St 488.
¥ Ljubljani, sobota dno 8. julija 1911.
Leto II.
i Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* Uhaja v* a k dan rr tudi ob j nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. :	Telefon	številka	303.	:
.-'K'**#.'
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
m ist
u i i
^ j Posamezna številka 8 vinaijev t
Uredništvo in. upravništvo je v Frančiškanski ulid S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina uprav Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, vračajo. Za oglase se plača: petit vrata 15 v, niče, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti :	Telefon	številka	303.	:
Šolski program slovenske
Komaj so bile volitve končane, že so se oglasili bojni klici — za šolo. Češki časopisi so za češko delegacijo natančno podali šolske zahteve, za katere se morajo češki poslanci zavzeti. Pisal je o tem „Čas“, pisali so »Narodni Listy“ in drugi časopisi, tudi nemški listi so se dotaknili tega vprašanja in italijanski študentje so takoj povzdignili svoj glas za italijansko univerzo.
'Pri nas se je doslej oglasil samo Trst V Trstu morebiti najbolj čutimo, kako siromašna je naša šolska politika.
Zborovanje za šolstvo v Trstu — o katerem smo poročali — je bilo izmed najimpozantnejših zborovanj, kar jih je videl Trst. Toda drugod se ni zganil nihče, kakor da bi ne, imeli drugod svojih šolskih zahtev. Štajerska, Koroška in celo naša Kranjska. Tihi smo, kakor da bi bile naše šolske zahteve v varnih rokah, ko so v rokah slovenskih klerikalnih poslancev.
Kaj pa imajo ti naši poslanci — ki so zastopali nas zadnja štiri leta na Dunaju — pokazati všolskem oziru? Ali se ne kažejo na Dunaju v tem oziru isti, kakor so doma? Ali imajo kak šolski program?
Pisalo se je že preje — in to opravičeno, da bo bodoči parlament bolj naroden, nego je bil prejšnji, oziroma, da se bodo narodne stranke v novih volitvah okrepile in da bo nastal v novem parlamentu hud narodni boj. Prvo se je zgodilo in sledilo bo tudi drugo. Naroden boj pa se suče vedno okoli raznih kulturnih zahtev, njegovo jedro tvori pravzaprav šolsko vprašanje.
Slovenci nismo narod, ki bi se mogel zadovoljiti s svojimi šolskimi razmerami. Iz lastnih žepov moramo vzdrževati ljudske šole na me ji, kjer bi j i h m o-ra 1 a vzdrževati država, naše šolstvo na Koroškem pa ne odgovarja niti temeljnemu načelu državnega šolskega zakona. Kje so naše slpvenske srednje šole, g i m na zij e in re a 1 k e, kje so naše pripravnice, kje so strokovne in obrtne šole, kje so naše vseučiliške zahteve?
In naša klerikalna delegacija nima za vse to v parlamentu nikake besede. Pa kako? Saj so celo doma uničili vseučiliški fond kot nepotrebno stvar.
Klerikalizem je po svojem bistvu protinaroden in protikulturen, mi pa klerikalnim poslancem izročamo v varstvo svoje narodne in kulturnezahteve: narodnost in kultura pa ima svojo podlago v dobro organiziranem narodnem šolstvuf. In to šolstvo naj nam izvojujejo naši klerikalni poslanci, med katerimi $> ljudje, ki doma preganjajo učiteljstvo,
ki so nasprotniki šole in so že v zadnjem parlamentu pripravljali napad na ljudsko šolo.
Od takih ljudij torej ne moremo pričakovati, da bi se zavzeli za našo šolo tako, kakor bi bilo treba.
Pravijo, da ne bo v parlamentu vkljub napredni večini nikakega kulturnega boja, gotovo pa bo velik boj za šolo — in to ne le za narodno ampak tudi za svobodno šolo.
Vsak narod bo skušal v tem oziru čim več izbojevati, zato se že sedaj piše o šolskih programih. Kakšen pa je program naše delegacije? Ali imamo stalen program ? In kdo ga bo izpolnjeval ?
Mislimo, da je to vprašanje sedaj prav tako važno, kakor razne, parlamentarne kombinacije. Ker sicer, ne vemo, po kaj hodijo naši klerikalci pravzaprav pa Dunaj.
Galicija je i v Avstriji posebna dežela s svojimi zanimivostmi in posebnostmi. Začadi galiških vodnih cest smo dobili parlamentarno krizo, ki ji je sledil razpust parlamenta in nove volitve — sploh zaradi Galicije se zgodi pri nas marsikaj, ker so. tam oni Poljaki, ki tvorijo z Nemci večino avstrijskega parlamenta.
Letos , pri volitvah Je, opozorila
Galicija nase z znanimi dogodki v
Drohobyczu, kjer je bilo 27 ljudij mrtvih. Časopisje je o onih dogodkih mnogo pisalo in splošno mnenje je bilo, da je prišlo do nemirov vsled nasilja, ki se pojavlja pri vsakih volitvah v Galiciji. Tudi volilni red za Galicijo je drugačen, kakor za druge dežele.
Ko se je nemir zaradi Drohobycza nekoliko polegel, je bila razglašena obsodba nad 101 rusmskimi študenti, ki so bili sojeni pred lvovsko poroto zaradi nemirov, ki so jih delali na lvovski univerzi vsled tega, ker avstrijska vlada na noben način neče razrešiti rusinskega vseučiiiškega vprašanja. Nemjfi ha lvovski univerzi se pojavljajo vsako leto in ko bi bilo vladi kaj na tem, da bo enkrat mir, bi morala vprašanje tako ali tako rešiti. Toda vlada izrablja spor za se in Poljaki so deležni darov za svoje nastopanje proti Malorusom. Tako , je lvovski proces zahteval- svoje žrtve. Obravnava je trajala 4 mesece. Pet dijakov je obsojenih po 3 mesece, 71 pa en mesec težke ječe, 23 je obso-jenth po 14 dni in samo dva sta bila oproščena. Ob priliki, kO’ se je obsodba razglasila, je bila vsa straža in vojaštvo pripravljeno, da bi razgnala demonstracije, ako bi se pojavile. Toda mesto je ostalo mirno. Uložila se je pritožba, ali bo pomagala ali ne, kdo ve.
Značilno je vendar za naše razmere, če si mora mladina z razbijanjem pomagati in s škandali opozarjati vlado na dolžnosti, ki jih ima do svojih narodov. Rusinski dijaki so šli v svojem boju do skrajnosti in jih
gotovo niti ta obsodba ne bo zadržala, da bi se nadalje ne bojevali za svojo univerzo.
Sedaj so volitve tudi v Galiciji končane. V prejšnjem parlamentu je imela Galicija sledeče klube in poslance: Poljski klub 71, poljski soci-jalni demokrati:4, 2 divjaka, Rusini 28, zionisti 2, po sedanjih volitvah pa ima poljski klub 73 člapov (torej dva več) socijalni demokrati 7, 2 divjaka, Rusini 26, (torej dva manj)- zgodi se lahko, da dobi poljski klub 74 članov.
V	poljskem klubu sta tudi dva šleska poslanca.
Razmere v poljsketn klubu so se nekoliko izpremenile.: prej so bile v njem sledeče stranke) poljska liudsl stranka 19, narodni demokrati (vsep ljaki) 16, poljski demokrati 13, poljski konservativci 8, poljski centrum ; 6, krščanski socijalci (pod vodstvom znanega patra Stojalovskega) 5, neodvisnih 5. Vsepoljaki in Stojalovskega pristaši so preje imeli skupaj 21 glasnv in so bili tako najmočnejša stranka v poljskem klubu.. Sedaj pa so se razmere nekoliko izpremenile, in je sta nje sledeče; poljska ljudska stranka 25, poljski konservativci 20, poljski demokrati (Vsepoljaki) .10, napredni demokrati 2, poljski centrum 2, neodvisen 1, šleska poslanca 2. Vsepoljaki so torej mnogo izgubili.
Rusini so bili prej tako razdeljeni: Ukrajinski narodni demokrati 17, ukrajinski demokrati 4, starorusini 3, ruso-fili i, ukrajinski socijalni demokrati 2. Sedaj bodo imeli le 25 poslancev in se dele tako: Ukrajinski narodni demokrati 18, ukrajinski radikalci 5, rusofili 2, ukrajinski socijalni demokrati 1. Starorusini so vse izgubili (njih vodja je bil illibpvicky). Bodoči rusinski klub bo imel mogoče 23 poslančev, ako se narodni demokrati in radikalci združijo.	,	.	v	<
Tako so volitve končane. Pridobile šo tudi v Galiciji strogo narodne stranke in v bodočem parlamentu bodo tudi te mnogo odločale.
Seja trgovske in obrtne
zbornice v Ljubljani.
V	dvorani ljubljanskega mestnega magistrata se je vršila včeraj ob 5. uri popoldne redna javna seja, trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko.
