Izhaja dvakrat na mesec.	V>	Ljubljana, Karla Marksa trg 2 (prej Turjaški
Naročnina četrtletno 12 dinarjev.	" "—w:—trg), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Radikalno-klerikalni režim je
udaril.
(S. Stanko je bil 11. novembra 1927 Iz službe odpuščen.)
Vse, kar ne ugaja temu radikal-no-klerikalnemu režimu, vse to hoče zlomiti, pomesti, kakor se £am izraža, očistiti, da bo ostalo samo to, kar je njemu prav. In vse, kar je njemu prav — po njegovem naziranju namreč — je v blagor vsakemu SHS-državljanu, je za močno državo in za — zadovoljni (po domače spokorjeni) proletarijat.
In temu režimu ne ugaja tudi »Savez železničarjev Jugoslavije, Namreč on ne ugaja kot strokovna, razredno borbena organizacija železniški upravi, to je direkcijam, generalni direkciji, ministarstvu saobraćaja in kajpada, njihovim funkcijo-narjem, ker jih moti pri njihovih načrtih, izmozgavati železničarsko rajo, ker jim stopa na prste, ker jim kaže zakon, ki ga teptajo, ker jim kaže, da so železničarji ljudje in da imajo ti ljudje svoje pravice, ki se jih ne sme teptati. »Savez železničarjev Jugoslavije« upravi in ministarstvu s svojimi intervencijami, zahtevami, shodi in z vsem članstvom dela zapreke, da ne morejo kar tako železničarje, ki že itak- morajo preveč delati, še bolj siliti in jih izmozgavati. To upravi ni prav. Poleg tega pa je raznim gospodom ta »Savez
železničarjev Jugoslavije trn v peti
in računajo«, če bi tega »Saveza železničarjev Jugoslavije« ne bilo, da bi železničarji bili bolj pokorni in vsaki odredbi in vsakemu odloku, pa če tudi ni pravičen in zakonit, pokorni in bi vse izvrševali, kar bi se jim ukazalo.
Zato je bilo treba zavihati rokave. Enemu radikalu in enemu klerikalcu (da ne omenjamo onih, ki so jim jih pomagali vihati). Zavihati in udariti po »Savezu železničarjev«. So sicer to že večkrat naredili, ali vsakikrat so si izpahnili roke. Vendar jih to ni izmodrilo in so rekli:
Po tajniku treba udariti. Po tajniku Stanko Juriju in »Savez železničarjev« bo s tem krepko udarjen. In tako so tajnika »Saveza«, sodruga Stankota — odpustili iz službe. Čisto na kratko, brez obtožnice, samo s citiranjem paragrafa prometnega zakona in vrgli so ga na cesto. Ker kapitalizmu ne gre za pravičnost, nego njemu je pravičnost pest.
Sodrug Stanko, tajnik »Saveza«, drugače uradnik na direkciji in po letnih ocenah mnogih načelnikov dober in celo odlično ocenjen kot uradnik v službi, gospodom zastopnikom kapitalizma ni konveniral, ker je v svojem privatnem življenju (ki ga direkcija ni plačevala) bil tajnik »Saveza železničarjev« in je bil kot železničar član in funkcionar strokovne organizacije. To pa gospodom zastopnikom kapitalističnih mogotcev ni ugajalo. Njim je bojevna, razredna strokovna organizacija strašen trn v peti in delajo povsod in na vse nači-
U nijednoj zemlji sveta valda ne ^°gadjaju se Jolike 'željezničke ne-s^eće kao kod nas, a još manje gine °° njih toliki broj željezničara kao kod nas Skoro svakodnevno dešava se Po koja željeznička nesreća, a skoro svakotjedno opet po koja veća i katastrofalna, kod koje nije uprapa-šteno samo toliko i toliko milijuna željezničkog materijalnog dobra, več Po toliko i toliko živih željezničarskih ijelesa. Tako je kod nesreće u Varešu ubijeno nekoliko službenika, kod ne-
ne, da ji škodujejo. Onemogočiti je ne morejo, ker je danes delavstvo ter železničarstvo pač že toliko zavedno, da hoče biti človek in ne suženj in se zato združuje v razredno bojevne organizacije, da se ščiti pred onim razredom, ki po ,'svoiih zastopnikih hočejo, radi večjega profita, da bi bil še vedno železničar in delavec navaden suženj.
»Savez železničarjev Jugoslavije«, čeravno šteje samo 5000 članov (a neka druga organizacija železničarjev 25.000 in še baje celo več) je tako močan, da se ga gospoda pri direkcijah, generalni direkciji in ministrstvu saobraćaja boje in jim je zato, ker odločno zahteva pravice za železničarje, ki jim pripadajo po zakonu, nevaren, ker jim brani izkoriščanje železničarske raje (ni pa protidržaven element, gospoda). In zato treba njegovega tajnika, ker je uslužben pri železnici, vreči na cesto. Stem zlomijo dušo organizacije in »Savez železničarjev« jim ne bo več zapreka.
To so naredili. Na nas je, da namena ne bodo dosegli. Radikalsko-klerikalni režim je vršil to, kar so njegovi pristaši hoteli in mu pred-, ložili.
Uprava železnic je s tem pokazala, da hoče biti neomejen vladar nad železničarji in delavci državnih železnic. Radikalski-klerikalni režim je pa s tem povedal železničarjem in vsemu proletariatu, da je on kot razred gospode gospodar, in da ne dopusti, da bi se teptani razred, razred proletarcev v takozvani narodni državi čutil kot človek.
Vendar je vsa ta gonja zaman. Proletariat in njegov del, železničarji, prav dobro čutijo, da so ljudje in da hočejo biti ljudje, pa če je to ra-dikalsko-klerikalnemu režimu prav ali ne. V razredno bojevni strokovni organizaciji bodo to pokazali. »Savez železničarjev« je s preganjanjem njegovega tajnika s. Stankota postal le močnejši. Člani »Saveza železničarjev si ne bomo dopustili, da bi se tajnik »Saveza« kar tako, ker ne ugaja gospodom pri železniški upravi, šikaniral in metal na cesto. Protestiramo energično zoper tako postopanje in zahtevamo, da direkcija to krivico popravi. Prvi odgovor na napad u-prave naj bo: še bolj se bomo strnili v našo organizacijo »Savez železničarjev«.
Radikalsko-klerikalni režim si naj le viha rokave. Mi, delavci in železničarji, mi mu jih bomo odvihali.
Vsem železničarjem pa povemo to: V borbi je rešitev. V organizaciji je moč. Žrtve borbe naj nas delajo samozavestne in odločne. Vsi v »Savez železničarjev«. Protest proti odpustitvi sodruga Stankota naj pokaže da smo možje.
sreče izmedju Bradine i Brdjana opet nekoliko j kod nesreče u Subotici isto nekoliko teže ranjenih. Sve to u roku od par dana.
Te nesreče više nisu slučajnosti. One se više nemogu svoditi na slučajne udese prouzrokovane nekom neočekivanom i nevidljivom silom. Mnogobrojnost tih nesreća i ogromnost žrtava koje one iziskuju jasno nam govori, da su uzroci istih vidljivi i da se nalaze u općem saobraćajnom ustroju, koje bi samo trebalo iznaći,
ispitati i ukloniti. Ali tome poslu nitko ne prilazi. Željeznički upravnici nemaju smisla i neće da prilaze tome ispitavanju, jer znadu, da bi rezultati bili odviše porazni po njih, a netko drugi opet, nema zato ni prilike ni mogućnosti. I tako se nesreće i štete gomilaju iz dana u dan i mesto da ih bude manje njih je sve više i mrtva tjelesa se gomilaju.
Uzroke večine tih nesreća, ako ih se temeljito 'počne istraživati, nebi bilo teško naći. Jedan od glavnih jeste zastarjelost i nesposobnost sviju željezničkih postrojenja, za čije popravljanje i obnavljanje ne poduzima se ništa. Drugi isto toliko važan uzrok je u preopterečenosti željezničkog osoblja službom i dužnostima, kojima u svojoj fizičkoj i stručnoj ne-izradjenosti sve manje može udovoljavati, Kruna svih pak uzroka je, nesposobna i birokratizovana željeznička uprava, koja većinu svojih dužnosti posmatra površno i više policijski, nego li stručno i željezničarski. Ali kako rekosmo, u podrobnija ispitivanja ovih uzroka nitko ne ulazi, a još manje njihovom otklanjanju. Otuda i naša najpunija bojazan, da će se nesreće i ubijanja željezničara i dalje dogadjati i da se izvan njih samih nitko neće nači, tko bi ih od strahoviti posljedica istih uzeo u zaštitu. Preko velikih gomila njihovih telesa prelazi se nekažnjeno i čutke, kao da su njihovi životi potpuno bezvredne stvar-
Izjava.
