Katla Devica. I fMTia mi boil ! Ki Tebi. >1 arij a! Na «r«ro liitiin. P.-r Tebi. Marija! Ji*>t hiti želim, lesena. Kraljica! i. l. <1. Pa nekaj, predrasa! Na/a j me ilmi: 0 Devica prehlada! Oh srreli me tezi! CVscna. Kraljica! i. S. »I. Sim ilalec Zabredel Oil Tebe. moj up! (»IoImiIiO je vjeatel IVe^relie me strup, fe-ena. Kraljica! i. t. »I. k.ik hoecm »stati Hi"/ Tvoje moči? 1 Milil »e. o Hali! Ker »Teli me tezi. t •—••na. Kraljica! i. t. «1. Pomairaj. Marija! 0 prosi za me! Pomagaj. Marija. Me pridem d« Tč! l'e*ena. Kraljica! i. t. «1. \ >e upanje svoje Postavim na Te: l.e Dele Ti svoje Poprosi /.a ni«*! tViena. Kraljica! i. t. d. Kaj ne? o Devica! I)e upali znam. De Tebe. Kraljica! /a Mater imam. I'cs«na. Kraljica! i. t s.ij Ti "»i Devica Preljuba vsa. Si nam pomocnica. Koi nekdaj m bla. Zatorej. Marija! 1 Vseli.« mi boil"! Na veke. Marija! 1'esena mi hud'! Janez. Beseda starcem in recliiikain. Lansko leto so Hamberški škof posebno opominjanje in poiiučenje razposlali do staršev in tistih, kteri šolarjem hrano in stanovanje dajejo. V tem listu uče starše in njih namestnike, kako morajo najpred sami za se prizadevati, de se v vsili rečeh prav po keršansko obnašajo. Vse njih govorjenje in djanje mora takšno biti, de bodo licencam z lepim z g I e d a m svetili. Gospodarji in gospodinje na j toraj bodo mladosti zgled pametniga, modriga, priljudniga obnašanja, in naj se sami varvajo togote, prepira, gerde kletvinje iu sploh vse nespodobnosti, s čimur bi mladosti slab zgled dajali, (Gospodarji in gospodinje v ti reči le preve-likrat premalo premislijo, de imajo zročeno mladost na svoji vesti, in ravno na njih obnašanju je velikrat zastavljena celiga življenja in pa—neskončne večnosti sreča ali nesreča! Drugo, česar skerbni pastir rednike iu oskerb-nike opominjajo, je č u v a n j e n a d m I a d o s t j o doma in zunaj doma. Vedno jim je gledati na vse njih djanja, pogovore med njimi iu z drugimi v hisi, na njili nagnjenja ali škodljive strasti. 0-hraniti se mora stanovitin red, de o pravim času molijo, vstajajo, iz doma, donni in k počitku hodijo: tudi, de se ogibljejo nespodobniga in njili stanu in starosti neprimerniga lišpa v obleki. Kav-r.o tolika in pogosto še veči skerb staršev iu Tednikov je potrebna zunaj doma, de ne začne mladost nevarnih tovaršij imeti in v nevarne kraje zahajati. Silo veliko .šolskih mladenčev se skazi po neskerbljivosti gospodarjev, de niso za nobeno rabo več in še izgnani kakor deseti bratje okoli tavajo nadlegovat ljudi. Ni ga skoraj zaničljivšiga človeka od iztiraniga šolarja, kakor ni tudi lepšiga časa nieino šolskih let, ako je mladeneč moder in pošten: učenca, ki se modro obnaša, vse rado ima. (Gospodarji ali gospodinje šolske mladosti morajo tudi skerbeti. de se mladost zares uči. liolžnost je tedaj 1. učcncam učenju primerno sta-rovanje dati, de niso z ropotanjem bližnjih roko-tielcov moteni, pa tudi, de niso v sosedstvu s ka-cimi drugimi stanicami, kjer bi za čednost kakšna i.r-varnost bila. Ojstra iu tehtna dolžnost gospodarjev je, gledati, de učenci ne postopajo, de ur ali še celih dni vneniarno ne zgubljajo. Itavno to j • velikrat izvir vse prihodnje nesreče za mlado*!. Tudi je skerbeti. de o pravim času k učenju vstajajo. de imajo potrebno luc. gorktit« itd. II. J«- treba včasih pri učcuikih pozvediti iu poprašati. kako de je z učenci. Njili veliko ima nesrečo mladosti ri.i svoji vesti, kjer se poprej za njeno obnašanje nič pečali niso. 4. Tudi je njih dolžnost skerbeti, de domači učeniki svojo dolžnost spolnujcjo in de jim kake spodtike ne delajo. 