44. štev. Po{tnlaa plačana r 9°lovln'- V Ljubljani, sobota 1. novembra 1924. gsss=s.s^ Leto IV. ————— — — - ■ GLASILO NARODNO -SOČI JALISTIČNE STRANKE. UfWtoUfa. 1. upr.v,riti.o: OrMI«. «. 7, lw. | Izhaja VSakO soboto. I lnaerati n raCun.jo po velik..!! Cm. 1---------- Telefon tftev. 77 ■ B BO MVCdCM M«b«čm naročnina: za tmemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. H ------------------------- 11 v oglasnem delu. Vseh mrtvih dan . . . Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete, grobovi, še od nas? Zupančič. Mati bo šla k svojemu sinu, žena k svojemu možu, otrok k svojemu očetu, brat k svojemu bratu, da obsuje grob z rožami in solzami, s spominom nikdar pozabljenim. Tako je vsako leto na vseh mrtvih dan. Tako bo tudi letos. Premnogo je grobov, katerih bi še ne bilo treba. So to tisti, katerim je so-cijalna beda prerano izkopala grob in so to tisti, katerim je vojna silna zrušila poti življenja. In prav ti grobovi še danes očitajoče kličejo družbo na odgovor, kaj je storila za zapuščene sirote in vdove. Družba ostaja dolžna odgovora, ker ni ničesar, ali zelo malo storila za zapuščene, katere so umrli prehranjevali z delom svojih rok. Družba ostaja dolžna odgovora brez sramu in brez kesa, kot da bi bilo njeno ravnanje plemenito in v skladu s pravičnostjo življenja. Prav na dan vseh mrtvih se trpeči proletarski razred živo zaveda svoje revščine in krivic, ki mu jih prizadeva današnji družabni red. Proletarski razred ve, da je materijelni dobrobit usojen le maloštevilni privilegirani kasti, ki živi na stroške milijonov delovnih rok. Sicer je res, da smo pod zemljo vsi enaki. Toda to ni nobena tolažba za žive, ki se morajo dnevno boriti za vsakdanji kruh. Nobena tolažba ni to, tudi na dan vseh mrtvih ne in sicer toliko časa, dokler ne bo enakost vseh delavoljnih dosežena Narodno-socijal. V nedeljo, 20. t. m. so se vršile na Illedu občinsko volitve, iz katerih je izšla naša stranka kot ena najmočnejših. Kljub temu, da sta dva naša tovariša kandidirala na delavsko-obrtni listi, je dobila ofici-jelna naša lista 95 glasov in 6 mandatov. Ce vpošfevamo tudi izvolitev tov. Arha in Pangerca, pa ima naša stranka skupno 8 mandatov. SKS je dobila 90 glasov in 5 mandatov. JDS 7G glasov in 4 mandate. SLS 101 glas in 6 mandatov, Delavsko-obrtna lista pa 00 glasov hi 4 mandate. Naši nasprotniki so prorokovali naši stranki veliko nazadovanje, a uspeh je bil ravno nasproten ter smo dosegli velik napredek. Zavednost naših vrlih (lorenjcev je tako V soboto, 25. t. m„ se je v Celju vrnila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta z edino točko dnevnega reda: volitev župana in podžupana. Zanimanje za to sejo je bilo izredno veliko ter je bila zbo-rovalnica polna občinstva, ki je z največjo napetostjo sledilo volitvam. Navzoči so bili vsi izvoljeni občinski odborniki in sicer Narodni blok, v katerem je sedem narod-nh socijalistov, 14 demokratov in 4 radikali, dalje Nemci, klerikalci in 1 soc. demokrat. Seji je predsedoval dosedanji župan dr. Hrašovec. Prešli so takoj na volitev župana, pri kateri je dobil dr. Juro Hrašovec 25 glasov, 8 glasovnic pa je bilo praznih. Takoj nato se je vršila volitev podžupana. Izvoljen je bil podžupanom naš tovariš Dragotin Gobec, tudi s 25 glasovi. Dva glasova je dobil občinski svetnik Rebek, ostali so bili prazni. Občinski svetniki, kakor tudi občinstvo so obe izvolitvi sprejeli z velikim odobravanjem. Nato se je vr- Izvršilni odbor naše stranke kongresu radikalne in radikalno-socijal. francoske stranke. Predsednik izvršilnega odbora Csl. socijalistične stranke, V. J. Klofač, je poslal kongresu radikalne in radikalno-socijalistične francoske stranke pismo s sledečim besedilom: Vaš shod nam nudi prijetno priliko, da pozdravimo veliko Vašo stranko, ki • je postala po zadnji zmagi jamstvo demokracije kulturnega napredka in soci-jalne pravičnosti, ne samo za Francijo, temveč za celo Evropo. Naš češkoslovaški narod ni velik, toda nikdar — niti v preteklosti, niti v svetovni vojni, niti sedaj — ni bil majhen in bojazljiv, kadar je šlo za misel tudi na zemlji, dokler ne bodo vsem dostopne dobrine življenja. Toda, kam mislimo? Saj ne zahtevamo toliko! Danes bi bili že zadovoljni, če bi dosegli vsaj drobec tega, kar bo v socialističnem družabnem redu samo ob sebi umljivo. Odpravite vsaj najob-skumejše socijalno hlapčevstvo, dajte vsaj najnujnejše pogoje za gmotni obstoj in dajte vsaj neobhodno potrebno jamstvo onim družinam, katerim pade prehranjevalec. Današnje socijalno zavarovanje za slučaj smrti ni niti senca tega, kar bi imeli zavarovanci pravico terjati od družbe. Grobovi vojakov, dobrovoljcev in političnih preganjancev. Na tisoče in tisoče jih je. Kdo se je oddolžil žrtvam, ki so umrli zfi osvobojenje domovine in nas živih? Nihče! Radi sicer na njihov naslov pišemo in govorimo slavospeve, pojemo himne in ne vem, kaj še vse, dočim njihovi preostali životarijo naj-bednejše življenje. Ali ni sramotno, da še do danes nimamo zakonodaje, ki bi uravnavala eksistenčno vprašanje preostalih nedolžnih žrtev?! Domovina, nehvaležno si se izkazala napram svojim najboljšim sinovom.------------- Ali moremo dopustiti, da se izkopljejo še novi prerani grobovi socijalni bedi izpostavljenim družinam? Nikakor ne! Na dan mrtvih se ob svetem spominu grobov zaklinjamo, da ne bomo preje mirovali, predno se ne oddolži družba za trpljenje in žrtve umrlih! Dan mrtvih je obenem dan živih, dan nepremagljive volje onih, ki so pripravljeni odstraniti gnilobo iz družbe in sezidati svetlejši dom za nas vse, ki smo še danes ponižani in razžaljeni. —R. zmaga na Bledu. neomajna in ljubezen do narodno-socijali-stične ideje tako velika, da se vsi napori nasprotnikov razbijejo v nič ob zavednosti in vstrajnosti naših blejskih tovarišev. Značilno pri volilnem rezultatu je to, da so klerikalci s sigurnostjo računali na absolutno večino, so pa nazadovali na celi črti. Tudi JDS se je na vse mogoče načine trudila zrahljati našo stranko sebi v korist, pa ji tudi to ni pomagalo, čeprav je bil njen tajnik neumorno na delu. Našim blejskim tovarišem iskreno čestitamo k sijajnemu uspehu ter jih prosimo, da v novem občinskem odboru izvršujejo svojo komunalno politiko v sinuslu narodno-socija-liatičnega programa. šil po celjskih ulicah mirozov, nato pa v vseh prostorih Narodnega doma velika ljudska prireditev Narodnega bloka. Veselje je bilo popolno, ker je Celje zopet dobilo pravo narodno slovensko lice in so se vse nade nemškutarjev razblinile v nič. — Iskreno čestitamo našemu vrlemu predsedniku krajevne organizacije ln sedanjemu podžupanu tov. Dragotinu Gobcu k izvolitvi, ker je to mesto pošteno zaslužil kot star celjski bojevnik za pravice slovenskega proletarijata. Posamezne stranke v Narodnem bloku so si ustanovilo svoje klube in je narodno-socijalistična stranka izvolila zn predsednika našega občinskega kluba tovariša dr. Rudolfa Doboviška. Narodni socijalisti se dobro zavedamo težke in odgovorne naloge, ki jo prevzemamo kot edina socialistična stranka v občinskem svetu, a so nam porok izvoljeni tovariši, da bodo svojo nalogo pošteno izvrševali. svobode in napredek človeštva. V svetovni vojni, čeprav smo bili še zvezani z Avstrijo in Habsburžani, smo dvignili proti avstrijsko-praskemu autokratizmu prapor revolucije in naši sinovi so krvaveli na vseh bojiščih, na katerih je bilo poraženo despotstvo germanske soldate-ske. Srečni smo, da so se naše samostojne češkoslovaške formacije tolkle zmagovito tudi v Franciji, kateri ostanemo trajno hvaležni za razumevanje in ljubezen, ki nam je pomagala k zopetni pridobitvi državne samostojnosti. Ne baii bi se Vas pozdraviti niti v Avstriji, toda čisto drugače se pozdravlja, če moremo državljane svobodne in velike republike pozdraviti tudi kakor svobodni državljani svobodne republike. Pozdravljamo Vas tudi iz drugega vzroka. Smo socijalisti, toda naš socijali-zem noče imeti nič skupnega z marksističnim dogmatarenjem. Ne bojujemo se proti katoliškemu cerkvenemu dogmata-renju, da bi ga v drugi obliki kot socijalisti sprejemali. Imamo dosti samoza-vednosti, da si upamo misliti samostojno in da formuliramo socijalizem po političnih, narodnih, gospodarskih in kulturnih