Predsednik g. Ivan Knez naznani začetkom seje, da je trgovsko mini-strstvo potrdilo njegovo izvolitev predsednikom in imenuje zapisnikarjema g. Schreya in Zorca,
Nato se v vznešenih besedah spominja na najstarejšega zborničnega člana g, Frana terena, ki je preminul 12. maja t 1. (Čiani zbornice v znak sožalja vstanejo.)
Predsednik izvaja dalje, da je bil g. Hren izvoljen v zbornico 18. maja 1881. 1. in je torej manjkalo le šest dni, da bi praznoval 301etnico svojega zborničnega delovanja.
Mesto Hrena sta dobila enako Število glasov Urban Horvat iz No-
vega mesta in Valentin Treven iz Idrije. Ker je pa Treven umrl, se smatra Urban Horvat kot izvoljen.
Tajnik g. dr. Murnik poroča, da je dobila trgovska zbornica od vlade poročilo, da je trgovsko ministrstvo potrdilo izvoli,tev predsednika g. Ivana Kneza in provizoričnega predsednika g. Pammerja. Glede izvolitve g. Ivana Kregarja podpredsednikom zbornice bo dpšlo obvestilo p pz n e j e. (!)
Kot 4. točka je bil na dnevnem redu račun za 1. 1910.
Zbornični dohodki so znašali 53.142 K 34 h, stroški pa 64.694 K 74 h. Po proračunu je bila potrebščina določena -na '60.882 Kr*ftpkritje pa na 62.800 K, proračunjen je bil torej presežek. 1918 K. Dajanjski dohodki so proti pioračunjenim dohodkom manjši za 9657 K 66 h, predvsem vsled tega, ker je bil donos zbornične doklade prpti prejšnjim letom manjši ter je bilo južni železnici vrniti okoli 4000 K vsled davčnih popustov za več let; dejanjski stroški so proti proračunje-nim stroškom večji za 3812 K 74 h. Končni uspeh je proti proračunjenemu uspehu neugodnejši za 13.470 K 40 h. Brez ozira na proračun se kaže leta 1910 primanjkljaja 11.552 K 40 h, Id se je pokril jz blagajničnib ostankov, ki so znašali ob koncu 1.1909 13,532 K 52 h. Konec 1. 1910 je torej preostalo še 1980 K 1? h. Prlštevši zastanek na Zbornični dokladi za 1. 1910 v znesku 131 K 25 h je znašalo zbornično premoženje ob koncu 1. 1910 2111 K 37 h. Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel; leta 1910 dohodkov
10.737 K in stroškov 7440 K. torej presežka 3297 K, ki se je pribil glavnici. Končno premoženje tega zaklada je znašalo 77,979 K 03. Ustanovni zaklad za omemogle obrtnike je imel 1. 1910 dohodkov 611 K 3i h, stroškov pa 600 K. Njegovo imovinsko stanje je znašalo ob koncu j. 1910.
14.737 K 20 h. Zaklad za višjo trgovsko Šolo v Ljubljani se je pomnožil 1. 1910 za 3410 K 79 h in je znašalo njegovo stanje pb koncu leta 1910 82-821 K 41 h, Zaklad za južnoavstrij-sko razstavo v Ljubljani, ki se je pričel nabirati 1.1910 je znašal ob koncu
1.	,1910 2000 K 50.
Za zborničnega zastopnika v odbor obrtne nadaljevalne šole v Krškem se izvoli g.v Herman Klobučar, (klerikalec), za Črnomelj pa Franc Puhek (naprednjak), trgovec v Črnomlju.
G. Viktor Rohrman se izvoli na predlog svetnika g. Mejača zborničnim zastopnikom v odbor gremijalne šole v Ljubljani.
Sedma točka: Predlog za imenovanje zborničnih zastopnikov in zapisnikarja v volilni komisiji za zbornične volitve.
Svetnik g. Rohrman predlaga dogovorno s klerikalci in Nemci sledeče člane: Jeana Schreya, Supančiča, Mejača (napred.); Pammerja (Nemec), Ložarja in Hafnerja (kler.). Zapisnikarjem se imenuje g. dr. Murnik.
Pogoji vlade glede priklopitve obrtnih nadaljevalnih šol za mehanično
tehnične in stavbne obrte v Ljubljani k državni obrtni šoli se sprejmejo.
Koncem seje stavi g. Ložar sledeči nujni predlog:
Visoka zbornica skleni:
1. Visoka c. kr. deželna vlada se prosi, da da vsem c kr. okrajnim glavarstvom ter okrajnim šolskim svetom in sploh vsem ji podrejenim oblastim in korporacijam stroga navodila, naj se pri oddaji vseh javnih stavb ozirajo te oblasti in korporacije v prvi vrsti na one ponudbnike, ki imajo za izvršitev stavbe potrebne stavbene koncesije, ker samp taki podjetniki nudijo zadostno garancijo, da se bodo stavbe izvršile po določbah strokovnega reda.	.
2. Viš6H'cr Rf: tfe?efna vlačJT# prosi, da izda na vse ji podrejene obrtne oblasti opozoritev, naj strogo pazijo, da ne bodo stavbeni podjetniki kakor tudi stavbinski mojstri z omejenimi koncesijami posegli bodisi stvarno ali krajevno v tuja področja tpr se z raznimi mahinacijami odtegovali jasnim določbam postave od 26. decembra 1893,
Nato zaključi predsednik javno sejo. Sledi tajna.
LISTEK.
SSfCHBL ZfiVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Moža sta dala najprej brodarju na gondoli dogovorjeno tajno znamenje; nato sta se izkrcala, in veslači so takoj prijeli za vesla, s tisto spretnostjo in urnostjo, ki je odlikovala mornarje v tisti dobi, ko človek še ni mogel računati na silo strojev.
Roland se je zleknil pod šatorom.
Skalabrino je sedel na krmo gondole, kakor po navadi.
Čoln je zdrčal mimo palače Altieri.
Roland ni dvignil šatornih zaves. Zaprl je oči, kakor bi se bal, da slučajno zagleda palačo.
Če bi bil v tem trenotku uprl oči v temno pročelje palače, bi bil lahko videl eno okno razsvetljeno.
Bilo je okrio Leonorine sobe-	.
V	tej sobi je ležala Leonora bleda, šibka* s širokoodprtimi očmi, in premišljevala, dočim je sedel oče par korakov dalje v svojem naslonjaču in stražil.
Leonora je premišljevala ...
Na koga je neki mislila ?.. •	v ,	^	.
Ah, mislila je na svojo izgubljeno srečo!... Ta mrtva sreča, to njeno izgubljeno življenje je bilo zdaj edini predmet njenih premišljevanj, in njene misli so se gibale okrog Koianaa.
Vendar pa je nenadoma vzdrhtela.	.	1^1
Iz velikega molčanja noči je zamolklo udarjanje vesel zaaeio njeno uho.
Dvignila je glavo in prisluhnila.	.	..
Dandolo ni obrnil očesa od nje. Videl je ta njen gid in napor, s katerim se je ozrla; stopil je k oknu in dvignil zaveso.
— Nič ni, hčerka, je dejal, le pomiri se...
— Slišala sem nekaj...
— Jaz vidim samo veliko gondolo, ki vesla v temi mimo
palače ... Spredaj ima rdeč ogenj
— Ah!...
— Naglo vesla ... Mudi se ji... Zdaj že izginja ...
— Vidiš je dejal, to ni prav, da se vznemirjaš zaradi vsakega najmanjšega šuma. Sicer pa sem jaz pri tebi; ne boj se ničesar.	_	.,
Ona je rahlo pokimala, kakor bi hoteča reči, da mu zaupa, in zaprla oči.
Lahka in nagla kakor morska ptica, je zbežala gondola mimo oken palače Altieri; kmalu je bila v laguni.
Noč je še ležala vsenaokrog, ko je pristala h kopni zemlji.
Roland in Skalabrino sta nemudoma skočila na konja, in ko se je začelo daniti, sta stopila na tla pred hišico v Mestre.
— Kaj z mojim očetom? je vprašal Roland v trenotku, ko mu je prišla Juana odpirat.
— Čil in zdrav je, gospod, toda Bianka ...
Rolane je vstopil. Skalabrino je namignil mladi ženski, da Roland ve, da je izginila Bianka.
Ko je Roland vstopil, je zagledal svoje	očeta	sedečega	ob
ognju, ki je gorel v kaminu, v veliki pritlični	sobi.
Stopil je k starcu in ga nežno objel.
— Kdo me objemi je tako? je vprašal slepec.
— Jaz, je dejal Roland z drhtečim se	glasom	...	jaz	...
vaš sin...
— Moj sin? ...
— Ah, da! Ali še vedno ne poznate mojega glasu?
Blazni dož je molčal.
Skalabrino in Juana sta z nepopisnim sočutjem gledala ta prizor, ki je bil tako presunljiv v svoji preprostosti.
A stari Kandiano je s svojimi rokami, ki so se tresle od starosti, skušal potegniti Rolanda k sebi.
Sin je padel pred njim na kolena.
V	tem pokleku se je skrivala strašna tesnoba srca.
— Oče, oče! je zaklical sin Kandianov.
