V okviru Gospodarske zbornice Slovenije se predstavlja novomeški Avtogalant, prisotna je tudi Občinska turistična zveza Brežice, od obrtnih zbornic pa skupaj z obrtno zadrugo Uniteh-na nastopa edino trebanjska zbornica. Šest obrtnikov sodeluje v razstavah sekcij kovinarjev in Nastop na sejmu se splača Eni prodajajo, drugi informirajo CELJE - Na obrtnem sejmu je v primerjavi z vsemi 1.794 razstavljalci le malo obrtnikov in podjetnikov z območja, ki ga pokriva Dolenjski list. Tisti, ki v tja prihajajo že več let, pravijo, da se jim splača, ker veliko neposredno prodajo in dobro informirajo kupce (posameznike in podjetja). Andrej Repše Alojz Križan ANDREJ REPŠE, Armat iz Šentjanža: “Smo podjetje, ki se uveljavlja, zato je celjski sejem za nas priložnost, da v slovenskem merilu pokažemo novosti in naše razvojne prednosti pred drugimi. Tu lahko kupcem neposredno ponudimo standarde naših storitev, v načrtu pa imamo tudi nastope na drugih sejmih, najprej doma, potem tudi v tujini.” ALOJZ KRIŽAN, Strojplast Semič: “Že 10 let izdelujemo pakirne stroje in toliko časa smo tudi na sejmu, saj se stroji drugače ne dajo prodajati. Udeležujemo se tudi sejma embalaže v Gornji Radgoni in ravno zdaj odhajamo na zagrebški Velesejem. Prodajamo velikim in malim kupcem in tu dosti prodamo. Lahko rečem, da polovico letnega prometa naredimo ravno na tem sejmu. IVICA TIŠKA, Rolookov Brežice: “V Celju smo že 5-leto, sicer pa občasno razstavljamo še v Gornji Radgoni in redno na sejmu Varovanje v Ljubljani. Nastopamo bolj zaradi predstavitve podjetja kot pa direktne prodaje. V glavnem ne sklepamo neposredno poslov, ampak delujemo bolj informativno. Naše stranke se oglasijo pri nas šele čez čas - zgodilo se je že, da so kupci z vizitko s sejma prišli tudi čez več let.” DAMIJANA HARTTE, Dado, otroška oblačila iz Črnom lja: “Izdelujemo otroška obla čila in smo vsako leto na celjskem sejmu, zato nas mnog' Ivica Tiška Damijana Hartlt obiskovalci že poznajo in nas vsako leto poiščejo. Z učinkom našega nastopanja tu smo zadovoljni, na sejem pa se pripravljamo precej časa. Pravzaprav že od poletja intenzivno pripravljamo konfekcijo in šivamo posebej za prodajo na sejmu. Pripravila: B. D. 0■ Les s stilom doma in na tujem Salon stilnega pohištva v Ljubljani - Stillesovo vzorčno franšizno prodajalno sta odprl3 minister za gospodarstvo Metod Dragonja in direktor razvojne družbe dr. Bogdan Top^ plastičarjev, medtem ko metliško, krško in brežiško vinsko klet za- LJUBLJANA - Sevniški Stilles, ki je znan kot izdelovalec stilnega pohištva v duhu srednjega veka, baroka in bidermajerja, je pretekli četrtek na Dunajski cesti v Ljubljani (Slovenijales) odprl salon pohištva. Družba namerava letos povečati prodajo svojih izdelkov v Sloveniji, zato je bil razkošni salon na točki, ki ne uide nobenemu resnemu slovenskemu kupcu pohištva, že kar nuja. In kaj bo za lažji prodor na tuj* trge postorila država? “Pomag‘ bo pri odpravi ovir za prost pr* ■ - ■ .... -jod* stopa Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Med številnimi lokali, ki lačnim in žejnim obiskovalcem te dni nudijo okrepčilo, je tudi Gostišče pod kozolcem, last Dejana Djuričiča iz Ribnice. Z lastno proizvodnjo se na sejmu predstavlja kar nekaj podjetij V BRUSLJU 6 ZLATIH MEDALJ UNIONU LJUBLJANA - Na mednarodnem inštitutu za ocenjevanje kakovosti Monde Selection v Bruslju so za letošnje leto podelili zlate medalje za kakovost kar šestim izdelkom Pivovarne Union: union pivu, union pilsu, union radlerju, soli - ledenemu čaju z okusom breskve, soli - ledenemu čaju z okusom ameriške brusnice ter pitni vodi zali. V 134-letni zgodovini tega ljubljanskega podjetja še ni bilo takega uspeha, čeprav so nagrade za kakovost dobivali že ustanovitelji pivovarne bratje Kozlerji, med njimi prvo zlato medaljo za pivo leta 1872 v Trstu. Otvoritve salona sta se udeležila tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in direktor Slovenske razvojne družbe, ki je večinski lastnik Stillesa, dr. Bogdan Topič. Slednji je ocenil, da je družba Stilles na podlagi lastnega znanja, vizije in razumevanja tega, kar zahtevajo tuji trgi, naredila tisto, česar marsikatero podjetje v lesnopredelovalni industriji še ni - gradila je na trgih, ki omogočajo zaslužek. “Podjetja, ki si sama pomagajo, zaslužijo tudi pomoč države. Upam, da bo Stil- les s sodobnim marketingom zgled drugim,” je dejal dr. Topič. Tudi minister Dragonja je pred otvoritvijo posebej pohvalil subtilen marketing, ki bi mu morali slediti tudi ostali v lesnopredelovalni industriji. Vzorčna franšizna točka v Ljubljani, po kateri naj bi se Stilles ravnal tudi na drugih trgih, je še posebej pomembna, saj bo družba, kot je poudaril minister, za stabilen razvoj morala preseči slovenski prostor. V preteklosti je bila že vezana na ves jugoslovanski prostor, zdaj pa se tja tudi vrača. tok blaga, dajala izvozne vzp' bude, pospeševala prodajo s pV močijo in pomagala podjetjem f nastopu na tujem trgu,” je obl)11 bil minister Dragonja. > B. DUŠIČ GORN1*1 500 NAJVEČJIH BANK LJUBLJANA - Po podati finančne revije The Banker sj se med 500 največjih evrops*0 bank po višini kapitala in bila11 ni vsoti uvrstile tudi štiri slove11 ske banke. Nova LB se je višini kapitala uvrstila na 33* mesto in tako od leta 1995, ^ se je prvič pojavila na lestvi* id • V Stillesu se je v začetku tega leta po večletni hudi krizi končala prisilna poravnava, v kateri so Slovenska razvojna družba, Zavarovalnica TViglav ter zaposleni in nekdanji zaposleni svoje terjatve spremenili v lastniške deleže. Družba je v postopku prisilne proravnave zmanjšala dolgove od 16,5 na manj kot milijon nemških mark in je po uvedbi prisilne poravnave začela poslovati z dobičkom. V letu 1997je ustvarila milijardo tolarjev prihodka, za letos pa jih vodstvo napoveduje za tretjino več in tudi dobiček. Kar polovico prihodkov nameravajo ustvariti z inženiringom. NA PETROLU Z VISO LJUBLJANA - Po prvem oktobru bo na vseh Petrolovih bencinskih servisih mogoče plačevati tudi s kartico VISA, kar je rezultat pogodbe med Abanko in družbo Petrol. KOLPA PODARILA KAD ZAGREB - V ponedeljek se je v Zagrebu začel Jesenski mednarodni zagrebški velesejem, vzporedno pa tudi sejem Intertekstil. Ves teden se bo na velesejmu predstavljalo 2651 razstavljalcev, med njimi že po tradiciji tudi precej slovenskih podjetij. Uradno poročajo o več kot 150 podjetjih, vendar natančne številke ne vemo, saj podjetja sodelujejo posamično in mnoga tudi s pomočjo podjetij, ki so jih ustanovila na Hrvaškem. Na dan otvoritve je med vsemi slovenskimi razstavljavci najbolj pritegnila pozornost javnosti metliška Kolpa, ki je ob 20-letnici delovanja zagrebški kliniki za ortopedijo poklonila čez 20.000 mark vredno masažno kad. uvrstitev izboljšala za 92 tn^j. Na 433. mesto se je uvrstila S™ banka, na 491. Nova KBM in 493. mesto še Gorenjska bafl*f. V tej ugledni finančni rev')1 poudarjajo, da so na letošnJ lestvico vplivale številne zdč žitve bank, ki so bile zaključi j v letu 1997. SEMINAR O STANDARDIH ISO NOVO MESTO - Odbor za ka-kovst pri območni gospodarski OTVORITEV V STILU - Uradno otvoritev (protokol je pripravila agencija Pristop) so popestrila dekleta v kreacijah Alana Hranitelja, medtem ko sta prefinjeno vzdušje dopolnila akustični kvartet Rožmarin, ki ga sestavljajo člani filharmoničnega orkestra, in operna sopranistka Norina Radovan. Salon sta ob pomoči direktorja Stillesa Aleksandra Hatlaka odprla minister Metod Dragonja in direktor SRD dr. Bogdan Topič. (Foto: B. D. G.) zbornici v Novem mestu vabi vodilne in vodstvene delavce gospodarskih in tudi negospodarskih organizacij na informativno izobraževanje za področje standardov ISO 9001 in ISO 9002. Seminar bo v petek, 25. septembra, od 11. do 14. ure v sejni sobi Zavarovalnice Tilia. Kotizacije ni, vse druge informacije pa lahko dobite pri mag. Cvelbarju (tel. 322-185 ali 322-182). Z DRŽAVNO POMOČJO DO DELOVNIH MEST NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto obvešč* podjetnike in obrtnike, da st* bila v Uradnem listu št. 91/9“ 4. septembra objavljena dv* razpisa o dodeljevanju državnih subvencij. Po prvem razpisu se bodo majhne in srednje gospodarske družbe ter samostojni podjetniki lahko potf' govali za dodelitev državni11 sredstev za vzpodbujanje odp1" ranja novih delovnih mest v letošnjem in naslednjem letu-Na osnovi tega razpisa bodo kandidatu lahko dodelili z* vsakega novozaposlenega delavca do 250.000 tolarjev. Drugi javni razpis se nananša n* dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskega, programskega in tehnološkega prC' strukturiranja industrije in delodajalcev s področja maleg11 gospodarstva. Dodatne informacije je mogoče dobiti v p1' sami Podjetniškega centra v Kočevarjevi ul. 1 (tel. 372-980)’ 8 DOLENJSKI LIST Št. 37 (2560), 17. septembra 199> SOLARJI SPOZNAVAJO PRETEKLOST Pri Jakličevih mlatili po starem V Bučni vasi so v soboto z ročno mlatilnico omlatili rž, naredili skopo, krovec pa je pokazal pokrivanje strehe s slamo - Mlačev so si ogledali tudi bršljinski šolarji NOVO MESTO - Kako je včasih potekala mlačev rži, delanje skope in pokrivanje strehe s slamo, so si učenci 3. in 4. razreda bršljinske osnovne šole minulo soboto lahko ogledali pod kozolcem pri Jakličevih v Bučni vasi. Mlačev je organiziral Vinko Repše iz Kočevarjeve ulice, ki na šoli vodi čebelarski krožek. EKONOMSKE POSLEDICE SPORAZUMA S CEFTO Trgovinski sporazum, ki ga je Slovenija sklenila s Cefto, to je s ^govinskim združenjem srednjeevropskih držav, bo imel za slovensko kmetijstvo neugodne Posledice, tako ugotavljajo avtoiji študije, ki sojo pred kratkim predstavili v okviru raziskovalnega Projekta Zemlja. Zaradi sprejetih obveznosti Protokola 6 se bodo nelotni dohodki kmetov zmanjšali 2a 5 do 15 odstotkov, res pa je, da se bodo hkrati zmanjšali tudi nekateri stroški pridelovanja in reje, vendar ne za tako visoko stopnjo. Pesimisti govorijo še o večjem poslabšanju gospodarskega položaja kmetov v letih tOOO in 2001 celo za 40 odst. 2 NOVOMEŠKE TRŽNICE Kljub dežju je bila tržnica minu-” Ponedeljek kar dobro obiskana, branjevke pa so prodajale: špina-c° po 200 do 500 tolarjev kilogram, svež fižol v zrnju po 500, Pesen po 400 do 500, čebulo po 4l0, endivijo po 200 do 400, radič P° 300 do 400, koren, kolerabo, rdečo peso in črno redkev po 200, repo po 100, krompir po 60 do 80, ^etačo po 400, brokole po 400, kumare po 100, paradižnik po 100 do 150, stročji fižol po 400, zelje P° 100, blitvo po 200, papriko po '20, feferone po 200, zavitek sndik zelene solate po 200, šipek Po 600, hruške po 80 do 150, jabolka po 70 do 120, grozdje po l$0 do 250, slive po 200, breskve P° 200 do 250, košarico malin po 50, jurčke po 1.500 do 2.000 kilogram, orehe po 1.000 do 1.100, n>ed po 800 do 900 kozarec in stekleničko propolisa po 300 to-larjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem scj-n>u so imeli naprodaj 55 do 3 Ptsece starih prašičev, 24, starih ^do 5 mesecev, in 42 starejših. Prvih so prodali 12 po 340 do 360, drugih 18 po 290 do 310, tretjih Pa 26 po 240 tolarjev kilogram *h'e teže. Upokojeni Vinko je pred dvema letoma v rodni vasi Glini pri Šentjanžu po naključju odkril mlatilnico in vejalnik - po domače pajtelj. Vejalnik je iz leta 1881, mlatilnica pa je tudi stara že več kot 100 let. Ker pa bi Vinko rad vedel, katerega leta je bila narejena, je prošnjo za ugotovitev starosti poslal na nek nemški inštitut, saj je nemške izdelave. Prvič je ročno mlatilnico preizkusil lani, vendar to še ni bila prava mlačev. Potem pa je v jeseni na njivi Toneta in Franca Zupančiča v bližini bršljinske šole posejal rž. Žito so julija na roke poželi, snope pa so odpeljali v Jakličev toplar v Bučni vasi, kjer je bila minulo soboto tudi mlačev. V mogočnem Jakličevem kozolcu z osmimi štanti, ki je bil narejen leta 1867, je bilo žito nazadnje leta 1963. KAJ PIŠEJO DRUGI Zaraščanje krajine Govedoreja na razpotju * v Slovenijo vse bolj zarašča gozd, in če se bo uresničil črni scenarij, bo v naši državi kmalu pokrival 70 odst. površin (zdaj 53 odst.). Še leta 1973 smo imeli nad 600.000 ha travnikov in pašnikov, zdaj pa je številka že za tretjino manjša, značilno pa je tudi, da vsako leto ostane od 80.000 do 120.000 ha travnatega sveta nepokošenegu ali nepopasenega. Dr. Franc Zagožen, poslanec državnega zbora in nekdanji profesor za živinorejo na biotehniški fakulteti, meni, da bodo morale govedorejske kmetije, če bodo hotele preživeti, iti v ozko'specializacijo. Druga možnost je ekstenzivna proizvodnja, za katero so potrebne velike površine. Hkrati bo treba zvečati količino mleka na kravo. S 100.000 kravami bi v Sloveniji lahko zagotovili 700 milijonov litrov mleka, to pa je mnogo več, kot ga porabi naša država. V Sloveniji imamo zdaj 231.000 krav, kar je s stališča varovanja krajine pred zaraščanjem ugodnejše. Pri izbiri razvojnih ciljev je potrebno imeti pred očmi tudi ohranjanje kulturne krajine, stroškov za to pa ni mogoče naprtiti le na pleča kmetijstva, ampak je to stvar celotnega narodnega gospodarstva. Zato kmetijska politika zadeva vse nas. (Vestnik, Murska Sobota) km e tijski nas veti Češnja, neizrabljena niša , Slovenske češnje kljub idealnim rastnim razmeram doživljajo Nostno usodo in so le še senca nekdanje slave. Resda skušajo Ponekod spodbuditi zanimanje za pridelovanje z občasnimi napol jNološkimi prireditvami, kakršen je na primer praznik brusniške Pfustavke, vendar to ne ustavi nezadržne poti navzdol. Utrjuje jjuprepričanje, da se pridelovanje češenj ekonomsko ne izplača, da je že samo obiranje dražje, kot je pridelek sploh vreden. Res si ne predstavljamo strojnega obiranja češenj, tako kot Poznamo strojno obiranje grozdja ah ribeza, in bo ta velik strošek °stal tudi v prihodnosti, hkrati pa tudi ne znamo odgovoriti na yptašanje, zakaj se v drugih deželah z dražjo delovno silo pride-ovanje vseeno izplača. Pridelava češenj v svetovnem merilu Namreč narašča, prav tako pa se povečuje tržni delež češenj v °kviru drugih sadnih vrst, in to navzlic temu da se njihova cena Povečuje, kar za druge vrste sadja, predvsem pa za jabolka, ni Mogoče trditi. V nujnem iskanju primernih tržnih niš ima Slovenija priložnost Ni na tem področju. Pridelava tega sadja ima stoletno tradici-l°» začela pa se je z napeljavo južne železnice, ko je Primorska Rostala lahko dosegljiva za Dunaj in druga mesta srednje Evrope. Mkrat smo češnje začeli izvažati in v letih od 1920 do 1930, ko je N vrhunec, smo v povprečju na tuje prodali po 7.000 ton češenj leto. Povojna prodaja je le še spomin, v šestdesetih letih je iz-y°z prenehal, Slovenija pa se je iz izvoznika spremenila v uvozni-tega slastnega sadja, čeprav pridelava ni povsem prenehala in No v letih od 1991 do 1995 še vedno na 266.000 češnjevih Nvcsih pridelali povprečno 5.000 ton češenj na leto. Ker se je ob novih tehnologijah pridelave in predelave zanikanje za gojitev češenj v svetu zelo povečalo, je skupina strokovnjakov Biotehniške fakultete v Ljubljani pripravila nov predlog podlag, sortimenta, gojitvenih oblik, zaščite in trženja, ki naj k gojitvi češenj pripomogel do novega vzpona. Ali bo kaj iz tega, ™ je, kot pravimo, še v božjih rokah. Inž. M. LEGAN Čeprav je bilo v soboto deževno, si mlatiči kljub temu niso dali po-kvariti vzdušja. Štirje krepki možje so vrteli mlatilnico, drugi so odmikali žito in slamo, žito so potem dali na reto, potem pa so ga stresli še v vejalnik, ki so ga poskušali vrteti tudi otroci. Žito, očiščeno plev, je bilo tako pripravljeno za v mlin. V soboto so imeli pri Jakličevih tudi krovca Matijo Bojanca, ki se je kljub dežju pod zasilno streho trudil pokazati, kako so včasih prekrivali strehe s slamo. Na “likofu” je zaigral na harmoniko še priznani ljudski godec Henček. Vinko, ki mu pomagajo bratje in sestre, pravi, da to dela z ljubeznijo, v jeseni sicer ne namerava posejati žita, z veseljem pa ga bo šel na stari način kam omla-tit, če ga bo kdo povabil. J. DORNIŽ • PREBLISK - Kakorkoli že stvari obračamo, se zdi edino logično in razumno, da je država kot osnovo za obračun potresnega davka vzela dohodnino, v kateri so zajeti vsi prihodki davkoplačevalcev, ker s tem tisti, ki imajo več, tudi prispevajo več, in ta način plačevanja ne povečuje socialnih krivic. (Kovač, Dnevnik) MLAČEV - Z mlatilnico na ročni pogon, staro več kot 100 let, so minulo soboto mlatili rž pod Jakličevim kozolcem v Bučni vasi. Stari običaj so si z zanimanjem ogledali tudi bršljinski šolarji. (Foto: J. Domiž) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja; dr, Julij Nemanič V pričakovanju vesele trgatve Lepo vreme, kije omogočalo dobro dozorevanje, je minilo, nastale bodo občutne razlike v kakovosti grozdja zaradi različne obremenitve trsov. Zaradi tega bo grozdje neenakomerno dozorevalo, kar bo potrebno upoštevati pri določanju roka trgatve. Precej društev vinogradnikov in tudi posamezniki so nabavili refraktometre za določanje količine sladkorja v grozdju. Pri delu z njimi je potrebno upoštevati podrobnosti, da bi ugotovljeni podatki resnično kazali dejansko povprečno vrednost za določeno sorto. Najprej je potrebno refrak-tometer umeriti oziroma nastaviti, da bo kazal dejanske vrednosti. Poleg točnega inštrumenta mora vzorec predstavljati dejansko stanje določene sorte, zato moramo vzorec odvzeti: - na različnih delih parcele (glede na rodovitnost in obremenitev trsov) - z različnih strani in delov trsa (rezniki in šparoni, osončenost strani trsa) - iz vseh delov grozda (pri osnovi, s konice, iz notranjosti) Večji vzorec tudi bistveno prispeva k natančnejši ugoto- vitvi, zato premislimo ko se o tem odločamo, ker lahko: - naberemo 2 - 5 kg grozdja na vsaj 10 - 20 povprečnih trsih - vzamemo 200 - 300, še bolje 700 - 1000, jagod iz vsaj 25 trsov (6 jagod na grozd) - direktno izmerimo z refrak-tometrom vsaj 2-krat po 12 jagod. Upoštevati moramo pogoje za rast trte, ražmerje med količino pridelka in osvetljeno listno jtovršino ter zdravstveno stanje grozdja. Če ne določimo pravega deleža oziroma razmerja in skladno s tem vzamemo vzorec, bo rezultat napačen in ob trgatvi bomo presenečeni, ker bo pod prešo nižji povprečni sladkor, kot smo pričakovali na podlagi predhodnih meritev. To se lahko zgodi zlasti, če v vinogradu določamo sladkor z refraktometrom na osnovi meritve samo nekaj deset jagod. Zato moramo obvezno pri isti sorti opraviti vsaj dvakrat po 12 meritev (najvišjo in najnižjo vrednost izločimo ter seštevek delimo z deset), rezultati se ne smejo razlikovati za več kot 2° Oe, sicer opravimo več meritev upoštevamo vrednost, ki je najbližja drugim navzgor in navzdol. Inž. JOŽE MAUEVIČ (Nadaljevanje prihodnjič) 85 let KZ Velike Lašče Na okrogli mizi dr. Franc Zagožen in mag. Franc But pojasnjevala probleme kmetijstva in nujne naloge MAGDINA BUČA NAJTEŽJA -Na razstavi darov narave v Velikih Laščah predstavljajo največje dosežke domačih kmetovalcev. Najtežjo bučo - tehtala je 26,10 kg - je pridelala Magda Petrič z Velikega Osolnika (na fotografiji), na težjo melono (23,40 kg) Lojzka Lovšin iz Malih Lašč, najtežjo krmno peso (5,58 kg) Vera Grbas z Velikega Osolnika itd. Najdaljša koruza (rastlina) je merila 4,10 m, lep pa je pogled tudi na najdebelejše, najlepše oziroma najtežje krompirje, paradižnike, čebulo, papriko, hruške, jabolka itd. (Foto: J. Primc) NICA ČEZ DOBER NASVET Zelje letos gnije Se da še kaj ukreniti? Iz več krajev poročajo, da se letos bolj kot prejšnja leta v zeljnikih pojavlja kapusova žilavka, to je bakterijska bolezen zelja, ki jo je kaj lahko prepoznati po smrdljivi rumenorjavi sluzi, zelo težko pa povsem zatreti s fitofarmacevtskimi sredstvi. Še najbolje se obnese škropljenje z bakrenimi pripravki v času rasti, sicer pa je primernejše predvsem preventivno delovanje. Saditi velja le povsem zdrave rastline in dosledno upoštevati kolobar. Večkratno sajenje na enem mestu, to je v stalnem zeljniku, širjenje bolezni zelo pospešuje, saj povzročiteljica, to je bakterija, prezimi v okuženih delih rastline in iz njih prehaja v tla. Priporočljivo je, da se kapusnica vrne na isto zemljo šele po 5 letih. Odpornost zelja in drugih kapusnic poveča tudi gnojenje s kalijem pa tudi siceršnja pravilna oskrba z rastlinskimi hranili. VELIKE LAŠČE - V Velikih Laščah praznujejo te dni 85-letni-co kmetijske zadruge. Ob tej priložnosti so najprej, 5. septembra, odprli prenovljeno zadružno trgovino na Robu; 8. septembra so odprli razstavo “Darovi narave”, popoldne pa je bila še okrogla miza o pomenu živinoreje in zadružništva ob vstopanju v Evropsko unijo. Na okrogli mizi je dr. Franc Zagožen poudaril, da brez živinoreje, usmerjene v mlečno proizvodnjo, na kmetijah ne bo dohodka. Pripravljajo pa tako kmetijsko politiko, ki bo zagotovila interes gospodarjenja z zemljo. Poskrbeti je treba tudi za prodajo kmetijskih pridelkov in za pomoč iz državnega proračuna. Mag. Franc But, ki je pogajalec vlade ob pristopanju v Evropsko unijo, je predstavil program reforme kmetijstva in živilstva, o katerem smo na tej strani obširneje pisali prejšnji teden. Glavni zaključki posveta so: da je treba ohraniti stalež krav in primerno obdelavo travnih površin, daje treba krepiti zadružništvo in da je treba ozaveščati ljudi o pomembnosti kmetovanja. • V razpravi so ugotovili, da slovensko javno mnenje naklonjeno ohranitvi medveda v sedanjem številu, Avstrijci pa zahtevajo, naj pri njih ne bo medvedov, so pa lahko v Sloveniji. Predsednik M-KZ Velike Lašče Ivan Levstik je ob odpovedani razstavi živine dejal, da bodo razstave, kmečke igre in druge za minulo soboto napovedane jubilejne prirediteve to nedeljo, če bo ugotna vremenska napoved, sicer pa - če bo za nedeljo napovedano slabo vreme lepo vreme pa za soboto, bodo prireditve to soboto. J. PRIMC Ivan Levstik DAN KORUZE V SREBRNIČAH NOVO MESTO - V četrtek, 24. septembra, bo ob 9. uri na polju v Srebrničah pri Novem mestu tradicionalni dan koruze, na katerem bodo prikazali 24 obetavnih hibridov iz različnih semenarskih hiš. Vabljeni! Kmetijski zavod KMETIJSKO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH NOVO MESTO - V sredo, 23. septembra, bo na Srednji kmetijski šoli Grm ob 18. uri informativni razgovor za izobraževanje odraslih. Vabljeni! SKŠ Grm Sevno na Trški gori 13 OBVESTILO REJCEM KUNCEV Jesen je (poleg pomladi) čas, ko je virus hemoragične bolezni kuncev najbolj aktiven. Vsi, ki želite vakcinirati svoje kunce na domu, pokličite na telefonsko številko 068/321-259 (Veterina Novo mesto, d.o.o.) vsak delavnik med 9. in 12. uro. Poleg naslova sporočite tudi svojo telefonsko številko. Veterina Novo mesto, d.o.o. Šmarješka cesta 2 Novo mesto helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Rdeča pesa je zdravilna Vrtna pesa je zdrava in okusna, toda le, dokler je še mlada in drobna. Narobe je, da peso sejemo spomladi in da ostane na vrtni gredi do jeseni. Pri tako dolgi vzgoji zgubi lepo okroglo obliko, se pretirano odebeli, zgubi rdečo barvo, poslabša se okus, postane trda in tudi po dolgotrajnem kuhanju je lesnata. Skrbeti moramo, da je v vrtu vselej mlada in okusna pesa; takšna pa je, če jo večkrat sejemo. Setev je možna od aprila do konca julija. Sok mlade pese je zelo zdravilen. Pijemo ga proti prehladu, gripi in pljučnici. Vsebuje do 10 odst. ogljikovih hidratov v obliki sadnega, pesnega in trsnega sladkorja. Pesa vsebuje tudi lahko prebavljive beljakovine in veliko bazičnih soli. V soku je barvilo antocian, ki ima zdravilne razkuževalne lastnosti pri obolenjih želodca, črevesja, jeter, žolča in sečnih poti. Z uživanjem rdeče pese pa telo obogatimo še z vitamini BI, B2 in C. Mlado sočno peso dodajamo hrani tudi zaradi barve in okusa. Pri nas uživamo peso predvsem kuhano. Operemo jo v hladni vodi in pustimo listne peclje in korenine. Surove pese ne smemo lupiti ali ji med kuhanjem poškodovati površine zaradi izgube soka. Ko je kuhana, še vroči odstranimo lupino in jo uživamo kot zelenjavno prilogo ali hladno v solati. Shranjujemo jo v ne presuhih kleteh, vlagamo v mešanico kisa in vode (1:3) ali blago slano vodo. Zamrzujemo kuhano in na trakove naribano ali na kocke narezano mlado peso. Odtalimo jo tako, da jo iz vrečke preložimo v stekleno posodo, malo potresemo s soljo, prelijemo s potrebno količino olja in pokrijemo. Čez čas dodamo še ostale poljubno izbrane dodatke (kis, kumina, česen, čebula, kunan krompir, hren, jabolka, sir) in premešamo. Za pripravo juhe iz rdeče pese za 4 osebe potrebujemo 50 dag rdeče pese, 25 dag krompirja, 1 čebulo, 2 žlici surovega masla ali margarine, 1 1 čiste mesne juhe, sol, mlet poper, muškatni orešek, 1,5 del smetane in 3 rezine belega kruha. Peso, krompir in čebulo olupimo, narežemo na kocke, podušimo na maščobi, zalijemo z juho, dodamo začimbe in kuhamo do mehkega. Pred serviranjem juho pretlačimo in vmešamo smetano. Andrej Grafenauer med igranjem na vihuelo. S kitaro skozi čas Koncert kitarista Andreja Grafenauerja v Straži STRAŽA - V čarobnem okolju baročne cerkvice sv. Tomaža v Straži pri Novem mestu, ki se ponaša z zlatimi baročnimi oltarji in romansko stavbno zasnovo, je potekal zelo dobro obiskan 5. koncert Novomeškega glasbenega festivala, na katerem je nastopil slovenski kitarski virtuoz Andrej Grafenauer iz Ljubljane. Koncert je pod pokroviteljstom mestne občine Novo mesto pripravila organizacija Edition Bizjak v sodelovanju s turističnim društvom Straža, ki je kitarski večer uvrstia v okvir tradicionalne prireditve Straška jesen. Andrej Grafenauer je posebej za ta koncert pripravil zanimiv izbor del španskih skladateljev, ki so ustvarjali skladbe za kitaro oziroma strunske inštrumente, prednike sodobne kitare. Izbor je zasnoval tako, da je z njim pokazal razvoj kitarske glasbe in samega inštrumenta. V prvem delu je zaigral skladbe španskih glasbenikov iz 16. stoletja, Milana, Nar-vaeza, Mudarre, Valderrabana in Pisadorja, ki so pisali svoja dela za vihuelo, lutnjo kitarske oblike, nato pa dela Sanza, Gueraua in Morzie, s katerimi je predstavil baročno kitarsko glasbo iz 17. in 18. stoletja, dela Sorja in Vinasa kot primer romantične kitarske glasbe iz 19. toletja ter za konec skladbe Tarrege, Llobeta in Falle, napisane za sodobno kitaro. Grafenauerje skladbe odigral na štiri različne kitarske inštrumente, med njimi najstarejše skladbe na kopijo stare španske vihuele. MiM SEMIŠKO SLIKARSKO SREČANJE SEMIČ - V ponedeljek, 14. septembra, se je začelo 12. slikarsko srečanje Semič 1998, ki bo trajalo do tega petka, ko bodo ob sedmih zvečer v semi-ški galeriji odprli pregledno razstavo del, nastalih na srečanju. V Semiču in njegovi okolici slika 14 slikarjev, za temo svojih stvaritev pa imajo semi-ško krajino in priprave na trgatev. V torek je udeležence srečanja sprejel scmiški župan, popoldne pa so imeli izlet na Mirno goro, včerajšnji večer so gostovali v Klajnovi zidanici na Vrtači, danes pa bodo lahko prisluhnili monodrami Vlada Novaka Govor malemu človeku, ki bo ob osmih zvečer v hotelu Semič. ZAKLJUČEK BRALNEGA KVIZA V šestdesetih slovenskih krajih, kjer delujejo splošno izobraževalne knjižnice, ho danes zanimivo in veselo, saj bodo v okviru slovenskega knjižnega kviza Oton Župančič in Bela krajina med reševalci izžrebali nagrajence, med njimi po enega, ki se bo udeležil zaključne prireditve 5. oktobra v Ljubljani. V Novem mestu bo nagradno žrebanje v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca, presenečenje prireditve pa bo pogovor z avtorjem mladinskih knjižnih uspešnic Jožetom Rodetom. Gradi predvsem na barvi Janko Orač iz Novega mesta razstavlja najnovejša dela v avli Zdravilišča Šmarješke Toplice Dolenjska kot slikarski navdih ŠMARJEŠKE TOPLICE -V avli recepcije Zdravilišč Šmarješke Toplice so v ponede-ljek, 14. septembra, zvečer odprli pregledno prodajno razstavo novejših slik diplomiranega slikarja Janka Orača iz Novega mesta. Otvoritev je povezovala Mojca Hočevar, o umetniku in njegovem delu je govoril dolgoletni slikarjev prijatelj Slavko Podboj, vokalno-instrumentajna skupina Zarja in Sonce iz Šmihela pa je pod vodstvom Irene Rešeta poskrbela za prijetno glasbeno popestritev otvoritvenega večera. Za razstavo v Šmarjeških Toplicah je Janko Orač izbral 28 svojih del iz precejšnjega števila slik, ki so nastala letos spomladi in poleti, ko je začel intenzivno ustvarjati v novih ateljejskih prostorih, zgrajenih po njegovi zamisli ob sedanjem prostorsko utesnjenem ateljeju. Novi atelje z veliko steklenih površin se odpira v vrt in sadovnjak, obilje svetlobe