potrebah lastnega naroda, in da ne poslušamo v ničemur in nikjer suženjsko tujega poveljevanja. V nobeni internacijonali nočemo igrati vloge samo »interesantnih tujcev«, za katere dela in odločuje Dunaj, Berlin ali Moskva. Vemo, da jje francoski duh in duh Vaše stranke vedno nasproten karšnikoli diktaturi in izpodrezavanju inicijative ter samostojnega razmaha; vemo, da tudi Vaš socijalizem ni samo produkt teorij in knjig, temveč življenja in prakse. A zato, ker pomenja zopet življenje, stalno gibanje, stalni napredek in zato, ker je mogoče na Vaš shod poslati svojega zastopnika, poslanca prof. dr. A. Uhlifa, Vas prosimo, da bi v našem koraku ne videli samo pozornosti, čeprav še bolj utemeljene, temveč globoko razumeva- (Osnovne misli A. Utemeljitev. Doni je družinska celica, katerih svota tvori državo. Od števila in kakovosti teh celic je odvisna tudi kvantitativna in kvalitativna moč države. Geslo Holandije: Vsakemu državljanu svoj zdravi dom! si mora skušati osvojiti še posebno tudi naša država. Prvi korak do izpolnitve tega gesla bo storjen, če smatra država sama stanovanjsko vprašanje kot svoje najvažnejše eksistenčno, socijalno in gospodarsko vprašanje. S tem korakom se popravi dosedanja napaka, da se je stanovanjsko vprašanje hotelo rešiti v prvi vrsti z ureditvijo zaščite najemnikov in odmer-jenjem najemnine. Le v zidanju novih stanovanj tiči tudi za državo mnogo več, kakor samo rešitev stanovanjske bede. Le, če država sama stori v prvi vrsti svojo dolžnost: 1. kot vzoren gospodar napram svojim nameščencem; ‘2. kot skrben varuh napram sirotam, le tedaj bodo vzgledu države sledili tudi državljani, ki jih napram sebi in svojcem veže ista dolžnost, in tedaj bo tudi stanovanjski zakon med državljani zadobil potreben ugled in veljavo, katere pri dosedanjem stališču države same, ne morejo imeti niti tisti državljani, tiste državni vladi podrejene oblasti, ki so dolžne skrbeti za odpravo stanovanjske bede. Da pa zamore država to svojo dolžnost izvršiti, je potrebno, da na tej veliki nalogi pod organiziranim vrhovnim vodstvom sodelujejo tudi vsa ministrstva in njim podrejene oblasti, ki prihajajo v poštev pri stanovanjskem vprašanju, katero naj skrbno rešuje tudi eksistenčne in razvojne pogoje družinskih celic v zdravih domovih državljanov. Dosedaj organizirana samopomoč je morala propasti radi neorganizirane, ozir. sploh ne obstoječe državne pomoči. Le koncentrirana samopomoč in državna pomoč bosta v skupnem delu rešili to najtežjo nalogo. B. Porazdelitev zakonskih načrtov. (Vrstni red se ozira na zakone, kakor njihova > vsebina odgovarja pogojem večje nujnosti in važnosti.) Dosedaj in tudi v novem osnutku ministrstva za soc. politiko v prvi vrsti se nahajajoča zakona o zaščiti in najemnini, se v našem načrtu nahajata kot najzadnja. Zapostavljanje navidez najvažnejših zakonov se opira na stališče: stanovanjsko bedo more odpraviti le smotreno zidanje novih stanovanj. Ker se ta cilj mora doseči, postane v dosedanjih razmerah res najbolj važna zaščita in vprašanje najemnine za splošnost v bodoče skoro brezpredmetna in le prehodnega značaja. Za zidanje pa treba: najprej sredstev, zidarja in izbere gradnje stavb, ki so sedaj najbolj potrebne. a) Sredstva in izvršitev: I. Zakon o ustanovitvi državnega fonda za zidanje malih stanovanj. II. Zakon o organizacijah stavbnih zadrug in sličnih družb. III. Zakon o ustanovitvi zadružne stavbne banke. nje Vaših plemenitih teženj in idej, ki odgovarjajo slavnim tradicijam francoske demokracije. Stranka češkoslovaških socijalistov, katere član, minister zunanjih zadev, dr. E. Beneš, je v teh tednih šel v Zvezi narodov isto pot, kakor Vaš ministrski predsednik Herriot, da bi se na razvalinah stare Evrope mogla roditi nova Evropa, ki bi se ji ne bilo treba vedno tresti strahu pred zverinami vojn, ta stranka je prepričana, da bo tudi Vaš shod sijajna manifestacija za težnje in cilje, katere sta v Ženevi propagirala Vaš Herriot in naš Beneš in je globoko prepričana, da združi Francija, ki od nekdaj podpira človečanstvo in pravičnost, nanovo okoli sebe celo Evropo in vse narode, katerih težnje so miroljubne in človečanske. Slava tej Franciji, pijonirki človečan-stva in miru! Kongresu velike stranke: radikalne in i^dikalno - socijalistične mnogo uspehov. Naj živi prijatelj našega naroda in ministrski predsednik Herriot! Za izvršilni odbor stranice Čsl. socijalistov V. J. Klofač. in predlogi.) b) Odpomoč za silo: IV. Zakon o gradnji stanovanj za silo. c) Človekoljubno skrbstvo: V. Zakon o gradnji hiralnic. VI. Zakon o gradnji sirotišnic. VII. Zakon o gradnji ubožnih domov. VIII. Zakon o gradnji domov za tuberkulozne. IX. Zakon o gradnji domov za invalide. d) Splošna gradnja stanovanj: X. Zakon o gradnji domov za državne nameščence. XI. Zakon o gradnji delavskih domov. XII. Zakon o gradnji naselbin. XIII. Zakon o preskrbi stanovanj za vojaške osebe. e) Pripomoč: XIV. Zakon o preureditvi obstoječih stanovanj. XV. Zakon o razlastitvi za gradnjo primernih slavbišč. XVI. Zakon o dedni gradbeni pravici. f) Ureditev najemnine: XVII. Zakon o zaščiti najemnine. XVIII. Zakon o najemnini. Komentar k posameznim zakonskim načrtom. K I. Glavna napaak pri sedanjem zakonu, napaka, ki se je ponovila tudi pri osnutku novega zakona, je, da sicer pooblašča ministra za socijalno politiko, da sme izdati določila namenjena tudi za zidanje, ne ozira se pa prav nič na zakonito podlago in sicer v prvi vrsti, od kod naj država vzame »fond za zidanje malih stanovanj«. S samimi »določili«, ki jih minister »sme« izdati, se še ne ustanavlja državni fond. Nič ne bi pomagali vsi še tako idealno izdelani zakoni, če ni za ta namen sam najprej zakonito ugotovljena materijal-na podlaga. Zato uvrstimo zakon o državnem fondu za zidanej malih stanovanj, na prvo mesto. Tak fond mora biti najprej zakonitmi potom zasiguran. Predno je možna taka proizvedba, pa zahteva nujna potreba ustanovitev tega fonda izrednim (naredbenim) potom in sicer iz takih virov, ki ne tan-girajo direktno državnega proračuna, državno blagajno pa le v toliko, v kolikor se dotična v tak fond vporabljiva sredstva dosedaj vporabljajo za druge, manj važne potrebe, ozir. ki se pora-zgube, predno so dospela do državne blagajne. V oddelku »Predlogi« navajamo več takih sredstev. Ta provizorični fond naj se uporablja le za podpore za take najpotrebnejše svrhe, ki bi s tako podporo omogočile skromen začetek preskrbe novih stanovanj. Predvsem naj bi prišle v poštev one stavbne zadruge, ki se že sedaj pečajo z odpomočjo najhujše stanovanjske bede v prid ubogim brezstanovanjcem in revežem z nalezljivimi boleznimi. (Dalje prih.) Volitve o Anflljl kontane. Proti vsemu pričakovanju je konservativna stranka pridobila izredno veliko mandatov, tako da ji je zasigu-rana absolutna večina v parlamentu. Liberalci so čisto propadli in delavska stranka ima tudi velike izgube. Natančen izid še ni znan, vendar bodo imeli konservativci preko 400, Mac Donald preko 160, liberalci okrog 40 in neodvisni par majndatov. Volilna parola konservativcev je bila »proti vsaki re-voluicji«, kar je vleklo zlasti pri ženskah. — Kljub temu, da imajo konservativci večino, je vprašanje, kako bodo vladali. Eno pa je gotovo, da bo šel delavski pokret v/lic temu svojo smer, naravni razvoj se ne bo zamogel umetno ovirati. — Na naše politične razmere pa te volitve ne bodo vplivale. Pri nas se bo zgodilo to, kar je potrebno. Davidovičev pokret se ne da spraviti iz dnevnega reda. Volitev predsednika v Ameriki. Dne 4. novembra se vrle v Zedinjenih ameriških državah volitve predsednika. Po ameriški ustavi se voli predsednik za štiri lota. Volitev se pa izvrši tako-le: Na temelju splošne in enake volilne pravice izvoli vsaka izmed 48 zveznih držav po dvoje zastopnikov, ki nato izvolijo predsednika in podpredsenika Zedinjenih držav. Zastopniki posameznih držav so pa dolžni glasovati za onega predsedniškega kandidata, za katerega so se obvezali pred svojimi volilci. Dejstvo, da ima vsaka izmed 48 zveznih držav pravico voliti enako število svojih zastopnikov za kongres, kjer se voli predsednik, je najdalekosežnejšega pomena. — Tako na primer ima država Newada 70.000 prebivalcev, Newyork pa 11 milijonov. Ob* državi