Ker smo bili z ozirom na naš članek v štev. 14 našega lista od 15. julija 1927, v katerem se je žalilo in obrekovalo g. Ivana Bužan, nadzornika proge Čakovec—Dol. Lendava, od pisca članka neresnično informi-
Dne 6. novembra 1927 se je vršila 2. plenarna seja Saveza z dnevnim redom:
1.	Tajniško poročilo.
2.	Ureditev razmer z B.-H.-Save-zom.
3.	Komercializacija.
4.	Ujedinjenje in formiranje transportnega Saveza.
5.	Zagrebški sekretariat.
6.	Razno.
Tajniško poročilo je bilo soglasno odobreno, z ozirom na razne napade na organizacijo, zlasti pa na poizkuse gotovih elementov širiti med člani nezaupanje v organizacijo je bil soglasno sprejet sledeče sklep:
Centralni odbor sprejme tajniško pcročilo na znanje ter pooblašča izvršni odbor, da se posluži vseh statutarnih mer, da prepreči in že v kali zatre vsak poizkus cepljenja enotnih razrednih sil, članstvo pa opozarja na red in disciplino, ki je v borbi za naše pravice neizodibno potrebna.
S. Kovač je podal sledečo izjavo:
Izjava,
Družba gotovih destruktivnih elementov, kateri so doslej izrabili sleherni moment, da škodujeio enotni železničarski organizaciji in ki doslej niso pokazali niti enkrat volje po konstruktivnem delu in hotenju podpreti razredni pokret, ki se ima boriti s težko ofenzivo kapitala, je izrabila tudi moje udejstvovanje v Delavski pekarni povodom zadnje pekovske stavke in ga hoče porabiti kot ugoden moment za oslabenje železničarske organizacije ter jo vsled tega slika v popolnoma lažni luči.
Z ozirom na interese organizacije in da omogočim najnatančnejšo preiskavo moje zadeve, odlagam do končne odločitve in razjasnitve mesto predsednika »Saveza železničarjev Jugoslavije« z izjavo, da je bil sleherni moj korak, ki sem ga podvzel kot član »Delavske pekarne«, zamišljen le v dobrobit pekovskih pomočnikov in kar trdno upam, da bo ugotovila bodočnost.
ce, koje se može menjati kao i sve druge predmete kao i pragove kada istrunu. Kad se život nas toliko pot-cjenjuje i svodi na sasma beznačajnu vrednost, to neka bude dužnost sviju nas, sviju koji smo u našim životima ugroženi, da čim prije istaknemo naš najodlučniji zahtjev: ispitajte uzroke nesreća i poradite na tome, da ih bude manje. To treba učiniti ne samo radi nas koji svakodnevno ginemo, več i u interesu opće narodnom, čija imovina hrpimice propada. Ako se to neće htjeti učiniti dobrovoljno, mi moramo sakupiti svu našu snagu i snagom organizacije taj zahtjev istaći toliko odlučno, da će ga se morati uvažiti.
Sve to treba da učinimo u toliko prije, jer, ako se produži ovakvo ubijanje, nas će za par godina biti ubijena puna polovica. Kuda će tada naše familije: žene i djeca? Tko će se za njih brinuti? Nitko! I na koncu: zašto da mi jginemo radi nesavjesnosti i nesposobnosti onih, kojima je sudbina saobraćaja i nas povjerena. Prije svega treba da nam se da egzistencija dostojna čovjeka: Da nam se da prava kulturna čovjeka i da nam se ta prava poštuju. Dalje: da nam se da stručna sposobnost i tehnička sredstva, bez kojih isto valjane i sigurne željezničke službe biti nemo-že. Jačajmo zato našu organizaciju i
I ističimo ove zahtjeve svestrano.
1	G. M.
rani, izjavljamo radevolje, da obžalujemo, da se je delala g. Ivanu Bužan krivica in da nimamo torej nobenega povoda, očitati mu glede njegovega službovanja kot nadzornik proge kako nekorektnost.
Ne mislim pa vsled zadnjih napadov od strani za pokret popolnoma neodgovornih elementov prenehati z mojim delovanjem, ampak bom tudi v bodoče vse svoje sile posvetil delu za razvoj »Saveza železničarjev Jugoslavije«.
Ljubljana VIL, dne 5. nov. 1927.
J. K o v a č s. r.
K tej izjavi je bil soglasno sprejet sledeči sklep:
Centralni odbor SŽJ je vzel izjavo s. Kovača na znanje s primombo, da bo podvzel vse korake, da se ne samo točno ugotovi dejanski stan, ampak cela zadeva ne oziraje se na levo ali desno, razčisti in sicer potom anketne komisije po 3 zastopnikih SŽJ, Zveze živilskih delavcev in Strokovne komisije, ki naj zasliši vse prizadete, zbere materijal in predloži svoj predlog prihodnji plenarni seji v definitivno sklepanje,
Ker s. Stanko vsled prezaposlenosti ni mogel sprejeti mesto v tej komisiji, je bila izvoljena od strani Saveza sledeča komisija: ss. Ambrožič, Trškan in Slakoper.
Nadalje so se uredile razmere z B.-H.-Savezom v Sarajevu in sekretariatu v Zagrebu, razdelil agitacijski delokrog, kjer se je začasno do ustanovitve sekretariata v Beogradu podredila agitacijsko proga Sarajevo— Niš—Djevdjelija sekretariatu Sarajevu. Kot tajnika se nastavita s. Zima, odpuščen strojevodja v Sarajevu in s. Makuc, upokojeni premikač v Zagrebu.
Glede komercializacije je plenarna seja soglasno odobrila vse dosedanje delo izvršnega odbora v tem vprašanju ter je bil soglasno sprejet sledeči sklep:
Centralni odbor odobrava stališče izvršnega odbora in vse njegovo dosedanje delo v vprašanju komercializacije z ugotovitvijo, da se ni nik-
Ubijanje željezničara u masama.
Adolf Jelen.
Iz plenarne seje S. Ž. J.
dar odrekel povdarjanju parole po socializaciji podjetij«
Ker pa je socializacija podjetij v danih razmerah danes dejansko še neizvedljiva, je izvršni odbor zavzel edino pravilne korake, da se ni zadovoljil le za agitacijsko parolo, ampak je zavzel staLšče, ki je z ozirom na dejanski položaj za železničarje in njih družine najboljše in edino izvedljivo.
Centralni odbor sprejema v celoti resolucijo o komercializaciji železnic z ugotovitvijo, da se o predaji železnic v privatne roke nikdar ni niti razpravljalo, ampak da je izvršni odbor proti tej nameri ministrstva zavzel najostrejše odklonilno stališče.
Centralni odbor pooblašča izvršni odbor, da ukrene vse potrebne korake, da se prepreči grozeča redukcija osobja in plač s 1. aprilom 1928 ter da potom svojih zastopnikov na kcnierenci o komercializaciji zastopa v resoluciji jasno izraženo stališče.
Enako je vladala popolna soglasnost vseh odbornikov v vprašanju ujedinjenja železničarjev ter formiranja Saveza saobraćajnih in transportnih delavcev. Soglasno se je u-gotovilo, da je izvršni odbor pod-vzel vse korake, da čimpreje izvede , sklepe kongresa, da je vprašanje u- ! jedinjenja reševal javno pred vso 1
železničarsko javnostjo glasom sklepov prve centralne seje in konference v Zagrebu, med tem ko je nezavisna organizacija že po prvem pismu prenehala priobčevati tozadevne dopise. Odobrilo se je vse dosedanje delo s pripombo, da se vztraja na rešitvi zadnjega našega dopisa v tej zadevi.
Enako so bili soglasno odobreni vsi dosedanji ukrepi glede formiranja enotne transportne organizacije, v kateri bi bil vlčanjeni poleg železničarjev tudi tramvajci, pristaniški delavci in mornarji. Tozadevno so bile v poštev prihajajoče organizacije pozvane, da podajo svoje mišljenje.