ter bujna poletna rast tako rekoč na pragu novega ateljeja so slikarja spodbudili k ustvarjanju barvno intenzivnih akrilov in olj, v katerih se tu in tam v prevladujočih abstrakcijah še zazna izhodiščni motiv iz nara- Janko Orač v svojem novem ateljeju pri izbiranju slik za razstavo v Šmarjeških Toplicah. ve, drevo, sončnice, cvetje, listje, vendar gre le za asociacije, za ustvarjalno preoblikovano naravo in ne za realistično posnemanje. Orač tudi na novejših slikah podobno kot na dosedanjih gradi predvsem na intenzivni, nasičeni barvi, modri, rdeči, oker, rumeni, rjavkasti, na mnogih slikah pa se pojavljajo prevladujoči odtenki zelene barve. Pri izboru slik za šmarješko razstavo je slikar izbiral le dela srednjega in manjšega formata, četudi je v sedanjem plodnem ustvarjalnem obdobju ustvaril tudi več slik velikega formata. M. MARKELJ V Galeriji Krka so odprli razstavo slik, ki jih je peterica slikarjev ustvarila na junijskem Krkinem srečanju slikarjev na Otočcu pri Novem mestu NOVO MESTO - Likovna kolonija, ki jo Krka prireja že devetnajst let pod nazivom Krkino srečanje slikarjev, letos za razliko od prejšnjih let ni bila jeseni, ampak že junija meseca, ko je peterica izbranih likovnih ustvarjalcev teden dni slikala na Otočcu in v njegovi okolici. Letošnjega srečanja so se udeležili: David Faganel iz Gorice v Italiji, Dorde Petrovič iz Karlovca, Bojan Klančar iz Maribora, Huiqin Wang iz Ljubljane in Jožica Medle iz Šentjerneja, vsi razen Faganela stari znanci Krkinih slikarskih srečanj, saj so na njih sodelovali že dvakrat ali trikrat. Dela, ki so jih ustvarili, so zdaj na ogled v Galeriji Krka, kjer so v petek, 11. septembra, zvečer odprli pregledno razstavo. Otvoritev je povezovala Barbara Barbič Jakše, kije predstavila vsakega slikarja posebej in z vsakim spregovorila jiekaj besed, umetniki pa so, eni bolj, drugi manj, zgovorno povedali, kako so doživljali dolenjsko pokrajino. Strokovni pogled na njihova dela je podala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nelida Nemec. Dejala je, da je udeležencem srečanja okolje ponudilo vsebino, interpretacija pa je potrdila iskrenost izpovedi in avtorsko prepoznavnost slikarskega rokopisa. Slikarji so v novem, za nekatere že poznanem ali komajda odkritem okolju, daleč od svojih ateljejev, pokrajine in ljudi, kijih ustvarjalno napajajo, slikali v načinu, ki je zanje značilen. “Pozitivni ustvarjalni polet je razprl krila ustvarjalni domišljiji in spodbudil nove, z drugačnim doživljajskim nabojem oplemenitene stvaritve,” je dejala Nelida Nemec in ocenila, daje na 19. Krkinem srečanju slikarjev nastal lep izbor slik različnih tehnik in materialov, ki zrcali mojstrstvo barv in risbe kot osnove nadaljnjega likovnega iskanja. Izbor razkriva slikarje, ki se z navdušenjem prepuščajo krajinski motiviki ali celo s prav posebnim veseljem slikajo na prostem. “V neposrednem stiku z naravo, s svetlobo in z opojnostjo barv v različnih trenutkih dneva različno govorijo. In oživijo slikarska platna, papir, les. Oživijo izbrane vedute, detajle, v prepoznavni pisavi in zgovornost barvne palete.” Otvoritev je z daljšim nastopom glasbeno popestril pevec Andrej Šifrer, ki je odpel nekaj svojih priredb znanih melodij ter nekaj lastnih pesmi. M. MARKELJ NEW SWING QUARTET NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo jutri, 18. septembra, ob osmih zvečer koncert New Swing Quarte-ta v počastitev 30-letnice delovanja te priljubljene glasbene skupine. PRIZNANJA IN ZAHVALE - Mestna godba Novo mesto, ki je letf praznovala 150-letnico delovanja, je minuli četrtek, 10. septembra, žveči' v gostilni Štefan na Malem Slatniku z izrednim občnim zborom in pogostitvijo zaključila jubilejna praznovanja. Predsednik KUD mestna godbi Italo Morosini je orisal minulo delo, ki je bilo kljub nekaterim težavah uspešno opravljeno, in program za prihodnje leto, nato pa je predsednik ZKD Novo mesto Franc Plut podelil 15 zlatih, 11 srebrnih in 3 bronasti Gallusove značke godbenikom ter priznanja in zahvale vsem, ki so pomagali pri izvedbi jubilejne proslave. (Foto: M. Markelj) NOVA VIDENJA DOLENJSKE KRAJINE - Udeleženci 19. Krkinega srečanja slikarjev so na pregledni razstavi predstavili svoja slikarska videnja dolenjske krajine. Na sliki (od leve proti desni) v prvi vrsti: Bojan Klančar, David Faganel, Jožica Medle, Dorde Petrovič, Nelida Nemec in Huiqin Wang. Priča brusniških stoletij Sto petdeset let opuščena cerkev sv. družine v Brusnicah je bila obnovljena pred natanko stotimi leti BRUSNICE - Stara cerkev sv. Družine sredi Brusnic je kot izgubljena med novimi hišami, ki so skoraj prav vse večje od nje, in čeprav je ob precej mlajši, a mogočni župni cerkev videti kot kapelica, je kljub svoji zunanji skromnosti, preprosti, vegasti zidavi in očitni zapuščenosti vredna pozornosti. Znamenitost več kot petsto let stare cerkvice, ki je z občinskim odlokom zaščitena kot kulturni spomenik, je freska sv. Krištofa na južni zunanji steni ladje iz sredine 15. stoletja. Podoba sv. Krištofa z Jezuščkom v naročju je pogosto naslikana na zunanji steni srednjeveških cerkva, saj je bil ta svetnik od 13. stoletja po velikih epidemijah kuge zelo čaščen in se je uveljavil predvsem kot zavetnik proti nepredvideni smrti. Ljudje so verjeli, da če navsezgodaj pogledaš njegovo podobo, tisti dan ne umreš nagle smrti, zato so radi videli, da je bila na zunanjščini cerkve velika podoba sv. Krištofa. Taki motivi so najbrž vodili tudi stare Brusničane, da so dali na svojo staro cerkev pred petsto leti naslikati podobo sv. Krištofa. Brusniška freska je še dodatno zanimiva, ker je na nji nekaj že težko berljivih glagolja-ških napisov in starih grafitov, eden od njih se glasi na ime Laza-rusa Plescha. V osnovi je cerkev srednjeveška; ladja, kije njen najstarejši del, je morda celo romanska, gotski prezbiterij z zvezdastim rebrastim obokom in glavnim temenskim sklepnikom z reliefno upodobitvijo Kristusove glave je vsaj za kakšno poldrugo stoletje mlajši. V prvi polovici prejšnjega stoletja so cerkvico opustili, ker so zgradili blizu nje novo, veliko župno cerkev. Tam je našla svoj prostor tudi Groharjeva slika, ki je bila prej v oltarju stare cerkve. Letos mineva natanko sto let, odkar so cerkvico po polstoletni opuščenosti v prejšnjem stoletju obnovili “v proslavo 60 let maš-ništva Leona XIII. in 50 let vladanja Cesarja Franc Jožefa I.”, kot priča na steno vzidana plošča. Zob časa cerkvico kar pošteno zdeluje, in ne bi bilo slabo, če bi ob stoletnici njene zadnje obnovitve nekoliko poskrbeli zanjo. Težave povzroča vlaga, zaradi katere se kruši omet, hudo načeta pa je tudi streha. Prijazna mala cerkev, ki priča o poltisočletni zgodovini Brusnic, bi ob 100. obletnici obnovitve gotovo zaslužila nekaj podobne skrbi. M. MARKELJ POTREBNA OBNOVE - Stara brusniška cerkev kljubuje zobu času, vendar mu brez pomoči ne bo dolgo kos. BLEŠČEČI SVET TROBIL BRESTANICA - Na gradu Raj henburg bo jutri, 18. septembra, osmih zvečer koncert Bleščeči sve' trobil, ki poteka v okviru priredij' Jesenske serenade. Nastopila P® komorna skupina Slovenski kvarte' pozavn, v katerem igrajo mladi sl®" venski glasbeniki Iztok Babni*’ Matej Krajter, Marjan Petrej & Mihael Švagan. SLIKARSKA RAZSTAVA SAJKOVE BREŽICE - Danes, 17. septen?" bra, bodo ob sedmih zvečer v galerij* Posavskega muzeja odprli razstav® del Vide Pfeifer Sajko. O avtorici*® njenem slikarskem delu bo govor' prof. dr. Mirko Juteršek. Razstav* bo odprta do 18. oktobra. Pesnikova pot med lučjo in temo Izšla je nova pesniška zbirka trebanjskega literarnega ustvarjalca Franceta Režuna Med lučjo in temo s slikami Lucijana Reščiča - Predstavitev na gradu Mala Loka TREBNJE - Trebanjska literarna jesen je bogata s sadovi; že dober teden dni po predstavitvi knjižnega prvenca Ane Černe Dražumerič so na gradu Mala Loka v soboto, 12. septembra, zvečer predstavili še eno novo knjigo, tokrat pesniško zbirko Med lučjo in temo uveljavljenega trebanjskega literarnega ustvarjalca Franceta Režuna, ilustrirano z risbami in slikami likovnika Lucijana Reščiča, prav tako trebanjskega ustvarjalca. Lepo oblikovano in vsebinsko tehtno zasnovano ki\jigo je s pomočjo trebanjske občine izdala in založila Zveza kulturnih društev TVebpje, natisnilo pa Tiskarstvo Opara z Malega Slatnika pri Novem mestu. Na predstavitvenem večeru na malološki graščini v soboto, 12. septembra, zvečer so o knjižni novosti govorili avtor France Režun, recenzent Igor Bratož, ilustrator in oblikovalec Lucijan Reščič ter predstavnik ZKD Trebnje Igor Teršar, izbrane pesmi iz knjige pa je ob avtorski glasbi Lada Jakše in violinista Klemena Benka prebrala pesnikova hči Milena Režun. V knjigi Med lučjo in temo je pesnik skupaj z urednico zbirke Mileno Režun zbral več kot sedemdeset pesmi iz svoje pesniške delavnice ter jih razporedil v šest ciklov: Navzkrižja, Rotitve, Dobrave, Himne, Med lučjo in temo ter Odhajanja in vračanja; v njih razgrinja svoja angažirana občutenja navzkrižij in paradoksov sodobnega sveta, iskanje utripa taoistične podstati v pokrajini, naravi in vseh oblikah življenja, poje himne lepoti, ljubezni, ustvarjalnosti, tiplje po stičnih robovih svobode in usojenosti ter potuje med trenutkom in večnostjo. Recenzent Igor Bratož v svoji spremni besedi posebej poudarja himnično naravnanost Režunovih pesmi, predano zaklinjanje in neizmerno upanje, s katerim v svoji poeziji tiplje k razkritju poslednje skrivnosti bivanja in stvarstva, v vsem tem pa bi Režunovi poeziji le stežka našli par v točas-nem slovenskem pesnjenju. Med lučjo in temo pa ni le knjiga pesmi, opazen pečat ji dajejo likovne stvaritve, barvne slike in risbe, ki jih je ob Režunovih pesmih ustvarjal oblikovalec in ilustrator Lucijan Reščič v svoji značilni likovni govorici, ki ji izrazitost daje fina črta, do potankosti izdelan detajl, vnašanje znanih umetnostnih motivov ali realističnih likov v filigransko izdelano sanjsko okolje. Režun in Reščič sta že ustaljen ustvarjalni France Režun in Lucijan Reščič par, saj je bil prav Režunov pesih’ ški prvenec Drobci sonca l®1? 1980 prvo celotno knjižno delo, I® ga je Reščič ilustriral, zato Pe preseneča, da je spremno bese®0 o ilustratorju Reščiču v knji®1 napisal kar pesnik sam. . M. MARKET NAGRADA TRONTLJU IN ŽELEZNIKU 33. mednarodnega ckstern-pora Piran 1998, ki je potekal od 7. do 13. septembra, se j® udeležilo preko 300 slikarjev, med njimi tudi več na širšem Dolenjskem delujočih likovnikov. Kar dve od petih velikih odkupnih nagrad sta prejela naša ustvarjalca Jožef Trontelj iz KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični za akvarel in Franc Železnik, ki ustvarja v Novem mestu in se je udeležil vseh 33 ekstemporov, za kombinacijo slike in lesene plastike. KONCERT SREDNJEVEŠKE GLASBA KRŠKO - V sredo, 23. septe^ bra, bo v Galeriji Krško ob sedm1 zvečer koncert srednjeveške gl«lS ’! ki poteka v okviru Dnevov evrops* kulturne dediščine. Naslednji d® bo ob isti koncert srednjevcsE glasbe še v samostanski kap® Galerije Božidar Jakac v K*>s' njcvici na Krki. KONCERT VRHUNSKIH GLASBENIKOV NOVO MESTO-V torek, 22. septembra, bo ob osmih zvečer v frančiškanski cerkvi koncert, na katerem bodo nastopili štirje vrhunski glasbeniki: Stanko Arnold na trobenti, Radovan Vlatkovič na rogu, Branimir Slokar na trombonu in Maks Strmčnik na orglah. Odigrali bodo dve skladbi za trobilni trio, dve skladbi za trobento oziroma trombon in orgle ter dvoje orgelskih improvizacij. U tli le 5< s.s-csm.ais':s sl&s s-s 3 s &b:s. os-ss- s b s.g-% s. s-.O-g-g~S S=TQ g~g.g B-g POTA IN ST/? dežurni poročajo , PRIVLAČEN ŠPORTNI VOLAN - Prejšnji teden je v Obrtniški “lici v Trebnjem nekdo vlomil v ?sebni avto, last M. P. iz Ljubljane, ln ukradel 8 različnih kaset ter demontiral športni volan. Tatič je lastnika oškodoval za okoli 20 tisočakov. PRED DISKOTEKO PO GLASBO v.avto - Prejšnjo soboto je neznanec na parkirnem jjtostpru-na Ježki Vodi pred diskoteko Sova vlomil v osebni avto, katerega lastnik je 2i-letrii A. E iž Lešče vasi. Tatič je ukradel radiokasetofon, s čimer je lastnika oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. OB MOTORNO KOLO - Med 1. altistom in 4. septembrom je nekdo v Svržakih prišel v garažo in “kradel motorno kolo znamke Tomos. S tem je lastnika J. S. oškodo-val za okoli 80 tisočakov. f OPUŠČENA HIŠA JIM JE PRI-HA PRAV - V noči na 10. septem-je devet kosovskih Albancev pri .famljah ilegalno vstopilo v Slovenjo. Po uri do dveh hoje po gozdu m polju so prišli do starejše zapuščene hiše v Župelevcu, kjer so se “nstanili. Našli so jih policisti in jih kotili na Hrvaško. .ELEKTROMOTOR IZGINIL Y NOČ - V noči na 11. september jn nekdo v Dobruški vasi prišel na nvorišče podjetja Bramac, kjer ima Podjetje IGM Strešnik shranjene “tobilce peska, in iz enega drobilca “Zmontiral elektromotor z reduk-“tjem. Podjetje IGM Strešnik je “škodoval za okoli 50 tisočakov. -Lastnik v gostilni, mo- ?ED PA... - V noči na 12. september je nekdo v Obrtniški ulici v Lebnjem pred gostinskim lokalom “kradel kolo z motorjem znamke kolibri, na katerem je bila tudi Čelana- Lastnika F, S. iz Trebnjega je “škodoval za okoli 140 tisočakov. VLOMILI V LOKAL Kostanjevica - v noči na 8. ^ptember je nekdo vlomil v okrep-^Valnico v Kostanjevici na Krki. Pdnesel je denar in cigarete, s čimer ie lastnico S. S. oškodoval za okoli iP tisočakov. po dolenjski deželi • V torek, 8. septembra, popoldne so krški policisti med kontrolo prometa v Brestanici ustavili nekega voznika. Ta je Pokazal dokumente, potnik pa jih ni hotel. Še več, začel se je razburjati, nato pa se je s hrbtom obrnil proti policistom in a obema rokama nenadoma segel v notranjost telovnika. Policista sta ga iz varnostnega razloga prijela za roke in mu Ukazala, naj miruje. Pri njem sta našla oster kuhinjski nož z U centimetrov dolgim rezilom, v zavojčku cigaret pa suho snov, podobno indijski konoplji. Policisti so ugotovili, da gre za 18-letnega V. L. s Senovega, pri njem pa so v hišni Preiskavi našli 1330 gramov posušene konoplje. • Novomeški policisti so se rnoraliprejšnji četrtek spopasti a nenavadno oviro na cesti. Neki občan jih je nekaj pred deseto uro zvečer obvestil, da je nekdo na cesti Mirna gora -Planina na sredi ceste ustavil avto in s tem oviral ostal pro-rnet. Policisti so ugotovili, da Sre za 51-letnega Ljubljančana, ki vozila policistom ni hotel odpreti, niti se ni hotel z njimi pogovarjati, niti odstraniti avto, kot so mu svetovali. Zato so poklicali vlečno službo, ki je avto z voznikom vred, ki je tedaj v avtu spal, odstranila s ceste. Stroške odvoza bo Plačal kršitelj, zaradi neupoštevanja predpisov pa bo tudi denarno kaznovan. Nesreče s klorom niso nemogoče Republiška vaja “Klor 98” bo opozorila na nevarnosti ob nesreči s klorom in občane seznanila, kako ukrepati - Ne v zaklonišča, pač pa v višje kraje, saj je klor težji od zraka KRŠKO - Ko govorimo o Krškem in Posavju, pogosto omenjamo nevarnosti, ki prežijo iz jedrske elektrarne, prav tako življenjsko nevarnemu kloru, katerega zaloge znašajo ob normalni proizvodnji v krškem ICEC-u tudi do 150 ton, pa ne posvečamo dovolj pozornosti. A nevarnost ne preži le iz Krškega, nesreča s klorom se lahko zgodi tudi pri prevozu po cesti ali železnici ali tam, kjer se klor uporablja v večjih količinah za razkuževanje (kopališča, komunalna podjetja). Do hujših nesreč s klorom še ni prišlo, pri izpustu večjih količin pa bi bile posledice katastrofalne. Da bi ljudi seznanili z nevarnostmi ob morebitni nesreči, bo v soboto, 26. septembra, v Krškem republiška zaščitno-reševalna vaja “Klor 98”, v kateri bodo sodelovali enote za zaščito in reševanje občine Krško in enote štaba civilne zaščite za Posavje. Občina Krško bo hkrati v sodelovanju s silami za zaščito in reševanje sosednjih občin Brežice in Sevnica delno evakuirala prebivalce z TIPOZNOVIM LASTNIKOM NOVO MESTO - V noči na 10. september je nekdo na parkirišču na Seidlovi ulici v Novem mestu vlomil v osebni-avto Fiat tipo,-spojil električne žice, avto spravil v pogon in se odpeljal neznanokam. Osebni avto ima registrske tablice NM 21 -96 A, v njem pa je lastnik I. N. iz Novega mesta pustil tudi dokumente, čeke ter čekovne in kreditne kartice. Kdor bi karkoli vedel o ukradenem avtomobilu, naj to sporoči na telefon 113. TUDI DENAR PO GOBE VELIKI GABER - Nad dobro gobarsko letino se ne navdušujejo le gobarji, pač pa tudi nepridipravi. To je prejšnji četrtek žal prepozno spoznal tudi občan Ž. B. iz Velikega Gabra, ki je avto parkiral v gozdu med Zaliscem in Rep-ijami, nato pa odšel nabirat gobe. Ko seje vrnil, je opazil, da mu je nekdo iz avta ukradel dve denarnici, v katerih so bili dokumenti, nekaj deviz in denar. Neznani nepridiprav je gobarja oškodoval za okoli 40 tisočakov. Uprava za notranje zadeve Novo mesto je v enem tednu obravnavala kar tri vlome v avtomobile, ki so se zgodili v času, ko so oškodovanci nabirali gobe, zato policija opozarja, da osebna vozila puščajte na urejenih parkiriščih in v pjih ne puščajte predmetov, ki privabljajo storilce. ILEGALEC V ZAPOR DOLENJE KAMENJE - Prejšnji teden so policisti ustavili kolesarja, za katerega se je izkazalo, da je 52-letni Romun, kije državno ilegalno prestopil mejo blizu mejnega prehoda Obrežje. Sodnik za prekrške mu je izrekel 40 tisoč tolarjev denarne kazni, ker pa denarja ni imel, se je kazen spremenila v 4-dnevno zaporno kazen. Izrekel mu je tudi varnostni ukrep - enoletni izgon iz države. Ilegalcev vse več, z njimi pa tudi kriminala Največ Romunov KRŠKO - Na upravi za notranje zadeve Krško se srečujejo z vedno večjim številom ilegalnih prehodov, vse bolj pa je očitno tudi, da so prav ilegalci vpleteni v naraščajoče število vlomov v zidanice, hiše in avtomobile, odkoder odnašajo predvsem denar, hrano in oblačila, avtomobile, kolesa in motorje pa skušajo uporabiti za prevoz proti zahodu. Medtem ko so policisti v Posavju še leta 1995 prijeli “le” 192 ilegalcev, se je to število v dv*h letih več kot podvojilo, v prvih osmih letošnjih mesecih pa so pri ilegalnem prehodu meje zasačili kar 469 oseb. Med njimi je največ Romunov, sledijo pa Makedonci, državljani Bosne in FIcrCegovine, Turki in Hrvati. Policisti predvidevajo, da se bo število poskusov ilegalnih prehodov še povečalo, zato pozivajo občane, ki bi opazili sumljive neznane ljudi, ki dajo že po videzu slutiti, da gre za ilegalec (slabše oblečeni, temnejši, brez prtljage, le s kakšno vrečko), naj o tem obvestijo policiste na telefon 113. T. G. ogroženega območja. Vaja bo namreč predvidela nesrečo s klorom ob manipulaciji cisterne s tekočim klorom na industrijskem tiru podjetja ICEC, pri kateri naj bi skozi razpoko uhajal tekoči klor v obliki plina s hitrostjo 2 litra tekočega klora v minuti. Naj ob tem zapišemo, da neposredno nevarnost s klorom označuje zvok sirene, ki traja 100 sekund: 30-sekundni zavijajoči zvok sirene, 40-sekundni enolični zvok sirene, ki mu sledi še 30-sekund-no zavijajoče tuljenje. Ta alarmni znak pomeni, da se je potrebno takoj umakniti v višje kraje, saj je čas ključni dejavnik. Ker je klor težji od zraka, ne smete v zaklonišča, ker zaklonišča pred klorom ne varujejo. Potrebno je uporabiti osebna zaščitna sredstva in se umakniti v višje kraje v smeri proti vetru, stran od klomega oblaka, ki je pri nižjih koncentracijah bele barve, pri visokih koncentracijah pa zelenkastorumene. Med oseb- ZASEGLI OROŽJE METLIKA - V nedeljo, 11. septembra, so policisti na podlagi odredbe okrajnega sodišča v Črnomlju opravili hišno preiskavo pri 38-letnem A. K. iz okolice Metlike. Našli in zasegli so lovsko puško in 35 kosov streliva kal. 6,5 x 57 mm. Zaradi kršitve zakona o orožju bodo napisali predlog sodniku za prekrške. OKREPČAL SE JE NOVO MESTO - V noči na 11. september je nekdo na Šmihelski cesti v Novem mestu vlomil v kiosk prodajalne sadja in zelenjave, last podjetja Leila iz Novega mesta. Ukradel je denar, kavo, bonbone, sokove, suho sadje in drugo. Podjetje je oškodoval za 235 tisočakov. Z METLO NAD VRATA STARI TRG - V torek, 13. septembra, dopoldne so policisti do iz-treznitve pridržali vinjenega 71-let-nega J. K. iz okolice Starega trga, ker je doma na dvorišču razbijal steklenice, s sirkovo metlo tolkel po vratih in oknih ter vpil na domače. Ker je s kršitvijo nadaljeval tudi po prihodu policistov, so ga ti odpeljali s seboj. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške. no zaščito spadajo zaščitne maske in zaščitna obleka ali priročna zaščitna sredstva, kot so vlažni robčki, krpe, z vodo prepojene obveze, deli oblačil in podobno, potrebno pa je upoštevati, da je uporaba zaščitnih sredstev časovno omejena, saj filtri absorbirajo le določeno količino strupenih snovi. T. GAZVODA IZSILIL PREDNOST MALO MRAŠEVO - V soboto, 12. septembra, ob 10. uri je 33-letni M. M. vozil osebni avto po regionalni cesti od Čateža ob Savi proti Kostanjevici. Ko je v Malem Mra-ševem pripeljal v križišče, je ne da bi zmanjšal hitrost, zapeljal v križišče. Takrat je iz smeri Drnovega proti Podbočju pripeljal 55-letni H. J. H. Vozili sta trčili, v nesreči pa sta se oba voznika hudo poškodovala. REŠILA UTOPLJENCA STRUNJAN, NOVO MESTO -V petek, 9. septembra, popoldne sta varnostnika G7 Sektor Dolenjska na kopališču Krkinega zdravilišča v Strunjanu v sodelovanju z reševalcem iz vode rešila starejšega moškega, ki seje utapljal. Utopljenca, ki ni kazal znakov življenja, sta reševalec in varnostnik potegnila iz vode ter ga z masažo srca in umetnim dihanjem oživila. PRIPRA VE NA VAJO - Da bo vaja v soboto, 26. septembra, potekala nemoteno, se je potrebno temeljito pripraviti. Na sliki: vodje posameznih enot in organizacij, ki bodo sodelovale v akciji, na ogledu prizorišča vaje pri železniških tirih ob tovarni ICEC Videm Krško, z namestnikom poveljnika občinskega štaba civilne zaščite občine Krško Francem Pavlinom na čelu. (Foto: T. G.) ,. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. 'tur. Marta Jelačin Ali je mogoče izločiti del premoženja tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju? Zahtevek za izločitev iz zapuščine dela premoženja, ki je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, je utemeljen tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Predvsem pa je tu treba poudariti kot nesporno dejstvo, da je v tem primeru podlaga za uveljavitev lastninska pravica, ki je pridobljena na originalen način s skupnim delom zakoncev v zakonski skupnosti, ne pa z dednim sklepom. Zaradi tega se lahko ta zahtevek uveljavlja tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. 110 LET PGD VIDEM OB SAVI - Prostovoljno gasilsko društvo Videm ob Savi je drugo najstarejše gasilsko društvo v občini Krško. Prejšnji teden je slovesno obeležilo 110-letnico aktivnega delovanja, ki je bilo prekinjeno le med 2. svetovno vojno, društvo pa je pomagalo orati ledino gasilstva v občini in Posavju. Danes združuje 45 članov in 14pionirjev, vodstvo društva s predsednikom Ivanom Korbarjem pa je pomlajeno. Sobotna slovesnost je bila priložnost za podelitev priznanj, med drugim tudi republiških. Republiško odlikovanje 1. stopnje sta prejela Jože Bobek in Ivan Puntar, 2. stopnje Edi Kocjan in Martin Polšak, 3. stopnje pa Milena Zalar, Željko Selak, Ivan Korbar, Janez Čučnik in Janez Turk. Veteransko plaketo so prejeli Anton Mikolavčič, Ivan Zorko, Janez Uršič in Franc Radej. Dan pred osrednjo slovesnostjo so podelili priznanja občinske gasilske zveze Krško in priznanja za dolgoletno delo. Najvišje priznanje - za 60 let sodelovanja je prejel Janez Uršič. (Foto: T. G. ) tirft □pl ml m B51BBBI DEŽ JIH NI USTAVIL - PGD Mirna Peč je v soboto, 12. septembra, v okviru dvodnevne prireditve “ ’Naj ’ viža Dolenjske ” na igrišču pri osnovni šoli organiziralo 1. gasilsko meddruštveno tekmovanje za pokal Mirne Peči za moške in ženske desetine. Tekmovalo je kar 16 ekip, 6 ženskih in 10 moških, tako iz domačega kraja kot iz Globodola, Jablana, Hmeljčiča, Kamene, Hrastovega Dola, Vranovičev, Petrove vasi, Stranske vasi pri Semiču, Dobrave, Zbur, Soteske in Štrekljevca.Med moškimi ekipami so se v vaji z motorno brizgalno najbolje odrezali Kamenčani (sledili sta ekipi iz Hrastovega Dola in Štrekljevca), pri dekletih pa gasilke iz Stranske vasi (sledile so Kamence in Mirna Peč). Obenem je potekalo tudi sektorsko tekmovanje, kjer si je pokal prisvojila mirnopeška moška gasilska ekipa. Na sliki domačinke iz Mirne Peči. (Foto: L. Murn) Ko je hitrost preklala avto V ovinku na začetku Zbur je že nekajkrat prišlo do manjših nesreč, a nesreča s preklanim avtom domačinom ne gre iz spomina - Kriva je cesta, hitrost pa tako pride sama od sebe ZBURE - “Če bi vozil omejitvam hitrosti primerno, do nesreče ne bi prišlo,” običajno modrujemo ob prometnih nesrečah. To še kako velja tudi za precej nenavadno nezgodo v Zburah, ki, čeprav se je zgodila pred mesecem dni, še zdaleč ni pozabljena, med tamkajšnje ljudi pa spomin nanjo prikliče neprijetne občutke. Čeprav se je končala le s precej zvite pločevine, bi lahko zahtevala kar nekaj življenj. Tako bi lahko sklepali vsaj iz ostankov na pol presekanega avtomobila. Kosa sprednjega in zadnjega konca avta, ki ga je prepolovil terenski avto, ki se je z neprimerno hitrostjo pripeljal iz Škocjana, sta pristala daleč vsaksebi, ostali kosi avtomobila pa so ležali naokoli. “Prvi konec se je peljal naprej še kakšnih 60 metrov, sedeži so bili pod kozolcem, zadnji konec avta pri mlekarni, kolesa pa pri sosedu. Iz preklanega avtomobila sta potem živa v nesreči, da ni bilo mrtvih. Polovica avta je pristala pred vrati hleva, druga pa na vrtu za hišo. (Foto: Vlado Pintar) in brez hujših poškodb prilezla voznik in potnica,” se dogodka spominja Vinko Gorenc iz Zbur 34, ki je nesrečo, kakršno v njihovem, sicer ostrem in nevarnem ovinku, ne pomni, videl skozi okno, ko je sedel za mizo. Posledice nesreče bi bile lahko tragične, če bi se zgodila v trenutku, ko pri mlekarni stojijo vaščani za oddajo mleka. Takrat bi lahko avto pokosil kar 6 ljudi, malo pred nesrečo pa je prav tam stal še en avto. Sicer pa so tamkajšnji prebivalci že zdavnaj spoznali, da zaradi nekaj objestnežev za volanom preko ceste ni varno voditi živine, ovinek pa ne bi bil prav nič sporen, če bi vsi vozniki upoštevali omejitev hitrosti, ki velja za naselja- Vinko se ob tem spomni tudi na čase pred 15 leti, ko je bila cesta še makadamska. Vaški vztrajnosti in trmi gre zahvala, da je cesta dobila asfaltno prevleko, saj so s* lamkajšnji prebivalci prej zaradi gostega prometa ves čas kopali v prahu. Njihovi vztrajnosti pripisujejo tudi obvezo, da so morali za asfalt zastonj dati zemljo, vsako gospodinjstvo ob cesti pa je moralo dati kar precej denarja. Za eno povprečno kravo je moral prispevati vsak. Za cesto sicer ni VINKO GORENC - Nesrečo je videl skozi okno, ko je sedel za mizo. Močno je počilo, tudi zakadilo se je, deli avtomobilov pa so frčali vsaksebi. (Foto: T. G.) bilo veliko, za žep posameznika pa. “Ko je bil asfalt položen, smo imeli, presenečeni, ker cesta še ni bila nared, likof, potem pa seje začela druga pesem,” se spominja časov, ko so se nekateri vaščani znašli celo v tožbi, ker niso mogli takoj odplačati dolga. Od takrat na cesti ali ob njej ni bilo nikogar, ki bi uredil mulde ali naredil odcepe. Cestarji sicer pridejo vsake toliko časa in za silo uredijo bankine, a to seveda ni dovolj. In tudi povzročitelj prej opisane nesreče se je hudoval nad slabo cesto, ki naj bi bila kriva, da se je avto dvignil, zaradi česar ga je zaneslo in v drug avto. Cesta je pač tam, hitrost pa tako ali tako pride sama od sebe. T. GAZVODA Olimpijin skalp Krko še kar čaka Novomeški košarkarji v novi postavi premagali Pošto Maribor in na prvi domači predstavi Postojno, a v ponedeljek izgubili vnaprej odigrano tekmo z Unionom Olimpijo JESENSKE DSI NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo v mesecu septembru pripravila tri tekmovanja v okviru delavskih športnih iger. Od ponedeljka, 21. septembra, do srede, 23. septembra, se bodo na igriščih nasproti Loke pomerili tenisar-ji, v soboto, 26. septembra, bo na igriščih v Žužeberku tekmovanje v odbojki na mivki, v sredo, 30. septembra pa bo na igriščih na Loki in pri srednješolskem centru turnir v malm nogometu. Prijave in vsa dodatna pojasnila dopite po telefonu 322 267 (Miran Jerman). NOVO MESTO - Že po prvih dveh kolih so na vrhu prvenstvene razpredelnice najboljše košarkarske lige, letos poimenovane Kolinska, tri najbogatejša moštva, ki naj bi ta mesta zasedala tudi ob koncu