imata navzlic veliki razliki v številu prebivalstva enako število glasov za volitev predsednika. V Zedinjenih državah ameriških odloča dvoje političnih strank in sicer demokrati in republikanci. Navzlic temu, da je ameriškemu ljudstvu odločati o težkih notranje-in zunanjepolitičnih problemih, ni zaznamovati med obema su-ankama velikih progra-matičnib razlik. V Zedinjenih državah za enkrat ni v navadi, da bi posebna politična ali socijalna vprašanja povzročila ustanovitev novih strank. Politična in soeijalna hotenja posameznih plasti ameriškega ljudstva se uveljavljajo v izigravanju obstoječih strank druge proti drugi. Ljudstvo glasuje potem za ono stranko, ki je zavzela ugodnejše stališče v tem ali onem perečem vprašanju. Ta način strankarskega uveljavljenja ima tudi odločilen vpliv na razvoj delavskega gibanja v Ameriki. Namesto da bi delavstvo ustanovilo lastno stranko, si je skušalo pridobiti podporo obeh obstoječih strank. Delavstvo je pri volitvah glasovalo zato za ono stranko, oziroma za one kandidate, ki so mu privolili največ koncesij. Pri volitvah predsednika nastopa troje kandidatov in sicer: dosedanji predsednik republikanec Coolidge, demokrat Dawis in neodvisni tar nestrankarski kandidat La Folette. Coolidge ni mogoče kaka izrazita osebnost. Po Hardingovi smrti je kot predsednik avtomatično zasedel predsedniško mesto. Republikanska stranka je precej konservativna. Navzlic temu pa ima med ameriškim ljudstvom veliko zaslombo. Zedinjene države so še vedno dežela blagostanja, kjer je malo nezadovoljstva in brezposelnosti. Minula bodo še desetletja, da bodo razredni boji prišli do takega pomena, kot so n. pr. v Evropi. Dawis je kandidat one demokratske stranke, ki je izvolila za predsednika Wil-sona, znanega iz svetovne vojne. Demokratska stranka ima največ privržencev v južnih krajih zedinjenih držav. Dawis je znan ameriškemu ljudstvu kot londonski poslanik in kot odlični pravni zastopnik Morganov, železniških družb in trgovskih koncernov. La Folette, po imenu republikanec, je priglasil svojo kandidaturo v imenu delavcev in poljedelcev. La Folette ima za enkrat še malo izgledov na uspeh. Vendar se pa z nastopom La Foletta lahko pričakuje v najbližji bodočnosti organizacija nove politične stranke po vzorcu angleške delavske stranke. Sodi se. da bo pri volitvah 4. novembra zmagal kandidat republikancev, Coo- idge. Volitev župana in podžupana v Ceiju. f L Naš socijalizem. Stanovanjski zakon. Socijalna zakonodaja. Po drugih državah. ČEHOSLO VAŠKA. Cehoslovašku je odobrila iu podpisala zapisnik »Društva narodov«, ki je bil ta mesec sprejet na skupščini v Ženevi iu ki določa obveznosti medsebojne pomoči in razorožitve držav. MAC DONALD V SPORU Z RUSIJO. Mac Donald je v sporu z Rusi zaradi nekega pisma 111. moskovske inter-nacijonale angleškim komunistom, katerega so priobčili angleški listi za volilni manever. Radi tega se je Mac Donald pritožil na sovjetsko vlado, ki je po svojem poslaniku Bakovskem sporočila, da je dotično pismo potvorjeno. Obenem pa Rusi zahtevajo, da se krivci kaznujejo, ker bi sicer izvajali konsekvence. — Dokaz, da se intrigira po vsem svetu. FRANCIJA. Francija je ‘28. t. m. oficijelno priznala sovjetsko Rusijo, i c ra ne osni parlament se sestane 4. novembra k izrednemu zasedanju. NEMČIJA. Tudi v Nemčiji je pričelo volilno gibanje. Vrše se shodi vseh strank in {zbirajo kandidati. Pravijo, da bodo nemški nacijonalisti postavili kot kandidata tudi bivšega kronprinca, ki bi naj bil obenem tudi nosilec liste. Krou-princ bo kandidaturo sprejel, če mu bo le dovolil oče — Vili. RUSIJA. Sovjetska vlada je sklenila odposlati svoje čete na kitajsko mejo, da v Mandžuriji pomagajo zavrniti napade vladnih čet na Mandžurce. S tem hoče Rusija pokazati ostalim velesilam svoj interes na kitajskem vprašanju. SPOR MED TURČIJO IN NAŠO DRŽAVO. Naša vlada se brani podpisati lau-sannsko mirovno pogodbo glede Turčije. Vsled tega je Turčija postala nervozna in je vlada v Angori pozvala zastopnika naše kraljevine, da naj zapusti Carigrad. ITALIJA. V Benetkah se vrši konferenca, ki naj izravna »zadnje« diference med našo državo in Italijo. Takih konferenc je bilo že veliko, pa Italijani znajo, zato jih bo še veliko in Italijani si bodo izbili koncesije drugo za drugo. — Italijanski namen pri sedanji konferenci je umirajoči Reki zasigurati življenje ter njen obstoj. Ko bodo dobili to, bodo prišli zopet z drugo boleznijo. Za nas Jugoslovane mora biti pri tem samo ena parola: Italijanom nobenih koncesij! Reka naj bi bila ostala to, za kar je bila določena, pa bi bilo dobro. Na našo škodo se latlijani ne smejo šopiriti na Reki in drugih obmej- nih krajih ter poleg tega še pritiskati naše tamošnje slovensko ljudstvo. Saj je Mussolini izjavil, da za narodne manjšine v Italiji nima nikakih proti-koncesij. Slovenci bodo tedaj morali izginiti! — Naši zastopniki v Benetkah ali pravzaprav merodajni gospodje v Beogradu naj to upoštevajo in koncesije za Reko odklonijo. — Na italijanskem dvoru se bo v kratkem izvršila dvojna zaroka, o kateri se govori že dolgo, italijanski prestolonaslednik se bo zaročil z belgijsko prin-cesinjo, belgijski prestolonaslednik pa z italijansko. Mussolini upa na boljšo bodočnost. Zanaša se na izid volitev v Angliji, kjer bodo »pomedli« z Mac Donaldom in njegovo stranko. Na ta način bo tudi v Italiji prišlo do drugih odnošajev, ker bo opozicija zgubila pogum. Sicer pa je za Mussolinija opozicija »brezpomembna«. On ima svoje fašiste, ki bodo vse državljane spreobrnili v disciplinirane vojake, če ne zlepa, pa s silo. To so najnovejše Mussolinijeve misli, ki jih javnosti ne prikriva. Razvoja novega časa g. Mussolini ne bo ustavil tudi z angleškimi konservativci ne! — Tržaška banka »Adriatica« bo svojim vlagateljem izplačala baje po ‘20%. — Dober »kšefk je napravila! —■ V Rimu se nahaaj zastopstvo mesta Prage pod vodstvom župana dr. Baxe, ki je narodni socijalist. — V okolici mesta Cagliari stavkajo rudarji v premogokopih. Stavkajoče, katerih je 18.000, podpirajo baje fašisti. KITAJSKA. Državljanska vojna na Kitajskem je prenehala. Reče se prenehala, ker v resnici borba, ki traja v presledkih že 1'2 let, še ni končana. Boj je sličen, kakor pri nas, z edino razliko, da je na Kitajskem že tekla kri v potokih. Prepiri pa se netijo umetno od drugih strani. Na Kitajskem je zelo zainteresirana Japonska, ki bi rada zavladala nad ogromnim narodom, ki šteje eno četrtino prebivalcev vsega sveat. To pa Angležem in Amerikancem ni vseeno. Zato ti trije izigravajo Kitajce drug drugemu. Toda razmere so postale tako napete, da se je bati najhujšega. Preti izbruh nove vojne, katera bi minulo svetovno vojno še daleč, daleč prekašala. Seveda jo bodo kaki kompromisi mogoče še za enkrat odgodiil, a preprečiti je ne bo mogoče. — Svetovna nevarnost — tudi za Evropo — je na Kitajskem. Novejša poročila že naznanjajo aktivno posredovanje Japonske, ki je že odposlala 200.000 mož močno armado proli Kitajski. To dokazuje, da tam v resnici še ne bo miru. *- Delovni odinor. Pomožnemu osobju se mora (lajati vsakih 8 ur odmor vsaj 1 uro. Če se delo pravlja na solncu, mora znašati v poletnem času ta odmor vsaj 2 uri. Ob nedeljah je prepovedano vsako delo za osobje v podjetjih, razen v kavarnah, gostilnah, hotelih, pri fotografih, pogrebnih zavodih. Pekovskim, mesarskim, brivskim, cvetličarskim obratom in obratom za pro-<14jo življenjskih potrebščin, kakor tudi trafikam je dovoljeno zaposlovati pomožno osobje ob uedaljah samo dopoldne. V drugih podjetjih sine inšpekcija dela dovoliti nedeljsko delo samo pod sledečimi pogoji: 1. Zaradi višje sile ali nenadne potrebe v javnem interesu; 2. če se mora na nedeljo izvršiti v podjetju inventaviziranje, predpisano z zako-nftm; 8. če gre za čiščenje ali vobče za vzdrževanje obrata, kolikor je te posle nemogoče opraviti ob delavnikih; 4. če gre za neizogibne posle, da se prepreči kvarjenje sirovin ali izdelkov, v kolikor se ti posli ne morejo izvršili ob delavnikih. V vseh teh slučajih morajo lastniki podjetij poročati takoj prihodnji dan, ko nastopi potreba, pristojni inšpekciji dela, l:i odloči, ali se dela ob nedeljah ali ne. Mladostno delavsko osobje pod 18 leti mora imeti ob nedeljah brezpogojno in brez izjeme popoln počitek. Za praznike kakršnekoli vrste prepušča zakon odločitev svobodnemu sporazumu med delodajalci in delojemalci. čas odpiranja in zapiranja obratov bodo določali posebni pravilniki, o katerih bomo še poročali. V .. Zdravstveni predpisi za delo. Pomožno osobje sme biti zaposleno v podjetjih, ki spadajo pod ta zakon, samo tedaj, če niso prostori, v katerih se dela, nevarni za zdravje ali življenje. Delavnice morajo biti dobro razsvetljene, čiste, zrač- Politični Še vedno kma. Po znanem Radičevem govoru preteklega četrtka na seji HRSS v Zagrebu je zgledalo tako, kakor da je blok Davi-dovičeve vlade razbit in se ni skoro več mislilo na možnost izravnave nastalih diferenc. Ze drugi dan nato, ko so pričeli časopisi prinašati in analizirati Radičev govor ter znano resolucijo, pa je zopet bil tukaj Radič s svojimi pojasnili in zatrjevanjem, da je govoril drugače in da ni mislil tako. Pričel je hvaliti kralja, Davidoviča in celokupni ožji blok. Z ozirom na to se je situacija zopet spremenila in blok je dobil tako-rekoč zgubljeno pozicijo nazaj. Kaj je Radiča k temu napotilo, se ne ve. Na vsak način pa je njegovo obnašanje nekam čudno in izraža dvolično igro, kakor bi na nekaj čakal. Duhovi v Beogradu so se pomirili in intrige so ponehale. Pa tudi avdijenee na dvoru so postale redkeje. Pričelo se je trezneje misliti. V tem razpoloženju je kralj motril situacijo in povrnil mandat za sestavo vlade Davidovičevemu demokratu Kosti Timotijeviču. Ta mož naj bi rešil situacijo s široko koncentracijsko vlado, ki bi jo tvoril ožji blok z radikali in ki bi slonela na programu in deklaraciji vlade g. Davidoviča. Tudi to bi naj bila vlada zakona in sporazuma. F. B.: Ob svežih grobovih. V berlinski narodni galeriji za slike hranijo Bocklinovo sliko, predstavljajoči umetnika s paleto in čopičem v rokah. Za njim pa se reži votlooka koščena smrt. Dolgi, brezmesni prsti se krčevito oklepajo loka, ki obdeluje brezčutno zadnjo struno na goslih. Prav vidi se iz slike, kako brni hreščeče godalo, da se sršijo lasje na glavi prisluškujočemu imetniku. Smrtne slutnje! Razpoloženje na dan Vseli mrtvih! Na skoro golih kostanjih trepečejo listi —- rumeni, rjavi, rdeči, se trgajo z mladik, kolobarijo po zraku ter padajo ha tla z rahlim šumom. Skozi razpoke v zidovju piha mrzli jesenski veter, se upira v križe in kamne ter stresa mladike na cipresah, da žužljajo otožno pesem. Sveče na grobovih plapolajo nemirno semertja ter ugašajo. Brez pokoja vrvi množica ob grobnicah, postaja med gomilami ovenčanimi s poznim -cvetjem, prižiga na novo lučke in popravlja vence. Staro in mlado, trhlo in čvrsto se peha med grobovi. Za vsakim obrazom pa reži koščena žena in gode neprestano marsikomu že na — zadnji struni. Vseh mrtvih dan! Vsako leto se ponavlja prizor. Nove množice se zbirajo ob gričkih s križi in kamni. Trume se pogrezajo v zemljo; druge valovijo prek grobov. Za dr. Turnerjem tudi dr. Rosina. ne in opremljene s potrebnimi sredstvi zoper požar. Tudi ne smejo biti prenapolnjene z delavci. Vobče se morajo vzdrževati delovni prostori, stroji, orodje in materjal v takem stanju, da ustrezajo zdravstvenim in nravstvenim pogojem. Isto velja tudi za delavska stanovanja. Dalje so dolžni lastniki industrijskih podjetij, v katerih dela najmanj 1W) delavcev in ki so najmanj 3 km oddaljena od mesta, ob svojih stroških napraviti in vzdrževati : 1. Ambulatorij za nujno pomoč obolelim in poškodovanim delavcem; 2. potrebno število stanovanj za nastanitev delavstva; 3. kuhinjo, kjer dobiva delavstvo podjetja poceni hrano. Cene za stanovanja in hrano določa pristojna inšpekcija dela v sporazumu s Krajevnimi občinskimi oblastvi. Dečja zavetišča. Industrijska podjetja, kjer dela več kot 100 delavcev, med katerimi jih je vsaj 25 z malimi otroci, morajo napraviti v neposredni bližini podjetja posebna zavetišča, kjer se čuvajo otroci, dokler so starši v službi. Vse stroške za ustanovitev in vzdrževanje teh zavetišč morajo trpeti lastniki podjetij sami. Delavsko organizacije. Zakon o zaščiti delavcev določa, da se sme pomožno osobje, zaposleno v obrtnih, industrijskih, rudarskih, prometnih in drugih podobnih podjetjih združevati v speci-jalua društva za zaščito svojih ekonomskih kulturnih in moralnih interesov. Ta društva sme ustanavljati pomožno osobje po poklicih (strokovne organizacije); istotako jih sme združevati v krajevne in oblastne zveze. Iz jasnega besedila zakona sledi, da je vsak boj zoper delavske organizacije očitno kršenje zakona, ki ga delavstvo ne moro in v lastnem interesu tudi ne sme še nadalje mirno prenašati. (Prihodnjič sledi.) pregled. V koliko bo g. Timotijevič imel sreče, je trenutno težko ugibati, dasi so njemu kot osebi naklonjeni radikali, kakor tudi samostojni demokrati. To pa zato, ker v ožjem bloku ni posebnega razpoloženja za ta mandat. Tudi stavijo radikali pretirane pogoje, zlasti kar se Hrvatov tiče. Mogoče bo tudi ostalo samo pri poskusu, da se pridobi čas, ker za rešitev krize še menda ni nastopil pravi čas. Vsekakor krizo iz gotovega razloga nalašč zavlačujejo. To pa ni v interesu stvari in bi bil že skrajni čas, da se najde poštena baza vsestranskega sporazuma. Pašič »hudo« bolan. Pašičeva bolezen je opasna, kakor poročajo iz Beograda in bo moral v inozemstvo. Kljub temu pa se vrše seje, posvetovanja in konference na njegovem stanovanju in mož je vedno na delu. Zato opravičeno trde, da je ta bolezen —■ politična. Radiča pričakujejo. V Beogradu se vzdržujejo vesli, da pride tja sam Radič. Pa kedaj? Sedaj ni v Beogradu nobenega radičevega zastopnika. Pravijo, da čakajo na poziv dr. Mačka kot podpredsednika parlamenta h kralju v avdijenco. Hrvati so malo pikirani, ker bi se to že bilo lahko zgodilo, da ni bilo protinasveta. Nikdar ni bil naš pristaš, a po mišljenju si nismo bili daleč narazen. Bil je poštenjak od pet do glave iu kremenit značaj. Povdarjam zlasti dejstvo, da je bil dr. Rosina poleg dr. Ravniharja edini odvetnik iz Slovenije, ki se je udeležil svojčas Zagrebškega kongresa. Takrat je bila demokratska stranka adut v Sloveniji in dr. Žerjav njen vsemogočni malik. O orje pristašu, ki bi se bil drznil demonstrirati za sporazum z udeležbo na kongresu! Dr. Rosina se groženj ni ustrašil. Klicali so ga sicer na zagovor. Toda mož se jim ni odzval in se ni uklonil. Uverjen sem, da bi ga bili takrat mladinski generali radi pognali iz stranke, ko bi se bili upali. Toda bali so se starega leva in njegovega vsestranskega ugleda, tresli so se pred njegovim ostrim sarkazmom. Pustili so ga menda brez kazni. Naglašam to dejstvo baš zato, ker nam kaže dr. Rosino kot enega izmed redkih mož v vrstah slovenske JDS, ki je že kaj zgodaj uvidel vso pogubnost Žerjavove politike in jo tudi javno obsodil. Ko sva nekaj dni po kongresu govorila s pokojnikom na ulici, mi je na vprašanje, kateri izmed srbijanskih udeležencev mu je najbolj ugajal, hvalil zlasti dr. Veljkoviča. V tem se je sodba dr. Rosine čudno strinjala z Radičem, ki je pred kratkim izjavljal v Zagrebu: »Naš je predlog bio, da Voja Veljkovič bude predsjednik (parlamenta), jer je potpu-no nezavisan, urnan, a ima jednu pogrešku, da, kad ide u dvor, ne ide pogrb-1 jen, nego ravan.« Omenjam Čudni slu- Poročila Maribor. Predrznost neinčurjev. Neki Štibler Feliks, po poklicu mešetar, je 24. t. m. zvečer v gostilni Berkopf v Frankopa-novi ulici zmerjal Slovence z »Windische litin d ec. Rabil je tudi sledeče izraze; »Pro-ldela Jugoslavija, prokleta Srbija, Ilrvatska iu Slovenija.« K sreči so bile na razpolago priče. Zadeva je bila javljena oblasti in bo moža zadela roka pravice. Take elemente naj bi zasledovala Orjuna. Nihče ne bo obžaloval, če se jih radi njihovih nesramnosti pošteno kaznuje. To bi bilo celo simpatične ne pa, kakor se sedaj dela, da se nastopa proti dobrim Slovencem, ki ne Irobjo v rog demokratov, Nemce pa pardonira. čaj, ker podtika »Jutro« Veljkoviču re-publikanstvo, da. iravno še nismo slišali, da bi se zbirali republikanci baš v Davidovičevem klubu. Kolikor je znano, je svojčas tudi g. Veljkovič glasoval brez pristanka za monarhistično ustavo. Zelo prezirljivo se je izražal dr. Rosina o »Orjuni«. Stari poštenjak se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi mladi ljudje s samokresom v roki »prepričevali« svoje sorojake o zveličavnosti svojih idej. Te svoje sodbe mož ni nikdar skrival. Morala je biti tudi orjunašem znana. Kakor bridka ironija so vplivale na gledalce črne uniforme med nepregledno množico na zadnji Rosinovi poti skozi mesto. Da bi »nacijonalisti« vsaj — vsiljivi ne bili! Dr. Rosine ni več, a njegov duh, duh sporazuma in medsebojne strpljivosti živi in — zmaguje. Čim dalje bolj izgubljajo tla pod seboj oni mogočneži, ki so verovali v silo bajonetov, samokresov, ječ in vislic. Od dne do dne se večajo vrste onih, ki želijo ustvariti močno državo na temelju medsebojnega sporazuma. V tem oziru je prednjačil v Mariboru pokojni dr. Rosina. Nam pa mora biti baš sodba onih merodajna, ki so se opirali na bogate življenjske izkušnje in na izredne naravne darove, kakor sta jih kazala ravno dr. Turner in dr. Rosina. Čast jima! Življenje gre svojo pot. Množice vrvijo preko grobov. Za vsakim živim bitjem pa se kaže mrtvaška glava; za marsikaterim gosla smrt na — zadnji struni. Pa se naj še koljemo med seboj? z dežele. Sestanek NSS v Krčevini. V sredo, ‘22. t. m. se je vršil v gostilni pri Prahu v Krčevini pri Mariboru dobro uspeli sestanek narodno - socijalistične stranke. Tov. Brand-ner je obširno poročal o sedanji politični situacji in o stališču narodno-socijalistične stranke. Nato je govoril o organizaciji stranke v marborski oblasti, zlasti pa v obmejnih krajih. Po njegovem poročilu se je vršilo vpisovanje v stranko. Poročilo tovariša Brandnerja je izpopolnil tovariš Sajovic, ki se je bavil z razmerami v Krčevini, posebno pa z občinskimi zadevami. I reba je naglasiti, da je bila naša zveza z demokrati pri zadnjih občinskih volitvah v Krčevini na škodo naše stranke, ker je delavs‘vo nasprotno vsakemu sodelovanju z buržoa-zijo, kjer to iz nacionalnih ozirov ni izrecno potrebno, ž druge strani pa je treba ugotoviti, da tudi razmere pri socijalnih demokratih niso najboljše, kar potrjuje med drugim dejstvo, da imajo v Krčevini Bratstvo< v Zagorju br. Franjo Juvan, za »Bratstvo- na Jesenicah br. Lojze Božič, za »Bratstvo« v Dravljah br. Gabrovšek in za »Bratstvom v Sp. šiški br. Kmet. Vsi pozdravni govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem in se je zastopnikom iskreno zahvalil br. predsednik, Šinkovec, ki se je za izvolitev zahvalil in v kratkih besedah obrazložil program, po katerem bo društvo delovalo. Obravnavale so se nato še nekatera interna društvena vprašanja, na kar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Zaorila je pesem »Hej Slovank, potem pa je mladina dala duška svojim čuvstvom s klici: »Živela narodnosocijalistična mladina, živela NSS in živel naš Klofač!« — Po občnem zboru se je vršila neprisiljena domača zabava, ki je potekla kaj prijetno. Čestitamo viški mladini, da si je ustanovila svoje društvo in želimo da procvita v prospoh narodnem socijalizma. T. redni občni zlior »Bratstva« v Kranju se jevršil v nedeljo, 19. t. m. popoldne v društvenih prostorih pod vodstvom predsednika br. Lavrenčiča. Osrednje vodstvo NSM je zastopal br. Kozinc. Sklenilo se je usta- noviti več novih odsekov, da se bo delovanje v zimskem času poživilo. Pri volitvah je bil zopet enoglasno izvoljen predsednikom požrtvovalni brat Vekoslav Lavrenčič, v odbor pa bratje Ljudevit Podgornik, Alojzij Oblak, Ignac Majnik, Janko Engelman, Josip Kotlovšek, Josip Knavs 111 sestra Anica Engelmanova. Kot namestniki so bili izvoljeni: Herman Kunstelj, Franc Cvar, Anicn Gabričeva in Tončka Engelmanova, kot pregledovalca računov br. Franjo Frank in Josip Grošelj. — »Bratstvo« v Kranju ima ugoden teran za razvoj. Če se bodo bratje iu sestre zavedali svojih dolžnosti in pomena svoje organizacije, bodo postavili »Bratstvo« na prvo mesto med društvi v Kranju. Ustanovni občni zbor »Bratstva« na Lokah pri Zagorju se vrši v nedeljo, 9. novembra t. 1. ob 2. uri popoldne. Ker bo ta naša nova postojanka v industrijalnem okraju zelo važna iu pomembna, vabimo brate in sestre vseh naših organizacij, da se tega praznika narodno-socijalistične mladine udeleže v največjem številu. Program prireditve je sledeč: t. Ob 9. uri dop. sprejem gostov na kolodvoru in odhod na Loke oz. v Kisovec. 2. Ogledovanje rudnikov in rudniških naprav. 3. Skupni obedi ob 1. uri popoldne. Po obedu odhod k zborovanju. 4. Ob 2. uri otvoritev zborovanja. 5. Po končanem občnem zboru družabni večer a plesom na čast gostom. — Brate in sestre prosimo, da čimprej javijo število udeležencev »Bratstvu* na Lokah ter zlasti javijo one, ki se udeleže skupnega obeda. Ljubljanski člani naj se prijavijo v Pulpanovi čitalnici. Na Dunaj! Dne 22. in 23. novembra so vrši na Dunaju glavni zbor češke narodno-socijalistične mladine v Avstrijski republiki. O. i. o. NSM odpošlje na ta zbor dva ofici-jelna delegata. Vabimo pa tudi ostale naše brate in sestre, ki bi mogli pri tej priliki posetiti naše brate na Dunaju, da se javijo osrednjemu tajništvu v Ljubljani. Iz osrednjega tajništva NSM. Opozarjamo na okrožnice, ki smo jih te dni razposlali vsem »Bratstvom«. Tedenske novice. 501etnica slovenskega pisatelja. — Znani slovenski pisatelj iz zelene štajerske Fr. Ks. Meško je obhajal 28. t. m. petdesetletnico svojega rojstva tako skromno, kakor je skromno njegovo življenje. Mož ima pa za stovensko literaturo obilo zaslug, nič manj zaslug nima tudi kot narodni bojevnik v slovenskem Korotanu, kjer je kot vzordu-hovnik služboval do prevrata. Zato pa si je takrat rešil samo golo življenje, in še to je bilo v nevarnosti. Meška moramo poleg Simona Gregorčiča, ki je bil njegov sovrstnik, prištevati k najboljšim in najmarljivejšim slovenskim pisateljem te dobe. — Zato mu kličemo iz srca: Še mnogo let, toda boljših leti Seja ravnateljska okrožnega uruda za zavarovanje delavcev v Ljubljani. V torek 28. t. m. dopoldno se je vršila v sejni dvorani mestnega magistrala v Ljubljani seja ravnateljstvo OUZD pri polnoštevilni udeležbi. Po poročilih predsednika in ravnatelja je sledila obširna debata o mandatih dveh članov ravnateljstva ter je bilo z veliko večino sklenjeno, dn kljub nasprotni zahtevi središnjega urada v Zagrebu do- tična dva člana obdržita mandate. Nato so bila za novo stavbo oddana ključavničarska dela tvrdkam Geyer, Rebek in Meglič, pe-čarska dela tvrdki Kalmus in Ogoreutz in steklarska dela tvrdki Agnola. Sklenilo se je tudi, da se kupi hiša v Ptuju, v kateri se preuredi tainošnja poslovalnica in ambu-lalorij. Nato se je razpravljalo o razpisu volitev samoupravnih organov SUZORA ler se je sklenilo, da se prične s pripravami za razpis volitev prihodnjega leta.' Nato so se odala razna interno razpisana službena mesla. Vse ostale točke so se več ali manj odstopile v rešitev upravnemu odboru, ki bo imel v najkrajšem času svojo sejo. Na seji se je pokazala odločna volja za najširšo avtonomijo okrožnega urada za Slovenijo ler je bila debata o temu vprašanju mestoma zelo burna. Tudi zastopnik naše stranke je na tej seji ponovno povda-ril našo zahtevo o širši upravni samoupravi, da se nam ne bo godilo tako, kakor sedaj, ko smo odvisni od milosti osrednjega urada v Zagrebu. Zabavni vočer narodnega bloka v Colju. O priliki izvolitve župana in podžupana v Celju se je po bakladi vršila v vseh prostorih Narod, doma nadvse lepo uspela narodna prireditev. Na tej prireditvi je v zgornji dvorani sviral izboren orkester celjskega »Bratstva«, v spodnjih prostorih pa železničarska godba. Sodeloval je tudi pevski klub »Komšija« in nekaj gospodov s šaljivimi nastopi. »Bratstvo: je tudi to pot pokazalo, da je vselej pripravljeno podpirati narodne prireditve, za kar mu gre vse priznanje. Ukinjonjo stanovanjskih' uradov. — Ministrstvo za socijalino politiko namerava ukiuiti poslovanje stanovanjskih uradov ler prenesti njiliov delokrog na upravne oblasti prve stopnje. Dobro bi bilo vedeli, iz katerih razlogov se je ministrstvo odločilo k temu koraku. Slovenska republikanska stranka. — V nedeljo, 19. t. 111. jo g. Albin Prepeluh sklical v Ljubljani sestanek zaupnikov »Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev«. Na sestanku so se zaupniki sklenili proglasiti za novo stranko, SRS, ki ima svoj sedež v Ljubljani, in stopiti v federativno zvezo s »Hrvatsko seljačko republikansko stranko« v Zagrebu, katera ima zveze z moskovsko kmečko internacionalo. S tem imamo v Sloveniji zopet eno stranko več. Brezdvomno bo ta stranka pridobila precejšnje število pristašev, zlasti na Dolenjskem, v Beli Krajini iu na Štajerskem, pa tudi v Prekmurju, če bo do tje segal njen delokrog. Tega se zavedajo tudi naši slovenski politiki, zlasti oni iz vrst SLS. — Tem primerno se glasi tudi pozdrav v časopisju SLS, kar je čisto naravno, ker bo Radič na ta način ravno klerikalcem v Sloveniji največ škodoval in delal zgago. Pa ludi komunisti se bodo oprijemali Radiča. — Seveda je razvoj nove stranke odvisen od nove politično konstelacije ter razmer, ki bodo nastale v državi. Vsekakor ima g. Prepeluh, ki je vzel vso akcijo v roke, pri danih razmerah precej lahko stališče. Če se sedanje razmere spremene ter bodo zastopniki Slovenije v stanu pokazati uspehe v parlamentu, če bodo izpolnili obljube in spravili vse nade do uresničenja, potem bo pa tudi za slovenske republikance življenje in obstoj težavneji. Nove cigarete. — Uprava tobačnega monopola je izdala novo cigarete z imenom »Extra-Vardar« — pristno domače ime. Cigarete se prodajajo v škatljicah po 10 kosov, ki stanejo 14 Din! — Zopet nekaj zn nižje sloje! — Radovedni smo, kedaj pridejo v promet tobačni izdelki z znižano ceno, pa kdaj bo nohnla naša tobačna tovarna polniti tob. zavojčke s smetmi. Umor v Beogradu. — V Beogradu se je izvršil umor trgovca Naloviča, katerega jo baje izvršil njegov kompanjon Kovačevič, ki je imel ljubavno razmerje z Nolovi-čevo ženo. Mrtvemu Nalovičit je bil odvzet tudi denar. — Tudi ta umor je zagoneten in podoben umoru trgovca Pipana v Ljubljani. — Vlomi v Ljubljani. — Ljubljana bo kmalu prednjačila pred drugimi mesti v pomanjkanju javne varnosli. Vlomi so na dnevnem redu. Da se poleg tega pripeti še kak umor, je poslranska stvar. — V nedeljo so tatovi vlomili v stanovanje g. prof. Kozine in to pri belem dnevu. Odnesli so nekaj perila, obleke in denarja, vrala pustili kar odprta, da jih gospodarju ni bilo treba odpirati, ter lepo nemoteno odšli. Nagrada zu glavo Pipanovega morilcu. Morilca trgovca Pipana iz Ljubljane ne morejo izslediti. Vse aretirance so izpustili, ker se je izkazalo, da so nedolžni. Zn podatke, ki bi omogočili izslediti morilca, je določena nagrada 10.000 Din., ki jih je nekdo položil pri preiskovalnem sodniku dr. Gradniku, kateri je tudi upravičen nagrado prisoditi. — Po Ljubljani se mnogo šušlja, z resnico pa si ne upa nihče na dan. Čemu to? Kdor kaj pozitivnega ve, naj to odkrito in pošteno pove. Izločajmo brezobzirno zločince iz človeške družbe, izročajmo jih roki pravice, pa bo kmalu bolje. — V tem veljaj: Zob za zob! Marsikateri starši občudujejo otroka, ki žo zna iz steklenice precej »polegnitir, žal ne pomislijo pri tem na posledice lake vzgoje. Ako bi zahtevali dva lista brezplačno na ogled, bi gotovo drugače ravnali. — Uprava »Preroda« in »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Zares socijalno gospodarska ustanova. — Jugoslovanska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru, Frankopanova ulica 2 nas prosi za sledečo objavo, ki jo radi priobčujemo: — »V svrho nabave oblačilnih in gospodarskih potrebščin vseh javnih nastavljen-cev in delavcev in v svrho centraliziranja odplačil posameznikov samo na enem mestu iu v svrho znižanja obrestno mere je sklonila podpisana zadruga uvesti blagovne krdite. Postopek je sledeč: Stranka zaprosi za kredit na pr. za Din 3000.—. Ta se mu pri seji zadruge dovoli proti kritju z menico s poroki in event. proti odtegljajem odplačil od službenih prejemkov. — Namesto gotovine izroči zadruga jemalcu kredita blagovno knjižico, ki ima spredaj žig in podpis zadruge do znesita na pr. Din tri tisoč. — S to knjižico pride stranka, ki je postala član zadruge, v blagovni oddelek Jugoslovanske hranilnice in posojilnice, kjer bo dobila takozvano kreditno nakazilo na znesek, ki ga potrebuje v svrho nakupa blaga pri v poštev prihajajočih trgovcih. Mesto denarja plača stranka nakupljeno blago s kreditno nakaznico. Stranka potrdi prejem blaga na računu, katerega pošlje trgovec direktno podpisani zadrugi. Duplikat računa dobi stranka. Od trgovca na podlagi kreditne nakaznice vposlani račun plača zadruga. Na ta način si stranka lahko nabavi pri trgovcih raznih strok gospodarske potrebščine, račune bo pa poplačala zadruga. — Dolg stranke bo na opisani način centraliziran samo pri zadrugi, kjer bo zavezanec plačeval v obrokih, ozir. se mu bodo obroki odtegovali od službenih prejemkov. — Zadruga ima pri trgovcih plačilne olajšave in radi lega je blagovni kredit pri zadurgi dosti cenejši kot gotovina. Ker ima stranka stalon kredit n. pr. do Din 3000.— lahko, če je že odplačala gotovo svoto, n. pr. Din 300.—, znova dobi kreditno nakaznico do višine dovoljenega kredita. Za sedaj znaša obrestna mera za blagovni kredit največ 10 odstotkov. Nakupi se lahko manufaktura, konfekcija, obleka po meri, perilo, platno, železnina steklenina, obutev, klobuki, razne drobnarije, pohištvo, premog, drva, živež itd. — Uradne ure v blagovnem oddelku so od 18. do 20. ure in ob nedeljah in prazu. od 8. do 12. ure, Frankopanova ulica 2. Moškovo slavlje v Ptuju. Vsem udeležencem v vodnosl. Polovična vožnja v Ptuj trboveljski, libojskl, ormoški in visokokalorlčni trobnodolski (specljallt. za centr. kurjav«) dobavlja po na|nlijlh cenah DOM. ČEBIN trgovina * premogom Ljubljana, Wolfova ul. 1/11. dovoljena. — Ministrstvo saobračaja je z odlokom z dne 23. oktobra 1924., št. 24.518 1924 dovolilo vsem udeležencem vozni listek za pol cene. Udeleženec naj tedaj kupi vozni listek do Ptuja za polno ceno, tukaj pa naj karte ne odda, ampak jo shrani! — V Ptuju se mu izstavi primerna legitimacija, ki ga upravičuje, da se z istim voznim listkom zopet vrne domov. Ta ugodnost velja za čas od 7. do 14. novembra 1924.— Odbor. Nečuven škandal. Skoro neverjetno je, kar se dogaja danes v naši lepi prestolici, beli Ljubljani. Zadnjič, ko sem šel v šiško, zagledam pred pivovarno »Union« nanovo postavljeno >vilo*, ki pa je pokrita z navadno plahto. V tej vili namreč stanuje ubogi delavec, družinski oče, ki so ga naše stanovanjske oblasti deložirale, tako da si je ubogi trpin moral postaviti svoje bivališče zunaj na prostem, takorekoč na cesti, kjer lahko z družino vred mraza pogine. Škandal je, da so ubogega delavca sploh postavili na cesto, a še bolj nečuveu škandal je, da ubogi delavec že skoro mesec dni s svojimi nedolžnimi otročički prezeba na cesti. A še drugi podobni škandal imamo v Krakovem, kjer se nam nudi enaka slika, kakor pred pivovarno »Union«. Slišimo pa, da bo v kratkem času postavljen zopet nov šotor na Rimski cesti, kjer bo deložirana družina neke ljubljanske učiteljice. Ne bomo raziskovali vzrokov teh deložacij, ugotavljamo le, da je za Ljubljano naravnost škandalozno, kar se nam nudi v zgoraj omenjenih slučajih in z vso pravico ] moramo zahtevati, da se takim škandaloznim razmeram napravi že enkrat konec. Ni dovolj, da imajo gotovi gospodje samo na jeziku socijaluo sočustvovanje in človekoljubje, temveč je treba to izvajati tudi v praksi. Ta sramota z »vilami« po Ljubljani mora takoj izginiti, da se ne bodo zgražali ne samo domačini, temveč tudi tujci ter pripovedovali celemu svetu, kako »lepo in udobno« se živi v Ljubljani. — V sredo je IB DOllltlt Hi I.LZ0.L Sin. 2 obrestuje vloge tudi nalmaitjie po 8-10°/, po dogovoru pa tudi višje. Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri od 6 do 10 °/o za nakup blaga direktno pri trgovcih. Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi. Kaj je socijalizem? (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.) 5. Proletarski komunizem (ali proletarski socijalizem) je velika družba komunistov sodrugov in se mora ločiti od naslednjih sistemov: a) od anarhizma, ki očita komunistom, da hočejo v bodoči družbi imeti moč države.79 Bistvena sporna točka med obema je tale: Anarhisti obračajo več pozornosti na razdelitev bogastva (imetja), nego na organizirano produkcijo. Ne mislijo si nove družbe kot gigantski bratski sistem, ampak kot vrsto majhnih »svobodnih« in samopravnih komun. Jasno je, da tak sistem ne more osvoboditi človeka od prirode. V taki družbi ne more produktivna sila doseči višine, ki jo je dosegla pod kapitalizmom, ker anarhizem produkcije ne le ne razširja, ampak jo aktualno drobi, b) Komunizem je treba ločiti dalje od malomeščanskega socijalizma, c) od agrarnega socijalizma, d) od suženjskega socijalizma in takozvanega državnega socijalizma.7* 6. Diktatura proletarijata. Da se komunistični dmžabni sistem uresniči, mora dobiti pro-letarijat vso moč v svoje roke, da prej uniči stari kapitalistični red. Zato mora postati vladajoč razred v državi. Buržuazija se ne odreče brez boja svojemu položaju. Zanjo pomeni komunizem izgubo njenih privilegijev in njenega položaja, izgubo svobode, da 9i ne more več kovati denarja iz krvi in znoja delavcev, izgubo najemščine, obresti in dobička. Zato zadeva komunistična revolucija na najhujši odpor izkoriščevalcev. Naloga vladajočega delavskega razreda izhaja iz tega, da brez usmiljenja zatre ta odpor, ki bo brez dvoma zelo hud; zato mora biti vlada proletarijata diktatura. V diktaturi je močna oblika vlade in ljudje se morajo odločiti za visoko energijo pri zatiranju sovražnika. V taki situaciji ne more biti govora o svobodi vsakogar; diktatura proletarijata se ne sklada s svobodo buržuazije. Diktatura 78 Buliarin, n. o. m. je faktično neobhodno potrebna, da oropa buržuazijo njene svobode, treba je buržuazijo ukleniti, da ji bo popolnoma nemogoče bojevati se proti revolucijonarnemu proletarijatu?! Šele, ko bodo izkoriščevalci popolnoma premagani in bo njihov odpor uničen, postane diktatura proletarijata mirnejša. Buržuazijo bo stopnjema vsrebal vase proletarijat, delavska država polagoma odumre in družba postane komunistična, v kateri ne bo razrednih mej.75 Pod diktaturo proletarijata, ki je le začasna uredba, ne bodo produktivna sredstva last vse družbe, ampak proletarijata, njegovega političnega organa (t. j. razredne države). Delavski razred (t. j. večina prebivalstva) bo začasno monopoliziral produktivna sredstva. Zato v tem prehodnem stadiju razvoja še niso produktivne razmere popolnoma komunistične. Še vedno je razredna delitev; tu je vladajoči razred, proletarijat je tu monopol produktivnih sredstev novega razreda; to je državna moč (proletarska moč), ki tare svoje sovražnike. Toda, ko je odpor prejšnjih kapitalistov zlomljen, gineva proletarska diktatura in družba prehaja v komunistično državo brez revolucije.70 Proletarska diktatura je ne le orožje za uničenje kapitalistične politične moči, ampak obenem tudi sredstvo ekonomične revolucije. Ta revolucija bo zamenjala zasebno lastništvo produktivnih sredstev s skupnim lastništvom. Ta revolucija mora iztrgati sredstva produkcije in izmenjave iz rok buržuazije.77 Dokler se bije boj med buržuazijo in proletarijatom, je sveta dolžnost delavskega razreda, da napne in zastavi vso svojo moč, da porazi svoje sovražnike. Doba prehoda iz kapitalizma v komunizem mora biti doba proletarske diktature.7" Socijalni demokratje, ki nasprotujejo diktaturi, so popolnoma pozabili, da je v našem starem (skupnem) programu doslovno rečeno, da je nujni predpogoj socijalne revolucije diktatura proletari- 75 Buliarin, str. 02. 76 Buharin, str. 08. 77 Buharin, n. o. m. 78 Buharin, str. 64, jata. Ko je prišlo do dejanj, so menševiki (soc. dem.) začeli hrumeti proti zatiranju svobode proletarijata.70 Nekateri nas kritizirajo s stališča moralke. Proletarijat se bori za osvobojen je vsega ljudstva; buržuazija se bori za vzdržavanje tlake, za izkoriščanje militarizma. Proletarijat se bojuje za komunizem, za nov dmžabni red, buržuazija za ohranitev kapitalizma.““ 7. Osvojitev politične moči. Proletarijat uresniči svojo diktaturo z osvojitvijo državne moči. Država je organizacija, in sicer meščanska država je meščanska organizacija; če se proletarijat bojuje za osvojitev moči, se bojuje v prvi vrsti Iproti meščanski organizaciji (proti državi buržuazije). Zato je treba najprej poraziti buržuazijsko armado, ki je njena poglavitna moč. Dokler je kapitalistična armada nedotaknjena, ae revolucija ne more posrečiti. Ce revolucija zmaga, razpade armada buržuazije na drobne kose.81 Zalo je revolucija uničila staro moč in ustvarila novo. Osvojitev državne moči ni torej osvojitev stare generacije, ampak ustvaritev nove organizacije onega razreda, ki je v boju zmagala.8’ Meščansko armado je treba uničiti; od uničenja te armade se nam ni ničesar bati in revolucijonar mora smatrati za dobiček, da je bil uničen državni aparat buržuazije. Kjer je meščanska disciplina zdrava, je buržuazija nepremagljiva.83 Da more proletarijat zmagati v katerikoli zemlji, je potrebno, da je zedinjen in organiziran in da ima svojo lastno komunistično stranko. Ta stranka mora jasno videti, kam pelje razvoj kapitalizma, mora razumeti aktualne politične položaje in resnične interese delavcev, mora jim pojasnjevati situacijo ii jih voditi v boj.8* 70 Buliariu, n. o. ,m. .V J "° Buharin, str. 05. — Buharin, n. o. m. “ Buharin, str. 06. ' 1 - • “ Buharin, n. o. m. " . 8* Buharin, n. o. m. - - bil zopet deložiran na Dunajski cesti 13 poštni uslužbenec A. Dermaša. Pohištvo so mu zmetali kar na dvorišče. »JuiUifikarija< razbojnika. Preteklo soboto 90 v Subotici izvršili smrtno obsodbo nad razbojnikom Imbro Totom, ki je pred smrtjo hotel navzočim, posebno sodnemu dvoru govoriti, oziroma je govoril, a ne do kraja, ker ga niso pustili. Sledil je žalosten konec. Mladega človeka sta dvignila krvnikova pomočnika na vislice in krvnik mu je vrgel okrog vratu vrvico ter jo pritrdil na kljuko. Nato sta ga pomočnika pograbila za roke in noge in se obesila nanj. Trajalo je 8 minut predno je nastopila smrt, b katero se je Tot boril — nečloveško, kar je pričal njegov obraz. — Tako postopanje pač ni človeško, dasi je bil mož razbojnik! To bi ne smelo biti, če hočemo trditi, da smo kulturni. Zato je že skrajni čas, da se tako zastareli srednjeveški zakon spremeni in uvedejo metode, ki jih imajo drugi kulturni narodi. — Pokončajte človeka, ki je to zaslužil, na dostojen način, če že ne gre drugače! — Proti takim trpinčenjem moramo mi kot socijalisti odločno protestirati in zahtevati remedure. Nora železnica dograjena. Na novi progi Ljutomer-Ormoi se je 2(3. t. m. vršila poskusna vožnja. Ker ni ovir, se bo 15. novembra otvoril redni promet. Ogovomi urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij >Nove Pravde«. Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1325— 1331 9 100 franc, frankov » 357 5 362 5 100 laških lir » 297 6 302 5 100 Čeških kron » 205 - 20475 100 avst. kron » 0.0965 0 0966 100 ogrskih kron » 0 092 0'084 100 bolg. levov » 50 oT0, če bi vedela, da sem jaz tisti strašni Jak, na čegar srcu sedaj počivaš!« te in podobne misli roje Willia-mu po glavi. »Bog ve, če bi me Ellen tudi potem še ljubila?« Slednje vprašanje si mora odločno zanikati; gotovo bi se mu njegova ljubica s studom v srcu odtujila. Čas poteka. Ellen se izvije Willia-mu iz objema. }William, oditi moram. Skrivaj sem odšla iz gradu, niti mati ne ve, da sem šla na sestanek k tebi. In revica je že nekaj dni tako bolna, oh William, prav bojim se za njo!« »Obrnilo se ji bo na bolje« tolaži William plakajočo Ellen. »Tudi sum, ki leti name, se bo kmalu izkazal kot neopravičen, kajti jaz — — —« Beseda mu zastane, saj se ne sme izdati, da so njegovi tovariši v Londonu na delu, da odkrijejo pravega morilca nesrečne Jane Beatmoor. »Zbogom, William, dragec moj! — Kedaj se zopel vidiva?* ga vpraša Ellen, predno odhiti v grad. »Določi sama uro prihodnjega sestanka!« »Jutri ob tej uri!« pošepeče Ellen, pri čemur močno zardi. Še en poljub. — Kot preplašena srna odhiti Ellen skozi grmovje. William pa se počasnih korakov vrne proti reki. Globoka resnost, ki odseva iz njegovega obraza, kaže, da ga mučijo težke skrbi. Saj se ji mora odkriti, vse ji povedati, predno jo za celo življenje naveže nase; toda ne, tega ne sme iu vendar — — —! Ali, kdo mu pomaga izmotati se iz teh strašnih dvomov? Clifford se uči plavali. Nerazdružljivi spremljevalec in pomočnik barona Hardyja, dobro poznani nam Clifford, je tudi sedaj pri njem. In ker ima njegov plemeniti gospod kljub vsem zvi0aaian spieikain pruv malo nade, da se mu v kratkem posreči pridobiti naklonjenost lepe Ellene, se Clifford z vso vnemo trudi, da preskrbi svojemu dobrohotnemu zavetniku primerno razvedrilo kje drugje. Kljub vsem naporom pa se mu doslej še ni posrečilo privesti lopovskemu Hardyju kako škotsko deklico. Pri žrtvi, katero si je sedaj izbral za svojega gospoda, se mu navidezno smehlja sreča. V bližini vasi ob reki Tayja stoji nekoliko ribiških koč. — V eni teh koč prebiva priletni ribič s svojo vnukinjo, ki je zelo lepa in strastna deklica. Stari ribič je brezmejno udan pijači, in če ima denar, se tudi več dni ne vrača v kočo. Tako je imel Clifford dovolj prilike za razgovore z ljubko deklico. Na svoje veliko veselje tudi dožene, da mala deklica posebno rada pleše in si želi lepih oblek. Zato mu z lahkoto uspe, da si z nekaj darili pridobi njeno zaupljivost. In ko ji še obljubi, da dobi veliko svoto denarja, jo končno pripravi do tega, da se odloči za obisk barona llardyja. Cliffordu žari veselje z obraza. Staremu ribiču da toliko denarjh, da bi lahko najmanj osem dni nepretrgoma pijančeval, z deklico pa se dogovori, da jo zvečer popelje v baronovo hišo. Da ne vzbudi pozornosti prebivalcev drugih koč, se Clifford odloči, da napravita kratko pot do barona peš. Ko se zvečeri, jo Clifford, prav veselo razpoložen mahne ob bregu proti koči. Hehetaje govori sam s seboj: »Baron Hardy bo naravnost presenečen! To je deklica, ki mu mora ugajati, mlada ni nepokvarjena; moja nagrada ne bo ravno majhna, in pri stvari je najlepše še to, da se mi tu na Škotskem ni bati zagonetnih zasledovalcev. V Londonu sem se komaj upal do vrat, toda tu sem varen.« Komaj to izpregovori, ga zgrabi dvoje močnih rok za vrat in potegne v ob bregu rastoče grmovje. Od strahu ne more spraviti nobenega glasu iz grla. Ali je to, kar se godi z njim, gola resnica ali samo grozne sanje? Toda ne! Saj stojita pred njim slrašna moža, ki sta ga v Londonu premikastila, vrgla v dimnik in končno zabila v zaboj. »Ha, sva te vendar zgrabila, ti lopov, ničvredni zapeljivec uekicli, zakriči neznanec z gromkim glasom, ki uveri tresočega se Clifforda, da je vse, kar se godi z njim, gola resnica. »Podli lopov, ali še vedno ne moreš opustiti svojega malopridnega posla? Le čakaj, topot ne prideš živ iz naših rok!« »Pom — —« hoče zakričati Clifford, tedaj pa ima že usta zamašena z robcem. Predno se mora postaviti v bran, ga neznanca že vržeta na tla s hrbtom navzgor in mu jih nnštejeta po njegovi grešni koži, da se od bolečin zvija po tleh. »Tako lopov, to je prva lekcija« reče eden mučiteljev, sedaj pride druga na vrsto. Tovariš, daj mi mehur semkaj!« V svojem strahu Clifford komaj sliši, kaj neznanca govorita med seboj. Toda že ga dvignela in odneseta v majhen čolnič, privezan ob bregu. Eden ga trdno drži za roke, drugi pa vesla s čolnom na sredo reke. >Vtopiti me hočeta , si misli že na pot mrtvi Clifford. »Sedaj je po meni — mojega življenja je konec.« Kljub divjemu upiranju ga neznanca dvignela iz čolna in potopita v vodo. Clifford čuti, da mu sega voda do obraza. Misli si pripravljen, da ga bosta vsak hip spustila iz rok. Njegova domneva se za enkrat še ne uresniči, pač pa se eden neznancev skloni k njemu. Clifford zagleda dvoje velikih napihnjenih svinjskih mehurjev, ki ju drži neznanec v roki. »Edina možnost, da si rešiš svoje greš-uo življenje, lopovski zapeljivec, ti nudita ta dva mehurja,« reče prvi neznanec. »Vzemi vsakega v eno roko; z njima se boš ravno še držal nad vodo. Če enega izpustiš, si za vedno izgubljen. Na, tu ju imaš!« Sedaj izpustita Clifforda iz rok, ki krčevito zgrabi za mehurja, navezana na kratki vrvici. Clifford plava — toda kako! — V mrtvem strahu moli roke kvišku, voda mu sega do ust — prav malo manjka, da • ne omedli. »Ostani pri zavesti« ga opominja neznanec »sicer te vzame vrag. Drži mehurja visoko — prav visoko. Tako je prav, lopov, sedaj pa le pogumno plavaj! Zabave boš imel dovolj, spotoma naletiš na nekaj mlinov, tam boš imel nekoliko neprijetnosti z valovi. Zjutraj nekako prideš tudi do morja, tam je še mnogo prijetneje. Srečno pot, lopov, sporoči ribani najin pozdrav — ha-halial« Clifford plava sredi reke, neznanca pa s čolnom odveslala k bregu. V smrtnem strahu se Cliffordu ježe lasje, krčevito drži za mehurja, od katerih sedaj zavisi njegovo življenje. Če L>i vsaj kričati mogel! Toda to je docela izključeno; kakor hitro izpusti mehur, da vzame robec iz ust, se pogrezne v vodno globino. Reka Tay ima precej močan padec, zato nese Clifforda s precejšnjo brzino naprej. Zaman je njegov up, da ga odnese k bregu. Sedaj sliši močno šumenje; odkod prihaja ta šum, si je Clifford takoj na jasnem. Sredi reke so zasidrani veliki 9plavi, na njih pa pritrjeni mlini, katerih kolesa goni deroča reka. Tja nese sedaj voda Clifforda. Njegovo upanje, da ga bodo s splavov opazili in rešili iz mučnega položaja, ga prevari. Nobene žive duše ni videti na splavih. In tudi na pomoč ne more kričati, ker ima zamašena usta. (Dalje prihodnjič.) KINO, IDEAL* Od četrtka 30. do vštevši sobote 1. ,.Korupcija** Lepa družabna drama v 5 dejanjih. V glavni vlogi Oloria Swanson. Od nedelje 2. do vštevši srede 5. nov. „2lg sramote** z priljubljeno kino umetnico Pola Negri. Oglašajte v Novi Pravdi! ISfem pisarniške sluibe najraje kot obflnskl tajnik in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen in brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. — Naslov pove uprava „Nove Pravde" v Ljubljani, Gradišče štev. 7. ADRIA Tovarni Mm kave Velepraiarna Zrnate kave Milni za dišave i. t. «3. Brzojavi „Adrl&“ VIC Glince pri LliiblJani S > ■ «3 A o V g O o E ra xj E I ■■■ o. MA ‘C o C z N C3 •*-» -J n O O N —) .* C3 KJ o T3 E o T3 u ‘C a. Najboljši Skalni stroji so edino Josip Petellnca znamke ..Gritzner" In Jdler“ Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Praiarnovsoa spomenika za vede. Vsako soboto in nedeljo domače kivave in rite ve klobase. Vsak petek morske in domače ribe Vsak četrtek divjega zajca priporoča gostilna Vidmar, Sv. Jakoba trg 5 Česar ne vei, vpraiaj Univerzitetni Informativ. Biro „ARGUS“ Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka). OHBN se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah Tone Malgaj Pleskar za stavbo In pohištvo, lakranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9. Franc Szantner Ljubljana, Selenburgova ulica 1 špecijalist za ortopedlčna in anatomična obuvala In trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Modistka M. HORVAT LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21. prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi Stefan Ferant urar državnih železnic Celje, Dečko« trs 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. AVTO - VOZI Ml BENCINA! JUSO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL 24 TELCEON Stev. 560 Očala, ttipalce ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Najcenejši novi in rabljeni pisalni stroji v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. LUDOVIG BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 6/1. Barvni trakovi, karbon - papir - indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi. Priporočamo Mo Ljubljana, blizu Preiemo-vega spomenika za vodo. HnJceneJSI nckup nogavic, Žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. "nimii...,.i.i.ii.ii.iin.iuiu)iiiiii.ii.iiiiiiuiiiiimiiinmii; Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu Iv Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220 Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papir* ni trgovini Miroslav fiiuic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z. sprejema vioge na knjižice in plača čistih mr 7°io obresti brez odbitka rentnega In Invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Podeljuje na kratek rok trgovske In personalne kredite najkulantneje. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica Dunaiska cesta Stev. 4 (v lastni stavbi). Kapital In rezerve Din 18,300.000. Izvršuje vse bančne posle naltožneje In najkuiantnele. Brzojavi: Trgovska. Tel.i 139, 145, 438. Ekspoziture: Konjice Meža-Dravograd mm E0O3 03 03 S Bji juisoM ‘euBUgnn )IA01VNUia 'O buiaobji cmsip^ioiuo)! ITI