Glede splošne intervencije v Beogradu je bil sprejet sklep, da se izvrši povodom konference o komercializaciji ter da se v prvi vrsti izdejst-vuje volitve delavskih zaupnikov, ureditev starostnega zavarovanja delavcev in nastavljencev, izdajo delavskega pravilnika, službeno obleko za delavce in nastavljence ter izvedbo 8 urnega delavnika.
Soglasnost pri vseh sklepih jasno manifestira disciplino v Savezu, katere do danes niso mogli načeti ne eni in ne drugi nasprotniki; dolžnost vseh sodrugov je, da vztrajajo kot disciplinirani borci za svoje pravice do zmage.
Centralna uprava SŽJ.
Starostno zavarovanje delavcev.
SŽJ je že pred 3 leti predložil predlog za ureditev starostnega zavarovanja delavcev in sicer v smislu naših starih zahtev, da se tudi v delavskem pravilniku delavstvu zasi-gura:
po 3 letih službe mesečne plače, avtomatično napredovanje in po 25, odnosno 30 letih polno penzijo od zadnje mesečne plače.
Beograd čaka z rešitvijo tega vprašanja. Danes je stanje nevzdržno ter imamo 4 vrste delavcev:
1.	Miloščinarje — bivše južno železničarje, ki niso bili člani prov. fonda.
2.	Bivše državno železničarje, ki niso bili člani pro. fonda.
3.	Bivše drž. železničarje in one, ki so sprejeti v prov. fond po 1. aprilu 1925.
4.	Bivše južno železničarje, ki so že bili 1. aprila 1925 člani prov. fonda.
Kakšna je razlika?
1.	Bivši južno železničarji nečlani prov, fonda dobe na podlagi Rimskega akorda po izstopu iz službe miloščino okoli Din 200,— mesečno ter ako doprinesejo potrdilo od želez, zdravnika, da so nesposobni za službo, tudi legitimacijo za se in ženo,
2.	Bivši drž. železničarji nečlani prov, fonda so največji reveži in ne dobe sploh nič, tudi ne miloščine.
3.	Bivši državno železničarji in oni delavci, ki so bili sprejeti v prov. fond po 1. maju, imajo to ugodnost, da po petih letih članstva v fondu lahko dokupijo provizorična leta službe izvzemši eno leto članstva. Po 1. maju 1925 se delavce sprejema v fond, čim so 21 let stari, vojaščine prosti in imajo eno leto službe.
4.	Bivši južno železničarji, ki so bili s 1. majem 1925 že člani fonda, pa so bili sprejeti šele po treh letih službe in ostalih dveh let ne morejo
prizna ona ugodnost, kot jo imajo novinci, to je, da se jih sprejme v fond po enem letu službe.
Odmera provizije:
Prispevki v fond se plačujejo od starih dnevnih plač, ki so jih imeli delavci pred prevedbo na urne plače. In sicer se plača 4 odstotke od 85 odstotkov starih dnevnih plač. To je vzrok, da so provizije tako majhne in dosežejo danes največ Din 3600 letno, to je Din 300.— mesečno. Najvišja možna izmera provizije po 35 letnem članstvu bi bila 4590.— Din letno ali 383.— Din mesečno in to za profesioniste, medtem, ko so za pomožnega delavca znatno nižje,
K temu pride še osebna draginj-ska doklada po Din 10,— dnevno in doklada za ženo in nedorastle otroke po Din 3.— dnevno.
Tako, da dobi danes eden starejši delavec, ki je okoli 25 let član prov. fonda:
Provizije okoli Din 300.— mesečno, draginjske doklade za se Din 300.— mesečno, draginjske doklade za ženo Din 90.— mesečno, skupno Din 690.— mesečno in ako ima kakega mladoletnega otroka, pa še zanj po Din 90.— mesečno.
To je vzrok, da danes vsak delavec gara na železnici do zadnjega diha in se boji dneva, ko bo vržen na cesto, ker ne bo mogel ne živeti ne umreti. Da se temu začasno do izdaje novega pravilnika v prov, fondu odpomore, je Savez vložil na vsa kompetentna mesta sledečo zahtevo:
Najkasneje s finančnim zakonom za leto 1928/29, ki stopi v veljavo s 1. aprilom 1928, naj se izda pooblastilo in na podlagi njega uredba, da naj se plačujejo prispevki v prov. fond od urnih plač, za kar naj se naredi tabela z avtomatskim napredovanjem po letih (ki bo veljala za
sluzoe in osiaim uveu iei ne morejo »«***,—	,	,.
dokupiti. Pač pa se jim zračuna, ko- | plačevanje prispevkov) in naj se tudi
i • t	i • i • i - ~	__; *	n/4	ni ?! c. on m Pfi
Ukor so bili med vojsko na železnici, zraven 2 in pol vojna leta, kar drž. železničarji nimajo.
Krivično se nam zdi stališče ljubljanske direkcije, da je odbila našo zahtevo, da naj se tudi starejšim južno železničarjem da ta ugodnost kot vsem, ki so sprejeli po 1. maju 1925, to je, da si lahko dokupijo do 5 let, oziroma vsaj tisti dve leti, ker so morali čakati 3 leta, medtem, ko se sedaj čaka le eno leto. Direktor ljubljanski je to zahtevo odbil in sedaj je pritožba pri ministrstvu in jo bomo dali tudi starejšim delavcem
provizija od teh plač odmeri.
Ker znaša končna penzija 85 odstotkov od zadnje plače, bi z dra-ginjsko doklado po Din 10.— dnevno, delavec po dovršeni službeni dobi dobil polno plačo kot penzijo.
Vendar smatramo to le za začasno rešitev ter zahtevamo še naprej mesečne plače za vse dni v mesecu za delavce, ker le na ta način se jih bo zavarovalo za slučaj bolezni, da bi dobili enako vse prejemke kot nastavljenci ter tudi za starost, da bi dolili po odsluženi službeni dobi celo plačo kot penzijo.
Zašto nema para za željezničare?
Mi smo več nekoliko puta dokumentarno dokazali, da je slabim fi-nasijama države i nestajanju nužnih novčanih sredstava za održanje najvažnijih privrednih grana: željeznice,
pošte i telegrafa, cesta, regulacija rijeka, odvodnjavanja močvara i navodnjavanje sušnih krajeva itd., glavni razlog u nesposobnoj i nesavjesnoj vrhovnoj državnoj upravi i onima,
koji su toj upravi u blizini. Dok oni sebi i za svoje najbliže grabe iz državnih kasa šakom i kapom i troše teške milijune u zrak, razumljivo je, da za one dole, koji stvarno rade i radom najviše pate, novaca ponestaje i mesto da im se egzistencija osigurava i učini kolko tolko snošljiva, njima se gura grubnost u postupku i svadja ih se u najpunije moralno i materijalno bespravlje.
Prigodom rasprave o štednji i predlogu, da se snize poslaničke dnevnice sa 300 na 200 dinara, narodni poslanik Vujič iznjeo je i slijedeće:
»Predsjednik vlade ima 12.000 D mjesečne plaće, 2850 D mjesečno dodatka, specijalni dodatak od 5000 D, za cigarete 6750 D, za automobil po komadu 8000 D.
Danas imamo vladu, koja je pre-punjena, jer ima u njoj i ministara bez portfelja.
Jedan ministar prima 8000 Din mjesečno, ima dodatak mjesećno
8700 D, na dnevnicama poslaničkim dobiva 9000 D, na automobil 8000 D i na cigarete 4500 D mjesečno. Pored toga ima željezničku kartu I. razreda.
A specijalni željeznički vagoni ministarski koštaju oko 100.009 godiš-nje.
Ministri u mirovini primaju po tri plaće.
Specijalne sincure u upravi monopola, u Državnoj Hipotekarnoj Banci, u upravi ratne štete, klasne lutrije, nose po 200.000 do 300.000 D godišnje.
Zahtjevu, da treba ove velike ministarske plate i razne druge horend-ne dohotke drugim licima u velike sniziti, priključujemo se i mi. To "u toliko više, jer ova plačka državne kase pogadja i nas naročito teško. Da bi pak u tom našem zahtjevu i stvarno mogli uspjeti, nužno je, da svestrano i živo izgradjujemo nasu organizaciju i njenom snagom ga pod-upremo.
„Idile“ u glavnoj radionici u Sarajevu.
U početku zavođenja t. zv. ubr. i zanog rada u želj. radionici v Sara- ' jevu izgledalo je ne samo laicima, i nego i mnogim višim organima u saobraćaju, da je tvorac toga ubrzanog rada našao idealan način za povečanje produkcije. Skoro svi, koji su želili unapređenje saobraćaja odobravali su taj sistem, jer su bili uvjereni, da će na taj način biti rešen problem rada u radionici. Kamo sreće, da se nisu prevarili u tome.