Starec je bil prijel za Rolandovo glavo. Dotikal se je je, tipal je, kakor tipljejo slepci, ki hočejo — tako veli čudolep izraz preprostega naroda — videti s prsti.
— Da, je zamrmral, seveda, to je glava razumnega, dobrega človeka, če bi imel sina, bi si želel, da bi bil tak.
V	nedeljo, 9. julija II. zlet gorenjske sokolske župe Škofji Lok|.
DNEVNE VESTI.
Čudno pa nevzgledno gospodarstvo pri našem — dičnem deželnem odboru. Zdaj je kupila dežela od družbe »Union* in g, Verovška stavbne in vrtne parcele ,oh Miklošičevi cesti in Dalmatinovi ulict, da bo zgradila no,vo uradno poslopje za razne stroke. To je vse lepo. Ali v Gosposki ulici in Salendrovi ulici pusti zanemarjen stavbni svet in se nič ne briga za podrtije, ki delajo mestu že od potresa sem — škandal. Dežela bi lahko novo poslopje zidala na svo,-jem mestu in bi prihranila s to tisočake za prostor ob Dalmatinovi ulici, ampak dr. Lampe, ta bivši kaplan in glavar Šuklje imata pač turške pojme o gospodarstvu, in zato gospodari ta čudna družba tako nepraktično — ip neumno z deželnim denarjem I
Z artilerijo, kanoni, kavalerljo In policijo je bila zastražena — tako poroča celo četrtkov »Slovenec* -r pot, koder se je pomikala dne 29. junij? evharistična procesija v glavnem mestu »najbolj katoliške* španske države, pa mora biti zastražena z artilerijo, kanpni. kavalerijo in policijo! Po čegavi zaslugi? Po zaslugi onega in istega katolicizma, ki je storil vse, prav vse, kar je bilo v njegovi moči, da ga špansko ljudstvo sovraži iz dna duše. Naši klerikalci bi si res lahko hodili po svetu iskat zgledov: v Madridu — katoliška procesij? zastražena z artilerijo, kanoni, kavalerijo in policijo. Tudi pri nas bodo nastali
—	če se klerikalci ne bodo o pravem
—	Tvoj sin je tukaj! Tvoj sin kleči tu pred teboj!... Spominjam se ... ,da, zdi se mi, da se spominjam ... toda to so morebiti blazne sanje... Kadar pogledam sam vase kadar se spustim dol v večno noč svoje sleposti, kadar obujam v svojem srcu daljne slike, ki so že vse nekako izginile, se mi zdi zares, da sem menda včasi — že zdavnaj zdavnaj — živel
1/alznr	HriirrJ ItuHio irt An pa hiaIa	— Li_y_____
1------»   -j ------------- -	-	-	—	—	—	j c u.
tudi on, kakor so umrle reči, ki mi včasih prihajajo na um Jaz nimam nič več sina ...	‘1	'X
Norec je rahlo odrinil Rolandovo glavo, ki jo je držal v svojih rokah. Njegov sin je vstal. Dolg vzdihljaj je napel njegove prsi. Stari Kandiano pa je bil že pozabil na vse; njegov edini posel je bil v tem trenutku, da si je grel roke ob plamenu ognjišča.
Vendar pa je pripomnil:
— Juana, dete moje, le glej, da dostojno sprejmeš tega žlahtnega tujca; vzlic blaznosti, ki ga zapeljuje, da se naziva mojega sina, je treba ravnati z njim lepo. Zdi se mi, da mi je bilo včasih treba le namigniti, pa so se celi oblaki služabnikov gnetli okrog tujcev, ki so me prihajali posetiti. Kje so ti časi? Ali so sploh kdaj bili ?
Roland je zmajal z glavo.
Zazdelo se mu je očividno, da se razum nikdar več ne vrne njegovemu očetu.
mnenju^™* Se ^ ^uanh kakor da bi jo hotel vprašati o njenem
preklinjal''Fos“,n>. * zamrmrala ona’ * kli“' svojega sina in
— Misliš?
brezurnn'^1S*lrn’ ^ Parneti včasih švigajo v noč njegovega
— Nič drugega?
-Jo je vse, kar sem mogla razločiti, gospod.
Roland je šel parkraf molče semintja.
Nato se je obrnil k Juani:
— Nič več ne more ostati tu, je dejal.
_________________________________ (Dalje.)
času spametovali in opustili svojo divjo gonjo — še časi, da bo ljudstvo začelo s klerikalci vred sovražiti tudi katolicizem, v čegar imenu ravno klerikalci nastopajo. In zna se zgoditi, da se bodo tudi pri nas morale katoliške procesije vršiti pod varstvom bajonetov, kanonov in sabelj. Če se bo to kdaj zgodilo, naj to klerikalci pripišejo sebi samim.
»Edinost" in slovanski časnikarski kongres. .Edinost" je odgovorila na našo predvčerajšnjo nolipo, v kateri smo se čudili temu, da ona ne bo zastopana na slovanskem časnikarskem kongresu v Belgradu. Ali ta odgovor je tak, daj bi »Edinost" bolje storila, ako bi molčala, ker: 1. se pozivi niso pošiljali nikomur — mi ga tudi nismo dobili — in 2. bi morala »Edinost" vedeti, da se morajo Oni, ki hočejo prisostvovati kongresom slovanskih časnikarjev, prijaviti »Osrednji Zvezi slovanskih Časnikarjev" potom* onega slovanskega časnikarskega društva, katerega člani so. Uredniki »Edinosti" seveda ne smatrajo za potrebno, da bi se vpisali v stanovsko »Društvo slovenskih časnikarjev", četudi so bili ponovno vabljeni, da bi to storili, ker oni se zavedajo, da so časnikarji, samo takrat, kadar so kaki kongresi in tako se zgodi, da prihajajo na kongrese organizacije, kateri ne pripadajo. — Sicer nas pa mora samo veseliti, ako bo na kongresu zastopana tudi »Edinost" in ono notico smo napisali samo zato, ker ne moremo razumeti stanovske nezavednosti tržaških kolegov. Pa brez zamere!
Naše dopisnike resno opozarjamo, naj nam poročajo samo resnico in naj ne delajo v svojih poročilih nikomur krivice. Mi poročil, ki jih dobivamo od zunaj, ne moremo kontrolirati in tako se lahko zgodi, da nevede in proti svoji volji storimo komu krivico. Tako smo svoječasno prejeli in v dobri veri, da so trditve resnične, priobčili iz Višnje gore dopis, v katerem se je očitalo tamoš-njemu davčnemu upravitelju g. Wil-fanu, da postopa nevljudno s strankami, ki prihajajo v jdavčni urad, potem se nam je pa poročalo z več, in sicer popolnoma zanesljivih strani ravno nasprotno, namreč, da je gosp. Wilfan sicer zelo natančen, kar je tudi prav, ali vedno in z vsakim vljuden. To je en slučaj, in ker ne želimo, da bi se taki in slični slučaji ponavljali, opozarjamo naše dopisnike prav resno na to, da onih, ki nas mistifici-rajo, ne bomo pardonirali. Naloga časopisja vendar ni ta, da bi se v njem napadalo nedolžne ljudi samo radi osebnega nasprotstva, ali kakrš-negasibodi drugega malenkostnega vzroka. Je pač žalostno dejstvo, da pri nas ljudje še vedno ne razumevajo pravih nalog časopisja in treba bo prav radikalno nastopiti proti mi-stifikatorjem, ki zlorabljajo zaupanje uredništva.
Šolske maše. Piše se nam: V včerajšnji številki Vašega lista se nekdo pritožuje, da se silijo otroci iz šišenske šole, da morajo hoditi k šolskim mašam v frančiškansko cerkev, mesto — kakor je bilo doslej — v šišensko. Te pritožbe so čisto odveč, kajti komur ni všeč, da otroci hodijo k šolskim mašam, naj že bo v frančiškansko ali šišensko cerkev, si prav lahko pomaga. Šolske maše in sploh šolske verske vaje za šolske otroke niso obvezne, to se pravi: nihče ne more šolskega otroka siliti, da bi hodil k šolski maši, šolski spovedi, obhajilu itd., če starši pravijo »ne!“ Zadostuje listek z naznanilom sledeče vsebine šolskemu vodstvu: Naznanjam, da se moj otrok ne bo več udeleževal šolskih verskih vaj, Podpis očeta, ozir. matere ali varuha. — To velja
za ljudskošolske učence in za srednješolce, sploh za vse šolarje.
Iz prisilne delavnice se poroča: Dejstvo je, da so vse klerikalne obljube nične in same fraze. Tu nam pride nehote na misel, kako je g. dr. Zajc klerikalni koritar in brezalkoholni restavrater v »Unionu* lansko leto
o	tem času organiziral paznike prisilne delavnice v »Jugoslovansko strokovno zvezo". Število organiziranih prisilničnih paznikov znaša 14 — 16. — Sklep in povod te nepotrebne organizacijo je bil ta, da je g. dr. Zajc trdil, da se bo potom »Jugoslovanske strokovne zveze" paznikom prisilne delavnice izboljšal položaj prenaporne službe že v nekaj mesecih. Ali ta sklep je že čisto gotovo pozabljen, ^ker je preteklo sedaj že leto dni od onega časa in pazniki še sedaj zaman čakajo ter ne čutijo nikakršnega izboljšanja od te organizacije. Tako bodo pač pazniki izprevideli, da so klerikalne obljube in trditve ničeve, in da klerikalcem ni druzega mar, kakor ljudi begati ter loviti kaline za svojo sleparsko stranko, da s tem pride lažje eden ali drugi od klerikalnih hudo-mušnežev do korita.
Politično društvo v Šiški vabi vse svoje somišljenike na javni ljudski shod, kateri se vrši v nedeljo dne 9, julija t. 1. popoldne ob 4. v Kosezah v salonu gostilne po domače pri »Svedraču". Na shodu govori g. dež. odbornik dr. Ivan Tavčar o občinskih in političnih zadevah. Shod je važen. Somišljeniki, udeležite ga mno-gobrojno 1	Odbor.
Kandidati za občinski odbor v Spodnji Šiški. Poroča se nam: Imenik za nove občinske volitve se že »dela", posebno prenaglo ne, ker g. regent, ki kot vpokojeni državni uradnik z mastno pokojnino vživa tudi pri deželnem odboru kruh, ki bi bil dobrodošel marsikateremu še ne vpokojenemu uradniku, nima še za službo v Šiški dovolj časa. No, pa imenik se vseeno ,dela“ in smemo pričakovati, da Šiška prva za glavnim mestom, ne bo zadnja pri razpisu novih občinskih volitev. Bolj pridna, kot g. gerent s svojim volilnim imenikom, je ona stara šišenska garda, ki je toliko let odločevala usodo naše občine in ki ves ta čas za javni blagor v Šiški ni prav ničesar storila. Ta garda torej je bolj pridna kot g. gerent, kajti izdelala je že listo kandidatov za novi občinski zastop. Trdno prepričani, da bo tista lista s svojimi kandidati vred ostala tam, kjer se je izkovala, opozarjamo vnovič na to, kar smo že pred mesecem na tem mestu povedali, namreč: Kdor hoče resno kandidirati v novi občinski zasfop, ta se mora že naprej resno zavezati, da bo resno zastopal v prvi vrsti gospodarski program in to je: Šiška mora dobiti električno razsvetljavo iz elektrarne ob Savi, kanalizacijo, vodovod v občinski upravi, oskrbovališče za reveže, svojega zdravnika in še marsikaj drugega, česar sedaj pogrešamo. Večina tistih kandidatov o katerih sanjari naša stara garda pri polnih čašah vina, pa nima ne volje, ne smisla za tak gospodarski program; vsaj doslej ga dotični gospodje niso imeli. Če se hočejo zdaj in zanaprej poboljšati, nas bo to le veselilo, ampak doslej o kakem takem poboljšanju še ne vidimo prav nobenega sledu. O resnih kandidatih za reforme resne gospodarske politike v Spodnji Šiški bo treba torej izprego-voriti odkrito besedo — le z mohor-jananjem pa se v bodoče v Spodnji Šiški ne bo dalo ničesar več opraviti.
Največji vodovod na Kranjskem. K včerajšnjem poročilu iz Cerknice imamo še omeniti: Da se je delo za polaganje vodovodnih cevi že pričelo takorekoč že na celi črti, to je vse in lepo. Ne zdi se nam pa tako lepo
Min LISTEK.
1. P. KRIMSKI.
Noč . .
Bila je temna jesenska noč. Burja e divjala, deževalo je, kakor da bi lilo z škafa, v oblakih so se delali smrtni bliski in grmelo je venomer . . .
»Uh, ta burjal* vzdihne stara Merkunica, ležeča na stari slamnati postelji v koči za vasjo. »In ta dež še ne bo pojenjal", reče kmalu nato tiho, skoraj šepetajoče.
»Bo že bolje," ji odgovarja sin Lojze, ki sedi pri mizi in prebira iz neke knjige. »Vsake stvari je enkrat konec, tako bo tudi te ljute plohe" ...
Slfbo brli petrolejka in povzroča malo svetlobo v izbi. Merkunica je bolna in ta strašna nemirna noč ji ne more deti dobro. Skrbni in dobri sin še ni 3fel spat, ampak ostal je pokonci, da bi materi pomagal, če bi potrebovala pomoči. Za kratek čas bere knjigo ...
»Ta noč!" vzdihne Merkunica zopet, še žalostneje. Potem je vladal v izbi molk. Zunaj pa je divjala burja z vsemi svojimi silami . . •
Lojze je bil velik postaven fant. Po smrti svojega očeta je sam skrbel
za svojo ubogo mater; vračal ji je z ljubeznijo hvaležnost za ljubezen, ki jo je imela ona do njega. Srečen ni bil. Mati mu leži bolna na postelji in lahko se zgodi, da je v kratkem brez nje. In še kaj mu je delalo žalost. To je: njegov izgubljeni brat. Da bi prišel zopet domov! Potem bodo vsi srečni. A brata njegovega že toliko let ni domov . . .
Zunaj je grozno zagrmelo, nekje v bližini je treščilo . . .
Merkunica vzdihne. Lojze jo vpraša, če česa potrebuje. Ona zanika . . .
Bil je zopet molk . . .
Tudi Merkunica je vedno mislila na svojega izgubljenega sina. Bolj, ko njena bolezen, in ta noč, jo je žalostilo, da se je njen drugi sin izgubil. Uglobila se je v spomine, kdaj ga je zadnjič videla. Bilo je pred petimi leti. Ponoči je nenadoma izginil. Kje je sedaj? Je-li še živ? Kaj je z njim? Se-li še povrne domov? O, da bi prišel domov, da bi ga še enkrat videla. Potem rada umrje, Upala je, da se povrne ves drugačen, boljši, ko je bil prej. Če je živ, pride gotovo domov . . .
»Oh, kaj je z Janezom?" vzklikne Merkunica. »Samo v žalost mi je". Solze so ji stopile v oči . . .
Lojze jo tolaži : »Potolažite se,
in prav, kako se to delo izvršuje v takih krajih, kot je n. pr. ravno Cerknica. Če tujec v tem času pride v Cerknico, misli, da je zašel v kraj splošnega razdejanja in nereda. Ponekod po cesti, kjer se kopljejo rovi, smrdi da je groza. Ves izstreljeni in izkopani materijal leži v strahovitem neredu po celi cesti, človek, posebno če v kraju ni poznan, ne ve kam bi se obrnil. Nekoliko prostora bi se za pešpot pač moralo pustiti. Saj na Rakeku tudi kopljejo ob glavni cesti, pa ni takega splošnega razdejanja, kot v Cerknici. Po našem, seveda ne merodajnem mnenju je tudi prav odveč, da se ceste iztreljujejo v taki dalji ter se koplejo kar naprej, ne da bi se že gotove partije od zadej sproti zasipavale. Kako bi tako izkopavanje izgledalo n. pr. v Ljubljani? Ali bi ne bilo bolje delo v manjše partije razdeliti? Če že to iz tehničnih ali drugih ozirov res ni mogoče, prav lahko pa je mogoče, da na prometni cesti, kjer so sodišče, pošta, hoteli, trgovine itd. ni vse preko cele ceste v takem strahovitem neredu, da človek ne ve kam bi stopil. S tem nikakor ne maramo kritizirati podjetja, storili smo to milo kritiko le v interesu oviranega prometa v takem velikem kraju, ko je sicer lepa Cerknica s svojim svetovno slovečim jezerskem čudom. Konečno imamo še popraviti, kar nam je v včerajšnjem poročilu tiskarski škrat zagrešil, namreč, vodovod, ki bo res pravi blagoslov za te okraje, se ni vporabil iz enega »najnovejših", marveč iz enega najmočnejših izvirkov izpod Slivnice. Toliko, da ne bo kdo mislil, je stara Slivnica šele zdaj porodila kak najnovejši izvirek.
To je pa posnemanja vredno! Veselice za zgradbo TSokolskega doma" v Šiški, se seveda niso mogli vsi ndeležiti, ki bi se bili radi. Zato so pa nekateri naknadno poslali vstop-nnino. Ti zavedni podporniki te prepotrebne zgradbe so sledeči gospodje: Alojzij Zajec 10 K, Gabrijel Brinšek, Jernej Bergant in Peter Burja po 2 K. Čujemo pa, da veselični odbor za zgradbo »Sokolskega doma" pogreša še mnogo, zlasti takih domačinov, katerih sveta dolžnost bi bila, da bi se bili te veselice osebno udeležili, pa se je iz zgolj nagajivosti niso. Mi smo kar ostrmeli, ko smo videli namesto domačih čitalniških pevcev na stopiti narodnozavedne pevce iz Postojne. Izgovor, da je bila šišenska Čitalnica pri slavnosti v Šmartnem, je piškav, kajti tudi postojnski pevci so bili tam in namesto, da bi šli domov in se po vzgledu slavnih »Trutz" - Šiškarjev lepo doma med' seboj pozabavali, so se rade volje žrtvovali ter ŠH na šišensko veselico svojim nastopom pokazali, kako
in
bi ne smeli postopati gotovi Šiškarji, ki se jim pri Štefanih vina same na-rodue zavednosti sline cede, v praksi pa ne delajo drugega, kot samo zdraho med občani. Ker trdno pričakujemo, da se bodo tisti gotovi gospodje za svoje grehe primerno spokorili s tem, da uvažujejo, da zgradba »Sokolskega doma" v Šiški zahteva še mnogo prispevkov oziroma še dober tisoč kron vsaj za nakup za zgradbo primernega sveta, jih za enkrat ne maramo še javno na križ pribiti. Ampak to, kar so zgoraj navedeni gospodje sami od sebe naknadno žrtvovali za veselico, moramo še enkrat pribiti: To je pa posnemanja vredno. Pojdite vi vsi drugi in storite tudi vi takol
Neznosne zdravstvene razmere. Piše se nam iz ;„Spod. Šiške: Nujno poživljamo poklicane faktorje, da na-p avijo konec škandaloznim razmeram po skladišču. Tam je namreč neko skladišče, iz katferega se odtaka »voda" po cesti in povzroča neznosen smrad. Razumljivo je, da ta smrad
prav posebno občutijo uslužbenci v ekspedicijski pisarni, ker se ravno pod okni pisarne pretaka ona smrdljiva »voda*. Ravnateljstvo drž. železnic se za ta »malenkostni nedostttek" ne briga, njemu so na misli veliko bolj važne stvari, n. pr. kje bi moglo kakega železničarja »priščipniti" — zdravstvene razmere so mu pa malo mari.
Za 360.000 K je prodal g. Adolf Hauptman svojo tovarno oljnatih barv, prodajalno itd. Nemcu Zanckelju iz Gradca. Gospoda Adolfa [Hauptmanna smo doslej smatrali za zavednega Slovenca, zdaj moramo seveda to svoje mnenje izpremeniti. Kajti trdno smo prepričani, da bi g. Hauptmann svojo tovarno, prodajalno itd. lahko prodal za 360.000 K gotovo kakemu Slovencu ali vsaj Slovanu. No, gospodu Hauptmannu se je najbrže zelo
—	mudilo. — Odslej je edina sl o v e ns ka trgo vina z barvami in te vrste potrebščinami Premrl & Jančar na Dunajski cesti v Hribarjevi hiši nasproti kavarni »Evropa".
Na^ naslov varnostne oblasti v Spod. Slškl. Iz občinstva se nam poroča: »Jutro" je že te dni enkrat grajalo Koslerjevo ograjo ob pešpoti, ki vodi od Koslerjeve pivovarne do Šiške. Radovedni smo bili, ali se bo mogočni lastnik te ograje zganil ali ne. Doslej je še pri starem ostalo. Le tiste zobčaste žice vise in štrle še nekoliko bolj proti sredi pota, kot so poprej, le nekoliko oblek je več strganih, le nekoliko več nepotrebnih kletev se je storilo med tem na račun nemarnosti lastnika in le nekoliko še manj zaupanja je pridobilo občinstvo v izvršitelja zakona za javno varnost. Ali pod gerentom g. Zajcem sploh eksistira kaka oblast za javno varnost?
V	nedeljo, 9. julija k razvitju sokolskega prapora v Škofjo Loko!
Sokolska župa Ljubljana I. se
udeleži II. izleta bratske »Gorenjske sokolske žape" in slavnosti razvitja prapora v Škofji Loki. Bratje udelež-niki se prosijo, da se zbirajo v ta namen v nedeljo najkasneje ob 9. zju-trajj na južnem kolodvoru (peron levo proti restavracijskemu vrtu. Na zdarl
—	Predsedstvo Sokolske župe L j u b 1 j a n a I.
Izlet v Kozarje. — Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi za slučaj ugodnega vremena v nedeljo, dne 9. julija izlet k Dolinarju v Kozarje, ki utegne po prijavah in povpraševanjih sodeč zbrati veliko lju biteljev proste narave. — Pri Dolinarju nas sprejme v svoje varstvo senčnat vrt in je preskrbljeno za dobro jed in pijačo. Odrasli bodo pozabili vsakdanje skrbi, ogrevali stare spomine in se radovali nad svojimi malimi, ki se bodo seznanjali s svojimi vrstniki, se podili po prostranem vrtu in veselili otroških iger, ki so jim že znane, deloma se priuče novih. In če še omenimo, da pride tudi odrasla mladina na svoj račun, smo pač povedali vse in upamo, da se bo proti mraku vsakdo bodisi peš bodisi na vozu vračal v mesto z zavestjo, da se je zabaval neprisiljeno in porabil koristno nedeljski počitek. Če bi pa še komu ne bilo zadosti, bo še vedno prilike in družbe
dovolj, da se po povratku poda na »Merkurjevo" veselico v »Narodni dom" oziroma na veselico »Poljanskega političnega društva" na sejmišču. Zbirališče je točno ob 2. popoldne na vrtu g. Oblaka (pri Tončkovem Franceljnu) na Tržaški cesti 22, ki je približno 200 korakov oddaljen od mitnice na Tržaški cesti, tu bodo tudi vozovi proti nizki odškodnini na razpolago, če bi se naši malčki ne upali hoditi peš vso pot (približno eno uro hoda). — K mno-gobrojni udeležbi vabi vse društvene Člane in somišljenike ter njihove družine odbor.
Izleti za jutri. Ljubljana—Ig—Golo—Krvava peč—Iški Vintgar. Povratek ali peš včez Iško Loko ali čez Ig na postajo Škofljico. Odhod peš ali z vozom (do Iga ob 5. uri zjutraj ali z dolenjskim vlakom do Škofljice. Druga tura z vlakom do Dobrepolja, potem peš čez Ponikve—Rašico—Rob (Kosilo)— Krvava peč—Iški Vintgar— Ig. Povratek z vozom ali na Škofljico. Nova tura: Z jutranjim vlakom Laze —Dol čez Vegov dom na Cicelj— Moravče—Limbarska gora. Povratek ali proti Domžalam, ali proti zagorskim Toplicam na postajo Zagorje. Informacije za en ali drugi izlet daje Fr. Pirc, hotel Avstrijski cesar. Izletnikom, ki so bili zadnji čas v Iškem Vintgarju se priporoča nova tura čez Cicelj v Moravče itd.
Raziskava velike kapniške jame na Ljubniku. V slučaju, da bo jutri za izlete neugodno vreme, se vrši že nameravana raziskava velike kapniške jame na pobočju Ljubnika. Ta jama je ena največjih na Gorenjskem. ima lepe kapnike in več podzemeljskih lezerc. Oni gospodje, ki se za to raziskavo zanimajo, blagovolijo se do danes večera zglasiti pri g. Fr. Pircu, hotel avstrijski cesar.
Pod Karlovškim mostom so napravili majhen jez, ki bo zadrževal vodo, ki se nabira v kanalu in ovira dela na spodnjem koncu mostu.
Akcijska družba »Union" je klerikalno podjetje, ki pa delničarjem akcije ne nesejo še več let niti — počenega groša. Ali klerikalci imajo povsod nos in jezik, kadar gre zabavljati čez liberalno gospodarstvo in napredne zavode, sami pa prekladajo dolgove z ene rame na drugo I Vsi klerikalni stebri pokajo, duhovni v ravnateljstvih pa si žepe maše. Zdaj so že začeli zopet grizti — »Agro-Mercur“. Kupe gnoja pa ne vidijo pred seboj ne klerikalci v »Unionu" ne Nemci pri — kazinskem poslopju. Capito?
Udrlo se je. Ko je včeraj zvečer peljal neki avtomobil mimo šole čez šentjakobski trg, se je za njim naenkrat udrla cesta precej na široko in blizo 2 metra globoko. Pravijo, da je bil to stari rov v nekdanjo Reduto. Nad rovom je bila komaj 15 cm debela plast.
Trdovraten samomorilec. Včeraj popolne je na Savi pri Ježici neki moški skočil v Savo. V trenotku, ko bi se imel vtopiti, je planil na breg, izbruhnil vodo iz sebe, nato pa zopet skočil nazaj v vodo, ne da bi bil zopet prišel na površje. Pravijo, da je bil ta, ki je na vsak način hotel v Savi ostati, neki Ljubljančan.
Največji potujoči cirkus Adolfa Strassburger, ki je s svojimi proizvajanji v preteklem letu v Pragi in v Brnu in letos specijelno v Inomostu vzbudil naj večjo senzacijo, dospe v
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plaga podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatiua pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Tolstovrško slatino
mati 1 Saj se vrne Janezi"
»O, da bi prišel 1“
»Gotovo pride. Kaj mislite, da bo vedno v tujini?"
„Samo, če je še živ?"
»Upajte!"
Nastalo je zopet molčanje. Žalostna' sta bila oba, mati in sin. Otožnost je legla v srce obeh, matere
ia .sina . . .
Zunaj je bil včnomer dež, grmelo ii treskalo je neprestano in burja je divjala. Črna in temna je bila noč, ž e duše ni bilo zunaj. Vse je bilo v zavetju, pod streho-------------------------—
Nekdo potrka na okno. Mati in srn. obstrmita. Kdo hodi v tem vremenu zunaj? Sprva se ne odzoveta. Vdrugič potrka. Ko zakliče Lojze, kdo d , je, se nič ne oglasi. Ker se je tako zgodilo tudi tretjič, gre Lojze ven, da se prepriča, kdo da je . . .
»Si ti, brat? ... Da si le ti!" zakliče črna postava zunaj, ko stopi L jze na hišni prag ...
Bil je Janez, Lojzov brat.
Lojze, ki ga je takoj spoznal, ni mogel sprva, začuden, da prihaja Janez v tej noči domov, izpregovoriti besede.
»Kako ti je, brat?" pravi zopet Janez in mu poda roko.
»Dobro. Ni mi sile," odgovori
Lojze kratko in ga sili, naj gre v izbo.jl
Toda Janez se temu brani.
»Ne, ne. Notri ne grem. Nisem prišel, da bi bil doma," odgovarja Janez. Glas se mu je tresel, ko je govoril. »Prišel sem," nadaljuje, ,da poizvem, kaj je s teboj, z materjo, z Anko . . . Potem pa zopet grem, da . . .“ Obstal je.
»Idi v izbo! Tu ne smeš biti. Ves premočen si že in prehladiš se," ga nagovarja brat Lojze. »Glej, ta dež . . ."
»Ne. V izbo ne grem. Tu med vrata stopiva 1“
To storita . . .
Janezu se je videlo, da se mu mudi. Hitro in kratko je izpraševal Lojza, ki mu je dosledno odgovarjal.^
»Živi še mati?" vpraša Janez
tiho.
»Da. Toda bolna je hudo. Idi jo pogledat! Spodobi se," govori brat proseče.
»Ne morem in ne smem, zakaj časa nimam ... In Anka, kaj je z njo?"
»Anka je že eno leto v Ameriki."
»O, Bog! Kakšne noviceI Kako se godi njenemu in mojemu |otroku?“
»Umrl je. O Božiču je sedelo
dete pri peči in se je igralo z užiga-licami, ki jih je dobilo na zidku. Ob steno praskne, cunje se vnamejo in, ker m bilo nikogar v hiši, se dete obžge. Nesli so ga v bolnico, kjer je umrlo. Mesec potem je Anka odšla v Ameriko."
»Zdaj vem vse. Zdaj mi je bolje. Zdaj lahko grem." Hotel je oditi brez slovesa, a Lojze ga ustavi:
»Počakaj, brat! Ne bodi tako krut! Vstopi v izbo in pozdravi mater, ki ti vse odpusti. Tako te še ljubi in misli vedno nate. Stopi pred njo in vse bo dobro!"
»O, moja dobra mati!" zaplaka Janez kakor malo dete. »Ona mi odpusti vse. Jaz tega ne zaslužim."
Sledilo je kratko molčanje.
»Nisem vreden, da me imenuješ svojega brata," izpregovori slednjič Janez. »Ne zaslužim, da bi še kdaj videl mater; ne zaslužim njenega od-puščenja."
»Kako govoriš, brat?" vzklikne žalostno Lojze.
»Da, govorim kakor mi veleva vest in srce. Pred obličje materino ne stopim več. Kaj bi rekla, če bi me videla takega?"
Zamislil se je globoko. Videlo se mu je, da bi vseeno rad ostal doma, toda, ko reče Lojze še enkrat, naj gre vendar v izbo, izpregovori odločno po
soboto, 15. julija, s posebnimi vlaki v Ljubljano za kratek čas ter bo priredil nekaj predstav na prostoru v Lattermannovem drevoredu. Podjetje, ki je edino svoje vrste, se priporoča v tu- in inozemskem časopisju na način, kakršnega se ne najde vedno v listih. Tako pišejo tirolski listi: Pravi prizor cirbenske umetnosti je nudila otvoritvena predstava cirkusa Strass-burger. Skoro 3000 do 4000 oseb občinstva ni našlo dovolj besedi, da bi dalo izraza svojemu občudovanju. Ino-most je za senzacijo bogatejši. Res, pravi čudak mora biti vsakdo, kdor ne bi bil zadovoljen z izvrstnimi proizvajanji, ki se nudijo 'vsak večer ob izborni godbi. Pri razvijanju res bogatega programa vlada eleganca in eksaktnost, ki vpliva naravnost presenetljivo in kakršne se ne najde pri vsakem enakem podjetju. Lepšega Ino-most še ni videl. Ni nam mogoče navajati vseh posameznih proizvanih točk, omejiti se moramo samo na najboljše iz dobrega. Tu je pred vsem Bpoklon občinstvu*. Visoko gori na velikanskem slonu prestoluje g. Strass-burger, obdan od 46 čistokrvnih konj, krasnih živali. Grand tableau zaključuje prvo programno ,točko, kateri sledi gdč. Adelina na konju z izbornimi svojimi umetnostmi. Krasno sliko nudi serpentinski ples gdč. Rossi na napeti žici. Kar se večkrat vidi v lepih barvanih slikah v kinematografih, se tu proizvaja v resnici. Začudenje vzbujajo Mr. Togove mornariške igre. Največji top, več sto kilogramov težak, balancira Togo na bradi in glavi. Burno odobravanje izzovejo izborno dresirani konji gosp. Kossmyja in pa »leteči ljudje". Obisk cirkusa je vreden priporočila.
Meter dolgo črno kačo so zasledili izletniki pred neko jamo nad Veliko Kalovico na Cerkniškem jezeru. Do polovice srednjega konca je bila kača debelejša kot navadna turi-stovska palica. Po vrhu je bila popolnoma črna, spodej lepo blesteče temno vijoličasta. Kača je lezla med jagodami v visoki gozdni travi. — Tej kači pravijo gož in ni strupena.
Danes in jutri zvečer pri Novem svetu na vrtu tamburaškl koncert. Vstop prost.
Drugi Izredni občni zbor »Društva železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani" bo v ponedeljek, dne 10. julija 1911 ob 8. zvečer v restavraciji „Hotel južni kolodvor". Ker bo ta občni zbor jako važen, se vsi člani kakor tudi nečlani železničarji nujno vabijo, da se tega zborovanja kolikor možno številno udeleže.	' 4.
»Gospodje sinovi", velekomično burko v Ili. dejanjih uprizori v nedeljo, dne 16. julija 1911 v areni »Narodnega doma" „Klub ljubljanskih diletantov". Burka je zelo dobra in velezabavna. Prihodnjič se vprizore Fr. Govekarjevi „Legionarji“.
Litijska podružnica »Slov. planinskega društva" priredi v nedeljo, dne 9. t. m. pri lepem vremenu izlet na Janče. Odhod ob 6. zjutraj. Zbirališče pred hišo g. Slanca. Poleg razgleda nudi se izletnikom prilika se najesti ali pa si napolniti nahrbtnike s slovitimi štangarskimi češnjami. K obilni udeležbi vabi odbor.
Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani priredi svoj običajni IX. rožnodolski sejm v restavraciji »Rožna dolina" dne 13. avgusta, v slučaju slabega vremena se preloži veselica na 20. avgusta, na kar naj bi se blagohotno z raznimi prireditvami oziralo.
Popolen orkester »Slovenske Filharmonije" koncertira danes, v soboto pod vodstvom g. kapelnika E.
Czajaneka v parkhotelu »Tivoli". Začetek ob pol 5. popoldne. Vstopnina prosta.
O. BERNATOV1Č
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Izgubil se je mlad lisast pes, ki je imel črez čelo do gobca in na nogah bele lise. Pošten najditelj naj ga odda pri podružnici »Jutra" v Spodnji Šiški ali pa v hiši Celovška cesta 90, pritličje.
kratkem molku:	»Da. Grem zopet in
ne pridem več nazaj. Tako je najbolje . . . Sicer pa je zame najbolje, da ne živim več . . .“
»Blazno je tvoje govorjenje," ga ga prekine brat Lojze.
»Da, blazno, in obupno je moje življenje ... Da. Včasi sem ljubil življenje, ljubil sem zlato solnce, ljubil sem švetle jasne dneve. A zdaj . . . Grešnik sem velik in vest me peče, ker sem zapustil Anko, revico samo, ki je zdaj v Ameriki. Zapustil sem ljubo mater, zapustil sem tebe, dragi brat, domovino sem zapustil, vse, vse sem zapustil in šel sem, bežal sem na Koroško, gori na tuje, kjer sem mislil, da se bo dalo dobro živeti. A sem se Varal. Tujina ti ne da ničesar. Dobil sem delo v gozdu, kjer sem tesal. Zaslužil sem precej, to je res, a sem s slabimi tovariši vse zapil. Glej, tako je bilo moje življenje v tujini. Črno in temno je bilo moje življenje, črno in temno kakor je danes noč. Zato ne ljubim več solnca in dneva, zdaj ljubim le noči, take noči, ki je danes, Taka noč je zame. Kakor noč je moje srce in življenje . . . Brat, vidiš, in zdaj je prišlo v moje srce kesanje. Gnusi se mi to življenje, ki ga imam jaz, a vkljub temu ga ljubim, nad vse ljubim. In dasi ga ljubim, sem se ga naveličal ..."
»Nehaj govoriti, brati" pravi Lojze. »In idi v izbol"
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Kobalova klet v Idriji pred upravnim sodiščem na Dunaju.
Dunaj, 7. julija. Upravno sodišče na Dunaju je pri današnji razpravi v znani zadevi idrijske Kobalove stavbe ugodilo pritožbi Kobalovi proti razsodbi deželnega odbora ter je to razsodbo radi pomanjkljivega postopanja docela razveljavilo. Pritožnika Kobala je zastopal pred upravnim sodiščem dr. Fran Novak. Deželni odbor kranjski je dobil za svoje brutalno postopanje najboljši odgovor.
Tržaški občinski svet. Blamaža Italijanske večine. 800.000 za novo laško gimnazijo Trst, 7. julija. Na današnji seji tržaškega občinskega sveta je italijanska večina stavila predlog, naj se votira za novo italijansko gimnazijo v Trstu 800.000 K. Dr. Wilfan je kot zastopnik Slovencev protestiral proti temu in poudarjal, da italijanska večina na vse mogoče načine zanemarja slovansko šolstvo. Izjavil je, da Slovenci ne bodo glasovali za predlog. Nato je v debato poseglo še več italijanskih občinskih svetovalcev, ki so dr. Wilfana radi njegovih izvajanj strahovito napadali. Konečno je dr. Wilfan še enkrat repliciral svoj govor in izjavil, da se bodo Slovenci pri glasovanju odstranili iz dvorane. Obenem je zahteval, naj se najprej konstatira sklepčnost seje. Pri štetju glasov se je izkazalo, da je občinski svet nesklepčen, nakar je moral župan sejo zaključiti. Tržaški Lahoni so vsled previdnosti Slovencev doživeli zopet veliko blamažo.
Nemški »Nationalverband".
Dunaj, 7. julija. Nemški »National-verband" je imel včeraj plenarno sejo, na kateri je razpravljal o notranji politični situaciji. Začasnim predsednikom »Nationalverbanda" je bil izvoljen dr. Grofi. Med odborniki sta tudi Dobernig in dr. Steinwender. Nato so poslanci s 50 glasovi proti 26 odklonili sprejem dunajskega nemškega svobodomiselnega poslanca Zenkerja v »Nationalverband".
Hrvaški sabor.
Zagreb, 7. julija. V tukajšnjih političnih krogih se načrti grofa Khuena glede Hrvaške najživahnejše diskutirajo. Khuen, ki je obenem tudi hrvaški minister, namerava na vsak način hrvaški sabor razpustiti in razpisati nove volitve. Sabor bo baje razpuščen koncem avgusta ali začetkom septembra. Nove volitve se bodo pa vršile šele takrat, ko bo bolj primeren čas za Madžare. Tu se domneva, da se
»Ne. Zdaj grem v to črno noč, ki me bo osrečila. Da. Zdaj grem in ne pridem več nazaj. Z Bogom I Pozdravi
mater! ..."
In ne da bi podal bratu roko v slovo, skoči iz veže na prosto in zdirja v črno noč . . . Blazen je bil njegov beg v noč in obupni njegovi vzkliki med begom------------------------------------
Brat Lojze se vrne žalosten in izmučen v izbo.
»Ni bil-li, Janez?" vpraša Merku-nica s tihim glasom.
Lojze ji ni hotel prikrivati. »Da", reče, »in je šel zopet."
»O, moj sin, moj ubogi sin!" zašepeče mati skrajno slaba. »Po meni je ... Sapo mi jemlje ... Umiram ... Janez, moj sin . . . in ta noč . . .“ Bila je mrtva . . .
»O, Bog!" zakriči Lojze in skoči k postelji ter poljubuje svojo mrtvo
mater . . •
V	izbi je zavladala tišina, lezdaj-pazdaj je izšel iz prs nesrečnega mladeniča žalosten, otožen vzdih--------------
Doli v naraščajočem potoku je nekaj pljusknilo in grozen klic se je
slišal v noč ...	.....
Ploha je lila naprej, burja je divjala, grmelo in treskalo je . . . Naravo pa je pokrivala črna, temna noč . .
skuša Khuen prikupiti hrvaškemu narodu s tem, da bi dovolil, da se izvede zakon o hrvaških krajevnih imenih.
Madžarska gimnazija v Zagrebu.
Zagreb, 7. julija. Madžari nameravajo ustanoviti v Zagrebu privatno madžarsko gimnazijo. To dejstvo je vzbudilo v hrvaških narodnih krogih velikansko razburjenje, posebno pa radi tega, ker se Madžari popolnoma nič ne brigajo za tukajšnjo vlado več, je niti niso vprašali za dovoljenje.
Razne vesti.
Berač je zapustil 30.000 dolarjev. V Supreme Courtu v New Jorku je bila razprava za dedščino po po-kojnen Williamu Rogersu, ki jel. 1909 umrl v Long Branch, N. J. Zapustil je 30 tisoč dolarjev. V Long Branch je živel 40 let in vse je mislilo, da je revež. Žagal je drva in živel le od milodarov. Spal je v šupah in nikdar ni imel svojega stanovanja. Zdaj se je oglasila njegova že&a in dokazala, da je mož zapustil 30.000 dolarjev, katere bi ona rada dobila v roke.
* Nevestina podveza. Med nižjimi sloji v Parizu je nekam čuden običaj, pravzaprav šala, ki je nihče ne zameri. Pri ženitovanjski gostiji ukrade namreč prvi ženinov drug mladi nevesti podvezo z nogovice. Navadno je nevesta tako pametna, da nič ne opazi. Drugače pa je bilo na gostiji, ko se je nedavno poročila poročila gospodična Pommier, hči gostilničarja v pariškem predmestju. Gostovanje je bilo v gostilni in vsi so že pili čez mero, med njimi tudi ženin. Ko je tedaj opazil, da je za to določeni mladenič izginil pod mizo, nakar se je kmalu njegova mlada ženka prestrašeno stresla ter zakričala, se ženin ni mogel premagovati' nego je neusmiljeno osuval »podvezinega tatu" s črevlji v obraz, da mu je nos prebil ter mu izbil oko, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Po moža pa je prišel policaj ter ga vkljub pretresljivi prošnji mlade ženke odvedel v zapor. — Žalostna prva noč v zakonu !
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Oirila in Metoda!
Lastnik tn glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
oglasi.
Beseda 5 vin. Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malili oglasov ob 6. uri »veeer.
Pošteno Ih pridno dekle z nekoliko izobrazbe sprejme v špecerijsko trgovino Jos. Napret, trgovec na Selu pri Ljubljani.
394/3—2.
Oženjeni išfi« službo trgovskega sluge. Ponudbe pod ,,Sluga" na »Prvo anončno pi- 	.387/4-4
sarno“
Lepa, j»ov<» i.iKblovana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove uprava „Jutra‘‘.	224/4—4
Kdor prod« eno ali .dTe žIt! Tererioi za
dober denar naj piše ceno B. Jurko v Razbor pri Zidanem mostu.	237/3—3
3 dijaki *: sprejmi) v oskrbo, oziroma se odda čez počitnice meblovana soba. Naslov pri „Prvi anončn; pisarni".	386/5—2
Iznrjcma prodajalka išče službe kot blagajničarka ali prodajalka. Ponudbe pod „1. S." na „Prvo anončtto pisarno", 381/3—2
Dve do tri dijakinje, ali kontorletke se
sprejme na stanovanje in hrano. Vrt, glasovir na razpolago. Naslov pove „Prva anončna pisarna".	389/2—2
TrjfovsM lokal odda z opravo vred M. Krištofič & Bučar.	■	S V*iWi8U!d-21 l/k—6
Po zelo snižnnl ceul prodaja radi preselitve lastno hišo M. Krištofič & Bučar.
212/x—6
Otročji to/,l£efe. dobro ohranjen se proda. Kladezna ulica št. 18.	398/1—1.
Kovnškt pomočnik; dober in spreten se takoj sprejme pri V. Utbančiču.^Ljubljana, Dolenjska cesta št 1.	‘	397/2—1.
HiSa cen« n »prodaj s 6. stanovanji v sredini mesta polt «; cerkve-Sv. Florijana. Poizve se pri magistralnem slugu Bevcu od 8. do 9. ure dopoldan in vsak dan popoldan na Dolenjski cesti št. 50.~ t	.^399/6—1.