5. Staršev velika zmota l»i bila, ako bi mislili, de za otroke več dolžnosti nimajo, ko jim učenikc preskerbijo. — Varhi naj pa tudi skerbe za posestvo in lastnino šolske mladosti, toraj. de reči, ki so jim jih starši zmčili, dobro obračajo, de ne začno zapravljati s *ladko-snednostjo, z igranjem, z nepotrebno obleko, z nc-imernostjo v jedi in pijači itd. Vse reči iičcncov naj bodo poznamnjane in zapisane, de se kaj ne pozguhi. (iospodarji ali gospodinje ne smejo licencam za nepotrebne ali take reči. ki sami ne vedo zakaj, denarja posojevati. Posojila naj pa imajo vse zapisane, de jih zamorejo staršem ali. če je treba, tudi ueenikam skazati. Ako pa kteri učen-cam za nepotrebne reci denar posiljujejo, vikši pastir starše od plačila od vežejo. skof tudi svarijo pred dolgovi učeneov pri druzih ljudeh in tožijo zoper tiste, ki jim pohujšanje dajejo. - Vsa skerb pa je zastonj , ako starši svoje otroke z nepremišljeno dobrotnostjo onichkužijo. Nc da se ozdravili hudo, ne odverniti nesreča, ki jo nespametna materna ljubezen, mehkužljivo ljubkovanje iri postranski ali skrivni niatcrni krajcarji pri otrocih napravijo. Ited-Ijivost in zmernost, veselje do učenja, serčnost do dela, pokoršina do rednikov. velikrat zdravje otro- kovo, dobri stan domačinstva in še dosti druziga velikrat v nič gre ter je prava žertva slepe ljubezni staršev. Pa britke so tudi solze staršev, ko se jim pozno enkrat pekoča vest zbudi in jim očita, de so začetniki nesreče svojib otrok. Tehtniga in do groze resničniga pomena so poslednje besede vikšiga pastirja, ko med drugim pravijo: „Ako tudi mladeneč brez dobro uterjeniga poduka ostane top na duhu, je vender še za to ali uno delo pripravin; če je pa šolski mladeneč hu-dt bnež, je on za vse zgubljen, in za njega je vse zgubljeno. In ta zgoda in osoda nam tolikanj dražili mladenčev je večidel v vaših rokah, vi starši in redniki! Na vašim varstvu je, de bodo, kar jim je biti. dobri, bogoljubni, modri, krepostni mladi der-žavljani. . .Vi, oskerbniki! nikar ne zatajite časti in dolžnosti, ki ste jo na se vzeli, namreč očetje in matere njim biti". Hriiei pot ¥ Polhovim Gradcu. Spet nova slovesnost! Nad farno cerkevjo v Polhovim Gradcu se priljudni homec vzdiguje, na kterim je nekdaj stari grad Gradaških baronov stal, in kterimu so dozdaj sploh stari grad rekli; zdaj pa je dobil imenitniši in lepši ime, namreč: „Kal-v a r i a". In kako seje to godilo, moram nekoliko povedati. Precej časa sem je že, kar so si sedajna hl.i ga gospa grafinja A n toni a B1 a g a j e v a na razvalinah stariga grada malo hišico na osem voglov sozidali. v ktero so večkrat tudi ptujo gospodo peljali, pokazat kraj, kjer so spreduiki blage gralinjc nekdaj prebivali. Mcil drugo gospodo je peršla tudi gospodičina Ana Travn v Polhov Gradec: zakaj že zavoljo prijetnosti kraja, še bolj zavoljo priljudnosti grajšinskih marskteri pride v to okolico. In ker je dalje v Gradcu ostala, jo je posebno ta misel obhajala, kako lepo bi se na tem homcu, ravno nad cerkevjo sveti ^križev pot- podal. Ko jc še misli blage gralinjc, de bi bili per volji, zidano hišico v kapelico posvetiti dati, zve-dila. je sklenila „križev pota na svoje stroške postaviti. in k temu so še sosebno blaga grafinja per-pomogli. ko so obljubili, kapelico ozaljšati in vse kar jc v to potrebniga, napraviti. Kmalo so začeli lepe postaje (štacionc) zidati iu kvaterno nedeljo so visokočastiti O. K al ist O me je, sprednik in fajmošter v Ljubljani, „križev pot* slovesno v-peljali. Ob osmih že se je perčelo v farni cerkvi duhovno opravilo. V pridigi, ki je bila po sv. maši, so lepo razložili, kako se je .,sv. križev pot" začel, de jc njega začetnik Jezus Kristus sam, ko je na pot britkiga terpljenja dvanajstkrat postal in po smerti dvakrat prenešen. s križa v naročje žalostne Matere Božje in potem v grob položen bil; zato je 14 postankov. Povedali so, kako je po mislih cerkvenih učenikov pozneje Marija nar raji tc kraje obiskala iu terpljenje svojiga ljubeznjiviga Sina premišljevala; de so tudi apostelni in drugi kristjani gotovo po tem potu radi hodili: de so Himski papeži odpustke vsim kristjanam podelili, kteri so na tem potu terpljenje Jezusa premišljevali. Ker pa od vsih krajev niso mogli kristjani v ie dežele poputvati. zavoljo daljnosti in pomankvanja se po poti preži viti. so pozne ji Bimski papeži perpu-stili tudi po domačih krajih spominke postaviti in per obiskovanju teh spominkov se v duhu v svete kraje prestaviti, dc se zamore na to vižo vsak duhovnih dobrot vdeležiti: zato so vsim pravovernim kristjanam, kteri v domačih krajih, s pervoljenjem svetiga očeta, postavljene spominke ali „križev potu obišejo, ravno tiste odpustke podelili, kakor romarjem, ki svete kraje obišejo in tam Jezusovo britko terpljenje premišljujejo. Posebno lepo so perporočili, de naj se nikar ne sramujmo, te svete pobožnosti pogosto opravljati, ker je začetnik njen Jezus Kristus sam. Potem so povedali, kako dobra je ta pobožnost, koliko prida ima. Rekli so, kakor sv. Frančišek Salezian in sv. Bonaventura terdita, de ni bolji pobožnosti, v svojim sercu ljubezin obuditi, kakor ravno premišljevanje Jezusoviga terpljenja; de v naših britkostih in težavah, v vsaki nadlogi in stiski zadobimo na ti poti tolažilo, podporo in gnado stanovitnosti. Omenili so, de se per vsakim postanku kakšna posebna čednost dobi v terpljenju Jezusovim, če le podobo njegovo pogledamo in premislimo, kako malo poterpežljjivosti, ljubezni, stanovitnosti i. t. d. imamo. Poslednjič so še omenili odpustkov, ki se dobiti zamorejo per obiskovanju sv. križeviga pota, ter so tudi spomnili, ker je „sv. križev pot- zunaj cerkve, naj bi zavoljo tega nobeden službe Božje ne opušal ali uied službo Božjo sv. križeviga pota molil. Ko so vse to prav lepo povedali, se je blagoslovi jen je svetiga križeviga pota začelo. V pričo 9 družili duhovnov in zares velike množice ljudstva so pred prenovljenim velikim altarjem za to zapovedane molitve opravili. 14 mladenčev je vzdignilo table in šli smo s križem in dvema banderama v procesii proti omenjenimu hribčiku. Per blago-slovljenju vsaciga postanka posebej, smo precej sv. križev pot molili, in ko smo od eniga do druziga šli, navadno pesem peli. Spredej je bila dolga versta možkih, zadej ženskih zares veliko. Ko smo tako do verha dospeli, od kodar se po vsi okolici kaj lepo vidi, je bila v kapelici, ki je zato mende že prav kakor nalaš zidana bila, šc ena sv. maša. Se ve, de je bila kapelica že popred blagoslovljena. In od tega moram tudi kaj povedati. Blagoslovili so kapelico že angelsko nedeljo visokočastiti gospod teliant Andrej Pečar od milostljiviga škofa zalo pooblasteni. Ivo so blaga grafinja poprejšno hišico spodobno zmalati in lepi altar napraviti dali, so tudi mašili plajš, kelili, bukve, posebno lampico in sploh vse v to potrebno perpravili in blagorodna grafinja Terezia Auer-spergova so z lastno roko za to prav primerjeno veliko podobo žalostne Matere Božje zmalali in tej kapelici podarili. Cela kapelica je lepa krona na prijetnim homcu, kteriga je nekdaj terdni zid stariga grada venčal, kterimu se pa zdaj 14 postankov tako lepo poda, kakor dc bi bil že od nekdaj zato namenjen. Tii kjer so nekdaj baroni in žlahtniki prebivali in na hribčiku, kamor sovražnik od nobene strani priti ni mogel, se zdaj v prucesii zve-ličarja našiga Jezusa Kristusa britko terpljenje premišljuje, iu Bogu Vsigamogočnimu nar svetejši dar opravlja. Kdo hi bil nekdaj to mislil? Naj bo po namenu blagih sere, ki so si zares lepi spomin same postavile, vse v večji čast Božjo! Janez. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Gospod .Janez Gasperlin, oskerbnik Motniške fare. ostane tam za fajmoštra; v Kamnik pride za kaplana g. Luka Dolenc, na njegovo mesto g. Leopold Gestrin. v Reko g. Janez Smole, v Mozel g. Jauez Knava: g. Jakob Kormau je prestavljen iz Vač na Trebevno, na Vače pride g. Jožef Premer, v Borovnico g. Franc Povše, v Bevke g. Jakob Stresen, v Radeče g. Matevž Ševel, na njegovo mesto g. Franc Lcvičnik, v Polšniik g. Franc Pustaveib, v Ribnico g. Franc Cerer, v Žuiemberg g. Alojzi Peharc, v Cern-šenik g. Jari Sienko, v Sent-Jari pri Svibnu g. Ignaci Okorn, v Vinico g. Janez Erjavic, v Merno Peč g. Peter Teran, v Podzemel g. Franc Grivie, v Skociau pri Turjaka g. Jožef Golob, v Šent-Mihel g. Kari Ho-fer, v Žužemberg g. Janez Kek, v Prečno g. Martin Narobe, v Adlešič g. Franc Jeršič: g. Fianc Jeraočič je prestavljen iz Bohinske Bistrice v Šmartno pri Krauju, in g. Blaž Pe»rič ostane v Hrenovici za kaplana. Iz Ternovske fare 3. kozoperska 1853, — Ter p in. — Morebiti se Vam čailno zdi, de v teoi, ko ste od drazih strani Krajnske tolikanj darov za zamur-čike in afrikanski mision prejeli, jih iz naših krajev pogrešati morate. Sram bi nas sicer moglo biti. — Kaj de je tega vzrok , si ne upam soditi. Morebiti je rev- šina ljudi in letošnja slaba letina tega kriva?