Mi smo o našem listu stalno govorili o nedostatcima u tom načinu rada, kao i o štetnim posledicama toga sistema, i tek sada, nakon tri godine toga rada počeli su oni viši uviđati, da su se u nadama grdno prevarili. Došlo se da uverenja, da nije dovoljna samo povečana produkcija, nego da je isto tako potrebna i dobra kvaliteta toga rada. To se međutim ne da drukčije postići, nego samo: 1. da se radnicima povise nadnice barem do minimuma, nužnoga za održaanje zdravlja i života
radnika, što ne bi bilo ni onda, ka-
da bi se nadnice izjednačile sa onima u zagrebačkoj i mariborskoj radionici, i 2. da se nabavi dovoljno materijala i alata.
Koliko stradavaju radnici, kao i sama kvaliteta rada radi pomanjkanja materijala, neka pokaže samo ovaj primer, Svornjaci za lokomotive najviše se upotrebljavaju u debljini od 30—60 mm.
Međutim takvoga željeza nema u radionici već sam bog zna od kada. Pa kako se onda radi, da se na produkciji mnogo ne zapaža taj manjak upitaće tkogod začuđeno. Sasvim jednostavno odgovaramo mi: Nužda je natjerala, da se postupi po onome gordijskom čvoru. Naime, u radionici’ ima veliki broj starih neupotrebljivih osovina. Šta čini, ako su te osovine debele 100—120 mm i što su one od čelika, jer se kovačima ništav više ne plati, nego što je precenjeno za željezo tačne dimenzije, premda oni izgube do 50 posto na vremenu radi tvrdoće materijala. Na prvi pogled izgleda, da nema druge štete, pa se tom pitanju ne posvečuje nikakova važnost.
Ali da se malo bolje osmotre katastrofalne posledice, koje bi mogle nastati u zimsko doba, kada ti čelični svornjaci stanu pucati, sigurno bi
se odustalo od tog poslovanja. Nije dovoljno samo pustiti u promet izve-stan broj lokomotiva, kako zahteva uprava radionice po nareßenju generalne direkcije, nego treba imati u vidu milijonske štete, koje bi mogle nastati, a još više ljudske žrtve, koje bi mogle stradati ovakovim radom.
Pogledajmo sada na odelenje, u kojem se najviše oseća nestašica ma:-terijala i alata. To je kovačnica. Higijenski uređaj je tako mizeran, da bi se prije moglo nazvati sušionicom radnika i leglom tuberkuloze, negoli kovačijom. Tu ima 18 vatri, kod kojih rade 54 radnika. Prozora nema ui jednoga, da bi se mogao otvoriti, niti ventilatora, koji bi onaj dim, prašinu i smrad napolje odvukao, nego to sve pada na pluća bijednih kovača. ¥ec je prošlo mnogo godina, da le-kar nije zavirio niti u čišća odelenja, a kamoli u kovačiju. Ali ipak postoji u kovačiji kontrolor, koji istina nije živo biće, ali je verodostojniji od mnogih živih ljudi. To je novi veliki zračni čekić, koji je nedavno tu postavljen. Naskoro se je, radi čestoga kvarenja toga čekića, ustanovilo, da je zrak, što ga čekić u sebe uvlači, neposredno iz kovačije, nečist. I što se radi? U mesto da se naprave prozori i ventilatori, koj’i bi izvlačili smrad napolje, napravila se je za čekić posebna cijev, da može čekić do-vađati izvana čist zrak za svoju u-potrebu. A radnici što gutaju taj pokvareni zrak i umiru za najmanje 20 godina pre vremena, nikoga od u-praive ne zaboli glava, jer su uvere-ni, da će uvek naći dovoljan broj bijednika u njihovu zamenu, koji su radi korice hleba primorani da rade u toj sušnici. Neophodna potreba bi bila, da se lekarska komisija uveri o tome te da naredi upravi, da se što pre naprave prozori i ventilatori, jer zahtevati, da se tu radi prelazi granice čovečnosti.
Da je u radionici ovakovo sta-nje, najviše su krivi sami radnici, što se još uvek daju zavaravati od po-jednih štrebera, koji, penjući se radnicima na grbače, hvataju što bolje karijere, umesto da svi stupe u svoju klasno borfcenp organizaciju Savez željezničara, jer bi samo ua taj način mogli poboljšati svoje više nego mizerne uslove rada.
Zahtevamo rešitve naših zahtev v boln.
blagajni.
2e opetovano smo na sejah upravnega odbora in na skupščinah bolniškega fonda sprejeli sklep o izplačilu hranarine koncem meseca, za dežurne zdravnike, za izplačilo P^6' jemkov za oni čas, ko gre železničar na ambulanto, a Beograd je vedno odbil vse zahteve. Dne 12. novembra 1927 se je nudil v Ljubljani glavni upravnik, kateremu smo predložili sledeče zahteve:
Glavnemu upravniku bolniškega fonda!
V imenu izvoljenih članov upravnega odbora ljubljanske oblastne u-prave si usojava predložiti v rešitev sledeče utemeljene zahteve članstva, katere bazirajo na še veljavni
uredbi o zavarovanju železničarjev zoper bolezen in katere so bile že opetovano sprejete od merodajnih forumov, to je od upravnega odbora kakor tudi od oblastne skupščine.
1. Da se reorganizira računska služba bolniške blagajne v smislu sklepa oblastne skupščine od 20. februarja 1927 in upravnega odbora od 28. sept. 1926. Hranarina, babiška pomoč, dečja oprema, posmrtnina naj se izplačuje koncem meseca zajedno s plačo potom službenih jedinic in naknadno obračuna pri fondu. Zahteva je utemeljena v uredbi ter od izvršitve te zahteve zelo odvisi redno zdravljenje delavstva, ki mora danes po cel mesec v bolniškem staležu čakati na bolniško podporo.
KAKO USPEVAJO VAŠI OTROCI? Ali ste jim poskusili skuhati za zajutrek Žiko? Ali ste kupili res pravo Žiko v rdečem zavitku? Ali ste upoštevali navodila, tiskana e:; vrečici? Ime »ŽIKA« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo »ŽIKO« v rdečih zavitkih.
2.	Da se izplačuje delavstvu hra-narino za one dneve, ko se morajo zdraviti na centralni ambulanti ter da se izposluje od uprave (generalne direkcije) odlok, da pripada delavstvu za krajše zamude časa v svrho obiska zdravnika ali centralne ambulante plačana odsotnost.
3.	Da se odlok centralne uprave glede zdravljenja v sanatorij zlasti na Golniku anulira ter naj nosi vse stroške za to zdravljenje bolniški fond, ki jih enako mora nositi za slučaj zdravljenja v bolnici. Zdravljenje na Golniku je najmanj istovetno zdravljenju v bolnici, ter se je z gornjim odlokom kršila uredba.
4.	Da se ugodi upravičenim sklepom oblastne skupščine ljubljanske od 20. febr. 1927 glede nastavitve dežurnega zdravnika v Mariboru in v Ljubljani to je v 'glavnih delavskih centrih, kjer je zaposleno na pr. v Mariboru okrog 3600 uslužbencev s 6500 člani ter približno isto število v Ljubljani. Za tako velike centre je že z ozirom na veliko število obratnih nezgod ne oziraje se na dejstvo, da zdravniki v nedeljah in praznikih sploh ne ordinirajo, nujno potrebno, da se dežurna služba uvede.
5.	Da se vse spremembe uredbe in z pravilnika izvršp le po predhodnem obravnavanju od strani oblastnih u-pravnih odborov ter na podlagi predlogov teh odborov,
Ljubljana, 12. novembra 1927.
Za izvoljene člane upravnega in nadzornega odbora:
F. Jernejčič,
t. č. predsednik nadz. odbora.
J. Stanko,
t. č. podpredsednik uprav, odbora.
Ugotovitve na danke „Enotnosti“.
»Reformistični birokrati sabotirajo podružnico Maribor L«
Ugotavljamo, da z navedenim člankom v zadnji »Enotnosti« nima odbor podružnice Maribor I nikake zveze.
Ugotavljamo, da je dobil s. Novak od tajnika centrale s. Stanka na sestanku v Ljudskem domu y soboto, dne 29. oktobra, kjer je bilo sklenjeno, da se skliče shod, nalog, da takoj obvesti s. Čanžeka, predsednika podružnice Maribor I o shodu, da v pondeljek nalepi letake.
»Železničarji so obsodili štrajkbre-herje.«
Na sestanku sekcije vlakosprem-nega osobja v Ljubljani se je dne 31. oktobra razpravljalo o zadevi s. Kovača po nalogu centrale, okrožnica št. 11 od 27. oktobra 1927, glasom katere so morale vse podružnice do-poslani materijal preštudirati in sporočiti svoje mnenje centrali do 4, no
vembra 1927. Sekcija šteje 312 članov, za predlog, da sme s. Ambrožič kot član centralnega odbora glasovati v danem položaju tudi za izključitev, je glasovalo 12 članov. Vse na vedbe glede centralne seje so ne-resnične ter je s. Stanko kot tajnik centrale zadevo s. Kovača kot najprvo obravnaval,
Laž je, da se je sklenilo s. Kovača odstaviti od predsedniškega me sta, resnica pa je, da je s. Kovač do končnega razčiščenja cele zadeve odložil mesto predsednika.
Končno »Enotnosti« sporočamo, da odslej ne bomo več tratili prostora za polemiko z lažmi, kf jih prinaša, ampak se striktno držali sklepa 1. širše centralne seje od 16. junija 1927 ter šli preko vseh insinuacij, podtikanj in zavijanj.
Centralna uprava SŽJ,
„Ujedinjeni železničar“ v službi ..SSJ“.
»Enotnost« od 5. nov. 1927 je prinesla sledeči poziv:
»Doslej so voditelji SŽJ še malo prikrivali, da so pod protektoratom socialpatriotske SSJ. V 21. št. »Uje-dinjenega Železničarja« pa, ki brani štrajkbreherstvo je na 6. strani oficijelno obvestilo Socialistične stranke, da se vrši v Celju seja njenega pokrajinskega načelstva.
Plenarna seja SŽJ, ki bo 6. novembra t. 1,, bo morala ugotoviti, po sklepu katerega foruma je »Ujedinjeni Železničar« postal glasilo SSJ in sklepati, če se bo še nadalje na ta način razbijalo enotnost SŽJ.«
»Delavska politika« je prinesla v prihodnji številki sledečo izjavo:
Tiskarski škrat nam je povzročil zadnjič neljubo pomoto. Pokrajinsko načelstvo SSJ je sklicalo svojo sejo v Celje in vabilo je prišlo mesto v »Delavsko politiko« v politično neodvisen list »Ujedinjeni železničar«, ki je šel pri metiranju ob istem času skozi iste roke kot »Delavska politika«. Naj nam to zlasti železničarji oproste. — Vodstvo Ljudske tiskarne.
Tudi gornji poziv »Enotnosti« je jasen dokaz, kako hoče najti kje dlako v jajcu, da bi udarila po savezu ter pripravila posamezne člane do izstopa. Kdor misli z lastno pametjo, jim itak več ne naseda.
Enotna fronta.
Ne loteval bi se te tragične kon-štatacije, vendar si ne morem kaj, da bi ne zapisal. »Enotnost« (glasilo De-kalistov), politične oblasti in direkcija državnih železnic nastopajo enotno proti »Savezu železničarjev«. Svoje-časno se je denunciralo tajnika »Saveza« s. Stankota radi strokovnega govora na shodu v Rakeku, da je govoril hujskajoče z namenom rušiti red in disciplino med železničarji in da opravlja direkcijo državnih železnic. Disciplinska preiskava ni poslušala prič, ki so dokazale, da to ni res, nego ga obsodila na občutno kazen. Direkcija državnih železnic je tajnika »Saveza« s. Stankota, ki je uradnik državne železnice v Ljubljani prestavljala iz oddelka v oddelek in mu dala vedeti, da bo zletel, če se ne spokori: to je, če ne bo delal v prid kapitalizma. Kot uradnik pa je od sv°jih načelnikov dobival dobre in odlične ocene. A kaj to. Ker ni elal za kapitalistične interese, nego • j t1a>nik »Saveza«, za železničarje in delavce, jim ni bil po volji. Zato so ga sedaj vrgli na cesto. Odpustih so ga iz službe, brez obtožbe, brez vsega, kar tako, recimo: iz maščevanja, ker je čutil prolek
sko. Funkcijonarji od Dekalistov pa so s. Stankota v svoji »Enotnosti« trgali na kose, kakor lačni psi. Bil jim je agent kapitalistov, socialpatriot, ki zasluži red sv, Save, nebodigatreba človek, da si uprava boljšega ni mogla izbrati, samo sodrug ne. In to vse zato, ker se ni dal komandirati od teh neodgovornih elementov in Marcel Žorgetov. Zato je bil izdajalec železničarjev, škodljivec in vse, kar so si mogli izmisliti. Politična oblast pa je istočasno razpuščala shode, pošiljala žandarje k zaupnikom in ni potrdila pravil, hoteč na ta način uničiti organizacijo.
Železničarji, ali ne zapazite te enotne fronte, tako je lepo sestavljena. Samo zato, ker ni hotel s. Stanko delati, kakor bi radi kapitalisti in njih zastopniki, je bil osovražen in odpuščen. Ker ni hotel delati, kakor bi radi Marcel Žorgeti in drugi, je bil osovražen, Bil je — kot protidržaven element označen. To od kapitalistov. Od Dekalistov pa: agent buržuazije in izdajalec železničarjev.
Kaj rečete železničarji na to? Nič? Ali Vas morda še to zabava?
Železničar, član »Saveza«.
Na polu k
Idealno zasnovana organizacija, ki prednjači s poštenim delom, samoodločbo članov — gradi s tem trden temelj za podlago svoji bodočnosti
Samozavestno in marljivo delo ter podrejati koristi in interese svoje splošnim, znači predpogoj za zanesljiv uspeh podvze-tega dela v organizaciji.
Naj večje važnosti za razvoj in moč organizacije je do popolnosti razvito podrobno delo vseh različnih kategorij železniške službe. Radi tega polaga naša razredno borbena organizacija največjo važnost na izobrazbo posameznika.
Vzgoja k samozavesti in stvarnemu delu posameznika ter pojmovanje medsebojno potrebnega samozatajevanja se more vršiti le ob poljudnem medsebojnem razpravljanju, kjer naj ima vsak član sekcije priliko uveljaviti svoje nazore.
Železničarji, pred vsem v Sloveniji, imamo ustvarjene vse predpogoje za razvoj v gospodarski, kulturni in strokovni organizaciji. Vse tri panoge se izpopolnjujejo ena v drugi. Osvobodili smo se n, pr. deloma izkoriščevalcev in s težkim trudom ustanovili v največjem vrvežu in zmešnjavah svojo zadrugo.
Od početka njene ustanovitve smo pridobivali z veliko težavo posamezne člane, ker so imeli železničarji pomisleke vsled vojnih razmer, češ, kaj poštenega in obče koristnega sploh ni mogoče spraviti na noge. Ko so se pa prepričali, da je stvar dobra in koristna za vsakega posameznika ter da je le v združenih močeh odporna sila mogoča, so pričeli stalno polniti kader .zadrugarjev.
Da pa med železničarji še ni razvita popolna zadružna zavest, je v večjem delu krivda tudi na strokovnih organizacijah, ker se vse premalo intenzivno vzgaja in goji smisel za gospodarsko podvzetnost v svoji stroki. Imamo železničarski hranilni in posojilni zavod, katerega pa še velika večina železničarjev ne pozna, kakšni svrhi služi nam železničarjem. Nekateri si predstavljajo, da je bila hranilnica zato ustanovljena, da, ako bodo svoje krvavo zaslužene pare vlagali, imajo v slučaju nujne potrebe pomoč, kakor je to navada; kajti, kadar najnujnejše rabiš pomoči, ti niti tvoj
prebujenju.
najboljši prijatelj ne more pomagati — pa greš iskat svoje. Bali so se, da bode železniška uprava imela kontrolo, češ, saj imajo itak preveč, ker nalagajo prihranke v hranilnico. Tudi ta bojazen je deloma že izginila. Ravno v slabih razmerah, kakršne vladajo danes med nami železničarji, se je marsikdo navadil ceniti dobro od slabega, ker praksa je najboljša šola. V bodoče bodi naša naloga, da začnemo ustvarjati iz teh drobcev, ki jih imajo navedene naše go-gospodarske organizacije, ustanove, ki so last vseh železničarjev in da budno skrbimo, da ostanejo vse te ustanove v delavskih rokah in služijo delavskim ciljem.