Mizarski 'nifenec. se sprejme v Gradecu (Štajersko), Po:asnila daje M. Zaloker, Ljubljana, Kladezna ulica št. 17.|^3pi->244/1—1.
Iščem neiiieblovabo sobo s kuhinjo, oziroma sobo s štedilnikom. Ponudbe na upravo »Jutra". ~	243/1—1
Kontorlsl inja, izvežbana v špecerijski in mešani stroki, želi premeniti službo s primerno. Ponudbe pi d ,,Kontoristinja“ na upravništvo »Jutra".	242/3-1
Išče se m'ajšl hlapec h konju. Naslov pove »Prva an n£na^pisarna“.2$S pr395/3—1.
Trgovski otrudnik, oziroma poslovodja za modno in konfekcijsko trgovino se sprejme takoj, ali s 1. avgustom. Kje, pove »Prva anončna pisarna".	396/1—1
Korespondenca.
Tri gospodične žele korespondiratl z mladim gospodom pod šifro: »Sava, Drava, Soča", poštno ležeče Ljubljana.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Negovanje telesne lepote.
Glasoviti kozmetik dr. Paškiš trdi, da je ni večje napake človeštva, kakor ta, da hoče biti isto vedno mlado. To velja osobito ženskam. Ako se človek stara, ne znači to, da izgubi svojo lepoto. Pojem »starati s e“ znači pravzaprav le to, da se lepota menja, ker tudi starost ima svojo lepoto, ako jo človek ume sam ceniti in negovati. Starost je pravzaprav individualna. Marsikdo se kmalu postara, drugi zopet pozneje, kakor je pač živel v mladosti. Človek lahko staranje odgodi, če uporablja hrano, ki odgovarja ko-smetičnim zahtevam, ako se vzdržuje alkohola itd. Tudi telovadba je izvan-redno koristna, toda le tedaj, ako se goji zmerno. Marsikdo pač pretirava pri telovadbi, vsled česar se organizem prehudo izrabi.
Naj preje se začne starati naš obraz, v katerem se zrcalijo vsi naši duševni pojavi, naše bolesti in radosti. Radi tega je najtežje preprečiti osta-relost lica. Dokler so ženske mlade, a tudi že če se nekoliko postarajo, si mažejo lica z raznimi lepotili, maščobami, olji, ki so prav pogosto celo skvarjeni, radi dolgega postajanja, kar je na vsak način licu zelo škodljivo; pogosto si lice tudi masirajo. Masaža je sicer jako uspešna za negovanje telesa, toda žalibog poverijo naše ženske masažo pogosto takim maserkam, ki ne umejo svojega posla; taka masaža ne le, da ni uspešna, ampak postane lahko zelo škodljiva. — Izborna je bila torej misel, da se je v zadnjem času pričela izdelovati suha krema brez maščobe in olja. Taka krema se lahko mesece in mesece, da celo leta in leta ohrani, ne da bi se skvarila. Krema „Olimpia“ je taka suha krema brez maščobe in olja, ter je prirejena iz najfinejših in popolnoma neškodljivih snovij. Lice, ki postane po uporabi suhe kreme »Ollmpia* lepo, belo in sveže se ne sme nikoli umivati z mrzlo vodo, ki je bila mogoče prinešena naravnost od vodovoda; umiva naj se z mlačno vodo. Suha krema BOIimpia“ se izdeluje samo v kozmetičnem laboratoriju Ub. pl. Trnkoczyja v Ljubljani.
s tremi sobami, kabinetom itd. se takoj odda pod Rožnikom, Večna pot 242.
z velikim vrtom ter celo vrtno opravo, 5 minut iz mesta se proda. Naslov pove upravništvo ,Jutra”.
LOKAL
v obsegu 5X6'/2 m na zelo prometnem kraju v Ljubljani se odda s 1. avgustom eventuelno tudi z opravo, pripraven je za vsako trgovino, ali pisarno. Istotam se odda lep hlev za 2 konja, šupi in skladišče. Naslov pdvfe „Prva anončna pisarna".
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilnični račun štev. 67.626.
: Hiša:
s štiri stanovanji, sadnim vrtom ter vrtom za zelenjavo
se proda.
Natančnejo se poizve v Rožni dolini št. 178, cesta III., ga. Ivana Bergant.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. julijem na novo urejeno
pekarijo
v Sodnji Šiški štev. 1.
Potrudil se bodem za dobro postrežbo svojim odjemalcem ter se priporočam za obilen obisk
s spoštovanjem
Matevž Omerza
pekovski mojster.
Svetovno mojstrstvo v urarski industriji izn^deno.
Prevzetje edine prodaje me je postavilona stališče, da za 2’90 K nudim elegantno 14 bar. Double zlato švicarsko uro. Ista ima 36 urno dobro idoče kolesje s sidrom. Nagradna znamka je električnim potom s pravim zlatom prevlečena. Gre precizno 4 leta, za kar tudi jamčim. 1 kom. 2 90 K 3 komadi 7*50 K. Ker se neugajajoče premenja, ali se lahko nazaj dobfr, je naročilo popolnoma brez rizike. Pošiljam samo po povzetju.
ST. KESSLER, svetov razpošiljalnica Krakov, Avstrija štev. 132.
Dobro ohranjene portale
obstoječe iz treh velikih izložb in dveh vrat z brušenim steklom se radi prenovitve prav ceno proda skupaj ali posamezno.
Poizve se pri tvrdki Ant. Krisper v Ljubljani.
Za letoviščarje, izletnike in cen], občinstvo sploh!
Staroznana gostilna „Triglav“ v Lescah na Gorenjskem prešla je vsled prodaje v druge roke in je sedaj popolnoma prenovljena in povsem udobno urejena.
.	.razP°*aS? Je velik senčnat park, vrtni salon,
kegljišče m krogljišče. Vodovod v hiši.
Preskrbljeno je za vestno postrežbo z izbornim pivom pristnimi vini in dobrimi jedili po zmernih cenah.
, . .?a ?^dati je tudi še 7 na novo opremljenih, lepih sob letoviščarjem za sezono po jako nizki ceni.
Oskrbništvo gostilne, katero se za cenjeni obisk uljudno priporoča, daje pojasnila tudi glede sob.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Pisarna
v)\W6Rsf{jyy / -šerifi
(protokolirano trgovsko podjetje)
Varstvena znamka.
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame dečke in deklice
r >:	!	I'	..	,	v	..
veliko znižane. 3
'f* V i <* 'i J O u >	«•	rj	•/	>1	;	,	.-.v
„AngSeško skladišče oblek“
O. Bernatdvič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Sodna ulica štev. 4,
Telefon štev. 245.
Brzojavni naslov: Universal-Ljnbljana.
Uradne ure
Priznano pristne oljnate in suhe
/. cene nizke	q	točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca
na debelo in na drobno. —1 Izborne emajlne glazure, LAKI FIRNEŽ in ČOPIČI. ===== Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Slovenci, pozor
pri nakupovanju vencev!
zveze s svetovnimi
FR. IGLIC
anončnimi zavodi In -- valnicami.
Ljubljana, Mestni trg 11
priporočaj največjo zalogo' krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se Izvršujejo liitro n to čno.
Borzna izvestja,
Lovske puške vseh se-stav, priznano deloprve vrste z najboljšim strel* nim učinkom priporoča
*#f8(2P’W'’	:	jj	—	-•
Prva borovska orožnotovarniška družba
Prva naj večja domača eksportna tvrdka ur, zlatnine
Lastna tovarna ur v Švici. in SFebmine. Tovarniška znamka „Bco“,
ŠH. SUTTNER
Mestni trg. LjllMjBnS Sv. Petra cesta 8.
Nikelnasta moSka nra z verižico . . K 4'50 naprej Prava srebrna moška ura z verižico „	9‘70	„
14 karatna zlata moška ura ....	„	44--	„
Nikelnasta damska ura z verižico .	„	8-50	„
Prava srebrna damska ura z verižico	„	9‘50	„
14 karatna zlata damska ura ... .	„	20-—	*
Uhani zlato na srebro.............  „	-80	„
I4karatni zlati uhani...............„	'50	„
V O; ivPi h*j i b'~*r	* iijtf & 1» lib' > is
po 5, 7, 9 in 12 K.'— Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea
V steklenicah po K 2‘— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S. STRM0M, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega, mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
PETER WERN1G
clružba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem
m— Ceniki brezplačno in poStnlne prosto.	........
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
■ . vzajemno zalvarOvalnži banka v Pragi. = Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,350.860-58, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
m ■■■—.. ——i	i	■■	Vsa	pojasnila	daje:	,
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
Pisarne so v lastni bančni hiši. -...-	■ ■	'	■»*
rovani
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je Izplačalo K 2,495-719 —.
k ‘šSŠ:	totilfea	brnim	v	SlaAilaBl.	1T“
. h	tortica,	-mt&v*	s®.”	*
■"■?,== podružnic® v SpUetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in GorlcL  .=
Sprejema vloge na knjižice in ita tekoči ra&un ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4^ V
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1'80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilostrovflni Tednik, Ljubljana.