--Pa naj bo kar hoče, Bogu, ki vse kota serca pregleduje, je že znano. Jaz Vam le tolikanj povedati zainorem, de nekteri naših ljudi, se ve, de tisti, ki so keršanskiga duha navdihnjeni, radi prebirajo „Zgodnjo Danicou, posebno , kadar jim kaj od zamurčikov in afrikanskiga misiona pove, in de je tudi bratovšina zamurske matere Božje v prid imenovaniga misiona od konca več obetala, kakor se je potlej zgodilo. Posebno žalostno je, de taki, kteri bi nar ložej kaj v to storili, riar manj storijo, in veči del darov, ki ste jih od tod prejeli, so jih le taki zložili, ki so jih z Žalami svojih rok pridobili; Bog jih bo pa tolikanj blišečejši povernil. Se to Vas prosim, pošljite nam nekoliko v Danici omenjenih podobic zamurske matere Božje, de saj ta vidni spomin takiin blagim dušam podelimo. Se to Vam moram potožiti, de mi pomankanje duhovnov v naši školii močno, in s kervavim sercam občutimo. Velika in obširna fara, ki šteje blizo GOOO duš, in samo trije duhovni, to je žalostno. De ua vsaki taki fari imajo trije duhovni več kakor zadosti dela, vsaki lahko previdi, na naši fari je pa še to posebniga, de ima 17 poddružnic, do kterih morajo ti trije duhovui, brez obhajil, čez 400krat v letu iti; če k tim obhodam še obiskovanje bolnikov prištejemo, tako sc brez vsiga dvoma reči sme, de imenovane gospode 600—700 potov v stranske vasi zadene, kterih vsaki nar manj pol dneva vzame. Kako je potlej mogoče, de bi zraven imenovanih potov, spovednicc itd. še šolo mogli prav vladati, in tako oskerbeti, kakor bi se želelo! Sej sami skušate, kolikanj da šola opraviti, ako hoče učenik svojo dolžnost dopolniti. — Ce tedaj ne dobimo še četertiga pomagavca, kteri bi posebno skerb za šolo prevzel, tako mora dušno oskerbljenje, posebno pa šola veliko škodo terpeti. — Ce je po celi škofii tako poinaukauje, je v resnici žalostno za nas! — Z Bogam! Iz Tominskiga. — Kaka brezbožnost se v sedanjim žalostnim veku sem ter tje celo med prostim ljudstvam najde, kaže tudi naslednji dogodek. — Is neke vasi — kjer lepo obnašanje med mladimi in prava pobožnost med starimi zmiraj bolj veselo napreduje — gre ietos po dokončani domači košnji več pridnih mladenčev v bližnjo srenjo, kjer je dela še obilo, travo kosit. Pa prišli so tu med dražbe, kakoršnih se niso nadjali: slišati so mogli govorjenje in viditi obnašanje, kakoršniga niso bili vajeni; zakonski se z nezakonskimi skušajo, kdo bi koga s klafanjein in nesramnim vedenjem prekosil. Tadi ni per njih skoraj viditi kakih zna-ininj katoliških kristjanov. Ptujci se v teh okoljšinah vender ne dajo plašiti, opravljajo zvesto svoje vsakdanje kristjaoske dolžnosti, in ee nekeršanskiga obna- šanja sodelavcov nič ne vdeležijo. Ali to unim ni bito po volji; — zakaj natorna sramožljivost, ki se vpričo poštenih ne da več zadušiti, jih je začela svariti. Tedej začnejo ptajcam zabavljati, jih s pobožniki, s svetniki zmerjati; celo preklinjajo, svete nauke, molitve in drage pobožne opravila zaničujejo. K tema pa ptaji mladenči niso molčali, temuč so se spodobno za božjo čast potegnili, in so tudi brezbožnikam marsiktero njih sirovih nevednost tako razjasnili, de so se uni o»ra-moteni togotili, in niso vedili kaj več govoriti. — Nekaj vender še najdejo. De bi svojo brezbožnost saj na kako vižo zagovarjati zamogli. se začnejo s svojim blagostanjem bahati. Kakšin dobiček — rečejo ptujesm — imate pa vi od svoje pobožnosti — od svoje molitve ? Kaj več vam Bog zato daja, ko nam? Glejte, per nas se tako dobro živi, kakor per vas —in morde še bolje; živina se nam lepo redi. kakor vam; vaše polje ni nič lepši, ko naše itd. — Tudi na to bahanje so vedili uni zadosti umno in v duhu keršanske vere odgovarjati. Povedali so, de tudi živina ^ktera ne moli) dobro živi, če dobriga gospodarja ima; de oni niso zato pobožni, de bi samo na svetu dobro imeli; de Bog na sveta pra-vičniga vselej ne plačuje, kakor hudobneža vselej ne kaznuje — de daja nad pravične in krivične solnce si-jati in dežiti; — de Bog dostikrat poljske perdelke pokaže, pa jih lahko tudi spet vzame, preden jih ljudje pospraviti zamorejo — vrednim v skušnjo, nevrednim v kazen itd. — Brezbožniki se vsimu temu, se ve de, sirovo sinejajo. Vender kaj se permeri! Nekaj dni po tem se perpeljc temen oblak, in izsuje nad polje brezbožnih bahačev toliko toče, de je uno poprej tako lepo polje zdej zimski pustini podobno! V celi okolici ni toča letos nikj er tako razsajala in toliko škode naredila, kakor na omenjenim polju. Na polje pobožnih ptujcov pa le ena toča pa lla ni, desiravno se srenji skoraj mejite. Zdej se brezbožniki togotijo in kolnejo, kakor de bi bili uni mladenči krivi, de jih je toča pobila! — Bog pošlji v ta zares s ternjem zarašeni vinograd prid-niga delavca. Iz Gorice 1. kozoperska. — Ter ž a n. — Na god svetiga artmigela Mihaela je bila tedka slav-nost v Gorici v nadškofijskim poslopju. Ta dan namreč je bil namenjen, de sc je križ za zasluge slovesno podelil častitimu gospodu Antonu Sesiču, vodju nove naprave za izrejo zapušenih in zanemarjenih mestnih otrok in kateheta izgleduih začetnih šol. Ko je poldan odzvonilo, so se zbrali pri našim prevzvišenim knezu in nadškofu razun predsednika Goriške kre-sije. g. Barona Franca Buffa, vsi tukajšni korarji velikoškofijske cerkve z veliko drugimi duhovniki, in vsi učeniki normalnih in realnih šol s svojim vodjem vred. Knez in nadškof so sami po lepim nagovoru. v kterim so govorili od imenitnosti te ure, častni križ g. Sesiču na persi pripeli, za kar se je ta m kratkimi, toda prav spodobnimi in primernimi besedami zahvalil, in željo razodel, de bi sc ta njegova zahvala in vedna pripravljenost, po moči vse dobro podpirati, svitlima cesarju na znanje dala. — Gospod Sesič je po tem takim že tretji duhoven v Goriški škofii, ki so ga za posebne zasluge svitli cesar slavno počastili. Ze 24. prosenca tega leta *im v tem lista s pohvalo omenil verliga dovenskiga pridgarja, ki po naši Goriški škofii slovi, in ki je od prijatlov naprošeo se peresa lotil, de bi svoje pridige v čisto spisal in v natis dal, čigar imena si nisim upal takrat še sveta naznaniti. Ker sta ga pa „Šolski Prijatel" že v svojim 6., in „SI o v. B č e I aM pa v svojim 8. lista tega leta po imenu povedala, in ker se čas že bliža, de pridejo te pridige občinstva v roke, naj tadi bravci Danice zvedo, kdo je ta vcrli mož. ki stopi sadaj v kolo slovenskih spisateljev. On je častiti oče Mansvet Smajdek, frančiškan v Gorici, in učenik naravoslovja v domačih šolah svojiga reda na Kostanjevici. Kakor zamorejo pričati vsi, kteri tega blagiga očeta osebno poznajo, de je on v družbi sama zgovornost; ravno tako pričajo pa tudi njegove pridige, ki sim jih v rokopisu bral. io ki sadaj v natis pridejo, de mu tudi tiste zgovornosti ne manjka, ktera je duhovnu v cerkvi pred altarjem in na leči potrebna, de v grehih spijoče zdrami, zdrainljene k pokori naganja. spokorne na bodeči poti zveličanja uterdi, in pobi žne padeov ovarje. Svest sim si, de bodo njegovi „shodui ogovori1', ki jih je v raznih priložnostih zdaj tu zdaj tam po naših krajih imel, kakor njegovim poslušavcam. kadar so bile iz-ustcne, tako tudi njegovim bravcam dokaj ugidne, kadar enkrat na svitlo pridejo. Tudi častiti gosp. Janez Kumar, dušni pastir v Kož bani. naj višjim kraju naših rajskih Berd, jc lepo število prav dobrih pridig že pripravil, in upamo, de jih bo tudi on na svitlo dal. To je tisti duhoven, kteriga sim bil v ravno tistim pismu od 24. prosenca tega leta omenil, s prietavkam, de menile nekaj spisuje. — Tako je prav, de se mladi duhovni pisati lotijo, de bomo tudi slovenskih pridgarjev kaj več imeli, kterih do sadaj šc vedno malo štejemo, zato pa večidel tisti, kterim jih jc treba, po nemških, v naših krajih tudi pogosto po italianskih pridgarjih segajo, in sc z revno pre-Htavo v slovenski jezik dragi čas tratijo, in tako mnogokrat šc sebi iu svojim priprostim poslušavcam milo slovcnšiijo pačijo. Vse to se bo lahko sčasam na boljši obernilo, ako dobimo primerno število dobrih slovenskih pridgarjev, ki z lepim in oglajenini jezikam Božjo besedo razlagajo in oznanujejo. Pogled v Goriške šole. Te dni nam je dobrotna roka poslala ra/.kaz Goriškiga učilništva v preteklim šolskim letu 1853. Iz njega se vidi. de je bilo letaš v Gorici v latinskih šolah 233 učeneov. in sicer: 131 Sloveneov, 75 Furlanov. 18 Lahov. 8 Nemeov. I Horvat, rčilninc so plačali 544 gold.. iz Ver-denbergianov c zaloge pa so dobili 41161 gold. 52 kr. Nemškiga jezika so ce mogli vsi učiti, shivciišiue se je pa le 59. in lašine !IS ucencov učilo. Kar napredovanje zadene, so vsi ali izverstnimu ali pervi m u redu vpisani. Veselja nam je serce poskakovalo, biati, kar vodstvo o tein piše: rZ obnašanjem in ui enjem u-čeneov smo bili zadovoljni. V celim letu ni bil nihče ojstro kaznovan: pridnost in gorečnost se je tolikanj po-vekšala. de kotne leta le eno slabo pričalo ni bilo dano**. lirama vredna jc tudi obravnava gospoda učenika Vinceiicia Lav kotskiga: ..kako naj se učenci ptuji h jezikov o«ču; llamiltoii in .lacotut sta prttresovau* ter pohvaljena in grajana, kakor ravno zaslužita: poknzana je pa tudi pot. po kteri bi se po mislih gospod pisave« nar gotov ši sreč ni konec doseči zamcgel. Njegovo pervo pravilo o tem jc: Jezika se moramo iz te/.ika učiti. V realni šoli s 3 razredi jc bilo 114. v i zgledni zacelili šoi 603. v nedeljski šoli 430 ucencov. v dekliški šo.i pri ca-titih l"r-ul naricah 211 ucciik, v malih šolah % dvema razredania 158 učene iv. v dekliških malih š da h 181 učenk, v šoi za gluhoinu:ci- 6? učeneov in učenk, Pomljivo je, dc jc v Gorici reaina šola še vedno z izgledno začetno so častiti gospod Jožef G •» 11 a slovesno p- l. Ta duhovita ve-ilca mi da priložnost nekoliko verstic v „ogled po Slovenskim" iz naše domovine pisati. Ne zameri mi, ljubi bravec! tudi jez sim Tominec; Tominci pa priserčno ljubijo od svojih priljudnih gričkov se pogovarjati. — Ta novoposvečeni mašuik je 34. v številu živečih duhovnikov, ki so iz Tominskiga dekanata doma. 9 jih je iz dekanaške fare, drugi so pa iz okolnih duhovnij. 16 jih služi v domačim dekanatu, in vsi drugi sem pa tje v nadškofu. Moram reči, dc vsi duhovni iz našiga dekanata so prav bistre glave in zares častitiga zader-žanja. Dva sta dekana, sedem jih jc fajmoštrov, dva sta podfajoioštra, deset jih je izpostavljenih kaplanov, drugi smo pomagavci, eden je pa v nadškofijski pisar-nici. Ako bi hotel svojim domačim bratam kaj oporeči, bi bilo to. dc oni domačijo preveč ljubijo, in se težko od nje ločijo. Druga opotika, ki jim pot do viši službe gradi, je ta, de prijatlov nimajo, ki bi jih dalje porinili, in tako morajo z vsimi svojimi dušnimi darovi v domačih hribih splcsniti. Ako se iz števila na Tominskim rojenih mašnikov na nravno omiko naših seljanov in na njih pobožnost pogleda, mora vsak soditi, de jim gre čast in slava, in se ne bo motil. Tominci so bili — sploh rečeno — še vselej pridni kristjani, in dc so tudi zvesti deržavljani, so v pretečenih letih dokazali; zakaj pri vsim podpiho-vanju, ki so ga jim laški rogovileži donašali, so mirui in cesarjevi hiši zvesti ostali. — Zares, ne morem tajiti, de Tominci imajo eno černo piko v svoji dogodiv-šini; spuntali so se bili namreč nekdaj zoper svoje predpostavljene blezo pod cesarjem Jožefa m I. in zatorej so jih drugi ljudje vedno rpuntarji" zmerjali. Pa če to reč bolj natanko pregledamo, jih bomo zavoljo te norosti nekoliko izgovarjali. Oni so bili ta čas čisto neotesani in se kumej od divjakov razločili; gospoda jih je do kervavih žulov stiskala; njih vlastelin jih jc kakor sužnike imel in tako gerdo z njimi ravnal, dc, kakor pravijo, je vsaka deklina, preden se jc množila, osem dni v gradu služiti mogla; učenikov niso imeli, iu ako so tudi včasu po tri mašnike za ce!o okrajno iz Čedada dobili, jih niso — iahov — nič razumeli. Zdaj jo je bil še neki slepar v gosposki suknji med nje pri-mahal, ki se je od vasi do vasi potikal, zvito jih po-iniloval, jim zlate grade obetoval, in malopridno jih šuntal, pa ne zoper cesarja, marveč zoper vlastelina iu njegove vradnike. Tako je punt vstal. Vlastelin iu njegovi vradn ki so v Gorico zbežali, in ondi od cesarja pomoči prosili; puntarji so jo za njim mthali, in ker se neotesan človek, kadar se jc sprožil, ne da z lepim več umiriti, so tuli tačasiii Tominci na cesarjevo opomino-vanje gluhi ostali, in z osodno besedo „butica stori pravieou do Solkana privihreli, kjer so pa od vojšakov premagani in puutarski poglavarji kervavo kaznjeni bili. — Če vse to pri pravi luči pregledamo, in se v njih osodo nazaj mislimo, povejte, ali niso izgovora vredni? Mi bi jih mogli bolj pomilovati kakor puutarje zmerjati. — Zdaj pa so Tominci. kakor sim že omenil, pridni kristjani in zvesti deržavljani. Oni ljubijo omikanost, svoje otroke v ljudske šole radi pošiljajo, in če oče zapazi, de sinček dobro glavico ima, ga tudi v Goriške šole pošlje. Od tod toliko duhovnov iz dekanata. — O p o »n i n. 1 isokočastiti gospod Simon Vilfan, fa jmošter v Kranjski Gori, so nam ramo naznaniti reno podob za ude druibe treznosti; 10O .jih namreč vetja i gold. 20 kraje., posameznim se bojo pa po krajcarju prodajate. 0«tjt>\orn! \retlmk " Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef ttlaznik