St. 147. Tnet, v četrtek 29. maja 1913. Tečaj XXXVIII. MH IZHAJA VSAK DAN «* asđeljtb ta praznikih ah 5., ah nensdeijHih oh 9. zjutraj, ^liiaitćne IteT. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogik 4afe*Jkarcah v Trstu* in okolici. Gorici, Kranja, Sfc. Petm. 3» v,vojn:, Se*ani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-S3feii, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.) SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. jsS^rtlnice, aciivalt«, poslanice, oglć^i denarnih zarodov po st. mm. Za ogia.se v tekstu liata do 5 vTst 20 K, vsaka Atbi^ijBa vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj- 3jrt;;'pa40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave fe/aesti". — Plafuje se izključno le upravi „Edinosti*. P'.aŽiJJvo In toiljivo v Trstu, raa ^safe^K^^. r.TFriir i'---mn-rrr - NAROČNINA ZNASA Glasilo političnega društva „Kdinaat*1 za Prtmoraka. „V edinosti je mmi!" -.■nf^-f "" sa celo 24 »v, pol leta 12 * * m-.v>i?c<» « K : u* *» ro£ba brei dopošlane naročnine, se upr.*-* s. n .»sir*, ■»nislak at »itljak« lx4*aj« ..EDIHOBTI • »\.ruM f c-!•«• Krn S'30, z» vol UU Kro:- 3 • ? Tal dopisi naj se pošiljajo na areda-^tvo L. ta. * vaaa pisma aa a« sprejemala In raaapisi sa as Haračnino, oglase in reklamacije ja up»* UREDNIŠTVO: utloa Sicrjlo Galstti 20 (Karee ladaj'teli in odgovorni urednik ftTEtfAN ^ koa*o'cg liata „Edinora-. - Natisnila Tisa.urua , -^dii vpisana ladruga * omejenim poroštvom t Tr la. - i" Giorgio Galaiti atev. "20. PeStee-hraellnltnl ra?un Itev. 84V65?^ TELEFC« T •«■ TT rnr"--- - ■ ■- Kritičen položni no Balkonu. Znamenit govor Pošltn o skupščini. Srbska skupščina. BELGRAD 28. (Uradno.) Na današnii seji srbske skupščine je ministrski predsednik P a š I ć odgovarjal na razne interpelacije o vnanjem položa|u. Imel je obširen ekspoze o vnanje-političnem položaju in srbski politiki od začetka vojne do sedaj, pri čemer (e razpravljal tudi o trenotnih odno-ša|ih z Bolgarsko. PaŠ'ć Je najprej izjavil, da bo o mnogih vprašanjih govorih s precejšnjo rezerv, posebno p2 ne more sporočiti cele vseb srbsko bolgarske pogodbe, ker |e pogod tajnega značaja. Nato |e predočil politiČLi položaj pred vojno, vsled katerega je konečno prišlo do vojne, ki se |e končala s sijajno zmago zavezniškega orožja. Ko so vlade krščanskih držav na Balkanu uvideb, da ni upati na nikako zboljšanje političnega, verskega in socijalaega položaja v Turčl|i, ker je bil mladoturški režim za to preslab In je albanski narod z vso gotovostjo računal na simpatije neke države, so balkanske države sklenile, da hočejo same braniti interese krščanskega prebivalstva. Zahtevaie so o<£ Turčije, da takoj izvede reforme, sklenjene na berlinskem kongresu. A Turčija je, mesto da bi ugodila zahtevam balkanskih držav, pričela z mobilizacijo. Radi tega so proklamirale tudi balkanske države mobilizacijo, Ki |e konečno dovedla do vojne. Velevlasti so skušale vojno preprečiti; ko pa so uvidele, da Je to nemogoče, so proglasile svojo nevtralnost in desinteresse-ment v teritorijalnih vprašanjih. — Podale pa so to izjavo le s pridržkom, da se bo o vseh vprašanjih, ki bi se razvila iz vojne In tangirala Djih interese, razpravljalo skupno. Avstrija, za katero Je stala Italija, je takoj ko je srbska armada zasedla Jadransko obrežje, izjavila, da nikakor ne bi mogla privoliti v razširjenje Srbi|e do morja, pri čemer se je sklicevala na narodostni princip. Vrh tega je tudi povdarjala, da bi bili njeni interesi jako ogroženi, če bi se ob Jadranskem morju razvila še kaka druga pomorska država. Srbski protidokazi. da so Srbi to ozemlje, ki je bilo že davno srbsko, osvojili in da Albanci nikakor niso zmožni pospeševati razvoja svoje države, so bili čisto brez vspeha, ker je Avstrija k a-tegorično izjavila, da nikakor ne more pripustiti Srbije k morju. Vstrajala Je pri svojem stališču do konca in koncedirala nam je le trgovinsko pristanišče na avstrijskem ozemlju. Ko so velevlasti na londonski velepo-slaniški reuniji akceptirale želje in predloge Avstrije in Italije, se |e nahajala Srbija v silno težki situaciji. Velevlasti so začetkom vojne sklenile teritorijalni desinteressement, a kljub temu so iztrgale Srbiji iz rok ravno ono ozemlje, ki je pripadalo staremu srbskemu kraljevstvu in je za politično in gospodarsko neodvisnost Srbiji neobhodna potrebno. Srbija se je nahajala pred alternativo: ali ugoditi željam velesil, a pa pričeti boj z njimi. Srbija je bila radi tega primorana izjaviti, da se prostovoljno uda, zato pa pričakuje od velevlasti kake druge kompenzacije. — Težko nam je, da so velesile odobrile predlog Avstrije glede Albanije in se tako odrekle konečni rešitvi balkanskega vprašanja, ki |im bo še dolgo vrsto let povzročata skrbi in neprijetnosti. Avstrija pa Je s tem zamudila ugoden trenotek, da si pridobi trajne sira patile balkanskih narodov in nekako politično in gospodarsko nadvlado na Balkanu. Vendar se ne sme pozabiti, da vodi vsaka država ono politiko, ki odgovarja njenemu prevdarku in njenim koristim. Srbija nima nikakega sovraitva do Albancev, vendar pa stoji na stališču, da |e taka rešitev albanskega vprašanja neprimerna in neprikladna in da bi bilo tudi za Albance boljše, če bi ostali v okvirju srbske države. S končno sklenitvijo miru nikakor še niso rešena vsa vprašanja v Turčiji. Na dnevnem redu stoji vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja med zaveznike. Od pravične rešitve tega vprašanja Je odvisen na-dal|ni napredek in dobrobit balkanskih na rodov. To vprašan|e Je ravno tako težavno kakor zelo kočljive narave, vsled česar Je treba vsako besedo polofiti na tehtnico, da se prepreči razburjenje med zavezniki in medsebojno žaljenje. Treba |e opreznosti,! obzirnosti, IJubeznJIvosti in spoštovanja dol naših zaveznikov, ki so se preteklo leto skupno z nami bojevali in prelivali kri. Kraljevska vlada bo radi tega gledala na to, da na eni strani varuje srbske interese, »a drugi pa deluje za ohranitev balkanske zveze. A to je mogoče doseči le s pravično razdelitvijo osvojenega ozemlja. Najmanjše težave delajo vsekakor prepiri s Črnogoro. Razdelitev ozemelj bodo v tem slučaju odločili rezultati vojne, a v ^repornih točkah, kakor v vprašanju Djako-ice in Plevlja, pride vsekakor do sporazuma... V slučaju nepričakovanih težkoč. se prepusti narodu, da sam odloči, komu naj pripadejo ti kraji. V najneugodnejšem slučaju bo razsojalo o tem razso dišče. Vprašanje določitve albanskih me) so si prilastile velevlasti, ki so že določile severne in severovzhodne meje. Te meje niso niti zemljepisne, niti slrategične, niti narodnogospodarske, ampak t. zv. etno-graf čne, ki so najmanj merodajne, kadar gre za vprašanje, napraviti iz krajev, ki so jako težko pristopni, novo držalo. Z Bolgarsko živimo kot zaveznica v prijateljskih odnošajih. Srbsko-bolgarska pogodba je služila za podlago splošni balkanski zvezi. Samo ob sebi je razumlijvo, da se nahaja v zavezniški pogodbi mnogo previđenih dogodkov in temu primerno so fiksirana določila o pravicah in dolžnostih obeh zaveznikov. Med te dogodke spada tudi neizogibni konflikt s Turčijo; a hvala splošni balkanski zvezi: vojni dogodki so namreč v srbsko-bolgarski pogodbi predpisane določbe veliko prekoračili. Mnoge stvari so se čisto drugače razvile tekom vojne in celo pred vojno izpremenile. Zavezniki so predvsem zagotovili, da bo vojna vspeina, ne oziraje se na žrtve posameznih držav. Kraljevska vlada Je svojo zavezniško dolžnost zvesto izpolnila in se Hikakor ne sramuje očitka, da Je ista izvršena idealno, ker je prepričana, da bosta zvestoba in vestnost konečno vendar priznana in poplačana. Zato je razumljivo, da tekom vojne ni hotela od zaveznikov izsiliti nobenih izjav, ker bi tako postopanje vitežkemu značaju srbskega naroda nikakor ne odgovarjalo. Dejstva, na katerih sioni zvezna pogodba in vojaška konvencija, so se pred in po vojni tako spremenila, da Je ostala le ona linija nespremenjena, ki pod gotovimi pogoji predstavlja srbsko-bolgarsko mejo ob Ma-cedoniji. Ker pa se Je zgodilo čisto drugače, se tudi ne more govoriti o pre| namišljeni meji. Pogodba ne more ostati veljavna na eni točki, če so se vse druge točke popolnoma spremenile. Po besedilu pogodbe med Srbijo in Bolgarsko pride vse osvojeno ozemlje pod oblast obeh zaveznikov, dočim pripada faktično sedaj ozemlje štirim in ne dvema. Vrh tega govori pogodba o nespornem in preporcem ozemlju. Ozemlje med Šaro planino, Rodopskim gorovjem in Ohridskim |ezerom je sporno in se lahko ustanovi kot avtonomno ozemlje ali pa tudi razdeli. V slučaju delitve Srbija ne bi več zahtevala, kakor [i pripade po določitvi obmejne črte in Bolgarska bi morala sprejeti mejo, za katero so se odločile velesile. V tem slučaju hoče|o Bolgari razširiti svoje pravice na ozemlje med Šaro planino in omenjeno mejo, dočim stojimo mi S~bi na stališču, da mora iti srbsko-bolgarska meja med Šaro planino, Rodopskim gorovjem, Arhlpelijo in Ohridskim Jezerom. Sicer bi imelo to sporno vprašanje le takrat smisel, če bi se držala pogodba v vseh točkah. A diference med Srbijo in Bolgarsko se ne nanašajo toliko na razlago in vporabo pogodbe, ampak veliko ve£ na neko drugo vprašanje: namreč, če je pogodba še veljavna ali ne, zlasti ker vse določene obveznosti niso bile izpolnjene, mnoga v pogodbi računana bremena in dolžnosti sploh niso prišle do vdejstitve in ker so bile naše vojne pridobitve vsled vnanjih vplivov silno zmanjšane. (Radi pomanjkanja prostora in pozne ure prinesemo nadaljevanje tega veleznamenltega govora o balkanskem položaju, v jutrišnji številki.) fač, ki se je danes vrnil iz Belgrada in je govoril tamkaj z raznimi merodajnlml političnimi krogi, je dobil vtlsk, da je vojna med zavezniki skoro neizogibna. SIcer poskušata Francija In Rusija v zadnjem trenotku še preprečiti oboroženi konflikt In spraviti vso zadevo pred razsodišče, a zelo dvomljivo je, če se jima to tudi posreči. Našemu korespondentu Je Izjavil neki jugoslovanski diplomat sledeče: Situacija je silno nevarna, vendar pa Je treba upati, da se odgovornim državnikom, ki še niso zgubili treznosti, vendarle posreči preprečiti vojno. Treba Je poudariti, da Srbija odločno vstraja pri svojih zahtevah in da se bo uklonila le orožju. S.bija nima napram Bolgarski nobenega napadalnega namena in tudi ne bo prva zgrabila za orožje. Tudi državniki sami obžalujejo, da Je moralo tako daleč priti, da se bo slavna epoha balkanske vojne mogoče končala z bratomornim bojem. Anglija za srbske zahteve. Srbija ustavila osebni ia tovorni promet na železnicah. DUNAJ 28. (Izv.) Iz Belgrada je došla danes semkaj vest, da je srbska vlada ustavila z današnjim dnem ves osobni In to-\ vcrnl promet na svojih železnicah. Ta koraki srbske vlade potrjuje vest, da se pripravljajo \ na Balkanu jako važni dogodki. PosL Klo LONDON 28. (Izv.) Poluradna „West-mlnster Gazete" priobčuje članek, v katerem izjavlja, da so srbske zahteve po ieviziji bolgarsko-srbske pogodbe popolnoma upravičene. Zahteve Srbije in Orške so razumljive, ker so bili srbski in grški vspehi veliki. Sestanek med PaŠićem in GeSovom. LONDON 28. (Izv.) Reuterjev urad poroča uradno, da se v soboto sestaneta ob srbsko-bolgarski meji ministra predsednika Pašić in Gešov, da konferirata o sporu med obema zaveznikoma. Vest, da je Srbi|a že izročila Bolgarski ultimatum, se ne potrjuje. Rusija pritiska. LONDON 28. (Izv.) V tukajšnjih diplo-matičnih krogih se zatrjuje, da je Rusija včeraj podvzela v Belgradu in Sofiji novo demarŠo, in Je energično pozvala obe državi, naj se poravnata mirnim potom in tako preprečita novo balkansko vojno. Mednarodna komisija v Albaniji. DUNAJ 28. (Izv.) Iz diplomatičnih krogov smo Izvedeli: Prihodnje dni odide v Albanijo posebna mednarodna komisija, da v smislu sklepa veleposlanlške reunije natančno določi Albaniji severne in severno-vzhodne meje. Vprašanje sklenitve preliminarnega miru. LONDON 28. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad, so bile izjave sira Greyja balkanskim delegatom čisto enake. Razven tega (e Grey še na svo|o roko pripomnil, na) oni delegati, ki hočejo podpisati preli-marni mir, to tudi store, ker je vendar brez pomena, ostajati tako dolgo v Londonu. LONDON 28. (Kor.) Po informacijah Reuterjevega urada kažejo vsi znaki na to, da se bosta Srbija in Grška udala pritisku velesil in podpisala preliminarni mir. DUNAJ 28. (Izv.) Tukajšnji diploma-tični krogi izjavljalo: Izjava, ki jo Je podal Grey zaveznikom, je bila sestavljena v tonu, ki |e za diplomatično občevanje nenavadno oster. Grey je direktno namignil delegatom, naj zapuste London, če nočejo podpisati miru. Oster ton se razlaga na ta način, da se Anglija boji za svoj prestiž, ki bi silno trpel, če bi se mirovna pogajanja zopet razbila. Ko Je Grey na ponedeljkovi se|i poslaniške reunije naznanil poslanikom svoj namen, sta se francoski in ruski veleposlanik prvotno upirala proti tako ostremu nastopu napram zaveznikom, a konečno sta se udala argumentom sira Greyja. Poslanska zbornica. DUNAJ 28. (to-) Zbornica se Je približala koncu proračunske debate in s tem tudi koncu kritike o vnanje-političnem položaju. Že Jutri bo končano prvo branje proračunskega provizorija. Seje ne vzbujajo več prvotnega znamenja, ker so govorili že zastopniki vseh parlamentarnih strank. Na današnji se|i Je vzbujal pozornost le govor načelnika Poljskega Kola, dr. Lea, ki je pri vsem priznanem opravičevanju ciljev avstri|ske Jadranske politike, vendarle odkrito priznal, da se mu zde žrtve za naše vspehe precej prevelike. Dr. Leo je dal predvsem duška staremu rusofobstvu poljskih krogov, češ, da pade odločitev o bodočnosti Avstrije v boju z Rusijo in za ta boj so pripravljeni Poljaki žrtvovati svojo kri, svoje življenje in vse svoje imetje. Simpatično Je govoril dr. Leo o Jugoslovanih. Izjavil je, da ga skrbi, ker da Avstrija zgubi vse simpatije pri Jugoslovanih. Tega je kriva politika nasilstva in krivične nadvlade, U se mora končat). ________ r di Ze'o žalostno vlogo so Igrali dsnes govorniki „Nationalverbanda*, ki so se deloma omejili le na zabavljanje čez slovan^ e poslance. Radi kurijoznosti naj omenimo, da je Wolf v svojem govoru primerjal b l-kansko zvezo s trijalizmos: in trdil, da |e trijalizem velika državna nevarnost, vsi d česar je primoran posvariti SchOnbrunn n Belvedere na to nevarno gibanje. Konferenca klubovih načelntkov je sk e-nila, da se Jutri vnan|e-po!itična deb ta konča in v petek bo reševala zbornica ne^i-tera poročila legltimacijskega odseka. V n-rek se prične prvo Čitanje predloge o podaljšanju poslovniškega provizorija, nakar bi ! po želji vlade moralo priti na dnevni red drugo čitanje finančnega zakona. Ce se to 'tudi zgodi, je danes še negotovo, ker ,e i načelniki tozadevno še niso spor.^unuli. : Vendar pa vlada v vladnih krogih ta ko ; optimistično upanje, da |e finančni minister j Zaleski danes zopet podaljšal rok za prtd-I laganje osebno-dohodainske napovedi ia ! sicer do 31. julija. Spomladansko 7asednn|e zbornice senajbrže konča dne 20. jun Ja. Justični odsek. DUNAJ 28. (Izv.) Justični odsek je danes nadaljeval razpravo škem redu. o novem cđ'.ctai- Delni odpust čet iz Bosne. DUNAJ 28 (Izv.) „Militarische Rind-schau" poroča v svoji večerni izdaji, da |e cesar odredil, da se imajo najstarej i rezervni in nadomestno rezervni letniki 1902 — 1995, dalje družinski očet|e, edini sinovi vseh letnikov, ki so bili svoječasno poklicani v Bosno, Hercegovino oz. Dalraad|o pod orožje, nadomestiti z mlajšim rezervnim in nadomestnim-rezervnim moštvom, v kolikor je to mogoče. Odpustitev se izvrM na ta način, da bo starejše rezervno moStvo odpuščeno šele takrat, ko nastopi m'ajše moštvo. Odpust mornariških rezervistov DUNAJ 28. (Kor.) Mornariški rezervisti letnikov 1905. in 1906. bodo v najkrajšem času za nedoločen čas odpuščeni. Avdijenca pri cesarju. DUNAJ 28 (Izv.) Cesar Je sprejel danes v daljši avdijenci vojnega ministra KrobrJina in grofa Berchtolda. Njihova kultura v luči — barbarstva! Mlnoie sobote so otroci nekaterih rko-liških šol priredili šolski izlet v Postojno. Bila je torej to prireditev, ki se nI v nobenem pogledu tangirala kakega Interesa Italijanov — bodi materijainega, bodi etičnega. Bili so to slovenski otroci, ki so jim slovenski stariši priredili vesel|e na slovenski zemlji, ki je menda niti najortodoksneji Veleitalljan ne more reklamirati za tisto ozemlje, ki baje še čaka odrešenja Iz — da govorimo v žargonu italijanske iredente — avstrijskega jarma in združenja z »materjo-zemljo". Nobenega momenta ni bilo tore| na te| prireditvi, ki bi mogel razburjati razdražene živce naših ltali|anov, razun, ako bi hoteli kakor tak moment prlpozoati de.s-vo, da so ti mladi Izletniki, povrnivši se, istopili na kolodvoru južne železnice in da so potem, mirno in tiho, odšli po tržaških ulicah na svoje domove 1 Ker pa v očeh slehernega treznega človeka — tudi Neslovenca, ako le gleda stvari in dejstva z odprtim In neskaljenim očesom — odpada tudi ta momeDt; ker mora priznati, da poti, ki vodijo s tržaškega kolodvora v našo okolico, gredo po tleh, ki so tudi, oziroma so slovenska, odpada torej tudi goriomen|enl moment, ki bi vsaj v mileji luči kazal na to, kar se je zgodilo. , Prav ničesar ni bilo tore| na te| prireditvi, ki bi moglo razburiti italijanske živce, gotovo najmanje pa dejstvo, da so bMi izletniki — nedolžni otročiči 11 In vendar 1 Zgodilo se Je nekaj nečuve-nega, kar nam odpira pogled na neverjetno podivjanost — zgodilo se Je, kar |e Jednostavno izključeno v vsaki deželi, kamor Je zasijala — evropska civilizacija 1 Z Južnega kolodvora Je odšlo po Mira-marsU cesti proti Barkovijam kakih 150 oseb, otročlčer in žensk, pod vodstvom enega učiteljev in barkovljanskega župnika, mons. KJudra, torej pod takim nadzorstvom, da Je bilo izključeno vsako nepristojno vedenje. Čim pa so dospeli do ulice Tor S. Piero, U vodi od Miramarske ceste v Rojan, je iz te ozke ulice, kakor iz zasede, skečila s huronskim krikom tolpa kaldh 25 — tolovajev nad uboge — otročiče. Po starosti in po vsej njihovi javnosti je ta druhal v.U'Aii il spadala v ti »to slovito bojao četo politiku-jočega Italljanstva, ki s svojimi divjaštvi že dolgo kompromitira italijansko ime in pro-Hnira Mazzinljevo ime in ki se prišteva k italijanski inteligencil Kar vsebujejo vsi italijansko-politiČni leksikoni sramotilnega proti nam Slovencem, so bruhali iz sebe, rjoveč, tuleč in grozeč ti tolovajski — inteligenti! Morda bi mislil kdo, da Je to prišlo le slučajno, da je bil to — da-sl bi bilo tudi to že več nego grdo — le slučajen izbruh od strasti in morda tudi od pijače razgretih možganov. Proti temu domnevanju govori dejstvo, da je ta tuleča In rjoveča druhal do skrajnosti preplašene otročiče spremljala od gori rečene ulice pa tja do užitni nskega urada na barkovljanski cesti — torej kakih 2© minut hodali Vso to pot so spremljali našo družbo, fcričaje, psovaje, zasramovaje in grozeči Menda ne treba praviti, da |e med otroci in ženskami vladal največji strah — in da bi bile mogle za tega ali onega priti še hude posledice. Ker Je torej slovenski okoličan toliko zaveden in pošten, da brani svojo last, značaj svoje grude, svoje etične interese — svoj jezik In svoje rojstvo —. ker noče izdati svojega rodu in samega sebe, ker noče leči v narodni grob, ker reklamira la-se najvišjo pravico vsakega živega bitja, pravico do življenja: od todi d.vja jeza na strani Italijanov, ki se spozablja celo tako daleč, da se radi značajnosti In poštenja njihovih očetov barbarski maščuje nad otročiči in ženskami, o kateri ve, da se ne morejo braniti! Saj to je ravno, kar deia ta dogodek tako gnusnega, tako podlega, tako nizkega, tako ostudnega — okolnost namreč, da ni bilo v vsej naši družbi nikogar, ki bi bil mogel Ščititi otročiče pred podivjano druhaijo. Duhovnik ni mogel in učitelj še manje — iz lahko umevnih razlogov. Pred vsem pa iz dveh: v prvo bi vsak odpor utegnil izzvati tudi dejanske napade na otročiče in eventuelno hujšo nesrečo, a v drugo bi potem prav gotovo čuli gromenje po laških listih, kako sta duhovnik in učitelj izzvala in povzročila ves napad v svojem — sovraštvu do Italijanov! Dogodek minule sobote nI tako male važnosti, kakor bi morda kdo mislil: kajti simptomatičen le, kako | e p o d i v J a n o s t zajela vse sloje italijanske družbe; in zato je tudi veleinformativen za one, ki še ne umejo borbe nas tržaških Slovencev. Na tem slučaju vidijo, kako se moramo boriti za svoj obstanek proti sovraštvu, ki vzlic vsej nagla šani 2000letni kulturi stoji izven oblik evropske ci v i I i z aci j e 1 Upamo, da bo ta slučaj barbarske podivjanosti ne le Barkovljanom, ampak okoličanom sploh v spodbudo in pouk, da ta naš boj moramo i z v o j e-vati brez vsake misli na mož-n o s t kakega modusa vivendi z ljudmi, ki se jim barbarski nagoni ne ublažujejo niti spričo — nedolžnega otročiča in Šibke ženske, torej biti|, ki so v vseh kulturnih narodih izključena iz političnih borbi! Njim Je parola: boj proti Slovencem do uničen|a, nam pa bodi: obramba po načelu — zob za zob! t Poset „Hrvatskega draitoa Inže-nera 1 arhitekta" o Ljubljani Dne 26. in 27. oktobra m. I. je napravilo novoustanovljeno »Društvo inženerjev v LJubljani* oficielni poset .Hrvatskemu društvu inženera i arhitekta u Zagrebu" in 24. in 25. t. m. je poslednje vrnilo kolegijal-nemu stanovskemu društvu svoj poset. Je to akt oficielne uljudnosti, ki na vnanje ne nosi nikake posebnosti. Povsem stara navada je, da se slovenska in hrvaška društva pose-čajo ter da se poseti vračajo. Hrvatje vedo, sami, kako radi jih vidimo v Ljubljani in Slovenci tudi dobro vedo, da so v Zagrebu vedno kakor v svojem lastnem domu ia zato bi bilo morda v vsakem drugem slučaju odveč, ako bi poročali o tem obširneje, razun da izrazimo s tem novo veliko zadovoljstvo in veselje, da smo zopet pod svoto streho sprejeli svoje najljubše goste in najbližje nam sorodnike. V zbližan ju na 5 i h teh niko v pa vidimo neko p o s e b n o i n v e s e I o znamenjena horicontu naše kulturne zgodovine in zato Želimo, da se s tem veselim pojavom tudi naša javnost nekoliko bližje seznani ter spremi ta poset s posebnimi simpatijami. Naši inženerfi niso bili šli samo banke-tirat in navduievat se v Zagreb in isto tako niso tudi njihovi hrvatski kolegi prišli v Ljubljano samo na zabavo. Ti poseti imajo dvojni globlji namen: medsebojno izpozna-vanje v svrho organizacije ekonomsko-tehničnega, znanstvenega dela in pa organiziranja tehničnega dela kot takega v zvezi z domačini kapitalom. Ekonomsko-tehnično znanstveno polje Je pri nas Jugoslovanih še v prav prvih povojih. Gre v prvi vrsti za to, da se vstvari temu znaastvu najpreje jezik. Pribijeno, da Je to fundamentalno vprašanje ravno na teh posetih krasno napredovalo in da so se ravno na teh posetih fundirala osnovna načela glede skupne rešitve tega vprašanja. V kratkih črtah orisano velja sedaj sledeče načelo: Vitalni financijelni in ekonomski razlogi zahtevajo, da si oba naroda jednotno razvijeta svoj tehnični Jezik. Tehnična terminologija se sme pri obeh jezikih razlikovati le po slovničnih in ortografičnih oblikah. Na novo privzete besede morajo biti vedno iz istega vira. Ako imata oba naroda za kak predmet ali pojem svoj izraz, se ohrani boljši, ali pa rabita v obeh jezikih. Izda se skupni slovar, ali to še le tedaj, ko bo vse gradivo zadostno po gotovi (ing. Skobernetovi) metodi nabrano. Med tem časom se bode izdajalo terminološko gradivo v skupnem glasilu. Tudi naša tehnična literatura je dobila svoj fundament v skupnem delu. Slovenci bi ne mogli izdajati sami zase strogo tehnično-znanstvenega Usta, kakor ga imamo sedaj v skupnem glasilu „Vijestih*. Kar se tiče organizacije tehničnega dela in našega kapitala, pričakujemo, da se je začela ravno s temi stiki in medsebojnim spoznavanjem uprav nova doba. Vseobče Je znano, da naši merodajni faktorji še vedno oddajajo vse načrte za naša monumentalna dela samo tujcem. Pomislimo samo na načrte za obrežno zidovje v Ljubljanici in različne mostove v LJubljani. Naš jug šteje slavnejše arhitekte, nego Je Keller, in boljše statike, nego so oni, ki delajo šempeterski most — a se jih prezira. Isto pa velja tudi na drugih tehničnih poljih in zlasti še v podjetništvu. Jugoslovanski inžener ne more trpeti takega preziranja od strani naših narodov samih in zato hoče nastopiti z umestno kritiko, ker Je prepričan, da bo služil s tem predvsem koristim svoje kulture. Tujec ne more ooznati niti naših potreb in razmer tako, kakor domačin, niti duha naše umetnosti. Zato zahtevamo d e I a v d o m o v i n i zase! To je torej pomen in namen sestankov naših inženerjev in s temi ideali je prišlo tudi „Hrvatsko društvo inženera i arhitekta u Zagrebu" raiaolo soboto v Ljubljano. Hrvatski gostje so dospeli k nam v soboto popoldne ob 1247 pod vodstvom uglednega ing. arh. O r a h o r j a. Na kolodvoru so jih sprejeli slovenski kolegi s svojim predsednikom ing. Klinarjem, dež. gradb. nadsvetnikom, ki je došlece najprisrčnejše pozdravil. Bilo je 28 inženerjev in 5 dam. Predsegnik Ing. arh. Janko Qrahor se je prav laskavo zahvalil za prijazni spre|em, nakar je vsa družba cdŠla v vozovih v Hotel Union k obedu. Popoldne so domači inženerji razkazal! svojim hrvaškim kolegom dela v Ljubljanici ia opekarno Vidic & Comp. V Klečah Je mestna občina goste tudi pogostila in isto-tako tudi tovarna Vidic & Comp. Zvečer ob 6 30 se Je vršilo v deželnem gledališču predavanje g. rudn. svetnika ing. S t r g a r j a o idrijskem rudniku, kjer so imeli gostje priliko spoznati naša najstarejša in tudi najzanimivejša tehnična dela. Po lepo vspelem predavanju se je vršil v Hotelu Tivoli animiran komers z orkestrom. Pri komersu je tudi krasno prepeval znani odlični kvartet „Glasbene Matice", gg. Jež, Stancar i. cons., ki so ga hrvaški gosti in domačini burno aklamirali. Še posebno pa je poživila lep večer gospa Otahalova, ki je zapela našim gostom 6 lepih pevskih točk. Na komersu se je izreklo vse polno lepih na-pitnlc. Med drugimi sta pozdravila v lepih besedah hrvaške goste tudi ljubljanski podžupan g. dr. Karel Trilier in g. dr. 11 e S i C. V nedeljo dopoldne so si gost|e ogledali mesto, ob 1 pop. pa se je vršil slavnostni banket, ki ga Je priredilo v dvorani Hotela Union svojim dragim gostom „Društvo inženerjev v Ljubljani". Na banketu je bilo istotako Izrečenih dosti lepih napitnic, slovenski in hrvaški domovini, slovenskemu ia hrvaškemu društvu inženerjev, tehničnemu delu, vrlemu hrvaškemu in slovenskemu žen-stvu itd. Po lepem banketu se je dala družba aa dvorišču Hotela Union fotografirati, na kar je šla na šetn|o po Tivoliju; ob 6*20 pa so se mfli gostje, burno pozdravljeni, poslovili od svojih kolegov na |užnem kolodvoru. Črni vlak nam jih je naglo zopet odvedel v stolni Zagreb, ali slovenska Javnost jim kliče z njihovimi kolegi vred, da na} se čim pre|e zopet vrnejo ti resni naši delavci ter nam poživijo našega tehničnega duha ter splodijo naše kulturne želje! Socijalnodemokratski kandidati. Na predsnočnjem volilskem shodu so-cijalncdemokratske stranke so biii proglašeni kandidatje za IV. mestni volilski razred, ki voli dne 8. junija. Proglašeni so bili sledeči kandidatje: Za mesto: Za I. volilni okraj: Giacomo N i c o 1 a o, mestni učitelj. Za II. volilni okraj: Rodolfo C e r n i u t z, zasebni uradnik ; Gugl elmo P11 z, mehanik. Za III. volilni okraj: Vittorlo Peri t z, zasebni uradnik ; Avgust Gaspari, zasebni uradnik. Za IV. volilni okraj: Francesco Barba, črkostavec; Edoardo G e r g i c b, zasebni uradnik; Josip P e t e j a n, strokovni ta|nik. Za V. volilni okraj: Francesco B1 a-s i z z a, kotlar; Giuseppe Podg orni k, strokovni tajnik ; Dr. Gltberto S i n i g a g 1 i a, zdravnik; Luigi S i m o n e 11 J, mesar. Za VI. volilni okra}: Valentlno Pittoni, zasebni uradnik; Dr. Edmondo P u e c h e r, odvetnik; Arcangelo Doff-Sotta, mestni učitelj; Ecio C h i u s s i, strokovni tajnik. Za okolico: Za I. volilni okraj: Josip P e t e J a n, strokovni tajnik. Za II. volilni okraj: Josip Kopač, strokovni ta(n!k. Za III. volilni okraj: Valentino Pittoni, zasebni uradnik; I ?an Sedmak, železničar. Pripominjaao radovoljno, da so socijalnodemokratski govorniki na shodu, Pittoni, Cerniutz in dr. Puecher, po poročilu, kakor ga priobčufe snočnji „Lavoratcre", govorili v resnici stvarno in, kar posebej poudarjamo, brez hujssanja proti naši slovenski stranki. Omenjali so pač volilni boj proti slovenskim nacijonalcem, toda popolnoma dostojno. Za občinske volitve. Pozor okoličanski volilci! V današnji prilogi priobčujemo v o-liiča za okollčanske volilne okraje. Opozarjamo vse volilce na to in jhn svetujemo, naj si shranijo ta Ust, da ne bo na dan volitev kakih nepotrebnih zmot glede volišč. Prav posebej pa 8e opozarjamo volflce pri Piščancih, da bodo letos voHU v Rojanu, ne pa na Opd-nah, in pa volflce v Trebčah in Ban a h, da imajo letos svoj lastni volilni lokal v Trebčah. * • * Politično društvo „Edinost" sklicuje sledeče UOLILSKE SHODE: Danes, dne 29. majnika. V dvorani Narodne Delavske Organizacije ul. Sv. Frančiška Asiskega štev. 2, ob 8, zvečer. Shodi v soboto 31. majnika: Za Opčine in Bane : ob 8 zvečer v Sokolovi dvorani na Op-činah; Za Rocol: ob 8 zvečer v gostilni „pri Drijonu'4; 2a Vrdelco : ob 8*30 zv. v .Gospodarskem društvu" j Shodi i. junija t. I. Za Skedenj: ob 4 popoldne v „Gospodarskem društvu". Za Sv. Ivan: dopoldne po maši v „Eonsumnem društvu" pri cerkvi; Za Frdenič: ob 4 pop. v »Gospodarskem društvu" ; Za Lonjer: ob 4 pop. v „Konaumnem društvu". Za Kolonjo: ob 2*30 popoldne v gostilni „Pri starem Matevžu". Za Rojan, Greto, Škorkljo: ob 10 dop. v „Eonsumnem društvu" pri cerkvi. V torek, dne 3. junija. V gostilni Novega konsumnega društva „alla Stazione" v ul. Lazzaretto vecchio, ob 8. zvečer. DNEVNI RED VSEH SHODOV: Občinske volitve in Slovenci. Zaupniki mesta In okolice! Člani volilnih odborov I Zadnji čas je, da naznanite političnemu društvu mEdinost• one zaupnike. ki bodo lahko na dan volitev (8. junija) opravljali službe članov komisij oziroma zaupnikov stranke pri volitvah. Člani komisij morejo biti le volilci dotlčnega razreda in okrajer, dočlm je zaupnik stranke lahko vsak volllec. Za vsako volilno sekcijo naj se naznanita po 2 osebi za člane komisij In po 3 osebe za strankine zaupnike. Število volilnih sekcij ostane skoro tako kakor pri občinskih volitvah L 1909. Imena (natančno pisana) s točno naznačenlmt naslovi naj se sporočijo tajnika političnega društva mEdinost\ dr. /v. Mar. Čok-ut (pisarna dr. Slavtka, ,Narodni dom9, telefon. št. 820). Zaupniki 1 Požurite se, storite takoj svojo dolžnost tn ne odlašajte, ker je že skrajni čas! Okoličani! Volilci II. razreda. Kandidatje političnega društva „Edinost* za volitev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. Junija 1913., so sledeči: ZA I. OKRAJ : (Škedenj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja): Anton Miklavec pok. Antona, posestnik pri Sv. Mar. Magd. Spodnji; ZA II. OKRAJ: (Rocol, Katinara, Lonjer, Vrdela. Kolonja. Konkonel): dr. Just Pertot, zdravnik v Trstu ; ZA III. OKRAJ : (Rojan, Greta. Barko vije. Sv. Križ. Prošek. Kon-tovelj. Opčine, Bane, Trebre, Padriee, Gropada. Bazovica): dr. Ferdinand Černe, odvetnik v Trstu, Štefan Ferlnga, šolski vodja na Opčinah. Okoličani! Volilci 11. razreda ! Glasujte v nedeljo, dne 8. junija t. l. složno za te kandidate ) Politično društvo „Edinost '. Domače vesti. Odborova seja političnega društva .Edinosti" se bo vršila danes dne 29. t. m., točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici*1. Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki lu deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Kje pa si ti »Piccolo", ti 3lavnl Junak, branitelj umetnega italijanstva v Trstu? Vsakikrat, ko se Je dogodila tvojim varovancem kaka neprijetnost, zaganjaš v svet svoj huronskl krik, češ, da se na tržaškem ozemlju ubij* svoboda tvojih vernih bratcev! V nedel|o dne 25. t. so Imeli prirediti v Barkovijah, na Miramarski cesti, tvoji ljubljenci iz primorskih pokrajin tekmo pedistov, a ta Je bila zabranjena, da, prepovedana...! Barkovljanski otroci, ki so Jih tvoji ljubljenci v soboto zvečer na poti domov na tako surov način izzivali in zasramovall (glej današnji članek), so priSli domov In so pripovedali svojim roditeljem v živih barvah, kaj se Je počenjalo ž njimi na Miraraarski cesti. Starši so bili razljučeni In vsi od kra|a so klicali: kje smo neki bili, da bi onim iz-zivačem dali plačilo, ki so ga zaslužili v oblini meri?! Posledica za. Šfced nj (42. sekcija): hiš. št. 150 v Š k e d n j u : hišne številke od (>20 do 1237. Sv. M. Msgd. Zgor. (43. sekcija): pri okrajnem načelniku v Skednju št. 175: Sv. M. Magd. Zg. B vio št. 1 do S<>. Sv. Ana od 00 do 239. Sv. M. M^gd. Zgar. (44. sekcija): otroški vrtec „Lege Nazionale" v Skednju št. 17G : Sv. M. Magd. Zg. od 240 do 817. Sv. M. Magd. Spod : (45. sekcija): g c-s t i 1 n a „S u b i e 11 aM pri Sv. M. Magd Spod. S t. :il : Sv. M. Magd. Spod. 1 do 270, Sv. Sobota 280 do 3i>9, Zavije 400 do 48'.», Monte CastigKone 4U0 do 5»». Katina u (471>, Montebello Zg. od 080 do 1129, Katinara od 1130 do 1140 in KljuS od 1150 do 1152. Za II volilni okraj: Rocol (47. sekcija) : R o c o 1, u 1. P. P. V e r g c r i o št. 228 : R coJ, ul. Molino a vrnto od 1 do 100, Selte Fontane cd 170 do 339, dirkališče od 340 od 309. Callaja od 370 do 405. Rocol (48 sekcija): gostilna N i c h e t-to v Rocolu št. ">76: K.tinara od 400 439, Melara 440 do 450, Rocol v dolu 400 do 839, Rocol v br bu 840 do 1199, pri Livcu od 1200 do 1217. Lonrer (40. sekcija): gostilna Pa-d o v a n na K&tinari št. 27 : ves Lonjer. Vfds4a (50. sekcija): ul. Rafl"aele S a n z i o št. 526 : Scogiictto od 1 do 370, L. Oilin Sp d. r.d 380 do 439. Vrdela (51. s kcija) .-slovenska šola pri sv. Ivanu: Sv. Ivan Spod. od 440 do 749, Brandežija 750 do 000. Sv. Ivan Zg. 010 do 1170. Vrda a (52. sekcija): italijanska šola pri Sv. Ivanu: Frdenič 1180 do 1339, Timinjan 1400 do 1750. Svetoivanski kamnolomi i;6» do is00, Sv. C lin Zg. 1801 do 1822. Kolo ja (53. sekcija): u 1. F a b i o Se-vero, li i š a Z e p p a r, št. 04: vsa Kolonja. Za lil. volila! okraj: R Jan (54. sekcija): Rojan, vicolo d e 11 e Rose št. <: S. Ermacora 1 do 00, pri 13 murvah 01 do 100, Scala Santa 170 do 429. Rojr>n in Piščanci (55, sekcija): otroško zavetišče (usiio infantile) v R o j a n u : Verniellh 430 do 080, Molini 081 do 700, raztresene hiše 701 do S30, Piščanci in sicer št. 21 S. 220 do 237, 275, 280 do 284, 280, 287, 280, 3 O do 321, 328, 335, 340 do 348, 302, 304, 372 in 420. Greta (50. sekcija): š o 1 a v R o j a n u : vsa Greta. 8ar*QVljG (57. sekcija): ljudska šola v Barkovijah: vse Barkovlje. Opčine (58. sekcija): ljudska i o 1 a na Opčinah, izvzemši Piščance. Treboe (59. sekcija): ljudska šola v T r e b č a h : za B^ne in Trebče. Bazovica (60. sckciju): ljudska šola v Bazovici: za Bjzovico, Lipico, Gro-pado in Padriče. Prc-sek (61. sekcija): ljudska šola na Prošeku: za Prosek, Miramar ia Konto velj. Sv. Križ (02. sekcija) : ljudska šola v Sv. Križu: ves Sv. Križ. Poudarjamo, da letos pnikrat volijo Piščanci v Rojanu name&to na Opčinah in da imajo Trebče z Banami samostojen voliif;i lokal. iz delavskih krogov. Zborovanje zaupnikov NDO iu ZJŽ v Nabrežlni Prvo zborovanje NOO in ZJŽ, ki se je vršilo preteklo scbcto v Nabrežini, je pokazalo, da fe je pačilo sviiati tudi v najltu,šl soclialac-demokratski trdnjavi v — Nabrežlai. V imenu NDO |e poročal njen strokovni t jiik tov. Branuntr, v imenu ZJŽ. pa njen podpredsednik tov. Bufon. Oba govornika sta temeljito razjasnila pomen na narodni peiilagi stoječih stanovskih organizacij. Razkrlnkavata sta tudi — kar se samo p? sebi r£?.ume — postopanje socijalne demokracije, kar seveda navzočima zastopnikoma socijalnih demokratov nikakor ni bifo prav in sta zato skušala odgovarjati. Tcda nista irneia sreče, zakaj slabo stvar je tež so zagovarjati. Pogorela sti tako, da sta korčno prišla z izjavo m dan, da nista prišla vstopat socialističnih organizacij, čeprav sta mihova odbornika. No, sodruga Hladnik in Cef — tako se namreč Imenujeta ta dva gospoda — sta imela priliko se se- znaniti z idejami NDO In ZJ1 ki so zlasti sodrugu Cej u tako ugajale, da je začel celo pritrjevati govornikoma. Morda pa se uresniči, kar {e dejal tov. Brandner, namreč, da postaneio sedanji največji nasprotniki NDO in ZJŽ, kadar se o velikem pomenu teh organizaci| natančno seznanijo, njeni najboljši agitatorji. Da sedaj rujejo gotovi sodrugl s tako silo proti NDO In ZJŽ, to povzroča dejstvo, ker o namenih teh organizacij ni30 poučeni. Oni verjamejo vse to, kar piše »Zarja", zato |e lahko razumljivo, zakaj nasprotujejo dobri stvari Tega dejstva sta se zastopnika NDO in ZJŽ dobro zavedala, zato socijalno-demokratskima agitatorjema, ki sta prišla na zsupni sestanek, kjer nista Imela pravice biti navzoča — nismo pokazali vrat, kakor b) to storili v tem slučaju sccljalni demo-kratje, ampak smo jih celo povabil!, da sestanku prosostvujeta. In ta tafco se Je vršila debata od 8 do 12 ponoči. Na podlagi debate, v kateri so doživeli socijalni demokratje temeljit poraz, so navzoči zaupniki izprevideli, da NDO in ZJŽ nista taki organizaciji, kakor lih pri pil vsaki prilik! slikajo scchalcl demokratje, mar»eč da sta to za slovenske delavstvo; prepoirebni organizaciji ia da je rešitev slovenskega delavstva edino le v teh organi zacijah, ki imata narodni in scc jalni program. In tako se bo v najkrajšem času morala prodati narodni ideji tudi Nabrežina, ter pride kmalu čas, ko bo tudi v Nabrežln', kakor se je to zgodilo v Sv. Križu in Vi-žovljah, zaplapolala modra zastava. Zaupniki so na sestanku obljubili, da bodo delali z vsemi močmi neto, da se bodeta ustanovili v Nabrežlsi v kratkem podružnici NDO in ZJŽ. Naprej do končne zmage ! Javen zidarski s'?od v Gabrovici. Tudi v Gabrovici se zatJrrajo ia NDO. To je pokazal zidarski shod, ki ga {e sklicala preteklo nedeljo zidarska skupina NDO. Sh;d se je vršil ob veliki udeležbi na vrtu gostilne g. Bandla v Gabrovici. Otvori! ga le predsednik zidarske s*up!ne NDO v Trstu. tov. Pregarc, ki Je po primarnem nagovoru podal besedo poročevalcu, strokovnemu tajniku NDO, tov Brandnerju, ki Je v pcidrugournem govoru temeljito pojasnil veliki pomen strokovne organizacije zidarjev. Bavil se Jez zidarskim;gibanjem, v kateiem so igrali socijalni demokratje zeio čudno ulogo, kije bila vse prej, rego delavska. Raz lika rced NDO in soci.alno demokracijo Je ta, da se briga NDO predvsem! za naše delavstvo in mu hrče priboriti vse pravice, ki mu gredo, in sicer na domači zemlji, do-čira socijalna demokracija tu pri nas s svojim zelo čudnim izvajan;em lafernacljonallzma zanemarja slovensko delavstvo in protežira Italijane in Nemce. Mi od nje nimamo pričakovati rešitve] Zaupati moramo v svojo lastno moč. Če se vse Jugoslovansko delavstvo 2druži v močno fi'ango, nam bo lahko mogoče priti dj svojih pravic. Ko je govornik vsestransko pojasnil narodno in gospodarsko stran programa NDO, je izrazil željo, d3 se delavstvo tad v Gabrovici pridruži NDO, ki nI politična in ima v njej zato prostor vs^k slovenski delavec. Ko sta nato govorila še tovariša Prevare ii Verč, je bit iivoljsn sledeči pripravljalni odbor [pcdružalce NDO v Gabrovici: Ahjzij Petelin, predsednik, Avgust Žerjal, tajnik, Fran VerČ, blagajnik, Josip Makovec in Jožtf Petelin pa odbornika. Shod je bil nato zaključen, in odbor je imel takoj po shodu prvo cdaorovo sejo, na kateri se je vse pLt eboo u' izur. PP KODAK it Velikanska izber fotografskih aparatov vsake vrste. BT ZALOGA aparatov, filmov, stekel za fotografiranje i. t. d. »T glasovite tvrdke „Kodak". H R. BITFFA. Trst,€orso 3. Zidarski polir delaven in vesten, se takoj sprejme. Natančne pismene ponudbe z referencami na inseratni oddelek „Edinosti" pod „Polir 1190". nuKU&nsmnHKMUUH* Dr. Pecnik Dr. PETSCHNIOO trst, vU S. Cateruu Štev. 1. Ztevtlk n notranje (splošne) bolezni g—9 in 2—3 in Specijalist n kožno Is (spolne) bolezni t 11V,—1 tat 7—7V Zobotehnlčni ambulatorij Univ. zdravo k« Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Ctserma Štev. 17, U. nadst; Posebni zavod za umetne zobe brez ustuc plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ic porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene, Sprejema od 9 do i in od j do 6 popoL „Reichspost4 — razkrinkana.! V petek je govcril v državni zbornici j poslanec Klofač, ki Je dal sktepkimi: besedami duška svoji sodbi o delovsnju li- j terarneg* b!roJa v m?nistr3t\u za zunanje! stvari ia pisanju „R-ichspoate", ki se je to!i žalostno odlikovala za časa balkanske! krke. Spomnil seje na kratfco za obile sluge" odlikovanega Stfi iiteiarnega biroja g. Kaoie, nato pa je preSel k slovitemu poročevalcu krščansko socijalne „Relchspo^te", ki se Je o slovanskih Baikancth tekom ene same zime več — nalagal, nego vsi nemški • šmoki skupaj. Ml smo že opetovano pisali od tega človeka in razkriva'! njegove brezvestne laži, ter zabeležili smo bili tudi čudno dejstvo, da se Je pred časom omenjeni človek mudil kot gost na Llcydovem paroiku »Metkoviću* pred Kotorom, cd koder Je zopet trosil svoje laži in hujsnal na vojno. Sedaj pa Je posvetil v ta grdi kot l3-, blrinta avstrijske politike poslanec Klcfač, ki; Je pokazal, kako grdo ulogo sta igrala; „Reichspost" in vlada, ki |e t3 trpela ia ga' — ščitila. Vkljub medklicom — z najbolj1 zlobnimi in neumnimi se ]e odlikoval kr-. ščansko-socijalni poslanec Jerzabek —, Je rezala njegova beseda kakor nož. Podajamo čitateljem najbolj celotni in tehtni odstavek UMETNI ZOBJE Flssifellil\ls ZOBOV Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. ČsrmAk V. TusgImt «ok0x4r«TBik tostu, zobni itkall TRST uiloa tfallB Caitrms itsv. 18, II. n. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antouija Mikelič v Trstu, ul, Rojan št. 8 FRAN SLUGA. Uelika zoloso v trstu te-.* Najcenejše ograje Iz 2i6ne mreže, pohištvo ielezno In iz medl dobavlja, kakor Je dokazano, tvrdka VALENTIN BEB&HA N GRADEC Podružnica Trst nI. Nuova št. 37. Tel. 19-79. CeDik št. 1 zjistonj. Gorica-Jesenice-Ljub]jana- Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7.35 M le do Buj in medpostaje. 7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 9.21 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula1 in medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice Beljak-(Monakovo Berlin), Celovec-Dunaj-lanec-Praga-Dečin. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, i'o nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 15 O Herpelje-Divača. 2.20 O v Gorico. Prihod v Trst. 0.05 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic. Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.01 B Iz Berolina, Draždan. Linca, Dunaja, Celovca. Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Fale (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce- lo vca-Dunaj a-Linca-J esenic-G ori ce. 12 40 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice,-(Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja.' 3.41 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. J 4 32 M Iz Buj in medpostaj. j 4 35 B Iz Pariza, Curiha, Inomosta. Gorice. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. j 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7.30 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berolina. Prage, Dunaja, Celovca, Mo- nakova, Gorice. lO.OO M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10.20 B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. t Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9.34$ O Iz Gorice. j 9.41 O Iz Divače, Herpelj. Kokaina priprav« h aluminija, Uenioe, noži in vilioe, planinski palica, priprava a* led, ialesa, snežni obrott, nskrbtaiki Vsakovrstne obleke: Smater, planinske hlače, gamale, ispi— iz Ciste volne, rokovice. Steklenice Helios, Teč dni gorke ta mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, arafee, ovratnice, zapestnice in nogoviee. Za Člana iportnih in planinskih druHat IC POSEBNE CENE. "VI Športna trsoulna StrnkGI ftlica S. Antonio 12 (nasproti Kiti nsloili) Fran Malis t t diplomiran krojač na učnem zavodu za pri- ' _a in aat a i i a m a t>m a /j l t> h ! 9 aouc^v >1 sk ivi TRST, ulico Tor S. Plero 4. Krolačnlca in zalosa suRnn. 1 □ Obleke po zmernih cenon. i Vzorno In solidno Izvršitev. m\m n. D. O. t Trsta, ulica Carradori it. 18 n jo sedaj vodi 3. H3NKO ?03I<3, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran* ^orka in mrzla |ediia ob vsakem Sara, Na razpolago Teč sob za prenočišče po nizkih cecsh. - Piipoioča ae za obilen obisk. P S TOP^iV" gumijeve specijalitete. — 16 vzorcev K 2-80, 1 „ ^ _ 3-50, 5 —. Tacat 4 — 5, 6, 8, 10, 14 — 20. „Zum Gummibaum" ,,ALLT ALBERO DJ GOMMA" (vodja Gustav Gh\) «1 sedaj le ulica Ponterosso 5. Pasovi za kilo, elastične nogavice, irigatorji itd. — Predmeti za bolniško postrežbo. Plašči za dež. Cevi iz gumija. Slovenska postrežba. Alberto Finzi & C.o Trst, ulica Otetu* Donfeettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banka (Ungariiohs AUg. Craditbank) podrniaica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žito TSake vrste, debele in flB6 otrobe, oves in SOCivje in ker je ob enem zastopstvo goriomanjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejSe jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče iebroziane meke Zlruž. paraih nllntv „HuRgiria" ak. dr. v Budlnpeitl. Ceniki in nmorcf m pmdUJmjo nn mmhieia. j^Telefon it 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trstjp i C4nlfo mizarski mojster, Trst, 'ulici JOSip O luli <1 Belvedere št. 10. — IzvrSuje vsakovrstna mizarska dela. ć 97 jestvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru. Benjamin Žerjal,Trst ulica Cecilia, vogal ulice Rug-- goro Manna št. 3. - K ELI 5 EJ I VSAKE ZA VSE vrste STROKE ATELJE BABUDER TPST C0D5025 Vicko Peruzović Trst, u loa Ginseppe F&rinJ 14. pripor ča svojo gostilno in točilnico dalmatinskega vina lastnega pridelka. Prodaja se črno, belo 'n opolo vino ter prvovrstno pu tigamovo pivo. Kuhinja vedno pripravljena. Vino na debelo in za družine po posebnih cenah. Nova zaloga Sip, posodja in buhlnjsKIh ! Trst, Istrska cesta (Via deiristria) štev. 67. j Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in krtme. Cene zmerne. ANTON SKERL • TRST mehanik, zaprisežen Izvedenec. Trs Carlo Galdatl štev 10—11, Tal 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokole« Ltd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Pord'. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica ca popravljanje šivalnih strojev, koles, moto kole« itd. — Velika zaloga pripadkov. Vallka Mtalai itrtji, allu Ul fUofei i«, «•»aJ i»m >•••*• tu TKLirOl 2247. - BTOCK P5BUM GOODRICH (aatrlfcuuk«), ▲ttomobiu m a. posodo po inui OMI. Oglas. Županstvo v Gaberju p. Štanjel išče spretnega tajnika (obenem naj bi bil organist). flastop službe s 1. junijem. Čas zglasitve do 15.junija 1.1. Plača in pojasnila po dogovoru. PomlaDno zdravljenje! Rrlčistllnl Sirup iz sasaparile . . . steklenica „2 — „ „ „ „jodiranJ „ „ 2 50 ZALOGA V LEKARNI > GALENO < alloa S. Cllino. - Telefon 20-7 8. Morske kopelji v Grijanu bo od in so otvorjone in razširjene. V čim največjo udobnost p. n. občinstva brza motorna ladja ,.Mira'' odslej vozila pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan nazaj, kakor hitro se prijavi za vo/.njo vsaj 10 oseb. Vozne cene so sledeče: Tja in nazaj........K 1*—. „ „ „ s kopeljo vred . . . „ 1*30. n » » » n It za otroke „ 1 *—, Tja ali nazaj......... — „ „ „ za otroke . . . .. „ —'30. Abonentski listki so razmerno cenejši. Botre! Botri! Vsakovrstna darila za svoje birmance dobite v dobroznani urarni in zlatarni Bovnmil PjnA Vinotnzo BeUinl it. 13. WB1H** ™ M-M*V nasproti cerkvi sv. Antona novega V Trstu, dne 29. maja 1913. „EDINOST" št. 147. Stran V. najhujši nasprotnik, ki ima le količka) poštenja v sebi, ne more odrekati svo(ega spoštovanja kot možu poštenjaku najčistejšega značaja, tako blaten|e takega moža mora razdražiti vsakogar, kdor nI sam propalica najhujše vrste. Slovenski volilci drugega okollčanskega volilnega okra|a 1 Mislimo, da nam ni treba poudarjati, da je čast vašega kandidata vaša čast; zato pa pokažite dne 3. junija s svojimi glasovnicami, da taki ne-sramneži, katerim s»o tržaški dopisniki soci-Jalnodemokratske „Zarje*, nimajo ničesar iskati pri vas. Plačajte lim njihovo nesramnost napram vašemu kandidatu s sijajno zmago g. dr. Justa Pert-ta 1 Da se ne pozabi! Dne 1. majnika t. S. je umrl v Trstu c. kr. učitelj T. Čarapa, kl Je bil 1906 imenovan v Trst na razpis, v katerem se je zahtevala kvalifikacija za poučevanje slovenščine. Ker nam Je znano, da se kaj rado pozablja na take stvari, opozarjamo prizadeto šolsko oblast, da je imel f Čampa (vsaj po razpisu službe) dolžnost, učiti po potrebi slovenščino, in pričakujmo, da pride na nlegovo mesto učitelj z jednako kvalifikacijo. V ulici Fontana se po odhodu c. kr. učitelja l. Vrščaja to nI vpoštevalo; zakaj ne vemo, a najbrž se Je mesto žrtvovalo ; iz gole miroljubnosti. Zato se pa do-g a, da pouk v slovenščini popolnoma presi luje, če Je edini zato določeni učitelj zbo-; >, aH {e drugače zadržan. Da se torej na deikl šoli na Lipskem trgu to ne bo dogajalo, nora priti na mesto učitelja Člarapa za slovenščino kvalificiran učitelj. Zato se naj pravočasno pobrigajo oni gospodje, ki jim Je poverjeno nadzorstvo teh šol, posebno slovenščine. Ml bomo o stvari še govorili, da ne bo izgovora, da se Je pozabilo. Sklep Šolskega leta. — Torkova Triester Zeitung" zahteva od tržaškega np.mestniŠtva, da pravočasno odredi, da se Šolsko leto na nemških državnih ljudskih šolah v Trstu letos zakliuči istočasno kakor na nemških srednjih šolah, ker.....no, kr morajo Nemci tudi v tem oziru imeti svojo „extrawurŠtu. Mi pa pravimo le toliko, da pričakujemo od odgovornih faktorjev na namestništvu, da bodo vedeli primerno ceniti take - le oosebne želje naših ljubih Jevtončkov s PJazza Llpsle in ulice Fon-laae. Če je res za šolsko mladino od 1. do 15. julija v Trstu prevroče v šolskih sobah, potem je prevroče za vso tržaško Šolsko mladino, torej tudi za laško in slovensko, in ne le za ono, ki polni nemške šole; če Je pa nemškim učiteljem aelo v šoli v tem času pretežavno, potem je pretežavno tudi za laške in slovenske učitelje in sklene naj se šolsko leto za vse Šole istočasno. Ce je komodnl gospodi v nemški Šoli neprijetno, v ju|i]u prihajati v Šolo, dobro, zaključi naj se šola že sredi junija, ali v vsem Trstu, v mestu in okolici, ne pa le na Lipskem trgu in v ulici Fontana. Taki le privilegiji morajo nehati, kajti raioistrska odredba vel|a menda za ves Trst In če se gospoda Stolz in consortes še tako pote. Seveda, take izjeme naj služijo tudi v to, da povišajo veljavo nemških šol nad ono slovenskih in laških, a mislimo, da |e temu odklenkalo. Nekdo, ki Ima otroke v slovenski ioli. Slavnemu ravnateljstva c. kr. d rž. železnic v Beljaka. Dne 12. t. m. ob 6 zvečer sem podpisani zahteval na Južnem kolodvoru v Beljaku vozni listek do Celovca v slovenskem Jeziku. Službujoči uradnik {e aa moje razločne besede: „Prosim do Celovca", odgovoril s skrajno neuljudnim glasom : „Was ist das?" — Ker zaradi odhoda vlaka nisem Imel časa, da bi se pritožil pri načelniku postaje, sem bil na te besede dotlčnega uradnika takorekoč primoran ponoviti zahtevo še v nemškem jeziku. Potem šele sem dobfl listek. Iz tega slučaja sklepam: 1. ali je v slovenskem delu Koroškega morda res mogoče, da c. kr. uradnik ne ve imena glavnega mesta v drugem deželnem Jeziku, 2. aH pa c. kr. uradnik iz m r ž n | e do tujega jezika ne mara istega slišati. Prvo kakor drugo Je vredno najstrožje obsodbe in bo rodilo skrajni odpor pri prizadeti narodnosti. Resumiram: Dne 12. t. m. m. ob 6 zvečer sem se na južnem kolodvoru v Beljaku od službujočega uradnika čutil osebno In narodnostno razžaljen, viled Česar zahte vam — z o žirom na tozadevne paragrafe o jezikovni enakopravnosti — da se mi kaj takega ne pripeti več. Ravnoisti dan okrog 3 pop. |e službujoča »radnica na kolodvoru v Trbižu hotela zamenjati Beljak z Blichofiack. Tudi nemško-duhovite opazke si v bodoče pre-povem. Dreženca pri Kobaridu, 22. maja 1913. Franc Ločniikar, nadučitelj. Za vrtnt koncert „Sv. Ivanskega pev. društva" v Vrdeli pri Trstu, ki se bo vriil ob vsakem vremenu nepreklicno 15. |uni]a t. i. so vabljena k sodelovanju vsa bratska društva mesta in okolice, ki naj se priglase do 5. (unija. Kasneje priglašena društva bodo vsekako dobrodošla, nastopijo pa izven programa. V nedeljo v Kolonjo na veselico CMD! Ker je ta kraj najbolj zapuščen del naše okolice in obenem važna narodna postojanka, ki se je začela šele sedaj probu-jati k narodnemu življenju, vabimo tem potom vse narodno občinstvo, da pribiti v velikem številu na to prvo narodno slavnost v tem okraju. Na slavnosti sodeluje iz prijaznosti pev. dr. „Trst". Čisti dobiček te veselice Je namenjen za ustanovitev otroškega vrtca za Kolonjo. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da prihiti, posebno sedaj pred volitvami na to slavnost. Odbor telovadnega društva Sokol v Trstu ima danes zvečer ob 9 sejo v društvenih prostorih. Tržaška mala kronika. Trst, 28. maja. Nesreča, ne samomor. Poročali smo o samoumoru 161etne Lidije Dal Piero, ki Je služila pri rodbini Helbl v ulici Oeppa št. 8. Sed3l se nam pa javlja, da je deklica ponesrečila. Pri umivanju oken je namreč padla iz četrtega nadstropja na dvorišče in se ubila. Predrzen tat je Tržačan Bruno Bre-mitz, ki stanuje v ul. Molin grande št. 30. Včeraj Jutro se je namreč bil splazil v sobo Dominike Cisani, ki stanuje v ul. Romagaa št. 26 in si je kmalu poiskal nekai dragocenosti. Casani pa Je bila ravno v kuhinji in je slišala, da Je nekdo v sobi. Sla je pogledat, a pri tem |e tat smuknil po stop-njicah in se Je skril. Kdo ve, če bi ga bili našli, da ga nista videla tudi dva dečka, ki sta ga natanko opisala. Bremitz taji. Časa« sijeva ima škode za 160 K. Rop na cesti. Na trgu Stazione sta iztrgala včeraj popoldne dva zlikovca neki gospodični iz rok torbico ln sta pobegnila. V torbici je bila denarnica s 14 K in vezen robec iz batlsta. Zlikovca so še snoči prijeli. Bila sta brezposelni natakar Ludo vik Pichler s Tirolskega in njegov tovariš Franc Geuselmayer z Nižjeavstrijskega. Pri njima so našli par kron, zločin pa le oba tajita. Izgnani renjikolL Preko meje |e poslala policija zopet sedem renjikoiov, s ime kriminaliste. Surov soprog. Radi nevarne grožnje so zaprli včeraj 34 let statega dninarja Franca Pascula iz Pirana, ki je strašno grdo delal s svojo ženo in jej celo obetal smrt. Posledica ženskih kvant. Včeral popoldne Je prevažalec sodovice Jožef Ursich nenadoma napadel 41 let staro Marijo Kultscher, ko je obdelovala polje na Vrdeli ter jo je vrgel na tla in pretepel. Šlo je nekaj radi njegove ljubice. Ursicha so zaprli. Loterijske Številke, izžrebane dne 28. maja: Gradec 65 30 62 72 33 Brno 10 4 30 50 26 lnomost 32 81 69 88 55 Rt. POHIŠTVO SOUONO: hi: ELEGANTNO p BC ZMUNIN ClNAM §? RAFAELE ITAUAf THtT - VIA MALCANTON - TRSI * Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci , Trst I J>Jhi ___n^«;. m^i Hn^ii,« DruStven* vesti. Pevsko društvo .Trst*. V petek, 30. t. m., ob 8 zvečer glavna vaja za nedeljski nastop na veselici podružnice CMD v Ko-lonji. Pevci zveze J. Z. Danes zvečer se vrši pevska vaia, pridite vsi 1 Zveza Jugoslovanskih železničarjev vabi na |avnf shod, U se vrši v petek, dne 30. majnika ob 8 zvečer v društveni dvorani v Trstu ulica sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Organizacija in železničarji. 2. Novi delavni red in povišan|e minimalnih plač pri (užni železnici in v okolici pri drž. železnici. 3. Raznoterosti. in nazaj. — Prevo2 v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki. Hedellskn Izletnn vožnja ^^t^«^ t pn0.t,ai cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek opolnoči z Llovdovim parnikom. = IZ TRSTA U JflKIN-RIM-NEflPEU = ■ r: ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv. Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN : vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Horsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj. Dražba ml pridržuje lzpremembe y »ml«ln prometne.« opra v lini ka H i j H 1 Zakol irosT ie p, najboljši pisalni stroj? 99 Ker ima 3 znamenite prednosti, ki jih nima noben drug pisalni stroj in ki jih tudi ne bo mogel imeti nobeden drug, ker so zavarovani s posebno določbo. I. Črnilni namakalec (blazinica namesto traku) napravlja pisavo čistejšo in vidnejšo, lepšo in pri-hranja denar, čas in nepripravnost. II. Osrednji vodilec (namesto stalnih vzvodov) zajamčuje kontantne črte. ni. Avtomatični izprernen (namesto ročnega) povečuje hitrost pisea za 5O°0. „TOST" d. d. z o. z. W Sprejemajo se kopiranja, naročbe in poprave vseh sistemov. VOLTI Dl OHIOZZA — Telefon 23-65. — Ponehale so že use kritike. «r zoto pijte le tolstovriko slatino ki je sedaj, odkar se je vrelec spopolnil, res zelo dobra planinska kisla voda. Vrelec se je hermetično zaprl in našel še nov pritok, ki je bogat na ogljikovi kislini in S vsled tega „Tolstovrška" sedaj zelo rauzlra in ostane tudi čista in dobra! Izvrstna zdravilna naailzna pijača! — „Tolstovrška* pospešuje tek in prebavo in je zdravilo S za. katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih ter za želodčni krč. zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju. — „Tolstovrška" je vsled prijetno kislorezkega okusa in J3 velike vsebine natrona, ki se zveze z vinom, zelo priporočljiva namizna pijača ter ne pobarva vina. Dalje je »Tolstovrška- priporočljiva, kjer imajo slabo pitno vodo 2» Osem: gospodinjam toplo priporoCamo KOLINSKO CIKORIJO •dino pristni, po kmkavoatf k*m*1JM alovenaki Isdolok. ===== v korist družbi sv CMa Ia Metoda! Stran VI, „EDINOST" St. 147. V Trstu, dne 29. maja I91i. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo, dne 1. junija t. 1, ob 1 popoldne, dirko za društveno prvenstvo. Proga: Op Čine —Tržič in nazsj, skupno 50 km. Po korčani dirki se oo vršit v Briščtkih pri Prošeku d I e s, pri katerem sodeluje godba »N. D. O." — Vadimo torej tem potom gg. člane, da pridejo k sestanku, ki bo soboto ob 8 zvečer v kavarni , Minerva*. Tržaška sokolska župa. V svrho priprav, katere je izvršiti za III. zlet Tržaške sokolske župe na Opčin&h dne 29. junija 1913., se pomnoži odbor župe ter %! si v njem posamezni odseki raz-^ delijo delo tako, da bo izvršitev kar najtočnejša. Prva seja pomnoženega odbora se vrši v soboto zvečer ob 8. uri. K njej so nujno vabljeni poleg odbornikov in zastopnikov društev vsi on bratje, ki imajo dobro voljo sodelovati. Seja se vrši v telovadnici Sokola v Trstu. Predsedstvo TSŽ. S flT m* đmL ?£rgaftizaeija< Socijalno-demokratični lažnjivci. Na brežinskim gospodom sodrugom je menda naš shod v Vižovljah sapo zaprl. Ta shod Jim je bil jasno znamenje, da jim polagoma odklenka tudi v Nabrežini, tam, kjer se čutijo danes še absolutni gospodarji. Ker stvarnih argumentov proti NDO nimajo, so se v svoji besni jezi začeli posluževati laži. Razkrinkali smo že brezmejno lažojivost tržaškega dopisnika .Zarje", kakor pa kaže mu nabrežinski kolega v ničemer ne zaostaja. Ali bi nam sodruga Ivan Ivaočan in Marica morda lahko povedala, kdo je tisti podli dopisun in lažnjivec? Zskaj pa v „Zarji" raje nista napisala teg?, kar je socijalnodemokratičnlm kapori-jonom zalučal v obraz n. pr. g. Mrak? Seveda, to so bile sile težke obdolžitve. O tem je bilo vsekakor bolje molčati ter predstavljati te obdolžitev kot brezpomembae osebne storije g. Mraka, dasi jih je sam pozval, da to lahko nemudoma sporoče v Ljubljano ter ga proglase za Iažnjivca, če mislijo, da Je govoril neresnico. Kako drzni so ti Uudje, nam spričuje njihova trditev, da je g. Brandner še pred kratkim hodil okrog njihovega „Delavskega doma" v Trstu in se jim ponujal, toda tamkaj da so mu pokazali vrata. Onemu človeku v Nabrežini, ki je zle-gel to laž, bodi povedano sledeče na uho: G. Brandnerja so tekom njegovega delovanja v vrstah NDO s socijaIno-demokratske strani že vabili, da bi stopil v njihove vrste. In ko je bil g. Brandner že precej Časa strokovni tajnik NDO, je dobil iz socialno-demokratičnih vrst že direktno pismeno ponudbo, da bi sprejel pri njih neko mesto. AH se bodo gospodje sodrugi upali to utajiti ? Poštena slovenska javnost naj ponovno izpozna iz tega slučaja, koliko vere gre raznim dopisnikom ljubljanske „Zarje". Pripravljalni odbor „Zveze jugoslovanskih pekovskih pomočnikov" sklicuje za daoes, v Četrtek, ob 10 dopoldne v društvenih prostorih NDO, ul. sv. Frančiška 2 ustanovni občni zbor. Z ustanovitvijo „Zveze jugoslovanskih pekovskih pomočnikov" bo storjen velik korak naprej v gibanju slov. in hrvatskega pekovskega delavstva. Njegova organizacija se bo razširila s tem do one moči, ki je neobhodno potrebna, ako si hočemo slovenski in hrvaški pekovski pomočniki resno izboljšati svoj položaj. Skunpina lesnih težakov sklicuje za danes, v četrtek, ob 7 in pol zvečer javen shod v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška Št. 2. Dnevni red: „Lesni težaki in skrajšanje delovnega časa*. Godbeni odsek NDO. Danes po vaji važen sestanek, na katerem bodo poročali zastopniki centrale NDO. Potrebno je, da se tega sestanka udeleže vsi člani godbene^a odseka, jaška godba c. in kr. pešpolka štev. 47 v Gorici. Vstopnina k veselici 40 v, k plesu 6 komadov 1 K. Začetek točno ob 4 popoldne. Obrtno-nadaljevalna šola v Miran bo imela svoj šolski sklep dne 1. junija ob 3 30 popoldne. S sklepom bo združena razstava letnih izdelkov obrtnih učencev. Besen pes. Stavbeni tehnik g. Jutz je šel v soboto, dne 24. L m, zvečer nekako ob 8 na sprehod po ceitt iz Gorice proti Rožni dolini. Pri vili gr, f ce Kristalnik je skočil iz odprtih vrat parka nas j velik pes ter ga močno obgrizel na obe stegai in mu dobesedno iztrgal kos mesa iz stegna. Ravno isti pes je baje pred kakimi 4 tedni obgrizel tudi nekega pekovskega učenca. Ti slučaj so tembolj kričeči, ko je radi pasje stekline že več nego dva meseca zaukazana poostrena pasja kontu nacija in bi tega besnega psa že davno moral imeti konjederec. Mavhinje. Za župana v Mavhinjah je bil izvoljen g. Jakob Gabrovec, trgovec v Sesljanu. Mož je delaven, kakor tudi ves ostali odbor. Upamo torej, da bo v našem občinskem odboru odslej manje, besede a več dejanja, ki prinaša spoštovanja. Podružnica CMD v Nabrežini je preložila CM veselico, ki bi se imela vršiti dne 8 junija L 1, radi občinskih volitev v Trstu na dan 15. junija t. I., kar saj blagovole vzeti naznanje društva, ki so se javila za sodelovanje, kakor tudi ostala bratska društva. Razpisana služba. Deželni odbor razpisuje službo tajnika pri ustanavljajočem se deželnem zavodu za pospeševanje tujskega prometa. Pojasnila daje urad deželnega odbora ob uradnih urah. Prošnje do 15. junija t. I. deželnemu odboru v Gorici. ! Iščemo II. Dsdstropje. poPtreŽnico za snaženje pisarne. Pojas-tila daje „Prva Češka- ulica Geppa 15 1214 MjXfi z lepim sadnim vrtom, 300 eežnjev, bližnja ■ IIod okolica, se proda, K 10.000. Siberna, ulica Molino a venta 70. 1212 CfannuOniD dve sobi z vrtom ee it Če takoj OIdllUVCLIIJO aH ia avgust. Ponudbe: Sever, hotel Balkan. 1213 inž. J. Skofcerne A irž. D. Gustinčič v Tretu, via della Zon ta 9 išče vestnega in dobrega risarja z daljšo prakso. Honorar po dogovoru. 12U6 Tehnična pisarna Hh nrililfi veeeIice> ki p^redi v nedeljo i. UII |irilll\l junija podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Štanjelu blizu gostilne Stare pri postaji, bo dobro preskrbljeno z jedili kakor tudi pijačami. Vljudno se priporoča A. Stare, gostilničar. 1205 Mlekarna obstoječa 7 let, sa radi odpotova-nja takoj proda, ul. Madonnina 11. 1202 Gramofoni znamka ..Angelo* velikanska iz-ber slovenskih in srbsko hrvatskih plošč od K 2*— dalje, edino v trgovini Zanesti, ul. Ca vani. 1210 iS Naznanilo. JLi Mlekarska zadruga v Št. Vidu f ri Vipavi naznanja, da je otvorila poleg žo otvorjene prodajalne mleka in mlečnih izdelkov v ulici Rossetti 21, še drugo prodajalno v ulici Piccardi, štev. 35. — Mlekarska zadruga v St. Vidu pri Vi pivi je najmodernejše in najhigijenično opremljena mlekarna ter razpolaga dnevno 8 4000—50» >01 pristnega, mastnega, podnanoškega paster zo-vanega mleka. Dostavlja tudi na dom, ka\;ir-nam in mlekarnam. Se priporoča za obilen obisk Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Vipavi. Odda vodnjakom. se hiša, 7 prostorov v Bojanu, Škorklja Sv. PetfT št. 103 z vrtofio, zemljiščem in 1211 VmfltnilO loP 28 let star išče dekle za ž^ni-mllOlUValCU tev. Ima posestjo vredno 12 000 kron in naj bi tudi ona imela nekaj. Preselil bi ae v mesto. Pismeae ponuc'be pod „Kmet it. 1204a. 1204 Vesti iz Istre. Podružnica CMD za občini Odzla, Klanec In Materijo. Z ozirom na veliki CM sejem v Herptljah dne 15. junija t i. opozarjamo vse razprodajalce, da se bo na ta dan razprodajalo le biago v korist Družbi: Torej je vsaka druga razprodaja izključena. Za razpisano nagrado 1000 vin. (tisoč vinarjev) je do sedaj došlo bore malo ofert. Opozarjajo se torej razni šaljive!, da se po-žurijo za to visoko nagrado, porabijo to Jako ugodno priliko, ter nam pošijejo do 31. t. m. po 10 (deset) šaljivih napisov za Šotore: Likerji, sladčice, cvetlice, črešnje, kava, igrače ia drugi spominki, ter šaljiva sošta — če le mogoče v vezani besedi. Obračamo se vnovič do cenjenih rodoljubov, naj blagovolijo kar največ in čimprej poslati daril za omenjene šotore podružnici v Klanec! Iz Rakitovca. Že preko 20 let plaču-emo občinske doklade za cesto Rakitovec-Črnikal. Tudi že več časa se nam obljubuje nova cesta čez Zazid, Podpeč itd., tako da bi dobili tem potem približno dobro cestno zvezo s Trstom in Koprom. Res je prepo-trebna ta cesta, a mislimo, da nekateri ne čutijo te potrebe in zato zavlačujejo gradnjo že več let. Nobenega prigovora ni k načrtu za dolgost od Rakitovca do Loke. Tu pa sta dve stranki. Eaa zahteva, naj bi šla nova cesta, od Loke na ovinek državne ceste pod Črnikal, od tam nekoliko časa po državni cesti, potem v Kastelc, Socerb, Dolino in potem po drugih cestah v Trst. Drugi so pa za to, da bi šla iz Loke na Katinaro, tam prekrižala državno cesto pri hiši Ojota in od tam dalje v Gabrovico, Osp, Podoreh in po državni cesti v Trst. Za prvi projekt se zavzema posebno deželni poslanec g. Pangerc. Ml mu tega ne zamerimo, ker vsakdo želi najbolje svojemu okraju, a to bi ne smelo biti glavno pravilo pri zidanju cest, p2č pa moramo vpoštevati, kod bi bita cesta bolj položna in bi tudi več koristila. Oglejmo si torej, kakšna bi postala \ nova cesta po prvem in drugem načrtu. Zdi j se nam, da je najvišja točka od Zazida do Loke Zazid, ki je nad morsko gladino 374-a Loka samo 200 m. Torej je Fotografa ulica 7. Antona Jerkiča naslov : Trst, ul delle Poste 10; Gorica, Gosporka 4444 Prnria cn T hiša z velikim hlevom ob II UIlCl OP g avni cesti V hiši je bila gostilna, ki se je dobro rentirala. Ponudbe : Posojilnica v Sežani. 1123 Odda 86 'Cpa 8°ba' ulica GePPa 5t- ^ vrata 11. Q|f |*)fi|C^*P ob morskem rbnžju, pripravno za OKlalllOUD katerokoli obrt, »e odstopi proii dobri odškodnini. Pojasnila: Collarsicb, kavarna Coreo. 100 I illHcIfO fcuhinJa v delavskem središču, obsto-LjUUdlVU ječi 10 let, se proda zaradi b.lezni za 1200 K. Pojasnila: Collarsich, kavarna Corso. 100 Prnr|2 se hiša v Bojanu z vrtom in zemljiščem I I U U d b 150 klf. s krasnim razgledom na morje oddaljeno 8 min. od tramvaja. Naslov pove Edinost pod št. 1186. lige Tflvarna BGI*avode išče voznika vešč račun* ■ UwC»I II« stva in pri konjih; prednost imajo koji so že bili v tej stroki; ponudbe pjd „Pošte-nost št. 1187" na in^eratni oddelek Edinosti. 1187 ;pretne$a jolicitatorja veščega koneeptnega dela zlasti v zemljeknjižnih zadevah sprejme pisarna dr. JA&t. Pretnerja in dr. Frana Brneiea, odvetnikov v Trstu, uliea fiuova štev. 13, II. n. Vstop In plača po dogovoru. Trgovina jestvin in delikates CELESTE FURLANI Trst, via Belvedere št. 5 7. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter ia drugih zunanjih tovarn. Vino in likeci v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja se pakete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr.' HINKO BRAUNIČAR, vodja trgovine. Nova trgovina ^zgotovljene damske obleke in perilo Trst, ul. Campanile 21 nasproti srbsko-pravoslavni cerkvi. Velikanska dobava za sezono, vse po cenah, da se ni bati nikakršne konkurence. Samo v novi trgovini Cesare Gentilli Trsi| ul. Campanile 21 Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia St. 27 (naproti lekarne Picciola). — Fotogratiije na svetlem in motnem papirju, plastično in" naravnu izvršene. Povečanje vsake slike na "IJe. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z arr/stič-ni mi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakorsnem si bodi vremenu. ESEli Umetno - fotoši stični Trst, ulica Trst, ulica Rivo št. 42 Ui&jjirf Ki /o št. 42 (pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje) 13 £3 Irrrliijrt vcako fott grafitno del kaker indl razglede, po-; »tte, notranjost lokalov, i**rc«l»ti:ke (1 »će za Tiakovrtuie ■j.omecike tul. Itd. Posebnost: Povečanje vsake fotograf.je Radi udobnoatl gorp. narolulkov »pretema oarolbe la jih lavrtuj* n* dona, »Tentuoluo tml! tun J uie*ta m m o a m., a Lolra samo 2UU m. Torej |e treba »V. e* ftft*> b'* *laja cesta od tam oalje po na-Križu podružnica lepo napreduje. Istotako črtu. ki^smo ga omenili kot prvega, bi jo se vrii agitacija v Nabrežini. Slovensko delavstvo spoznava, kje je njegova reSitev. Posredovalnica dela NDO. Iiče se natakarica za gostilno. Vesti iz Goriško. Telovadno društvo .Sokol" v Gorici priredi dne 1. Junija t. I. na Katarinijevem vrtu na Gori&eku veselico v prid Sokol-skemu domu s sledečim sporedom: bilo treba zopet vzd.'govati, ker je že ona točka državne ceste mnogo višja kot Loka, a Kastelec Je 340 m in Socerb celo 440 m nad morsko gladino. Iz Socerba je treba zopet padati proti Dolini; kajti Dolina je koma) 110 m nad morjem in še iz Doline je treba strmo padati v Dolinske vale. Vse drugače bi bilo, ako bi se delala cesta po drugem načrtu. Iz Loke bi šla cesta na Katinaro, ki je skoraj v Isti višini, kakor Loka, od tam bi padala proti Gabrovici, ki je 134 m nad morjem, in od tam bi se nižala do Ospa ter šla potem dalje po stari 1. Sokolska koračnica, orkester, 2._____________ ______ _______ Klein: „Žareča krogija" (potpuri), orkester, okrajni cestTdo"Podorehar Ne veracTtorej] 3. A. Foerster: „Sokolska-, zbor Sokola v j zakaj bi morali mi hoditi iz hriba v dolino, Gorici, 4. Fajgel D.: „Domu in ljubezni* j ako hočemo - priti v Trst, ko bi vendar (posvečena goriškemu Sokolu, moški zbor j |ahko lezli vedno polagoma navzdol proti društva „Prešeren" iz St. Petra, 5. Zaje: Trstu ? „Poessijska čarovnica", godba, 6. Atjaž:1 \z teh malih vrsti je razvidno, da oni, „Na dan", moški zbor Sokola v Podgori,' u se potezajo za prvi načrt, ali ne poznajo 7. Telovadni nastop, 8. Klalč: „Svračanje", krajevnih razmer, ali pa jih nočejo poznati, moški zbor Narodne Čitalnice na Blanči, d. Vsled tega prosimo oblasti, ki imajo odlo-Klaman: „Ciganski primas", godba, 10. Bartl: če v a ti o tem, naj se vendar same prepri-„Oj planine", mešan zbor pevskega društva čajo in ugode želje vasi Rakitovec, Zazid, „PreŠern" v Št. Petru, 11. Srečclov na žive p0dpeč, Loka, Gabrovica, Osp, Mačkor- dobitke, cvetlična tekma Itd. l|e itd. _ Koncertne točke in pri plesu svira vo- Gradbena, knltnrnoteknična ter zemljemerska pisarna sssssssssssessse ingJ.SkobernsSUng.D.justinač Crst :: nlica Zonta štev. 9 :: Zrst Konstruktivna, podjetniška in izvedenska pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometerskih načrtov za zemlje-knjižne odpise in prepise, delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. :::: Tehnična izvedenska mnenja in nasveti. :::: Cenitve zemljišč in drugih teh-::: ničnih predmetov. :: :: Vedno točna izvršitev 1 ::: Restavracija „Rila bella Trieste" (Karel in Veronika Tusehak) ulica Molin grande št. 4 (Ljudski vrt). Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna štajerska, istrska vina, teran. — Razna rina v steklenicah. — Prvovrstno pantigamsko piro iz soda. — Zmerne cene. Skrbna postreiba. — Vsako soboto ob S zvečer koncert na citre.