prvenstvenih bojev. Novomeška Krka, laška Pivovarna Laško in evropski Union Olimpija so bili po dveh kolih tudi edini še brez poraza. V ponedeljek sta Olimpija in Krka zaradi sredinega nastopa Novomeščanov v Koračevem pokalu vnaprej odigrali tekmo tretjega kola; po pričakovanju so bili v Tivoliju Ljubljančani boljši. V Mariboru se krkaši vse do sre- vanju pa so si ustvarili prednost dine prvega polčasa niso mogli okoli deset točk. Domačini so se v otresti domačega moštva, v nadalje- zadnji minuti srečanja približali ZAKLJUČEK AKCIJE OBKOLPSKE POTI PREDGRAD - Agencija K2M bo v soboto, 19. septembra, ob 16. uri v Predgradu pri Starem trgu pripravila zaključno prireditev letošnje športno-turistične akcije Obkolpske poti. Zaključek akcije bo v sklopu Predgrajske noči, ki jo bo pripravila tamkajšnja krajevna skupnost. Na prireditvi bo organizator podelil priznanja vsem, ki so prekolesarili, preveslali in prehodili obkolpske poti. Pred tem bodo ob 9. uri pripravili pohod na Kozice in družabno kolesarjenje po Poljanski dolini (16 km). Vsa dodatna pojasnila daje organizator po telefonu 068 66 259. KAKO SO PRIPRAVLJENI KOŠARKARJI - Čeprav so novomeški košarkarji odigrali že tri prvenstvene tekme, je težko reči, kako so pripravljeni na novo sezono. Medtem ko sta Pošta Maribor in Postojna najbrž za Novomeščane preslaba nasprotnika, je Union Olimpija očitno še premočna. Moč Krkinega moštva se bo izkazala šele na tekmah proti neposrednim tekmecem za drugo mesto - Pivovarni Laško in Savinjskim Hopsom. Matjaž Smodiš (na sliki med metom) pa bo moral na zmago nad Olimpijo, ki si jo je želel že za svoj 18. rojstni dan lanskega decembra, še malo počakati. (Foto: I. V.) Remi resno opozorilo Trebanjcem Trebanjski rokometaši že v prvem kolu nenačrtovano izgubili točko s Slovanom, lahko pa bi tudi obe - Dobovčani odločili v zadnjih 10 minutah - Krčani prerevni in prešibki TREBNJE - Minuli konec tedna so prvenstvene boje začeli tudi rokometaši. Po izpadu Sevničanov iz prve lige v družbi najboljših letos nastopajo Trebnje, Krško in AFP Dobova, ki imajo na začetku prvenstva precej različne cilje. Medtem ko IVebanjci ciljajo na mesto tik pod vrhom in Dobovčani upajo na uvrstitev v zgornji dom, bodo Krčani najbrž zadovoljni že z obstankom. IVebanjci so že na začetku, prepričani o svoji premoči, komaj za las iztržili točko s Slovanom, Dobovčani so z zanesljivo zmago nad Izolo napovedali, da bodo letos igrali vidnejšo vlogo kot lani, Krčani pa so s porazom na domačih tleh proti novincu v ligi izpustili priložnost za dragocene točke, ki bi jim v boju za obstanek prišle še kako prav. Trebanjci so zaradi mednarodne- skorajda ni naredilo napake. ga turnirja v badmintonu tekmo s Slovanom igrali že v petek in na splošno presenečenje komajda iztržili točko. Opravičilo za nesproščeno igro bi lahko iskali v prisotnosti selektorja državne reprezentance Leopolda Jerasa, kar bi morala biti zanje le še dodatna spodbuda. Trebanjci so na začetku povedli, a varovanci bivšega trenerja Ribničanov Marka Šibile so jih hitro ujeli dohiteli in ob polčasu že vodili. V drugem polčasu so Ljubljančani tri minute pred koncem že vodili s 27:24, a so prednost v zaključku tekme izgubili, predvsem zaradi izključitev, saj so imeli zadnje pol minute na igrišču le še tri igralce, kar pa so Trebanjci izkoristili le za izenačenje. Izgubljena točka je zanje dovolj resen opomin, da med prvoligaši nobena tekma ni naprej dobljena. Lani so se izkazali kot zelo uravnoteženo moštvo, ki Tekma med AFP Dobova in Izolo je bila odločena v zadnjih desetih minutah, ko so Dobovčani spremenili postavitev igralcev v obrambi na sistem 5:1. Izoljani so do tedaj vodili z enim do tremi zadetki prednosti, omenjena rešitev dobovskega tre- nerja pa je domačinom prinesla lepo zmago s štirimi zadetki prednosti. Čeprav se je po Krškem šušljalo celo o popolnem razpadu rokometnega moštva, so se fantje kljub težki finančnemu stanju kluba le zbrali in tekmo z Radečami, novincem v ligi, dobro začeli ter povedli s 4:2, a gostje niso popustili in rahle premoči tudi telesno slabo pripravljenih Krčanov je bilo hitro konec, izid 10:5 za goste pa je napovedoval pravo katastrofo domačinov. K sreči so tudi Radečani v nadaljevanju nekoliko popustili, a Krčanom le niso pustili, da bi se jim resneje približali. I. V. Rovan in Primc dobro na koncu Rovan v Milanu izenačil lastni državni rekord - Primc na domačem metalskem mitingu z diskom najdlje letos BREŽICE, NOVO MESTO -Jure Rovan in Igor Primc, najboljša atleta z našega konca, sta, čeprav se je atletska sezona tako rekoč že iztekla, še vedno v izvrstni formi. Jure Rovan, ki je letos na evropskem prvenstvu s 550 cm zasedel 9. mesto, pred tem pa v TVstu popravil lastni A TLET IN PLA VALKA - Brežiški atletski zvezdnik Jure Rovan, rekorder v skoku ob palici in deveti na letošnejm evropskem prvenstvu, je bil letos na slovenskih tekmovanjih poražen le enkrat, a ne na atletskih stezah. V izboru najlepšega Slovenca ženske revije Jana je namreč zasedel zanj skromno drugo mesto. Čeprav marsikatera mladenka vrže oko za postavnim zlatolasim atletom, je Jure svoje srce že odda! krški plavalki Nataliji Repec, nekdanji slovenski reprezentantki, ki se je po končanem študiju na fakulteti za šport vrnila v domači klub Celulozar, kjer skrbi za šolanje mladih plavalcev in tudi tekmovalni karieri se še ni povsem odrekla. (Foto: I. Vidmar) državni rekord na 555 cm, je ob koncu sezone rekordno znamko še enkrat izenačil. Jure je na mednarodnem mitingu v Milanu nastopil izvrstno, k čemur ga je vzpodbusila tudi odlična konkurenca. S 555 cm je osvojil tretje mesto, zmagal pa je Rus Jegorov, ki je preskočil 580 cm. Igor Primc, ki gaje vse od zime pa do evropskega prvenstva pestila poškodba stegenske mišice, je, kot kaže, ozdravel. Ker ga bolečina zdaj ne ovira več, je želel zanj bolj klavrno sezono vsaj zaključiti z izidom blizu svoje rekordne znamke, ki bi jo letos, če ne bi bil poškodovan, skoraj zagotovo presegel. Tako so prejšnji torek na novomeškem štadionu pripravili tako imenovani matalski miting. Primc je bi! tokrat izvrstno razpoložen, pogoji za nastop pa so bili prav tako zelo ugodni, tako da je njegov disk poletel kar 62,82 metra, s čimer jc skoraj za poldrugi meter izboljšal svojo letošnjo najboljšo znamko in se državnemu rekordu približal na manj kot meter. Vsekakor je to lepa spodbuda za začetek priprav na naslednjo sezono. Na omenjenem mitingu je bilo doseženih še nekaj dobrih izidov, Tako je novogoriški metalec diska Valter Grilanc s 50,94 m postavil nov državni rekord za starejše mladince. Miran Vodovnik iz Slovenske Bistrice je sunil kroglo 17,38 m, mladi novomeški metalec Robi Meglič pa je 5-kilogramsko kroglo zalučal 16,75 m, s čimer je za cel meter popravil klubski rekord Gregorja Rusa. krkašem na 3 točke, a za kaj več je bila Krka premočna.Prva tekma sezone na domačem igrišču je bila tudi prva tekma v obnovljeni stari novomeški športni dvorani z novim parketom, novo, zdaj premično montažno glavno tribuno in novimi koši, saj stari niso ustrezali predpisanim merilom. Po nekoliko slabšem začetku tekme proti Postojni je na sceno stopil Ivo Nakič, kije hitro pokazal svojo izjemno učinkovitost in Krka je vodila z 19:9, kar je Novomeščanom zagotavljalo mirnejše nadaljevanje, v katerem sta se izkazala tudi Smodiš in Jevtovič, a atraktivne poteze niso izzvale takega navdušenja gledalcev kot v prejšnji sezoni. V odmoru med polčasoma so se predstavili člani Krkine košarkarske šole, dečki med 9. in 12. letom, s čimer je hotela Krka pokazati, da kljub visokim načrtom profesionalnega moštva niso pozabili na vzgojo mladih košarkarjev. Ljubljančani in Novomeščani so tekmo tretjega kola odigrali vnaprej, ker je Krka sinoči odigrala prvo tekmo kvalifikacij pokala Radivoja Korača. Za Novomeščane je bil to tako tudi dober preizkus pred tekmo s Kumanovom, makedonskim predstavnikom v tem evropskem pokalnem tekmovanju. Prvi tekmi zaradi precejšnje kakovostne razlike med moštvi Novomeščane le niso vzpodbudile, da bi pokazali vse, kar znajo. V prvem polčasu so se krkaši kar dobro upirali in odšli na odmor s samo petimi točkami zaostanka, v nadaljevanju pa so Ljubljančani le dokazali, da so močnejše moštvo in da bo morala Krka na najdragocenejši skalp v slovenski košarki pač še počakati. I. V. ROBERT DRAGAN TRETJI V DRŽAVI NA 21 KM NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu v malem maratonu, teku na 21 km, je član novomeškega atletskega kluba Krka Robert Dragan še enkrat dokazal, da je po povratku na tekaške steze spet v samem slovenskem dolgoprogaškem vrhu. Na Ptuju je na razgibani sorazmero težki progi s časom 1:07:08 zmagal najboljši slovenski maratonec Roman Kejžar, drugi je bil Mirko Vindiš (1:09:58), Robert drgan pa tretji s časom 1:10:21. Po dolgih letih odsotnosti se letos na tekmovanjih na dolge proge spet pojavlja Polde Saje, ki je bil na Ptuju devetnajsti z za ponovni začetek dobrim izidom 1:22:22. Ob prvenstvu v malem maratonu so Ptujčani pripravili tudi rekreativni tek na 10 km, v katerem je bil član Krke Franci Menič tretji. Dragan je po nastopu povedal, daje z izidom zadovoljen, čeprav bi lahko tekel še bolje, a je nekoliko utrujen od priprav na nastop na ljubljanskem maratonu, kjer želi postaviti dolenjski rekord v teku na 42 km. SEVNISKI KARATESTI USPEŠNO V ČAKOVCU SEVNICA - Karateisti sevniške-ga Stillesa so uspešno nastopili na mednarodnem turnirju v Čakovcu. Rok Črepinšek je v kategoriji do 15. leta v športnih borbah klonil šele v polfinalu in tako osvojil bron. Denis Orač se je iz repasaže prebil do brona med mladinci do 65 kg. Poleg tega je Gorazd Mlinarič osvoj il peto mesto, Rok Črepinšek je bil prav tako peti v katah uncu, peta pa je bila v katah tudi sevniška ekipa. KOLPA PREMAGALA SVOBODO PODZEMELJ - Vsa moštva podzemeljske Kolpe so minuli teden igrale doma. Mlajši dečki so z 0:7 izgubiliz Belinko iz Črnuč, starejši dečki so s 3:2 ugnali Kresnice, mladinci so nadigrali vrstnike iz Domžal s 3:1, člani pa so s precej sreče s 5:4 premagali ljubljansko Svobodo, proti kateri so vodili že s 4:0 in 5:2. Za Kolpo so zadeli mrežo Matjaž Sever in Aleš Jakša po dvakrat in Štefan Penica enkrat. Včeraj naj bi se obe članski moštvi pomerili še na pokalni tekmi. (S. J.) ATOM ATOMSKO KRŠKO - V prvem kolu kadetske rokometne lige je moštvo novega krškega kluba Atom s 27:11 (13:4) premagalo Brežice. Najboljši strelec domačega moštva je bil Bajda z 8 zadetki, pri Brežičanih pa se je izkazal Lazanski, kije bil uspešen petkrat. (J. A.) SS5HIU lilij) rinili! ROKOMET 1. SNL, 1. kolo - TREBNJE : SLOVAN 27:27 (10:11); TREBNJE: Torlo, Ojsteršek, Zupančič, Stojakovič 3, Teržan 3, Blagojevič 4 (3), Šavrič 3, Bregant 4, Podbregar, Hribar, Gradišek 2, Likavec 8 (5); SLOVAN: Baškovič 6, Glavač 5, Kastelic 5, Zorman 4 itd. KRŠKO: RADEČE 19:21 (9:12); KRŠKO: Medved, German 3, Potočnik 3, Martinčič 5, Pinterič 1, Levičar 2, Kekič 1, Vahčič 1, U. Božič, G. Božič 2, Deržič 1, Še-bek. AFP DOBOVA : IZOLA 26:22 (10:11); AFP DOBOVA: Bilošič, Simonovič 9 (1), Bogovič 1, Voglar, Deržič 5, Urbanč 2, Vučič 5, Kukavica 4, Kranjčič, Škof; IZOLA: Štor 4, Dežjot 5, Gologranc 5 (1), Radosavljevič 6 itd. LESTVICA: 1. Prevent 2, 2. Gorenje 2,3. Dobova 2,4. Radeče 2...6. Trebnje 1,7. Krško 0 itd. (+27); 3. kolo - UNION OLIMPIJA : KRKA 79:60 (43:38); KRKA: Jevtovič 11, Samar 2, Petrov 2, Smodiš 4, Grum 7, Meluš 4, Ščekič 8, Nakič 22; UNION OLIMPIJA: Priče 11, Zdovc 11, Jurkovič 16, McDonald 11 itd. KOLESARSTVO Državno prvenstvo na velodro KOŠARKA Liga Kolinska, 1. kolo - POŠTA MARIBOR : KRKA 72:79 (31:42); KRKA: Jevtovič 11, Samar 5, Petrov 13, Smodiš 24, Grum 3, Ščekič 11, Nakič 12; 2. kolo - KRKA: POSTOJNA 87:67 (45:33); KRKA: Jevtovič 21, Samar 2, Petrov 6, Smodiš 21 (12 skokov), Grum 3, Meluš 2, Ščekič 2, Nakič 30; LESTVICA: 1. Union Olimpija 4 (+61), 2. Pivovarna Laško 4 ( + 28), 3. Krka 4 mu, mlajši mladinci, 500 m Tomec (Črnomelj) 35,74, 2. Zrimšek (Krka Telekom) 35,88; zasledovalna vožnja na 2000 m 1. Zrimšek 2:21,59, 2. Nose 2:28,51,3. Kebelj (vsi Krka Telekom) 2:30,60; olimpijski sprint 1. Krka Telekom A (Kastelic Zrimšek, Vene) 51,82 (državni rekord), 4. Črnomelj 54,02: sprint 200 m, kvalifikacije - 1 Tomec 11,94, 2. Zrimšek 12,02 starejši mladinci, 1000 m - 1 Marin (Perutnina Ptuj) 1:10,06,2; Šuštarič 1:10,27, 3. D. Logar (vsi Krka Telekom) 1:11,44; zasledovalna vožnja 3000 m - 1. Zagorc (Krka Telekom) 3:36,24, 3. Šuštarič (Krka Telekom) 3:38,68; olimpijski sprint - 1. Krka Telekom (Klemen Logar, Davro Lo gar, Matevž Šuštarič) 51,04 člani, 1000 m - 1. Leskovar 1:05,38, 2. Galamič (oba krka Telekom) 1:09,29; 3. Zajc (Sava-projekt) 1:15,15; zasledovalna vožnja na 4000 m - 1. Galamič 4:52,34; Drugi del 25. sept ob 15. uri. v Sumejev memorial letos Celjanom Domačini drugi MALNARJEV FITNES IN NATAŠINA AEROBIKA NOVO MESTO - Po dveh leti* premora zaradi obnove novomeš*8 SEVNICA - Na 7. Šumejevem memorialujki ga sevniški rokometni delavci prirejajo v spomin na Stojana Šumeja, nekdanjega odličnega igralca Sevnice, Slovana in drugih klubov, so se pomerile najboljše kadetske ekipe v državi: Celja - Pivovarne Laško, Gorenja in domačini. Trboveljčani, ki imajo tudi odličen podmladek, so svojo udeležbo odpovedali. Prisotne je pozdravil podpredsednik sevniškega kluba Lado Močivnik. V prvi tekmi so domačini tesno premagali velenjske vrstnike s 16:15 (8:7). Za Sevničane je največkrat zadel Brečko (5 zadetkov), za Velenjčane pa Mijatovič in Dobelšek (po 4). V drugi tekmi so bili Celjani prepričljivo boljši od Velenjčanov in so zmagali z 19:13 (13:6). Pri zmagovalcih je bil najučinkovitejši Gorenšek (9), pri Gorenju pa Dobelšek (4). V finalni tekmi so bili Celjani boljši kot Sevničani in z izidom 15:11 (9:5) zasluženo osvojili prehodni pokal ,-na 7. Šumejevem memorialu. Za Celjane sta bila najučinkovitejša strelca Koražija (6) in Arapovič (4), za Sevničane pa je Brečko zadel petkrat. Prehodni pokal so Celjani prejeli iz rok hčerke pokojnega Stojana, ostale pokale pa je podelil sekretar RK Sevnica Miro Sirk. Vse tekme sta korektno sodila Sevničana Kneževič in Leskovšek. Turnir je bil dobra priprava ekip za letošnje prvenstvo. B. SIMONČIČ gimnazije bo Slavko Malnar dan# tam spet odprl najbolje opremljet* fitnes studio Na Dolenjskem. Dan# in jutri med 15. in 21. uro bodo vsi ki jih privlači tovrstna telesna vad; ba, njegove naprave preizkusu1 brezplačno, predvsem dekleta pa N' najbrž pritegnila aerobika, ki jo W med 19. in 20. uro vodila Nataš« Podkrižnik, nekdanja reprezentant' ka v skoku v daljino in slovens*3 miss športa. SEDEM OB KOLPI KOSTEL - Zaradi hudega naliv« se je obkolpske kolesariade letos udeležilo le sedem tekmovalcev. 41 km dolgi progi je v kategoriji 30. leta zmagal Ljubljančan JaneZ Sirnik, v skupini nad 30. letom P« Bogdan Muška iz Dolenjskih Top" lic, ki je zmagal tudi v skupnem v#1" nem redu in je za maratonsko prog0 potreboval uro in 59 minut. (J- POKONČALI ITO RIN0 ŠENTJERNEJ - Namesto po*0' la za osmo zmago na dirki v Lju' tomeru, je triletna kobila član" konjeniškega kluba Šentjernej 0!i' ga Lesa Ita Rina v nedeljo, 13. sep tembra, dobila milostno injekcij0: Kobila, ki je v dosedanji krat*' karieri le zmagovala, je v pet' REKORDERJI - Prireditelji kolesarskega državnega prvenstva na velodf0 mu niso imeli sreče, saj jim je uspelo izpeljati le prvi del tekmovanj. Mlad)' novomeškim kolesarjem, ki so bili še na prvih letošnjih tekmah na dirkaliK precej nebogljeni, se pozna mesec dni priprav na domači stezi. Trener ntlap1" mladincev Krke telekoma Sandi Papež je bil najbolj zadovoljen nad svo)1, mi varovanci po tekmi v olimpijskem šprintu, kjer so Jure Zrimšek, MatPj. Kastelic in Uroš Vene (na sliki) popravili državni rekord in le za las zaoslU za izidom zmagovalne ekipe med starejšimi mladinci. (Foto: I. V.) (KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC * dobila napad kolike, črevesne bolf zni, v soboto se je njeno stanj6 izboljšalo, a le začasno. Ko se ji J6 poslabšalo, ji v nedeljo niti na vet° rinarski kliniki v Ljubljani niso m°g’ li več pomagati. TENISKI CENTER OTOCEC Dularju,Papežu, Domače zmage na Tomovem turnirju Sajetu ill Nosetu Domači badmintonisti upravičili vlogo favoritov na Tomovem mednarodnem turnirju - ~— ------------------- Aleš Murn še nikoli tako dobro pripravljen - Silvestrovi boljši od za glavo višjih tekmic Združeno veslanje, kolesarjenje, tek in jadralno padalstvo PODTURN - Klub za prosto stenje Kanja je v soboto pripravil "adratlon. Dva posameznika in Sedem štiričlanskih štafet se je Pomerilo v veslanju od Podturna po ■tadeščici in Krki do Soteske, v gorkemu kolesarjenju in teku do pdetišča jadralnih padalcev na Pogorelcu ter padalskem skoku na jjjj na pristajališču pri Podturnu, med posamezniki je s časom 2 uri in minut Bogdan Muška (Kanja dolenjske Toplice) za osem minut Premagal Simeona Klokočovnika. Med štafetami pa je zmagala prva Posadka mizarstva Vidmar, v kateri Je veslal Rok Dular iz Vavte vasi, kolesaril nekdanji poklicni kolesar Mndi Papež, tekel Polde Saje in s Padalom poletel in najnatančneje Pnstal Janez Nose. Za svojo nalogo ?o Potrbovali 1 uro in 54 minut. Urugo mesto med štafetami je prišlo Piceriji 902 (Kalan, Pusto-s|emšek, Krebs, Žirovnik), tretje pa Posadki Koala šport - Novice eksterne. SKOK IN TURK NA EVROPSKO PRVENSTVO NOVO MESTO - V slovensko reprezentanco za evropsko prvenst-0 v borilni veščini kick boxing Pjednarodne zveze IAKSA, ki bo od 4 do 27. septembra v Istanbulu, sta Jerana tudi člana karate kluba "Ovo mesto, 35-letni Franjo Skok in ‘Metni Toni Turk. Slovenska repre-“ntanca se je za ijastop na evrop-kem prvenstvu pripravljala od 10. 13. septembra na Ptuju. Novo-"*eščana sta si mesto v izbrani sionski vrsti priborila s prvim me-torn v skupnem vrstnem redu v “Saškem tekmovanju. Skok je nam-rec zmagal v kategoriji do 84 kg, jUrk pa v kategoriji do 89 kg. V Sanbulu bosta najverjetneje oba astopila v disciplini light contanct, j Prav ima Turk pravico nastopiti sudi v semmi contactu. Njun trener emso Sehič meni, da je Toni Turk Zmago na tekmi svetovnega poka-a.v Italiji dokazal, da sodi med Jajboljše v tem športu in bo tudi v Ufčiji eden izmed favoritov, med-“m ko ima Skok še več mednarod-r!!1 izkušenj in je prav tako povsem b|izu vrha. tretja na češkem i NOVO MESTO - Novomeška Sralka squasha Mojca Blažič je od h do 13. septembra nastopila na “dprtem prvenstvu Češke in v kate-»0riji do 17. leta osvojila 3. mesto. TREBNJE - Štiri zmage, dve drugi mesti in pet polfinalov je izkupiček domačih igralcev na četrtem Tomovem mednarodnem mladinskem turnirju v badmintonu, ki so ga Mirnčani pripravili v trebanjski športni dvorani v soboto in nedeljo. Po pričakovanju so glavno vlogo igrali Aleš Murn in sestri Silvester. Na turnirju so sodelovali 103 igralci iz sedmih držav, med katerimi so bili Mirnčani kot ekipa daleč najuspešnejši. Aleš Murn je povsem upravičil igre parov, v katerem sta Murn in vlogo prvega favorita. Že v kvalifikacijah je kot za šalo premagoval nasprotnike. V finalu je naletel na odličnega Romuna Cristinela Cojo-caruja, ki pa mu niti izsiljene pri-kinitve, ko je zahteval menjavo žogic, niso pomagale. Prvi niz je Novomeščan dobil gladko s 15:6, medtem ko je bila igra v drugem nizu zelo izenačena, a jo je s 17:14 dobil Murn. Z Romunom sta stopila eden proti drugemu tudi v finalu Žiga Strmole premagala Cojocaru-ja in Alexandruja Rosca s 15:8 in 15:2. Pri fantih so Mirnčani še trikrat nastopili v polfinalu: brata Uroš in Dušan Skerbiš v igri parov v kategoriji do 19. leta, Uroš Skerbiš in Žiga Strmole med posamezniki v skupini do 17. leta in Nejc Vojnovič v skupini do 15. leta. V skupini do 15. leta se je Nejc Vojnovič v igri parov skupaj z, Bojanom Kolencem ALEŠ MURN jena mednarodnem turnirju v Trebnjem dokazal, da je pred nastopi na seriji evropskih turnirjev za grand prix odlično pripravljen, njegov trener Mile Čuk pa upa, da se bo z uspešnimi nastopi na njih na svetovni lestvici prebil blizu stotega mesta. (Foto: I. V.) SESTRI SILVESTER - Sestri Urška (levo) in Špela Silvester spadata v sam evropski vrh v kategoriji do 15. leta, v kateri bosta igrali še kar nekaj let. To sta dokazali tudi na domačem mednarodnem turnirju, kjer je edini poraz doživela Spela, pa še to v finalu igre posameznic, kjer jo je premagala starejša Urška. (Foto: I. V) W. M. M. A. F. E.V. M«* WORLD MODERN MARTIAL ARTS FEDERATION VVELTVEREINIGUNG DER MODERMEN KAMPSPOR7ARTEN DACHVERBAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT CCK BOJONO KUNO FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEJDIGUNG ETC JWUT! • ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA • SAMOOBRAMBA • vpis novih članov • program obrambe in zaščite • program hitre psihofizične transformacije • začetni in nadaljevalni program • zdravniška kontrola • tekmovalni in demonstracijski program • individualni trening Treningi so v ponedeljek, sredo in petek °d 17. ure do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica). KRKINI ATLETI TRETJI IN ČETRTI NOVO MESTO - Na mladinskem ekipnem prvenstvu v atletiki je popolne ekipe v obeh kategorijah uspelo zbrati le po štirim klubom. Pri fantih so z 10.985 točkami zmagali mladi atleti celjskega Kladivarja Cetisa, novomeška Krka pa je bila s 10.278 točkami trctja.Med dekleti je zmagal ljubljanski ŽAK, Novo-meščanke pa so bile četrte. Od Krkinih atletov sta v posameznih disciplinah zmagala Andrej Murn v teku na 110 m z ovirami in Robert Meglič v metu diska. uvrstil v finale, kjer sta ju premagala Ljubljančana Sergej Povh in Miha Šepec. • V nadaljevanju sezone čaka štiri najboljše mirnske badmin-toniste, Aleš Murna (18 let), Kris-tiana Hajnška (23), Dušana Skerbiša (18) in Uršo Plahutnik, 8 do 10 turnirjev evropske serije grand prix. Prvi tek turnir bo 3. oktobra mednarodno prvenstvo Češke. Vsi turnirji štejejo tudi za svetovno jakostno lestvico, na kateri bi se Murn in Hajnšek rada uvrstila med najboljših 130. Od skupno 15 evropskih turnirjev za skupni vrstni red EGP šteje pet najboljših uvrstitev vsakega posameznika. Med dekleti sta v skupini do 15. leta kljub močni mednarodni konkurenci igrali glavno vlogo sestri Urška in Spela Silvester, ki sta se dobesedno poigravali z za glavo višjimi in kar nekaj let starejšimi tekmicami. V finalu posameznic je Urška v finalu z 11:2 in 11:7 premagala mlajšo Špelo, v igri parov pa sta skupaj s 15:7 inv15:10 premagali Hrvatici Majo Šaver in Zrinko Klarič. I. VIDMAR Žužemberčani doma ostali brez zmage Brez gledalcev ali v Novem mestu? ŽUŽEMBERK - Pred začetkom odbojkarske sezone so prizadevni člani odbojkarskega kluba Žužemberk pripravili turnir, na katerem so nastopila štiri prvoligaška moštva: Salonit iz Kanala, mariborski Stavbar, Kamnik in domača vrsta. Ker so vsa moštva precej spremenila svojo igralsko zasedbo, je turnir služil tudi za potrebno uigravanje. Tudi v žužemberškem moštvu je namreč prišlo do nekaj sprememb, saj je Povšič odšel k Olimpiji, Černač pa je svojo športno pot zaključil. Žužemberčane je pred kratkim precej prizadela odločitev odbojkarske zveze, ki jim je dovolila tekme v domači telovadnici le brez prisotnosti gledalcev, tako da bodo morali, kot kaže, tekme igrati v Novem mestu. Na prvi tekmi je Žužemberk z 0:3 izgubil z letos precej okrepljenim Kamnikom, Mariborčani pa so s 3:1 premagali Kanalce. V nadaljevanju je Salonit z 2.1 premagal Kamnik, Žužemberčani pa so z 1:3 izgubili še z Mariborčani. (D. P.) VITALIS DOMA NOVO MESTO - Novomeški jadralci se že pripravljajo na jesenske regate. Klubsko jadrnico Vita-lis, s katero so poletje preživeli v Dalmaciji, kjer so opravili tudi tri tečaje, so že prepeljali v izolsko marino. Najprej bodo nastopili na lignanski regati, udeležili se bodo jubilejne tridesete BarcoFane, za zaključek pa se nameravajo pomeriti še na že tradicionalni podgorski regati na Lošinju. Tudi nekaj tečajev bi še radi pripravili, za katere se lahko prijavite pri Borutu Šulnu po telefonu 325 095. VSEENO NASMEJANA - Čeprav novomeške nogometašice v dveh kolih prvenstva v prvi in edini ženski nogometni ligi še niso dosegle zadetka, sta predsednica kluba Martina Vrhovnik in direktor glavnega pokrovitelja kluba Radia Krka Sandi Pirš dobre volje. Pomembno je, da so se dekleta zbrala, da pridno vadijo, začetniških napak pa jim ne gre zameriti. Prejšnjo soboto so na izjemno razmočenem igrišču prvič igrale doma in v blatu izgubile s Krškim z 0:5. Sandi Pirš je, ko je bil še urednik na Studiu D, z imenom podprl novomeške nogometaše, ko so nastopali v prvi ligi, a so od tam izpadli. Dekletom se kaj takega ne more zgoditi. (Foto: I. V.) KOČEVSKE MAŽORETKE V EVROPSKEM VRHU - Na 3. evropskem prvenstvu mažoretk, ki je potekalo v nedeljo v Hali Tivoli v Ljubljani, so v slovenski ekipi nastopile tudi kočevske mažoretke. Z odličnima nastopoma v obeh sodelujočih kategorijah, B senior in B junior, so potrdile, da sodijo v sam evropski vrh. Seniorke so bile namreč tretje, juniorke pa bi bile celo prve, če na prvenstvu ne bi bilo nepremagljivih Holandk. Holandija je poleg naziva letošnjih evropskih prvakov osvojila tudi prvi mesti v kategoriji B za seniorke in juniorke. K popolnosti uspeha slovenske ekipe na tekmovanju pa so seveda doprinesle tudi Ljubljančanke. Letošnje državne prvakinje so namreč v kategoriji A za seniorke osvojile 2. mesto. Na posnetku: vesela ekipa kočevskih mažoretk ob zaključku tekmovanja (M. L.