Tudi na kulturnem polju železničarji nismo zadnji. Prav za prav bi morali biti po prirodni naši službi med prvimi.
Imamo godbe, pevske zbore, čitalnice itd., ne znamo pa pravilno ceniti požrtvovalnosti teh naših kulturnih delavcev.
Kako težko je vzdrževati glasbene jednote, ker je nevpoštevanje osemurnega delovnika ter do skrajnosti škodljiv »špar«-sistem v živem materijalu dovedel tudi te naše trpine do onemoglosti. Kje leži zopet krivda? V desorganiziranosti in desorijen-taciji železničarjev.
Popolnoma zgrešeno je mnenje, če kdo misli, da naj ne bo član glasbenega društva »Zarje«, »Sloge« ali »Svobode« itd. in da se s tem maščuje napram svojemu poslodavcu. Nasprotno! Zanemarja svoj lasten naraščaj, ker mesto da pošlje svojega nadarjenega otroka v prostem času k poduku godbe, ga prepusti ulici ali cesti, da se vadi pohajati.
Železničarji! Organizirajte se v razredno borbeni organizaciji in vršite svojo dolžnost kot člani, ne zanemarjajte pa pri tem dela na kulturnem Jn gospodarskem polju. Vstvarjajte strokovne sekcije še vseh onih kategorij in strok, ki še niso v življenju in delu. Ne pustite se ovirati od nikogar. Zavedajte se svoje dolžnosti v organizaciji in tem lažja vam bo dolžnost in odgovornost v službi. Src teptanih in preganjanih se ne pridobiva z nervoznostjo, razburjenostjo in brahijalno silo, temveč z iskrenostjo v bratski ljubavi za poštenost in pravičnost.	K.
Shodi, občni zbori, dopisi.
Logatec.
V nedeljo, dne 20. novembra tl. se vrši pri nas železničarski shod in sicer ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Kunc. Poročal bo referent iz centrale ter vabimo vse službe proste sodruge ter vse še neorganizirane, da pridejo polnoštevilno na shod. Ne kritikujmo samo, kadar nas nihče ne vidi, ampak pokažimo možato, da smo pripravljeni boriti se za svoje pravice. Sodrugi! Vsi do zadnjega in točno na shod.
Rakek,
Pretekli mesec se je vršil občni zbor podružnice na Rakeku, ki šteje danes že nad 60 redno plačujočih članov. Dne 3. novembra se je vršil dobro obiskan železničarski sestanek, kjer nam je poročal tajnik centrale s. Stanko. Z novim letom dobimo na Rakek svojega železniškega zdravnika ter bo tako rešena ena naših davnih zahtev. V nedeljo, dne 20. novembra 1927 popoldne ob 4, uri pa se vrši na Rakeku železničarski shod, na katerega že danes vabimo vse sodruge. Zgradimo si mogočno bojno falango, ne čakajmo rešitve od drugih, ampak poprimimo za delo vsi do zadnjega, da si priborimo boljšo bodočnost.
Občni zbor podružnice Saveza žel. Jugoslavije v Zidanem mostu se vrši v nedeljo 20. novembra 1927 ob 8. uri zjutraj. Vsi člani se vabijo, da se sigurno udeleže občnega zbora. Poročal bo na občnem zboru referent iz centrale.
Trbovlje.
Odbor sklicuje v nedeljo 27. nov. 1927 ob 2. uri popoldan v gostilno Treo-Trbovlje, javni železničarski shod in ob 3. uri nato ustanovni občni zbor podružnice Trbovlje. Pridite na shod in občhi zbor vsi, da pokažemo, da se ne pustimo teptati in zatirati ter vse šikane molče prenašati, ampak da bomo javno postavili naše zahteve in se za njih izpolnitev borili.
Zagreb.
4. novembra održan je sastanak u gostioni Skušića za željezničare kolodvora »Sava«, Po običaju, sastanak je bio vanredno posjećen. Pored starijih drugova i članova pridošli su opet novi drugovi, većinom još ne-organizovani, koji su svi sa sastanka otišli sa uvjerenjem, da je neodložno nužno organizovati se i samo organizacijom braniti svoje teško stečeno
pravo, koje bez organizacije može samo još više propasti.
Sastanku je predsjedao drug Kmet i posle njegovog kratkog uvoda, u kojem se je najviše osvrnuo na nova ugrožavanja moralnih i materijalnih prava, razvila se je općenita rasprava u kojoj su sudjelovali: drug Gabor-šek, Serežin, Sagadin, Sotlšek i Nipič. Svaki od govornika imao je na koješta da se potuži. Jedan na zaki-danje dopusta, drugi na zakidanje prava na bolovanje, treči na oduzimanje bundi itd. Za kratko vrijeme desetak jadikovki i žalbi na postupak pretpostavljenih prema pojedincima ili pak prema svima ukupno. Ove jadikovke su najbolji znak, koliko se je u gaženju željezničarskih prava pošlo daleko i koliko je nužno upreti sve sile, da bi se dalnje propadanje spriječilo. Za to pak, nužna je jaka i brojno učvršćena organiz čija. Stvarajuči takovu organizaciju mi najbolje branimo naše interese. Čim je prije stvorimo, u toliko prije nastupiti će i poboljšanje.
Drug Kmet zaključio je sastanak sa apelom na sve prisutne, da živo rade na dizanju i jačanju organizacije, koji rad će nas najprije dovesti tamo kamo svi težimo: večim pravima i boljem životu.
Podsused.
4. november održavan je sastanak i za članove na pruzi Vrapče— Zaprešić u Podsusedu. Sastanak je bio srednje posjećen i to s razloga, jer nije postojala praktična željeznička veza, pa su drugovi sa jedne strane pruge djelomično izostali. Pored toga sastanak je ipak posjetilo Ijep broj članova, što je za prilike na tom dijelu pruge Ijepi broj. Na sastanku je opširno raspravljeno o svima prilikama u kojima željezničari i radnici žive i svoju službu obavljaju i riješeno je, živo i nadalje raditi na tome, da u organizaciju pridju svi željezničari na tom dijelu pruge, jer je organizacija i međusobna složnost najbolja garancija, da bi se u našoj borbi moglo imati uspjeha.
Pri koncu još je riješeno, da će se skorom vremenu sazvati ponovni sastanak, na koji će se pozvati i delegata Centrale, a koji će biti i posjećen daleko bolje.
Indjija.
21. oktobra održavala je naša podružnica konferenciju željezničara sa dnevnim redom: položaj željezničara i komercijalizacija željeznica. Kjon-ferenciju je posjetilo preko 60 željezničara, a po dnevnom redu govorio je
drug Mikec iz Ljubljane. Iako je govorio u slovenskom jeziku, ipak je bio pažljivo saslušan i za sve razumljiv.
Drug Mikec se je opširno zadržao na položaju željezničara obzirom na smanjivanje plata; produljivanje radnog vremena; oduzimanja prava na dopuste, bolovanja i osiguranja uopće; na izmjenu zakona o saobraćajnom osoblju, oduzimanje 20°/o veće plate za egzekutivrio osoblje i ukidanje III. činovničke kategorije, a sva ta oduzimanja pravdaju se pomanjkanjem kredita ili se pak jednostavno veli »nema para«. Sa takvim izgovorima nas se je bez razlike na kategoriju i radionicu lišilo mnogih prije rata stečenih i sadanjim zakonima nam zagarantiranih prava. Da bi se došlo do para i da bi se uprava željeznicama popravila izbačena je ideja komercijalizacije t. j. postavljanje upravnog im sistema na privatno-trgovačko bazu. I mi smo za takvu komercijalizaciju i vjerujemo, da bi se takovim upravnim sistemom mnoga upropaštena para spasila i mogla privesti poboljšanju i popravci položaj bijednih željezničara. Dok mi is-
So delavci, ki rabijo sproti različne stvari in materijal iz drugih oddelkov, ter morajo sami iti po nje; za tak »poset« drugega oddelka je potrebna »dozvola«; brez takšne dobiš 100 Din kazni in moraš biti zadovoljen, da ne zletiš na cesto; če se med tem časom tudi že pripravljeno železo, ki greš v pisarno po »Passierschein« zopet ohladi, to je vseeno. Naš jugoslovanski patron, ki mu je ime »Sveti birokracijus« na tem ušesu nič ne sliši. Žagovina, ki ne predstavlja znatne vrednosti, je bila vedno, še pri Južni železnici na razpolago delavcem, ki so zanjo zaprosili, da so si po par vreč sami odnesli domov; ta žagovina se bo sedaj vedno licitirala. S tem denarjem bodo že lahko krili vse deficite v državni blagajni ali pa plačali dijete kaki številni komisiji. Isto je z drvami, ki odpadejo pri popravilu in demontiranju vozov; ta drva se bo poslalo nekam v Srbijo; radovedni smo, kdo se bo z njimi »pogrel«? Delavci jih ne smemo dobiti, ker to ni v nobenem zakonu zapisano, naše pravice, ki nam po zakonu o zaščiti delavcev pristojajo, se pa enostavno prezre, kot na primer obratni zaupniki. Vedno je gospoda pripravljena sprejeti po 'jzakonu izvoljene zaupnike — ker dobro ve, da jih nimamo. Zadnji čas je že, da se te volitve tudi pri nas vendar enkrat razpišejo. Ne bomo prej mirovali, da si izvojujemo vsaj to, kar nam po za-
Pokret željezničara u Bosni.
Bosansko-Hercegovački drugovi o Ujedinjenju.
Referat druga Zim« na pokrajinskom Kongresu 9. oktobra o. g.
Drugovi! Ova izvanredna skupština sastala se da donese jednu odluku koja je vama svima poznata, a ta je da stvori jednu trajnu zajednicu, da donese odluku o priklučenju našeg saveza sa Ujedinjenim Savezom Željezničara Jugoslavije. Mogu da napomenem, da je savezna uprava mogla sama da donese odluku o pri-sajedinjenju na temelju rezulucije do-nešene na drugoj redovnoj skupštini održatoj 8. maja o. g. Kako vidite savezna uprava nije učinila na svoju ruku ništa bez vašeg znanja. Uzroci, koji su rukovodili saveznu upravu da ovo pitanje ujedinjenja pokrene u ovome vremenu največe privredne krize i zastoja rada na svim linjama i u vremenu kada naša sela napuštaju stotine i stotine familija, kojega kreću u gradove da sebi nadju zarade i kada so gradski radnici uslijed priliva radne snage sa sela dovedeni u teži položaj, jer ovi radnici svoju radnu snagu nude za još niže nadnice nego su plaćeni gradski radnici, to proletarijat, u koliko bi i mogao da zaštiti svoje ekonomske interese, to usljed svoje pocepanosti na razne saveze nije u stanju da se odupre nezasitoj
tičemo komercijalizaciju u tome pravcu, dotle ministar saobrćaja pod kcmercijalizacijom razumijeva stvoriti mogućnost još jače eksploatacije željezničara. Protiv takve komercijalizacije mi smo odlučno i boriti ćemo se, da se ona ustvari. Boriti ćemo se isto, da željeznice ne predju u vlasnost privatnog kapitala, koji bi željeznice i željezničare izrabljivao lih za svoju korist i tako postao još više štetan za jedne i za druge. Ove naše zahtjeve moči ćemo ostvariti samo čim jačom organizacijom, čiji redovi moraju obuhvatiti sve pruge u zemlji. Preporučuje na koncu drugovima u Indjiji, da živo rade na širenju organizacije prema jugu i prema sjeveru, jer je tamo skoro još nikako nema, a dok je i tamo nema težko možemo napredovati.
Ova razlaganja druga Mikeca bila su popraćena općim odobravanjem. Nakon kraće diskusije po nekim lokalnim pitanjima konferencija je zaključena i učesnici su se razišli sa odlučnom voljom, da za organizaciju i njen napredak najživlje rade.
konih buržuazije pristoja. Upejlati se je hotelo tudi nedeljeni delovni čas od 7.—3, pop. Intervenciji našega odbora se je posrečilo, ker je bila večina delavstva proti, da ta »novost« ne stopi v veljavo; kakor se govori je cela zadeva odgođena za poletni čas, vendar je naše mnenje, da je potrebno, da so delavci kompaktno naseljeni v bližini tovarne, ter da za samske delavce obstoja posebna kuhinja, ako se hoče nedeljeni delovni čas vpeljati. Mnogo delavcev Mariborske delavnice pa stanuje do 20 km od Maribora in v Mariboru stanujoči samci bi težko kje dobili ob 3. uri kosilo. In kako bi bilo s kosilom v družinah, kjer pridejo otroci ob 12. iz šole, oče pa ob 3. uri iz tovarne? Ali naj čakajo otroci gladni do treh ali naj je oče preslano in event. znova pogreto kosilo? Tretje vprašanje pa je, kako zdržati do treh popoldne z praznim želodcem pri težkem delu, ko je zabranjeno med delom pojesti košček kruha. Končno pa še povemo vsem gg. »Antreiberjem« na uho, da bomo vse šikanacije delavcev prinesli v javnost, ker hočemo da se delavca kot vstvaritelja vseh materijelnih dobrin smatra za človeka in ne za brezpravnega sužnja. Še nezavednim pa kličemo: zadnji čas je, da opustite pasivo, naša moč je le v enotni razredno bojevni strokovni organizaciji. Zato vsi v Savez železničarjev Jugoslavije!
kapitalističkoj klasi. Zato je potrebno, da baci pogled na željezničarski klasni pokret ove zemlje i videčemo da je razparčan na razne saveze, na nekoliko samostalnih i stoji spram jakog i moćnog neprijatelja. I, blago-dareč raspačenosti željezničarskog pokreta, kapitalistička klasa Jugoslavije iz dana u dan zakida željezničarima tekovine dugogodišnje borbe.
Gdje god se može produljuje se radno vreme, prekovremeni rad se ne plaća, zakiduju se radnicima u radionicama akordne cene, smanjuju se sporedne prinadležnosti i ne samo da se smanjivaju več se i oporezuju. Zakon o zaščiti radnika se ne poštiva, a sprovadjanje Zakona o osiguranju u bolesti i nesrečnim slučajevima dovedeno je u pitanje.
Imajući pred sobom sliku ovako bednog položaja željezničara, Savez .	. željezničara uvidio je potrebu
ujedinjenja željezničarskog pokreta, kao jedini izlaz iz ove teške i ubiv-stvene situacije. Još od godine 1925. stvorena je veza između Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije i na^ šeg saveza — dakle pune dve godine podržavane su duhovne veze i vođeni razgovori za ujedinjenje. Sadašnja u-prava saveza uočivši posljedice ras-parčnosti željezničarskog pokreta došla je do zaključka, da je jedini izlaz u jedinstvenoj organizaciji željezničara Jugoslavije, i donela odluku za ujedinjenje našega saveza sa Savezom Željezničara Jugoslavije.
Drugovi, nama je poznat rad Ujedinjenog Saveza Željezničara koji danas u velikoj većini predstavlja klasni željezničarski pokret u Jugoslaviji. Zato je potrebno da mi, stupajuču u njegovu zajednicu, stavimo sebi u dužnost, da ćemo poći na rad za organizaciju za njeno jačanje u ovoj pokrajini. Vrata naše zajednice treba otvoriti svima željezničarima, da u njoj mogu da iznose svoje bolove i patnje i gledišta kako da se potraži i nađe izlaz iz ove bede i zla.
U ovakovoj zajednici koja će najbolje znati i moći da brani interese sviju pojedinaca razviti drugarsku ljubav i slogu, lojalnost i solidarnost, kako bi moglo da prodre u svokog nas, da je zajednica sve i da u njoj postizavamo sve što se postići može.
Drugovi, ja verujem da će današnja skupština prihvatiti prijedlog savezne uprave da se stupi u jedinstvenu zajednicu sa Ujedinjenim Savezom Željezničara Jugoslavije, koja će moči željezničare ove pokrajine kao i cele zemlje; voditi putevima veličine i slave.
Ovaj referat druga Zime bio je primljen i pozdravljen općom aklamacijom i na celoj skupštini zapažena je radost nad ovakovim zaključkom, koji vodi dizanju i jačanju, koncen-trisanju snaga i borbenosti, a time i jedino uslovijenim izgledima uspjeha u našoj teškoj i neravnoj borbi. Tek dvojica drugova iz Mostara, koji su (kako oni sami kažu) orijentirani Ije-vičarski, nisu sa baš mnogo oduševljenja pozdravili ovaj najmarksistič-niji zaključak: jer oni nisu za ujedinjenje »kad ono ne obuhvaća sve željezničare«. Njima nije išlo u glavu, da se mi sa žutima i konfesionalnima i štrajkbreherskima organizacijama nikad ujediniti ne možemo; njima isto nije išlo u glavu, da se treba ujedinjavati u onim granicama u kojima je to uopće subjektivno i objektivno moguće. Dok se ovo Ujedinjenje nije iz-vršdo, oni su nalazili drugovima u Sarajevu jedino taj prigovor, što se ne ujedine sa savezom u Ljubljani.
Posle ovog zaključka o Ujedinjenju treba vsi drugovi u Sarajevu i ostalim mjestima da pođu na agilan rad među željezničarima, organizirajući ih i klasnovaspitavajuči ih. U tome radu treba biti naročito istra-jan, jer se mora obavljati pod najtežim prilikama. Od ove istrajnosti i agilnosti najviše ovisi, da bi i koristi izvršenog Ujedinjenja postale vidne.
FlocrynaK ca njianoBUMa y »ejjeammKoj sydHoj aMÖyjiaHTH.
>Kajie H3M ce n/iauoBH JKCJiesHHHKor öojiecxHHnKor c))OH/ia y Capajeßy ja ce y syÖHoj aMÖyjiaHTH rora g)OHja ca đo-jiecHHUHMa nocxyna Kao y KaKBoj no-jHHHjcKoj Kapayjiu. MaanoBH y roj aM-öyjiaHTH npenymienn cy caMOBOjbn Jie-Kapa, Kojh jejau ayö jene no hckojihko Meceua, raKo ja mhofh aöor xora ojy-cxajy oj jenema yonmxe. HeKopeKXHHM noHamameM npema naanoBUMa y xoj aM-öyjianxH ojJHKyje ce napounro jeaau /Kchckh jeuap. Ha xy rocno^y äokxo-puuy MJianoBH ce najsmue »cajie. Ca.vio jejan npmnep. Obhx aaua jouma je cy-npyra jeanor njaua ja nonpaBH syß. MeijyxiiM aoKxopHna naje xxe/ia joj BpaxuxH JierHXHMaunjy Kojy joj je oa-yseaa, uajaBJbyjyfiH, aa je Hyacno aa aoi)e xben cynpyr h ancxy oanece na noxnac aieaesHunKOM aeuapy. Kaa je aoxnimn naan aomao, unje ypeaoBao raaBHH aeKap, na naje Morao aa noxna-caxa aacxy. Kaa je oaaa aaxxesao aa ,wy ce spaxa aeraxaMauaja, aoaxopaua je aaje aaaa, saxxeßajyfia aajnpe 60 aa-aapa. Kojaivi npasoM oaa xpaaca aa-rpaay sa paa Koja joui yonmxe aaje aoßpmea, a xo meBOM KpasauoM, a KojaM npasoM oaa naaay oayaaMa ae-raxaMaaajy aa Boacmy, mu ae saaivio a xpa>KaMo aa aaw aa xo oaroßope nepo-aaßaa.
Yonrnre, cxame y csaM aMÖyaanxa-Ma >Ken>e3nnuKor xyMaaaxapaor (jmaja je npaßo nenoanomamBO a Kpajme 6a speMe 6aao aa ce ono mxo npe nonpaea K3Ko 6a naanosa aomaa ao csojax npaßa. Me^yxaM oao ce aeKe nonpasa-xa CBe aoxae jok y ynpaBy xora (jmaaa ne ao^y acraacKa npeacxaBaaua ace-aesaanapa, Koja aetie paaaxa no Kecj)y pasnax melosa a napxasaaa aa aaxe-pece nojeaaaana aero aa aaxepece oaax Koja y xaj cj)ona aajBarne aonpnaoce.
Še o razmerah v mariborski delavnici.
»UtrpajKama ce ae npaMajy.«
Fioa rau aacaoBOM aoaeo je jeaaa capajeBCKH aaeBaa ancx oßaKBy aoxany:
»Jynep je Feaepaana flapeanaja •dpaoBnax >Keae3aana asaaaa capajeB-CKoj japeKuaja nape^eme, KojaM ce sa-6paa>yje ja ce y cay>K6y npaMe cejau jKeaeaaaHKax paanaua, Koja cy nejasao jaraa mxpaja y X. ceanaja y Cnaaxy, sa caynaj ja aaxpaxie naMemxeme.«
OßaKBaM KopaKOM Feaepaaae đu-peKuaje oöeaeaceaa cy xa pajaana rope aero Ma Kanas OKopeaa aaonaaau, Jep npoxKB oaor ko aasprna Kpa^y aaa yöacxBO HHKaKBa cayjKÖena ycxaaoBa ae asjaje caanae paanace Kao mxo je xo caja ynaaaaa Fenepaaaa dapeanaja ca osax cejaM pajnana, Koja carypao na-cy aa o6ecxa Bell s6or ocKyaaue a ma-Kaaanaje xxeaa npoxecxoBaxa aa aa-aaa, Koja je jeaaao Marytian.
Kao y cpeameM seny Kaa cy nonOBa pasaax Bepa aapauaaa aaaxeMy aa ce-Bepnaae, rano aanac y MoaepaoM, Kya-xypnoM >n aeMOKpaxjcKOM jBaaece^oM Beay KauaxaaacxanKa apamBaa npeja-yseha aapany acxo xaasy anaxe.My aaj paananaivia Koja ce y CBojoj 6eaa ocmc-ae petna: O, bk Baacaaua, jajxe nau 3a aaiu nomxeaa paa aocrojay aarpaay, KojoM tnCMO Mofin ceöe a CBojy nopo-aaay capoMao npexpaaaxa a oaenyxa! >Kene3BnnapcKa paaaaua, Köja xofne aaaac xavi penama aa npoxecxßyjy, o-cy^eaa cy rope aero uko apyrn: Kpaj csojax pyay a cxpynaor aaama Mopahe ja caanajy oa raaaa, jep ax aetne Ba-me aaKO cmexa npamaxa y nocao.
Baae aa xo a pa3Mam.ibajy aa apy-roBa jKeaeaaanapa o xome aacaaaa-nKOM Kopaay maxoße raaßae anpeana-je? Ysa^ajy aa ja je jo xora morao, jotna camo aöor maxoBe caaöe opraaa-30Banocxa? Ako saje, paaymejy a yBU-^ajy, oaja je Kpajme Bpeme ja cbu jo-jejaor vapyaccaom a opraasoBaKom caarom jajay oxnopa xaKsam aacpxaja-ma maxoBor nocaojaßara.
y opraaaaanajy, jpyroßa Keaes-aanapa, Koja tne ce öopaxa 3a Bama ocaoBaa ataBoraa, noßenaacKa a Kaacaa. npasa!
Zaviračem in nenastavljenim premi-kačem, kretnikom itd. v vednost.
Centrala SŽJ je vložila na merodajna mesta vlogo za podelitev službene obleke vsem onim delavcem, ki vrše službo nastavljencev in da jim redno izplača mesečni prispevek za vzdrževanje obleke.
Tozadevno vlogo priobčimo prihodnjič.
Centralna uprava SŽJ.
Maribor III. Sekcija vlakosprem-nega osobja sklicuje za dne 24. novembra tl. ob 15. uri v gostilni »Pri belem zajcu«, Meljska cesta 10, sestanek tega osobja, ter vabi vse službe proste sodruge, da se tega sestanka zanesljivo udeleže in tudi neorganizirane vlakospremce s seboj privedejo. Referent s. Korošec Blaž iz Ljubljane. Dnevni red bode iz posebnega vabila razviden.
Knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice v oktobru. Promet v knjižnici Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani, Gradišče 2, se je meseca oktobra zopet znatno dvignil. Da bo vsakdo videl, kako se dviga promet od meseca do meseca, navajamo v oklepajih številke, ki kažejo promet v septembru. Knjižnico je obiskalo 983 (709) članov; novih se je vpisalo 110 (92). Knjig se je izposodilo 1850 (1306), od teh slovenskih 1015 (774), nemških 7o/ (456), srbohrvaških 98 (76), leposlovnih 1636 (1192), znanstvenih 214 (114). Denarnih dohodkov je bilo 3600 (1861) Din.
nepremočljivi jesenski in zimski čevlji vseh vrst
drag. roglič
MARIBOR, KOROŠKA C. 19
Pri osebnem nakupu tudi plačilne ugodnosti.
Iiskai Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru.