) PoStnina plačana v gotovini. Leto XIV,, štev, 171 Ljubljana, torek 25. julija 1933 Cena t- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Jiaročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— t -. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 8123, 8124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nemški konkordat V četrtek je bil v Rimu podpisan konkordat med novo hitlerjevsko Nemčijo in papeško stolico. Nekaj njegovih najvažnejših določb smo že objavili. Sedaj prinašajo nemški listi službeno besedilo te važne pogodbe, ki je v marsikaterem oziru največjega načelnega pomena za odnošaje katoliške cerkve napram državi. Kar naprej naj rečemo, da je bila naša kraljevina v svojem stremljenju, da bi uredila svoje razmerje naprnm pa-peški stolici potom konkordata, v svojem predlogu mnogo skromnejša, toda na žalost naš konkordat še do danes m mogel biti sklenjen. Kar se tiče predvsem zunanjih okol-nosti, je zlasti značilno, da je bil konkordat, ki je izraz polnega medsebojnega zaupanja in prijateljstva med državo in cerkvijo, podpisan v trenutku, ko je hakenkrajclers-ki režim do temelja razdejal ogromno politično stavbo katoliške cerkve v Nemčiji in ko je Hitler do poslednje konsekvence izvedel prvenstvo državnih interesov nad vsakim drugim interesom. Nič manj zanimivo ni, da je pri zaključnih pogajanjih kar najbolj aktivno sodeloval prelat Kaas, predsednik razpuščenega centruma. Pač lep dokaz, kako globoko je nemška katoliška duhovščina prepojena z nacionalnim duhom. Ali vse te zunanje značilne znake nad-kriljuje pomen stvarne vsebine zaključenega konkordata. Hitler je že drugi zastopnik absolutistične države in nacionalistične ideje, s katerim sklepa Sv. stolica prijateljsko pogodbo, priznavajoč njegova načela. Lateranski pakt od 21. februarja 1929. je stvori! zavezništvo med fašizmom in Vatikanom, nemški konkordat od 20. julija 1933 pa predstavlja po službenih komentarjih nemškega časopisja zavezništvo katoliške cerkve z narodno socialistično državo. Hitlerjevo tezo, da je politika v Nemčiji izključno polje organiziranega narodnega socializma, je Sv. stolica indi-rektno priznala s statuiranjem splošnega in baš zato preko nemških mej važnega načela, da je treba cerkev in njene služabnike izločiti od vsakega udej-stvovanja na političnem polju. Zato prevzema papež v členu 32. konkordata obveznost, da je duhovnikom in redovnikom orepovedano članstvo v katerikoli politični stranki in s tem tudi vsako strankarsko politično delovanje. Nemška država priznava in daje zaščito le takim katoliškim organizacijam in društvom, ki služijo izključno verskim, čisto kulturnim in karitativnim svrham in imajo poleg tega cerkveni značaj, to je, da so podrejene cerkvenim oblastvom. Za vse druge katoliške organizacije, zlasti za socialne in stanovske, si država pridržuje, da jih uvrsti v svoje splošne organizacijske enote, za vsako pa si rezervira pravico, da odloči, ali ta organizacija strogo upošteva zahtevo, da se pod nobenim pogojem ne meša v politiko. Kar se tiče športnih in omladinskih organizacij, prevzema država samo obveznost, da bo skrbela, da se članom teh organizacij omogoči izpolnjevanje verskih dolžnosti in da se ne žal' njihov verski in moralični čut. Vprašanje katoliških organizacij je torej od začetk" -*o konca rešeno v smislu njihove abr- L-ne depoMlkacije in omejitve cerkve izključno le na duhovno polje. Kdor bi torej v bed oče v Nemči ji vodil kako posebno katoliško politiko, bi grešil čudi proti zapovedim samega najvišjega poglavarja katoliške cerkve. Silno zanimive so tudi odredbe glede verskega pouka v šoli. Država se je sicer obvezala, da očuva katoliški verski pouk kot reden predmet na osnovnih, strokovnih, srednjih in tako zvanih višjih šolah, toda imenovanje učiteljev verouka in določanje učne snovi ter izbira učnih knjig so njena stvar. Predpisano je le, da se mora šolska uprava glede veroučiteljev, ki bodo po ogromni večini pripadli laiškemu elementu, glede učne snovi in učnih knjie: sporazumeti z višjo cerkveno oblasf jo. Zato pa na drugi strani člen 22. konkordata izrecno predpisuje. da se mora tudi pri verouku polagati posebna važnost na vzgojo patriotione, državljanske in socialne zavesti. Načelne važnosti je tudi dejstvo, da je pape-ška stolica s konkordatom vzela na zna-nie v Nemčiji obstoječi obligatorni civilni zakon. Nemška vlada je za oroti-urhieo pristala na prvenstvo cerkvene poroke pred civilno samo v primeru smrtno nevarne bolezni enega izmed zaročencev in Da v primeru izjemne mora-lične sile. o kateri na mora sam škof iz-da-i posebno potrdilo, pristojni župnik pa tako poroko nemudoma prijaviti ma-trikularnemu uradu. Imenovanje cerkvenih dostojanstvenikov ostane stvar papeža, izvršiti pa se sme šele, ko sporoči papeška stolica ime kandidata državni vladi ter ta izjavi, da nima proti njemu nikakih pomislekov splošnega političnega značaja. Nemška država in nemški narod sta s konkordatom vzeta pod posebno zaščito katoliške cerkve. Člen 30. konkordata predpisuje, da se morajo ob nedeljah in praznikih v nemških škofijskih m župnijskih cerkvah ter podružnicah, kakor tudi v samostanskih svetiščih po ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE Včeraj se je sestala Narodna skupščina k dvodnevnemu zasedanju, da reši nekatere nujne stvari - Sprejem zakona o agrarnih odnaša- jih v Bosni in Hercegovini Beograd, 24. julija p. Po daJ-j-šem presledku se je danes dopoldne zopet sestala Narodna skupščina, da nadaljuje svoje zakonodajno delo. Na dnevnem redu današnje seje je bil poleg drugega zakonski načrt o ureditvi agrarnih odinošajev v Bosni ta Hercegovini. Seja se je pričela ob 10.45 in jo je otvoril predsednik dr. K u m a n u d n. Takoj po oftvorit/vl je tajnik, narodni poslanec Ivan Mravlje, prečita! zapisnik, ki mu je pos.lanec Ivan Lončarevič dodal pripombo glede rezultata glasovanja o likvidaciji agrarne reforme. Predsednik je Lončarevičev popravek sprejel in bo vn»-šen v .stenografske beležke. Predsednik dr. Kumanudi je imel končno ikraitelc spominski govor za pokojnim narodnim poslancem Lazarjem K u z m a n o-v i č e m, ki je nedavno umrl. V svojem govoru je poudaril, da je bil pokojni narodni poslanec eden izmed najvnetejših zastopnikov ljudstva. Narodna skupščina se je z vzkliki j-Slava mu!« poklonila ma-nom pokojnika. Narodni skupščini je bila nato sporočena cela vrsta zakonov, ki so bili v Narodni skupščini že sprejeti in sedaj odobreni tudi od senata Minister za vojsko in mornarico je predložil načrt zakona o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije ter zahteval nujnost za njegovo obravnavo. Poslanci so burno pozdravili ministra ge- nerala Stojanoviča, ki je poudaril, da je zakonski načrt velikega pomena za obrambo države in naroda, nakar je bila nujnost soglasno sprejeta. Ministra za kmetijstvo in zunanje zadeve sta skupščini prediložiia mednarodmo konvencijo o lovu na kite, trgovinski in zunanji minister pa trgovinsko pogodbo med našo državo in Madžarsko. Za poslednjo sta zahtevala nujno obravnavo. Zakonski načrt o trgovinski pogodbi z Madžarsko bo izročen nemudoma v proučitev skupščinskemu odboru, ki je proučevai konvencije te vrste. Narodni poslanci Gavro M i 1 o š e v i č in tovariši so skupščini predložili zakonski načrt o jugos lov enakem nacionalnem hramu. Po tem načrtu bi prišel za hiram v poštev Lovčen, kjer je že Njegošev grob Hram bi se zgradil s sredstvi ministrstev za prosveto, za promet ter za šume in rude. Načrte bi izvedel poseben odbor, v katerem bi bil ban zetske banovine, metro-polit črnogorski, cetinjski in njeguški župan, narodna poslanca cetinjskega sreza in Bara ter starešina sokolske župe na Ce-tinju. Med manj važnimi sporočili je sprejela Narodna skupščina na znanje večje število Interpelacij. Narodni poslanec Anton C e r e r je vložil interpelacijo na vojnega ministra zaradi vpoklica k orožnim vajam kmečkih ljudi (konkretno Valentina Kolesca) v času, ko so najbolj zaposleni na Nova Mussolinifeva politika Italija išče po Madžarski zveze z državami vzhodne Evrope — Ureditev podunavskih problemov glavna točka italijansko-madžarskih razgovorov v Rimu Budimpešta, 24. julija, g. Ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Kanya sta nocoj ob 20. odpotovala v Rim. Dopoldne je posetil ministrskega predsednik*-italijanski poslanik Colonna, nato pa so se vršila važna posvetovanja, na katerih so pripravili gospodarsko in politično gradivo za razgovore v Rimu. Budimpešta, 24. julija, s. V zvezi s potovanjem predsednika madžarske vlade Gom-bosa in zunanjega ministra Kanye v Rim je bil danes po obisku italijanskega poslanika grofa Colonne pri predsedniku vlade sestanek članov vlade. Na sestanku so razpravljali o političnih in gospodarskih vprašanjih v zvezi s potovanjem predsednika vlade v Rim. Sestanka so se udeležili vsi gospodarski ministri in nekaj časa tudi zunanji minister. Rimski poročevalec »Az Esta« beleži doslej še nepotrjeno govorico, da namerava Mussolini po zaključitvi posvetovanj z madžarskim ministrskim predsednikom j Gombosem s pritegnitvijo signatarnih držav pakta štirih in podunavskih držav pričeti razgovore za mirno rešitev podunav-skega problema. O programu rimskih razgovorov med Gombosem in Mussolinijem javlja isti poročevalec, da bo obsegal naslednje štiri točke: 1. Stališče Madžarske v novem okvirju pakta o vzhodnem Locarnu in glede na prijateljske pogodbe, ki jih je sklenila Italija; 2. madžarsko-italijanska gospodarska vprašanja; 3. ureditev avstrijsko-madžarskega in avstrijsko-nemškega problema; 4. pospešitev pogajanj, ki se tičejo revizije trianonske mirovne pogodbe. Mussolini bo prav te dni praznoval 50-letnico svojega rojstnega dne. Madžarska državnika mu bosta k jubileju čestitala ter mu ponovno zagotovila madžarsko prijateljstvo. »Az Est« je objavil vest, da se je razširila v političnih krogih in doslej še ni bila demantirana, da namerava Mussolini z Gombosem obravnavati predvsem vprašanja, ki se nanašajo na veliko mednarodno politično akcijo za sodelovanje podunavskih držav z državami, ki so podpisale pakt o sodelovanju štirih velesil. Ureditev podunavskih problemov bo glavna točka na dnevnem redu italijansko-madžarskih razgovorov v Rimu. glavni nedeljski službi božji vršiti posebne molitve za dobrobit nemške države in nemškega naroda. Kdor je za verski mir, kdor hoče omogočiti in utrditi medsebojno spoštovanje med cerkvijo in državo, izločiti politične zlorabe vere, ki so zlasti nam povzročile toliko škode in nesreč, mora priznati, da je z nemškim konkordatom izvršeno pametno in dobro delo. Mi ne gremo tako daleč kakor nemški komentarji, ki triumfirajo, da se je katoliška cerkev z vsem bogastvom svojih kulturnih sredstev postavila v službo države. Mi vidimo v cerkvi organizacijo, katere cilj ne sme biti samo državen, ker je nadnaraven, toda gotovo je, da bo cerkev mogla svojemu namenu služiti najbolje, če se bo ne samo v Nemčiji in Italiji, marveč povsod umaknila na ono ozemlje, ki ni od tega sveta. Kajti le tam se bo mogla razviti ne samo kot izvrševateljica svoje nadnaravne misije, marveč tudi kot dobrodošla in spoštovana zaveznica posvetne avtoritete pri delu za moralni in socialni napredek narod? Pred preizkušnjo Pariz, 24. julija, n. Današnji »Journal« naglaša, da je postal jadranski problem v zadnjem času zopct v:ti!o aktualen, ker se italijanska in jugoslovenska diplomacija trudita, da hi dosegli zbližanje med obema državama. Prizadevanje za italitjansko-franeosko zbližanje bo pri ureditvi jadranskega vprašanja prestalo svoj odločilni izpit ker je Jadran izvor vseh glavnih nesoglasij med Italijo in Francijo. Smatramo, da se bo pakt o sodelovanju štirih veilestf izvajal tako, da bo končno prišlo do ureditve sredmie-evropskih vprašanj; upamo pa, da se bodo dogodki logično razvijali do kraja ter da bodo dovedli zopet tja, kjer se je i. 1924 že ustvarita kombinacija o jadranskem sporazumu, o katerem so se prizadete velesile ted,a; pogajale. Mussolini za tajno diplomacijo London, 24. jullija. n. italijanski ministrski predsednik je objavil v liistu »Mor-miag Post« članek, v katerem ugotavlja, da sta londonska gospodarska in ženevska razorožitvena konferenca propadli. Moral bi se zgoditi čudež, da bi se položaj v Londonu in Ž en o v i rešil. Brez pakta o sodelovanju štirih velesil bi se Bvropa znašla pred novo vojno. Pakt jii je zagotovil 10 let miru in oddiha. V 10 letih bo pač mogoče najti izihod iz moralne, politične in gospodarske krize sveta. V interesu velikih SLo. veških dobrin je treba odslej zabrar.iti sleherno konferenco. Beseda konferenca mora izginiti iz slovarja mednarodne politike Namesto 2000 delegatov bi moral odslej reševati svetovna vprašanja le odgovorni zastopnik štiirih velesil. Jouvenelove napovedi Pariz, 24. julija AA. »Temps« objavlja naslednjo izjavo bivšega francoskega poslanika v Rimu; Napačno bi bilo videti v paktu štirih grožnjo Društvu narodov, saj se vsi členi pakta nanašajo na Društvo narodov. Pravilneje bi se reklo, da pakt štirih povzema osnovne misli Društva narodov. Na njegovi podlagi se je že v Londonu pokazalo vzajemno sodelovanje v finančnih vprašanjih. Tu je došlo do ustanovitve državnega bloka za zlato valuto, ki se v glavnem krije z Evropo. Prav tako pa velja tudi za kolonije Francije, Italije, Belgije in Nizozemske, kar pomeni dober del površine sveta. Računati je treba s tem, da bomo imeli v kratkem tri bloke, ameriškega, angleškega in evropskega. Nadalje si ne smemo prikrivati nasprotja med političnim sodelovanjem in gospodarsko izolacijo. Tudi na tem področju se bomo morali zadovoljiti z dvo- in večstranskimi pogodbami. Na Daljnem vzohdu pa bo prišlo do sodelovanja med temi tremi bloki. Vprašanje je le, ali bomo mogli najti vzajemno osnovo za enotno politiko na Kitajskem. pol^u. Za svojo interpelacijo je zahteval prvenstvo, na katero je minister pristal. Narodni poslanec Mita Dimitrijevič je vložil interpelacijo na zunanjega miLi-stra o pomenu mednarodno političnih odnošajev med Rusijo in Malo antanto. Sledili so odgovori ministrov na razna vprašanja. Minister za vojsko in mornarico general Stojanovič je na interpelacijo poslanca Dimitrijeviča glede pokojninskega fonda delavcev, ki so nameščeni pri vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu odgovoril, da se bo to vprašanje čimprej in čimbolje uredilo. •Interpelant se je zadovoljil z ministrovim odgovorom. Kar se tiče interpelacije narodnega poslanca Alek-siča glede dobave ovsa drinski divizijski oblasti je minister pojalnil, da so bile dobave izvršene neposredno od pridelovalcev ovsa, tako da je bilo prizadeto ljudstvo povsem zadovoljno. Oves se je nakupil po dnevnih cenah. Poslanec Aleksič se je zadovoljil z odgovorom, vendar je prosil, naj bi komisije, ki so bile postavljene za nabavo ovsa, poslovale ekspeditivnejše. Minister za javna dela dr. Srkulj je na vprašanje narodnega poslanca ž i v o-j i n o vi č a o regulaciji Morave ter na vprašanje narodnega poslanca Sokiča, ki je zahteval, da se proglasi banovinska cesta Prizren-Djakovica-Peč za državno cesto, odgovoril, da sta obe vprašanji v zvezi s finančnimi sredstvi ter da jn bo po možnosti upošteval. Poljedelski minister dr TomtilO je na vpraSamje. poslanca živojinoviča o "redukciji nameščencev v žrebčarni Ljobiče-vo dal krajši odgovor, s katerian se je im-terpelant zadovoljil. Na zahtevo istega interpelanta o materialni podpori in oprostitvi davkov in poštarin v korist kolu Ja-hačev je minister dr. Tomašič odgovoril, da je materialna podpora društvu zagotovljena, vprašanje davkov in poštarin pa ne spada v njegovo kompetenco. Narodna skupščina je prešla nato na dnevni red, to je k razpravi o zakonskem načrtu za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Narodni poslanec Husejin Kadič je podal o likvidaciji agjar-nih odnošajev v Bosni in Hercegovini obširno poročilo. Izvedlba zakonskega načrta zahteva 50 milijonov dinarjev izdatkov. Narodni poslanec dr. Kešeljevič je govoril proti zakonskemu načrtu, vendar je bii sprejet tako v načelu kakor v podrobnostih s 159 glasovi. Pri definitivnem glasovanju je bil zakonski načrt sprejet z aklamacijo. Narodna skupščina je nato izvolila poseben skupščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o društvu Rdeči križ kraljevine Jugoslavije. V odibor so bili med drugimi izvoljeni tudi narodni poslanci gg. Lovro P e t o v a r, dr. Ljudevit P i v-ko in Rasito Pustoslemšek. Odibor je imel že danes popoldne sejo in bo jutri dopoldne predložil Narodni skupščini poročilo o zakonskem načrtu. Seja Narodne skupščine se je zaldjučUa ob 12.30. Prihodnja se prične jiutri ob 10. Na dnevnem redu so zakonski načrt o Rdečem križu ter volitve odborov za zakonski načrt narodnega poslanca Miloja Sokiča o spremembi zakona o invalidih, ter odbora za zakonski načrt o jugoslovenekem nacionalnem hramu na 'uovčenu. Po jutrišnji seji bo zaključeno zasedanje Narodne skupščine, Naš kralj med Ličani Predstavniki prebivalstva patriotične in dobrovolj-ske Like v avdijenci pri Nj. Vel. kralju Plitvlce, 24. julija. Dopoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci narodnega poslanca za koreniški in ud:binski srez, dr. Mirka Došena. Avdijenca je trajala triče-trt ure. Narodni poslanec dr. Mirko Došen je po avdijenci iajavil zastopnikom listov: Siporočil sem Nj. Vel. kralju srečo in radost Ličanov nad visokim obiskom. Zlasti sem se zahvalil Nj. Veličanstvu v imenu koreniškega sreza, da se mudi ravno v Plitvicah. Nj. Vel kralj je v razgovoru z njim izrazil veliko zadovoljstvo nad sprejemom in manifestacijami v Liki. Ličani so bili že od nekdaj patriotični in dobri nacionalisti. Tudi to pot je imel ponovno priliko prepričati se o teh vrlinah našega kršnega in hrabrega prebivalstva v Liki. Dobro so mu znani dobrovoljci iz prejšnjih vojn, in mu je posebno drago, da jih je zopet mogel videti. Očaran je nad lepotami in ro mantiko č.ike, posebno pa mu ugajajo Plitvička jezera. Na vprašanje dr. Došena, aH bodo Ličani še kdaj doživeli srečo, da jih Nj. Vel. kralj počasti s svojim obiskom je odigo-voril, da bo pogosteje v bodoče prihajal v te krade1, ki ga s svojimi lepotami privlačujejo. Dopoldne je bil v avdijenci pri NJ. Vel. kralju narodni poslanec za srez sunjski dr. Milan Popovi č, ki je pozdravil Nj. Vel. kralja v imenu svojega sreza in se mu najlepše zahvalil v imenu prebivalstva, da je blagovolil obiskati te kraje. Pri tej priliki je ponovil N|j. Vel. kralju vročo prošnjo Sunjčanov, da bi blagovolil posetiti tudi Sunjo. Dr. Popovič je vladarju opisal razmere in potrebe sunjskega okraja, zlasti pa je naglasil potrebo po pospeševanju tu-ristike ob prekrasnih vodopadih Surnjčice, pri čemer je poudaril, da je zboljšanje prometnih zvez prva etapa k temu cilju. Naposled je zaprosil Nj. Vel. kralja, naj dovoli da se sreska zdravstvena zadruga v Sunji, ki se je ustanovila za desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., Imenuje po njem. Nj. Vel. kralj je tej prošnji ustregel. Od 17.4'5 do 19.15 je bil v avdijenci pri Nj. Vel. kralju bivši minister in narodni poslanec Jura/j Demetrovič. Po tej avdijenci se je Nj. Vel. kralj odpeljal na običajni večerni izprehod. Zadnji teden londonske konference Včeraj so bile izvršene zadnje priprave za odgoditev svetovne gospodarske konference London, 24. julija. AA. Danes se je pričel sedmi in zadinjii teden prvega zasedanja svetovne gospodarske konference. Odibor za denarstvo in finance je imel popoldne zadnjo sejo o svojem poročilu. Jutri zvečer bo plenarna seja konferenčnega predsedništva, na kateri bodo pregledali vsa poročila posameznih odborov in pododborov in sfcleoali o bodoči usodi konference. Dopoldne ie izšlo poročilo gospodarskega odbora o pogodbi glede omejevanja Droiizvodnje in prodaje srebra, ki je bila sklenjena v soboto med glavnimi konzu-mentskimi in produkcijskimi državami srebra. V trenutku, ko se začenja poslednji teden londonske gospodarske konference, prinaša več londonskih listov, vsi bolj ali manj konservativci, kakor »Financial Ti- mes«, »Momingpost« in »Financial News«, članke, v katerih izjavljajo, da ni treba žalovati, da se bliža konec konference Obnovo sveta bo treba doseči z drusrimi sredstvi. Ožji odibor londonske gospodarske konference se je danes dopoldne ob 10. sestal k seji pod predsedništvom Macdonalda, da prouči predloge, ki jih bo jutri dopoldne predložil plenarni seji predsedništva. Po seji so dobili v političnih krogih vtis. da i# Macdonald odOočno nastopil za to, da se natanko določi postopek na drugem delu zasedanja konference. Zdi se da bo ožii odbor sam določil dan, kdaj naj se sestane konferenca La svoje drugo zasedanje. V ožjem odboru so oredsednik in podored-sendnik konference in predsednika ter podpredsedniki in poročevalci obeJi slavnih komisij. «> j vi i i | letela Atlantski ocean od vzhoda proti za- Yred preOSIlOVO grSKe Viaae I padu- Oba letalca je pričakovala v New Potresna katastrofa v Turčiji Angora, 24. julija. Kakor poročajo listi, je zadnji potres v okolici Denizzia porušil 14 vasi. število človeških žrtev ni veliko, pač pa je materialna škoda velikanska. Rusko posojilo v Ameriki New York, 24. julija AA. Neka ameriška zasebna banka bo razpisala na ameriškem trgu sovjetsko posojilo 10 milijonov zlatih rubljev v bonih na 10 let, ki se bodo obrestovali s 7 odstotki. Pariz. 24. julija, s. Agencija >Radio* javlja iz Aten o govoricah, da boč? ministrski predsednik Tsaldaris rekonstruirati svojo vlado ter ponuditi voditelju liberalcev Me-taksasn notranje ministrstvo. speh Mollisona New lork, 24. julija. AA. Angleški letalec Mollison in njegova ž°na sta snoči srečno preletela Atlantski ocean od vzhoda proti zapadu. Na vsej poti sca imela zelo slabo vreme. Zaradi, tega tudi nista mogla doseči svojega prvotnega in pravega cilja in sta zašla do Bridgeporta, ki leži 57 milj od New Yorka. Pri pristanku je bil Mollison ranjen na obrazu, njegova žena pa je dobila manjše poškodbe. Oba so prepeljali v bolnico, kjer so jima zdravniki zavezali rane. Oba sta bila zelo izčrpana in utrujena. Njujino letalo je močno poškodovano. Pristanek se jima zato ni posrečil, ker sta se bala v temi, da bi se kam zaletela. Ga. Mollisonova je prva ženska, ki je pre- Yorku ogromna množica, ki jima je priredila viharno manifestacijo simpatije, ko je iz zvočnikov zvedela, da sta zašla in da sta se pri pristanku poškodovala. Spokornik Trockij Carigrad, 24. julija, g. Kakor poročajo tukajšnji listi, je Trockij pred svojim odpo-tovanjem v Francijo poslal vodstvu komunistične stranke v Moskvi pismo, v katerem izjavlja svojo pripravljenost, da zopet služi proletarski stvari. Vodstvo stranke naj mu omogoči povratek v Rusijo in tudi amnestira njegove pristaše. Vodstvo stranke do sedaj ni odgovorilo na to pismo. Listi izražajo mnenje, da se Trockij ne oo več vrnil na otok Prinkipo, temveč se bo stalno naselil v Franciji. Smrt nemškega admirala Berlin, 24. julija AA. Tu je umrl admiral v. Schroeder. star 80 let. V svetovni vojni je štiri leta poveljeval nemšk^u desnemu krilu. DRŽAVLJANSKA VZGOJA V ŠOLI IN MED NARODOM Ureditev vzgoje nase mladine in našega naroda - Programatične smernice za učiteljevo delo med narodom za povzdigo njegove državljanske zavesti Državljanski vzgoji se je doslej v naši državi posvečala vsekakor veliko premajhna pozornost, kar je obžalovati tem bolj, ker se je pri nas vsled večstoletnega življenja pod tujim jarmom ukoreninila svojevrstna miselnost o državi. Tem bolj je zato pozdraviti idejni tečaj, ki ga je priredila ljubljanska sekcija jugoslovenskega učiteljskega udruženja, da omogoči svojim članom uspešnega državljansko-vzgojno delovanje med narodom. Uvodno predavanje na tečaju, ki se vrši v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, je imel včeraj dopoldne g. pomočnik bana, dr. O. Pirkmajer in sicer o velevažni temi »Državljanska vzgoja v šoli in med narodom«. Izvajal je med drugim: Otvoritev idejnega tečaja za učiteljstvo narodnih šol mi daje dobrodošlo priliko, da vas seznanim z nekaterimi smernicami, po katerih mislim, je treba urediti vzgojo naše mladine in našega naroda, da bo posameznik pravilno pojmoval svoje odno-šaje do bližnjega, do družbe ter naposled do države in to glede pravic in dolžnosti. Govoriti hočem o onem delu našega učitelja v šoli in izven šole* ki gre za končnim ciljem vsake vzgoje, o delu, ki mora biti vsikdar in povsod tako zasnovano in usmerjeno, da ta cilj zanesljivo doseže ter pokaže svoj rezultat v tem, da dobe mlada srca seme, ki bo z vso gotovostjo v življenju pognalo ter obrodilo dober sad. Ta cilj vzgoje določa zakon o narodnih šolah. Par. I. določa, da morajo narodne šole s poukom in vzgojo v duhu državnega in narodnega edinstva in verske strpnosti pripravljati učence za moralne, vdane in aktivne člane državnega, narodnega in društvenega občestva. Dalje nalaga zakon o srednjih šolah, da v učencih ustvarijo zavest o socialnih in državljanskih dolžnostih, naše univerze pa so po zakonu o univerzah najvišje prosvetne ustanove za grajenje jugoslovenske narodne kulture. Ustava kraljevine Jugoslavije zahteva v členu 16: »Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti.'r Vsa vzgoja mladine in prosvetno delo med narodom imej tedaj za svoj glavni cilj vzgajati državljana. Končni smoter vsega učiteljevega udejstvovanja v narodu bodi državljanska vzgoja. To mora imeti vsak učitelj pred očmi, ker preti nevarnost, da se pri vsem ostalem delu, ki je posvečeno le razvijanju sredstev, katera naj posredno služijo pravemu cilju vzgoje človeka, časovno pa največ zaposluje učitelja, ta cilj oddalji v nejasnost ali celo zgubi v pozabljenju. Državljanska vzgoja pa zahteva, da smo •i glede nekaterih bistvenih pojmov na jasnem. Predvsem moramo vedeti, kaj je država. Pojem država Pravna veda pozna več definicij pojma države. Bistveno so tri sestavine države: narod, ozemlje in pravni red. Tako moremo pojem države definirati kot ukup-nost naroda, ki živi pod istim pravnim redom na točno omejenem ozemlju. S stališča mednarodnega prava se država definira kot pravna organizacija ljudi na določenem prostoru, ki je neposredno podrejen meddržavnemu pravu in kateri so praviloma podrejene vse pravne organizacije na tem prostoru. Država ni zgolj zunanja mehanična združitev ljudi, ampak je globoka in močna sinteza posameznih članov, ki so se zavestno spojili v eno občestvo, ki stalno bivajo na določenem ozemlju in z umom in srcem služijo temu občestvu. S tem teoretičnim pojmom države pa si učitelj ne more pomagati, temveč bo moral pojem razvijati iz vsakdanjih ustanov, ki so učencu mnogo bližje ter manje abstraktne kakor država. Družina ter njen dom je taka skupina, ki je prav posebno sposobna za ponazoritev pojma države že zaradi tega, ker je mogoče prenesti vsa čuvstva, vse obveze, dolžnosti in pravice, ki jih gojimo v družini, na državo ter tako vzgajati ljubezen do ožjega doma tn domovne občine prav tako kakor do širne domovine. V tem smislu se mora vzgajati mladina pa tudi odrasli. Smisel za državo bomo mogli uspešno vzgajati edino tedaj, ako bomo pripravili potrebne moralne osnove z vzgajanjem pravih domovinskih čuvstev in neomajljive privrženosti domači grudi, svojemu domu in svoji družini. Kdor nima smisla za svoj ožji dom in rod. ta ne bo nikdar dober državljan. Čimbolj privežemo državljana na edinico, v kateri je koncentriran njegov interes, tembolj ga moralno usposobimo, da postane ne le koristen član družbe, temveč tudi veren državljan. Za svoj dom, za svojo ožjo okolico se bo čutil mnogo bolj pripravljenega za žrtve, in šele potem, ko bo prehodil domačo šolo življenja, bo začel pridobivati na vrlinah, ki naj dičijo požrtvovalnega in zvestega državljana. Zato je treba v učencu gojiti čut hvaležnosti in spoštovanja do doma in do staršev, privrženosti k družini in zvestobe do svojcev ter smisel za red in disciplino, za vzajemnost in pomoč v krogu svoje rodbine. Ako je učitelj v tem uspel, je postavil temelj za uspešno državljansko vzgojo. Ne bo težko od družine preiti na širšo skupino. Kaka društvena organizacija ali zadruga more služiti za prehod na občino kot javnopravno edinico. Tu se nudi zlasti mnogo prilike, da z obrazložitvijo funkcij občine predočimo pomen in vrednost take edinice in da končno oblikujemo pojem občana z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi. Pri tem se bo moral vsak učitelj posebno temeljito ba viti s problemom razmerja posameznika do občestva. V občini prihaja ta problem v najakutnejši obliki na dan in tu je tre ba že v mladini vzbuditi smisel za skupnost, ter vzgajati discipliniranost v pod-rejevanju ožjih interesov širšim, skupnim Nemoč posameznika in sila sloge ter združitve za velike cilje mora postati že mladini jasna, prav tako mora postati ideal vsakega mladega človeka, da za blagor občestva, za dobro svoje rodne občine in v korist svoie države stori nekaj dobrega, nekaj velikega, in da je vedno priprav ljen, da žrtvuje svoje lastne koristi, kadar to zahtevajo interesi skupnosti. Ako smo v mladini zasidrali pojem države, mora čimprej zvedeti, ka je jugoslo-venska država. O tem vprašanju se da govoriti z mnogih vidikov in v različnih oblikah. Govoril bom tako, kakor mislim, da bi se moglo povedati naši mladini pa tudi v širših slojih našega naroda. Naša država Jugoslavija je narodna družina, v kateri so se prostovoljno združili posamezni njeni člani, potem ko so se zrušile meje, ki so jih ločile sto in stoletja. Štiri politično in deloma tudi kulturno močne sile so posamezne dele jugoslovenskega naroda po svoje izoblikovale, vzgajale in uničevale. Zunanjo vez so popolnoma raztrgale, mnogo posebnosti so posamezniku vcepile, enega pa niso mogle uničiti: zavesti, da tvorijo vsi deli eno celoto, enega niso mogle udušiti: upanja, da se bodo posamezni bratje združili v silno in veliko državo. Ta zavest ii\ to upanje je zvenelo iz epopej guslarjev o kraljeviču Marku in iz spevov o kralju Matjažu, to zavest so krepili narodni preroki v posameznih dobah, posebno še v času romantike, ta zavest je z vso elementarno silo ob koncu svetovne vojne zmagala, ko Je osvobojene brate privedla v eno močno državo Jugoslavijo. V raznih zunanjih okoliščinah smo se v preteklosti Srbi, Hrvati in Slovenci različno razvijali, potem pa združili v eno državno družino, kjer se more vsak član v svoji individualnosti izživljati, vendar tako, da svoje posebne interese podredi skupnosti. Po svoji volji, svoji zavesti, s svojim delom in z vso kulturo se vedno bolj drug drugemu približujemo, se spoznavamo in tako krepimo temelj narodnega edinstva in državne celote. S složnimi napori vsega uedinjenega naroda se morajo čuvati, razvijati in stap-ljati vse v razedinjeni preteklosti pridobljene kulturne, ekonomske in socialne pridobitve vsakega narodnega dela kot splošna in skupna narodna dobrina, obenem pa se morajo tudi vse nove pridobitve stalno pojačati in izpopolnjevati. Jugoslovanska državna vzgoja Prosvetno dviganje naroda v duhu jugoslovenske ideje in za izgradnjo edinstvene jugoslovenske kulture se mora izvajati skupno z etičnim in fizičnim vzgajanjem, skladno in sistematično v šoli in izven nje. Narodna in državna misel, ljubezen in privrženost kralju in domovini, mora preiti v kri naše mladine, tako da se ne bo dala nikdar in pod nobenim vplivom zamoriti. To mora služiti kot programatična smernica za učiteljevo delo. V pogledu državljanske vzgoje v tem smislu se pri nas do danes ni storilo dovolj in smo marsikaj zamudili, ker se državljanska vzgoja ni vršila niti sistematično, niti dovolj intenzivno in zlasti ne ekstenzivno. Tu smo daleč zaostali za drugimi državami, ki posvečajo temu vprašanju vso svojo pozornost. V ameriških državah, v Nemčiji in zlasti tudi Češkoslovaški zakon o državljanski vzgoji še posebej določa sistematično izobraževanje najširših slojev naroda s posebnimi tečaji, z izdajanjem posebne literature ter z ljudskimi knjižnicami. Pri nas je državljanska vzgoja potrebna tem bolj, ker se je vsled stoletnega življenja in trpljenja v tujih državah tako globoko ukoreninila svojevrstna miselnost o državi. Krepka državljanska vzgoja ni potrebna samo v šoli, temveč tudi v najširših plasteh naroda, zlasti tudi v našem izobraženstvu. Bistvo državljanske vzgoje Državljanstvo ni samo praven, temveč tudi etičen pojem. Državljan je v polnem pomenu besede tisti človek, ki se čuti v svoji duši člana velikega državnega občestva in mu želi vedno požrtvovalno služiti ter sprejme državljanske pravice in dolžnosti, ki mu jih podeljuje njegovo državljanstvo, z voljo in s srcem. Naloga državljanske vzgoje je torej v državljanih vzbujati čut za državno obče-stveno življenje, v državljanih utrjevati državljanske kreposti, posebno pravičnost in čut odgovornosti do celote in do soob-čanov. Državljanska vzgoja mora državljane nadalje stalno navajati k temu, da približajo z vsem svojim delovanjem državo, v kateri živijo, idealu onega državnega občestva, v katerem služi vsak član prostovoljno in s srcem, ne pa zaradi prisilnih sredstev skupnosti. Pojem državljanske vzgoje ni istoveten z državljanskim poukom, ampak je mnogo širši in globlji. Pouk je samo priprava za državljansko vzgojo ln ji polaga znanstveni temelj, da se more na njem uspešneje razvijati državlianska zavest v duhu narodnega edinstva, kakor to zahteva člen 16. ustave. Zmotno je misliti, da je v sedanjih časih posebna državljanska vzgoia nepotrebna in da zadostuie gospodarski pouk in vzgoja, ki ustvaria ugodne živlieniske pogoje in tako v državljanih vzbuja ljubezen do države. Strokovno delo in gospo-dircVjg. predstavnik Narodne tiskarne ravnatelj g. Jezeršek. predstavniki drugib tiskarn, upravni svet Učiteljske tiskarne, predsednik Društva skrb za mladino, zastopnik tvrdke I. C. Maver g. Grilc, zastiopnilki raznih korporacij. institucij in organizacij, vrsta uglednih šolnikov, vrsta uršulink, zastopniki gasilcev in ogromno število ostalega občinstva ne samo iz Ljubljane, marveč tudi od drugod. V kapeiliai pri Sv. Kr.žu so duhovniki opravit:: še potrebne cerkvene molitve in obrede, nakar so prenesli krsto z zemskimi ostanki pokojnika do groba kn jo položili v zemljo. Ob grobu so sledili ganljivi trenutki in zasoteilo se je oko ne samo užaloščenih Jan o v pokojnikove družine temveč tudi premnogim drugim Po opravljenih molitvah je stopil do svežega groba predsednik ZKD g. direktor Anton Jug, ki se je poslovili od umrlega sodelavca in naprednjaka v imenu političnih prijateljev in kulturnih delavcev, naglašajoč, da lega ž njim v grob eden onih redkih idealnih W2ivel sv. oče!« Papež j1 podal vsakemu izmed njih roko, da mu jo je poljubil- Med poljubljanjem so Hrvatje prepevali hrvatski cerkvene pesmi. Nato je e^del papež na prestol ter nagovoril romarje. Med drugim ji izjavil: >Vi ste prišli iz vaše drase Hrvatske, kjer je še v*dno živa stara vernost in tradicionalna vdanost Sv. stolici. Pred nekoliko liti sem pozdravil hrvatsko katoliško omla-dino, ki je prišla iz organizacije »Orlov«, sedaj pa pozdravljam svoje sinove, ki so prihiteli pod drugim lepšim imenom >Kri-žarji«. Papeževe besede, naperjene proti bivšim »Orlom«, so zbudilp splošno pozornost. Potres v Egiptu Kairo, 24. julija AA. Davi ob 5.45 krajevnega časa so v Kairu občutili precej hud potresni sunek. Vremenska naDoved Zagrebška vremenska napoved za dane?' Nekoliko oblačno, precej 6talno, zmerne toplo. . . i- Dunajska vremenska napoved ra torek Večinoma jasno, topleje. vzajemnega delovanja za prospeh celokup-nosti. Toda, samo suho poučevanje o ureditvi države, o državljanskih dolžnostih in pravicah nikakor še ni državljanska vzgoia, ampak le priprava za državljansko vzgojo. Pouk bo le tedaj vstvarjal plodno podlago za zdravo državljansko vzgojo, ako bo navezan na dom. na poklic, na rodni krči, na one življenjske kroge torej, v katerih je mladina prvič doživljala občestvo in v katerih bo po izstopu iz šole zopet delovala. Se boli ne«»o z besedami oa mora uči-♦el'stvo tn'fldini s svojo osebo kazati vse državi ianske kreposti ln iih v mladini ntr'evati. Posebno na deželi ie učiteljevo ^ivlienle odprta kni'Tako je bizantsko carstvo izginilo po kakor tisočletnem trajanju, ki je bilo pogosto slavno, saj je v teku stoletij veljalo za pribeževališče krščanstva pred islamom, za branitelja civilizacije pred barbarstvom in za vzgojitelja slovanskega vzhoda; izginilo je, ko je razširilo svoj vpliv vse do zapada. A tudi tedaj, ko je Bizant propadel :n prenehal obstajati kot cesarstvo, je še nadalje imel v vsem vzhodnem svetu vsemogočni vpliv, in ta vpliv ima še danes. Od skrajnih točk Grčije do skrajnih točk Rusije so vs»i narodi Vzhodne Evrope, Turki in Grki, Srbi in Bolgari, Rjmuni in Rusi, ofiranili živ i spomine in izročila izginulega Rizanta V tem pogledu ta stara zgodovina, ki je do- pregled kaj dobro mana in precej pozabljena, ni, kakor po navadi mislijo, mrtva zgolovina; ona je vse c o današnjega dne zapustila globoke sledov? v nazorih in v političnih težnjah. Še vedno hrani za vse narode, ki so sprejeli njeno dedščino, obeti in jamstva bodočnosti. V tem pogledu ji torej bizant ska civilizacija vredna dvojne pozornosti* zaradi same sebe in zaradi veega., kar je ostalo po nji v zgodovini naše dobe.« Te besede so pač najboljše priporočilo za knjigo, ki je sedaj dostopna vsakemu srb-ekohrvaško čiiajočemu Jugoslovanu. Priporočamo jo pozornosti Slovencev predvsem zaradi tega, ker so pri nas močno razširjeni napačni nazori o Bizantu in njigovi civilizaciji. Znano je, da ie le-ta neposredno oplajala srednjeveško Srbijo in tu zapustila divno umetnost in da njeni elementi žive še danes v duhovnem življenju in v meščanski civilizaciji naših bratov. Spoznavanje tega činitelja, ki ti bil skozi vekove .idel*-žen pri oblikovanju duševnosti in socialnih form znatnega dela Jugoslovanov, je s^daj, ko živimo uedinjeni in si ustvarjamo skupno bodočnost, več kot interesantno: »ostalo je potrebno. Dieblova knjiga bo vsakomur odpirala pogled v svet, ki ga je površno 9r>oznal samo skozi ozke line šolskega pouka in o katerem ee je morda navzel raznih predsodkov, kakor je n. pr. istovetenje nekaterih socialnih in moralnih posebnosti Bi- zanta s samim duhom bizantske kulture. Pisec je razdelil svojo knjigo na osem poglavij. Vsako zajema dobo posamezne dinastije, odnosno velikega vladarja: Od Konstantina, ki je ustanovil novo caretvo, pre»-ko slavnega Justinijana in makedonskih cesarjev tja do propadajoče dobe Paleolog>v, ko so Turki zadali poslednji udarec na znotraj že dovolj trhli stavbi bizantskega imperija. Diehl se v tej knjigi ne zaustavlja pri podrobnostih, marveč riše z veščo roko zgodovinarja, ki ima v popolni oblasti vse gradivo, mogočno sliko ra9ti. razmaha in odmiranja tega, nekoč tako vplivnega in še danes — šest sto let po svojem zatonu — v duševnosti in v raznih institucijah drugih narodov živečega earstva. Posebej se zaustavlja pri odločilnih kulturnih dogodkih in bleščeče karakterizira posamezne epohe v razvoju bizantske civilizacije, opisjje verske boje, ikonoklastijo in poznejši razkol, ki je razcepil krščanstvo v vzhodno in zaoad-no plat S posebnim zanimanjem se bo naš čitatelj zaustavil na s4. 145., kjer Diehl opisuje srbskega carja Dušana, čigar država ae je najprej razprostirala od Save in Dunava na severu do Strumice in Prilepa na jugu, od Bosne na zapadu do Rile in Strume na vzhodu. >Dušan jo ie hotel dvigniti še višje: sanjaril je, da bi pod svojim žezlom zdrjžil ves Balkanski polotok in si v Carigradu posadil na glavo cesarsko krono-« Pozneje je svojo državo razširil še dalje, v Macedonijo in na Grško. vsevdilj stremeč po svojem velikem smotru. 2e je zavzel Adrianopolis in Trakijo, ko je nenadoma umrl. Kaj bi bil dane6 Balkan in kako bi se razvijala zgodovina balkanskih narodov, če ne bi nagla smrt preprečila Dušanovega načrta?! Knjigo, ki je lepo natisnjena, izpopolnjujejo slike, katerim bi želeli tu in tam skrbne jše reprodukcije; ob koncu je pregled bizantske zgodovine po letnicah in bibliografija, ki jo ie prevajalec izpopolnil z jugoslovansko (naj omenimo, da je med našimi raziskovalci tudi ljubljanski vseučil. profesor dr. Nikola Radojčič). Diehlova knjiga je bila že dolgo potrebna; ona za vso jugoslovansko izobražmstvo izpolnjuje važno vrzel. Monumentalna izdaja posnetkov Meštrovičevih del Ob bližajoči ee petdesetletnici velikega jugoslovenskega umetnika Ivana Meštrovi-ča. ki ga tudi vnanji kulfjrni svet po pravici šieje med prve sodobne kiparje, bo zagrebška »Nova Evropa« izdala knjigo »Ivan Meštrovič i njegovi radovi«. Kakor izvemo, bo knjiga obsegala sto reprodukcij posnetkov Meštrovičevih umetnin in bo odlično opremljena (folio - format, fin papir, pivo-vrsten tisk z vdolbino). Fotografije za to izdajo, ki bo 'idina avtentična, je izbral sam umetnik; on je tudi spisal predgovor. Ta monumentalna izdaja Meštroviča pomeni dogodek na celotnem jugoslovenskem knjižnem trgu in ja zato vredna splošne p ior noeti. V informacijo pripominjamo, da bo trdo vezana knjiga stala za one, ki pošljejo de- nar naprej, 120 Din, posebno numerirano izdanje z umetnikovim lastnoročnim podpisom pa bo stalo pod istim pogojem 240 Din. Vnaprejšnja naročnina ee bo sprejemala samo do konca avgusta t. 1. Posebne ugodnosti so deležni oni, ki naberejo deset naioč-nikov: enajsti izvjd dobe zastonj. Subskri-bente sprejema »Nova Evropa« v Zagrebu, Preobražen9ka 6/II. Velika umetnost Ivana Meštroviča ima častilce tudi med Slovenci, zato opozariamo na to izdajo, ki o nji sodimo, da bi morala biti v vsaki boljši jugoslovenski hiši, saj je Meštrovicevo delo sekularnega značaja in pomeni, kakor je zapisal Branko Lazarevid, poleg srbskih narodnih pesmi in Njegoševega »Vijenra« največjo vrednoto, ki jo je dinarska ros»a dala človeštvu. Vsekakor je Meštrovicevo delo danes najvišji in najdalje po svetu vidni vzpon kulturnega stvarjania v Jugo6'.iviji. Nova številka „Zborov" V mrtvilu naših glasbenih publikacij tvorijo »Zbori« prav dobro došlo izjemo, posebno. ker se drže trdovratno postavljene naloge, propagirati le zborovsko glasbo, temveč nudijo prav zaradi tega, ker so tako rekoč edin glasbeni list. prostor tudi drugim muzikalnim publikacijam. Pravkar iz-išla 3- številka vsebuje književno prilogo, ki prinaša na prvem mestu Draga Žagarja pesem »Kaj nam za žalost«, nato nadalje vanje Peruzzijevega gradiva za biografijr ravnatelja Matefa Rubada. Rinka Drnzovl ča spomenico ob sedemdesetletnici prvega Domače vesti ♦ Podban dr. Pirkmajer častni občan cvetkovske občine. Iz Cvetkovcev nam poročajo: Odibor občine Cvetkovci v ptujskem srezu je v svoji seji dne 23. t. m. izvolil gosp. dr. Pirkmajerja Otmarja, pomočnika Ibana dravske banovine v Ljubljani, v priznanje zaslug za državo in občino za svojega častnega občana. Odbor se je pri tem oziral na dr. Pirk/majerjevo delovanje, ko še bil okrajni glavar v Ptuju in je nesrečnim posestnikom, katerim je Drava vzela zemljišča in domove, izposlo-val podpore. Nadalje je kot veliki župan v .Mariboru z denarnimi prispevki omogočil zgradbo postajališča v Osluševcih, enako je kot pomo6nik bana uvidel potrebo z^radtbe ceste Osluševci-Stonjci ter je to akcijo (podpiral do njenega uresničenja. Odibor tudi ni prezrl delovanja imenovanega gosipoda v notranjem ministrstvu, kjer je inicijativno sodeloval pri upravnih zakonih. Vse navedene okolnosti in pri-anana naklonjenost in uvidevnost so napotile odbor cvetkovske občine, da ga je soglasno izvolil za častnega občana. Glede kraja in časa izročitve diplome bomo pravočasno poročali. Hkrati omenjamo, da je to priznanje izposloval izvoljeni odbor, torej legitimno ljudsko zastopstvo. K zasluženemu priznanju našemu odličnemu upravnemu strokovnjaku toplo čestitamo! ♦ Otroci naših izseljencev v Nemčiji zaradi pomanjkanja zadostnih denarnih sred stev ne pridejo letos na letovanje v domovino. Vsem tistim, ki so se na našo prošnjo izjavili, da bi prevzeli kakega otroka v oskrbo, najlepša hvala! ♦ Emigrant iz Nemčije. V Sarajevo je prispel bivši član dvome drame v Berlinu, Franc Greck, ki je zbežal pred hitlerjev-skim terorjem v Švico. Greok bo priredil v Sarajevu ciklu« lrteramo-umetniških ve <5© rov ♦ Izplačevanje pokojnin državnim upokojencem v inozemstvu. Finanč. ministrstvo je izdalo pojasnilo glede izplačevanja pokojninskih prejemkov jugoslovenskim državnim upokojencem, ki stalno žive ali so živeli izven ozemlja naše države. Po tem pojasnilu se bodo pokojnine tudi za naprej izplačevale v inozemstvu živečim našim drž. upokojencem le v roke pooblaščencev, ki so jih prizadeti upokojenci pooblastili, da zanje v naši državi prejemajo pokojnino, izplačano jim v dinarjih. V inozemstvo se torej pokojnine naravnost sploh ne bodo več nakazovale, niti ne v tuji valuti. Brez novega, posebnega dovoljenja fin. minstrstva se bodo izplačevale tudi v bodoče po pooblaščencih pokojnine tistim upokojencem, ki jim je bilo tako dovoljenje svojčas že izdano, čeprav je njegova veljavnost že potekla. Prejemali bodo pokojnino tudi vsi tisti drž. upokojenci v inozemstvu, ki so za navedeno dovoljenje že zaprosili, pa jim dovoljenje do 15. oktobra 1932 še ni bilo izdano. Fin. ministrstvo bo odločilo v vsakem primeru posebej, če se sme pričeti z izplačevanjem takim upokojencem. — Isto velja tudi za upokojence, katerim se pokojnina v inozemstvu ni izplačevala, ker njihove prošnje za dovoljenje uživanja pokojnine izven države (po § 157 uradn. zakona) niso bilo do 15. oktobra 1932 še rešene, pa so sa kasneje zato vrnili v domovino, a za čast bivanja izven države pokojnin niso prejeli. Tudi v teh primerih bo fin. ministrstvo odločilo za vsak primer posebej. Ne bodo pa mogli prejemati v bodoče pokojnin v inozemstvu vsi tisti upokojenci, ki sploh niso zaprosili za dovoljenje po § 157 u. z. ali jim je bila ta prošnja zavrnjena oz. že izdano dovoljenje naknadno odvzeto, če se le-ti vrnejo v državo, se bo vsem od dne povratka v državi pričela izplačevati pokojnina za bodoče, za čas bivanja v inozemstvu pa le tistim, katerim prošnja ni bila zavrnjena oz. jim izdano dovoljenje ni bilo naknadno odvzeto. ♦ Denar starih hrvatski banov. V ruševinah stare hrvatske naselbine Rlokoča blizu Velike Kladuše, sta posestnika Lazar Eror in Dragotin Turkalj nedavno našla okrog 1000 komadov nekega starinskega denarja. Za zgodovinsko vrednost te najdbe se nista dosti brigala, spoznala pa sta takoj, da je denar srebrn. Turkalj je nekaj tega denarja poslal tudi v banovinski muzej v Banjaluko, kjer eo ugotovili, da so ta denar kovali nekdanji starohrvateki bani. Nekateri srebrniki bo oglati in imajo S počitnic nam pošljite Vaše filme ln plošče v izdelavo. Obratno Vam bomo poslali skrbno izdelane slike. Drogerlja Gregorič d. z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 na eni strani lik Matere božje, na dnugi pa se še vidi napis Ladislav. Najdba tega denarja, ki je bil v dobi starih banov razširjen tudi po Dalmaciji in Bosni, kjer si je še do danes ohranil ime j-banovac«, je velika zanimivost za zgodovinarje in numizmatike. Muzej bo odredil, da se bodo poiskali še drugi ostanki in spomeniki lz davne preteklosti. ♦ Velika razprodaja starin. Kakor nam poročajo iz Ptuja, bo 11. prihodnjega meseca v znanem gradu Bori pri Ptiuju dražba raznih dragocenosti in starin. FrodamJi bo več dragocenih oljnatih slik, raznovrstno starinsko pohištvo in tudi razni zgodovinski predmeti. Marsikaj od tega bi bilo dobrodošlo našim muzejem in se bo dražbe najbrže udeležilo tudi ptujsko muzejsko društvo. Bila bi velika škoda, če bi budi tokrat razmi naši zgodovinski spomeniki prišli v roke tujcev. ♦ Z«eza med CrTSrvenloo in Novim je sedaj uvedla Jadranska plovidlba na Sušaku in sicer redno vsake sobote. Da se omogoči gostom daljše bivanje v Crikvenici, se bo pamik vračal ob 23.30, na Sušak pa bo -prihajal ob 0.45. Odhod iz Sušaka je omogočen tudi z rednimi progami ob 14. in 17.50. Vsake sobote bodo izdajali izletniške karte za Orikvenico in Novi po 25 Din. ♦ Nova groba. V Cerknici je umrl dekan g. Jožef J u v a n e c, ki je bil več let član občinskega odbora in krajevnega šolskega sveta V LJubljani je umrl posestnik g. Franc Oven. Njegov pogreb bo danes ob 16. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ Pogrešan gospodar. France Okorn star 81 let, i -estnik pri Sv. Andreja pri Zmi-i-ou GAl bkofjo Loko, je že 15. t. m. odšel od doma, fcaje v škofjo Loko. Okorna pa odtiej ir.Iso več videli. Doma5? dozorevajo, d? se mu je pripetila kana nesreča, ni ;>a ta« izključeno, da gre za samomor., Ok'ira je precej velike, suhe postave, nekoliko plešast in nosi srednje dolge brke. Komur bi bilo o Okornu kaj znanega, naj to sporoči orožnikom v škofji Loki. ♦ Smrtna nesreča. Pred par dnevi so pokopali na ljubljanskem pokopališču trdnega kmeta in posestnika Franceta Po-rento iz Viimaš pri škofji Loki. Mož, ki ožjih svojcev ni imel, je zašel v smrt po nesrečnem naključju. Bilo je v začetku prejšnjega tedna, ko se je odpravljal v mraku na podstrešje, da se porazgovori s svojim podnajemnikom o nekaterih gospodarskih zadevah. Po stopnicah navzgor pa mu je spodrsnilo in priletni mož je odletel navzdol tako nesrečno, da je z glavo treščil olb tlajk in se hudo ranil. Ker domača pomoč ni nič zalegla, so ga poslali v ljubljansko bolnišnico, kjer mu pa tudi niso mogli pomagati. Po par dneh hudega trpljenja je mož, ki je bil vobče znan in spoštovan, podlegel zadobljenim ranam. Pri obdukciji so ugotovili, da nnu je pri padcu počila lobanja. ♦ Tragična smrt nemškega vlaokošolca. Iz Dresdena je prišlo v našs kraje pred nekaj dinevi 10 visokošolcev. V soboto so izletniki prišli iz Maribora v St. Janž na Dravskem polju. Tu so se dijaki ustavili, da bi se osvežili s kopanjem v Dravi. Vsi so bili dobri plavači in niso pfiv nič izbirali terena za kopanje. Naenkrat pa ie začel klicati na pomoč 18 st/il Dletrinh Hermani, sin veleindustrijca iiz Dresdena in še prečno so mu prihiteli tovariši na pomoč, je že izginil pod vodo. Deroča reka ga je odnesla in je bilo iskaije brez vsakega uspeha. Iz Ptuja so tovariši rodbini brzojavni žalostno vest, potem pa so odpotovali v domovino. ♦ Strela zažiga. V petek popoldne se Je nad Polhograjskimi dolomiti razbesnelo neurje. Med najhujšim deževjem je udarila strela v stanovanjsko hišo posestnika Jožefa Koširja iz Valtersikega vrha. Oigend je imel kaj lahlko delo, ker je bila hiša deloma iz lesa in krita s slamo, še predno so mogli domači, ki stanujejo sicer v drugI hiši, gasiti, je zajel ogenj vso stavbo, ter jo uničil do temelja, škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Posestnik Košir je tem hujše prizadet, ker je letos že drugič pogorel. Prvič je bil ogenj podtaknjen po zločinski roki, sedaj pa mu je uničila strela stavbo, ki jo je z znatnimi žrtvami komaj dovršil. — Iz Kamnika nam pišejo: V nedeljo dopoldne je v Kamniku kmalu po oficielnem sprejemu modrega vlaka pričelo deževati. Planine so pOkrili temini oblaki, ki so segali skoro do tal. Po pohlevnem dežjiu se je vlila močna ploha, med katero Je grmelo ln treskalo. Parkrat je treščilo v neposredni bližini Kamnika. Okrog 11. je mogočna strela s strašnim pokom švignila nad mestom, da so zažven-ketale vse šipe v oknih. Strela je udarila v neko delavnico v gornjem delu Kamnika, povzročila strašno razdejanje in jo užgala. Stavbo, ki je 8 m visoka, je popolnoma porušilo in uničilo tudi vse stroje, ki so bili v njej. Precejšnja škoda pa Je bila povzročena tudi na Ibližnjih zigradibah in še celo v večji daljavi je pooptkalo par šip. Skupno škodo cenijo mnogo nad 100.000 Din. Zanimivo je pri tem, da je bil na stavbi visok in dober strelovod, vendar pa strela ni udarila vanj. ampak najbrže od strani. Sreča v nesreči je pač dejstvo, da se je to pripetilo v času, ko ni bilo nobenega človeka v bližini. Ako bi bilo to v delavnik, bi bile človeške žrtve neizbežne. ♦ Občinski funkcionar, ki Je zagrešil nad sto sleparij. V zapore beograjskega sodišča so privedli tajnika zvečanske občine, Andreja Milutinoviča, ki bo pred' sodiščem odgovarjal za preko sto poneverb, falsifi-katov in službenih zlorab pri pobiranju davkov in raznih pristojbin. Pri teh sleparijah so mu pomagali še razmi drugi javni organi, ki tudi čakajo na zasluženo kazen. ♦ Izletnike opozarjamo na izlete z odprtimi avtobusi, ki jih prireja Zveza za tujski promet vsak ponedeljek na Vršič, Ljubelj ali pa k izviru Krke, vsak torek v Maribor, Celje in Dobrno, vsako sredo na Jezersko, v Rogaško Slatino, vsak četrtek v Logarsko dolino, vsak petek v Belo Krajino, v Horjul, vsako soboto v Županovo jamo, na Cerkniško jezero, Jezersko ali pa v Bakar ob Jadranu, vsako nedeljo v Logarsko dolino in na Dolenjsko. Nadalje bodo prirejeni izleti 5. in 6. avgusta na Koroško, od 13. do 15. avgusta pa na Veliki Klek (Grossglockner) 6. avgusta pa na Ljubelj. Zahtevajte prospekte pri Putniku. ♦ Avtobusni Izlet na Koroško In na Sušak za tiste, ki ob nedeljah ln praznikih nimajo časa. Avtopodjetje J. Goričan, Tržič priredi avtobusni izlet na Koroško dne 27. in 28. t. m. Odhod iz Ljubljane 27. t. m. ob 7. zjutraj izpred kavarne >Evrope< po-vratek 28. t. m. zvečer. Cena vožnje z odobrenjem vred 180 Din. — Dne 1. in 2 avgusta na Sušak; odhod 1. ob 7. izpred kavarne »Evrope« povratek 2. zvečer. Vožnja za osebo tja in nazaj 180 Din. — Pri jave s 100 Din kavcije poslati čimpTej, ker se sprejme samo določeno število potnikov. Natančen program se pošlje po pošti. ♦ Koliko mesa konzumira Beograd. Uprava beograjske mestne klavnice je izdala statistiko o konzumu mesa, iz katere Je razvidno, da se je tekom junija zaklalo v klavnici toliko živine, da znaša težlna iz klavnice izdanega mesa 1,220.615 kg. Ce se k temu vračuna še meso od uvožene živine, se da sklepati, da potroši Beograd na mesec okrog poldrugi milijon fcg mesa aH 50.000 kg na dan. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo IzdelavOk Iz Ljubljane u— Andreji Senekovlčevl v spomin so nam poslale tovarišice naslednje vrste: Na ljubljanskem podju je tnudmo sklonila pšenica zlato klasje, makove glavice so se ospele in škrjamčki so potihnili, ko si odšla ti, naša ljuba Andreja, prisluškovat večnim skrivnostim, še pred nekaj tedni si bila vesela in zdrava, ko smo si po končani maturi segle zadnjič v roke, da se z mladimi načrti in nadaml napotimo v življenje. Bila si učiteljica, SokoJica Ln skav-tinja in ei komaj čakala, da udejstvuješ vso mlado moč, ki je kipela v tebi. Kamor si prišla, povsod so te božali prijazni po- DR. A. GREBENC specijalist za zobne ln ustne bolezni ZOPET ORDINIRA Celovška cesta 44 8442 Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij-trgovinah. DR. ISAJEVTCEVO TUBA MILO je priznano najboljše in najbolj higienično toaletno milo, je edino milo, ki ščiti in ohrani vašo kožo in polt svežo in prožno. Patent, domači proizvod. Dobi se v drogeriji Adrija in Gregorič. Cena tube Din 6.—. 8420 ™ NAREDITE SI SAMI KOPALNE OBLEKE iz posebne volne. Kroji brezplačno. TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1. ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST DR. IVAN OBLAK ne ordinira do 27. avgusta. 8417 slovenskega pevskega nastopa v Mariboru in kratek biografski opis skladatelja Srečka Koporca. Slede poročilo pretekle operne se-zije, ocena novoizišlih skladb in razna poročila. Glasbeni del obsega Rožančev moški zbor »Hčere svčt« z basovskim solom, lahko, hvaležno skladbo, prikladno tudi za manj izvežbane zbore, dalje intonančno komplici-ranejšo Koporčevo »Vetri v polju« za mešan zbor iz zbirke »Slik 3 iz življenja«. Skladba je zanimiva že zbog tega, ker se prav kakor nekoč gregorijanski koral naslanja i3 na naravne akcente besedila in ja brez taktovega predpisa (seveda pa je zato tem težja za izvajanja). J. Kendova »Vlahi« z<* mešan zbor ie zato spet tem lažja in nri-stopnejša, pa dovolj originalna koračnica, ki se melodično poslužuje zvečanih stopenj. P. Hugolin Sattner je to pot prispeval svoj samospev »Legendica« za glas in klavir s hvaležna, živahna skladba, ki izkazuje vse vrline skladateljeve sveže, neprisiljene In-vencije in skrbne, okusne koncepcije. Lepa obogatitev naša samospevne literature dostopnejšega značaja in lahke kvodljivosti. L. M. S. „Odmev s slovanskega sveta" S pravkar izišlo četrto knjigo se zaklju-rlriifri »ritn k literarno - kult.irne revije ■Odmevi slovanskega sveta«. Nje urednik, tesnik Radivoj Peteri in - Petruška, ki je revijo ustanovil, je hotel z »Odmevi« ustreči onemu občinstvu, ki so mu naše tra- dicionalne literarno - kulturne revije »previsoke«. Zato so »Odmevi* našli čitatelje v onih krogih, ki jih povsem sodobno usmerjeni obzorniki niso mogli doseči, in so poleg vsega izvrševali vzgojo za domačo lite-rataro. Revija se je sukala na srednji poti med literarnim obzornikom in družinskim magazinom, nagnjena predvsem v poljud-nost, stremeča po domačnosti in izogibajoča se poudarjanju literarnih in svetovnonazorskih gesel. Okoli nje e? zbirajo že več let sotrudniki kaj različnih kvalitet in smeri iz starejšega, srednjega in mlajšega rodu. V tem pogledu je ta oetrtletnik, ki nas po svoji obliki in značaiu spominja almanaha, v naši revialni književnosti povsem svojevrsten pojav. Urednik je v vsakem zvezku združil okrog 50 sotrudnikov. kazalo kompletnega letnika navaja okrog 110 oseb. vštevši številne ilustratorje. Naj omenimo samo nefcatera, bolj znana imena: Ivan Albreht, J. Baukart, Aleks. Bilimovič, B. Borko, dr. Fr. Derganc, t Dragjtin M. Domjanič, E. G^ngl, Cv. Go-lar, Pavel Golia, dr. I. Gruden, Ivan Hribar, Rihard Jakopič, Mirko Javornik, J. Kač, Marija Kmetova, dr. Koran, Miško Kranjec, dr. Ivan Lah. Keaver Meško, t Fr. Milčin-ski, L. Mrzel, SL Osterc, J. Plestenjak, R. Rehar. Hinko Smrekar. dr- M. Šnuder, Fr. Tratnik, Jos. Vandot, dr. Fr. Veber, dr. Fran Zbašnik, izmed ilustratorjev pa M. Gaspari, M. Jama, Elko Justin, Miha Malnš, Niko Pirnat, Saša Šantel, Fran Trafnik, An-te Trstenjak, Ivan Vavpotič in dr. Tudi zaključni zvezek drugega letnika prinsša kaj mnogovrstno gradivo. Na tej Di- ča - Mirta (psevd.). sani gredi najdeš n. pr. poleg novel Ivana Albrehta, Cvetka Golarja in Jana Ple6te-njaka filozofski članek dr. Fr. Derganca o francoskem in slovanskem intelektualizmu, poleg proze dr. Ivana Laha in dr. V. Komna kramljanje Riharda Jakopiča, prozo slikarja Mihe Maleša, pa razpravico slikarja P- Zmitka o kinologiji v bližini »iztočne pravljice«, ki jo je prispeval slikar Hinko Smrekcir. Dalje imaš tu odlomek Batogove igre »Solnce« obenem z množico verzov zelo različne vrednosti, sokolske misli E. Gangla obenem s prirodoslovno črtico J. Nardina itd. Dr. Ivan Lah se bridko posm<5-huje usodi »Gospod i na Franja« m'?d Slovenci in piše o slovenski knjigi v zadnjih dvajsetih letih, poudarjajoč potrebo, da iz dnevnikov izgine t. z." »Waschzettel< o novih knjigah in na njegovo mesto stopi feljton o knjižnih novostih, M. Bekar - Esčn poveličuje poezijo Ivana Trinka - Zmajstoaga. primerjajoč jo z Leopardijevo in Pasoolijevo, Iv. Albreht kramlja o Milanu Puglju in njegovih »Zakoncih«. Ob koncu so poročila o novih knjigah, spisana v blagohotnem slogu družinskih časopisov. Se Mičuna Paviče-viča, ki je zastopan kar s tremi prispevki (novela, anekdote in pesem) ne smemo prezreti, takisto ne treh kajkavskih p«mi t Dragutina M. Domianiča. Izmed ilustratorjev je na prvem mestu Elko Justin z dvema lesorezoma, katerih vsak zavzema stran zase: »Iz stare Ljubljane« in »Iz starega Maribora«. Posebnost zvezka je tudi pesem slikarja Maksima Gasparija, ki je reprodu-cirana kot slika, z ornamenti, zaključujejo pa zvezek šega vi »Novi distihi« Sava Radi- giledi, tedor te je poanal, te Je vzljubil. In me, kako prisrčno »mo te vse imele rade! Zdaj te ni več in 'od naše ljube Andreje je ostal le svež grob in spomin. Tvoj grob bo vedno poln cvetja, a spomin na te bo vedno topel in lep, kakor rosa v maju in bo svetil kakor topla lučka nam vsem, ki smo preživeli s teboj najlepša leta mladosti. Morda je bolje, da nisi odšla na pot z nami, bogre, kako bi teptalo življenje tvojo lepo in mehko dušo, ki je verjela le v ljubezen in resnico. Me vse, ki stojimo s solzami v očeh ob tvojem svežem grobu, hočemo slediti tvoji veri v ljubezen in resnico. Tudi če nas bo življenje daleč razkropilo, se bomo vsako leto sešle na tvojem grobu, da si v spomin na te zopet .prijateljsko sežemo v roke. MJrno slal-ko spavaj ljuba Andreja, naše misli pa oO-do pogostoma tnkale na tvoj grob. u— Mestna ženska realna gimnazija vabi vse gojemke, ki so se priglasile za letovanje v Martinščicl, da se udeleže inifor-mativmega sestanka v sredo 26. t. m. ob 9. zjutraj v I. nadstropju liceja. u— Samaritanke ln samaritanl krajevnega odbori Rdečega križa v LJubljani! Danes ob 19. bo samaritanski sestanek v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Pridite vsi! Halo Anice in Ane! Vse pri Siamiču naj zbrane se nocoj vezujemo, srečno pogodujemo! u— Kopališče v Mednem je zelo oživelo. Poleg kopalcev se nahaja tu počitniška kolonija ljubljanske mestne občine, v kateri Je okoli 80 otrok, ki Bi krepijo zdravje. Ta kraj je za kolonijo kakor nalašč. Otroci imajo čist zrak, svetlo solnce in bistro Savo. Kaj posrečena je letos velika novozgrajena odprta baraka, kjer spe otroci. Hrano dobe petkrat dnevno. Jedo pa kakor volkovi, kar pa ni nič čudnega, če pomislimo, da so ves dan zaposleni: igrajo odbojko in ping-poag, balinajo, kegljajo, brcajo žogo, čolnarijo, vmes pa skačejo, se igrajo, kopajo, solnčijo, senčijo Itd. Te igre so pa na razpolago tudi kopalcem. Otroci so večinoma ubogljivi in disciplinirani, razen par izjem. Kar je bilo nediscipliniranega, slabega in >scartljanegac, je že odletelo iz zadruge kolonistov. Kopalcev je dnevno več in kdor pride enkrat v ta raj, pride še in še, ker Je med rajajočo mladino vsak pošten človek rad. Harmonija med kopalci in kolonisti je izvrstna. Izkupiček kopališča gre v prid kolonije, za katero žrtvuje mesto obilno tisočakov. Kolonijo je nadzoroval mestni fizik g. dr. Rus že štirikrat, enkrat z g. Sedejem. u_ Pobegel in zopet prijet kaznjenec. 26 letni rudar Rudolf žohar je bil kljub svojim mladim letom že devetkrat kaznovan in sedi zdaj spet v zaporu deželnega sodišča. Obsojen je na 18 mesecev Ječe zaradi razmih vlomov. V soboto so ga poslali z nekaterimi drugimi kaznjenci na zunanje delo in sicer v neki selitvi v okolici Sv. Krištofa, žohar je nekaj časa pridno delal, okrog 17. pa se ga Je lotila silna želja po svobodi. Izkoristil je trenutno pa®nikovo odsotnost in jo ubral proti Ljubljanskemu polju, kjer se Je skril v Ta-škarjev boršt in počakal noči. Ponoči se je napotil proti mestu ln e spotoma celo od nekoga izposodil srajco. V mestu je po-zineje obiskal nekega znanca in dobil od njega civilno obileko. Navzlic vsej previdnosti pa Rudi ni Imel sreče. Ko Je okrog 2. zjutraj kolovratil po Kongresnem trgu, ga je ustavil stražnik, ki je bil že opozorjen na njegov beg. Mož postave ga je spoznal ln je moral Žohar nazaj med druščino v zaporih. u_ Zasledovan mladoletnik. Varnostma oblastva zasledujejo te nekaj dni drznega tatiča, komaj 16 letnega Albina J. Pretekli torek je vlomil v hišo posestnice Marije černetove na Orljem in ukradel 13 ertota-kov, okrog 500 Din drobiža v srebrnem denarju, 40 starih avstrijslkih srebrnih kron ln 2 goldinarja. Po vlomu je podjetni dečko pobegnil in domnevajo, da se po Ljubljani skriva pri tatinskih pajdaših. u_ Tatvina v stanovanju. V stanovanje kuharice Tilke Bevčeve na Kavškovi cesti št. 8, se je splazil te dni najbrže popoldne, neznan tat. Prebrskal je sobo, slednjič pa se je ustavil v predsobi, kjer je iztakmil razne dragocenosti. Odnesel je zlato ovrat-no verižico z obeskom v obliki deteljice, srebrnik za 20 Din in nekaj drugih predmetov v skiupni vrednosti okrog 500 Din. Iz Maribora a_ Iz okrožnega tajništva JNS. Drevi ob 20. uri bo v restavracijskih prostorih Narodnega doma seja celokupnega prireditvenega odbora za veliki manifestacijski shod JNS dne 15. avgusta v Mariboru. Udeležba vseh članov obvezna. a_ Koncert mariborskih matičarjev na Dobrni. V nedeljo zvečer je priredilo v zdraviliški dvorani, ki pa je bila zaradi odsotnosti židovske kopališke publike, ki jo Je skoraj 85%, bolj slabo zasedena, deset članov moškega zbora mariborske Glasbene Matice koncert b prav izlbranim sporedom. Gostje so bili s koncertom izredno zadovoljni ln je upravitelj kopališča g. Jankovič pevce takoj angažiral še za en koncert v mesecu septembru. Seveda so se pevci temu vabilu prav radi odzvali. a_ Prva vaja tezenske strelske družine je bila v nedeljo zjutraj na vojaškem strelišču v Radvanju. Predsednik g. Lukmar je predstavil družino zastopniku mariborskega strelskega okrožja prof. g. Cestniku, ki je nato v poljudnih besedah podal zgodovino in razvoj strelskih družin ter njihov pomen. Za njim je pozdravil strelce v imenu občine podžupan g. šabeder in želel družini najlepši procvit. Prihodnja vaja bo prihodnjo nedeljo s skupnim odhodom ob 6.30 uri zjutraj. Almanah mladine. Mnogo se Je zadnje čase govorilo o mladini. Najaktivnejša je bila mladina sama. Sedaj je sklenilo nekaj maturantov mariborskega učiteljišča izdati almanah, da z njim propagira za svooj idejo, vzbudi v inteligenčnih krogih zanimanje za novo generacijo. V teh težikih časih izdati v samozaložbi lepo opremljeno knjigo, je vendar riskantna stvar in občudovati moramo pogum in požrtvovalni trud mladih avtorjev. Ne pričakujemo umetnikov, a občudovali bomo Idejno ln formalno produktivno silo, ki Je od mladine nismo vajeni. Almanah se ras-pečava že ta teden. i_ Zopet poskušen samomor. Radi brezposelnosti in bede se je pognal predsinoč-njim okrog 20.30 v dravske valove pod velikim državnim mostom delavec Josip P. iz Zagorja. Njegovo obupno dejanje so opazili neki sosedje, ki so nesrečneža potegnili s pomočjo čolna iz Drave in ga spravili na Breg. a— Nenadna smrt na cesti. Na KoroSkl cesti se je v nedeljo zvečer pred hišo št. 41 nenadoma zgrudil nezavesten na tla neki moški. Na pomoč mu je priskočil klepar Alojzij Kebrič in ga skušal obuditi s pomočjo stražnika z umetnim dihanjem k zavesti. Na pomoč so bili poklicani tudi reševalci, ki pa niso mogli nič več pomagati, ker je bil nesrečnež že mrtev. Zadela ga je srčna kap. Na podlagi dokumentov, ki jih je imel pri sebi, je policija ugotovila, da je nesrečnež bivši poslovodja Franc Drčar z Meljske ceste. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Pobrežje kjer bo danes ob 16.30 uri pokopano. a— Požar zaradi strele. V nedeljo popoldne je bila nad Slovenskimi goricami huda nevihta, med katero je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Sattla v Lljaševcih pri Ljutomeru ln ga zažgala. Hlev in drvarnica sta pogorela do tal, dočim se je gasilcem iz Križevcev in drugih krajev posrečilo stanovanjsko poslopje rešiti iste usode, škoda znaša okrog 20.000 dinarjev. a_ Tudi motorna kolesa niso varna. V nedeljo med 20. in 24. uro je odpeljal neznan tat tovarnarju Antonu Moroccttiju z dvorišča v Stolni ulici motorno kodo znamke >Pucho-mu z vlogo 21.000 Din in drugo Jugoslovanske hranilnice z vlogo 8000 Din. a_ Psihografolog Karmah v Mariboru, hotel >Zamorec«. Iz Celja e— Predavanje črnca hiž. Kola AJayfa, ki bi se bilo moralo vršiti sBnoči v Celjskem domu, je bilo preloženo in bo danes ob 20. v mali dvorani Narodtnega doma. Predavatelj bo govoril o predime>tu »Afrika, moja solmčna domovina«. Predavanje, ki ga bo spremljalo 76 sirioptičnih slik, se bo sproti prevajalo iz esperanta v slovenščino. Ob .koncu predavanja bo predavatelj zapel nekaj originalnih afrišik-ith narodnih pesmi. e_ Prosvetni tečaj sokolske fupe v Celju. V dneh 13. do 15. avgusta ee bo rr-šil župni prosvetni tečaj v Celju. Predavali bodo znani dobri predavatelji. Na sporedu so predavanja o govorništvu, recitaciji, debati, nalogah prosvetanja, socialnih vprašanjih, higieni, sokolstvu na vasi, vzgoji sokolsike mladine, sokolskem tisku, i. dr. Prve tri točke bodo združene s praktičnimi nastopi. Prijave društev sprejema br. župni prosvetar v Velenju. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Ceffje ki okolico bo v torek 1. avgusta od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto CeJje, Raz^agova ulica 8, pritličje levo. e— Žrtve nesreč ln napadov. V soboto je skočil 31-letni železniški zavirač Anton Zagorc z Močilhega pri Radečah med vožnjo z vlaka. Priletel je na žifce ob progi, ki so &a odbile. Zagorc je padel pod kolesa, ki so mu zmečkala dva prsta na desnici. V Ritniku pri št. Juriju ob j>uiž. žel. so neki famtje s koli napadSi 41-letnega posestnika Ivana Korošca na njegovem posestvu in ga ofočutno poSkodovali. V nedeljo Je padel 94etni sin kočaršce Ivan Škof s Kairme gore pri Vojniku s črešnje in si zlomil desno nogo. V petek je padel 40-let-ni posestnik Jakob Gačnik v Slatini pri Ponikvi pri popravljanju strehe na svoji hiiši na tla in si zlomil levo roko. V soboto je padla 28-1 e,tnemu progovnemiu delavcu Ivanu Orniku na Zidanem mostu tračni ca na levico in mu zmečkala sredinec. c— V celjski bolnišnici sta umrla 22. t m. 45-letna posestnikov a žena Marija Z»j-čeva dz št. Janža na Vinski gori in 3 mesece »tari Maks Bolšec, ki ga je mati nedavno nekje pustila in odlšla. Včeraj je umrl v celjski bolmišniici 78-te'fcni dninar Janez Zi-danšek iz SveteiJce pri Dramlnah, v Gaiber-ju {Tovarniška ul 15) pri Celju pa v visoki starosti 87 let prevžitkar Jurij Jazbec. e— Tatvina kolesa. V nedeljo 23. t m. okrog 21. je neznan storilec ukradel nekemu zasebnemu uradniku te Levca pri Cefllju iz neka gostilniške veže na Kralja Petra cesti z verižico zavarovano okrog 1500 Din vredmo kolo znairike »Waffe trije manjši valjarji. V vasi pohorskega pevca Jurija Vodovnika Ako Je pesnik tisti, ki ima tako žilo, da ne da miru, dokler se ne iznebi in ne izlije svojih čuvatev in svojih opazovanj v pesem, iskreno, duhovito in dovtipno, potem je bil Jurij Vodovnik velik pesnik in njegova rojstna vas — Skomarje — je v resnici lahko ponosna nanj. Vzrok, da ga naše slovstvo ne pozna kot pesnika v običajnem pomenu besede, je v tem, ker je bilo njegovo Šolanje končano z ljudsko šolo. Ni zapustil otrok, pač pa cele koše listov in listkov, na katere je bil napisal in prav do svojega zadnjega dne pisal svoje pesmi, dolge in kratke, epske in lirske, svete, cerkvene, romarske, posvetne, domače, vesele, poskočne, šaljive, sarkastične in zbadljive, pi tudi poučne, zabavne in kratko-Casne, vse jasne, kakor je jasno zvezdnato nebo nad južnim Pohorjem, in bistre, kakor so bistri izvirki Dravinje, Ložnice in Oplotnice, vse polne zdravega, svežega in osvežujočega dovtipa, humorja, boli in odkritosrčnosti; žalibog le deloma zapisane, še manj pa tiskane. V gostilni »Kovše«, edini v vasi, izveš, da so v hiži imeli pred 30 leti še v omarici cel pred.al Vodovnikovih pesmi, od njega samega napisanih; a te in druge so se vse poizgrabile. Med narodom pa še živijo po Dravinjski dolini, ob Hudinji, ob Paki in M',slinji; a največ so še znane na južno-7/apadnem Pohorju v Skomarjah, pri Sv. Kungoti, pri Sv. Jakobu v Resniku, na Ljubnici in v Rakovici. V Skomarjah še živi 84 let stari njegov pranečak Tomaž Vodovnik, p. d. Tomažič, ki se Jurija še prav dobro spominja, kako je zadnja leta samo še posedoval v leseni, sedaj Juhartovi koči nad župnijsko cerkvico, kako je pletel nogavice in rokavice, ko radi starosti in obolelosti ni mogel več opravljati svojega tkalskega poklica, in kako je pri tem zlagal in zapisoval, pa tudi pel vedno še nove pesmi. Treba priti na Skomarje na njihovo Lepo nedeljo, na praznik sv. »Lapreta«, prvo nedeljo, po Velikem šmarnu, ali kadar praznujejo t^ritve, domlatke ter koline in tedaj vsakdo lahko čuje, s kakšno ljubeznijo, s kakšno pravo zamaknjenostjo pojejo ob spremljanju harmonike Jurijeve pesmi, čudil se bo vsakdo pesnikovi originalnosti, duhovitosti, spretnosti v rimanju ln izražanju pa tudi naravnost neverjetnemu spominu starega pevca. »Veliko platna sem natkal, še več sem pesmi osnoval!« Tako pravi Jurij sam na svoja stara leta, ki jih je sicer ovekovečil takole: življenje dobro — vse je preč. Ne morem si pomagat več; s težavami sem ves obdan, žalujem noč in dan. te golo glavo nosim, po drugih krajih grem okol, vse sorte pesmi trosim, ne zmanjka jih nikol. Poznajo me sramačeka, mi radi dajo vinčeka; aa ko se z vinom poživim, zapojem rad ljudim. Pobožnega kristjana in romarja, cerkovnika in cerkvenega pevca, tkalca in ple-tilca, pesnika in pevca, daleč naokoli znanega in priljubljenega — saj mu je sam Slomšek popravljal pesmi — so v nedeljo 17. dec. 1858. pokopali na domačem pokopališču. Pohorci se ob takih prilikah nič ne jokajo. Tedaj pa so se ljudje — tako pripoveduje stari Tomaž Vodovnik — vsi jokali, rekoč: »škoda za Jurija! Takega moža Skomarje nikoli ne bodo več imele. Koliko lepih pesmi bi nam še zložil in zapel; zdaj pa so njegove noge mrzle za vedno!« Težko je izslediti njegov grob. Gomila je že izginila. Toda če greš po stezi sredi pokopališča proti mrtvašnici, najdeš levo pred njo v gostem šipkovem grmu dve pedi visoko ploščo iz belega pohorskega mra-morja, deloma že z mahom poraslo; ob pravi razsvetljavi razbereš na njej pod vidnim znamenjem križa: Jur Vodovnik, in spodaj letnico 1858. Postavili so mu jo skomarski osebeniki ob prvem godu Jurijevem po njegovi smrti. Drugo spominsko ploščo pa so 1. 1900. ob stoletnici rojstva knezoškofa Antona Martina Slomška dali vzidati v južno cerkveno steno »Slavnemu pohorskemu pevcu« Slomškovi čestilci in Jurijevi, želeč mu z njegovimi lastnimi besedami: »In duši Bog vse dobro daj, naj vživa večni mir, v njem pravi dom naj pride, v raj kjer sreče vse je vir.« Skomarje ali Skomre, vas ln cerkev »sv. Lapreta« z majhnim priprostim pokopališčem, kjer počiva tudi Jurij Vodovnik, tvorijo skupaj pravo veselo In zadovoljno pohorsko družino. V dolini med dvema re-brima, odprti proti jugu in solncu, ždi v višini 944 m pod zelenimi gozdovi in nad dehtečimi njivami in travniki vasica; samo kakih petnajst poslopij, tesno stisnjenih zaradi tesno odmerjenega prostora. Na vzhodni rebri ljudska šola, na zapadni cerkvica s pokopališčem. V vasi gospodarijo štur-mi, Medvedi, Tomažiči, Juharti in Vodov-niki. Od šole, kjer je stala rojstna lesena koča Jurija Vodovnika, pa do pokopališča je samo tri minute hoda, in to je najdaljša pot skozi vas. »Pohorski pevec« jo je prehodil v dobi, trajajoči 57 let. Nad vse prijazno je lice, ki ga vas s šolo in cerkvijo pokaže tujcu, ki prihaja od Dravinje iz Konjic skozi žreče ali od Hudinje iz Vitanja mimo Sv. Vida čez Ljubnico. V taki višini nima Pohorje nobene druge sklenjene vasi, nobene župne cerkve, sploh nobene nase! bine, ki bi bila tako svetla, solnčna, jasna, tako odprta in razgledna, tako lepa in oča rujoča kakor Skomarje. Ni čudno, da je Pohorje prav tu rodilo svojega pevca! Ves naš prekrasni svet v vsej njegovi razno-ličnosti od Kapele in Prekmurja, od Dravinje, Dravskega polja in Slovenskih goric do zasneženih orjakov Savinjskih planin, do Raduhe in Plešivca in vse, kar se razprostira vmes, Brinjeva gora, nešteto cerkva, Ivanjšica, Macefj, Sleme, Rogaška gora, Boč, Konjiška gora, Hum, Veliko Kozje, Turje, Gorjanci, Mrzlica, Gozdnik, Stenica. Gora Oljka, Javorje, Paški Kozjak in Sme-rekovec so razpostavljeni v velikanskih krogih in koncentričnih lokih, vsi obrnjeni semkaj na Skomarje, njihovo cerkvico in njihovo pokopališče, kakor da bi vsi občudovali ta mirni pohorski kotiček, to toplo pohorsko gnezdeče, zibelko in večno počivališče slavnega pohorskega pevca — Jurija Vodovnika. Gospodarstvo Reakcija na ameriški eksperiment Prej, kakor je mogel marsikdo pričakovati, je nastopila na ameriških efektnih in blagovnih tržiščih reakcija na divjo hoso zadnjih tednov. Po neukročenem spekula-tivnem dviganju borznih tečajev Je prišlo sredi preteklega tedna do poloma, ki je zavzel zlasti velik obseg na žitnem trgu, tako da so morale žitne borze v petek ustaviti vsak promet. Tako na blagovnih kakor tudi na efektnih tržiščih so se zadnje tedne tečaji dvignili mnogo preko obsega, ki bi ustrezal padcu dolarja. Špekulacija je vnaprej eskomptirala pričakovan nadaljnji padec dolarjev; ko pa se je padanje dolarskega tečaja več ali manj ustavilo, je bila reakcija neizogibna. Na chi-caški borzi se je cena pšenici povzpela pret. teden že na 120 centov za bušel. to je še enkrat toliko kpkor v aprilu in skoro trikrat toliko kakor lani v jeseni. V treh dneh pa je cena zopet padla na 90 centov in bi še nadalje padala, če ne bi bilo ukinjeno poslovanje na žitnih borzah. Se občutnejši je menda padec tečajev na efektnih borzah. Po vesteh iz New Yorka je bil polom na ameriških borzah pret. četrtek eden najhujših v gospodarski zgodovini Zedinjenih držav. Če hočemo pravilno presoditi vzroke poloma, si moramo predočiti, kakšen obseg je že navzela spekulativna hosa tik pred polomom, kakor je razvidno iz nasledniih številk od 17. t. m. v primeri s številkami od 26. aprila (opustitev zlatega standarda). 36. IV. 17. vn. laini, je bilo povprečno Število Ženskih članov za 134 večje. Vzrok tiči gotovo t napredovanju tekstilne industrije, kjer je zaposleno mnogo žensk. Zdravstvene razmere delavstva so ostale v glavnem nespremenjene. Povečanje odstotka bolnih za 0.14 na 2.28% je pripisati le podaljšanju podporne dob« od 26 na 52 tednov. Povprečna dnevna zavarovana mezda Je znašala v juniju 23.39 Din, to je za 1.56 Din manjj nego lani v juniju. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je bila pri vsoti 1,828.000 Din za 225.000 Din manjša nego lani In za 800.000 Din manjia nego v juniju 1931. Šolska vzgoja tržiške mladine Za vzgojo šoloobvezne mladine skrbita deška in dekliška osnovna šola, katerih ■vsaka ima 5 postopnih razredov in po eno 'vzporednico. Osnovna šola v Tržiču ie bila od nekdaj na najboljšem glasu in eo jo oddal ič obiskovali otroci, ki so hoteli dobiti dobro podlago. Že pred vojno je bila štiri-razredna. Njena ustanovitev sega skoro osemnajsto stoletje. Razumljivo je samo po sebi, da je bila ta šola pri svojih koreninah nemška, slovensko se je v njej poučevalo pred vojno posebno do leta 1912. bore malo-Ko pa je prišla občina v slovenske loke, potem je čutil nemški šulferajn potrebo, da ust&um za industrijske d slavce nemško šok), ki je bila dograjena 1. 1912. in ;e bila 'prav tako štirirazredna. Šulferajn je ustanovil šolo iz gole nagajivosti do splošne osnovne šote, ki ni bila po duhu slovenska, ker se ji hotela in morala razširiti v pet-razrednico. Da bi se pa številc šoloobveznih otrok zmanjšalo in da bi s tem odpadla potreba po razširjenju, zato .je bila ustanovljena šulferajnska šola. Agilna podružnica Ciril - Metodove družbi, ki je imela svojega mecena v osebi in-dustrijca Polaka Viljema, pa se ni mnogo pomišljala in je ustanovila otroški vrtec za tiste otročiče, ki naj bi ee odtegnili nemškemu vplivu. Otroški vrtec je bil nastanjen v narodni hiši I. B. Malega, kjer je imel srvoje prostore še tudi nekaj časa po prevratu. Nemci pa so v svoji nemški šoli imeli za delavsko deco svoj nemški otroški vrtec. Med vojno so s i medsebojna nasprotstva umaknila hujšim skrbem za vsakdanji krah. Po vojni pa ji nemška osnovna šola šulferajna odpadla sama po sebi in slovenska osnovna se je razširila v petrazrednico. Toda Tržič potrebuje po svojem položaju v obrti in industriji višji organizirano ' šolstvo in tako je bil prvi kraj v naši banovini, ki je zaprosil za ustanovitev diške in dekliške meščanske šole in jo tudi dobil že leta 1919. Največ zaslug za ustanovitev meščanske šoli sta si pridobila oba že blagopo-kojna gospoda duh. evitnik Josip Potokar, mestni župnik in nadzornik, in ravnatelj Kalinger Ferdinand. Občina je kupila na dražbi poslopje bivše šulferajnskj šole, katerega je potem dvignila za >sno nadstropje in v njem nastanila novj šolo. V štirinajstih letih svojega obstoja je vzgojila meščanska šola cil kader zavednih mladih delavcev in intelige prišli namreč do prepriča, da ni napredka z vajencem, ki po ■ ji splošni izobrazbi ni sposoben vsaj za i razred. Večina njih se pa ravna že po načelu, da ne sprejmi vajenca, ki nima vsaj dveh razredov meščanske šole. Šolanji čas in še bolj pa bodočnost obrti zahtevata brezpogojno tako izbero obrtniškega narašča-Trgovsko - nadaljevalna šola je najno- ja. vejšega datuma, obstoja komaj pert let- Ima izmenoma vsako leto po en razred, tako da I perimentu, če ne bo šlo vse tako po sreči, 1*51 irninnAn J—nU _ I 1-n « UMn -----,V1 *__ Dnevni promet delnic v 1000 komadih 5.180 30.730 Indeks ind. delnic 42 80 Indeks železniških deln. 22 46 Cena bakru v centih 5.12 9.00 Cena svincu v centih 3.00 4.50 Cena pšenici v centih 66.5 120 Cena bombažu v centih 6.50 11.60 Cena kavčuku v centih 3.84 9.25 Produkcija jekla v % kapacitete 14 59 Dnevno natov. vagoni v 1000 vag. 438 634 Dočim je od aprila dolar padel le za 28 odst., so se cene mnogim važnim siro-vinam večinoma podvojile; tudi tečaji delnic so se povečali skoro za 100 cdst., dočim se je promet na efektnih borzah po šestoril. Glede na obseg razvrednotenja dolarja je šla hosa očividno mnogo predate?. Ameriška vlada zavrača sedaj vso krivdo na špekulacijo, ki pa Jo je sama najbolj podpihovala. Sama je podpirala pre komerno dviganje cen in borznih tečajev, namesto da bi vplivala pomirjevalno. Sedaj, ko je nastopila neizogibna reakcija, pa se zgraža in obdolžuje špekulacijo in grozi na vse strani. Vprašanje pa je tudi, kako se bo nadalje obnesel ameriški eksperiment. V neverjetno kratkem času je bil v Zedinjenih državah izvršen prehod iz najbolj svobodnega gospodarskega sistema na svetu k sistemu nadzorstva in reglementiranja. Roosevelt je v nasprotju z dosedanjimi običaji globoko posegel v potek gospodarskega življenja. V Evropi je izzvalo nemalo začudenje, da se je v Zedinjenih državah poka zalo tako malo odpora proti takemu načinu reglementiranja gospodarskega življe nja, ki je v svojem bistvu nasprotno men-taliteti ameriškega naroda. Vsekakor je ameriški narod ukrepe Roosevelta odobraval, dokler se je v zvezi s padcem dolarja gospodarska konjunktura vidno dvigala. Težko pa je presoditi, kakšno stališče bodo zavzeli Američani k Rooseveltovem eks- dovrši vajenec v dveh letih šolo. Ob cvetju čevljarske obrti in industrije si je mislilo na ustanovitev strokovne čevljarske šole po vzorcu nižjih strokovnih šoi. Toda nastopajoča gospodarska kriza, ki je prav posebno zajela ravno ročno čevljarstvo, je te načrte potisnila v kot. Z meščansko šolo v zvezi 9e vrše skoro vsako leto go spodinjski tečaji, zakaj v šoli je najbolje urejena kuhinja, kjer se redno prehranjj-je mladež meščanske šole. Tu so dani vsi pogoji za gospodinjske tečaje. V risalnici meščanske šole se vrše nadalje razni strokovni tečaji za krojače, čevljarje, knjigovodje itd., ki dosegajo prav lepe uspehe. Šolska poslopja osnovnih šol so prav slaba in mestna občina se bavi že dalje časa z načrtom, da bi zgradila novo poslopje, po priliki takega, kakršnega s>i je omislila škofja Loka. Za izvedbo tega načrta manjka ne toliko gmotnih sredstev, ki bi se gotovo dobila, kolikor korajže za začetek. Tu velja pogum in steklo ee bo vse po 6reči in ugodnejše, kakor ei misli tržiška javnost. Meščanska šola ima svoje lepo poslopje, ki nudi gostoljubno streho i osnovni šoli s par sobami, i otroškemu vrtcu, ki ga sedaj vzdržuje občina, i vsem strokovnim šolam in raznim strokovnim tečajem. Obsodba trškogorskih roparjev Novo mesto. 24. julija. Dopoldne se je nadaljevala 10. t. m. prekinjena razprava proti roparjem, ki so v noči na 24. marca napravili drzen roparski pohod v Ždinjo vas, kjer so vdrli v hišo posestnice Marije Pančeve in jo oropali. Po ropu so zločinci vlomili še v dve zidanici, kjer so popili okrog 10 1 vina in pokradli več viničarskega orodja. Na koncu svojega pohoda so poiskali svojo srečo še pri posestniku Papežu, ki pa jih je pregnal od hiše s strelom iz puške. Že pri prvi razpravi so vsi obtoženci odločno zanikali svojo krivdo, samo peti njihov tovariš Alojzij Košlar je odkrito priznal svoj zločin in potrdil trditve obtožbe. Sodišče je obsodilo 30Ietnega Franceta Žagarja iz Golenšaka na 8 let ječe in trajno izgubo častnih pravic, 441etnega posestnika Josipa Goloba iz St. Petra na 3 leta in 6 mesecev ječe ter izgubo častnih pravic za dobo kazni, 301etnega delavca Frana Je-rača s Trške gore na 4 leta in 6 mesecev ječe, 201etnega Antona Potočarja na 2 leti m 1 mesec ječe, 241etnega zidarskega pomočnika Alojzija Košlarja pa na eno leto m 2 meseca ječe. kakor je bilo zamišljeno. 1932 1933 raalltea 74.750 68.601 73.081 70.794 —2287 75.033 74.170 — 863 79.970 77.536 —2434 82.643 78.566 —4077 7.893 -f 9.965 VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! * Zaposlenost v Juniju Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani Je pravkar sestavil podatke o gibanjiu zavarovanega članstva v letošnjem juniju, iz katerih je razvidno, da se je število povprečno zavarovanih članov v Juniju le še malo dvignilo, in sicer za 1030 na 78.566 (lani za 2673 na 82.643). Nasproti lanskemu juniju je letos v Juniju število povprečno zavarovanih delavcev zaostajalo za 4077 (v maju samo za 2434). Kakor znano se je sezonsko oživfljenje zaposlenosti letos prej pričelo nego prejšnja leta in je bil tako v februarju, marcu in aprilu prirastek članstva večji nego lani. Zato pa je bil prirastek članstva v maju in juniju letos manjši nego lani. Vendar pa Je skupni sezonski prirastek od februarja do junija letos še vedno večji, nego je bil lani, kakor Je razvidno iz naslednje primerjave povprečnega stanja članstva: februar marc april maj junij Letos Je od februarja do junija zaradi sezonskega oživlljenja število povprečno zavarovanih članov naraslo xa 9965, lani v istem razdobju pa za 789>3. Pri tem Je zanimiva še dnuga sprememba. Dočim je bilo letos v Juniju povprečno Steviio moških zavarovanih članov za 4311 manjše nego Vremensko poročilo Številke u označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, t. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina ve'jra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine ▼ mm. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 24. julija Ljulbljana 7, 763.5, 18.6, N®, 6, 13.2, dež; LJubljana 13, 762.8, 25.0, 50, S2, 4, —, Maribor 7, 763.3, 18.0, 80, NW1, 9, 12.3, dež Zagreb 7, 763.4, 19.0, 90, SE1, 10, 12.0, dež; Beograd 7, 761.4, 20.0, 90, W!l, 6, —, _; Sarajevo 7, 762.3, 18.0, 90, "Wtl. 10, —; Skoiplje 7, 769.4, 24.0, 50, mimo, 8, —, Split 7, 758.6, 25.0, 60, NE5, 8, 0.6, dež; Kumbor 7, 757.9, 23.0, 80, mirno, 8, _, _; Rab 7, 760.8, 21.0, 60, ENE4, 9, 0.0, dež; Vis 7, 768.9, 24.0, 50, ESE2, 8, _ Temperatura: Ljubljana —, 18.0, 26.0, — Maribor 22.3, 17.0, Zagreb 25.0, 18.0; Beograd 30.0, 18.0; Sarajevo 16.0; Skapije 17.0; Split —, 22.0; Kumibor —, 22.0; Rab —, 20.0; Vis —, 21.0. Gospodarske vesti ■■ Sporazum med zagrebškim Savezom denarnih zavodov In Druitvom vlagateljev. Odkar je bilo v Zaigrebu precf poldrugim mesecem ustanovljeno Društvo vlagateljev, so se vršile ostre polemike med predstavniki tega društva in predstavniki denarnih zavodov. Spomenicam ene organizacije so sledile spomenice nasprotne organizacije. Ta boj gotovo ni bil v korist niti vlagateljem, niti denarnim zavodom. Zato je bila pretekli petek sklicana skupna konferenca predstavnikov Saveza denarnih zavodov in Društva vlagateljev, ki je končno vendar dovedla do sporazuma glede sodelovanja, ker se interesi bank, ki so prišle v težkoče, krijejo v marsikaterem pogiledu z interesi vlagateljev. Na konferenci je bilo sklendeno, da se o njenih rezultatih izda skupni komunike. — Komisije za pregled sadja pri Izvozu. V »Službenem listu« od 22. t m. je objavljena odredba bana dravske banovine, s katero se postavijo komisije in komisarji za pregled sadja, namenjenega za izvoz. Komisijo v Celju tvorijo gg.: predsednik sreski kmet. referent v Celju, namestnik Miloš Levstik, nadučitelj v pokoju, Miklavžev hrib pri Celju, član Fr. Goričan, posestnik v Višnji vasi. pošta Vojnik. Komisijo v Mariboru tvorijo gg.: predsednik sreski kmet. relerent za srez Maribor, levi breg, namestnik in član Fr. Aplenc, inštruktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru, člani pa Fr. Fras, župan in ekonom v Dobrenju, Jos. Blaževič, ekonom v pokoju v Studencih m AnL Kerenčič, župan in ekonom na Ranči. Komisijo v Ptuju tvorijo gg.: predsednik Jos. Zupane, sreski kmet referent v pok. ▼ Ptuju, namestnik sreski kmet. referent v Ptuju, člana pa Ludvik Sagadin, tajnik cestnega odbora v pok. v Ptuju in Iv. Kosi, sreski kmet. Tef. v pok. v Podgoricah pri Vel, Nedelji. Komisijo v Murski Soboti tvorijo gg.: predsednik sreski kmet. ref. v Murski Soboti, član in namestnik Alb. Dular, ekonom na kmetijski šoli v Rakičanu in član Avg. Kampl, trgovec v Nuskovi, pošta Rogašev-ci. Komisijo v Novem mestu tvorijo gg.: predsednik sreski kmet. ref .v Novem mestu, člana Fr. Filipič, pomočnik sreskega kmet. ref. in Fr. Malasek, prof. na kmetijski šoli na Grmu. Komisijo v Ljutomeru pa tvorijo gg.: predsednik sreski kmet. ref. v Ljutomeru, član in namestnik Avg. Lukačič, načelnik železniške postaje v Ljutomeru in Jože Bratuš, posestnik in drevesničar v Ljutomeru. Poleg tega so postavljeni komisarji za sreze Ljubljana, Logatec, Kranj, Radovljica, Kamnik in za 30 posameznih nakladalnih postaj. ss Trošarine prost špirit sa tvornice kisa. Finančni minister je na podlagi H. 68. zakona o državni trošarini odredil, da se sme tvornieam kisa izdati špirit brez plačila državne trošarine, in sicer za sod normalni velikosti (t. j. višino 2.25 do 2.50 m in premera 1.12 m zgoraj in 1 m spodaj) za 24 ur največ 3 litre čistega alkohola. Na podlagi tega je treba izračunati, koliko sme katera tvornica kisa nabaviti letno špirita brez plačila državne trošarine za izdelovanje kisa. Samo količina špirita, ki se tako izračuna, se sme posameznim tvornieam izdati brez plačila državne trošarine v svrho izdelovanja kisa. Superkontingenta ne more dovoliti finančna direkcija brez odo-brenja finančnega ministrstva ln davčnega oddelka. Direkcije bodo pri izdajanju dovoljeni za nabavo špirita brez plačila državne trošarine za izdelovanje kisa na pi>dlagi tega odloka izračunale, koliko more posamezna tovarna kisa predelati špirita, in bodo sorazmerno s tem izdale dovoljenj? za potrebno količino špirita. = Hmeljski trg. Na žateškem hmeltekem trgu so ee zadnje dni gibale cene za lanski hmelj med 1800 in 2000 Kč za 50 kg (pred 14 dnevi 1800 — 2100 Kč), za hmelj iz leta 1931. pa med 750 — 800 Kč (750 — 850). Promet je bil 9lab. — Tudi v Nurnbergu eo cene v zadnjih 14 dneh nekoliko popustile. Hallertauski hmelj notira 265 — 275 mark, gorski hmelj pa 220 — 230 mark za 50 kg. Borze 24. julija. Na ljubljanski borzi je danes deviza New York za malenkost popustila, dočim se je London dvignil. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali nadalje po 8.85 (v Zagrebu po 8.65, v Beogradu po 8.70). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno dvignila za več točk ter se je trgovala po 221 in 224 (v Beogradu je bil promet po 219 in 218). V ostalih vrednotah pa ni bilo prometa. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2314.85 — 2326.21, Belin 1364.58— 1375.38, Bruuselj 800.52 do 804.46, Curih 1108.35—1113.85, London 191.42—193.02, Newyork ček 3986.05 do 4014.31, Pariz 224.38—226.50, Praga 169.79 do 170.65, Trst 302.13—304.53 (premija. 28.5«/o). Avstrijski šiling v privatnem kli-rinigu 8.85. Zagreb. Amsterdam 2314.85 — 2326.21, Berlin 1364.58 _ 1375.38. Bruselj 800-52 do 804.46, London 191.42—193.02, Milan 302.13 do 304.53, Newyork kabel 4008.06—4036.31, ček 3986.05 _ 4014.31. Pariz 224.38—225.50, Praga 169.79 — 170-65, Curih 1108-35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.24, London 17.32, New-york 369. Bruselj 72.235. Milan 27.30, Madrid 43.25. Amsterdam 208.85, Berlin 123.30 Dunaj 58.25, Stockholm 89.25, Oslo 87, Ko-benhavn 77.25, Praga 15-32, Varšava 57-75, Bukarešta 3.08. Dunaj. (T«»čaii v priv. kliringu.) Beograd 11.52, London 30.44. Milan 47-84, Newyork 644.51, Pariz 35.55, Praga 25.34, Curih 175.40 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. LJubljana. Vojna škoda 221 — 225, 7»/. investicijsko 45 — 47, 7% Blair 82 den., &/• Blair 34 den., 7*/» Drž. hipotekama banka 47 den., 4c/» agrarne 26 den., &>/» begluške 36 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 220 — 222, za december 217 — 225, 7V, investicijsko 45 — 47, 4°/» agrarne 25.50 do 28, 7% Blair 32 — 33.50, 8«/« Blair 34.25 do 35, 7°/o Drl hipotekama banka 52 bi, 6e/» begluške 34.75 — 36; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 219 _ 220; industrijske vrednote: Šečerana Oeijek 150 — 180, Trbovlje 135 — 140, Isis 15 _ 25. Beograd. Vojna škoda 219. 218 zaklj., za oktober 216 zaklj., za december 220 zaklj-, 7% investicijsko 45 — 46, 4«/o agrarne 28 zaklj., 6% begluške 36 zaklj., 8% Blair S4.50 den., 7°/« Drl hipotekama banka 47 — 4«, Narodna banka 3800 bi., Priv. agrarna banka 220 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.10. Državne železnice 15.40, Trboveljska 14-43, Alpine-Montan. 12.25. Blagovna tržišča 2IT0. + Ljubljanska borza (24 t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo plač. v 30 dneh: Pšenica (po mlevski -tarifi): nova baška, uzančne teže po 190 do 192.50; nova baška, 79/80 kg po 197.50 _ 200; konwa: (po mlevski tarifi): baška promptna po 125 — 127.50; za julij po 130 — 132.50; moka: baška »0< iz stare pšenice po 430 — 435, banatska po 440 — 445. + Novosadska blagovna borza (24. t m.) Tendenca neenolna. Promet 45 vagonov. Pšenica: baška nova, 76 kg 125 — 130; sremska, slavonska 122 _ 127-50; banatska 120 — 125. Koruza: baška, sremska, baška okolica Sombor 72 — 74; slavonska in baška bela 75 — 77; baška, sremska za avgust 74 — 76; baška ladja Begej ali Sava 77 do 79; ladja Tisa in Dunav 78 _ 80. Oves: baški, eremski, slavonski novi 68 — 70. — Ječmen: baški, sremski novi, 63/64 kg 68 — 70. — Moka: baška, banatska nova >0g< in »0gg< 240 — 260; »2< 220 — 235; »5« 200 — 215; >6« 170 — 185; >7< 140 do 155; >8« 62.50 — 67.50: moka sremska, slavonska 5>0g« in »Ogg« 235 _ 250; »2< 215 do 220; >5« 195 — 210; >6r 165 — 180; >7< 135 _ 150; »8« 62.50 — 67.50. — Otrobi: baški, sremski, banatski 47.50 — 50. + Budimpeštanska terminska borza (24. t. m.) Tendenca neenotna, promet srednji-Pšenica: za oktober 11.93 — 11.94, za m&rc 12-90 _ 12.92; rž: za oktober 7.17 - 7.1 g, za marc 8.95—8.98; koruza: za avgust 8.09 do 8.11, za maj 8.68 — 8.70- V Krnici je zrasla nova planinska postojanka Kranjska gora, 24. julija. Podružnica SPD v Kranjski gori bo 6. avgusta slovesno otvorila svojo novo kočo v Krnici, ki bo turistovska vez med Kranjsko goro in Aljaževim domom v Vratih. Že svojčas je Češka podružnica SPD kupila od kranjskogorskih upravičencev na Križkih podih zemljišče z namenom, da bi tam zgradila primerno zavetišče. Toda do realizacije načrta ni prišlo, ker je vse preprečila vojna. In prav je bilo to, kajti poslopje, kakršnokoli si že bodi, na Križkih podih bi bilo težko graditi, še težje vzdrževati, a najtežje oskrbovati. Koča v Krnici ima pa vse lastnosti, katere zahteva turist od planinske korporacije. Ne bomo delali velike reklame, kajti ciklus Julijskih Alp, posebno v Krnici, je reklama zase. Imaš kakor na dlani vse naše reprezentante: Spik, Škrlatico, Rogljico, Razor, Prisank itd. Križka stena, prehod v Aljažev dom. Idealna tura, seveda samo ne za vrtoglave. Med potjo gamsov ne-broj, alpske flore nič koliko. Tu je pomlad v poletju. Pozdravlja te nežna ve-lesa, ki se je v nižjih legah že davno spremenila v »Marijine laske«. Imaš encijan zastopan kar v osmih vrstah: verna, acau-lis, nana, germanica, nivalis, minima, punetata in lutea. Rododendron, planike! Pa kaj bi ti našteval cvetje! Kot planincu ti kliče: »Poglej me, občuduj me, uči se pri meni, samo življenja mi ne vzemi!« Kvišku v stenol Navpično približno eno uro. Ko prideš na vrh, se ti odpre pogled na planinski svet, ki mu ni para. Blisčita se ti dva dragulja v obliki alpskih jezer, kateri je vrgel gospod nebeški oče v svojem najboljšem razpoloženju na ta prostorček. Pogled na Triglav, Vrata, "Trento — to je izhodišče od nove koče v Krnici. Krnica je kakor nalašč za ljudi, ki so potrebni odmora. Tu sem še ni segla kultura. Ni bencinskega smradu, kakor na cesti proti Vršiču, Krnica je »stran od Evrope«. V Krnico vabimo tudi takozvane »savernostenožrce«. Da se presele v večne Alpe, imajo priložnosti več ko dovolj. Sicer so to idealisti, katere bi bil uvrstil rajni Alešovec med »Capricozne alpestre«. Pokojni triglavski župnik Aljaž je bil pa drugega mnenja. Sovražil je to vrsto dvo-nožcev in se je večkrat izrazil, da bi moralo biti plezanje po nevarnih stenah policijsko zabranjeno. Tako n. pr. bi morala biti pri Aljaževem domu v Vratih deska s svarilnim napisom: »Vstop v severno steno Triglava policijsko zabranien, — Kazen: življenje!« Bratec moj iz Srbije, Šumadije, Banata, ki preživljaš svoj odmor v našem letovišču, tebi pa kratkomalo nasvet: Ostani v »Jasni«. Kopaj se pri 7 stopnjah C, pij ča-šo mleka, potem se pa vrni z avtomobilom v selo Kranjska gora. Sladko boš počival v svojem stanu. Samo ne v Krnico! Ova brda! 2000 m nad morjem! To ni zate. Sin nižave ne razumeš planinskih duš, ki jim je geslo: Sursum corda! Pa če ti pride tak prijatelj Zlatoroga tudi do višine preko 4000 m, si želi še višje. Oj Čomolungma, zakaj nisi v Karavankah? Novo kočo bo blagoslovil g. katehet Bonač. Sodelovala bo jeseniška godba, pevsko in glasbeno društvo Cecilija in pevski zbor Sokola iz Kranjske gore, skupaj okrog 80 pevcev. Prireditev bo emi-nentna planinska slavnost, kakršnih je zelo malo in podružnica SPD v Kranjski gori bo ponosna, da si je v niz svojih naprav priključila nov dragulj: Kočo v Ki niči. Župan Lavtižar Čitaite tedensko revi i o »ŽIVLJENJE IN SVET < Iz življenja in sveta Najvišji stolp na svetu Ko je Eiffel pred več desetletji gradil svoj znameniti stolp, so govorili godrnjati, da je to grd, v »Martovo polje zabit žebelj« urez vsaKega praktičnega pomena in da se do nekega dne podrl sam od sebe. Eifflov stolp stoji še danes, a za svetovno razstavo 1. 1937. mu mislijo zgraditi druga, ki ga bo postavil enostavno v senco in proti kateremu bosta oba ameriška rekordna nebotičnika Chrysler Buildlng in Empire States Building, kakor majhni hišici v stas rem, očakovskem slogu. Novi stolp ne bo meril namreč nič več in nič manj nego 700 metrov višino. štirje francoski arhitekti, Pers, Hughes, Freysinet in Venzo, delajo na načrtu tega orjaka, ki mu je prvotni načrt zasnoval arhitekt Straumer. Ta je hotel svoj 700 m visoki stolp sestaviti iz dveh delov. Na spodnjem, masivnem delu bi postavil nekakšen 250 m visok antenski jambor, a stopnice in dvigala bi posredovala promet od tal do vrha in narobe. Sedanji načrt predvideva poleg tega spiralno avtomobilsko cesto in kot material železobeton, ki je doslej najzanesljivejši in v obdelavi najpreprostejši material. Tehnično mora obvladati gradnja dva zelo težka problema oz. nevarnosti Veter, ki je v višini 600, 700 m pogostoma že zelo silovit, zahteva kolosalno masivno konstrukcijo, po drugi strani pa je treba iaradi ogromnega talnega pritiska dajati prednost čim lažji konstrukciji Kajti Se tako dobro sondirana in podzidana tla se lahko vdajo pod neznansko težo tako visoke zgradbe, kar bi se končalo s strašno katastrofo. šlo je tedaj za to, da se Izravnata ti dve protivm tehnični zahtevi, ne da bi trpeli estetika in praktična uporabnost zgradbe. Omenjeni štirje arhitekti mislijo, da so te težave v svojem načrtu premagali hi obetajo zgradbo, ki bo družila elegantno linijo z že na oko absolutno zanesljivo in solidno konstrukcijo. Avtomobili bodo plezali v višino in se spuščali v globino po rampi v notranjem delu zgradbe, in sicer bo dvigalni koeficient te rampe malenkosten, komaj 4 cm na 1 m. Po večnadstropnih garažah uporabljajo podoben princip že nekaj časa. Da bo promet čim bolj varen, se bosta vili prav za prav dve rampi druga skozi drugo, in sicer bo rabila ena avtomobilom za pot navzgor, druga za pot navzdol, tako da bodo trčenja in podobne nesreče izključena. Stolp bo stal na medanski višini, od koder lahko vidiš ves Pariz. Sij njegovih žarometov bo viden v jasnem vremenu tudi na Rokavskem prelivu. Na visoki pložčadi Hotel ln avtomobilski park vvišini 700 m ! ^ bo prostora za 400 avtomobilov, hotel na vrhu stolpa, plesišče, poštni urad, kinematograf in druge naprave bodo skrbele za | to, da bo stolp imel že takoj od začetka ne-' kaj praktičnega pomena. „čajnl sprejem" na angleškem dvoru Angleška kraljeva dvojica povabi vsako leto ob tem času v park buckingharaske palače množico na čaj, kjer se razvije neprisiljena konverzacija. Na sliki: sredi množice angleška kraljica (v beli obleki), poleg nje na levi angleški prestolonaslednik Predor med Ameriko in Azijo Poslanec Aljaske je imel v novem ameriškem kongresu govor, v katerem je omenil načrt predora med Ameriko in Az^jo. Izvršitev tega projekta bi lahko močno ublažila brezposelnost na svetu. Poslanec J Dimond je nato sprožil predlog, naj bi se zgradila avtomobilska cesta iz Zedinjenih držav skozi Kanado na Aljasko, na koncu ceste ob Beringovem morju pa naj bi se izvrtal predor, ki bi vodil v S-birijo. Najzanimivejši del poslančevega predloga, ki se tiče predora med Ameriko m Azijo, ni nov. Ta predor, ki bi bil naravni podaljšek avtomobilske ceste na 'A la-sko, je lebdel pred očmi že ameriškemu denarnemu mogotcu Harrimanu 1. 1907 ki je hotel graditi železnico z Aljaske v Sibirijo, pa je pozneje svoj načrt opustil. Smrt olimpijskega zmagovalca Eksplozivne sile v rastlinah Nenavadna nesreča parlikega • --______ živali imajo eksplozivne priprave sredstev za raztrositev svojega semena, — Tudi Francoski botanik Jean Perrier je doživel nenavadno nezgodo. Na njegovi pisalni mizi je stala majhna lesena omarica, ki jo je nenadna eksplozija popolnoma raztreščila. Nekoliko treščic je padlo učenjaku v oko, da so ga morali še isti dan operirati. Najzanimivejše pa je, da v omarici ni bilo kakšne eksplozivne snovi ali kemikalije, ki bi mogla povzročiti to nezgodo, temveč samo plod neke rastline, ki ga je bjl raziskovalec prinesel s svojega potovanja v Južno Ameriko domov. Ta rastlina, drevo, ki mu znanost pravi »bora crepitans«, ima plodove, ki se razsušeni razletijo na takšen način, da vpliva t okoliščinah, kakor smo jih navedli, naiavnost kot eksplozija. Značilno za silo tega razleta je to, da je učenjakova žena pritekla iz sosedne sobe misleč, da je nekdo g samokresom streljal na njenega moža Rastline se neredko poslužujejo takšnih aicuat.t» — ----------" w _ dasi seveda ne tako temeljito kakor »hora crepitans«. Principi njih metalnih organov -o povsod isti. V posameznih plodih nast*v nejo z rastjo elastične napetoti, ki se končajo z razletom. Organi, ki so namenjeni tej nalogi, so videti pogostoma kakor stisnjene vzmeti. Med srednjeevropskimi rastlinami je posebno podjetna balzamina z rumenimi"cveti, ki trosi svoja semena na ta način 2 do 3 m daleč. Sicer pa poznamo tudi med živalmi podobne priprave, dasi rabijo v paipolnoma drug namen. Neke vrste polipov imajo v svojih lovkah n. pr. številne stanice, ki se družijo v nekakšne debele otekline. V teh stanicah so navite v spiralni obliki tenke, dolge nitke, ki so napolnjene z žgočim strupom. Pokrite so z zelo tanko kožico, ki se ob najmanjšem dotiku razpoči. in nitka se sproži ter se zadere kakor puščica v telo napadene živali, pri čemer izteče strup, ki žival omrtviči. Američan Buster Grabbe, zmagovalec v plavanju na olimpijadi v Los Angelesu, Id ga je v New Yorku zadela srčna kap Dihanje uspava Najpreprostejše, obenem učinkovito ln zdravju koristno sredstvo za uspavanje je naslednje: Preden ležemo, se postavimo k odprtemu oknu in pričnemo počasi globoko dihati, dokler ne opazimo, da so se napeti živci utrudili. Vležemo se in s tem dihanjem nadaljujemo, obenem pričnemo posamezne dihe šteti. Učinek tega postopka je v tem, da uspavamo z dihanjem in štetjem misli, ki so najčešči vzrok, da ne moremo zaspati. Angleška kraljica — doktorica glasbe Angleška kr. glasbena šola je podelila angleški kraljici Mary častni naslov doktorice glasbe. Izročitev diplome se je izvršila na najsvečanejši način v Bucking-hamski palači. Kraljica je sprejela ob tej priliki ravnatelja zavoda sira Hugha Allena, lorda Palmerja, podpredsednika institucije in častnega tajnika ustanove Charlesa Mar-leva. Svečani izročitvi diplome je prisostvoval tudi angleški prestolonaslednik. Ostanki Troje Ameriški arheolog Bleger, ki izkopava razvaline trojanskega mesta, je nedavno izjavil v Ankari, da se mu je posrečilo odgrniti številne sledove primitivnih sta-novališč sedmerih trojanskih mest. Prvotna Troja je po sodbi starinoslovca nastala v bronasti dobi približno 3500 1. pr. Kr. Aretiran član ruske carske rodbine Kakor poročajo iz Moskve, so te dni v bližini Mandžulija prijeli princa Uhtom-skega, bližnjega sorodnika carskega dvora v Rusiji. Princ je skušal z nekim spremljevalcem pobegniti čez rusko-mandžursko mejo. Aretiranca sta bila oborožena z revolverji japonskega izvora, zato ju oblasti dolžijo vohunstva v prid japonski državi. Mislece živali Krottnerus-Mever navaja številne primere, da so živali ravnale zelo smotrno v položajih, ko bi jim ne pomagal noben »naravni instinkt«. Očitno je, da so te živali svoje ravnanje premislile, čeprav jim neka zastarela ideologija noče priznati pod nobenim pogojem razuma in miselnih sposobnosti. Neki konj, ki je svojemu vozniku drugače voljno sledil, si je pri nekem križišču trmasto izbral daljšo, a udobnejšo pot do istega cilja, čeprav je voznik hotel drugače. Papiga, ki je rada jedla sladkor, a zelo nerada borovnice, je sprejela poslad-korjene borovnice, a je polizala samo sladkor, dočim je borovnice v neopaženem trenutku zmetala stran. Neki šimpanz je iz šopa ključev našel tistega, ki je odpiral njegovo kletko, neki slon pa je uporabil pozabljen odvijač, da je odvil (z rilcem) vijake svojih verig: ko je to dosegel, je orodje dal drugim slonom za isti namen! Neki leopard je spoznal svojega strežnika po petih in pol leta, čeprav je bil v tem času videl tisoče drugih ljudi. Ali se dado takšni primeri odpraviti s preprosto besedo »instinkt«, ki pa še davno ni tako preprosta zadeva, kakor si jo predstavljajo njeni jahači? Nov svetovni rekord Nevaren doživljaj dveh mladih Angležev Dva angleška dijaka, Mannang in Grav, ki sta bila na počitniškem potovanju po Skandinaviji, sta imela grd doživljaj precej daleč od najsevernejše švedske oziroma laponske vasi Kwickjock. Ker ju je zajela tema, sta se odločila navzlic mrazu, da prenočita v spalnih vrečah na snegu. Zakurila sta in si kuhala večerjo, nato sta legla. V tistih krajih je pa mnogo volkov in ni trajalo dolgo, da jih je pojemajoči ogenj privabil celo krdelo. Manning se je prvi zbudil in ko je videl nevarno druščino okrog sebe in svojega tovariša, je ustrelil s samokresom skozi vrečo. Strel je za hip prepodil živali, tako da sta utegnila mlada potovalca splezati iz vreč in se postaviti v bran, ko so se zverine vrnile. Prišlo je do pravega boja za življenje in smrt in dokler ni obležalo 15 volkov, se nista krdela rešila. Popolnoma izčrpana in ranjena sta se fanta zvlekla nato do vasi, kjer so jima ljudje nudili vso pomoč. KARIKATURA Roosevelt Mac Donaldu: »Inflacija je dobra za svetovno gospodarstvo!« (»Daily Exprees«) Finec Iso Hollo, znani tekač na dolgih progah in olimpijski zmagovalec v 3000 m teku z ovirami, je pretekel progo štirih angleških milj (6437.259 m) v času 19:01 Ruski polet v stratosfero Stalinova tvornica v Ljeningradu je dobila naročilo, naj napravi gondolo za sovjetski polet v stratosfero. Naročilo bo izvršeno še pred koncem tega meseca. Ruski polet v stratosfero bo v prvi polovici avgusta. ANEKDOTA Slavni internist Schweninger je imel ob postelji težko obolelega človeka posvet z nekim kirurgom. Ta je predlagal takojšnjo operacijo. »Rajši um rem, nego bi se dal operirati!« je vzkliknil pacient. »No, no, ga Je miril Schweninger, »saj se da oboje združiti!« VSAK DAN ENA Zl Predrzna tatvina draguljev V francoskem letovišču Juan les Pins so vdrli tatovi v vilo ameriškega konzula iz Niče in oplenili stanovanje. Odnesli so med drugim dragocen nakit konzulove žene za 100.000 frankov. Tatvina se je primerila v času, ko sta ameriški konzul in njegova žena prisostvovala svečanostim francoskega narodnega praznika. Obogateli vlomilec odpira svoje zaklade. (»Journal« ) Simon Bolivar Ob 15 01 etnica njegovega rojstva Osvoboditveni smotri španskih emigrantov so se pojavili v začetku 19. stoletja. Vzrokov, ki so jih pospeševali, je bilo več: prvič so se kolonije upirale rodbinski politiki Napoleona, ki je bil izsilil odpoved Burbonov na španski prestol ter napravil svojega brata Jožefa za španskega kralja. Se bolj pa je posegel v tok teh dogodkov antagonizem med čistokrvnimi evropskimi Španci, ki so se rodili v Ameriki, tako zva-nimi Kreoli, in med kolonialno upravo. V Madridu so z zadovoljstvom spremljali pojave Kreolov, ki so se posvečali vojaškemu in uradniškemu poklicu, vendar pa jim niso nikoli odpirali mest v njih pravi domovini. Tako so se razvila globoka na-sprotstva med domačo aristrokracijo ter denarnimi mogotci in med špansko uradniško kasto. Kreoli so v španskih provincah Južne Amerike ustvarjali opozicijo proti kralju Jožefu Bonapartu ter se uveljavljali v jun-tah, kjer so se sklenali zakoni o teh zadevah. Španske kolonialne oblasti pa se niso zavedle, da so se tu začenjale celice revolucionarnega gibanja in niso imele niti energije, da bi se tem po'avom postavile no robu, n'ti jim ie bilo dano dovolj uvidevnosti. da '> treba ostrino položaja omiliti z avtonomijo. Boj za samostojnost španske Južne Amerike je izbruhnil skoraj istočasno v provinci Buenos Aires (Argentini) in Venezueli. Tu so imeli že 1. 1811. oborožene spopade, ki pa so jih v kali zatrli. Toda kmalu nato je plamen revolucije buhnil znova na dan. Duša teh uporov je bil Simon Bolivar, ki se je rodil 1. 1783. v Ca-racasu kot sin stare španske rodbine. Njegov stric se je pisal marki Palacios. Pod vtisom potovanja skozi ameriške Zedinjene države je v Bolivarjevi glavi dozorel načrt osvoboditve svoje domovine. Da bi izvedel namero, je stopil v 6tike s kreolsko revolucionarno stranko, ki mu je poverila najvažnejše vojaške naloge. S tem se ie začela v njegovem življenju doba težkih bojev, ki jih je prekinila šele njegova smrt. Prvi čas državi ianske vojne oomeni za Bolivarja prav toliko uspehov kolikor neuspehov. Zaključila se ie pa z zmago španskega generala Morilla nad uporniki. Simon Bolivar je tedaj pustolovsko pobegnil na angleški otok Jamaiko. Gibanje, ki ga je soro/il Bolivar. pa je tudi v ostalih španskih koloni iah hitro napredovalo. Naiorej ie nroglasil svojo neodvisnost Urugvaj: sledMa mu je Argentina ^— da, argentinski general Sin Martin je celo prekoračil s svojo voisko zasnežene vrhove And in je zavzel Č'le. kjer je bila kmalu oklicr»na republik^nsVa vlad* Peru, k^mor ie tedai snadala današnja Bob'viia ftsVo 'menovara po svojem o«vobod:teliu Bolivarja) pa je ostal še v oblasti Špancev. L. 1820 se je zdelo, da zavzema odce-pitveno gibanje kolonij drugo smer. V Španiji je prišla na krmilo liberalna vlada, Simon Bolivar ki je ponudila južnim ameriškim provincam popolno samostojnost pod pogojem, da postavijo na čelo države princa iz bur-bonskega rodu. Uporniki so bili temu celo naklonjeni, kajti nove republike niso pokazale zmožnosti za samostojno življenje. Med vojaškimi poveljniki in političnimi voditelji so namreč nastali po zmagi nad špansko vojsko hudi razdori. Eni so bili za napredno, drugi za konservativno državo, eni so zagovarjali centralistično, drugi federalistično ureditev. Zakonodajna zastopstva namreč niso imela moči, da bi mogla napraviti in vzdrževati red. Tedajci se je pojavil Bolivar in je napravil klaver-nim mirovnim pogajanjem nagel konec. Po svojem pobegu na Jamaiko je namreč zbral svoje pristaše in si ustvaril v težko dostopnem ozemlju Orinoka novo operacijsko oporišče. Potem je premestil sedež vlade v Angosturo, katero so pozneje njemu v spomin imenovali Ciudad Bolivar. Po zmagovitih bojih proti Špancem se je tam sestal kongres, na katerem so izvolili zastopniki Venezuele, Nove Grana-de (Kolumbije) in Quita (današnji Ecua-dor) Bolivarja za predsednika Dežele so imele federativen značaj in so imenovale Bolivarja za neomejenega predstavnika. Tako se je začela niegova zmagovita pot navzgor: Bolivar je očistil Kolumbijo, Venezuelo in Ecuador sovražnika. Vendar pa je v hrbtu niegovih čet izbruhnil upor, zato je poveril z nadaljevanjem boiev v Peruju svojega naibolišega penerala Sucre-ja. kateremu se je navriic skromnemu številu vojaštva posrečilo docela potolči španskega guvernerja de la Serno. ki ie bil že skoraj popolnoma obkolil njegove čete. Ostanek španske vojske je tedaj prostovoljno položil orožje, Peru in Bolivija pa sta bili kmalu prosti. Tako je bil postavljen temeljni kamen neodvisnim španskim kolonijam v Južni Ameriki; Peru je imenoval Bolivarja v zahvalo in priznanje za dosmrtnega predsednika. Zadnja leta svojega življenja je pred-sednik-diktator izpolnil s tem, da je krvavo zatiral upore, ki so se pojavljali proti njemu. Slednjič pa so le triumfirali uporniki. L. 1829 je izbruhnila v Bolivarjevem rojstnem mestu Caracasu Tevolucija, ki se je naglo razširila po vsej deželi. Bolivar je moral odstopiti. Pač je še poskušal, da bi prišel na krmilo, a smrt ga je prehitela v 48. letu življenja. Bolivarjeva vlada je bila vojaška diktatura. Samo z njeno pomočjo se je mogel uveljaviti, z njo pa je tudi dal trdnost državam, ki jih je bil ustvaril. Državniško načelo tega vojskovodje: ki se ni plašil v enem samem mahu postreliti nad 1200 svojih političnih nasprotnikov, označuje izrek njegovega šefa glavnega stana Du-coudray-Holsteina: »Edini voditelji držav so bajoneti.