-S.) Kjerkoli ga opazite, so vam na voljo ugodni krediti SKB banke gradbeni material in stavbno pohištvo SKB BANKA DiD« Za Danes. In za jutri. gradnjo in nakup stanovanja stanovanjsko opremo (pohištvo, svetila, tekstil...) «)< prijetnejše bivanje (bazeni, zimski vrtovi...) j izobraževanje (šolanje, različni tečaji, računalniška oprema) rjg) preživljanje prostega časa (počitnice, športna oprema) •j)) nakup oblačil in obutve "JV nakup avtomobila Novomeška zmaga v Avstriji Član Krke Telekoma Vladimir Miholjevič na Tour Sud v rumenem od druge etape do cilja - Hitro ostali samo trije NOVO MESTO - Kolesarji novomeške Krke Telekoma so na dirki Tour Sud po Avstrijski Koroški s skupno zmago 24-let-nega absolventa prava iz Reke Vladimirja Miholjeviča dosegli še en imeniten uspeh, čeprav so večji del dirke zaradi diskvalifikacije nastopili z okrnjenim moštvom. Da bo Miholjevič Krkin adut na dirki, je bilo jasno že po prvi etapi, v kateri sta se z Urošem Murnom v pravem trenutku znašla na pravem mestu. Sodelovala sta namreč pri pobegu desteih kolesarjev, ki so na cilj pripeljali deset minut pred glavnino. Medtem ko je Miholjevič končal dirko istočasno z zmagovalcem, je Uroš na koncu zaostal za pol minute. Tudi drugo etapo z dvema težkima vzponoma je Miholjevič končal na četrtem mestu, kar pa mu je prineslo vodstvo v skupnem vrstnem redu s polminutno prednostjo pred Francozom Ravaleujem in poldrugo minuto pred Čehom Trkalom. Žal so zaradi prevelikega zaostanka po drugi etapi izločili Pintariča in Mervarja, tako da Miholjeviču ni ostalo kaj dosti pomočnikov. Kljub temu mu tekmeci niso sle- kli rumene majice vse do cilja zadnje etape. V tretji etapi sta se izkazala Igor Kranjec (Perutnina Ptuj radenska Rog) s petim in Novomeščan Branko Filip s sedmim mestom, v četrti etapi pa je bil Filip drugi in Miholjevič, ki je svojo prednost pred Ravaleujem povečal na 55 sekund, še enkrat četrti. V zadnji etapi so rumeno majico pomagali braniti tudi kolegi iz moštva Perutnina Ptuj Radenska Rog, z zmago pa je Miholjevič poleg nagrad v žep vtaknil še nadaljnjih 31 točk, s katerimi se je še povzpel na lestvici svetovne kolesarske zveze UCI. Branka Filipa in Gorazda Štanglja, ki se je namesto za Avstrijo odločil za nastope skupaj z italijanskim delom moštva Krke Telekoma na enodnevnih dirkah v Italiji, čaka letos še nastop na svetovnem prvenstvu, preostali del novomeškega moštva pa čakajo še nastopi na več enodnevnih dirkah v Italiji in etapna dirka po pokrajini Hessen v Nemčiji, kjer bodo poskušali zbrati čimveč točk UCI in se končno utrditi med 40 najboljšimi poklicnimi moštvi na svetu. Treninge vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan r—. Novosti pri nakupu kurilnega olja Poleg ostalih ugodnosti smo skupaj s Poštno banko Slovenije pripravili še posebne plačilne pogoje. Skladišče Brežice: 0608 61 188 Skladišče Novo mesto: 068 323 814 Bencinski servis Črnomelj: 068 56 070 Bencinski servis Kočevje: 061 851 461 DOLENJSKI LIST Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9...J Priključitev Bučke k Škocjanu Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ati če so nesorazmerno daljši od informacije^ pa katero se nanašajo (12L Člep). Predsednik državnega zbora obljublja pomoč Dol. list št. 36,10. septembra Ugotovitve predsednika državnega parlamenta Janeza Podobnika na obisku v Krajevni skupnosti Kočevska Reka so potrdile, da je večletno nezadovoljstvo in kritika tukajšnjega prebivalstva upravičena. Nihče ne more biti zadovoljen na geografsko ogroženem območju, v zapuščenem kraju s tako redko naseljenostjo (na 17.300 hektarjih živi le 760 prebivalcev) in neugodno lastninsko strukturo (ljudje živijo in delajo na tuji zemlji). V takih okoliščinah je prav mogoče pričakovati, da bo povsem zamrlo kmetijstvo (od nekoč 1.400 hektarjev obdelane zemlje je danes le še 500) in še bolj turizem. Največja tragika pa je, da je kraju obrnilo hrbet državno podjetje Snežnik, kije bilo v jugoslovanski preteklosti in nekaj let v samostojni Sloveniji glavni nosilec razvoja v celotni krajevni skupnosti. Tbkajšnje prebivalstvo tudi v prihodnje ne vidi nič rožnatega. Dokler ne bodo uporabniki prostora prispevali tudi za razvoj kraja, dokler bo celotno rento od najemnikov pospravil sklad (država) in dokler bodo vodilni delavci tujci in ne domačini, bo ta kraj nazadoval in se še naprej praznil. Pobuda predsednika parlamenta, da bo pomagal zbližati vse uporabnike prostora in jih skušal motivirati k sodelovanju pri razvoju kraja, je sicer spodbudna in hvalevredna, vendar krajani tej obljubi kaj dosti ne verjamejo. Dokler bodo živeli na tuji zemlji in morali ubogati tuje “šefe”, bodo ostali še naprej jezni in nezadovoljni hlapci. Če je slovenska oblast materialno in moralno odgovorna za to območje, mora nedvomno storiti nekaj konkretnejšega ne samo obljubljati in naivno tolažiti ljudi. IVE A. STANIČ Kočevska Reka Kaj je s podrtimi drevesi v vodi? Dol. list št. 35, 3. septembra Nekateri ob želji po čim lepši ureditvi okolja nemalokrat pozabijo, da vizualna lepota ni vedno v celoti najboljša. Tako Andrejo Jernejčič, avtorico zgoraj navedenega članka, skrbijo podrta drevesa v Krki, ki tam stojijo že vrsto let. Drevesa, ki padejo v Krko, kmalu postanejo del naravnega ekosistema, med vejevjem pa najdejo dom različne vodne živali, od ponirkov pa tja do rib. Za vejami dreves, pa se nabirajo razne pločevinke, steklenice itd., vendar za to ne smemo kriviti podrtih dreves, temveč ljudi, ki predmete odmetavajo. Ob koncu članka pa piše: “Če za našo reko ne bomo poskrbeli sedaj, bo danes ali jutri postala del zgodovine.” Žal ugotavljam, da nekdanji biser Dolenjske že postaja del zgodovine, vendar ne zaradi podrtih dreves v Krki, temveč zaradi še vedno zelo slabe ozaveščenosti ljudi, ki še vedno z odmetavanjem odpadkov v vodo spreminjajo Krko v smetišče, ter zaradi mnogih neurejenih kanalizacij. V Sloveniji je še vedno preveč takih; ki radi govorijo o problemih in kažejo na krivce, namesto da bi sami storili kaj za rešitev problemov. V organizaciji Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto in ob pomoči drugih potapljaških klubov ter članov Ribiške družine iz Novega mesta smo letos že četrto leto čistili dno reke Krke in tako kot prejšnja leta tudi letos potegnili iz nje veliko odpadkov. Opažamo, da ni več toliko novih odpadkov razen pločevink, kijih odmetavajo obiskovalci ob in na Krki. Če hočemo ohraniti Krko v pomenu reke, moramo veliko storiti sami prebivalci kot tudi obiskovalci. ALEŠ BLATNIK Ljudstvo se je spravilo že pred leti Dol. list št. 35,10. septembra Svoboda misli je vsekakor pravica vsakogar in kako bi bil človek veseJ,! če bi kdo napisal tudi kaj spodbudnega za bodoče rodove. G. Poznič pa to miselno svobodo izkorišča zgolj za žalitev partizanov in brskanje po preteklosti, ki je očitno sam ni doživljal, vsiljuje le “resnice” svojih mentoijev. Ker se je spotaknil v moje naštevanje pridobitev socializma ostajam pri svojem, saj bo to potrdil vsak-pošteni državljan. V državah, ki po Pozniču “niso uživale pridobitev NOB-ejev”, pa je bil že pred drugo svetovno vojno življenjski standard mnogo višji kakor pri nas v skorumpiranem klerikalnem režimu. Socializem kot ideja ne bo nikoli propadel, dokler bodo na svetu skrajno bogati in skrajno revni ljudje. Ali pa bo ponovno zaživel kot sistem, v kakšni obliki, bo pokazala prihodnost. Kdaj je pri nas revščina zopet pokazala zobe, se dobro ve, vsekakor pa to ni bilo za časa socializma. Za gradnjo cerkva in župnišč, pravi, so ljudje prispevali prostovoljno. Toda če je bil določen znesek, koliko “mora” prispevati vsako gospodinjstvo, je težko govoriti o čisti prostovoljnosti. Tu so še obljube in strašila o nedokazljivem večnem življenju ali pogubljenju. Kaj pa dolgovi, ki še danes niso plačani? To so sredstva bančnih varčevalcev ali pa gradbenih podjetij, ki so zaradi neplačanih storitev imela težave. Ravno v novomeškem podjetju seje govorilo, da mu je tak dolg pomagal v stečaj, kije ljudi postavil na cesto. Kaj pa sredstva iz proračuna, v katerega skledo plačujemo vsi? Zelo težko je, pravi Poznič, “ločiti med komunistom in partizanom”. Ja, to je res. Kakor je težko ločiti med katoliškimi verniki in partizani; kajti oboji so se borili z ramo ob rami proti okupatorju domovine, pa tudi za boga, kakor je dejal škof Grmič, le da jim tega ni bilo treba javno razglašati, ker so se borili na pravi strani. Tudi o socialni revoluciji se je govorilo med vojno. Če bi bil g. Poznič hlapec, delavec brez vsakih socialnih pravic ali viničar, bi verjetno tudi govoril o revoluciji. Ali če bi moral za zaposlitev pri javnih delih prinesti potrdilo pristojnega župnika, da hodi v cerkev, in če tega ni prinesel, ker ni imel ne obleke ne čevljev, da bi hodil v cerkev, ni dobil zaposlitve. Od kod g. Poznič ve, da so “partizani vzrok domobrancem in ne obratno”? To zaporedje je ravno na podgorjanskem področju dokazano postavljeno na laž. Belogardisti, preoblečeni v partizane, so se pri-tepli z ljubljanskega območja že spomladi 1942 pod krinko Štajerskega bataljona. S tem so zavajali ljudi, jih vabili v partizane, pričakali pa s puško, največkrat le z nožem, da se s streljanjem ne bi izdali, kakor je zapisala njihova vestna zapi-sovalka Roza Uhan. Tako so pobili kar lepo število partizanov in aktivistov OF. Šele po odkritju te prevare je prišlo do povračilnih akcij. Na to je ta bataljon prešel v setev okupatorjevih enot z imenom Legija smrti, ki je dalje postavljala zasede in pobijala partizane. Italijani pa sojih oskrbovali z orožjem, hrano in celo denarjem. Da so vse evropske države obsodile svoje kolaborante z okupatorjem, je bilo nazorno prikazano v nedavni TV oddaji. Nobeno sodišče ni sprejelo stališča, da bi bil boj proti komunizmu opravičilo za sodelovanje z okupatorjem. Nihče več ne pogreva dejstev, da so Američani v enem samem mestu po vojni do smrti izstradali milijon nemških ujetnikov. Francozi se nič več ne sprašujejo, kdo, kje in kdaj so skrivaj pobili blizu 100.000 kolaborantov. S tem seveda ne mislim opravičevati poboja domobrancev. To obsojamo vsi. V vseh vojnah in neposredno po njih so se dogajale nedoumljive grozote, ki jih je v mirnem času težko razumeti. Komu le koristi stalno pogrevanje teh? Mladim gotovo ne! Pa še o popravljanju krivic in denacionalizaciji. Ali g. Poznič ve, da je bil kmalu po prvi svetovni vojni sprejet zemljiški maksimum 200 ha. Kar pa ni bilo nikoli izvedeno, ker so bili na oblasti klerikalci, ki so zaščitili cerkvene veleposesti. Ali ve, da je večina premoženja ob nacionalizaciji bila pod hipoteko, nekatera celo do 90 %. Sedaj se vrača celotno v naravi, očiščeno vseh dolgov. Ogromno podjetij je zaradi tega šlo v stečaj. Vsak normalno razmišlju-joči človek lahko presodi, kdo je ob tem pravi oškodovanec. Dokler bodo duhovniki po časopisih in nastopih za promocijo svoje religije in prikrivanje njenih napak uporabljali preteklost z vsiljevanjem svojih resnic, bo pri nas čedalje manj medsebojnega razumevanja. Nedavno mi je pripovedoval Šentjer-nejčan, da pri njih niso bili ljudje nikoli tako razdeljeni kot danes na “rdeče in bele”. Pri tem je navedel primer ženice, ki še ni upala priti na, otvoritev spomenika padlim borcem NOB, kjer so zapisani njeni svojci, enostavno zato, ker ima moža od “ta belih”. Verna Belokranjica je z okorno roko napisala pismo piscu časopisnega prispevka o mučenju ranjenega partizana v cerkvi in pri tem navedla, da so počenjali še večja grozodejstva. Napisala je tudi, dajo kot verno katoličanko, redno obiskovalko nedeljskih maš, moti, ker je tako kakor med vojno tudi danes v pridigah vedno manj evangelija in vedno več politike. Partizani na proslavah res ne povedo nič novega. Kaj pa naj bi povedali? Vse so povedali v 4-letni domovinski vojni. V zatonu življenja le obujajo spomine na težki neenaki boj. Žalostno pa je, da morajo na teh proslavah protestirati proti tistim, ki jih blatijo in omalovažujejo, kar vztrajno počne tudi g. Poznič. JANKO MAVER Novo mesto Politične igre z Bučko Dol. list, št. 36, 10. septembra Ne vem. če novinarka Jožica Dor-niž ne ve ali pa noče vedeti, da so se politične igre z Bučko začele že 26.4.1994, ko je državni zbor proti izraženi volji ljudi celotno območje takratne KS Bučka priključil k referendumskem območju Škocjan, in ne k referendumskem območju Sevnica, za kar se je odločila večina krajanov na glasovanju dne 20. 3. 1994. Takrat se tako “Občinarjem” kot vam novinarjem ta odločitev državnega zbora ni zdela protizakonita in prav tako ni nikogar bolela glava zaradi prešolanja otrok in zaprtja OŠ na Bučki razen seveda staršev. Pa,tudi občina Škocjan na referendumu ni bila izglasovana! Tudi vaše nenehno ponavljanje, da naj bi podpise za ponovno priključitev, k občini Sevnica zbirali tudi z grožnjami, bi veljalo preveriti. Gospa, ki je to izjavila na zboru krajanov, svojega podpisa ni dala niti za občino Sevnica niti ne za občino Škocjan. Upam, da bo v bodoče poročanje korektnejše in nepristransko, kajti ljudje, ki tu živimo, bomo še vedno živeli skupaj ne glede na to, v kateri občini, in nam kakršnokoli podpihovanje s strani bolj škodi kot koristi' JANEZ SEDLAR Dule 9 Brez polharije Dol. list št. 36,10. septembra Lov še ni dovoljen Lov polhov v današnjem času ureja Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč iz leta 1996. V njem se polh (samo navadni polh, lat. Glis glis) šteje za divjad, katero se lahko lovi. Ostali vrsti iz družine polhov, ki živijo v Sloveniji (drevesni polh, podlesek), so zaradi redkosti zaščiteni. Za navadnega polha je določena lovna doba, in sicer od 25. septembra do 15. novembra. Polha je po tem zakonu dovoljeno loviti vsem občanom. Za lov se lahko uporabljajo le pasti, ki polha takoj usmrtijo. V današnjem času se tradicija lova ohranja, vendar je njegov pomen predvsem v ohranjanju tradicije in polharskega izročila. Z namenom ohranjanja polharskega izročila so v Sloveniji že ustanovljena nekatera društva, tako je bilo na Dolenjskem ustanovljeno društvo Polh iz Dolenjskih Toplic. Lov na polha je tudi družaben dogodek, ki je v današnjem ritmu življenja priložnost za sprostitev. O tem, kdaj naj bi bil dovoljen začetek lova na polha, obstajajo različna mnenja: ob tem, da samice kotijo le enkrat letno (nekateri zmotno mislijo da kotijo celo dva-do trikrat), obdobje kotenja pa razvlečeno preko celega poletja, ter da se samice verjetno parijo šele v tretjem življenskem letu, je najbolj primeren pozen pričetek lova. S poznim pričetkom lova se sicer odlovi manj starejših polhov, so pa zato mladiči, ki predstavljajo največji del ulova, bolj rejeni. Veliko polharjev namreč nedorasle mladiče, ki so ulovljeni v začetku polharske sezone, zavrže. Starejši polhi, ki prvi naberejo dovolj maščobe za prezimovanje ter gredo prvi na prezimovanje, polharjem zagotavljajo uspešno sezono tudi za naslednja leta. Namesto nedovoljenega lova pred 25. septembrom naj si pravi polharji v tem obdobju raje pripravijo svoje pasti, pregledajo zemeljske polšine in dupla ter predele gozda, v katerem imajo namen loviti. Pravi'polhar bo tudi pri teh opravilih našel dovolj polharskih užitkov, predvsem pa ne bo potrebno lažno pomilovanje prezgodaj ujetih nedorastlih polhov. MARJAN KUMELJ, dipl. ing. gozd. Zavod za gozdove Slovenije OE Novo mesto Kronološki pregled dogodkov - V Škocjanu Bučka nima KS, Sevnica pa jih sprejema kot enajsto KS 6. marca 1994, na zboru krajanov je bilo prisotnih 42 volilcev, nekateri so glasovali dvakrat, sklepi zbora so bili neveljavni. 12. marca je bilo prisotnih 105 volilcev. 46 jih je glasovalo za referendumsko območje Sevnica, 38 za Škocjan, 18 pa se jih ni opredelilo. 20. marca so se krajani osebno izrazili h kateremu območju naj spada območje KS Bučka. Od 355 prisotnih volilcev je bilo 184 za Sevnico, 168 za Škocjan, 3 glasovi pa so bili neveljavni. 26. aprila je kljub drugačni volji ljudi državni zbor celotno območje nekdanje KS Bučka priključil k referendumskemu območju Škocjan. 10. maja je bila poslana pritožba na ustavno sodišče, 29. maja je bil.refe-rendum za ustanovitev občine Škocjan. Rezultati na območju KS Bučka: od 498^ vpisanih v volilni register, jih je glasovalo 274, od tega 168 za ustanovitev občine Škocjan, 101 proti, 5 pa je bilo neveljavnih glasov. Zaradi nespoštovanja volje ljudi in zaradi Ukinitve stalnega volišča v Raduljah je-veliko volilcev,- ki- hi sicer glasovali za Sevnico, glasovanje bojkotiralo. Na celotnem referendumskem območju Škocjan pa ustanovitev občine Škocjan ni bila izgla- sovana. Po ustanovitvi občine Škocjan so šolo na Bučki zaprli in ukinili KS Bučka. 19. novembra 1995 je bil zbor krajanov in izvolitev odbora krajan® bivše KS Bučka. 17. marca 1™ ponovno preverjanje volje ljudi' zbiranjem podpisov: od 389 dosegljivih volilnih upravičencev 298 za Sevnico, 45 za Škocjan, 64 neop«' deljenih. 29. septembra 1996 zboi krajanov, sklican na predlog vladne službe. Iz zbora krajanov je bila se enkrat uradno poslana pobudaz* ponovno priključitev vseh vasi nekdanje KS Bučka k Sevnici. Prisotni« je bilo 71 volilcev, 63 jih je bilo d. pobudo, 8 pa se jih je vzdržalo, 2j? julija 1998 so poslanci priključi;1 nekdanjo KS Bučka k sevniški oW' ni. 25„avgustaje občina Sevnica sklicala zbor krajanov na Bučki, 53 od*1-volilcev se je izjasnilo za KŠ Bučk*- V škocjanski občini ni možna ustanovitev krajevne skupnost1' medtem ko nas v Sevnici sprejetn*’ jto kot 11 krajevno skupnost. DJ. Sedaj je država dajala majhnii" občinam več denarja na prebivale*’ po novem pa se bo razmerje sp® menilo. Občina Škocjan bo dobila na prebivalca 46.329 tolarjev, občina Sevnica pa 65.133. > MARJAN HORVAT L Močvirje 1« MOST V ČRNEM POTOKU POPRAVLJEN ČRNI POTOK - Končno je n®*' v Črnem Potoku popravljen. Kritik« zaradi skoraj neuporabnega most? čez Čabranko so letele na vse Stranj: med drugim tudi na občino Losk Potok. Taje pri podobnih zagatah lahko samo vzpodbujalec, dolžno* vzdrževanja takih objektov par izključno v pristojnosti države. Res r je, da je bil dotrajani most kriv razne izgovore, n.pr., da niso dobi« nekaj deset metrov obljubljenega falta. Sedaj bodo v vas lahko pripelK željeno potujočo trgovino in še kaj;' občini v kratkem pričakujejo obm Jožeta Novaka iz urada za prostorsk planiranje. Upajo, da bo obisk po®«" nil tudi začetek postopka za uredit«, ceste Trava - mejni prehod Podplat"’ na in odseka preko Črnega Potok*’ torej novo cestno povezavo po slovenski strani obrežja Čabranke. ^ NOVOTEMA MERKUR SKUPINA PRODAJNA AKCIJA od 18.9. do 30.9. Glavni trg tel. 068/323-080 ^ MERKUR* TRGOVSKI CENTER Novo mesto - Bršljin SESALEC SB 7291 “ELEKTRON 1C" 1300 IV 16.991 tolarjev sokovnik čajnik kodralnik sesalec 1600 W likalnik potovalni 4.79ZSIT STRIŽNI APARAT HS 7810 4.996 tolarjev sekljalnik km 3900 . kuhalnik s pečico “MIII.TI 450” 29.983olT “MULTI 450” SEKLJALNIK, MEŠALNIK, SOKOVNIK 16.991 tolarjev aparat kavni sendvič toaster fen 1800 W PROFI 3,29^IT 5J9^S]I 5.2^IT SUSILEC LAS HT 6230 1200 W 1.599 tolarjev Z MERKURJEVO kavni avtomat KARTICO ZAUPANJA ŠE 4- 10% CENEJE. KA 5179 3.296 tolarjev EM 7604 7.997 tolarjev W NAŠEM MESTU Prehod prepovedan Muzeja nevredna tabla Novomeščani smo očitno postali v zadnjem času lopovi. Krademo ob točno določenih Urah. Od desetih zvečer do sedmih zjutraj je naš čas. Kar v teh urah ugledamo, takoj skrijemo v desni žep z levo roko. Tedaj smo najnevarnejši, bog ne daj, da pride naši poti naproti kaj nam ljubega, kaj nam potrebnega. Bolj ko je sjaro in umetniško, ljubše nam je. Zavarovati se je treba pred nami, eden pred drugim. An-tropofobični smo. Vsaj Dolenjski muzej implicitno pravi, da smo, in pokazal je, da je to vsekakor tudi on sam. Na območju muzeja v Novem mestu nam namreč ni več dano oz. dovoljeno hoditi in Posedati na klopeh, se pogovarjati in uživati v miru in idili od desetih zvečer do sedmih zjutraj. Tam so namreč že na vhodu postavili tablo - Prehod Prepovedan, varovano območje. Pa je to res potrebno? Človeku se zdi, kot bi stopil na kakšen vojaški poligon, samo čakaš, od kod bo pridrvel kakšen norec, te nahrulil, ter Korda celo malo pobezal s kakšnim orožjem. Res noro. Dejansko že dolgo nisem bil tako šokiran kot tedaj, ko sem na vhodu v prostor ob novo-rneški Križatiji ugledal izredno •neprimerno postavljeno in hkrati zelo grdo, tega prostora nevredno tablo, zaradi katere sem se moral obrniti nazaj, od koder sem že pač prišel. Se nikoli prej tu tega nisem storil. Zakaj se tega niso spomnili & pred leti. Kaj, za vraga, je danes tako drugače, da je potrebno poditi meščane iz tega Prostora sredi mesta, s prostora, ki je kot ustvarjen za večerno, celo nočno posedanje in kramljanje? Morda direktor rnuzeja, ki hrani bogastva preteklosti tudi na tak način, še nikoli ni tu sedel kasneje kot °b deseti uri zvečer, toda toplo tnu priporočam, da to stori, Prepričan sem, da mu bo godilo. Naj pride kar z ženo, v teh Poletnih mesecih je še toliko Prijetneje. Leta 1952 so Križarijo, ki je del tega muzejskega komplek-sa, po načrtih arhitekta Novo-tteščana Marjana Mušiča Prenovili. Marjan Mušič je na vrtni strani Križatije predvidel tudi čudovito parkovno zasnovo, ki sicer ni bila nikoli v celoti izvršena. Na perspektivni hsbi je narisal tudi dva sprehajalca, sicer ne vem ali se sprehajata med deseto zvečer ‘n sedmo zjutraj, toda glede na svetovljanski duh arhitekta bi to seveda ne bilo čudno. V tnestih po svetu vam je dano ta tako in še bolj odličnih točkah posedati po mili volji. Pri nas pač ne. TOMAŽ LEVIČAR DELO NA ČRNO BODO VISOKE KAZNI 0 ^lada seje sredi poletja uskladila j *akonu o preprečevanju dela na 'no, zato v ministrstvu za delo kljujejo, da bo sprejet do poletja Osnovni cilj zakona je razme-. .legalne in nelegalne oblike dela, -:.1 čemer naj bi upoštevali tudi Jemc v primerih samopomoči, ?'dsosedske pomoči, humanitarne 'Javnosti, odpravljanja posledic 'sreč in osebnega dopolnilnega ..a. Zakon naj bi za kršitelje predrli visoke kazni - najmanj 1 mili-jJ1 tolarjev za pravne in najmanj >1-00(1 tolarjev za fizične osebe. 's>i, ki delajo na črno pa hkrati pjemajo kakršnokoli obliko drsite denarne pomoči, bodo to 'koj izgubili. V ministrstvu napredujejo, da bo po sprejemu za-jjha potrebno zagotoviti učinkovit ,'dzor. Ob uvajanju tega zakona ptiišljajo še o uvedbi ukrepov, ki j! sedanje naročnike dela na črno ?Podbujali, da bi se odločali za [-,e> ki delajo legalno. IZLET NA DEBELO PEČ pi^OVO MESTO - Planinska sku-■Jta Krka organizira v soboto, 19. (jPtcmbra, izlet na Debelo peč ljT*l5 m). Zbor bo ob 6. uri pred BFavno stavbo Krke v Ločni. Cena Sja je 1500 tolarjev za odrasle in 1^0 za otroke. Prijavite se lahko do 18. septembra, v Oddelku za f?Pih in rekreacijo, telefon 2537 : L*2 537). Izlet bosta vodila Franci ttrak in Tomaž Gregorčič. JUBILEJ NAJMLAJŠE PARTIZANSKE BRIGADE Prvič frontalno proti Nemcem Ustanovitev XII. brigade in njeni pni boji ter osvoboditev ozemlja ob Savi 24. septembra praznuje najmlajša slovenska brigada, imenovana 12. SNOUB (Štajerska), 55. obletnico ustanovitve. Ustanovljena je bila v Mokronogu. Formirana je bila iz delov Šlandrove in Gubčeve brigade ter številnih novih borcev, zlasti iz Novega mesta in ostale Dolenjske, ki so se množično vključevali v novoustanovljeno brigado. Imela je pet bataljonov in bila vključena v 15. divizijo NOV in POS. Prvi poveljnik 12. brigade je postal Radomir Božovic;Raco, politični komisar pa Alojz Žokalj-Džidži. Brigada je štela okoli 1500 borcev in bork in je bila številčno in vojaško opremljena odlična udarna moč. Njena bojna pot seje začela najprej s prebojem do Save, ki je trajala od 25.9. do 19.10.1943. Poveljniki so bili mladi, nekateri še brez večjih vojaških V SPOMIN NA USTANOVITEV BRIGADE - V noči na 10. september pred 55. leti je glavni štab NOB in POS izdal ukaz za ustanovitev novih slovenskih brigad. V topliški in Straški dolini se je želelo veliko prebivalstva vključiti v partizanske vrste, zato je bila z odlokom glavnega poveljstva ustanovljena 8. brigada, ki je dobila ime po velikem Slovencu Franu Levstiku. Njen prvi zbor je bil pred 55 leti pred zdraviliščem v Dolenjskih Toplicah. Brigada je imela takrat 4 bataljone in je štela čez 1200 partizanov in partizank. Tako je v petek pred zgradbo zdravilišča v Dolenjskih Toplicah - na pročelju katere je vzidana spominska plošča o ustanovitvi brigade - 7-članska delegacija položila spominski venec, spominska slovesnost pa bo letos na Primorskem, kar je želja Primorcev, saj se jih je veliko borilo prav v tej brigadi. (T. Virant) NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kako se po latinsko reče Martin? (Nagrada usnjena košarkarska žoga.); Katere znamke avtomobilov servisirajo in prodajajo v Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica? (Nagrada potovalna torba.) Odgovore je treba do sobote, 19. septembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 30. avgusta sta Franc Modrijan z Laz v TUhinju in Jožica Grivec iz Radovljice. izkušenj. V spopadih s sovražnimi nemškimi patruljami seje izkazala že 27.9.1943. Tako je brigada poskušala zavzeti postojanko na Bučki, kar se ji ni posrečilo, je pa akcija zelo odmevala v krogih nemških poveljnikov. Napadla je tudi obmejno utrdbo s 30 obmejnimi vojaki ter jih pognala v beg. Na odseku proge med Kresnicami in Sevnico je brigada izvedla še izredno akcijo, ko so partizani minirali progo in sta ava železniška vagona zletela v zrak. Seveda je bila 12. brigada v središču divizijske bojne razporeditve. Njen cilj je bil Boštanj. Naši borci so ga sicer zavzeli s tem napadom, prodrli pa so do same Save ter tako izvršili nalogo, čeprav naša ofenziva ni bila popolnoma uspešna. Že v oktobru 1943 je prišlo do nemške protiofenzive, kjer so se naši borci srdito bojevali in bili težke boje v Št. Janžu (11. do 12.10.1943). Sovražna posadka v Šentjanžu je imela 23 mrtvih, 52 ranjenih, 6 pa jih je bilo zajetih. Tudi na partizanski strani je bilo nekaj žrtev. Borbe 1. bataljona so bile pri Tržišču, kjer je naša enota ubila, ujela ali ranila 15 sovražnih vojakov, bataljon pa je prekoračil mejo pri Krmelju in tako prodiral spet proti Boštanju. Takšen je bil torej glavni “ognjeni krst” 12. brigade. Težko je opisati vse težke boje, blokade in predvsem domobranske in nemške postojanke v Novem mestu decembra 1943, kjer je 12. brigada intenzivno izvajala vojaške operacije skupno z ostalimi brigadami 15. in 18. divizije. Številčno stanje v tem obdobju je padlo na 500 borcev in bork, ven- VABILO V MOKRONOG Skupnost borcev 12. brigade vabi vse borce in borke brigade, svojce umrlih borcev in prijatelje na srečanje ob 55. obletnici ustanovitve 12. brigade, ki bo v soboto, 26. septembra, ob 11. uri v Mokronogu. Po kratkem programu bo tovariško srečanje. Skupnost borcev 12. brigade Silva Homan VELIKANKE - Marija Jenič (na fotografiji) je na vrtu ob zidanici na Pildihpri Gabrju pridelala velikanske plodove. “Eni pravijo, da so bučke, jaz jim pravim kumare, "je povedala Jeničeva. Kakorkoli že je, drži, da plodovi merijo tudi po 137 cm. (Foto: L. M.) V nedeljo, 13. septembra, smo se za vedno poslovili od Silve Homan iz Šentjerneja, upokojene računovodkinje osnovne šole Šentjernej. Kot mlado dekle se je Silva med prvimi zaposlila v porajajoči se Iskri. Delala je v proizvodnji in ob delu končala srednjo ekonomsko šolo. Pri nas na šoli se je zaposlila leta 1971 in ostala skoraj 19 let, do upokojitve. Še danes je cenjeno njeno strokovno delo, občudovanja pa je vreden njen odnos do ljudi, do življenja. Znala se je spoprijeti tudi z boleznijo. Čeprav je bila le-ta huda, jo je Silva premagovala, obogatena z mnogimi izkušnjami. Znala si je prižgati svetle lučke na svojem obzorju, ki so ji kazale cilje, za katere je vredno živeti. Bila je tudi velika ljubiteljica narave. Svojstveno jo jc sprejemala, občudovala in doživljala v najbolj drobnih skrivnostih. Njena tenkočutnost do narave se je kazala tudi v odnosu do ljudi. V njej ni bilo zlih misli in to smo cenili vsi njeni sodelavci. V stiskah smo se radi zatekli k njej po kanček življenjskega optimizma. Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka... In če so ti spomini čisti, živijo in umirajo z nami. Sodelavci dar so se izkristalizirali močni bojni bataljoni. Mineva 55 let od opisanih dogodkov, ko so se partizanske enote prvič v 2. svetovni vojni postavile frontalno v bran veliki nemški sili z nalogo, da osvobodijo del domačega ozemlja, priključenega veliki Nemčiji. Partizanske enote so torej delovale na območju med “mejo” in Savo, od koder so bili naši ljudje izseljeni v Srbijo, Šlezijo in Hrvaško že leta 1941. Novi naseljenci so bili nemški Kočevarji in drugi. Partizani so se bojevali proti Nemcem in slovenskim domobrancem pa tudi proti tujim prebivalcem, ki so bili dobro oboroženi, dobro organizirani in zelo sovražni. Čeprav partizanom ni uspelo obdržati osvobojenega ozemlja do Save, so večkrat poskušali z vdori na to ozemlje, tudi v letih 1944 in 1945 (Polšnik, Radeče, Sv. Križ). Demarkacijska črta ni bila več tisto, kar je bila na začetku, ko so bili na eni strani Italijani. Naši borci so uspešno to mejo krhali z vpadi, z odstranjevanjem min in zaprek pa tudi z uničevanjem orožniških postojank in karavel. Za uspešno osvoboditev tega predela Slovenije ima največ zaslug 15. divizija, od njenih manjših enot pa 12. brigada. Ob 55. obletnici ustanovitve brigade in njenih uspešnih bojev na območju Mirnske doline gre vsem nekdanjim pripadnikom teh enot pa tudi ljudem iz teh krajev vsa hvala in zahvala. ALKN-VOJM1R ŠTOK Primorska graditeljev mesta ni pozabila Srečanje brigadirjev NOVA GORICA - V soboto, 10. septembra, so se kljub deževnemu dnevu proti Novi Gorici vrstile dolge kolone avtomobilov in avtobusov nekdanjih brigadirjev, graditeljev temeljev tega mesta. Prišli so tja, ker jih je gnala notranja sila, ki po toliko desetletjih v njihovih srcih še ni ugasnila. Prišel je tudi najstarejši brigadir 86-letni Novo-meščan Lojze Mahanje, nekdanji komandant MDB Jožeta Lacka. Dejal je: “Preden zatisnem oči, bi rad še enkrat videl sončno Primorsko in moje mesto, ki sem mu prostovoljno daroval svoje mladostne moči. Takšnega idealizma, ki smo ga imeli mladi takrat, najbrž ne bo nikoli več.” Prišli so graditelji “Goriškega lijaka”, železniške proge Sežana - Dutovlje in udeleženci mladinskih delovnih akcij, ki so potekale kasneje. Ker je deževalo, je bila proslava v Primorskem narodnem gledališču. Bilo je nadvse slovesno, ko sta brigadirje pozdravila novogoriški župan in nekdanji brigadir ter predsednik države Milan Kučan. Združeni pevski zbori Primorske, goriški pihalni orkester in umetniki - nekdanji brigadirji so dali proslavi spoštljivost in priznanje, da Primorska še danes ceni nekdanje brigadirje. Takratnih brigadirjev, danes že močno ostarelih mož in žena, tudi novi čas ni predrugačil. Na svojo prehojeno pot gledajo s ponosom in zadovoljstvom. T. VIRANT DVE NOVOSTI - V idiličnem okolju Kendovega dvorca v Spodnji Idriji je novomeški Revoz v ponedeljek predstavil letošnji Renaultovi novosti: prenovljeno laguno in novega tvvinga, glavno ta, ki jo te dni praznujejo po celi Evropi, dvorišču Kendovega dvorca. (Foto: A. B.) GRAND VITARA - Avtoservis Murn, pooblaščeni prodajalec vozil Suzuki v Novem mestu, je konec prejšnjega tedna pripravil predstavitev grand vi-tare, prenovljenega terenskega vozila znanega japonskega proizvajalca avtomobilov in motornih koles Suzuki. Ta izjemni avto z zmogljivostjo terenskega vozila in udobnostjo limuzine je bilo moč tudi preizkusiti, pri Juretu Murnu (na fotografiji) pa ga je moč tudi kupiti, kot ostala vozila iz Suzukijevega programa. Njegova cena je od 4,2 do 4,6 milijona tolarjev. (Foto: A. B.) ZADNJI KROŽEK o turizmu na podeželju je bil za območje Kostela minuli četrtek v Studiu za zdravje in lepoto Stanka Nikoliča, ki je prisotne seznanil s svojim delom in jim razkazal studio (na fotografiji). Udeleženci so se dogovorili, da se bodo v bodoče še sestajali, saj se morajo sproti dogovarjati, kako zadovoljiti vse turiste, ki prihajajo na to območje v vedno večjem številu. Tako je imel letos Ivica Zdravič iz Brsnika kar 2500 gostov, ki mu jih je posredovala hrvaška turistična agencija, za prihodnje leto pa jih kar napovedujejo 5000. (Foto: J. Primc) NASTOP IZ HINJ - Te dni, ko se je ozračje ob večerih pošteno ohladilo, je bilo preteklo soboto, 12. septembra v vinski kleti žužemberškega gradu prijetno, kajti nastopila je dramska skupina kulturnega društva Hinje s komedijo Nevesta iz Amerike. V znanem ambientu vinske kleti so dekleta izvrstno odigrale predstavo in dokazale igralsko nadarjenost. Skupina je dobila že vabilo na naslednjo gostovanje, in sicer na Igu pri Ljubljani. Na sliki: Mlade igralke na odru. (Foto: S. M.) GENERACIJA 63 - Po zaslugi Žarka Tintorja in Renate Žagar iz Brežic se je 12. septembra v Brežicah zbrala osnovnošolska generacija letnika 63 ob 20-letnici valete. Ob sprva kar nekaj plašnih pogledih in bolj redkih vprašanjih, kdo je kdo, se jc razvil prijeten večer v sproščenem klepetu, ponovnem medsebojnem spoznavanju, oživljanju spominov in plesu ob glasbi Dua Plus. (Foto: Rožman Brežice) ff©DD®[pGaž® • gg}Oa)n[miow®®GB • ©Dote® • (&®[p0@fl • t?@[p®[FG®g® • 'g®[iD0[raD0\!y®sftfl • ®0q0s® • gO®[pD©[ v Življenjska zgodba Anton Jug se je rodil 7. aprila 1878 v Solkanu pri Gorici. Starejši brat Andrej je končal univerzo na Dunaju, se poročil z neko Čehinjo in bil v službi pri nekem slovenskem ministru v Beogradu. Verjetno je študiral tudi Anton, vendar je hči Mira menila, daje bil po poklicu lesni tehnik, druga hči Dragica pa je povedala, da je štiri leta delal v Franciji. Nekateri Suhokranjci so mi zatrjevali, da je celo študiral za duhovnika. Med 1. svetovno vojno je bil vojak na soški fronti. Njene posledice so bili gnojni tvori, ki jih je imel pogosto. Povojni bi se lahko vrnil domov, pa ni hotel pod Italijane, tako tudi niso dobili nobene vojne vojne odškodnine za izgubljeno premoženje. Znašel seje kot mnogi Primorci med begunci. V begunskem taborišču v Strnišču pri Ptuju je srečal Ano Durjava iz Gorice, ki je bila tudi begunka. Rojena je bila leta 1886 v Gorici in je bila edinka goriškega sodnika, njena mati pa je bila celo plemiškega rodu. Eden od njenih bratov je bil lastnik devinskega gradu, ki pa ga je zaradi zadolženosti prodal že pred 1. svetovno vojno. Ana Durjava in Anton Jug sta se 1920. leta poročila v cerkvi v Lovrencu na Dravskem polju. Leta 1921 se jima je rodil sin Igor, ki je umrl še kot dojenček, 1922. hči Mira, 1923. pa hči Dragica. Ker so begunsko taborišče razpustili, se je mlada družina zatekla k Jugovi sestri Ani v Dolenjo Staro vas pri Šentjerneju. Anton Jug naj je sicer imel obljubljeno službo v Zagrebu, a preden jo je nastopil, je za njim prišla “karakteristika” in s službo ni bilo nič. Zaradi revščine in nerazumevanja med zakoncema je zapustil družino in se preživljal s slikanjem, predvsem v Suhi krajini. V Šentjerneju je narisal le dve sliki v Majzljevi gostilni. Obstajala je tudi spominska knjiga, ki jo je Jug poklonil nekemu dekletu v Dolenji Stari vasi, vanjo pa je narisal podobo vasi in zapisal verze: “Oj rodna vas, domača vas, kako si meni mila, tudi tebi, drago dekle, naj bo vedno draga domovina.” Slikarja Antona Juga se v Šentjerneju ne spominjajo več, mnogi pa se še dobro Jugovih žensk, ki jim življenje i bilo lahko. Od tete Ane so se najprej preselile v nizko, s slamo krito najemniško hišo, ki je bila zadnja v vasi ob poti proti1 Pleterjam. Preživljale so se z ročnim delom. pomagal pa jim je tudi očetov L . * » ' lil • v. srat Andrej z oblekami za očeta Antona in denarjem (200 diif mesečno za stanarino), pa tudi slikar jim je poslal ali prinesel, kadar je kaj zaslužil. Domov je prihajal le ob največjih cerkvenih praznikih. Hčeri sta se ga v resnici bali, čeprav brez razloga, saj jima mati o njem ni nikoli povedala nič lepega. Med drugo vojno so se Jugove ženske mode rale preseliti v gostilno pri Jan-škoviču, kjer je Ana Jug 6. aprila 1943 umrla., Po njuni smrti sta se Dragica in Mira Jug zatekali k teti Ani, takoj po vojni pa je Mira odšla za gospodinjsko pomočnico k Durjavovim v Šentjerneju, kjer je ostala do svoje smrti, Dragica pa za gospodinjsko pomočnico k Golobovim v Ljubljano. Obe sta bili v šoli odličnjakinji. Dragica je po očetu podedovala zunanjo podobo, obe veselje do knjig, Mira pa tudi dar pripovedovanja in strast do potovanja. Očeta sta nazadnje videli marca 1942. Ko je bil doma 1941 in je mama jamrala, da je bolna, je povedal, da je bil tudi on v bolnici. Za datum s Za datum smrti sem Dragici povedala šele jaz. Nista vedeli za zadnje dni njegovega življenja niti za njegov grob ~ 'im rekla It Mira je Durjavovim rekla le, da je bil “en vandrovec” in ga tudi v svojem dnevniku, ki gaje redno pisala, ni omenjala. Povedala jim je tudi, daje bil kar naprej brez službe, ker je bil napreden. Vedela je, daje bil oče slikar, in si je šla 1966, ko so spet odprli Obrščakovo gostilno, pogledat njegove poslikave, pa so rekli, da ne vedo, kdo jih je narisal. Dragica še tega ni vedela. Podatke o Jugovem življenju pred L svetovno vojno še iščemo preko znanca iz Nove Gorice, vas pa, dragi bralci, še enkrat prosiva, da nama_ali pa kar Dušanu Štt Štepcu na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu sporočite morebitne nove podatke o njegovem življenju in delu. LJUDSKI SLIKAR ANTON JUG Še živi spomini na slikarja “vandrovca Slikarja se spominjam še iz svojega otroštva in med nami, Suhokranjci, je spomin nanj še zelo živ. Ko sem v Dolenjskem listu septembra 1997pisala o gostilni Pajčna pri Zagradcu, kjer je Jug poslikal gostinsko sobo, mi je mati sedanjega lastnika Verona Murn o njem pripovedovala zanimive stvari. Nekako v istem času je nanj naletel tudi soavtor tega prispevka, Dušan Štepec iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, ko je pripravljal svojo diplomsko nalogo. Združila sva moči, on je slikarja obdelal po strokovni plati, jaz pa sem raziskala njegovo življenje. Najina raziskava še ni zaključena in pozivava vse, ki bi lahko razširili in poglobili vedenje o Antonu Jugu, da se oglasijo in nama pomagajo. Anton Jug, ljudski slikar, je slikal na širšem območju med vasmi Veliki Gaber, Sela Sumberk, Muljava, Ambrus do Zagradca in Ajdovca med leti 1926 in 1942. Do sedaj poznamo 51 lokacij njegovih del. V ljudskem stenskem slikarstvu srečamo predvsem slike na suh omet, zelo redko na svežega. Tako je tudi pri Jugu. Na Dolenjskem se je ta vrsta poslikav razširila po prvi tretjini 19. stol., na začetku našega stoletja pa je začela počasi zamirati, toda dokončno ni zamrla nikoli. Jugovo ime najdemo zapisano le redko. V kroniki župnije Sela pri Šumberku, kjer je v letih 1933 -1934 opravil nekaj obnovitvenih del v tamkajšnji župni cerkvi sv. Janeza Krstnika, je tedanji župnik o njem zapisal: “V času brezposelnosti se je tukaj oglasil deloma akademsko izobraženi slikar Anton Jug, rojen v okolici Gorice, stanujoč v Šentjerneju 17, razumen, skromen in pošten, kolikor smo ga tukaj spoznali.” Za plačilo 2078 din in hrano je očistil in obnovil cerkvene oltarje, prižnico, križev pot, cerkvene klopi, preslikal in preuredil je božji grob, prepleskal cerkvena vrata, okna, omaro in zakristijo, železno ograjo na koru in železna vrata na pokopališču ter obnovil dva stara lesena kipa angelov. Njegovo ime je omenjeno tudi v kroniki župnije Ajdovec, kjer je tamkajšnji župnik leta 1934 zapisal, da naj bi ljudski umetnik obnovil vse štiri vaške kapelice, ki so jih vaščani zgradili za potrebe procesij sv. Rešnjega telesa. V kroniki gasilskega društva Šmihel pri Žužemberku je župnik Alojz Zupanc, ki mu je priskrbel marsikatero delo, zapisal, daje Jug na fasadi novega gasilskega doma naslikal podobo sv. Florijana. Jugove poslikave v Suhi krajini Če sledimo časovno določenim Jugovim poslikavam, seje ta zanimivi ljudski slikar po našem območju pomikal takole: Leta 1926 je poslikal Jurčičevo sobo v gostilni pri Obrščaku. Narisal je podobo desetega brata in zanimivejše osebe iz prvega slovenskega romana: Lovra Kvasa, gospoda Dolefa ter Krjavljevo kočo in zakopani zaklad, Obrščakovo gostilno pa tudi Jurija Kozjaka, kloštrskega Žolnirja, Jurčičev portret, njegovo rojstno hišo in podobo Bleda. Od tam je šel na Pajčno pri Zagradcu na Dolenjskem, kjer je v gostinski sobi narisal nebeškega Očeta z dvema angeloma in podobo svete Trojice, pod njo pa slikarjev portret in tudi krčmarico. Slike je opremil tudi z verzi, ki hvalijo vino in to gostil- delal na Sušici pri Muljavi, kjer je pri Koširjevih narisal sv. Florijana in pod njim pustil inicialko J in letnico poslikave 1932. pa ga zasledimo spet v Velikem Gabru. Pri Sumraki je narisal sv. Florijana; pri Flladetu pa sv. Florijana in prizor konjske kupčije. Isto leto je v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Selih pri Šumberku narisal sončno uro. Leta 1933. ga najdemo v Drašči vasi, kjer je v vaški kapelici narisal dva angela, ki nosita trak, in božje oko. Naslednje leto je v Trebežu pri Muljavi na Bošte-tovi domačiji narisal sv. Florijana, na Kitnem Vrhu je pri Žganč-kovih narisal brezijansko Mater božjo, pri Kolarjevih lurdsko Mater božjo, pri Urbanovih pa sv. Anton Puščavnika. Istega leta (in v presledkih do 1936.) je v Ajdovcu v kapelici narisal sv. Mater božjo, meniha (ali duhovnika?) ter dekorativno poslikal strop. V letu 1935 je delal v Velikem Gabru v Jerajevi gostilni. Narisal je podobo Bleda, prizor, ko mož nosi križ in na njem svojo ženo, ter napis na zunanjščini gostilne. V letih od 1937 do 1939 je na Malem Lipovcu poslikal Kužniko-vo kapelico in v njej narisal dva lebdeča angela, ki nosita v rokah cvetlični trak ter cvetlična lončka. Naslednje leto je v Dol. Selcah pri Kozjeških naslikal sv. Florijana, 1938 pa istega svetnika na novem gasilskem domu v Šmihelu pri Žužemberku. 1939. leta je na Grintovcu pri Martinkovih obnovil freske v notranjščini kapelice, v letu 1941 pa ga najdemo v Pod-borštu pri Šentvidu pri Stični. Pri Pangercu je narisal več stvari: na steni lovski prizor in morsko deklico, na platnu z oljnimi barvami pa Bled z okolico in grad Mira-mar. Zadnje leto svojega življenja, to je 1942.,jedelalvGombišču pri Godnjavci, kjer je narisal Mater božjo z Jezusom v naročju, sv. Florijana, sv. Antona Puščavnika in sveto Družinot na Plešivici nad Šmihelom pri Žužemberku pa je prenavljal gotsko cerkvico sv. Katarine, ki sojo Italijani dva meseca po njegovi smrti zažgali. Umrl je prav na Plešivici 11. januarja 1943. leta. V naslednjem letu je delal v Šentjurju pri Velikem Gabru, kjer je poslikal kužno znamenje. Na njem je narisal sv. Florijana, Antona Puščavnika in sv. Roka ter Mater božjo z Jezusom, mesto Jeruzalem in sv. Jurija. V Ambrusu je na cerkvi sv. Andraža narisal sončno uro. V 1929. letu je v Volčji Jami na domačiji pri Martinovih naslikal sv. Florijana, na Valični vasi pa na kužnem znamenje sv. Florijana, sv. Jožefa z Jezusom, sv. Martina in sv. Frančiška. Naslednje leto je Škerlovi trgovini narisal napis in roko, ki vabi, na Orlovi gostilni, danes Pri Matjažu, pa vinsko trto z grozdjem, tehtnico in par konj. Na zagraškem župnišču je narisal sončno uro, v Žitnikovem domu pa je poslikal kulise. Žaradi rušenja nekaterih objektov in beljenja je žal nekaj gradiva za vedno izgubljenega. Osebna pričevanja o slikarju O slikarju Antonu Jugu vedo posebno starejši Suhojkranjci še pripovedovati, vendar se ga spominjajo le iz zadnjega obdobja njegovega življenja. O njem pripovedujejo podobno kot Verona Murn iz Pajčne v Malih Rebrcah. Knjimjeslikaija 1926. leta pripeljal šmihelski župnik Zupanc, da jim je poslikal gostinsko sobo, ko je končal delo v Obrščakovi gostilni na Muljavi. Takole nekako se ga spominja: Kadar ni delal, je veliko bral in lepo pripovedoval, tudi po tri ure. Posebno otroci smo ga silno radi in z odprtimi usti poslušali. Znal je več jezikov, in kadar sta se z župnikom Zupancem kaj zaupnega pogovarjala, sta se po latinsko.” Tudi Marija Ilovar iz Obrščako-ve gostilne na Muljavi se ga spominja po istih stvareh, dodaja pa še, daje v nahrbtniku nosil knjige, tudi v tujih jezikih. Kadar ni delal, je po cele dneve ležal na seniku in bral. Njen brat Tine Tekavec se ga spomni, da je hodil naokrog kot “zašmiran berač”, da je potreboval očala z močno dioptrijo in je rad kadil. Bil je zelo pameten in se je jezil: “Še slovensko ne zna, pa kar čveka, pa čveka, pa nič ne izčveka.” Jože Šraj, Gačnikov z Doba, se spominja, da je Jug rad grizljal sladke koreninice in jedel surove gobe. Zelo dobro je poznal okoliške kraje, poti in brezpotja. Poslikave, ki časovno še niso opredeljene Slikar Jug je, zapisano po abecednem redu, delal še: V Ambrusu je na trgovini P. Mikliča njegov napis Klavnica, na trgovini A. Vidmar-ja napis Trgovina z mešanim blagom, kar je sedaj prebeljeno, na Vidmarjevi gostilni je naslikana roka, ki kaže proti stranišču, na gasilskemi domu pa je narisal sv. Florijana. Na Dobu je v vaški kapelici narisal dva angela in božje oko; na gasilskem domu pa sv. Florijana. V Gorenjem Podšumberku je v Žongrovi kapelici upodobil dva angela, ki držita napisni trak, v Hrastovem Dolu pri Žingerji sv. Florijana, na Kamnem Vrhu pri Ratanovih pa imajo še sedaj dva prta, izvezena po Jugovih predlogah. V Grmovi kapelici je narisal dva lebdeča goloba na zunanjščini vhodne stene. V Malih Dolih je pri Debevcu narisal sv. Florijana, v Podborštu pri Dobu pri Skobčevih pa sv. Florijana in Antona Puščavnika. V Radohovi vasi je v gostilni Bokal narisal podobo Bleda in vas Breg pri Velikem Gabru, v Selu pri Radohovi vasi na Semenarni vrtnarja, na vrtnariji Markovič pa je upodobil več vrtnarjev in vrtnaric. Na Selih pri Šumberku je v Špajevi kapelici narisal dva angela, ki nosita napisni trak, v Sušicah pri Muljavi pri Mežnari sv. Florijana in Antona Puščavnika, v Šmihelu pri Žužemberku pa je na pokopališkem križu vklesal in pozlatil črke. Na Valični vasi je “pri Škacet” narisal sv. Florijana, v Velikem Gabru v gostilni Jerlah pa Hla-detovo domačijo na Pristavici, prizor, ko mož nosi križ in ženo na njem, in vas Sela pri Šumberku, ki pa je prebeljena. V Velikem Gabru je pri Žefranu narisal sv. Florijana, ki je tudi prebeljen, v Zagradcu na Dolenjskem je na Anton Jug - izsek iz njegove poročne slike “Bil je srednje velik in plečat. Imel je dolge, posivele in nikoli počesane lase. Hojo je imel težko, zato je imel ob sebi palico grčav-ko, na katero se je opiral. Bil je vandrovček brezdomec. Kjer je delal, tam je imel tudi hrano in stanovanje, navadno v hlevu, seniku ali na kozolcu. Enkrat je bil pri nas celo leto. Kadar je prišel kasneje mimo, si je kar sam našel prenočišče. Hodil je v dolgi, zanemarjeni suknji, na hrbtu je nosil nahrbtnik, čez ramo pa iz blaga narejeno malho. V tem je nosil vse svoje premoženje. V malhi predvsem čopiče, barve in vse, kar je potreboval za slikanje. Pri delu je bil zelo natančen in ni maral radovednežev, posebno ne otrok, ki so ga klicali stric. Najprej je narisal vse po lastni zamisli z bukovim ogljem, potem pa barval. Za plačilo je dobil tudi denar, pri nas je za poslikavo gostinske sobe zaslužil 1000 din. velikimi žepi. Na eni strani je intfj čopiče, na drugi pa krpe in barve Tudi o njegovih zadnjih dne) življenja je znala največ povedi Murnova s Pajčne: “Zbolel je na Plešivici. ObnA ljal je cerkvico in stanoval p® Hočevarjevih na št. 6. Župn>‘ Zupanc je že priskrbel propustn1' co, da bi ga odpeljali v partizan sko bolnico, pa je v treh dne* umrl. Pokopal ga je on z vse® umri. roKopai ga je on z u-spoštovanjem desno tik ob n®?' vašnici. Dostikrat je še kasitej1 L r\ nriinnl ln/šbrt no niurtAl/Člt JUGOVO DELO NA MUUA VI - Ena od poslikanih sten v Obrščakovi gostilni. kdo prižgal lučko na njegove® grobu, vendar o grobu danes ® več sledu.” L, MCUU. O Jugovem bivanju na Pleši'-11' so mi pripovedovali tudi Jane’ Pečjak, Janez Hočevar in Ante’ Pečjak iz te vasi. Pravili so, daj1 znal narisati vse tako, kot je bil® Rad je pomagal ljudem tudi a* polju in pri živini in hodili so gj poslušat, ko je pripovedoval zgo® be pozno v noč. O Jugu so ohranjene nekate® anekdote, kot je npr. tale, kijof povedal Jože Sinjur iz Gorenj* vasi. “Slikar Jug je nekoč prišel d* bogatega kmeta in ga vprašal, ® želi, da mu naslika fresko na hiš® Kmet mu odgovori, da lahko ne* eno, ampak celo tri, vendar p®1 pogojem, da bo pod njimi napi*® no besedilo veljalo za vse ® freske. Slikar na to pristane in O1 fasado hiše nariše: utopljene* noseče dekle in gospodinjo, ki j peči jemlje preveč zapečen krni1 Pod freske je Jug napisal: Pf£ pozno ven vzeto!” Zanimivo je, da nihče od prič®' valcev ni vedel, da je bil poro#* in oče dveh hčera. Tudi jaz sem ® to zvedela šele od Verone Muf ki je povedala, da je bila njeg0'1 žena učiteljica v Šentjerneju. P°' prašala’ sem po njej ravnate!) šentjernejske osnovne šole, Pavl® ta Turka, ki je prav kmalu izvede daje bila v resnici vzgojiteljica.* pa nikoli v kraju ni opravljala tef poklica. Peter Durjava, ki živ( Ljubljani, mi jc povedai, da J' i---va hčerka Mira pred nek* * imrla pri njegovem bratih I vu > Šentjerneju, njena sest® Dragica pa še živi in biva v dot® starejših občanov v Ljubljani. . Ta me je rada sprejela in tu® podpisala izjavo, s katero mi d® voljuje, da lahko raziskujem tovo življenje. Posodila mi je tu11 edino fotografijo (poročno)." kateri vidimo ljudskega slikal) o Juga v najboljši življenjski moči' f pomočjo Dragice Jug in DufJ* * vovih iz Šentjerneja mi je usp®J \ sestaviti tudi njegovo življenj*®1 zgodbo, objavljeno v okvirju. . IVANKA MESTNJJ * DUŠAN ŠTEPP ® M&i« s&ffihm©sft5 vdHilfc Milan Erjavec iz Kitnega Vrha pravi, da je Jug večkrat prihajal v njihovo hišo. Kadar ni bilo nikogar doma, se je ulegel kar pod hruško in zaspal, sicer pa je pri njih vedno dobil prenočišče. Postlali so mu v hiši. Bil je zgovoren mož. Pri njih je na zatrepno fasado naslikal brezjansko Marijo. Oče se je zaobljubil v ujetništvu v Rusiji, da jo da narisati, če se srečno vrne. Freska ima še vidno letnico 1934. Jug je bil dalj časa tudi v Zagradcu, kjer je za novi Žitnikov dom poslikaval kulise. Takrat je bila pri svojem stricu župniku Grčarju tudi dvanajstletna Slavka Podboj iz Cviblja v Žužemberku, ki se slikarja spominja: “Platno je kupil stric, neki mizar ga je vpel v les, da ga je Jug lahko poslikal z obeh strani. Risal je v velikih zamahih, pri delu pa je hotel biti sam. Takrat je oblekel veliko pelerino brez rokavov z Rana ura ■ zlata utf Že naše babice in dedki so z®' reči: “Zjutraj se dan lovi.” likokrat ga večina od nas res 1®\ hitimo v službo, po opravkih, hiti®) v šole in otroke vozimo v vrtfj Ozrite se zjutraj okrog sebe in op’ zujte, ali so ljudje napeti zaradi ® glice, pomanjkanja časa in obv® nosti. Kakšen je smisel jutranja hitenja, kakšna je končna posled1) le-tega. Obstaja zelo dober in e®! staven recept za premagovanje P tranjih napetosti: vstanite zelo , daj, premagajte čas, tako da bo ( na pretek, tako da boste celo stoP kaj dobrega samo zase. Po stari kitajski modrosti je ju®, nji čas med 3. in 5. uro zlat čas,, posebej za pljuča, kar pozitivno VF va tudi na vse ostale notranje otf ne. Takrat je priložnost, da preZ® čite stanovanje, še posebej v dn^ ko je zrak čez dan umazan. Zjnl®? i prebuja, večina ljudi sjj energije so pomirjene in na zet®!) prihaja več čiste, pozitivne enerp! Vsakodnevni redni jutranji n1' vam bo počasi povrnil ogrci®! moči. Tudi človeško bitje je narave, naravi pripadamo in naf>i nas hrani. Ravno zato moramo t® prisluhniti naravi. Ali ste že k® prisluhnili, ob kateri uri pojejo p® lini? . VERONIKA DIV PSflDOlFftfflŠ® • SSEJOOOTfODTOgttS • @03fe® • (S®[pQ®0 • 17®[p®FttaŠ® • g®0TlD[MlSw®®'50 ©Dote® • (S®[po©o potep po Andaluziji Sladka bikova smrt v koridi Včasih sem se čudila, kakšen ,rup zganjajo varuhi živali zaradi nekaj bikov, ki jih pokoljejo Špan-Cl- Sele na kraju dogajanja sem poznala, kakšne razsežnosti ima-1° te prireditve. Najboljše in najbolj znane koride so res v večjih mestih, ,0da kakšno montažno premore 'ako rekoč vsaka večja vas. Biko-wrbe poleg tega niso samo ob kakih praznikih, kot bi kdo mislil, ktnveč vsako nedeljo. Na vsaki od kh prireditev pokončajo šest bikov: Vsak od treh toreadorjev se spopri- z dvema bikoma. Zagovorniki bikoborb sebi v °Pravičilo pravijo, da se bikom v Primerjavi z ostalim govedom kar “°bro godi. Bikci, ki jih pitajo za riezke, na primer nimajo nič od rinjenja. Samo jedo in poštene krave ne vidijo nikoli, kaj šele, da ?ijo ovohali. Koridi namenjene rivali pa živijo na prostosti, se Pasejo in se po volji naužijejo sPolnih radosti. In konec? Izbire ■Bntajo. Smrt v klavnici ali smrt (■Benda cela borba ne traja več k°t 10 minut) v koridi. Morda '■Bajo prav, toda razlika le ostaja, obijanje zaradi nuje, da bi dobili ■■fano, se razlikuje od smrti pred Množicami, ki zmagoslavno vpije, fh tem ni pomembno, da tudi biki l?; koride končajo na naših krožnikih. Če povem po pravici - še riekaj dni sem pazljivo izbirala “rano, da ne bi po naključju naletela na goveji zrezek. Ker je bil dopust prekratek in ^ndaluzija prevelika, je zmanjkovalo časa, zato sem si bikoborbe gledala kar v Torremolinosu. Korita je tu slabša in tudi manj gledalcev sprejme, zato pa je vstopnica veliko cenejša. Stala je 4.500 Peaet za odraslo osebo, ker nismo ^eli najdražje. V kaki “boljši” koridi bi nas najslabše mesto v koridi stalo vsaj 7.000 pezet. Krvava veselica Počutila sem se kot na kakšni vcčji in pomembnejši vaški veseli-Cl' Začetek bikoborb je naznanila 8°dba na pihala, ta v Torremolinosu je bila nekoliko razglašena in je igrala tudi pozneje v točno določenih trenutkih. To, da borbe potekajo po pravilih, ki so jih Spanci pred davnimi leti spisali v Rondi, sem že vedela, natančneje pa sem se s potekom borbe seznanila pred hotelsko televizijo. V Španiji je bikoborba kar pogosto na televizijskem programu. Pomembnejših borb se v vsakem mestu udeležujejo pomembni ljudje, tistih v Madridu tudi kralj in člani kraljeve družine. Zdržali smo tri mrtve bike, pri četrtem je naša družina zapustila prizorišče. V tem času smo lahko spoznali, da je, če je toreador res dober, res mogoče nekaj začutiti in doživeti ob spretnem poigravanju človeka z živaljo. Venezuelec Otto Rodriguez, prvi bikoborec, je bil v vsakem primeru začetnik in nič športnega, kaj šele umetniškega ni bilo v njegovi borbi z bikom. Morda bika ni znal utruditi ali pa je imel smolo, daje dobil posebno trdoživega - nikakor ga ni mogel ubiti. Šele s tretjim vbodom je žival pokončal, ta mesar. Sprva mi je šlo na bruhanje in bi skoraj ne zdržala, toda med drugo borbo je bilo že bolje. To je bila, kot se je izkazalo, predvsem zasluga KO SE ČLOVEK IGRA...- Toreador David Vilarinjo je dodobra razdražil žival. Vsak toreador ima v koridi vrsto pomagačev, ki skupaj z njim dražijo bika in v kritičnih trenutnih njegovo pozornost usmerijo drugam. VSAKO MESTO IMA SVOJO KORIDO - Bikoborbe so v Španiji izredno razširjene, saj ima vsako mesto svojo korido, v kateri ob nedeljah prirejajo bikoborbe. veščega Davida Vilarinja. Kot priznan bikoborec je imel med gledalci vrsto navijačev. Ti so vsako spretno zmago nad “neumnim” bikom, ki naseda mladeniču, nagradili z gromkim “ole”. Vilarinjo je na koncu bika zadel s sabljo tako dobro, da je ta le še za hip postal, nato pa, revež, pokleknil in na koncu omahnil v stran brez znakov življenja. To šele je vzpodbudilo Špance k vzklikanju, ploskanju in mahanju z belimi robci! Ovacij ni in ni hotelo biti konec, zato se je z bleščicami okrašeni bikoborec napotil po koridi okrog, pobiral cvetje in mahal mladenkam. Sledilo je novo presenečenje, seveda zame, nepoznavalko. Potem ko je pomočnik - kdo ve, kako se mu prgvi - bika za vsak primer še skoraj neopazno “dokončal” z bodalom, se je svoji žrtvi približal toreador in mrtvemu “toru” odrezal uho. V bel robec zavito krvavo trofejo je nato vrgel med navdušeno množico. Verjetno jo kaka mladenka še zdaj fanatično hrani v svoji sobi... (Konec) BREDA DUŠIČ GORNIK Eqgovor z milico šali S hvaležnostjo jo pomnijo tisoči Prihodnje leto bo minilo 40 let, 1 °dkar so v počitniškem domu v “zanu prvič letovali socialno in zdravstveno ogroženi otroci z Do-j^Čke, saj je bila 6. septembra pred leti podpisana pogodba med Zfpvomeškim okrajem in novome-kim Rdečim križem. Hišo, ki je Ijapred vojno last Italijanov, je leta od piranske občine odkupil n°vomeški okraj za sindikalne po-*ef>e. Že naslednje leto jo je kot ^znanje za dotedanje delo dal v . Navijanje novomeškemu Rdeče-V križu za letovanje revnih in pinih otrok. In tako je še danes. Nav gotovo gre velika zasluga za to °t tudi nasploh za izdelano orga-Jfacijo in ugled Rdečega križa v j?vem mestu dolgoletni tajnici Ajdiči Šali, ki je to opravljala nad-Se predano vse do upokojitve in j ridi še potem, saj je bila 4 leta tudi p predsednica. , Milica Šali je prišla k Rdečemu ^■žu oktobra leta 1951 za tajnico, ;rej je delala na okraju, vendar akrat Rdeči križ še ni imel svojih ^bstorov. Kasneje so dobili prvi Jhtstor oz. prostorček v stavbi Bvomškega sodišča. Takratni Predsednik je bil dr. Anton Hoče->rir. Zametki organizacije so sicer } bili, čeprav je takšen Rdeči križ ga poznamo danes, nastajal ,cta in leta, vanj pa so vložili veli-truda in prizadevnosti Milica i in ostali njeni sodelavci v up-j avBem odboru. S krajevnimi or-j^riizacijami po krajevnih skupno-,rin so zgradili razvejeno in učin-°vito organizacijo po celi Doleti. Skrb za revne, bolne, mlade ■ ri stare je bila že od nekdaj njiho-■' glavna naloga. Sem je sodilo * Sn ■' orSan'z'ranjc letovanja za ■risalno in zdravstveno ogrožene smo se pogovarjali z dolgoletno tajnico Milico Šali. “Bolehne otroke smo že pred Fazanom pošiljali na letovanje v Savudrijo, vendar je bilo za vse vedno premalo prostora,” pove Milica. In potem se je izkazal novomeški okraj in Rdečemu križu oddal v upravljanje hišo v Fazanu. Hišo nekdanjih Italijanov so kupili od piranske občine, sklenjena pa je bila tudi zakupna pogodba za zemljišče okrog doma, tega je bilo takrat kar precej, vendar je bila kasneje razveljavljena. V pogodbi je bil namreč člen, ki je piranski občini omogočal, da je zemljišče, če ga je potrebovala, lahko vzela nazaj. Do danes so v bližini doma zgradili že več igrišč za bližnjo šolo, tako da so vrt že precej skrčili. Pred 40 leti je bil tu še vinograd pa nasad fig in kakijev. “Otroci so bivali v domu, kar precej pa jih je spalo v šotorih, ki sojih kasneje po potresu v Posočju pred dvajsetimi leti nadomestile prikolice. Na leto ■»■iiu in tutataitvtiu ;r°ke. O tem, kako je potekalo, tudi o delu Rdečega križa tedaj Milica Šali je letovalo po 500 otrok,” pove Milica, ki je v dvajsetih letih dela organizirala letovanje za okrog 10.000 otrokom. “Otroke smo najprej vodili na plažo v Portorož, potem, ko so naredili plažo v Luciji, pa tja,” je razložila Milica. Danes morajo otroci spet na plažo v Portorož, kar je sicer dlje, saj je v Luciji sedaj marina in kamp. Takrat so v letovanje vključevali otroke iz belokranjskih občin ter novomeške in trebanjske. Veliko otrok je bilo podhranjenih in slabokrvnih in iz socialno ogroženih družin. Otroke, ki so bolehali na pljučih, pa so pošiljali na Rakitno in v Gozd - Martuljek. Tedaj so bila ta letovanja brezplačna, veliko denarja za to je namenjal Zavod za socialno zavarovanje. “Po ukinitvi okraja leta 1962 pa je nastal s financiranjem križ, saj denar iz proračuna še ni začel prihajati, zato smo za letovanje otrok zbirali sindikalni dinar,” pove Šalijeva. Leta 1964 je sledil nov zaplet. V Beogradu so zahtevali, da ves denar iz socialne blagajne pošljejo njim, oni pa ga bodo potem razporejali nazaj. Takratni direktor Zavoda za socialno zavarovanje Zvone Šuštaršič pa se je temu uprl in denar, ki je bil namenjen za letovanje teh otrok, kljub temu nakazal Rdečemu križu. V veliko pomoč pri določitvi otrok za letovanje so bili tudi zdravstveni delavci, še posebej dr. Suzana Furlan in medicinska sestra Milena Bučar, ki so otroke spoznale pri zdravniških in sistematskih pregledih pa pri ceplenjih in po patronažni službi na terenu. Sodelovali pa so tudi s šolami. Ker so letovali otroci iz socialno najšibkejših družin, so bila ta letovanja brezplačna, ko pa so se živ- ljenjske razmere izboljšale, so uvedli tudi prispevek staršev, za najbolj uboge otroke je letovanje tudi sedaj še zastonj. Na področju organizacije letovanja socialno in zdravstveno ogroženih otrok je bil še posebej dejaven novomeški Rdeči križ in kot takega so ga večkrat postavljali za vzor tako na republiškem Rdečem križu kot tudi na Zvezi prijateljev mladine. Šele kasneje je Rdeči križ Slovenije na Debelem rtiču začel graditi okrevališče in letovišče za te otroke. Za to pa je milijon takratnih dinarjev leta 1976 prispevala tudi novomeška občina. Tako vsako leto nekaj otrok letuje tudi na Debelem rtiču. V tem času se je v Fazanu zvrstilo tudi kar nekaj vzgojiteljev, ki jih je v tistem času v 4. letniku na učiteljišču pridobival prof. Ivo Zobec, tabornike prof. Marjan Dobovšek, medicinske sestre pa je angažirala Milena Bučar. “V veliko pomoč nam je bilo tudi avtobusno podjetje Gorjanci; vedno smo se dogovorili za popuste, bili pa so tudi zelo prijazni in ustrežljivi, zato mi je bilo zelo hudo, ko sem zvedela, da je podjetje propadlo,” pove Milica. Letovanje otrok pa ni bila edina naloga Rdečega križa. Predvsem je zelo pomembno, da je z njegovo pomočjo v šolah zaživela šolska prehrana. Po vojni je Rdeči križ dobival iz tujine veliko hrane za šole in bolnice, od mleka v prahu, jajc do sira in maščob. Otroci so tako dobili brezplačno malico, Rdeči križ pa se je s tem ljudem predstavil in populariziral. Marsikateremu otroku je omogočil hrano in počitnice na morju. Danes so to odrasli možje in žene, ki imajo že svoje otroke, še vedno pa se z veseljem spominjajo teh dni. J. DORNIŽ NASE KORENINE Desetnica pa vztraja doma Ko se oglasi zvon pri Marijini cerkvici na vzpetinici nad sotočjem belokranjskih rečic Krupe in Lahinje, vedite, da vas pozdravlja Lojzka. Že šestintrideset let izvablja te blage glasove iz cerkvenih lin, da zaplavajo nad pokopališčem okoli cerkve in se izgubijo v dalj nad belokranjskimi dobravami. Ni ji tesno pri srcu, ko stopa med vrstami grobov pred cerkvijo. S pogledi ljubeče objema napise na nagrobnikih in spomin ji kliče nazaj že zdavnaj izginule obraze. Njeni sorodniki so tu; stari oče Matija, mati Ivana, oče France, mož Rudi pa sosed Lojze in še mnogi mnogi drugi. Vsako od imen ima svojo zgodbo, največkrat žalostno in pretresljivo, da bi človek lahko jokal in tugoval, pa solze ne bi sprale žalosti. Vendar Lojzka ni take narave. Ljudje jo poznajo kot milo in hudomušno bitje, vedno pripravljeno vsakdan spremeniti v šalo in v smeh. Lojzka Gortan iz Kloštra pri Gradcu v Beli krajini je bila deseti otrok v zakonu Ivane Zupanič in Franca Berkopca, ki se je k njej v Klošter priženil iz Rumanje vasi. Ivankin oče Matija Zupanič je izhajal iz starodavnega Zupaničevega rodu v Gradcu, ponosnega na prednika, ki je v vojni s Turki izgubil roko. Pa je stara slava zbledela, in ko se je Lojzka dobro leto pred prvo svetovno vojno rodila, je bilo to pod skromno slamnato streho v Kloštru. Desetnica, to je v starem ljudskem verovanju pomenilo culico in popotno palico. Pa se nič takega ni zgodilo. Iz mladosti se Lojzka spominja številnih bratcev in sestric. Kar dvanajst otrok je bilo pri hiši. Udobja, kakor ga imamo danes, seveda ni bilo. Oče in mati sta se z najmlajšimi stiskala v mali sobi, v večji pa so se na eni postelji drenjali vsi ostali. Vsak letni čas je imel pri Berkopčevih v Kloštru značilen vonj. Poletje je imelo vonj po lesu. Oče France je bil namreč tesar in poleti je hodil okrog in tesal za skednje in železniške pragove. Ko je po težkem delu zvečer prišel domov, se je od orodja in od očetove obleke pričel širiti prijeten vonj po gozdu, svežem lesu in smoli. Jeseni je pospravil tesarsko orodje in pripravil čevljarski stolček. Od nekod je privlekel zvitke usnja, jih razgrnil in radovednim otroškim očem razlagal: “To bo za podplat, to za golen.” In vonj po sveže urezanem usnju je kmalu prežel skromno domačijo in je trajal tja do pomladi. Tako sta Ivanka in France s pridnim delom odgajala svoj številni drobiž. Sina Jožeta so poslali v šole. A ko je hodil še v novomeško gimnazijo, se je že postavil na svoje. “Ne boste več zame trošili,” je dejal in se pričel z inštrukcijami sam preživljati. Tudi dekleta so odraščala in najstarejše so hitro odšle zamož. “Ko so prišle domov na obisk in sem se podila okrog skupaj z njihovimi otroki, ljudje niso ločili, katero je teta in kateri so nečaki,” se spominja Lojzka. Pa je tudi zanjo prišel čas ločitve od doma. Prišel je Rudi, železniški čuvaj, ki mu je pravkar umrla žena, in moledoval: “Lojzka, bodi mati mojemu otroku.” Še sedaj se Lojzka na videz huduje, ko pripoveduje o tem. “Bodi mati mojemu otroku, tako je dejal, potem je pa on prišel k meni spat, ne otrok!” Pa sta bila z Rudijem srečna. Sprva sta živela v železniški čuvajnici, potem sta se preselila na Lojzkin dom v Klošter. Rodilo se jima je osem otrok, zdaj pa Lojzka lahko našteje šestnajst vnukov in dva pra-vnučka. Rudi jo je že zapustil. Imel je nesrečno mladost, in kadar seje spomnil nanjo, je jokal kot otrok. Takrat je bila Lojzka tudi potrpežljiva tolažnica. Bilo pa je takole. Gortani so bili Primorci in so pred vojno, kije pustošila njihove domove, dobili zatočišče v Semiču. Oče je bil čuvaj na železnici in družina je ostala tukaj tudi po koncu prve svetovne vojne, kajti Primorsko so zasedli Italijani. Vendar usoda z ubežniško družino tudi v Semiču ni bila prijazna. Šestindvajsetega leta, ko je bil Rudi že najstnik, je udarilo. V čuvajnici blizu Šemiča je očeta nekdo ustrelil. Pozneje se je izkazalo, da ga je ustrelil mlad domačin, umor pa je naročila Rudijeva mati sama. Zaprli sojo in obsodili na dosmrtno ječo, ker pa je bila noseča, naj bi odsedela le dvajset let. Po tem udarcu so se otroci razkropili. Rudi je s potujočim cirkusom odšel v Zagreb. Tam ga je oblast izsledila in ga vtaknila v ljubljanski zavod, kjer je končal šolanje. Potem se je spet vrnil v Semič, kjer je imel staro mamo, dobil delo na železnici in se oženil. Ko je ovdovel, je zasnubil Lojzko. Zares nemila usoda. Še dobro, da je nazadnje le naletel na dušo, ki je bila pri-* pravljena razumeti njegove stiske in ga tolažiti, ko je ob bridkih spominih bolečina zalila srce. Lojzka in Rudi sta se poročila septembra leta dvainštirideset. To je bil čas, ko so italijanski vojaki streljali na vse, kar se je premikalo, zato je bila tudi poroka prava avantura. K sreči so Rudija dobro poznali in vse se je srečno izteklo. Pozneje, po italijanski kapitulaciji, je Rudi odšel s partizani, potem pa se je vrnil na železnico. Lojzkin brat Cveto je v partizanih padel, Jože, tisti, ki je tako pridno študiral, pa je ostal v krogih blizu nove vlade in se tudi ni vrnil domov. Tako je dom v Kloštru ostal Lojzki. Tudi skrb za kloštrski zvon. Ko boste zdaj slišali njegov zven, boste vedeli, zakaj je tako čist in blag. TONE JAKŠE TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 17. IX. SLOVENIJA 1 7.15-0.45 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Pilovo pisano praznovanje 9.45 Plavalna šola, nadalj., 2/3 10.25 Divja Amazonija, serija, 3/12 11.15 Druženje in praznovanje, serija, 6/10 11.45 Homo turisticus 12.05 J.A.G., amer. naniz., 18/22 13.00 Poročila 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Tedenski izbor 70/40 RTV Slovenija iz muzeja 15.00 Okolje in mi 15.30 Osmi dan 16.00 Pavja pomlad, angl. drama, 1/3 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi 18.00 Glejte, kako rastejo 18.35 Znanje je ključ 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Naši prijatelji na severu, angl. nadalj., 6/9 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Balet SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 3/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 59/130; 10.50 Rdeča ptica, nem. nadalj., 1/6; 11.35 Cik cak; 12.25 Naša krajevna skupnost -13.15 Euronews -13.30 Don Kihot, ris. naniz., 2/39 -15.00 Kolesarstvo -18.05 Oprem-Ijevalke, naniz., 12/21 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Povabilo na blues - 20.55 Pri lepem nabrežju, film - 22.25 Bela soba III -23.15 Jadranje KANALA 8.00 Risanke: Mogočni mišek, Alvin, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz,-11.30 Dobri časi,slabi časi-12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Odklop -14,OOOprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.30 Oprah show -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.30 Svilene sence, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz produkcije združenja LTV -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Simpsonovi - 10.30 2,4 otroka (humor, serija) -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Ncw York (serija) -12.55 Sedem dni v maju, film -15.00 Program za mlade -17.50 Zlata kletka (serija) - 18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stoletje, dok. serija - 21.10 Dilomiranec, kviz - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Oddelek za umore (serija) - 23.35 The Turning (amer. film) HTV* 15.30 TV spored -15.45 Paparazzo, film -17.00 Savannah (serija) -17.50 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Na zdravje (hum. serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) - 22.10 Ptica sreče (Špan. film) PETER, 18. IX. SLOVENIJA 1 7.15-2.25 Teletekst- 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Glejte, kako rastejo 9.40 Tedi 10.30 Parada plesa 10.45 Znanje je ključ 11.154x4 11.40 Na vrtu 12.05 Naši prijatelji na severu, angl. na-datj., 6/9 13.00 Poročila 14.50 Posnetek predstave MGL 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 SMček David, naniz., 10/12 18.20 Skrivnost kristalnih lobanj, dok. oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalc tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub SLOVENIJA S 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 4/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 60/130,10.50 Opremljcvalke, naniz., 12/ 21; 11.40 Pri lepem nabrežju, franc, film -13.10 Euronevvs -15.00 Kolearstvo -18.05 Pasje živ- ljenje, 20/22 - 18.30 Čudežni otrok, naniz., 13/ 22 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Dva zločina, meh. film - 21.50 Vinska popotovanja, serija, 10/13 - 22.15 Simple Men, amer. film - 0.00 Klient, naniz. 11/19 - 045 Jadranje KANAL A » 7.30 Risanke: Mogočni mišek, Alvin, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. - 11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Zmenkarije -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Drzni in lepi -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro - 18.30 Oprah show -19.30 Skrita kamera - 20.00 Ko se zabava slabo konča, film - 21.00 Sanje o plesu, film - 2jl.00 Mesto zločina - 0.00 Svilene sence -1.00 Dannyjeve zvezde, ponov. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov, -14.00 Videostrani -16.45 Najspot -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -18,25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Simpsonovi - 10.30 2,4 otroka (humor, serija) -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Nevv York (serija) -12.55 Človek s snežne reke (film) -15.00 Program za mlade -17.50 Zlata kletka (serija) -18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dok. oddaja - 20.50 Omiš 98 - 22.40 Opazovalnica - 23.25 Vanessa Mea v Puli - 0.20 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); Psi faktor (serija); Četrti protokol (film); Sedmi element; Planet prokletih (amer. film) HTV* 15.15 Tv koledar -15.25 Zadnji neuničljivi (amer. film) -17.00 Savannah (serija) -17.50 Risanka - 18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Na zdravje (hum. serija) -19.00 Županjska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.15 Poročila - 21.35 Nenadoma Susan (hum. serija) - 22.05 Pobeg iz Sabi-bora (amer. film) - 0.05 Velike skrivnosti 20. stoletja SOBOTA, 19. IX. SLOVENIJA 1 7.40- 1.55 TELETEKST 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni avtobus 9.20 Modro poletje, Špan. naniz., 34/37 10.00 Petka 11.35 Godalni kvartet Tartini 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.30 Tedenski izbor Milje in vozli 14.00 Polnočni klub 15.10 Dodgc City, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Pustolovščina Okavango, dok. oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Pravi biznis 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.45 Homo turisticus 22.05 Druženje in praznovanje, dok. oddaja, 7/10 22.35 Poročila, šport 23.05 70/40 RTV Slovenija iz muzeja 23.50 A Masculine Ending, angl. film SLOVENIJA 2 9.30 Zlata šestdeseta -10.20 Jeklene ptice, 'naniz. -11.10 Dva zločina, film -13.00 Euronevvs - 15.00 Kolesarstvo -17.25 Nogomet - 19.30 Videoring - 20.00 Veter, amer. film - 22.05 V vrtincu - 22.50 Don Kihot, serija, 3/39 - 23.20 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanki: Mogočni mišek; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -10.30 Extremni športi -11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Nesreča na rampi 7, film - 13.30 Laverne in Shirlcy, ponov. -14.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Meego, hum. oddaja • 16.30 Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj,-18.00 Klub avenija-18.30 Jenny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 21.00 Varuhi časa, naniz. - 22.00 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 22.30 Babilon 5, naniz. - 23.30 Izgnanec, film VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.15 Tv spored - 8.35 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Punch in Jody (film) - 13.50 Čista resnica -14.20 Svet hipnoze -15.10 Fatalne ženske (dok. oddaja) - 15.35 Velike svetovne palače -16,05 Dr. Quinn - žena vrač (serija) -17.15 Večer z Muppetki -17.45 Thrbo limach shovv -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Vojna za slavo (amer. film) - 22.25 Opazovalnica - 22.55 Svet zabave - 23.25 Nočna straža: Film; Kitarske legense; Koda imenovana Alexa; Največji uspehi hrvaškega športa HTV* 9.50 Oddajnik Belje -11.00 Tv koledar -11.10 Zlata kletka (serija) -14.45 Črno belo v barvi -17.45 Dok. oddaja -19.00 Conan (ris. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Požega 98 - 23.20 Kultura življenja - 0.20 Oprah show NEDELJA, 20. IX. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.45 Teletekst 8.00 Živžav Cofko cof, risanka 8.20 Cilkin kotiček, risanka 8.30 Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz. 8.45 Srebrnogrivi konjič, risana naniz. 9.05 Telerime 9.10 Zares divje živali, naniz. 2/26 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Vsi smo ena družina, japon. serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Pravi biznis 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Klic na dom, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Okolje in mi 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.35 Poročila, šport 22.50 Murphy Brovvn, amer. naniz., 3/25 23.15 Vendeta, Šved. nadalj., 2/6 SLOVENIJA 2 9.00 Pravi biznis - 9.55 V vrtincu -10.35 Cirkus Hildebrand, dan, film -11.55 Pripravljeni -12.25 Barcelona: Motociklizem - 15.55 Dobrodelni koncert -17.40 Šport -19.00 Indija -skupina Bišnojev -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnost - 20.50 Voda, klamni in besede, dok. oddaja - 21.35 Šport v nedeljo - 22.20 Dobri človek v Afriki, angl. film KANALA 8.00 Risanki: Mogočni mišek; Zajec dolgouhec in prijatelji, risanka - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Sanjam o Jeannie, naniz. 10.30 Klub avenija-11.00 Pasji prijatelji-11.00 Možnosti Maximiliana Glicka, film -13.30 Laverne in Shirley -14.00 Bogato dekle -16.00 Prenočišče, film -17.30 Prijatelja v krilu, naniz. -18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Airvvolf, naniz. - 20.00 Duh, film - 23.00 Izbira, film - 0.30 Odkop VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -13.30 Za uho in oko - 17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 21. IX. SLOVENIJA 1 7.15 - 2.20 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Palček David 9.55 Sprehodi v naravo 10.15 Skrivnost kristalnih lobanj, dok. oddaja 11.05 Pustolovščina Okavango, franc. dok. oddaja 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje insjemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje NAGRADI V KOČEVJE IN STRAŽO Žreb je izmed reševalcev 35. nagradne križanke izbral Toneta Kovačiča iz Kočevja in Slavko Vovk iz Straže. Kovačiču je pripadla denarna nagrada, Vovkova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 28. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 37”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem REŠITEV 35. KRIŽANKE Pravilna rešitev 35. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: PATELA, OROLOG, TANAKA, TRGATEV, OKO, IVA, SPA, PONEV, PIPA, VIR, CS, ORAN, AJEVEC, ROTO, NAMERA, EG1D1J, ITAL, KANAPE, TORA. 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, nadalj., 3/13 21.05 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 (Ne)znani oder SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 5/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 61/130 - 10.45 Pasje življenje, naniz. - 11.10 Čudežni otrok, naniz. -11.35 Šport -12.25 Vinska popotovanja, 10/13 -12.45 Dodge City, amer. film -14.25 Euronevvs -15.45 Simple Man, amer. film -17.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski -18.05 Okus po zločinu, angl. nadalj., 6/10 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 20.55 Tok noč tok - 21.50 Pomp - 22.50 Brane Rončel izza odra KANALA 7.30 Risanke: Mogočni mišek; Alvin; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, serija -10.00 Laverne in Shirley, serija -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, naniz. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Izgubljena deklica, film - 22.30 Stilski izziv - 23.00 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Plačanci, film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 22. IX. SLOVENIJA 1 7.15-0.25 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni taček 9.45 Pustolovščine, naniz., 2/24 10.25 Recept za zdravo življenje 11.10 Po domače 12.10 Komisar Rex, naniz., 3/13 13.00 Poročila 13.10 Tedenski izbor Gore in ljudje 14.00 (Ne)znani oder 14.30 Ljubezen dobrega moža, predstava PDG Nova Gorica 16.25 Prisluhnimo tišini 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Nina in Ivo, otroška naniz., 5/8 17.45 Waynove dogodivščine, avstral. naniz., 18/26 18.30 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Nostromo, nadalj., 2/6 21.05 Tv tribuna 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Alberto Giacomctti, franc. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 6/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 62/130 - 10.50 Okus po zločinu, nadalj., 6/10 -11.40 Studio City -12.35 Sobotna noč -14.35 Euronevvs -15.55 Veter, film - 18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 2/12 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet - 20.55 Vroča streha, korej. film -22.40 Svet poroča KANALA 7.30 Risanke: Mogočni mišek; Alvin; Super samuraj - 9.30 Bradvjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. - 10.30 Maanix. naniz. 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, nadalj. -12.30 Sončni zaliv, nadalj. -13.00 Klub avenija -13.30 Kuharska oddaja -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. - 18.30 Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Kosec, film - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje,ponov.-14.00 Videostrani-17.00 Škratek in princeska, risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Upor v zaporu Attica, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 23. IX. SLOVENIJA 1 7.15-1.10 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Nina in Ivo, naniz., 5/8 9.45 Waynove dogodivščine, nadalj., 18/ 26 10.30 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev 11.10 Tv tribuna 12.05 Nostromo, nadalj., 2/6 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Murphy Brovvn, naniz., 3/25 13.45 Klic na dom, amer. film 15.25 Alberto Giacometti, dok. oddaja 16.20 Obzorje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Modro poletje, naniz., 35/37 18.20 Divja Amazonija, serija, 4/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 J.A.G., amer. naniz., 19/22 21.05 Prave ženske, angl. nadalj.. 2/3 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Pavja pomlad, angl. drama, 2/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matinej* Trdno v sedlu, nizoz. nadalj.. 7/65:10.25 Pao-fic Drive, naniz., 63/130; 10.45 Gospod in gosp Smith, naniz., 2/12; 11.35 Pomp; 12.35 Vod* kamni in besede, dok. oddaja; 13.20 Novice iz sveta razvedrila -12.45 Euronevvs -16.40 Cii- ■ kus Hildebrand, dan. film -18.05 Rdeča ptic* nem. nadalj., 2/6 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Rokomet - 22.20 Nedolžne žrtve, amer. nadalj., 4/4 - 22.45 Novice iz sveta razvedrila KANALA 8.00 Risanke: Mogočni mišek; Alvin; Sup1. samuraj -9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Mannix, naniz. - H ” Dobri časi. slabi časi, nadalj. -12.00 Drznim lepi, ponov. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dan-nyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj- - 16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiš* naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. naniz. - 18 w Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah sho«1' 19.30 Skrita kameta - 20.00 Tajni agent, film; 21.30 Najbolj smešni oglasi, film - 22.30 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.00 Svilene sence, naniz-. - 0.00 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17*® Upor v zaporu Attica, ponov. filma -18.25 Sosedje, nadalj.-19. OONovice- 19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma DOLENJSKI LISTI uaš četrtkov prijatelj J fffSSSUb DESET ’ DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Ivanki Košak iz Drame pri Šentjerneju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna: (1) (6) (2) (4) (-) (3) (5) (7) (9) (») Lastovke - ansambel Litijski odmev Poletni dan - ansambel Franca Miheliča ObjetTrv planinah - Trio Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvida Umrle so sanje - ansambel Mavrica Šentjernejsko vabilo - Trio Frančič Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška Beli krajini - ansambel Šum Lojtrnik - ansambel Vrisk Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka Predlog za prihodnji teden: Spomin na poletje - ansambel Vasovalci KUPON ŠT. 37 Glasujem za:_ Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^ NAGRADNA KRIŽANKA 37 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ZELO VELIKA, DOLGA REKA KNJIŽEVNIK SESTAVINA OKOSTJA PREBIVALKA GRŠKE POKRAJINE VRSTA IGRE NA SREČO SLOV, DRUŽBA ZA DISTRIBUCIJO ELEKT. ENERGIJE NAUK O NAČINIH ZDRAVLJENJA BOLEZNI TRAVA DRUGE KOŠNJE VNETJE sluznice AVTOR: JOŽE UDIR NAPUSTEK, ZIDEC VRSTA PECIVA IME ŠVED. KNJIŽEVNIKA HANSSONA SLOVANSKA BOGINJA SMRTI JUŽNI SADEŽ IME IGRALKE VETRIHOVE NAJVIŠJI TURŠKI VRH RIM. BOG SMRTI OGNJENIK NA FILIPIN. OTOKU ' MINDANAO NAŠ PEVEC (VILI) PRITOK RENA V ŠVICI KDOR APNO ŽGE IZDELOVALEC KOŠEV VRSTA papige ŽENSKA, KI POJE STANOVANJ SKA ENOTA SUMERSKI BOG NEBA VDOLBINA V ZIDU MITOLOŠKI LETALEC SEV. RUSKA REKA, KI SE IZLIVA V KARSKO MORJE Humor iz bolniške postelje Čeprav se človek v bolniški postelji običajno počuti slabo, to ne pomeni, da se tudi ob takih primerih ne bi rodil humor. Ko se zdravje izboljšuje se tudi človeku vrača vedrina, ki tudi pomaga pri ozdravitvi bolezni. Slikajte medveda, ne mene! Pred leti je v gozdu nad lukenjskim gradom v Prečni dva novomeška lovca napadel obstreljen medved. Enega je tako močno poškodoval, da je umrl, drugi pa si je celil rane v novomeški bolnišnici. Za novinarje je bila to prava senzacija, zato so oblegali poškodovanega lovca. Neki ljubljanski novinar je po opravljenem delu poiskal še dežurnega zdravnika dr. Toneta Šavlja. Ko sta končala pogovor, je novinar prosil zdravnika, če ga lahko slika. Dr. Savelj pa je dejal: “Zakaj bi slikali mene, saj ga nisem jaz poškodoval? Slikajte medveda!” Kmet je imel svoj račun Kmet iz okolice Novega mesta je prišel v novomeško bolnišnico in od primarija dr. Toneta Šavlja zahteval, naj spusti domov njegovo hudo bolno ženo. Dr. Savelj: “Če boste ženo vzeli domov, vam bo kmalu umrla.” Kmet: “Če bo ženska ostala v bolnišnici, bo šel grunt na kant, šla bo zadnja krava iz stale, ker bodo stroški zdravljenja visoki. Če jo vzamem domov in mi slučajno umre, bom dobil novo, mlajšo, pa še kravo mi bo za doto k hiši pripeljala.” Kaj ti veš, kaj je življenje! Novomeški župan Franci Kuharje bil na uradnem obisku pri predstojniku novomeške bolnišnice profesor dr. Otonu Bajcu. V pogovoru je profesor dejal, da njihova kirurgija lepo napreduje, saj so nekemu človeku za šest mesecev podaljšali življenje. Franciju Kuharju je spontano ušlo: “Za šest mesecev, kaj pa je to?” Takrat pa profesor Bajc na ves glas: “Kaj pa ti veš, kaj je življenje!” Kmet zamenjal deski V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji je prišel kmet, ki je imel spolno bolezen (triper). Eden izmed bratov ga je vprašal, kako se mu je to zgodilo. Kmet: “Žagal sem hrastovo desko, padel nanjo pa se je to naredilo.” Usmiljeni brat: “Ampak ta deska ni bila hrastova, marveč češpljeva.” Zapni haljo, pa bo utrip normalen Novomeščan Štefan Vesel, ki je imel v Kandiji čevljarsko delavnico, je slišal za pritožbo svoje sorodnice, ki je delala v novomeški bolnišnici kot medicinska sestra. Dejala je: “Ko se približam nekemu bolniku in mu poravnavam blazino pod glavo, mu hitro naraste pulz.” Zapni haljo, pa bo utrip spet normalen. (Ilustracija: Bogdan Breznik) Iznajdljivi Štefan jo potolaži: “Francka, ne pozabi zapeti svoje halje in bolj malo zategni nedrček, pa boš videla, da bo tvoj bolnik kmalu spet imel normalen tlak.” Jaz sem bundus, bundus! Primarij dr. Oton Bajc je kot mlad zdravnik v Ljubljani imel vizito. Prišli so do mladega bolnika, ki je umiral. Sobni zdravnik je poročal vodji vizite po latinsko: “Moribundus (umirajoči)” in vizita je šla dalje. Čez nekaj mesecev se je v ambulanti dr. Bajca oglasil neki bolnik in se predstavil: “Gospod doktor, j-az sem tisti bundus, bundus.” Ali je operacija kaj tvegana ? Duhovnik se je pripravljal na operacijo žolča pri kirurgu dr. Tonetu Šavlju in zdravnika pred posegom vprašal, ali se lahko kaj hudega zgodi. Dr. Šavelj je dejal: “Kaj je to vam, boste vsaj Boga od blizu gledali.” Duhovnik na to odvrne: “Gospod doktor, tukaj je sigurno, tam pa ne.” (In z roko pokaže proti nebu.) Nič me ni bolelo Dr. Šavelj je v novomeški bolnišnici pun-ktiral koleno neki bolnici. Ko je končal, je žensko vprašal, če jo je kaj bolelo. Ženska: “Danes nisem čutila nobenih bolečin, hudo pa je bilo zadnjič, ko mi je koleno punktiral dr. Šavelj.” Dr. Tone Šavelj se je sladko zasmejal: “Veste, dr. Šavelj teh stvari ne zna tako dobro.” Gospod doktor, Andrej se bo urezal! Pri Anči Papež-Zurič na Kapitlju v Novem mestu so imeli leta 1964 birmo. Bir-manka je bila Karolina. Na slavju so bili tudi Polenškovi, manjkal ni niti oče dr. Marjan Polenšek. Ko je Ivo Zurič zagledal, kako novomeški grobar Andrejc'Mojstrovič z nožem odpira pirovsko steklenico, je zavpil: “Gospod doktor, pojdite hitro po kakšno zdravilo ali injekcijo, ker se bo Andrejc zdaj zdaj urezal! Dr. Polenšek je šel domov. Vrnil pa se ni z zdravniško torbo, ampak - z odpiračem za steklenice. Temeljit pregled dr. Vodnika Pride novomeški mesar Darinko Rangus na zdravniški pregled k svojemu pevskemu prijatelju dr. Bogomirju Vodniku. Ko se Darinko sleče do golega, ga zdravnik temeljito pregleda od glave do peta. Vse je bilo v redu, zdravnik je imel pripombo le na njegove dolge nohte. Vzel je posebne klešče in mu jih poščipal. Rad bi gospoda kurigurda Pride kmet iz okolice Novega mesta v novomeško bolnišnico, da bi govoril s kirurgom prof. Bajcem. Sreča medicinsko sestro in jo vpraša: “Gospa, kje bi lahko dobil kurigurda Bajca?” Zato se imenuje bolnica Profesor Bajc se je v novomeški bolnišnici srečal s svojim znancem Novomeščanom Brankom in ga pobaral, kako je kaj z njim. Branko je dejal: “Gospod doktor, bolj slabo. Boli me na vseh koncih.” Pa ga potolaži profesor: “Vidite, gospod Branko, zato pa se naša ustanova imenuje bolnica.” Sin je šel po očetovih stopinjah V mesnici pri Windischerju v Kandiji so vedno skrbeli, da je bilo za prof. dr. Bajca na razpolago dobro meso, da gaje v soboto v Ljubljano odpeljal svoji družini. Tako so za spoštovanega zdravnika skrbeli vrsto let. Čez čas se je pojavil njegov sin Oton ml., ki pa je bil nevrolog v novomeški bolnišnici. Nekaj časa je bil mladi zdravnik zelo zadovoljen s postrežbo, vendar se je nekoč le pritožil mesarju Francu Konciliji: “Mojster, imam občutek, da dobiva moj oče boljše meso kot jaz.” Koncilija nato: “Gospod doktor, če se bom jaz urezal, me bo vaš gospod oče hitro pozdravil, če pa znorim, me vi ne boste nikoli pozdravili!” IZ KONFERENCE DRUŠTVA IZGNANCEV 7. septembra je bila informativna konferenca za potrebe slovenskih izgnancev in drugih zainteresiranih žrtev vojnega nasilja, ki jo je vodila Ivica Žnidaršič, podpredsednica DIS. Na vprašanja sta odgovarjala diplomat Andrej Graz-zelli, vodja sektorja za mednarodno pravne zadeve z ministrstva za zunanje zadeve, in dipl. jur. Janez Gregorčič, predstavnik ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Na tem ministrstvu sedaj na osnovi predlogov dopolnil pripravljajo predlog Zakona za poplačilo vojne odškodnine za obravnavo na vladi RS in v Državnem zboru. Grazzelli je povedal, da je predsednik države Milan Kučan, ko je bil na obisku v Nemčiji, načel vprašanje vojnih odškodnin pri predsedniku nemške države. Žnidaršičeva je ponovno razložila argumente, ki jih Slovenija lahko uporabi ob pogajanjih z Nemčijo. Vsi so bili mnenja, naj Slovenija čimprej podpiše dogovor o tem, koliko bo Nemčija kot naslednica tretjega rajha vplačala vojne odškodnine v slovenski sklad za poplačilo vojne škode. G. KAPLAN IŠČEM PRIJATELJE IZ LETA 1945 Kot nemški vojak sem leta 1945 nekaj časa bival v kraju, oddaljenem približno 20 km od Zagreba. Spominjam se velikega samostana (morda Pleterje?) in cerkve ter prisrčnega odnosa ljudi, katerih imena sem pozabil. V spominu sta mi ostala mlada krojačica in njen brat, ki sem mu ob slovesu poklonil 600 cigaret, ona pa mi je dala kos platna, ki sem ga še dolga leta nosil s seboj. Mi lahko kdo pomaga, da bi se s temi čudovitimi ljudmi še kdaj srečal? KARL PFANZELTER Garmisch-Partenkirchen Dreitorspitzstr. 18 IZJAVA ZA JAVNOST V dneh, ko se moj sin pripravlja na zaključni izpit, sem se odločil, da spregovorim javnosti, saj bi mu kot oče rad prihranil nadaljnje osebne diskvalifikacije in obtožbe v medijih. Inšpektorat za šolstvo je ugotovil, da Jure v zadevo ni bil vpleten in da ni kriv. Dan po izteku zadnjega roka za prijavo na maturo je opravil vse predpisane izpite za 4. letnik gimnazije. Pozanimal sem se, ali je možno, da bi maturo opravljal v spomladanskem roku. Od tod dalje so se dogodki odvijali tako, kot je ugotovila šolska inšpekcija. Žal mi je, ker je bilo s tem prizadeto dobro ime mnogih ljudi in drugih, ki so bili z zadevo kakorkoli prizadeti. ZORAN JANKOVIČ Ljubljana UDELEŽENCI KVIZA! ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo v sodelovanju s šolskimi knjižnicami vabi vse mlade bralce, ki so sodelovali na slovenskem knjižnem kvizu z naslovom Oton Župančič in Bela krajina” na sklepno prireditev, ki bo danes, 17. septembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Črnomlju. Na njej bo izžreban udeleženec zaključne prireditve v Ljubljani ter TV oddaje. K mi 3 /MI KU 10 OBNOVLJENA KAPELICA POLEPŠA VAS - Ena izmed značilnosti naših vasi so gotovo znamenja. Tudi na Jordankalu pri Mirni Peči stoji ob cesti proti Smavru kapelica, ki ji je čas že pustil svoje sledove. Prejšnji mesec pa se je nekaj vaščanov pridno lotilo njene obnove: zidar Ivan Rozman je s pomočjo žene Ivanke poskrbel za nov omet in tla, akademski slikar Jože Slak - Doka, ki na Jordankalu ustvarja v hiši svoje babice, pa je kapelico z veseljem poslikal. (Foto: L. Murn) MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO, z.o.o. Novo mesto, Rozmanova ulica 10, objavlja: javni razpis za prodajo nepremičnin in premičnin z zbiranjem ponudb 1. Predmet prodaje so: nepremičnine parcelnih številk: 2539/ 1 dvorišče v izmeri cca 3279 m2, funkcionalni objekt v izmeri 1 a 46 m2; 2539/4 funkcionalni objekt v izmeri 5 a 77 m2; 2539/5 poslovna stavba v izmeri 8 a 43 m2, ki so vpisane v z. k. vi. št. 1534, k.o. Gorenja Orehovica, kar vse v naravi predstavlja veliki hlev s pomožnimi prostori na lokaciji Vrhovo - Hrastje pri Orehovici, pošta Šentjernej. Izhodiščna prodajna cena za zemljišča in objekte je 19.350.000. 00 SIT. 2. Predmet prodaje so: nepremičnine parcelnih številk: 2539/1 dvorišče v izmeri cca 1000 m2; 2539/3 poslovna stavba v izmeri 3 a 35 m2, ki sta vpisani v z. k. vi. št. 1534, k.o. Gorenja Orehovica, kar vse v naravi predstavlja mali hlev na lokaciji Vrhovo - Hrastje pri Orehovici, pošta Šentjernej. Izhodiščna prodajna cena za zemljišča in objekte je 4.750.000. 00 SIT. 3. Predmet prodaje so premičnine - senik in lesena nadstrešnica, stoječi na parcelni št. 2544, k.o. Gorenja Orehovica. Izhodiščna prodajna cena za premičnine je 1,600.000,00 SIT. 4. Ostali splošni pogoji javnega razpisa, ki so sestavni del tega razpisa, so na voljo na sedežu M KZ Krka Novo mesto, Rozmanova ulica 10, tel. 068/322-542, 068/321-585, ali na sedežu pooblaščenega podjetja Leran, d.o.o., Novo mesto, Lebanova ul. 24, tel./fax 068/322-282 in tel. 068/342-470 ali mobitel 0609/633-553. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 8000 NOVO MESTO razpisuje izobraževanje ob delu za sledeče poklice • KUHAR, IV. stopnja • NATAKAR, IV. stopnja Pogoji: - končana osnovna šola ali končan skrajšani program - zaposlitev v gostinstvu GOSTINSKI TEHNIK, V. stopnja (diference za IV. stopnjo in 4. letnik) Pogoj: končana gostinska šola za poklic kuhar ali natakar Vpis poteka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, Novo mesto, Ulica talcev 3. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 068/ 321-527. € Zavod Republike Slovenije za šolstvo razpisuje prosto delovno mesto samostojne(-ga) svetovalke(-ca) za razredni pouk v območni enoti Novo mesto. Pogoji: • visoka izobrazba, področje razredni pouk • najmanj 5 let delovnih izkušenj. Rok za prijavo: 8 dni po objavi. Nastop službe: 15.10.1998 ali po dogovoru. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska 28. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od I do 19. ure: PC Kandija od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20, ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8, do 16. ure: Urška ; Šentjernej: od 7, do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 20. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška ■ Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba ; Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11, ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7. do 21, ure: Prima I nove storitve (=) E.P.S. - elektronsko pismo • Kdor želi modro vladati, ljudi ne sme preganjati pred seboj, temveč jim mora slediti. (Montesquieu) • Sladko je življenje samo za tistega, ki ga ne pozna. (Menander) ZAHVALA V 66. letu starosti je nenadoma prenehalo biti srce našemu dragemu možu, atku, staremu atu, pradedku, bratu, stricu in svaku OSKARJU SENICI iz Črnomlja, Kolodvorska 32/A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, vsem, ki ste mu darovali cvetje in sveče in nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter ga tako številno pospremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo govornikoma g. Igorju Adlešiču in g. Vinku Smrekarju za tople besede slovesa. Hvala pevcem za zapete pesmi in izvajalcu Tišine, hvala sodelavcem PE Elektra Novo mesto, Danfossa, AMD, ZŠAM in g. Maleriču za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Kulturni center Janeza Trdine vabi k vpisu abonmajev sezone 1998/99. Glasbeni abonma vključuje 5 koncertov. Nastopili bodo: 25. september CAPPELLAISTROPOLITANA iz Bratislave 22. oktober ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE SLOVENSKI KOMORNI ZBOR december ORCHESTRA Dl PADOVA E DEL VENETO iz Italije 6. marec MARIBORSKA FILHARMONIJA 8. april Zbor CAPELLA MIHAEL GLINKA iz St. Petersburga Gledališki abonma: 1. Yasmina Reza: ART, SNG Drama Ljubljana 2. Nikolaj Koljada: MURLIN MURLO, MGL 3. Peter Barnes: NI VSE TAKO SLABO KOT ZGLEDA. PDG Nova Gorica 4. Arthur Miller: LOV NA ČAROVNICE, SNG Drama Maribor 5. Vinko M”dernodorfer: VAJA ZBORA, SLG Celje 6. Komedija po kasnejšem izboru Glasbeni abonma lahko vpišete do 21.9., gledališkega pa do 25.9.98 v tajništvu Kulturnega centra Janeza Trdine, Novi trg 5, vsak delavnik od 8. do 15. ure, v sredo do 16. ure. Rezervacije in informacije po telefonu na št. 323-447. Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis. • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. K? POŠTA SLOVENIJE hup://www.posu.si o-mail: info^posta.si ^lST/?0 Novi trg, Novo mesto » 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! Industrijska prodajalna NOVOTEKS TKANINA v Bršljinu vabi od 16. do 26. septembra cenjene kupce na akcijsko prodajo modnih tkanin in pletenin ter moških in ženskih hlač z 10 % popusta. Poleg izdelkov iz lastne proizvodnje vam nudijo ugoden nakup moških in ženskih nogavic, brisač, prtov ter moških oblek že za 14.480 tolarjev. Za obisk se priporoča NOVOTEKS TKANINA Novi simbol s Nižje obrestne mere za posojila Banke Celje__________________ Pravnim osebam in zasebnikom nudimo: - kratkoročna posojila po obrestnih merah od TOM+3,9% dalje, - posojila za plačila v tujino po obrestni meri TOM+3,5%, - dolgoročna posojila po obrestnih merah od TOM+5,5% dalje. Občanom nudimo: - stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 20 let po obrestnih merah od TOM+4,5% dalje, - potrošniška posojila z odplačilno dobo do 5 let po obrestnih merah od TOM+3,75% dalje. Vabimo Vas, da nas obiščete v eni od naših enot. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje V varnem zavetju tradicije Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na šestnajsto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da je rdeči naslov rubrike s 1. strani, v kateri vabimo k branju Dolenjskega lista, Berite danes. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Igor Gričar iz Cegelnice 22 pri Novem mestu, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bil izžreban Milan Čarman iz Gornje Stare vasi 4 pri Tržišču. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Alojz Bahor iz Tanče gore 9 pri Dragatušu. Izpolnite pravilno sedemnajsti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 22. septembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. --------------H NAGRADNI KUPON št. 17 Vprašanje: Kako je naslov mb-rike o živilih, ki jo na 9. strani že več let piše Helena Mrzlikar? Odgovor: Moj naslov: t«Š H Osnovna šola Franca Metelka Škocjan 51, 8275 Škocjan razpisuje naslednja prosta delovna mesta: • UČITELJA(-ICE) ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za določen čas, s polnim delovnim časom, • SVETOVALNEGA(-E) DELAVCA(-KE) za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, in bodo opravljali 3-mesečno poskusno delo. Nastop dela: takoj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, obema govornikoma, prijateljem - pevcem iz Šentjerneja in Globokega, prijateljici Ireni Yebuah, darovalcem cvetja, sveč in humanitarnih prispevkov, za toplo sočutno slovo. Dr. Emilu Lučevu, dr. Jožetu Šmodeju in dr. Janezu Kramarju, osebju Splošne bolnišnice Novo mesto izrekamo posebno zahvalo za strokovno zdravljenje in prijateljsko pomoč vrsto let. Hvala tudi vsem tistim, ki ste nam poslali pismena sožalja in bili v mislih z njo in z nami. Družina Plaveč Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v dneh, ko je na svojo zadnjo pot odhajala naša mama ALOJZIJA PLAVEČ ZAHVALA iz Škocjana 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo z lepimi mislimi in cvetjem pospremili na zadnjo pot. Hvala pevcem za zapete pesmi, Marjeti za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred. Pogrebni službi in sosedom za nesebnično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, ji pomagali in ji namenili prijazno besedo in nasmeh. Vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 62. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče STANISLAV TOMŠIČ iz Dol. Vrhpolja 32 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč ter vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem, Pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE KOLENC se iskreno zahvaljujemo zaposlenim v Domu starejših v Šmihelu, ki ste zadnja leta skrbeli zanjo, in dr. Furlanovi iz Interne bolnišnice Novo mesto. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali sveče ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: njeni otroci z družinami VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 OSNOVNE ŠOLE: Bršliin. Center. Grm. Šmihel 21.9.1998 od 8. do 17. ure 22.9.1998 od 8. do 17. ure 23.9.1998 od 8. do 14. ure OSNOVNA ŠOLA: Stopiče 22.9.1998 od 8. do 17. ure PODRUŽNIČNE ŠOLE: Birčna vas 24.9.1998 od 10. do 16. ure Polž 23.9.1998 od 8. do 16. ure Podgrad 24.9.1998 od 8. do 16. ure Mali Slatnik 24.9.1998 od 10. do 16. ure Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1992 ter januarja in februarja 1993, poaoino pa tudi tiste, ki so rojeni od marca do vključno avgusta 1993. K vpisu pripeljite otroka in prinesite nov izpisek iz rojstne matične knjige, iz katerega bo razvidno otrokovo državljanstvo. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 7T 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 39. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče BOGDAN ROZMAN iz Ulice Slavka Gruma 60, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem OŠ Grm, učiteljem in učencem OŠ Šmihel, Revozu Novo mesto, vsem, ki ste darovali sveče in cvetje, g. župniku iz Mirne Peči za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našega dragega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Božica, sin Bogdan ter hčerki Nataša in Jasmina V SPOMIN V nedeljo, 13. septembra 1998, smo se poslovili od naše dolgoletne sodelavke SILVE HOMAN računovodkinje v pokoju Pogrešali bomo njeno čuteče razumevanje ljudi v stiskah in stalno pripravljenost pomagati sočloveku. Delavci osnovne šole Šentjernej •* ZAHVALA ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje. Na svojo zadnjo pot je odšel naš dragi STANE LAMUT iz Črnomlja Težko je izraziti hvaležnost vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, pa vendar smo dolžni posebno zahvalo osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Zdravstvenemu domu Črnomelj, dr. Macanu in sestri Tatjani. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in denar v sklad za drage instrumente Splošni bolnišnici Novo mesto kot tudi vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnjo pot. Hvaležni smo sosedom, govornikom za občutene besede v slovo, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, šoferjem in gasilcem za zadnji pozdrav ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! Vsi njegovi V 77. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast, brat, stric in svak JANEZ NOVAK iz Telčic 8, Škocjan Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše, izraze sožalja ter Dolenjki, d.d., Novo mesto in kolektivu Škocjan. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, g. Francetu za besede slovesa, pevcem za zapete pesmi in Pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste pokojnega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek NIKOLAJ VESELIČ Kovačev ata iz Vrhovcev pri Adlešičih Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB, Pogrebnemu zavodu Malerič, pevcem za zapete pesmi in govornikoma za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Le čutiš, da si in že si sredi cvetov. In potem, ko te ni; cvet govori, da si bil... I. Škofljanec V 60. letu starosti nas je zapustila naša draga SILVA HOMAN roj. Mali Z bolečino v srcih sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, njenim nekdanjim sodelavcem OŠ Šentjernej in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste našo Silvo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvene postaje Šentjernej. Najlepša hvala prijateljema Marjanu in Pavletu za poslovilne besede, Vinogradniškemu oktetu in Toniju za poslednjo melodijo. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. 13. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, brat in stric ANTON RADOVAN iz Prapreč 7 pri Šentjerneju Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ati, čeprav prekratko lepo s tabo je bilo, vendar tolažba nas krepi, da snidemo se v večnosti. Klicu gospodarja življenja se je v 59. letu odzval . JOŽE ŠVIRT iz Jelš pri Otočcu 5 Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, deda in brata se toplo zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ponudili svojo pomoč, izrekli besede tolažbe in upanja, pokojnemu darovali cvetje in sveče, poklonili svoj dar za maše m župnijski vrtec. Še posebej iskrena zahvala osebju Urološkega oddelka, župniku Blažu Gregorcu in govornikom za tolažilne besede, gasilcem, župnijskemu pevskemu zboru in vsem ostalim, ki ste pokojnega spremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi ZAHVALA Zaprla trudne si oči, spočila žuljave dlani, v večni dom po plačilo za vedno si odšla. V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta ANTONIJA MIKLIČ s Šmarješke ceste 63, Mačkovec Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje in pokojnici darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti ter darovali za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo celotnemu osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nudeno pomoč, kolektivom Telekoma, Dolenjke, Supermarketa in Dolenjske banke, Pogrebni službi Oklešen ter dobrim sosedom iz Smolenje vasi, Malega Slatnika, Drske, Krke in Mačkovca. Zahvala velja tudi gospodoma župnikoma, Blažu Gregorcu in Jožetu Ovničku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Tone, sin Tone, hčere Milena, Marina in Nada z družinami ter ostalo sorodstvo 7®,. Primostek 9, Gradac 1 I. >i ib ir II * 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, posebno ge. Ivanki, ge. Štefki, ge. Nežki in ge. Zvonki za nesebično pomoč. Hvala vsem za pisno in ustno izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče ter za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma počitka Metlika, Zdravstvenemu domu Metlika, Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, upokojencem Zavarovalnice Tilia Novo mesto, delavcem Beti trikotažna tkanina, d.o.o., g. Piškuriču za organizacijo pogreba, ge. Tereziji Kralj za ganljive besede slovesa na domu, g. župniku za opravljen obred ter za zaigrano pesem Hvala ti mama. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hčerka Majda / družinama, brat France, sestri Amalija in Mimica ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Zakaj si morala nam umreti, Ljubila si življenje, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? polje in dom, Odkar utihnil je tvoj glas, vendar brez slovesa žalost, bolečina domujeta pri nas. zapustila si svoj dom. V 72. letu starosti nas je tiho in za vedno zapustila ljuba žena, mama, sestra in stara mama ALOJZIJA MUC, roj. Filak sodelavcem iz Agroservisa, OZ Novo mesto, ŽRK VI AS iz Šentjerneja, govornikoma g. Selaku in g. Hudoklinu. Iskrena hvala Vinogradniškemu oktetu in g. Roguliču za zaigrano Tišino ter Pogrebni službi Oklešen za lepo organizacijo pogreba. Hvala tudi Intenzivnemu oddelku bolnišnice Novo mesto zaves trud v času Milanove bolezni. Zahvaljujemo se tudi družini Šketelj in Jakše za vso pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega dragega Milana v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Linča, hčerki Ingrid in Karmen, mamica, bratje Marjan, Tone in Slavko z družinami ter ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izraze sožalja. Če bi vedeli, da ljubim vas vroče, in še če bi vedeli, kako srčno, bi čisto preprosto mogoče vstopili celo. MILAN KALIN Star 42 let nas je zapustil naš dragi zlatar iz Šentjerneja ZAHVALA TA TEPEN VAS IA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 17. septembra - Frančiška Peteek, 18. septembra - Irena Sobota, 19. septembra - Suzna Nedelja, 20. septembra - Svetlana Ponedeljek, 21. septembra - Matej Torek, 22. septembra - Mavricij Sreda, 23. septembra - Slavojko LUNINE MENE 20. septembra ob 19.02 - mlaj kino BREŽICE: 17. in 18.9. (ob 18.30) drama Noro mesto. 17. in 18.9. (ob 20.30) ter od 19. do 23.9. (ob 18. uri in 20.30) znanstvenofantastični film Godzila. ČRNOMELJ: 18.9. (ob 20. uri) ameriška drama Kamasutra. 19. in 20.9. (ob 18. uri in 20.15) ameriška komedija Smrto-nostno orožje 4. DOBREPOLJE: 18.9. (ob 20.30) ameriška drama Kamasutra. 20.9. (ob 15. uri in 20.30) akcijski film Sfera. GROSUPLJE: 18.9. (ob 20. uri) akcijski film Sfera. 19.9. (ob 20. uri) ameriška drama Kamasutra. KRŠKO: 17. in 18.9. (ob 20. uri) komedija Jackie Brown. 19.9. (ob 20. uri) in 20.9. (ob 18. uri) komedija Pasji detektiv. METLIKA: 18.9. (ob 18. uri in 20.15) ter 21.9. (ob 18. uri) ameriška komedija Smrtonosno orožje 4. 20.9. (ob 20. uri) ameriška drama Kamasutra. NOVO MESTO: Od 17. do 23.9. (ob 16.30) risanka Mala morska deklica. Od 17. do 23.9. (ob 18. in 20. uri) akcijska komedija Maščevalci. RIBNICA: 19.9. (ob 22. uri) akcijski film Sfera. 20.9. (ob 17. uri) ameriška drama Kamasutra. SEMIČ: 20.9. (ob 16. uri) ameriška komedija Smrtonosno orožje 4. VELIKE LAŠČE: 19.9. (ob 20. uri) akcijski film Sfera. 20.9. (ob 20. uri) ameriška drama Kamasutra. film % • SMRTONOSNO OROŽJE 4, akcijska komedija (Lethal Wea-pon, ZDA, 1998, 130 minut, režija: Richard Donner) Spet eno izmed tistih abotnih nadaljevanj! Se bo teror sploh kdaj nehal? Očitno zadeva vleče, sicer je pa v šovbiznisu postal kar soliden posel že to, da blagajna ne pokaže rdečih številk, torej da film pokrije vsaj svoje stroške. No, pri Smrtonosnem orožju 4 še ni tako hudo, do izenačenja minusa in plusa bo prišlo šele tam nekje pri sedmem nadaljevanju. Vmes pa vpijmo: “Bog ne daj, da ne pride do nove epizode!” Zaenkrat sta Mel Gibson in Danny Glover še vedno solidno profitabilen tandem. Če je izdelek vedno manj gledljiv, pa to ni ravno najboljši razlog za prekinitev Smrtonosne serije. Klien-tele, ki se navdušuje nad akcijo itak nikoli ne zmanjka. Kako malo je včasih potrebno za zadovoljen odhod iz kina, kajne? Nujno je le vsakih nekaj minut filma servirati spektakularen in vratolomen sprint z avtomobili, vlakom, letalom, če ni drugega pri roki, pa je dobra tudi zarjavela barkača, tudi če se več ne premika, da se vsaj malo ziblje. Pirotehniki bodo že poskrbeli, da se bo dvorana bliskala, gledalci pa slepeli ob veličastnih eksplozijah in besnečih zubljih. Mel in Danny sta losangeleška policista, bolje detektiva, ki zelo rada delata sama in~na svojo roko, vedno premlatita in postrelita vse živo naokoli, obenem pa sta človekoljuba, priložnostna misleca in humorista. Obvezno povzročita obupno veliko škode. Zavarovalnice nočejo več plačevati, šefi težijo, toda nič ne zaleže. Tokrat sta na ta račun povišana, češ, zdaj bosta pa sedela v pisarni. Zaplet? Zgodba? A ja, to bo verjetno nekaj v zvezi s kitajskimi azilanti in hongkonško mafijo. Zaščitni znak vseh Orožij je štosiranje in nekaj takega kot resni pogovori sredi najnevarnejših in nemogočih situacij. Da le ne bi kdo pozabil, kako sta tipa “skulirana Slabša stran teh podvigov je, da so vsakič daljši. Dobri dve uri je minutaža, ki odtehta resno dramo. To pa je akcija, poceni komedijanstvo, obešenjaštvo, nekaj, kar se že po svoji naravi dogaja hitro in se posledično tudi prej konča. TOMAŽ BRATOŽ Založba OZIRIS ZASLUŽITE 30% OD PRODANE KNJIGE IN POSTANITE KOMERCIALIST ZA PRODAJO KNJIG - dvajset naslovov poslovnih uspešnic. Delo poteka po vseh slovenskih podjetjih, ustanovah in inštitucijah. ZAGOTAVLJAMO: - stalne nove naslove knjig, - redna izplačila, - najboljšim redno zaposlitev. Kandidati, kličite vsak delavnik med 10. in 15. uro po telefonu Št. 061/125-81-40 061/125-80-43 OBVESTILO V Novem mestu, na lokaciji bivše Keramike, ob glavni prometnici, bo spomladi leta 1999 dograjen trgovsko-poslovni center z okrog 5.000 m2 prodajnih površin in pisarn. Za okoli 900 m2 je še prostih površin in zanje zbiramo interesente za nakup. Če ste zainteresirani za nakup, pokličite: LERAN, d.o.o. Lebanova 24, Novo mesto Tel.: 068/322-282 ali 068/342-470 Mobitel: 0609/633-553 IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.8011 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGL ASI: / cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.000 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.000 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI OD LASTNIKA kupim traktorUniverzal445 ali 550, pogon 4 x 4, ali Štore 404. Plačilo takoj! B (063)795-601, po 20. uri. 3598 KOMPLETNO KABINO za Ursus prodam. B (0608)87-529. 3602 MOTOKULTIVATOR HONDA, s priključki, prodam. B (068)81-643. 3565 KUPIM HLODOVINO odkupujemo. Cena in plačilo po dogovoru. H (068)324-244 ali 324-245. 3653 RABLJEN KOTELza žganjekuho kupim. B (068)68-599. 3596 MOTORNA VOZILA MOTORNO KOLO tricikel Piaggio P 601 V, letnik 1981, prodam. Alojz Carl, Močile 4, Stari trg ob Kolpi. 3557 NISSAN MAXIMA, 3000 m3, avtomatik, prodam.® (0609)611-140. 3558 126 P, v dvanajstem letu, registriran do 11/ 98, ugodno prodam. ® (068)325-100. 3573 R 5 SAGA, letnik 1991, registriran do 10/98, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068) 84-530. 3601 126 P, letnik 2/90, registriran do 3/99, prodam. ® (068)79-618. 3606 R 5 CAMPUS, letnik 1991, prodam. B (068)73-075. 3620 FORD ESCORT D 1.8, letnik 1991,prodam. ®(068)23-856. 3621 GOLF JX D, letnik 1985, rdeč, prodam. S (068)322-089. 3628 OPEL SOLZA, letnik 1986, prodam. Franc Eršte, H (068)42-807. 3641 OPEL KADETT 1.4 i, letnik 1991, 99.000 km, rdeč, odlično ohranjen, prodam. ® (068)341-906. 3647 R 19 1.8 i RT, letnik 1993, prodam. ® (068)27-978. 3655 GOLF, letnik 1984, prodam. B (068)89-670. OPEL VECTRO 1.8 i GLS, letnik 1993, rdeč, ABS, servo, pomična streha, meglenke, prodam za 1.220.000 SIT. B (068)84-405. $ SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto •B 068/24-791 • PRODAJA IN SERVIS POSEST R191.4 RT, letnik 8/94, bel, električno strešno okno. lepo ohranjen, servisna knjižica, prodam.® (068)68-724. 3665 126 PGL, letnik 1988, prodam. B (068)81-314. 3680 HYUNDAILANTRO 1.6 GLS, letnik 1994, z vso dodatno opremo, 65.000 km, prodam. B (0608)62-687. 3687 CITROEN SAXO 1,1 i, letnik 10/96,12.000 km, 5 vrat, CZ, kovinske barve, zračna blazina, radio, prodam za 1,200,000 SIT. B (068)371-740, po 16. uri. 3593 OPEL CORSO 1.5 D, letnik 1990, lepo ohranjen, bel, prva lastnica, prodam ali menjam za parcelo v Brežicah z doplačilom. B (0608)64-275. 3603 R 19, letnik 1991, registriran do 2/99,82.000 km, kovinsko siv, lepo ohranjen, ugodno prodam. B (0608)74-098. 3677 HYUNDAIPONY 1.3, letnik 1991, ugodno prodam. B (068)59-040, * 3609 FIATT1PO 1.7 D, rdeč, letnik 1993, prvi lastnik, lepo ohranjen, ugodno prodam. B (068)22-611. 3576 BMW 318 i, letnik 1993, zelo dobro ohranjen, prodam. B (068)20-392 ali 84-441. OPEL ASTRO 1.6,5V, letnik 1992, prodam. B(068)342-632. 3646 VECTRO 1.8 GLS i, letnik 9/91, dobro ohranjeno, prodam ali menjam. B (068)75-574. 3629 GOLF CL D, letnik 1992, in uno 45, letnik 199», prodam.® (068)81-294. 3597 JETTO D, letnik 1989, vino, žganje in stiskalnico prodam. B (068)76-309 ali 76-380. 3661 POHIŠTVO KAVČ, 2 fotelja, hladilnik idr. prodam. B (068)24-754. 3681 VINOGRAD pri Brežicah, na lepi legi, z vikendom, ugodno prodam, B (0608)67-763. GRADBENO PARCELO, 10 a, v Krškem, z lokacijsko dokumentacijo, prodam. B (0608) 22-522, popoldan. 3631 V BRESTANICI prodam vzdrževano starejšo hišo z lepim parkom, 28 a. B (0608)62-687. 3686 PRODAM OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451-082. 2826 KAMEN ŠKRILJAVEC različnih barv prodajamo. S (063)762-433. 3147 GROZDJE modre frankinje in kraljevine prodam. B (0608)31-208. ' 3552 DIATONIČNO HARMONIKO Kač, 2 Slakova gumba, staro 6 mesecev, prodam. B (068)60-445. 3553 GROZDJE MALVAZIJO, rebulo in tokaj prodam. Dostava na dom! S (065)57-107. NEŠKROPLJENO GROZDJE šmarnice prodam. B (064)736-647, zvečer. 3570 INDUSTRIJSKI dvoigelni šivalni stroj Pfaff ugodno prodam, B (068)23-156. 3572 GROZDJE, črno in belo, žlahtno, 300 do 400 kg, prodam. B (068)81-414. 3577 DVOREDNI pletilni stroj Brother, na kartice, plete 4 barvno, prodam. B (061)1424-567. 3578 GROZDJE šmarnice ugodno prodam. B (068)21-073. 3583 GROZDJE, belokranjsko belo, škropljeno z modro galico, prodam. B (068)50-002, zvečer. 3585 JABOLKA jonagold in gloster prodam. B (068)371-590 ali 27-234. 3586 HLODOVINO HRASTA, bukve in kostanja kupim. B (061)338-698 ali (041)620-396. CEPLJENO belo grozdje, cca 400 kg, ugodno prodam. B (068)67-276. 3588 BELO GROZDJE, novo ali pozno, prodam. Ana Žvagen, £dinja vas 39, Novo mesto. BELO in črno grozdje prodam. B (068)69-123. 3591 GROZDJE, cepljeno, črno in belo, ugodno prodam. B (068)76-493. 3605 ČRNO in belo grozdje, belokranjski okoliš, prodam. B (068)326-307, zvečer. 3607 KOMPLETNI PRIDELEK grozdja iz vinograda, 1200 trt, sorte: modra frankinja, laški rizling, rumeni plaveč, žametna črnina, zdravo, ugodno prodam. B (0608)20-293, zvečer. GROZDJE šmarnice in nekaj črnine v Riglju prodam. B (068)65-180. 3615 GROZDJE ŠMARNICE prodam. B (0608) 74-048. 3634 MALO RABLJEN štedilnik Kuppersbusch prodam. B (068)51-423. 3636 KVALITETNO belo grozdje prodam. B (068)52-197. 3643 GROZDJE ŠMARNICE prodam. Možen tudi odkup vinograda v Brusnicah. B (068)21-004. 3649 GROZDJE rizling, modragrankinja, žametna črnina, pri Raki prodam. B ( 061 >346-819. TRIFAZNI HIDROFOR ugodno prodam. B (068)85-618. 3651 RDEČE in belo grozdje ugodno prodam. B (068)58-168. 3652 KVALITETNO rdeče vino ugodno prodam. B(068)81-416. 3666 HRASTOV SOD, 350-litrski, prodam. B (068)21-937. 3670 POHORSKI ŠKRILJAVEC, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz! S in fax: (063)754-003 ali(041)621-478. 3671 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! B m fax: (063)754-003 ali (041)621-478. NOV SOD, 500-litrski, prodam. Jože Jenič, Pristava 19 pri Podgradu, Novo mesto. 3683 BELO GROZDJE ugodno prodam B (065)64-55-33, po 19. uri. 3689 PLANINSKE ČEVLJE, skoraj nerabljene, prodam® (041)717-159. 3690 JABOLKA BOBROVEC, za prešanje, prodam. B (0608)43-081. 3608 GROZDJE, mešano ali po izbiri, in grozdje izabele prodam. Možna dostava! B (0608) 43-005. 3642 6 M’ smrekovih plohov, 5 cm, prodam. B (068)52-462. 3619 GROZDJE ŠMARNICE in belo vino prodam. B(068)65-012. 3623 GROZDJE šmarnice, na trti, belo vino po 100 S1T/I in belo cepljeno prodam po 150 SIT/I.B (068)65-130. 3594 DVE TERMOAKUMULACIJSKI PEČI, 3 in 2 KW, ter električni keramični kamin na koleščkih prodam. B (0608)31-637. 3618 GROZDJE šmarnice in koruzo prodam. B (0608)33-628. 3685 HRASTOV SKEDENJ, 18 x 6 m, prodam. B (068)78-114, od 20. do 22. ure. 3566 GROZDJE ŠMARNICE prodam po 33 SIT/ kg. B (068)78-429. 3612 GROZDJE ŠMARNICE prodam po 30 Sil. B(068)78-433. 3625 HRASTOVE PLOHE, 5 in 8 cm, traktorsko prikolico, primerno za prevoz živine ali drugo prodam. B (068)26-062. 3639 VINO prodam po nizki ceni. B (068)89-751. GROZDJE žlahtnih sort prodam B (068) 22-060. 3595 GROZDJE šmarnice, večjo količino, prodam. B (068)89-575. 3600 BELO vino cepljenega grozdja prodam. B (068)22-673. 3632 GROZDJE šmarnice prodam. B (068)85-875. 3656 V VIDOŠIČK1 GORI pri Metliki prodam mešano belo grozdje in rumeni muškat. B (068)342-450. 3624 GROZDJE šmarnice in bio jabolka prodam. B(068)75-277. 3645 GROZDJE ŠMARNICE in domače žganje prodam. B (068)75-002. 3556 PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Stanovanjski krediti že od TOM + 4,5 % naprej! Informacije na tel. št.: 062/449 24 70 GROZDJE žametne črnine in telico, brejo 8 mesecev, prodam. B (0608)75-190. 3688 NA ZALOGI po zelo ugodni ceni briketi za kurjavo. B (068)83-124. 3443 RABLJENA OKNA, vrata in strešno opeko prodam. B (068)83-012. 3581 3-FAZNI CIRKULAR, mlin za grozdje prodam. B (068)83-650. 3582 GROZDJE modre frankinje in žametne črnine prodam. B (068)50-244, po 20. uri. GROZDJE frankinje in žametne črnine prodam. B (068)50-432. 3589 GROZDJE šmarnice prodam. B (068)42-909. 3630 JEDILNI KROMPIR sante prodam. B (068)42-956. 3669 GROZDJE žametne črnine in frankinje prodam. B (068)42-598. 3658 GROZDJE ŠMARNICE v Stari Bučki poceni prodam. B (068)76-272. 3674 SMREKOVA OBLOGA že od 500 SIT dalje, ladijski pod, bruna, okrasne letve prodam. Možna dostava. Družinska vas 22, SMarješke Toplice, B (068)73-587. 3562 GROZDJE šmarnice*prodam. B (068)44-522. 3684 GROZDJE, belo in žametno črnino, v bližini Malkovca, ugodno prodam. B (0608)80-523. GROZDJE cepljeno prodam. B (0608)86-063. RAZNO POSLOVNI PROSTOR na Kastelčevi 9 v Novem mestu, s telefonom, oddamo. B (068)341-301 ali 341-496. 3563 OPREMUENO TRGOVINO na Suhorju 7 oddam v najem. B (068)50-123. 3567 V NOVEM MESTU v novi poslovno-stano-vanjski hiši prodam poslovni prostor, 53 m2, skladišče 28 m2. Možne vse storitvene dejavnosti razen gostinstva. B (068)21-916. 3675 SNEGOLOVE za vse vrste kritin (barvne pocinkane, bakrene, nerjaveče), ostrešne vijake, tesarske spone izdelujemo in prodajamo. Kop Longar, d.o.o., B (068)83-147. OPREMUENO TRGOVINO na Suhorju 7 oddam v najem. B (068)50-123. 3692 POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na B (061)342-202, Mery. SLUŽBO DOBI NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Primerno tudi za začetnike. B (0609)622-668. 3374 ZA DELO v avtopralnici in vulkanizerstvu v Ljubljani redno ali honorarno zaposlimo pridnega fanta z delovnimi izkušnjami (prakso). Možnost stanovanja. B (061)274-475. GRADBENEGA TEHNIKA ali inženirja takoj zaposlim. Šifra: Takoj. 3574 KV ZIDARJA zaposlim. Šifra: Zidar. 3575 ŠOFERJE C- in E- kategorije, starosti nad 21 let, zaposlimo. B (064)324-473. 3599 DELAVCA za delo v gradbeništvu zaposlim. B (068)45-854 ali (041)729-808. 3610 V OKREPČEVALNICI Zukkero v Šentjerneju redno zaposlimo natakarico. B (068)81-358. 3611 ZA DELO V BARU BOTER iščemo prijetno dekle za delo ob vikendih. B (0609)628-416 ali (068)342-115. 3640 SAMOSTOJNEGA TRGOVCA zaposlimo za dobo 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: Salon pohištva Krajnc, Košenice 32, Novo mesto. 3648 REDNO ali honorarno zaposlim dve dekleti za strežbo v novoodprtem lokalu v Novem mestu. B (041)621-890. 3657 KV MESARJA in prodajalca ter KV natakarico ali kuharico zaposlim. B (068)81-188. KV ELEKTRINŠTAL.ATER - elektrome-hanik dobi delo. B (068)325-579, popoldan, (041)638-597, neprekinjeno. 3691 Galerija KRALJ honorarno zaposli fanta ali dekle za okvirjanje slik. Tel. 068/372-720, 26-662 NATAKARICA DOBI DELO v okrepčevalnici AS pri AMZS na Otočcu. "S 041/730-151 MESARSTVO VRŠČAJ V Brezov log 64 8000 Novo mesto zaposlimo KV mesarja prodajalca. Tel. 068/25-617 VSEM, ki vam trdo delo ni tuje, nudim0 brezplačno izobraževanje in možnost reda) zaposlitve treh novih delavcev. Predviden 09 cca 125.000 SIT. Pogoji: SŠI, starost 18 do 38 let, urejenost, komunikativnost. Prijave sprejemamo na (068)341-153. 3673 KUHARJA in natakarico z izkušnjamiza' poslimo v Novem mestu. Delo je izmenska nedelje proste, mlajšo natakarico pa honorar no zaposlimo v Dolenjskih Toplicah. ** (041)637-352. 367» MOŠKI dobi delo na avtoodpadu v Prečij B (068)323-295. 367V ----^4 SLUŽBO IŠČE DELO na kmetiji ali farmi ali kakršnokoli delo, z možnostjo bivanja, iščem. B (068)83* 770, po 15. uri. 3635 STANOVANJA V UUBLJANI oddam študentki ogrevan" sobo s souporabo kopalnice. B (061)551' 831, popoldan. 35“ OPREMLJENO enosobno stanovanjev Novem mestu ali okolici iščemo. B (068)81' 167 . 3555 V LJUBLJANI oddam sobo študentkam*- B(061)152-65-14. 355» PODSTREŠNO STANOVANJE oddam.® (068)81-673. 356» OPREMLJENO trisobno stanovanje Novem mestu oddam. B (068)341-646, P° 16. uri. 3561 TRISOBNO STANOVANJE, 77 m!, z gara-žo, balkonom in kletjo, prodam. B (068)85* 627, po 18. uri. 35“ DVOSOBNO opremljeno stanovanje Novem mestu, telefon, CATV, oddam. J (068)323-572, zvečer. 357v TRISOBNO STANOVANJE v ČrnomljJ ugodno prodam. B (068)51-106. 358" KOMFORTNO trisobno stanovanje v Nj! vem mestu prodam. B (068)324-725. 362® ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obvešča & njene kupce, da sprejemamo naročila za v*° vrste enodnevnih in večjih piščancev, Vu informacije dobite na B (0608)71-375. 52". MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, t* pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenj2, prodajamo po ugodni ceni. Naročila spreje' majo in dajejo vse informacije: Jože Zupa"' čič, Otovec, Črnomelj. B (068)52-80": Gostišče Krulc, Mostec, Dobova. B (0608/ 67-587, Anita Janežič, Slepšck 9, Mokronog B (068)49-813. 336« VSAK DAN lahko dobite bele piščanc": enoletne kokoši, jarkice in purane na krnet«! Metelko, Hudo Brezje 16, B (0608)89-03 • KRAVO SIVKO s teličkom prodam- ® (068)89-112,zvečer. 35»* ODOJKE in črno-bela telička, stara 2 tejj na, prodam. B (068)81-496. 36- RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodaj2' mo, zbiramo pa naročila za težke bele koko in peteline. Ramovš, Šentrupert, B (068)^ 189. 363' 4 PRAŠIČE, težke 150 kg, krmljen0 * domačo hrano, prodam. B (068)76-181-BELE PIŠČANCE, težke 1.5 do 2 kg, k Ijene z domačo hrano, prodam. VrtaejS Pristavica 1,B (068)81-519. 36'° TELIČKO, staro 10 dni, in koruzo v zrni* prodam. B (068)75-173. 36** NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov, bflj rodovnika, prodam. B (068)78-478. 366* KRAVO simentalko, brejo 8 mesec0*: prodam.® (068)81-857. 363» PRAŠIČE, težke 120 do 160 kg, primerne!* zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. B (068)»' 868. 36®° KRAVO in telico, sivki, obe breji, pr oda®: B (068)42-857. 36*° DVA črno-bela bikca, stara cn tede®’ prodam. B (068)45-101. ^ KRAVO za zakol prodam. B (068)66-524- KOZE in kozla velike rasti, brez rogov, ughjl no prodam.® (068)87-532. 360* ! Zaradi povečane poslovne dejavnosti so Vaše telefonske linije preobremen- jene, uspeh Vašega dela pa je v veliki meri odvisen od hitrega komuniciranja prek računalnikov, telefaksov in telefonov. Zato Vašemu podjetju predlaga-j mo sodobno tehnološko rešitev vseh telekomunikacijskih zadreg s kombi- nirano uporabo ISDN in SiOL storitev. Povečali boste učinkovitost, prihranili čas in denar. Telekom Slovenije je v Sloveniji edini ponudnik omrežja in storitev ISDN, ki omogočajo prenos govora, podatkov, slik in videa. Telekom Slovenije je vodilni komercialni ponudnik interneta v Sloveniji z omrežjem SiOL, ki ima največjo zmogljivost mednarodnih in domačih povezav. Informacije na brezplačni telefonski številki 080 80 80. http://www.telekom.si ) Telekom^0) Slovenije Nacionalni operater telekomunikacij i A A (GOTOVINSKA. POSOJ M.A Dn bodo jesenske zadrege z denarjem manjše, vam bodo pomagala posojila pri Dolenjski banki. Ugodne obrestne mere za posojila z odplačilno dobo: Vse ostalo Vam bodo radi pojasnili v najbližji enoti Dolenjske banke. Bunka zaračuna posojilojemalcem za vodenje posojila letno 1,2 9t točke od vsakokratnega stanja posojila. DOLENJSKA BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! i c i i ) i I , ? tutLitična. ZcjencijcL Kandijska 9, Novo mesto Tel.: 068/321-115,325-477 Fax: 068/342-136 Ugodne cene, plačilo na obroke! \_______________________^ RADIO MAX 88,90 MHZ 89,70 MHZ TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po ■n* 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 » 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. FENIX TRADE, d.o.o. Novo mesto, Kandijska 20 ® 068/322-126, fax 068/322-145 PANASONIC EB-G 450 = 39.990 SIT + p.d. SIEMENS S6 P0WER = 26.900 SIT + p.d. Ob nakupu GSM aparata 30% popusta za avtoinstalacijo + DARILO. Priklop takoj. UMETNI KAMEN za oblaganje fasad Po najugodnejših cenah! Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. Cena z dostavo in polaganjem cca 2.700 tolarjev 1 m2. K0ŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice, s 068/65-882, 65-557. Tac SL OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. £§---------------------------------------------------------------------------H Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_______________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka): _______________________________________ ____________________________________________________Pošta:______________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zapj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Kraj: Datum: Podpis: RADIO 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje / tel ./fax 061/855-666 PRI VASEM POOBLAŠČENEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA NOVO MESTO: BREŽICE ZAGORJE: LJUBLJANA: KRANJ: CELJE MARIBOR-. RADENCE NOVA GORICA: KOPEK. MSM, (068) 37 29 60 BOGO BAUMKIRHER, (0608) 61 078 AVT0HIŠA KRŽIČNIK, (0601) 63 399 GAMA CENTER, (061) 141 43 38, GRUDA, (061) 26 82 83, A C0SM0S, (061) 159 50 90, AMBROŽ LVM,(061) 34 22 58 AVTO MOČNIK, (064) 24 16 96 STIGMA 93, (063) 41 12 51 ŠERBINEK, (062) 42 45 00 50 MOHOR MM, (069) 65 830 AUTORENT, (065) 28 460 QUAUTY SERVICE, (066) 38 983 ma^oa V 7 MAZDA NAJ BO Za službo, družino in družbo. Nova Mazda Demio. Vsak prostorček je dovolj velik za Mazdo Demio -imv Mazdi Demio je dovolj prostora za vse. Dobite jo že za 1.699.990 SIT. Internet: www.mazda.mms. si VREDEN STOLETNICE TOVARNE PORTRET TEQA TEclNA Renaultov pogled v prihodnost Vel satis, avantgardni Renaultov štirisedežni kupe z najsodobnejšo tehnologijo Slavko Malnar Težko bi našli tako doslednega in stvari tako predanega človeka, kot je Slavko Malnar, trener mladih novomeških atletov, lastnik fitness studia in manekenske agencije Helena. Čeprav se ukvarja z več stvarmi, je in vedno bo atletika pri njem vedno na prvem mestu. V osnovni šoli je igral košarko, v Krškem, kjer je obiskoval srednjo elektro šolo, pa se je kot večina dijakov iz internata ukvarjal z rokometom. Kasnejši jugoslovanski rekorder v metu kopja Darko Cujnik je Slavka pripeljal na novomeški štadion in ga predstavil svojemu tedanjemu trenerju Marjanu Spilarju, ki pa ga je na njegovo veliko razočaranje določil za tekmovanje v hitri hoji. Sram ga je bilo, da bi vadil na štadionu, zato je-hodil v bližnjem gozdu, ko pa je zaslišal koga, da teče za njim, je stekel tudi on. A je njegov trener hitro videl, da se v drobnem fantu skriva prava metalska moč. Ko je prvič poskusil vreči kladivo, je bila njegova usoda zapečatena. Nešteto ur je prebil na štadionu, ki mu je postal drugi dom. Na svojem prvem državnem prvenstvu je nastopil v metu kladiva, diska, suvanju krogle in tekel obe štafeti. Kot mladinec je v Zenici v metu kladiva osvojil drugo mesto na pokalu republik in pokrajin in si tako izboril mesto v državni reprezentanci, kjer je bil med ostalimi metalci s 76 kg pravi palček, saj so vsi reprezentanti v metih tehtali krepko preko centa. Njegov največji tekmovalni uspeh je bil naslov jugoslovan- skega prvaka med mlajšimi člani. Po končani srednji šoli je želel študirati na tedanji visoki šoli za telesno kulturo, a se je bal, da ne bo dobil službe, zato je raje vpisal obramboslovje. Vzporedno je začel tudi svojo trenersko kariero, najprej na bršljinski osnovni šoli, kmalu pa tudi v klubu, ki je bil v tistih letih v težki krizi. Ker na napol prenovljenem štadionu z asfaltom namesto atletske steze ni bilo možnosti za kakovostno vadbo, je večina trenerjev pa tudi nekaj najboljših tekmovalcev klub zapustilo. Slavko je tedaj vseeno vztrajal, trdo delal z mladimi in ima največ zaslug, da je novomeški klub kasneje z novo sodobno atletsko stezo spet vzcvetel. Slavko nikoli ni končal študija obramboslovja. Nekaj časa je na tehničnih srednjih šolah in v gimnaziji učil obrambo, a se je vpisal še na fakulteto za telesno kulturo, kjer je končal višjo šolo za atletskega trenerja. Na zagrebški vojaški akademiji, kjer je služil vojsko po končani šoli za rezervne vojaške starešine, je imel dovolj časa tudi za študij, tako da je med dopustom opravil kar 11 izpitov in napisal diplomsko nalogo, ki jo je pokojnemu prof. Šturmu prinesel naslednji dan po njunem dogovoru o temi, metu kladiva, saj jo je imel že napisano. Tak je Slavko Malnar. Ljudje, ki z njim živijo, nikoli ne vedo, kdaj in kako jih bo presenetil. To dobro vedo številni atleti, ki jih Slavko ni le treniral, ampak jim je dal marsikaj, kar jim je prišlo prav tudi kasneje v življenju: predanost stvari, odnos do dela, odnos do sebe in do soljudi. Marsikaj zanimivega vedo povedati o njem tudi njegovi nekdanji varovanci Igor Primc, Andrej Lapajne, Nataša Podkrižnik, Goran Vučkovič in mnogi drugi. Tisti, ki ga poznajo bolj površno, ga imajo za malce čudaškega možakarja, v resnici pa je le človek, ki nikoli ne odstopa od svojih načel. Za podgorski svet je pač čudno, če moški nikoli ne poskusi niti kapljice alkohola, če je pri 39 letih še vedno samski in če 24 ur na dan živi za atletiko. IGOR VIDMAR ČUDOVITI JURČEK POD BOROVCEM SOTESKA - V peskokopu v Soteski je na skoraj samem pesku zrasel velik goban. Ker je tako velik in lep, sta tamkajšnja delavca Alojz Gorše in Janez Klobučar sklenila, da bosta skrbela zanj in da ga ne bosta utrgala. Skrbno ga zalivata. Ljudje, ki pridejo po pesek, ga z občudovanjem ogledujejo. T. V. 9. PIKIN FESTIVAL METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) Metlika vabi otroke in starše na družinski izlet, na 9. Pikin festival, na Pikin dan, 26. septembra, v Velenje. Festival je največja otroška prireditev v Sloveniji, ki bo letos potekalo od 18. do 26. septembra. Odhod je z metliške avtobusne postaje ob 8. uri, povratek Metliko bo okrog 21. ure. Vsak udeleženec plača 1500 tolarjev, razliko bo krila OZPM Metlika, kjer so možne tudi prijave. Do 21. septembra se je mogoče prijaviti še v Ljudski knjižnici Metlika - na Pungartu. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kje kosijo (škocjanski) Romi? - Odrecite se pojedinam! - Predsednika pohvaliti, vaščane pa tudi! - Iz slabšega grozdja sok - Ogledalo pri Drnovem ■ Dejavnost KS Podzemelj “Z Romi so težave,” so dežurnemu novinarju sporočili kmetje z območja Škocjana. Kmetje pravijo, da ima eden izmed tamkajšnjih Romov pet konj in zidan hlev. Konje imajo tudi drugi Romi, skupno imajo okrog 10 teh živali. “Kje imajo travnik, da bodo kosili krmo za konje?” se sprašujejo kmetje. To vprašanje je brez odgovora, saj je človek lahko lastnik konja tudi brez travnika. Bralka iz TVebnjega se je ozrla po slovenskem političnem odru. “Moti me početje ljudske stranke, to zborovanje v Portorožu. Denar, ki so ga zapravili tako, naj bi raje dali za druge namene, npr. za pomoč podjetjem v težavah. Nekateri so šli na shod samo zato, da bodo tam zastonj uživali, jedli in pili, drugače pa za stranko ne marajo,” je trdila. Ana Planinc s Svibnika je rubriki Halo v 35. št. Dolenjskega listaje pohvalila predsednika krajevne skupnosti Pavleta Strugarja za trud in požrtvovalnost pri asfaltiranju vaške ceste, je spomnil Robert Gregorič iz Svibnika. “Osebno podpiram in se strinjam z izjavo Ane Planinc o prizadevanjih Pavleta Strugarja. Menim pa, da za omenjeno zgradnjo ceste zaslužimo pohvale vsi vaščani, ki smo se ne vedoč odrekli neki odškodnini in ki smo s tem prispevali k uspehu omenjenega projekta,” je rekel Gregorič. A. S. iz Novega mesta je prispeval predlog v zvezi z grozdjem in vinom. “Ce je toliko presežkov vina, kot pravijo, zakaj ne bi delali iz manjvrednega grozdja sok? Mogoče je to rešitev, da ne bo kmetom grozdje ostajalo. Vinske kleti se bodo slabega grozdja otepale, in kaj naj z njim počno vinogradniki?” Če se kdaj peljete v Krško z avtomobilom, ste verjetno že spoznali, da po izstopu z magistralne ceste pri Drnovem težko varno zapeljete na cesto proti Krškemu. Na ta problem je v črtetek v klicu dežurnemu novinarju opozoril voznik, ki se pogosto vozi tam okrog. Predlagal je, naj bi tam na nepreglednih točkah postavili ogledalo. Stanko iz Pivke predlaga v Dolenjskem listu pregled tedenskega dogajanja doma in po svetu, češ da številni bralci Dolenjskega lista ne prebirajo drugih časopisov, ki morebiti imajo take tedenske rubrike. Škocjanski župan Povšič in šmarješki predsednik Krnc naj se združita in naredita dobro občino. K škocjanskemu županu bi se lah- ko prišli učit mnogi drugi,” je pribil Pivčan. Občan s Primostka je vprašal, kaj je s krajevno skupnostjo Podzemelj. “Ne vem, da bi bil kak sestanek, nič ni videti delovanja,” je rekel. Za besedo o delovanju KS Podzemelj smo vprašali Jožeta Smuka, njenega predsednika. Povedal je, da se krajevna skupnost sestaja vsak mesec. Lani so v krajevni skupnosti delali v glavnem vaške poti. Letos KS pripravlja vse potrebno za gradnjo mrliške vežice v Podzemlju. “Veliko je potov s tem, denarja pa je malo, zato ne moremo delati kaj dosti drugega. Zato se mogoče zdi, da nič ne delamo,” je pojasnil pred- sednik Smuk. L. M. Renault bo ob svoji 100-letnici na letošnjem pariškem avtomobilskem salonu razstavil oblikovalsko študijo “Vel satis”, ki razkriva značaj in duh bodočih avtomobilov visokega razreda te francoske avtomobilske firme. Gre za eleganten, avantgardno oblikovan štirisedežni kupe z najsodobnejšo tehnologijo. Z združitvijo udobja in prostornosti štirisedežnega avtomobila in slogovne ekskluzivnosti kupeja je vel satis pravi potovalni avtomobil. Prednji del avtomobila je oblikovan v slogu enoprostorskih avtomobilov, z dvigajočim se pokrovom motorja, ki se pod istim kotom nadaljuje v položno vetrobransko steklo. To je potegnjeno skoraj do roba zadnjih sedežev in tako v enem samem kosu tvori tudi večji del prozorne strehe. To ogromno steklo je tehnološki podvig, narejen posebej za ta prototip. Vel satis je kupe z dvoje vrati, vendar je dostop vanj zelo enostaven. Avto nima več ključev, zamenjala jih je posebna značka. Ko se voznik približa avtomobilu, ta samodejno prepozna njegovo Hudournik ruval metrske skale Ob Čabranki neurje, kakršnega nihče ne pomni DRAGA - Neurje, ki je divjalo v soboto, 5. septembra, je na območju od Turjaka do Kolpe najbolj prizadelo dolino Drage in vasi ob Čabranki. Pod Travljan-skim vrhom je ujma razdejala vse gozdne ceste, najbolj pa je uničena glavna cesta, saj so jo močni hudourniki pretrgali kar na petih mestih. Spravilo lesa se bo po njej ustavilo vsaj do konca tega meseca, saj za težke tovornjake gozdarji potrebujejo nove, širše podporne zidove in varnejšo podlago. Čeprav so gozdarji škodo prijavili skupaj s škodo, ki je bila • ČRNI POTOK ODREZAN OD SVETA - Voda je dvignila pred dobrim letom položeni asfalt. Podobno se je zgodilo v vasi Pungert, kjer je neurje odnašalo vse in močno poškodovalo prav tako novi asfalt, medtem ko je vas Črni Potok še danes popolnoma odrezana od sveta. V vasi je odneslo del makadamske ceste, k sreči pa je vzdržal pravkar prenovljeni most preko Čabranke. Na žalost pa je podivjana voda izpodjedla del ceste na hrvaški strani, ki jo Črnopotokarji uporabljajo za prehod v Slovenijo. Iz vasi, ki ima že tako velike nevšečnosti, pa je sedaj moč le preko strmih skalnih bregov in je tako nastalo vprašanje, kako bo z oskrbo in kaj bo, če bo kdo potreboval rešilni avto in podobno. (A. K.) povzročena na območju občine Loški Potok, so izračunali, da jih je močan naliv, ko se je pred večerom utrgal oblak, stal okrog 25 milijonov tolarjev. “Tega denarja lastniki gozdov, zasebniki in državno podjetje, zagotvo ne bodo imeli. Zato pričakujemo, da se bo “izkazala” država, saj gre za elementarno nesrečo,” je povedal vodja gospodarske enote Draga Drago Karel Čahuk. M. G. RAZDEJANJE - Ostanke lesa je voda prinesla na poškodovano cesto. (Foto: M. Glavonjič) Na morje s kolesom NEMŠKA VAS PRI RIBNICI - Po prometni magistralni cesti Škofljica-Brod na Kolpi se je 8. in 15. avgusta proti Punatu na otoku Krku s kolesom odpravil 61-letni upokojenec Janez Pahulje iz Nemške vasi pri Ribnici. V enajstih urah mu je uspelo prekolesaritii razdaljo 140 kilometrov. Janez je šel na vikend obisk k domačim, ki več let preživljajo tam počitnice. Do mejnega prehoda Petrina je šlo brez težav. Tam so ga v gneči jeklene pločevine policija in cariniki vprašali, kam se pelje s kolesom. Ko jim je vrli Ribničan odgovoril, da je namenjen na Punat, so mu le zaželeli srečno vožnjo. Do cilja je na deset let starem biciklu šlo brez težav, pa tudi nazaj, ko je za isto razdaljo je potreboval približno enajst ur. “Najraje kolesarim ponoči, saj se z vrha Gorskega Kotarja vidi daleč naokrog. Sicer pa morajo rekreativci v obe smeri peš po štiri ure, saj so vzponi proti Delnicam zelo hudi. V obvezni opremi za vožnjo proti morju sem imel baterijo, stil ter “kačjo slino” (slivovko); v zadnji vožnji sem porabil 2 del tega “goriva”,” je komentiral nočno Janez Pahulje - v.«* leto na kolesu potovanje Pahulje. Povedal je še, da kar poka od kondicije, ki si jo na kolesu pridobiva nekaj deset let. “Zdaj vsak dan kolesarim v gozdiček pri Jasnici, kjer je vrt in prostor za bivanje. Ob stan poti Ribnica-Kočevje bi rad uredil še čebelnjak. Okolico sem posnažil, vzdržujem tudi grob francoskemu vojaku iz L svetovne vojne, ki je že dalj časa zapuščen.” M GLAVONJIČ “OSTREŠJE ” DOKONČANO - Akademski kipar Peter Barišič iz Zagi*j ba, eden od treh udeležencev letošnjega mednarodnega delavnega srečanj“. kiparjev na prostem v Formi vivi v Kostanjevici na Krki, je te dni dokontf razvejeno skulpturo, ki ji sam pravi “Prizemljeno ostrešje Gre za kompot' cionalno delo, podobno ostrešju in popestreno s številnimi oblikovani"1 lesenimi in kovinskimi sestavinami. (Foto: M. Vesel) OTROCI NAŠLI MINO LESKOVEC PRI KRŠKEM; Prejšnji četrtek so bili otroci v okvi; ru pouka v gozdu blizu Leskovca prl Krškem. Na manjšem kupu zemjF so našli mino. Pirotehnik, kije prišel na kraj, je ugotovil, da gre za ffl'" nometno mino kal. 80 mm, ki izvira iz 2. svetovne vojne. značko in odklene vrata ter sprosti blokado motorja. Vrata, ki so s 178 cm širine ena največjih v avtomobilskem svetu, so oprta na tečaje, na katerih se pomaknejo navzven in zasukajo naprej. Zaradi takega specifičnega mehanizma odpiranja vrat meri vel satis s povsem odprtimi vrati v širino manj kot twingo z odprtimi vrati. Velika odprtina vrat zagotavlja lahek vstop vsem potnikom tega dvoje-vratnega štirisedežnega kupeja. Poleg tega se s pritiskom na gumb, kije nameščen v okvir vrat, sproži električni pomik prednjih sedežev naprej. Vel satis je kupe s štirimi povsem enakovrednimi sedeži, saj ponuja enako mero udobja in opremljenosti spredaj in zadaj. Armaturna plošča čistih oblik in jasnih kontur je brez vsake izumetničenosti in nepotrebnih malenkosti in ima le preproste instrumente. Ti so vidni le med vožnjo, saj jih pokriva pokrov, ki se samodejno dvigne ob zagonu motorja. Vel satis preseneti tudi med vožnjo, saj ob sukanju volanskega obroča z dvema širokima prečkama osrednji del z vgrajenimi stikali ostane na mestu. Notranje vzvratno ogledalo je v tem avtu zamenjala televizijska kamera. VEL SATIS - Oblikovalska študija Vel satis razkriva značaj in duh bodoči Renaultovih avtomobilov visokega razreda. _ Prototipu vel satis so namenili ; že znani trilitrski V6 motor s 24 | ventili, ki poganja laguno initiale, vendar so za vel satis iz njega iz-tisnili še več moči - 210 KM, ki ja prenaša petstopenjski samodejni menjalnik z možnostjo impulzne- ( ga pretikanja. A. B- PRAŠEK PREKO SOTLE BREŽICE - V soboto, 5. septembra, zjutraj so brežiški policisti v Stari vasi opazovali polje ob Sotli in Figarjev most ter videli dva traktorja z večjima prikolicama. Policisti so ju hoteli z modrimi lučmi in sireno ustaviti, vendar sta jim traktorja pobegnila preko meje - zapeljala sta v strugo Sotle. O prehodu meje so bili takoj obveščeni hrvaški policisti, ki so ugotovili, da gre za Slovenca in Hrvata, ki sta imela na prikolicah traktorjev 79 kartonov pralnega praška Ari-el in 83 kartonov raznega pohištva. Kršitelja se bosta zagovarjala pred sodnikom za prekrške. > Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V__________________s SREČANJE MLADINE V STIČNI STIČNA - V soboto, 19. septembra, se bo ob 10. uri pričelo 18. srečanje verne mladine iz vse Slovenije. Kot gostu srečanja bo najprej mogoče prisluhniti sarajevskemu kardinalu Vinku Puljiču, kasneje glasbeniku patru Janezu Frle-žu, po maši ob 15. uri, ki jo bo vodil metropolit dr. Franc Rode, pa bo mlade zabaval Vili Resnik s prijatelji. MINA V HIŠI STRAŽA - Prejšnji četrtek je občan z Vrhnike obvestil policiste, daje v starejši hiši, ki jo ima na Gorenjem Polju, na podstrešju našel mino. Policisti so kraj zavarovali do prihoda pirotehnika, ki je uničil mino. Sloje za minometno mino kal. 42 iz druge svetovne vojne.