« Bolivar je res osvobodil španske kolonije v Ameriki jarma, ki jih je bil uklenil, a jim ni da! svobode v smislu modernih političnih načel. Seveda jim je tudi ni mogel dati, kajti te dežele so bile pred sto leti za takšno demokratično obliko še manj zrele kakor danes. E. K. James Ottver Curwood: Hči divjine 60 Roman To je bilo zadnje svarilo. Vrata so se škripaje odprla, in stopila m, 20' polmra^no vežo; razsvetljevala jo je osamljena oljna svetilka, ki se je čadila in prasketala ob eni izmed sten. Po tej vezi je mogel presoditi vso širnost poslopja. I i oddaljenega konca se je vlekel izza priprtih vrat tobakov dim; slišala sta glasen razgovor, buh robatega smeha in nenadno ploho kletvic, ki so se končale v še glasnejšem izbruhu veselosti. Nekdo je od znotraj zaprl vrata. Marge je z bledim obrazom in plašnimi očmi zastrmela v ta konec veže in vzdrgetala. »Tako je zmerom, odkar je Najsikus umrla — čedalje huje,« je deiala. »Beli možje, ki prihajajo s severa, popivajo tu notraj in igrajo in se prepirajo — zmerom se prepirajo. Ta soba je najina — Najsi-kusina in moia.« Tako govoreč se je z roko dotaknila vrat, blizu katerih sta stala. Nato .ie pokazala na druga vrata — ob vsem hodniku jih je bilo kakih šest — rekoč: »Onale je Hauckova.« Vrgel je sveženj z ramen, ga položil na tla in naslonil puško čezenj. Ko se je vzravnal, je dekle prisluškovalo pri vratih Hauk-kove sobe. Pomignila mu je, rahlo potrkala nanje in jih odprla.. David je vstopil tik za njo. N.egov edini vtis, ko je prestopil prag, je bil ta, da je soba precej velika. Sredi sobe je stala miza, in nad mizo je visela petrolejka s pločevinastim senčnikom. V njeni svetlobi sta sedela dva moža. David se je trudil, da bi že na prvi pogled uganil, kateri je Hauck in kateri je Brockaw. Zdelo se mu je, da mora biti Brockaw tisti, ki jima je gledal naproti, ko sta vstopila I — človek, ki bi ga bil sovražil, tudi če ne bi bil nikoli prej slišal o njem. Bil je velik, ohlapnih ramen in zverskega, pegastega, za-riplega obraza s krmežliavimi očmi, ki so osuplo ta vodeno strmele prišlecema naproti. Moža očividno nista bila slišala dekletovega trkanja, zakaj drugi se je šele čez trenutek počasi okrenil na stolu, češ, kdo je prišel. David je vedel, da je to Hauck. Bil je skoraj za polovico manjši od prvega, z okroglimi, volovskimi rameni, debelim vratom in očmi, iz katerih je prežala neverjetna okrutnost. Ko je zagledal dekle in zraven nje tujca, se je nehote privzdignil na stolu. Njegove čeljusti so se mahoma stisnile; kar slišati je bilo, kako so udarile druga ob drugo. A Davidove oči so kakor prikovane visele na Brockawovem obrazu. Očividno je bil pijan. O tem ni bilo dvoma, če je mogel David le količkaj soditi. Ena njegovih debelih, velikih rok je krčevito držala za steklenico. Hauck mu je bil najbrže nekaj bral iz trgovske knjige, ki jo je še zdaj držal v roki. David se je začudil, kako mirno in ravnodušno je dekle začelo govoriti. Rekla je, da je bila šla čez goro v sosednjo dolino in zgrešila pot in da jo je ta tujec našel. Zelo ustrežljiv je bil z njo; potnik je, namenjen v naselbino na obali. Ime mu je-- Več ni utegnila povedati. Brockaw je bil odvrnil srvoj požrešni pogled od nje in zastrmel v Davida. V naslednjem trenutku je skočil pokoncu in se naslonil čez mizo; na njegovem topem licu se je izrazilo novo začudenje. Iztegnil je roko. »McKenna!« je vzkliknil, kakor da bi zalajal. Ogovoril je bil Davida in ga zaklical po imenu. O tem je bilo prav tako malo dvoma kakor o njegovi pijanosti. Takisto je bil v njegovem glasu nesporen odmev tovarištva. MoKenna! David je že odprl usta, da bi ga opozoril mj.i. — Naslov v ogag. oddelku »Jutra«. 21968-1 Pošteno dekle z dežele .iščem. ki je vajena svinje krn»it.i in molzenja kra.v. Naslov: Hetzl. mlim. Košake (La jteršberg) pri Mariboru. 2200M-1 Trgovsko pomočnico 7.rry>žiTV> im marljivo v trnovim m-e&anesa bi« ga, z Bnanjiem brv« tskega. jf-zi-ka. sprejmem.. Ponudbe takoj poslati n« P. Tanjan neslj., Hrastorvica. 22005-1 Pletiljo izurjef*o tudi na Ja<-quard eoretme s p«11 no oskrbo Plahurar, Ce!.,«, Sp. Hu-dike za prodajo radio aparatov sprejmemo. Sposobni gospodje n3j se javijo pod »Dobra organizacija« na oglasni oddeiek »Jutra«. 2163S-5 Vajenca * a manufakturno trgovino v Ljubljani ob lastni oskrbi sprejmem. Ponudbe pod »Manu-faktura« na ogl. oddelek »Jutra*. 21878-44 Trgovski učenec * primerno šolsko izobrazba. p-iden. zdrav in mo-fon se sprejme. Ponudbe na tvrdko: Ivan Rojnik. Slovenjgradec. 21716-44 Modlstovske sp-<"-jime takoj Feir.me Chic«, va 6-1. vajenke Salon »Le Selenhurgo-219-5-3-44 Brivskega vajenca srrojtnem takoj. Prednost imajo oni. ki so se že uSi.'ii, — Rudolf Ziegler. SnaartiiMika c. 4. 21962-44 Vsaka beseda 50 par; ta dajenje naslova ali ta Iifro pa 3 Din. (2) Ključavničar in strugar i ve&|.«*ino prakso iš£e f nfio Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 31974-2 Iziičena šivilja in kandidatka go«podiix3-ske šole išče službo za nataikarico v boljšem lo-k«'u. Ffrawc Mimika. 91. Vid, po^ta Vuzemrlca. 21966-2 Plač. natakarica tudi m vse skupaj, s kavcijo, išče mefto za takoj. Naslcuv v oglas, oddelku »Jutra«. 21970-2 Farmacevtklnia jjovori elorf-nsko, b-vat-sko, franc.o?ko, angleško, pol :ftk-o. čeiko. rusfao, nemško fa italijansko išče mesoo v lekarni čei sezono ali za stalno. Ponudbe ne M:ma R.ikevina. Oto-č-c 254, Lika. 22004-2 K lor i i i e zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n a d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro po 5 Din. (8) Prodam Ogilasi trg. značaja po [ 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega znadaja vsa ka beaeda 50 par; t« dajani« naslova ali ta šifw p« S Din. (6) »Anker« registrir blagajno popolnoma novo, prodam po zelo ugodni ceni. -Va-siov v og.asnem oddelku »Jutra«. 21579-6 Dva parna kotla 5 čermi in razne velikosti ce-vi ter viatva za vent.i-loci.:o prodam. Nas'ov v o-gl.' odd. »Jutra«. 21996-6 Avto v nefbojijšem stanj-n. št4-ri-sedežt-n, t novo pnevmatiko in plačano takso. i malo r por a bo bencina, prodam pod povoljnijni pogoji. Ogledati v sraroži ftolroan v Ceiju. 21926-10 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: v* daianj« naslova aH za šifro 3 Din (21-a) Otroški voziček modere-n. ugodmo prodom. Ulica ua g:ad S. 21835-6 Otroški voziček pil ega-nten pnodem.. Bežigrad, poleg telova dišča Sokola III, nova zgradba. II. nadstropj-e desno. 220024-6 Amerik anski pisalni stroj kakor nov. takoj ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22016-6 Krpanje perila po zelo nizki ceni sprejmem na dom. Slomškova ul. 27. pritličje. 21S49-3 Dnevno 90 Din in še v*sSjd dohodki se nn-dijo spretnim zastopnicam 7. razpečavaniein zelo dobrega predmeta. Zečetoi.c-e vpeljemo brezplačno v prekso. Gospe oz. gospo dične z dobrim sigurnim nostopom. vošče nemšSSitie, naj se javijo z izpričevali v torek in sredo od 9. do 12. in od 2. do 5. Gradišče 17, prM. levo. 31973-3 Kdo ve za dober nasvet idejo aH 'Iznajdbo sli Vaj drugega, t katerim «e da dobro zaslužiti. Ponudbe pod »333« na oglas. odd. »Jutra«. 22001-3 Zastopstvo Tvublj-ano «!• tudi komiki «ko 7,a' o go dobre ga pred mota prevzame industrijalec. — Ponudbe pod »77« na ogiasni oddelek »Jutra«. 22002-3 Beseda 1 Dib; za dajanje naslova aii za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukc.ije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova S Din. (4) Dobrega igralca na kirocna tA&n-e harmonike •iiščom za poduk ,po notah dvakrat na teden zvečer. Plačam doibro. Ponudbe Ipcd »Muzikaimt« na osrlas. od'd. »Jutra«. 21995-4 Ogla&j trg. značaja |>o 1 Din beseda; za dajanje naslova ali ca šifro 5 Dio. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Sliko pokopališča na Citna Dodici it leta 1916. bivšega 16. avstrijskem pešpolka. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pokopališče«. 217$6 7 Plinski kuhalnik p-iina, dvoplomensiki, kupim. Ponudbe na fhg-la=ni oddeleik »Jutra« pod »Kuhalnik«. 21752-7 Vsaka beseda 1 Din j za lajanje naslova al: za šifro pa 5 Dio. fl6) Posojilo 60 do 120.000 Din proti varni vknjižbi sprejmem. Naslov pod »Varno, 73« na ogl. odd. »Jutra«. 22000-16 Manjšo vlogo hranilnice v Kranju kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »-Pogoj«. 22028-16 Knjižico od Banovitiske ali Kme-č.ke hranilnice sprejanem za vikin jrlž'bo na posestvo na periferiji mesta po dogovoru. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 22030-16 Vsaka beseda 1 Di.n; za lajanje naslova ali za šifro pt 5 Din. (151 Stanovanje Cisto, z eno ali dvema sobama Išče miren zakonski par bre2 otrok. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Nedaleč od Nebotičnika«. 21951-21» Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico, v oent.ru oddam mirni stranki za 980 Din mesečino. Naslcv v ogl. odd. »Jutra« 21996-21 Sobo odda Vsaka besed« 50 par; ta dajajije naslova ali ia šifro 3 Din. (23) j Vsaka beseda 1 Din; I j za dajanje naslova ah I j za šifro pa 5 Di.n. (31) | Sončno stanovanje dveh sob in prkiik:in v podpritličju vile oddam takoj. Vprašati: Knafljeva 13/11. 31573-21 Enosob. stanovanje veliko, s kuhinjo in pritiklinami oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jut.ra«. Sobo in kuhinjo s pritiklinami oddnm za avgust. Oilova ul. 7. 21979-21 Prvovrstne deske smrekove ter parjena i | bukva kupim. — IvaD Kacin, tvornica glaso-vii-iev, Domžale. 21892-15 r/ Vsaka beseda 1 Di,n: I sa dajanj« naslova ali J » šifro pa 5 Din (12) j Novo spalnico kupim proti hran. knjižici Hrvatske štedione. Ponudbe pod »I. Narat« na »gl. odd. »Jutra«. 22008-12 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda; za daja.nj« na slov« ali za šifro 5 Di' Oglasi socialnega značaja vsaka be«eda 50 paT; ta dajanje naslova ili za šifro 5 Din. (18) Moška obleka diobro ohranjena, rjave barve, ugodno naprodaj. Poizvie se M. Bec, Pred škofijo 2-1/m. 21992-13 Mladega buldoga kupim takoj. PoRad bi videl, ali ga bom ustavil ali ne!« je pomislil redar. Zagrabil je za vrv _ jojmetie, zidaj je moral tudi on za čolnom! Spotoma sta vzela še prodajalca rifb e seboj, in vsa vas se je obupano vpraševala, kakšen bo konec nesreče! Kdor n a d 1 prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče pre brano pa ta besedo 50 par; ta dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Otroka starega od 18 mesecev, od boljših staršev, sprejmem v prvovrstno odgojo. Poizve se v oglas, oddelku »Jutra«. 21985-14 Kolesa za besedo. Oglasi so-oijalnega značaja po 50 paT beseda. Za. da jan;e naslova aii >a šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (1,1) Moško kolo popolnoma novo, za-adi smrti ugodno naprodaj, evenr. se z a nvn :fl za d .1 roško kolo. Murko, Opekarska 18. 21988-M Vsaka beseda 1 Din. la dajanje naslov« ali z« šifro pa 5 Din. (10) Mofocikel takse prost, proda za Din 1-200.— Delia-Mea, Olje. Po-: ul e 30. 320012-10 Avtomobil štiri.sedežen. dobro ohranjen. prodam ali zamenjam za 2-ton.ski tovorni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22009-10 Sobo z dobro domačo hrano oddam dvema osebama e 1. VIU. Sprejmem na hrano nekaj oseh. Gregorčičeva 12/1 desno. 21871-23 Kabinet dobro opremljen, oddam t elektriko in postrežbo za Din 30.000 D:n. C en j. dopise pod »S*ara vpeljana trgovina« na ogl. odd. »Jutra« 22007-19 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (30) Sončne parcele lepe, ob Linhartovi ce sti ln v Kolezljl ob Gerblčevl cesti prodam Poizve se: K. Jurman kr. dvorni optik. Selen burgova ul. 4. 21879-20 Hišo 20 arov zemlje po^e. leta dograjena, 100 k"ra kov od postaje, prod.) m Naslov in cena v oz as odd. »Jutra«. 21960-20 Vsaka beseda 2 Di ta dajanj« naslova šifre pa 5 Din. n; aii C2i) Barcarola... Čestitam k rojstnemu dne vu. Brezmejno Te ljubi nesrečen Dušek. 21971-24 Vsaka beseda 1 D'tk ta dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (27) Izgubil se je heflo-rjav maj>hen pes »Lo-ri«, znamka ima st. 0879 Odda naj se proti nag-a di Mariborska ulica 24 Ljubljana. 219«7-27 FildteljJa Vsaka beseda 50 pat: za dajanje naslova ali zs šifro pa 3 Din. (S9) Za mlekarno oddam takoj lep lokal na giavni cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21976-19 Pisarniške prostore oddamo vis-a-vis glavne pošte. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 31977-19 Kavarno iitd. na račun takoj oddam res žrlvabmi in čedni uslužbenki. Potrebno malo gotovine. Hotel Lon.*vi -. Tržiič. 31967-19 Zbirko slovenskih znamk novih, kupim. Ponudb« pod »Cena,« na ogl. odd »Jutra«. 220023-3» Vsak« beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali šifro pa 5 Din. (30) Za poletne izlete z odpr'lm 6-sedežmim av-tio takslj em. ev. £t. 46 se vljiudno priporočam. — J. Urši?, Pražakova 3. 21969-30 Dlake ceni. dame na obrazu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. „VENERA" ELIKSIR Vas reši v par sekundah — brez bolečin in nevarnosti — vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »VENERA«, ne bo Vam žal. Stekleničica 10 Din (predplačilo) po povzetju 18, dve 28, tri 38 Din. R. COTIČ Ljubljana VII. (šiška), Kamniška ul. št. 10 a (Janševa) 8395 Najlepše žene sveta izkazujejo se kot brončeni kipi, v katerih vre kipeče zdravje — iz belih, svetlo modrih, rumenih ter svetlo zelenih oblek s svojo ožarjeno temno bakrenasto barvo lica in telesa, z višnjevo rdečimi ustnicami, zlatimi lasmi in blesteče belimi zobčki. Da do-sežete tako barvo lica in telesa, kar je ponos moderne žene, namažite dobro lice in telo z »Uran« kremo in izpostavite se par ur solnčnim žarkom. Zadivil Vas bode učinek »Uran« kreme v vezi z ul-travioletnimi žarki. Zahtevajte »Uran« kremo« za solnčenje povsod! 8443 PARFUMERIJA UHAN LJUBLJANA 8443 L— Din plačam ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Po uporabi 2 lončkov »R. B.« sem popolnoma ozdravel, za kar se Vam najlepše zahvaljujem in ga vsakomur priporočam, červen Peter, Rožna dolina c. VIII-22. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo: »Radio Balzam«. Dobi se ali pošlje z jamstvom: 1. lonček za 10 Din (predplačilo), na povzetje: 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din pri R. COTIČ LJUBLJANA VII, Kamniška cesta 10 a (Janševa 27) 8395 v centru mesta, zelo prostoren, s pritiklinami in velikimi izložbenimi okni se odda taksj v najem. Pojasnila v Gajevi ulici št. 5/1., soba 128. 8416 .*- ' - ■ v A '" • -n/i**-" V' - *' t ' * ' Univerzalna b&rza9 dravske banovine »Jutrov« mali oglasnik. Poslužujte se ga! za izdelavo najbolje vpeljane in obče poznane svetovne znamke, s popolno opremo, z izgrajeno prodajo in organizacijo, IŠČE resnega financijerja kot sotrudnika. Potreben kapital 1 milijon dinarjev. Zajamčeno obrestovanje po najmanj 20 odst. Dopise pod šifro »Valorizacija kapitala 197« na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pret. 409. 8431 pridobi ljubezen Spoznala sem, da se da možko srce očarati z mehko, belo, svežo kožo. Vsaka žena zamore to potrditi v svoje veliko zadovoljstvo in pridobiti nove oboževatelje, ako uporablja, kot jaz, novo kremo Tokalon, bele barve (ne mastne), ki sestoji iz preparirane sveže smetane in olivnega olja s pri-mesni, ki kožo osvežuje in jo dela belo. Krema Tokalon pronica neprestano v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze, zožuje razširjene pore, odstranjuje sojedce, omehča najbolj temno in raskavo kožo in lo napravi belo. Krema Tokalon daje koži v treh dneh tako lepoto in svežost, kakršne ne bi mogli doseči na noben drug način. Uporablja naj se vsako jutro! ZAHVALA Za tolike dokaze iskrenega sočustvovanja za pokojnim, nenadomestljivim soprogom I>AW©BUNOUI KATIČEMI VIŠJIM SODNIM OFICIJALOM V P. se najprisrčneje zahvaljujem vsem spremljevalcem na njegovi zadnji poti. Posebno hvalo do Igu jem zdravnikoma gosp. dr. Furlanu in primarij u g. dr. Lavriču ter čč. sestram usmiljenkam za njih trud, čč. duhovščini ža spremstvo, pevskemu društvu »Jadran« za žalostinke, Olepševalnemu društvu Sv. Magdalene za lepe vence in vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili in darovali cvetje, kakor tudi onim, ki so se me pismeno spomnili v teh težkih dnevih. 8440 Maribor, dne 24. julija 1933. TEREZIJA KATIČ. brejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcti >Juira« Adott Rihmkat. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Franc Jezeršek. Za inaeratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani