PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE November 2006 • Številka 9 Letnik: Vil - ISSN 1580-0547 ^SOTOČJE Dekleta z naslovnice Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA ONE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj: Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 9 je priloga 90. številke Gorenjskega glasa, 10. novembra 2006. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Plešejo za medvoške košarkarje Deset deklet sestavlja show dance skupino No name ŠD Latino, ki od letos sodeluje na članskih tekmah KK Tinex Medvode. Medvode - Tekme medvoških košarkarjev, ki v letošnji sezoni nastopajo v 2. SKL Vzhod, so še posebej zanimive. Razlog so članice medvoške show dance skupine No name, ki občinstvu in košarkarjem zaplešejo med odmori. Deset srednješolk (Tjaša Berčič, Maša Pirnat, Jaša Pipan, Lea Kovač, Patricija Gabrovšek, Špela Lobe, Nina Vaši, Tea Pin-ter, Mojca Borštnar, Tina Kajzer) dobro leto trenira pod vodstvom dolgoletne uspešne plesalke Ane Medvešček iz Kamnika. Večina deklet se je skupini pridružila brez predznanja, tako da so začele z lažjimi kombinacijami. ”Na začetku smo nastopale na raznih promocijah, produkcijah, tekmah. Letos pa tekmujemo za KK Tinex Medvode in za odbojkarski klub Calcit iz Kamnika,” je povedala Ana Medvešček. Dekleta imajo treninge dvakrat tedensko, pred nastopi vadijo še kakšno uro več. ”Sam nastop jim da veliko motivacije, potrebna pa je seveda tudi ljubezen do plesa. Imamo šest koreografij. Vsaka nova jim je najljubša, saj da nov izziv," dodaja 25-letna Kam-ničanka. Na tekmovanjih shovv dance skupin zaenkrat še niso bile, morda pa se bodo v prihodnje, predvsem zaradi izkušenj in motivacije, le prijavile na kakšno. Skupina deluje v okviru ŠD Latino, katerega predsednica Teja Povše je še posebno vesela in ponosna, da so se dekleta v teh srednješolskih letih odločile svoj prosti čas izkoristiti v zdravi družbi. Kaj pa fantje? Medveščkova pravi: "Fantje bi bili dobrodošli. Potrebovala bi enega resnega, ki pa gaje težko dobiti. Plesalci, sploh fantje, so zelo posebni ljudje. Seveda se nam še vedno lahko pridružijo tudi dekleta." Košarkarji ciljajo na vrh lestvice Podpore deklet so veseli tudi medvoški košarkarji. "Kar se tega tiče, smo že v L ligi. Smo namreč edini v 2. SKL Vzhod, ki imanj^j plesalke. Tudi napovedovalcev nimajo vsi. Vse je super," pravi Dean Bunčič, kapetan KK Ti-nex Medvode. Medvoški košarkarji so v novi sezoni odigrali štiri tekme in s tremi zmagami (proti Geoplin Slovanu mladim, Nazarjem, Preboldu) in enem porazu (proti KD Ježici) so na lestvici trenutno na 4. mestu, a le točko za vodilno ekipo Terme Olimia. Ker naslednje štiri tekme igrajo doma, prvo že danes, 10. novembra, proti ekipi Ilirije, računajo na štiri zmage in na vrh lestvice. Naslednje tekme v športni dvorani v Medvodah pa bodo 17. novembra proti Rušam, 25. novembra proti Terme Olimia in 2. decembra proti Rogaški. Vse tekme se začnejo ob 19. uri. Maja Bertoncelj Shovv dance skupina No name / Foto: Tina Dokl ---------—----------------------------Oglasi Odštevamo dneve do uvedbe evra Kam s tolarskimi kovanci in bankovci, kaj se bo zgodilo po 1. januarju z našim denarjem na računih v bankah, do kdaj bomo lahko še plačevali s tolarji in kdaj se bomo lahko oskrbeli z evrsko gotovino, so vprašanja, ki se v teh dneh porajajo že marsikomu. V tokratnem prispevku zato povzemamo nekaj pomembnejših dogodkov in glavnih datumov, ki naj vam služijo kot kažipot na poti do prevzema evra. Strankam zaradi prevzema nove valute ne bo treba v banko Pretvorba vseh tolarskih stanj v evrska bo avtomatična in brezplačna. Vsa sedanja pogodbena razmerja med strankami in banko ostajajo enaka. Stranke NLB bomo o stanju sredstev na računih po prehodu na evro obvestili z rednimi mesečnimi izpiski v januarju 2007. S posebnimi obvestili pa bomo sporočali Jlanja privarčevanih sredstev in depozitov v evrih ter stanja posojil in zneske mesečnih obveznosti. Kam s tolarji? Občanom svetujemo, da večje zneske tolarske gotovine čim prej položijo na svoje NLB® račune v banki. Enako velja tudi za večje količine tolarskih kovancev, kijih hranijo doma. S tem se bodo izognili morebitni gneči v začetku prihodnjega leta. Sicer bo mogoče do vključno 14. januarja 2007 plačevati s tolarji in z evri, vračilo gotovine pa bo le v evrih. Do vključno 1. marca 2007 bo mogoče brezplačno zamenjati tolarsko gotovino v vseh poslovnih bankah, po tem datumu pa le v Banki Slovenije. ZPIZ bo zadnji mesec v letu pokojnine izplačal 22. decembra, in sicer v tolarjih. Kdaj in kako do evrske gotovine? V NLB bomo že s 1. decembrom izenačili tečaj za nakup evrske gotovine s tečajem zamenjave, ki bo sicer začel veljati šele po novem letu. Od 15. decembra bodo fizičnim osebam v bankah na voljo t. i. začetni paketi evrokovancev s slovenskimi motivi. Nakupna cena paketa s 44 kovanci bo 3.000 tolarjev. Že p n/e ure prihodnjega leta bo mogoče bankovce po 10 in 20 evrov dvigovati na najbolj www.nlb.si obiskanih bankomatih, do konca dneva pa predvidoma že na vseh bankomatih v Sloveniji. Limiti za dvig na bankomatih bodo preračunani v evro in smiselno zaokroženi na najbližji okrogli znesek. Tako bo na primer sedanji dnevni limit dviga na bankomatu 100.000 tolarjev po 1. januarju znašal 450 evrov. V obeh prazničnih dneh, 1. in 2. januarja, bodo za vsak primer odprte nekatere dežurne poslovalnice NLB po vsej Sloveniji, v katerih bo mogoče zamenjati tolarje v evre. Ves čas bo seveda mogoče uporabljati plačilne kartice, razen med nekajurno prekinitvijo (predvidoma od 23. do 1. ure) na prehodu s Silvestrovega na 1. januar. Kje so na voljo podrobnejše informacije? • v vseh enotah bank NLB Skupine po Sloveniji • na spletnih straneh www.nlb.si/evro • v informativnem centru banke, telefonska številka 01/477 20 00 • v izpiskih osebnih in poslovnih računov ter v izpiskih plačilnih kartic, v rubriki Evro prihaja • v posebnih sporočilih uporabnikom spletnih poslovalnic NLB Klik in NLB Proklik Promocijsko sporočilo Čistilnica, pralmca in šivalnica Šengar Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure aica - 200 SIT > hitro in kvalitetno čistimo o o o CN 00 CN o TJ vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino Cesta Staneta Žagarja 2, Kranj (nasproti Policije) tel.: 04/202 4160 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure > vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) > parkirni prostor zagotovljen Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet.: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure d Ul TJ O O c O CL 3 > >N _o TJ 0) Q_ _Q O 1 Prireditve KOLEDAR PRIREDITEV V NOVEMDRU 2006 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 10. 11. 2006 Knjižnica Medvode, OTVORITEV RAZSTAVE Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO ob 19.30 LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA 361 43 46 KNJIŽNICA MEDVODE 361 30 53 11. 11. 2006 Športna dvorana Medvode, VESELO MARTINOVANJE Odbor za prireditve TURISTIČNI BIRO ob 20.00 uri ŠČUKI Občine Medvode in 361 43 46 Turistična zveza Medvod 12.11. 2006 Športna dvorana Medvode, MEDNARODNO SREČANJE Godba Medvode in TURISTIČNI BIRO ob 15.00 uri PIHALNIH ORKESTROV Občina Medvode 361 43 46 13.11. 2006 Zbirno mesto: Parkirišče pred POHOD NA: TRSTELJ Planinsko društvo Medvode TURISTIČNI BIRO BC Medvode, odhod bo (643 m) Kras, 3-4 ure lahke hoje; 361 43 46 objavljen na TV Medvode lahka označena pot Jože KRŠINAR 361 32 30 16.11. 2006 Kulturni dom Medvode, SAŠO HRIBAR v Fani Teater Predprodaja vstopnic: ob 19.30 ZADNJI PREDSTAVI TURISTIČNI BIRO 361 43 46 ali www.faniteater.com 17.11. 2006 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 ABONMA OTH in IZVEN OTH Pirniče Rezervacije: ŠČUKA, DA TE KAP 031 352 772 Gostuje KUD Zarja Trnovlje-Celje 18.11. 2006 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 ABONMA OTEHAJČEK in IZVEN OTH Pirniče Rezervacije: MOJCA POKRACULJA 031 352 772 Gostuje KUD Svoboda Prebold 21.11.2006 Knjižnica Medvode, PRIREDITEV OB 50-LETNICI Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO ob 17.00 uri KNJIŽNICE ŠIŠKA 361 43 46 PRAVLJICA 0 ZLATI ROŽI KNJIŽNICA MEDVODE Melita OSOJNIK 361 30 53 22.11. 2006 Knjižnica Medvode, PRIREDITEV OB 50-LETNICI Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO ob 19.30 KNJIŽNICE ŠIŠKA 361 43 46 GOST: KNJIŽNICA MEDVODE Dario CORTESE 361 30 53 24.11. 2006 Knjižnica Medvode, PRIREDITEV OB 50-LETNICI Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO ob 19.30 KNJIŽNICE ŠIŠKA 361 43 46 GOST: KNJIŽNICA MEDVODE Viki GROŠELJ 361 30 53 24. 11. 2006 Športna dvorana Medvode, JUBILEJNI KONCERT OB Pevsko društvo TURISTIČNI BIRO ob 19.30 30-LETNICI Simon JENKO 361 43 46 24.11. 2006 Kulturni dom Medvode, LETNI KONCERT MPZ KD Jakoba Aljaža TURISTIČNI BIRO ^ ob 19.00 uri JAKOBA ALJAŽA 361 43 46 25.11. 2006 Dom krajanov Sora KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA KUD Oton Župančič ob 19.00 ZBORA LIPA Sora 25.11. 2006 Kulturni dom Medvode, Premiera otroške pravljice KUD Medvode Prodaja vstopnic: ob 17.00 uri SNEŽNA KRALJICA TURISTIČNI BIRO 26. 11. 2006 ob 17.00 uri Ponovitev 361 43 46 28.11. 2006 Knjižnica Medvode, OTVORITEV RAZSTAVE Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO ob 19.30 Vida SAJKO 361 43 46 KNJIŽNICA MEDVODE 361 30 53 29.11. 2006 Galerija KUD Zbilje, OTVORITEV RAZSTAVE KUD Zbilje Renata Grmovšek ob 19.00 uri UDELEŽENCEV LIKOVNEGA TEČAJA 041 807 196 1.12. 2006 Kulturni dom Pirniče, ob 19.00 uri DOBRODELNA PRIREDITEV OB TEDNU Župnijske KARITAS na TURISTIČNI BIRO KARITASA; ALI ME IMAŠ RAD območju Medvod 361 43 46 2. 12. 2006 Kulturni dom Medvode, Premiera: KUD Medvode Prodaja vstopnic: od 19.30 BALETNI TRIPTIH TURISTIČNI BIRO 361 43 46 6. 12. 2006 Parkirišče pred Občino SKUPAJ PRIŽGIMO PRAZNIČNE LUČI Turistična zveza Medvod TURISTIČNI BIRO Medvode, ob 17.00 uri in Občina Medvode 361 43 46 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1,1215 Medvode, E-mail: ti-biro@medvode.si jb občina Medvode Vas vabi na VESELO MARTINOVANJE ri v soboto Jj 11. novembra 2006 od 20.00 do 02.00 ure v Športni dvorani Medvode ^ * martinova pojedina * mlado vino rezervacije miz na tel. št.: 01 / 361 43 46 VSTOPNINE NI! 041 / 37 80 50 Godba Medvode vabi v nedeljo, 12. novembra ob 15. uri v Športno dvorano Medvode na Mednarodno srečanje pihalnih orkestrov Pihalni orkester Breg-Dolina, Italija Pihalni orkester Gornja Radgona Pihalni orkester Monošter, Madžarska Godba Medvode Program povezuje: Silvana Knok Godbi Medvode pomagata Občina Medvode in Savske elektrarne Ljubljana C. KOMANDANTA STANE Žagar zmagal že v prvem krogu Stari in novi župan občine Medvode ostaja Stanislav Žagar, ki je kandidiral kot neodvisen. Volivci so mu namenili dobrih 61 odstotkov glasov. Alenka Žavbi Kunaver (druga z leve) in Alojz Jožef Dovič (prvi z desne) v tekmi, kjer volivci niso imeli vpliva na rezultat. Medvode - Kdo bo na čelu medvoške občine prihodnja štiri leta, je bilo vnovič znano že po prvem krogu. Volivci in volivke so se odločili, da župan ostaja Stanislav Žagar in mu zaupali še dodaten mandat, že četrti. Zanimivo je, da je bila njegova zmaga še bolj prepričljiva kot pred štirimi leti. Leta 2002 je namreč dobil 55,98 odstotka glasov, letos pa 61,44 odstotka (4056 glasov). Kot drugi je največ podpore dobil kandidat SDS Alojz Jožef Dovič, 13,2 odstotka (873 glasov), sledijo pa Janez Šušteršič (N.Si) z 11,86 odstotka (783 glasov), Alenka Žavbi Kunaver (LDS) je dobila 7,94 odstotka (524 glasov) in Gustav Šimic (SD) 5,54 odstotka (366 glasov). Za volivce so pekli in celo tekli Letošnji predvolilni čas je bil izredno pester tudi v Medvodah. Županski kandidati in liste, ki so se potegovale za vstop v občinski svet, so volivce skušali prepričati na različne, bolj ali manj izvirne načine. Na stojnicah pri blagov- Zahvala župana Zahvaljujem se vsem občankam in občanom, ki ste se udeležili volitev in ste mi oddali svoj glas. Zahvala tudi vsem tistim, bilo vas je 437, ki ste me pri kandidaturi podprli in mi omogočili, da sem sploh lahko kandidiral. Upam, da vas nisem prepričal samo s predvolilno kampanjo, temveč predvsem z dosedanjim delom na Občini. Zagotavljam, da bom še naprej deloval strokovno in v korist vseh občank in občanov. Vaš župan Stanislav Žagar nem centru so poleg volilnih programov imeli zelo pestro kulinarično ponudbo, od pečenega kostanja, odojka, pekočih klobas, do prest in piškotov. Med najbolj izvirnimi je bil zagotovo kandidat SDS za župana Medvod Alojz Jožef Dovič, ki je kot novost uvedel tek medvoških županskih kandidatov: "Namen je, da pokažemo svojo srčnost in kulturo, da pokažemo, da znamo tudi sodelovati.” Njegovo idejo sta z udeležbo podprla Alenka Žavbi Kunaver (LDS) in aktualni neodvisni župan Stanislav Žagar, ki pa se zaradi poškodbe tetive še vedno ne more športno udejstvovati. Prireditve se je udeležil tudi Dovičev brat Joško Joras, znani borec za slovensko mejo na Dragonji. V teku na eno miljo, kar pomeni trije krogi po trasi kolesarskega kriterija Medvod, so kandidate lahko spremljali trije spremljevalci. Orga- nizatorja Doviča je v tekmi, kjer volivci na rezultat razen v obliki navijanja niso imeli vpliva, premagala Žavbi Kunaverjeva, za katero so navijale tudi njene tri hčerke športnice, obetavne mlade smučarske tekačice. Prireditev je povezovala, pela in plesala, tudi s kandidatom Dovičem, popularna pevka Natalija Verbo-ten. Dovič je razpisal tudi nagrado za najboljšo inovativno idejo za razvoj občine Medvode. Komisija v sestavi: prof. dr. Janez Jerovšek, Alojz Jožef Dovič in dr. Ivan Vivod je nagrado podelila Petru Militarevu, ki je na področju občinske kulturne politike razčlenil stanje^ ugotovil nekatere pomanjkljivosti, utemeljit potrebe ter predlagal ukrepe. Maja Bertoncelj Zmage ni posebej proslavil Stanislav Žagar vedno voli predčasno. Tako prepričljive zmage ni pričakoval. Letošnja zmaga je bila še bolj prepričjiva kot pred štirimi leti. Ste pričakovali takšen rezultat? "Kot vedno sem šel tudi letos volit predčasno in se potem umaknil, saj je bil mesec pred volitvami dovolj naporen. Volilni vikend sem z družino preživel v toplicah in domov prišel v nedeljo pozno zvečer. Kar se rezultata tiče, sem bil zmeren optimist, tudi ankete so mi kazale dobro, a da bom dobil takšno podporo, tega pa res nisem pričakoval. Zmage nisem posebej proslavljal, saj kot nestrankarski človek nimam navade na rezultate čakati v krogu velikega števila ljudi.” Delo se sedaj nadaljuje. Kaj vas še čaka do konca leta? "Velikih investicij do konca leta ne bo več. Čaka nas še nekaj komunalnih projektov, ki se že izvajajo. To so cesta v Smledniku, pločnik v Rakovniku, ter preplastitev hribovskih cest. Dela potekajo še na OŠ Medvode in bodo končana do konca leta, zaključena pa so že na OŠ Preska, kjer smo otvoritev namenoma prestavili na čas po volitvah, saj nisem želel, da bi mi protikandidati očitali, da izkoriščam službene prednosti za pridobivnaje volivcev. Obe šoli sta tako kot športna dvorana še nepoplačani investiciji, medtem ko ostale odhodke plačujemo sproti." Bistvenih sprememb v delu verjetno ne bo? Slišim očitke, da med-voška občina ne deluje kot servis občanov. Kako odgovarjate? "V konceptu dela ni pričakovati bistvenih sprememb. Tega, da nismo servis občanov, še nisem slišal. Vsi zaposleni v upravi so dolžni odgovarjati na vsa vprašanja občanov. Kot župan imam za občane vsak ponedeljek od 8. do 15. ure uradne ure. Res pa sem slišal pripombe, da občani kličejo po telefonu, pa se nihče ne oglasi, kar je razmumljivo, saj imamo na občini pogosto sestanke ali pa delo na terenu." Maja Bertoncelj Zmagovalka volitev SDS V svetniških klopeh bo v novi sestavi prvič sedelo največ svetnikov SDS, pet. Izmed petnajstih list kandidatov se jih je v občinski svet prebilo kar deset. Medvode - Zmagovalka letošnjih lokalnih volitev je tudi v Medvodah Slovenska demokratska stranka. Dobili so pet svetnikov (Janez Barle, Mitja Ljubeljšek, Jelka Časar, Sonja Podgoršek, Ljubomir Jamnik), enega več kot v preteklem mandatu. Štiri svetnike imata Nestrankarska lista za napredek krajev občine Medvode (Janez Burgar, Leopold Knez, Grega Bizjak, Zvonka Hočevar Šajatovič) in LDS (Alenka Žavbi Kunaver, Marjan Kunstelj, mag. Jelena Aleksič, Ivan Regoršek). Dva svetnika imajo v Listi aktivnih Medvoščanov (Darinka Verovšek, Vojko Bizant), SD-ju (dr. Urška č^tepnik, Aleksander Bartol) in N.Si (Stanko ^)koliš, Janez Šušteršič), po enega pa Aktivna Slovenija (Dragan Djukič), Zelena stranka (Uroš Košir), DeSUS (Ivan Špenko) in SLS, kjer je kot edini na podlagi števila referenčnih glasov v občinski svet prišel Stanko Bukovec. V občinskem svetu bo torej sedelo 12 že dosedanjih svetnikov, 11 pa bo novih ali povratnikov. Nove liste v OS so Lista aktivnih Medvoščanov, Aktivna Slovenija in Zelena stranka. Če so bile v prejšnjem mandatu v OS le štiri ženske, jih bo sedaj sedem, torej skoraj tretjina. Ne podpirajo delitve na koalicijo in opozicijo V zadnjem mandatu je župan Stanislav Žagar imel podpisan dogovor o programskem sodelovanju z večino list, o letošnjih morebitnih povezavah pa je zaenkrat še težko govoriti. Županova Nestrankarska lista za napredek kra-.jev občine Medvode ima štiri svetnike, enako kot v preteklem mandatu, pričakovali pa so še kakšnega več. Kot že povedano, je največja stranka SDS. Mitja Ljubeljšek, predsednik OO SDS Medvode, poslanec v DZ in v novem mandatu tudi svetnik, je na vprašanje, ali bodo sodelovali z županom ali bodo v opoziciji, odgovoril: "Prvič smo zmagovalna svetniška skupina. Smo zadovoljni, še bolj bi bili, če bi imeli še kakšnega svetnika več. V OS si želimo čim manj politiziranja, da bi se delalo v korist občine. Podpirali bomo vsak dober projekt. Smo apriori proti delitvi OS na koalicijo in opozicijo, zavzemamo pa se, da bi vse svetniške skupine podpisale programsko povezavo. Kadrovska zasedba v delovnih telesih mora odražati volilni rezultat, medtem ko glede funkcije podžupana še nismo razmišljali. Podžupana izbere župan in mi se v to ne bomo vmešavali.” V LDS so dobili štiri mandate, kar je enako rezultatu leta 1994 in leta 1998. "V letu 2002 smo imeli pet svetnikov, vendar je to mogoče utemeljiti z bistveno večjo volilno udeležbo. Ocenjujem, da so rezultati zadnjih volitev za nas ugodni. Kako in s kom pa bomo sodelovali, je zaenkrat še prezgodaj govoriti. Pripravljamo točke programskega sodelovanja, torej projekte in prioritete, ki bi jih bilo pametno podpreti, ne glede na obliko sodelovanja,” je povedala Alenka Žavbi Kunaver, predsednica OO LDS Medvode. Glede na to, da tudi v SD-ju pravijo, da bodo glasovali predvsem za dobre programe ter da Janez Šušteršič iz N.Si ne bo šel v nobeno podpisovanje kakšnega sodelovanja z županom, bodo prihodnji tedni zagotovo še zanimivi. Maja Bertoncelj Na konsitutivni seji potrdili mandate Medvode - V torek zvečer so se svetniki, ki so bili izvoljeni v občinski svet (OS), sestali na konstitutivni seji. Po poslovniku naj bi sejo vodil najstarejši član, to je Stanislav Bukovec (SLS), ki pa je za vodenje seje pooblastil mag. Leopolda Kneza (NLNKOM). Po poročilu občinske volilne komisije o izidu rednih volitev članov OS in volitev za župana, je bila najprej imenovana 3-članska mandatna komisija, ki je potem svetnikom podala predlog za potrditev mandatov članov OS in župana. Komisijo so sestavljali mag. Leopold Knez, Soiya Podgoršek (SDS) in Alenka Žavbi Kunaver (LDS). Slednja je sprožila tudi vprašanje, ali po 37. b členu Zakona o lokalni samoupravi mag. Leopold Knez lahko hkrati opravlja funkcijo občinskega svetnika in ima kot svetovalec župana pogodbeno razmerje z občino. Mandatna komisija je ugotovila, da to vprašanje ni v okviru dnevnega reda, zato bodo v LDS vprašanje posredovali občinski upravi, ki bo najverjetneje zaprosila za mnenje, in če se izkaže, da imajo v LDS prav, morala tudi ukrepati. V LDS še pravijo, da bi v tem primeru mag. Knez v treh mesecih moral odstopiti ali kot svetnik ali kot svetovalec. V nadaljevanju seje so potrdili mandate svetnikom in županu in imenovali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OS (KVIAZ). Predsednik je Mitja LjubeUšck (SDS), člani pa Janez Burgar (NLNKOM), Alenka Žavbi Kunaver (LDS), Janez Šušteršič (N.Si), Vojko Bizant (LAM), Aleksander Bartol (SD) in Dragan Djukič (AS). Maja Bertoncelj Vsi niso zadovoljni Kako so zadovoljni z odstotki glasov, ki so jim jih volivci namenili na volitvah za župana, smo vprašali županske kandidate in kandidatko, ki niso dobili zadostne podpore. Alojz Jožef Do-vič: "Rezultati volitev so takšni, kakršni so bili vložki v ta projekt. Novi in stari župan se je promoviral 12 let, jaz osebno dva meseca. Zahvaljujem se vsem volivkam in volivcem, ki so verjeli v spremembe in razvoj občine Medvode in mi dali svoj glas. Zahvaljujem se tudi tistim sodelavkam in sodelavcem iz članstva SDS in drugim, ki so mi pri promociji nesebično pomagali. Moja družina pa je globoko hvaležna tudi vsem tistim, ki so uspešno zavirali vse promocijske aktivnosti in se bodo še dolgo časa nasmihali s TV-ekra-nov. Ti fantje so nama s soprogo omogočili mirno jesen življenja.” Janez Šušteršič: "Glede na dobro izbiro kandidatov, sem pričakoval drugi krog. Sam osebno sicer nisem imel pričakovanj, zanašal sem se na pričakovanja predlagateljev in žal bi mi bilo, če bi tiste, ki so me predlagali, rezultat razočaral.” Alenka Žavbi Kunaver: "Ocenju-I jemo, da je bila od-IKs-t- ločitev za kandida- S turo na županskih volitvah pravilna. W 0* Pričakovano je pre- pričljivo zmagal dosedanji župan Stanislav Žagar. Glede na mojo neprepoznavnost, v medijih se pojavljam od maja letos, je skoraj 8-odstotni izkupiček več, kot smo lahko pričakovali. Prepričana sem, da bodo naše volivke in volivci zadovoljni tudi zaradi večjega števila žensk v medvoški politiki." Gustav Šimic: "Volilni rezultati so pričakovani. Sam osebno sem računal na okrog 10-odstot-no podporo, na zmago pa seveda ne. Mislil sem, da bom dobil še kakšen odstotek več kot pred dvema letoma, ko sem kandidiral za poslanca.” Maja Bertoncelj X Najboljša voda Iz Polhograjcev Pogovarjali smo se z Vido Bališ, ki je bila v zadnjih dveh mandatih predsednica občinskega Odbora za komunalne dejavnosti. Medvode - Odbor za komunalne dejavnosti je bil v zadnjem mandatu občinskega sveta zagotovo eden bolj pomembnih in obremenjenih. Več nam je povedala Vida Bališ, ki je bila na čelu tega odbora osem let, zadnja dva mandata, in se od te funkcije poslavlja, saj v novi občinski svet ni bila izvoljena. Kakšna je vloga in vpliv odbora za komunalne dejavnosti? "Vloga odbora je svetovalne narave, njegov vpliv pa je odvisen od tega, koliko tematika zanima župana in člane občinske uprave.” S čim ste se v zadnjem času največ ukvarjali? "Obravnavali smo teme, ki so bile povezane s točkami dnevnega reda občinskega sveta in v zadnjem mandatu sprejeli deset odlokov. Poleg tega smo imeli tudi tematske seje, povezane z oskrbo z vodo in cestami. Posamezni člani smo delali tudi v komisijah za kanalizacijo, oskrbo z vodo in ceste.” Kako ocenjujete stanje komunalne infrastrukture v občini Medvode? "Stanje komunalne infrastrukture nazaduje ali vsaj stagnira. K temu so prispevala večletna angažiranja občinskih proračunov v družbene dejavnosti in šport.” Kako je na področju oskrbe z vodo? "Večji del medvoške občine je bil do nedavnega priključen v sistem zajetij Senica - Svet-je, torej Sorško polje. Postopoma se ta voda nadomešča z novimi viri iz preških vrtin. Ker je to javni vodovod, moram verjeti, da je voda temu primerna. Je pa v občini tudi 13 vaških vodovodov, ki z vodo iz lokalnih zajetij oskrbujejo okrog 1300 občanov. Za zdravstveno ustreznost njihove pitne vode zagotavlja občinski proračun kar velik del finančnih sredstev. Voda je v povprečju neustrezna. Uporabniki te vode ne plačujejo takse za obremenjevanje vode in drugih dajatev, ki jih plačujejo uporabniki iz javnega vodovodnega sistema že 10 let. Taksa je sistemski vir za gradnjo kanalizacij. Za zamenjavo azbestnih cevi bo potreben ustrezen projekt, povezan z drugimi občinami, ker bo le tak lahko konkuriral na nepovratna sredstva. Tiste trase, ki se obnavljajo zaradi gradnje ceste oziroma kanalizacije, so daleč premalo za rešitev celotne problematike v doglednem času. Postopoma bo kritična oskrba z Vida Bališ je bila na čelu občinskega Odbora za komunalo osem let. /Foto: Tina Dokl vodo, poleg že znane v Smledniku, predvsem tam, kjer se bo več gradilo, kar se že opaža tudi po drugih vaseh, ker pritisk v sistemu pada. K sreči imamo na našem področju dovolj dobre vode iz Polhograjskih Dolomitov, ki pa jo bo potrebno s pametno politiko spraviti v sistem.” Kakšno je stanje na področju ločenega zbiranja odpadkov? "Ločeno zbiranje odpadkov se v občini izvaja po enakih pravilih kot v Ljubljani, saj imamo odvoz organiziran preko podjetja SNAGA. Postavljenih je 45 ekoloških otokov, nekaj lokacij pa se še išče. Ločeno se zbira papir, steklo in plastiko. Mislim, da ta problematika sledi predpisanim normam.” Kaj pa kanalizacija? "Kanalizacijo imajo v centru Medvod, na Svetju in delno v Preski še iz časov občine Šiška. V zadnjih šestih letih je bila zgrajena iz smeri Rakovnik, Goričane proti Vašam, vključena v že 30 let staro in skoraj neuporabljeno traso, povezano s čistilno napravo Zalog. Dograjena in delno sanirana je po Preski in na novo zgrajena na Klancu. Edino na Klancu so lastniki hiš zanjo sproti obročno plačevali komunalni prispevek in se postopoma priključujejo. V Rakovniku, Goričanah in v Vašah pa še niso bile izdane odločbe vsem lastnikom stavb, ki sicer imajo tehnično možnost za vklop. S tem je osiromašen tudi občinski proračun. S terena prihajajo tudi pobude o priklopih skupin hiš, ki jih pa na občini ne uspejo realizirati. Izjemna škoda je, da ta več sto milijonski objekt že več let sameva. Vzrok za to pripisujem tudi premajhni aktivnosti upravljavca Vodovoda-kanalizacije. Tako so priključeni v sistem predvsem tisti, ki so to sami želeli. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda bo pospešil tudi to aktivnost, sicer je pa že po zakonu obvezen pri-, ključek tam, kjer kanalizacija obstaja. |4) k :0 fi. Številne ptice v hraških mlakah Ob evropskem dnevu opazovanja ptic so v hraških mlakah opazili enaindvajset različnih vrst ptic. Hraše pri Smledniku - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je oktobra ob evropskem dnevu opazovanja ptic pripravilo opazovanje ptic na območjih, ki so mednarodno pomembna za varstvo ptic. Med takšna območja sodita tudi mlaki v Hrašah pri Smledniku. Kot je povedala Eva Vukelič iz DOPPS-a, se je opazovanja v Hrašah udeležilo petnajst ljubiteljev ptic. Opazili so 177 ptic enaindvajsetih različnih vrst, med njimi tudi nekaj redkih ali drugače zanimivih - kreheljca, regijo, mokoža, kozico in plašico. Kreheljc je vrsta race, ki je pol manjša od običajne divje race mlakarice. Reglja je majhna raca, za katero je značilno, da se pozimi odseli na jug. Mokož se večinoma skriva v gostem trstičju in se oglaša kot prašiček. Kozica ima izjemno dolg kljun, s katerim išče hrano v mehkem blatu. Plašica je sorodnica sinic, gradi viseča gnezda in je v Sloveniji zelo redka. Mlaki, ki sta v naravi zalita plitva travnika, sta na ravnini severno od vasi Hraše. Dobršen del obalnega pasu južne mlake je skoraj ves zaraščen z rogozom, zahodno mlako povečini pokriva trst. Kot ugotavlja Tone Trebar, takšno okolje nudi zatočišče številnim pticam. Med selivkami so naj pogostejše race in pobrežniki (kreheljc, reglja, žvižgavka. Med opazovanjem ptic v hraških mlakah /Foto: DOPPS dolgorepa raca, kostanjevka, sivka, raca žli-carica, kozica, močvirski martinec, črnorepi kljunač, polojnik). Posebej zanimivi so pionirki, redno gnezdijo labodi grbci in mlaka- rice ter občasno čopaste črnice, liske in zelenonoge tukalice. V trstičju in rogozu je tudi več vrst ptic pevk. Cveto Zaplotnik Torta in Šilce rdečega za sto let Medvode - V ponedeljek, 16. oktobra, je v Centru starejših občanov v Medvodah svoj 100. rojstni dan praznovala Marija Bogataj, Bolticova iz Reteč, ki v centru prebiva zadnje štiri leta. S pokojnim možem Janezom sta imela osem otrok, petje še živih in ti jo redno obiskujejo in se z veseljem spominjajo nepozabnih večerov in nedeljskih popoldnevov, ki sojih preživeli ob petju in kramljanju. Sicer pa se je Marija rodila v kmečki družini Avguštin v Retečah, po domače pri Rbičevih, kot druga izmed štirinajstih otrok. Poleg nje je danes živa le še njena 95-letna sestra Brigita, upokojena učitelji- ca. Marija se je vseskozi vključevala v kulturno življenje na vasi, sodelovala pri ljudskih igrah, pevskem zboru in pri tamburaših. Veliko je tudi pesnila in za vsakega in za vsako priložnost sestavila kakšno pesmico. Stoti rojstni dan je praznovala v družbi najbližjih, zaigrali so ji reteški tamburaši, z obiskom pa stajo počastila tudi Igor Draksler, župan občine Škofja Loka, in Stanislav Žagar, župan občine Medvode. Seveda sta ji čestitali tudi Vesna Stariha, direktorica ^ Centra starejših občanov v Medvodah, in Slava Divjak, glavna sestra. Naj ob tem še dodamo, daje Marija za svoja leta kar dobrega zdravja in ji razen ene majhne tabletke za pritisk ni potrebno jemati nobenih drugih zdravil. M. B. Rok šesti barman na svetu Topol - V Grčiji je v začetku oktobra potekal 55. svetovni kongres barmanov in 32. svetovno prvenstvo v mešanju barskih pijač v kategoriji dolge mešane barske pijače in 7. svetovno prvenstvo v atraktivni pripravi koktajlov. Tekmovanja se je udeležilo 49 barmanov iz vsega sveta, med njimi tudi dva Slovenca. Pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu ima samo en barman iz vsake države, v posamezni kategoriji seveda. V pripravi dolge mešane barske pijače je Društvo barmanov Slovenije zastopal Rok Dobnikar iz Topola. Uvrstil se je v veliki finale in zasedel končno šesto mesto, kar je odličen dosežek za mladega predstavnika. Rok je po prvem tekmovanju vodil, v polfinalu in finalu pa ga je nekaj barmanov prehitelo. Svetovna prvakinja je postala barmanka Kung Hui Chun iz Tajvana, drugo mesto je osvojil avstrijski barman Stefan Stevancsecz, tretji pa je bil finski barman Harri Tormanen. V atraktivni pripravi koktajlov je društvo barmanov zastopal barman Aleš Prestor iz Radomelj pri Domžalah, ki je zasedel 23. mesto. A. H. Jabolčni sok imajo vedno na mizi Damjan Jeraj iz Smlednika je na mednarodni razstavi v Italiji za svoj jabolčni sok prejel zlato medaljo. Dogodek je imel velik odmev tudi v Sloveniji in Jeraj je bil tisti teden na Valu 202 razglašen za ime tedna. m 1 « Smlednik - Damjan Jeraj, kmet iz Smlednika, je na 5. mednarodni razstavi sadnih sokov v Italiji med petsto vzorci 100-odstotnih jabolčnih sokov prejel za svoj sok najvišjo oceno in zlato medaljo. Od takrat je njegova kmetija, predvsem pa njegova jabolka in jabolčni sok znamke Grajski sad, poznan daleč naokrog. Vsekakor je bila poteza, da se udeleži ocenjevanja, prava. Nam lahko najprej predstavite vašo kmetijo Pri Jeraju pod smledniškim Starini gradom? "Začetki segajo že v davno leto 1497. Zadnjih petsto let smo tukaj Jeraji in jaz sem triindvajseti prevzemnik kmetije po vrsti. Kmetija je bila večinoma v skoraj enakem obsegu kot anes, ko imamo 32 hektarov, od tega 4 hektare sadovnjakov, ostalo pa so njive in travniki. 10 hektarov je žit, ostalih 18 hektarov pa imamo za pridelavo deteljnotravniških mešanic in koruze. Kmetija je vključena v slovenski okoljski program SKOP za integrirano pridelavo jabolk in poljščin, kar pomeni strožji nadzor in višje standarde. Obvezna je tudi uporaba petletnega kolobarja. Imamo 25 krav molznic in 25 glav druge mlade živine. Na kmetiji dela vsa družina. Za naju z ženo Mojco je to edini vir zaslužka, otroka Tajda in Žiga hodita še v šolo. Trdo je potrebno delati, da preživimo.” Če se ustaviva pri sadovnjakih. Koliko sort jabolk pridelujete? "Na štirih hektarih pridelujemo 12 sort jabolk, od najbolj zgodnjih do poznih. Prodaja poteka od oktobra do junija, saj imamo hladilnico. Skrbimo, da so jabolka res sveža, kvalitetna, da prave sorte jemo v pravem času. Letošnja letina je kar zadovoljiva. Kvaliteta je oljša kot lani, količina pa malo manjša. Z obi-‘anjem smo zaključili konec oktobra. Najbolj pozna sorta je pri nas pink lady.” Je obiranje jabolk naporen posel? "Obirali smo od devete dopoldne do šeste zvečer. V sadovnjaku nas je delalo od šest do osem obiralcev. Vse se obira ročno. Na dan oberemo od štiri do pet ton jabolk. Je naporno, a trud je potem poplačan.” Kot pravite, imate jabolka v hladilnici, delate pa tudi sok? "Letno naredimo od 15 do 20 tisoč litrov jabolčnega soka. Doma ga imamo vedno na mizi in poleg mleka ga največ popijemo. Ne vem sicer koliko, ker ga ne štejemo, a nekaj litrov na dan zagotovo.” Kakšen je recept za dober sok? "Za dober sok potrebujemo zdrava, nepoškodovana, dovolj zrela jabolka, ki jih operemo, stisnemo, spasteriziramo in ustekleničimo ali ga damo v rostfrei posode in zalijemo s parafinskim oljem.” Z vašim sokom ste sodelovali tudi na mednarodni razstavi v Italiji? "Gre za sok pod blagovno znamko Grajski sad, ki jo imava skupaj z Edijem Geržino iz Brestanice. Pri njem delam sok iz svojih jabolk. Damjan Jeraj v sadovnjaku. Kakovost jabolk je letos boljša kot lani, količinsko pa jih je manj. saj zaradi racionalizacije dela vsega ne morem imeti sam. Zmagovalni sok je kombinacija jona-golda in idareda. Poimenovali smo ga mešanica kraljevskih okusov. Je pa brez dodane vode in sladkorja, skratka brez vsakršnih dodatkov." Ste bili prvič na kakšnem tekmovanju? "Ja, res sem bil prvič. Franc Kotar, samostojni sadjarski svetovalec iz Posavja, me je nagovoril, češ da nimam kaj izgubiti in naj grem, ker imam dober sok. Prireditev je sicer trajala dva tedna. Organizirana so bila tudi predavanja o sadju. Skratka, šlo je za velik dogodek, ki se ga je udeležilo skupaj več kot 50 tisoč ljudi. Poleg ocenjevanja sadnih sokov in kisov je potekalo še tekmovanje harmonikarjev, izbor miss jabolk, kolesarska dirka, sprehod skozi sadovnjake,... Zunaj se stvari razvijajo, tudi mi bi potrebovali pogoje za razvoj, a velikega posluha očitno ni. Kot primer naj povem, da smo za pokritje sadovnjakov z mrežo in nakup kmetijske mehanizacije za sadovnjak kandidirali za evropska sredstva. Za vso dokumentacijo smo plačali okrog pol milijona tolarjev in dobili odgovor, da pogojev za pridobitev sred- stev ne izpolnjujemo. Razlog pa smešen: zaradi neznanih tržnih poti - prodaje na domu - in napačnega seštevka poslovnega načrta. Vložil sem pritožbo, a odgovora še ni bilo.” Če se vrneva nazaj k vašemu soku. Bil je najbolje ocenjen? "Dobil je 94,5 točke od možnih 100. Degustatorji, bilo jih je 12, so ocenjevali barvo, okus, kakovost jabolk in harmonijo. Vsak vzorec je bil pred ocenjevanjem analiziran v laboratoriju in zaradi neustreznosti je bilo kar nekaj vzorcev sadjarjev, ki so prišli iz Slovenije, Francije, Italije in Hrvaške, zavrnjenih.” Za konec mi povejte, ali ste pričakovali najboljšo oceno in kaj ta zmaga pomeni za vašo kmetijo? "Bil sem presenečen, še toliko bolj potem v ponedeljek, ko so me klicali z Vala 202, najprej, ali se strinjam, da grem v izbor za ime tedna, potem pa še s sporočilom, da sem bil izbran. Intervju sem dal kar v živo iz sadovnjaka. Za kmetijo pa ta uspeh pomeni, da dobro delamo in da smo na pravi poti. Zagotovo je to dodatna spodbuda za naprej.” Maja Bertoncelj Rožnikova Marta hitro kosi Marta Bukovec z Osolnika je prva slovenska državna prvakinja v košnji. Z novo, tekmovalno koso je 35 kvadratnih metrov pokosila v minuti in 29 sekundah, kar bi jo lani na evropskem prvenstvu pripeljalo v deseterico. Osolnik - Marta Bukovec je doma na Turistični kmetiji Rožnik na Osolniku. 22-letna absolventka Visoke šole za turizem v Portorožu je na tekmovanju koscev in kosic v Dupljah pri Naklem postala prva državna prvakinja v košnji, zmagala je tudi v Gornji Radgoni. Prve izkušnje na tovrstnih tekmovanjih pa si je pridobila lani, ko je na prigovarjanje prijatelja kosila na evropskem prvenstvu v Švici. Prvič na tekmovanje v košnji, pa kar na evropsko prvenstvo. Kakšen je bil rezultat? "Prijatelj mi je rekel: "Pojdi, saj znaš kosit,” ni pa mi povedal, s kakšnimi kosami pridejo tekmovalci. Vsi so imeli tekmovalne kose, jaz pa sem na evropsko prvenstvo prišla kar z navadno. Temu primeren je bil tudi rezultat, saj sem bila predzadnja v konkurenci okrog 30 tekmovalk. Z navadno koso nimaš nobenih možnosti." Letos spomladi si potem kupila tekmovalno. Kje si jo dobila? "Po tem prvenstvu smo se kosci v Sloveniji malce bolje organizirali. Ustanovili sta se dve društvi koscev, eno za zahodno, katerega predsednica sem prav jaz, drugo pa za vzhodno regijo. Poleg tega deluje tudi Zveza koscev in kosic Slovenije. Spoznali smo se z evropskim in svetovnim prvakom v košnji Josephom Mayerjem iz Rosenheima na Bavarskem v Nemčiji. Pri njem smo kupili kose, sicer narejene v Avstriji, ki pa jih on potem predela. Prav tako nam je pokazal tehniko košenja, ki je pri tem najtežja. Kdor kosi s to tekmovalno koso brez znanja tehnike, jo kaj hitro lahko polomi. Pomembno je seveda tudi, da je kosa dobro pripravljena, kar pomeni dobro sklepana in nabrušena.” V čem se tekmovalna kosa razlikuje od navadne? "Kot prvo je namenjena zgolj tekmovanju. Ima krajše kosišče, posledično je posebna tudi sama drža med košnjo. Taje prisilna, držati se moraš precej nižje kot pri navadni košnji, biti moraš precej bolj sklonjen, tako da noge kar trpijo. Kosa je večja in precej bolj ukrivljena. Z enim zamahom z njo pokosiš precej več, je pa res, da prav velike parcele zaradi te prisilne drže ne moreš pokositi.” Je to draga kosa? "Kosa stane od 80 do 100 evrov, odvisno od dolžine.” Marta Bukovec je zaenkrat v košnji med ženskami pri nas nepremagljiva. Potrebuješ na tekmovanjih še kaj ostale opreme? "Poseben je tudi klepalnik, ki sem ga prav tako kupila pri Mayerju. Na navadni klepalnik, na "babco”, te kose ne smeš klepat, ker je iz drugačnega materiala, ki hitro lahko poči, pa tudi da se ne, ker je tako dolga.” Koliko pa so dolge te kose? "Moja kosa je dolga 1,2 metra. To je za ženske kar maksimum. Moški imajo dolge tudi tam do 1,35 metra. Navadne kose so dolge nekje med 65 in 80 centimetri.” Če se dotakneva še malce tekmovanj. Kaj se ocenjuje? "Ocenjujeta se hitrost in čistoča košnje. Če ni lepo pokošeno, dobiš kazenske točke. Ženskimi moramo pokositi 35 kvadratnih metrov, moški pa 100. Na letošnjem državnem tekmovanju sem parcelo kosila I minuto in 29 sekund. Moja prednost je prav hitrost, čistoče nisem imela najboljše.” Kaj bi ti ta rezultat prinesel lani na evropskem prvenstvu? "Evropska prvakinja je pokosila v eni minuti. S tem časom z državnega tekmovanja bi se lahko uvrstila med prvih deset, imam pa še rezerve, tako na času kot tudi v tehniki." Torej tekmovalne drže še nisi povsem osvojila? "Imam še rezerve. Problem pri Slovencih je bil ravno v nepoznavanju prave tehnike, ki nam jo je sedaj pokazal gospod Mayer. Pri njem sem bila sama letos enkrat, po kose pa smo v okviru društva šli dvakrat. Vsakič smo jih pripeljali okrog deset. Poleg tekmovalnih kos se pri njem dobijo tudi navadne, ki pa so dosti boljše od teh naših in zanimanje je kar veliko.” Letos si nastopila dvakrat in obakrat zmaa gala. Ni velike konkurence? "Nastopila sem na državnem prvenstvu v Dupljah in v okviru kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Konkurentke kosijo vedno bolje, niso pa vse včlanjene v naše društvo, ki trenutno šteje okrog 20 članov, največ nas je z Gorenjskega.” Se Slovenci redno udeležujejo večjih tekmovanj? "Na tekmovanja Slovenci hodijo že okrog deset let, vendar doslej ni bilo nobenih predtekmovanj, posledično so bile uvrstitve slabe. Evropsko prvenstvo je na vsaki dve leti. Prihodnje leto bo v Salzburgu v Avstriji, udeležilo pa se ga bo pet najboljših kosic z državnega prvenstva.” Od kod takšno veselje do košnje? "Kosila sem že kot majhna, a takrat sem pogosto uničila koso. Na hribovskih kmetijah je potrebno veliko pokositi še ročno in poleti kar pogosto kosim. To mi je kot ene vrste šport, čeprav se pri nas v tem smislu to še ni razvilo.” Kako preživljaš prosti čas? "Prostega časa imam bolj malo. Poleg dela na kmetiji in študija rada tečem in se učim tujih jezikov. Govorim angleško, nemško, malo tudi italijansko." Maja Bertoncelj '9 -------------------------------------Ljudje in dogodki Kaša je otroška paša - Metov Že Valvasorje zapisal, da na Kranjskem prosa ne mlatijo, tako kot druga žita, temveč ga manejo. Metev ali mencanje prosa je bilo nekoč zelo pomembno kmečko opravilo. Tudi tu so se dogajale pomembne šege in navade in marsikatera je ostala zapisana in ohranjena. V preteklih stoletjih je bila kaša hrana za podložnike - reveže. Dokaz, da je bilo tako, je v tem, da je ni bilo treba oddajati gosposki. Prosena kopica - nasad ali baba S prosom so nekoč kmetje ravnali pri spravilu povsem drugače kot z drugimi žiti (ječmen, pšenica, rž ...). Kot vemo, druga žita požanjejo in jih spravijo v kozolec, da se dokončno posušijo in nato mlatijo, nasprotno pa proso požanjejo in ga takoj zvozijo domov pred kmečki od. Proso mora biti še isti dan pod streho. Če ospodar ni imel dovolj svojih ljudi, da bi to delo v enem dnevu opravili, jih je moral najeti. Začelo se je glavno delo pri metju prosa. Nekje je bil to gospodar, drugod tudi najpomembnejši hlapec na kmetiji, ki je prinesel v prazen pod prvi snop in ga postavil na za to določen prostor. Tu je kopica ali baba začela nastajati. Snopi so bili obrnjeni z latjem (zrnjem) navzgor. Otroci so veselo nosili ostalo snopje z voza na pod, kjer jo je omenjeni človek dokončno sestavil. Snope je okoli osnovnega snopa v Spirali dodajal vse do zadnjega snopa pod manjšim kotom. To je bilo potrebno, daje bila dovolj stabilna in s tem je bilo vse pripravljeno za melje. Različni načini metja Metev so v različnih krajih opravljali na različne načine. Nekje so to opravljali s konji, drugje z zelo težkimi starejšimi voli ali pa so to delo opravljali kar ljudje s svojimi nogami. V krajih, kjer so to opravljali s konji ali voli, e bilo delo lažje in tudi hitrejše ter boljše. Gonjač živine je moral biti tega dela vajen, da je žival pravilno vodil. Poleg je moral biti še drugi (običajno malo večji otrok), ki je s posebno posodo (korcem), ko je žival počakala za fiziološke potrebe, to hitro ulovil, da ni ušlo v snopje. Nekje so otroci to kar radi opravljali, drugje pa so to imeli kot neke vrste kazen za otroke. Ta del je trajal tri ali štiri ure (glede na velikost), zatem so nasad razdrli in ga spet zložili v trden krog. Spet so pripeljali žival in se z njo vrteli v krogu od naj višjega srednjega dela do najnižjega dela ob strani nasada. Tudi drugi del je trajal približno enako kot prvi del. Kdaj je bilo končano, je ugotovil gospodar ali tisti, ki je melje vodil. V nekaterih drugih krajih pa so to opravljali ljudje sami s hojo ali prestopanjem po babi, kar je trajalo daljši čas. Običajno so bila takšna kmečka opravila, kjer je sodelovalo veliko število ljudi (predvsem mladih), tudi družabni dogodek, se na čas ni preveč pazilo. Mlajši so to še celo želeli, kajti to je bila priložnost za druženje in zvečer pozno v noč tudi ples in zabava. Noč pa vemo, da ima svojo moč, posebno nekoč ob lunini svetlobi. Namesto metev z živino so za ljudi imenovali mencanje z nogami. Ob steni poda so običajno imeli poseben drog, za katerega so se držali in se tako prestopali z noge na nogo. Nekje so to opravljali bosi, drugod so bili ljudje obuti. Pod noge so jim postavljali snope, da so jih mencali. Običajno so ljudje to delali v parih držeč se za roke. To je bilo po godu predvsem fantom, tudi dekleta se niso branila. Vezava beračev ali pvašarjev Ko je bilo metje končano, so prišli običajno po večerji na vrsto menci in mencele proso "otresat”. To delo so največ opravljali zreli fantje in dekleta iz vasi. Dekleta se postavijo v polkrogu ob nasadu ali babi in začnejo povzdigovati slamo, otresati z nje proso in jo dodajati fantom. Fantje delajo iz te slame snope, ki jim pravijo "berači” (verjetno zaradi tega, ker so brez zrna) ali "pvašarji”. To nakladajo na voz in kasneje zložijo v kozolec, da se posuši in imajo pozimi za krmo. Mladi so se hitro kar z očmi med seboj dogovorili, katera bo komu podajala slamo. Drugi dan so ženske že vedele, kateremu dekletu je fant vezal berače in sumile, da bo ob pustu iz tega nekaj nastalo. Pustni čas pa je bil že od nekdaj čas porok in veselja. Ko je vsa slama očiščena, pograbijo zrno in pometejo skupaj s plevami in pustijo do naslednjega dne, ko ga izvejejo ročno ali s pomočjo lesenega vetrnika (pajkla) in tako je proso pripravljeno za sušenje. Za sušenje so imeli izdelane posebne dere. Manjše so prenašali vsak dan na sonce. Velike pa je bilo možno na poseben način vsak dan izvleči izpod strehe ven na sonce, kjer se je proso potem več dni sušilo in bilo tako pripravljeno za v mlin. Večerna pojedina ali likof Tudi pri tem opravilu so imeli po končanem delu posebno pojedino ali imenovano "likof’. V nekaterih krajih so temu dejali "povečerek, podvečerek, podvečernik” in podobno. Menci so vedno dobili tako kot mlatiči boljšo hrano. Gospodinje so jim postregle: mesno juho, razno meso, kumare, mlečno ali ocvrto kašo, štruklje z ocvirki ali z medom polite in podobno ter seveda razno pijačo. Menci niso dobili plačila, temveč samo dobro hrano. Nekje so jim ob odhodu domov dali posebne pečene štrukeljce. Po večerji je bilo druženje s plesom, saj običajno ni manjkal godec s harmoniko ali kitaro ali citrami. Že Valvasor je zapisal, da po metju fantje in dekleta zaplešejo in se veselijo. Neki poet je zapisal: Če se ponoči prelahko vrti, devica kaj rada venec zgubi. Marsikje je bila posledica, da se je v kresu slišal otroški jok v hiši. Na koncu še to ... Ko so se pojavile prve mlatilnice, so jim fantje nasprotovali. Tako so nekemu kmetu novo mlatilnico onesposobili in je moral metev prosa opraviti na star način. To jasno kaže na vrsto dogodkov - šeg in navad - ki so se v času takšnih del dogajali in je bila mladež nad njimi navdušena. V tistih časih ni bilo tako rekoč nobenih drugih možnosti za druženje in zabavo in zato so bila ta dela tako priljubljena. Ob prihodu mlatilnic je pred drugo svetovno vojno dušni pastir in narodopisec Anton Mrkun skoraj z olajšanjem zapisal: "Sedaj seje to neumno rajanje, pitje in ples ob metju popolnoma opustilo.” V naslovu smo zapisali: "Kaša je otroška paša”, drugi rek pa pravi: "Kaša je mati naša”. Ti reki nam povedo, da je bila to nekoč najpogosteje jed na jedilniku naših prednikov. Proso so za kašo uporabljali že najstarejši narodi. Mlečna prosena kaša je bila znak rodovitnosti, zato je bila tudi zelo pogosto na poročnih gostijah. Po Slovenskem je bila znana kuhana kaša z zeljem ali repo, s suhimi češpljami ali krompirjem in podobno. Tudi danes jo marsikje postrežejo kot posebnost in gostje so nad njo navdušeni. J. J. ZCatarstvo 'Trtnil^ Medvode Seškova c. 9 1215 Medvode, DELOVNI ČAS: tel.: 01/361 1694 PON. - PET.: 9. - 18. ure SOBOTA: 9.-12. ure • pestra izbira nakita e izdelava po naročilu • popravilo nakita • 38 let tradicije • ugodne cene ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! Oglasi Avtoservis Eržen, storitve in trgovina, d. o. o. Grenc 19, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/513-70-00 www.renault-erzen.informacija.net METREL Mehanika sestavni deli in naprave METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave d. o. o., Ljubljanska cesta 80, Horjul Smo uspešno podjetje z več kot 40-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite. Zaposliti želimo nove sodelavce (m/ž); Operaterja za CNC krivljenje IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri delovne izkušnje na podobnih delih Operaterja za CNC struženje, rezkanje IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri delovne izkušnje na podobnih delih Delavce za razna kovinarska dela z znanjem obdelave pločevinastih izdelkov Delavce za priučitev za razna dela v proizvodnji Nudimo ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za strokovni razvoj. Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave d. o. o., Ljubljanska cesta 80,1354 Horjul. Informacije po telefonu 7558-302 ali 7558-357. tel.: 04/23 52 570 cVvčnj ^ X Ul. Rudija Papeža 5, Kranj 1A° 1 POZOR! AKCIJA PRt.l I Odvečnih kilogramov se boste | rešili hitro in brez napora! £ S konfekcijske številke 46 na številko | 40 samo v 3 tednih | i POTEM SUPER UGODNO - BODY NVRAPPlNG^jOetfSIT samo 3.900 SIT - SOLARIJ DO 20 min l>iecr§IT samo 990 SIT - POMLAJEVALNA NEGA OBRAZA gjOeflllT 5.900 SIT - NEGA MLADE KOŽE 3.990 SIT NOVO! Masaža celega telesa JjOetfsit 3.900 sit 'l PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE KRANJ, Savska c. 34 GSM: 040/201 488 04/236 81 60 LJUBLJANA o' 01/439 64 90 ^o\o - za novogradnje ^ ^ I I I # Rok Flander se je v novi sezoni že izkazal z drugim mestom v Soldnu. Simičeva šesta duatlonka v Evropi Verje - Mateja Šimic, ki je letos zaradi poškodbe izpustila velik del treninga in se bolj kot triatlonu posvetila duatlonu, je v tej disciplini presenetila na evropskem prvenstvu. V Riminiju je namreč v začetku oktobra v hudi konkurenci osvojila 6. mesto v kategoriji elite in bila nad dosežkom presenečena tudi sama. M. B. Vid Tršan tretji na Ljubljanskem polmaratonu Ljubljana - Letošnji 11. Ljubljanski maraton je bil, kar se udeležbe tiče, rekorden. Zanimivo je, da so se naši najboljši atleti odločili za tek na 21 kilometrov, ki je hkrati štel tudi za državno prvenstvo. Prvič v karieri je naslov prvaka v polmaratonu osvojil Tone Kosmač (AK Velenje) s Hotavelj v Poljanski dolini. S tekom kariere in osebnim rekordom 1:07:10 je prvič premagal svojega trening partnerja in "veterana” Romana Kejžarja (AD Mass) iz Železnikov. Da je šlo za obračun treh generacij, na 3. mestu potrjuje mladi Vid Tršan (AD Mass), osemstometraš iz Valburge pri Smledniku. Njegov čas pa je bil 1:12:01. Nad rezultatom je bil Tršan zelo presenečen. Ko je pritekel v cilj, niti ni dobro vedel, kateri je, in bil vidno začuden, ko so mu povedali, daje tretji. "Nisem pričakoval, da bom tako dobro tekel. Res sem O U O 5 Lil oc a KG M • KALAN, d.o.o., Škofjeloška 16, Vodice X PREPRIČAJTE SE PO % tel.: 01/832 36 09 5 Roman Kejžar, Tone Kosmač in Vid Tršan: prvi trije z državnega prvenstva v polmaratonu. /Foto: Anka Bulovec sicer v zadnjem času veliko treniral na dolge proge, a tako dobrega rezultata nisem pričakoval. Polmaraton sem danes tekel prvič,” je povedal Vid Tršan, na vprašanje, ali sedaj morda kaj razmišlja, da bi iz osem-stometraša presedlal v tekača na daljše proge, pa je odgovoril: "Po pravici povedano ne razmišljam, da bi začel trenirati dolge proge. Še naprej bom vztajal na 800 metrov, ker sem na tej razdalji še boljši. Je pa ta rezultat lepa spodbuda za naprej, da vem, da lahko tudi tu dobro tečem.” Maja Bertoncelj Rekreativni turnir v košarki in v odbojki Medvode - V športni dvorani v Medvodah bo 9. decembra v organizaciji Zavoda za šport in prireditve Medvode potekal rekreativni turnir v košarki in v odbojki. Košarkarski turnir bo potekal v dveh starostnih skupinah: do 35 let in nad 35 let. Ekipe se na turnir lahko prijavijo do 6. decembra. Informacije: 01/36 26 220 ali 041/670 140 (v času uradnih ur) ali preko e-pošte: zavod.medvode@evj-kabel.net. M. B. ----------------------------------------Šport in rekreacija "Stipe” se kali ob Mariču Gregor Brvar optimistično čaka na začetek svetovnega biatlonskega pokala. Po pripravljenosti je celo drugi mož reprezentance. Dachstein - Na ledeniku Dachstein nad Ramsauom v Avstriji, ki je dobre tri ure vožnje iz Kranja, smo v drugi polovici oktobra obiskali slovensko biatlonsko reprezentanco, ki je na višini 2800 metrov opravljala svoj drugi snežni trening. Kljub megli in dežju so dopoldne pretekli več kot dvajset kilometrov. Med biatlonci je bil tudi Gregor Brvar iz Zbilj, s katerim smo se po vrnitvi z gondolo v dolino in po kosilu pogovarjali o pričakovanjih pred novo sezono, v kateri glede na prikazano v pripravljalnem delu upa, da bo stalni član trojice, ki bo imela pravico štartati na tekmah svetovnega pokala. Strelja in teče kot še nikdar doslej Brvar je v primerjavi z lansko sezono veliko napredoval: "Najbolj me veseli, da veliko bolje streljam. Tekaška forma pa je tudi najboljša doslej, kar so pokazala tudi testiranja. Primerjava mi je Janez Marič. Vesel bom, če bom v Sprintu na 10 kilometrov za njim v teku zaostal okrog minuto.” In kaj je razlog za takšen napredek? "Treningi so bili intenzivnejši. Prišlo je do nekaterih sprememb, kljub temu da imam že vseh pet let, odkar sem v biatlonu, istega trenerja, Uroša Velepca, ki je letos prevzel Bron Kaji Jamnik in Sari Gregorčič Medvode - Minuli konec tedna je v Medvodah potekal prvi letošnji A turnir v badmintonu, na katerem so nastopili najboljši slovenski igralci. Tildi tokrat so domači igralci, čeprav so še mladinci, prijetno presenetili in dokazali, da se lahko kosajo s člansko konkurenco. Najbolj sta bili uspešni Kaja Jamnik in Sara Gregorčič, ki sta v ženskih dvojicah osvojili bron. Med posamezniki je bila precej pričakovana zmaga Luka Petriča (LJU). Za njim se je uvrstil Nejc Boljka (LJU), bron pa si je priigral mladi Iztok Utroši (MLA). Pri ženskah je prav tako pričakovano slavila Maja Tvrdy (LJU) pred Majo Kersnik (OLI), bron je šel v roke Nike Koncut (MLA). V kategoriji mešanih parov sta nekoliko presenetljivo slavila Miha Šepec in Ana Kovač (OLI) pred Lukom Petričem in Majo Tvrdy (LJU). Tretja sta bila Miha Horvat in Maja Kersnik (MLA/OLI). Miha Šepec je skupaj z Andrejem Poharjem (OLI) zmagal še med moškimi dvojicami, kjer sta ugnala Luko Petriča in Luko Kumelja (LJU). Na tretje mesto sta se uvrstila aktualna državna prvaka Miha Horvat in Denis Pešehonov (MLA). V ženskih dvojicah sta slavili Maja Kersnik in Ana Kovač pred Majo Tvrdy in Tjašo Delak (LJU). Tretje mesto pa je, kot smo omenili, pripadlo domačim igralkam. A. H. vodenje moškega dela reprezentance. On me dobro pozna,” pojasnjuje komaj 23-letni tekmovalec, ki tudi po tej plati še ni dosegel ne tekaškega ne strelskega maksimuma. Seveda sedaj najbolj upa, da bo to dobro pripravljenost uspel vnovčiti tudi na tekmah. "Cilj so točke v svetovnem pokalu, ki jih doslej še nisem osvojil. Moja najboljša uvrstitev je 50. mesto. Potrebno bo dobro ustreliti, kar meje pretekla leta vedno pokopalo. Sedaj mi gre res zelo, zelo bolje,” še pove "Stipe", kot ga kličejo. Mar to pomeni, da od njega lahko pričakujemo celo ničlo? "Ja, nulo ali eno, dva zgrešena strela, kar je bilo lani že uspeh, bi bila sedaj razočaranje.” Brvar si sobo deli z Maričem Najboljši mož naše reprezentance je Janez Marič iz Bohinja, ki je po novem tudi "čimer” Gregorja Brvarja. "Na prvih pripravah je tako naneslo in ostala sva skupaj. Lani je bil on vedno sam, medtem ko sem si jaz sobo na treh tekmah, ki sem jih štartal v svetovnem pokalu, delil s Klemnom Bauerjem,” to plat pojasni Brvar, svoje pa je v smehu dodal še Janez Marič: "V sobi ga vedno malo sekiram, da bo še kaj iz njega. Se kali. Veliko stvari me vpraša. Je zelo prizadeven. Dober "čimer" je in tudi po formi trenutno kar drugi mož v ekipi. Ko bom jaz nehal, bo morda prav on moj naslednik.” Za konec nas je še zanimalo, kako je z mlajšim Brvarjem, 19-letnim Matejem? "Malce "cinca". Ni toliko motiviran, kot je bil lani, ko smo trenirali skupaj. On je sedaj pri mladincih,” pove izkušenejši brat Gregor. Maja Bertoncelj Razvedrilo Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Na sliki je majhna vasica na robu občine Medvode. Katera in s katero znamenitostjo se ponaša? Odgovore nam pošljite do konca meseca na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom ”za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. Vprašanje v prejšnji številki je bilo, kako se imenuje dolinica na spodnji fotografiji in kako je dobila to ime. Dolinica se imenuje Babni dol in se nahaja ob potoku Stajnik. Izvor imena je zelo zanimiv. Domačini pripovedujejo, da je gosposka, bilo je po grozovitem potresu pred okoli 500 leti, zahtevala, da pridejo dekleta in žene iz okoliških kajž žeti v dolino, najbrž ječmen ali rž. Ker so se ženske tej tlaki uprle, je šel po dolini glas: Bab ni dol! In tako se je doline prijelo ime Babni dol. Dobili smo kar nekaj pravilnih odgovorov, izžrebana pa je bila Ana Margareta Peternel iz Vaš. Nagrado boste prejeli po pošti. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik Za vsakogar po... Družinska zgodovina Učitelj v šoli razlaga, da smo ljudje nastali iz Adama in Eve. Med razlago pa dvigne mali Mihec roko in pravi: "To ni res! Moj očka mi je rekel, da smo nastali iz opice.” Učitelj mu jezen odgovori: "Mene vaša družinska zgodovina ne zanima." Pogovor Mujo pelje osla po vaški poti in sreča Hasana. "Kam pelješ tega konja?” vpraša Hasan. "To ni konj, butec, to je osel,” pravi Mujo. "Ti bodi tiho, tebe nisem ničesar vprašal.” Mladi so boljši Dva upokojenca se pogovarjata in ugotavljata, da so starejši večji mojstri kot mladi. Pa eden od njiju pravi: "To v glavnem drži, razen v eni stvari.” "V kateri pa?” ga vpraša drugi. "V ljubezenskih igrah so pa mladi začetniki uspešnejši od starih mojstrov.” Prazen vrček Občinska svetnika gresta po seji v gostilno in začneta piti. "Hej prijatelj, prazen vrček imaš! Boš še enega?” ”Ja, prijatelj, kaj pa mi bosta dva prazna vrčka?” Pameten kmet Kmet je bil obsojen zaradi tatvine na leto dni zapora in napiše ženi pismo: "Ko boš delala na njivi, skrbno pazi, da kdo ne opazi denarja, ki sem ga tja zakopal.” Čez deset dni dobi kmet pismo od žene: "Policisti so preorali in prekopali vso njivo, kaj naj storim?” "Posadi koruzo in krompir,” ji odgovori kmet. Uganke 1. Če pravilno premakneš spodaj napisane besede, dobiš v dveh navpičnih vrstah imena dveh vasic naše občine. VSTOP NAOKOLI ŠRANGA TEATER 2. Posetnica IVO N. GOZDAR (Kaj je mož po poklicu?) 3. Skrit slovenski pregovor: Breza, Stan, Rega, Vol, Zid, Bera. (Rešitve ugank najdete na strani 17.) Morda še ne veste... 0 ... da Kanada prispeva kar 75 odstotkov svetovne proizvodnje javorovega sirupa. Vsako leto marca iz sladkornega javorja zbirajo rastlinski sok, iz katerega pridobivajo sirup. Javorjev list je tudi nacionalni simbol Kanade, ki je leta 1931 postala neodvisna od Velike Britanije. ... da je prvo mlečno čokolado na svetu napravil eden izmed pionirjev izdelave mlečne čokolade Daniel Peter. Po osmih letih poskusov mu je to uspelo leta 1875 in to z uporabo kondenziranega mleka. ... da seje v nekaterih predelih Tibeta do danes ohranilo mnogomoštvo: ženska se lahko poroči z več moškimi, vendar le pod pogojem, da so bratje. Otroci, ki se rodijo v takih zakonih, pripadajo najstarejšemu bratu, ostali pa so samo strici tem otrokom. Kuharski nasveti... Juha mineštra Vzemi 2 žlici presnega masla, pol žlice zrezane čebule, pol žlice na drobno zrezanega peteršilja, 2 glavici ohrovta, 1/4 l riža, 2 1/21 juhe in 2 dag parmezana. Na maslu rahlo zarumeni čebulo, dodaj peteršilj in na rezance zrezan opran ohrovt. Ko se malo prepraži, dodaj riž in čez nekaj časa zalij z juho. Ko je mehko, daj s parmezanom na mizo. Pred sirom lahko dodaš tudi: telečjo pečenko, piščančevo drobovje ali klobaso. Vse moraš narezati na drobne koščke. Sarma iz kislega zelja Potrebuješ: 1 kg listov kislega zelja, 1/2 kg sveže svinjine, 1/2 kg govedine, 6 dag masti, 20 dag čebule, sol, poper, 5 dag riža, I jajce, 5 dag prekajene slanine, prežganje iz dveh žlic masti in 2 žlic moke ter pol žlice čebule; kos prekajenih reber. Razdeli glavo kislega zelja na liste in posnemi rebra. V vsak list daj žlico nadeva in ga zapogni od vseh štirih strani v obliko pravokotnika. Na masti prepraži čebulo, ki pa ne sme zarumeneti, marveč samo ob kraju porumeneti. Zmešaj zmleto meso s čebulo, dodaj sol, poper, riž in jajce ter sesekljano slanino. Zloži sarme v kozico, obteži jih s poveznjenim krožnikom in zalij z vodo, tako da jih prekriva, ter pokrite počasi kuhaj dve uri. Če imaš suha rebra ali vratnik, jih dodaj, potrebno pa ni. Ali pa naloži v kozico za prst visoko zelja, položi nanj sarme in obtežene kuhaj kakor zgoraj. Proti koncu pridaj redko prežganje. Prežganje zalij in precedi ter zlij na sarme, ko je meso že kuhano, ker se sicer ne zmehča. V prežganje lahko daš tudi pretlačen paradižnik ali prevreš v njem mezgo. Sarme lahko pripraviš že zvečer in jih prevreš, drugi dan pa do konca skuhaš. Dobre so tudi dovolj pogrete. Preden jih naložiš v skledo, dodaj nekoliko smetane. Za porcijo se računa 2 do 3 sarme in košček reber. Pa dober tek! J. J. Oglasi 1m's PICERIJA IN SPAGETERIJA U A T> T T7TZTXT /T>T>'TST> A T \ XT A X ■j v«""." HARLEKIN* arlekin* e . i awr^ v _We«L v/ pr'Kral HARLEKIN (PR'KR AL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. Strežemo tudi malice. NOVO: KOSILA, LETNI VRT Harlekin TT 01/362 12 20 Harlekin »•i« p UM DROGERIJA ELI V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76 Leto zelo hitro mine. Ni več dolgo do trenutka, ko boste zopet odšli po prazničnih nakupih. Potrudili se bomo, da boste pri nas imeli raznoliko izbiro in vas prijazno postregli. I i Oglasite se in se sami prepričajte. KAVARNA IN FAST FOOD 4 MAČKE CENTER MEDVOD tel.: 01/3617 963 NOVO: MALICE PICE, TORTILE, VELIKI SENDVIČI, PLESKAVICE, OSLIČI, KEBAB ... Križaj Robert s.p., Medveška cesta 1, Medvode btVTO JAM/W » d.o.o. * Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol net Diagnostika vseh tipov vozil! Bosch servis! Servis klimatskih naprav! KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE • okrasne čebulice tulipanov, narcis, krokosov • sadike mačeh, krizanteme, astre, rese • sredstva za varstvo rastlin • krmila in krmne komponente za domače živali • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) e gospodinjski in industrijski plin AKCIJA • PE FOLIJE ZA PREKRIVANJE • GNOJILO KAN • OZIMNA ŽITA • KRMNI DOSEVKI • NAFTA D2 • KURILNO OLJE KOEL J S PRODAJALNE: ! MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300 ! VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 n#^AVTDCENTER UwmADEniH ■ Menjava gum ■ Prodaja pnevmatik (do -35 % popusta na pnevmatike) ■ Sezonsko shranjevanje pnevmatik ■ Optična meritev na najsodobnejši 30 napravi ■ Ročna avtopralnica - zunanje in notranje čiščenje vašega vozila Nahajamo se ob magistralni cesti Medvode - Ljubljana I Stanežiče 52,1000 Ljubljana ^ i telefon: mobitel: Godešič 100, 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 515 38 38 e-mail: kform@siol.net
. _ salon keramike velika izbira keramičnih ploščic j kopalniško j| pohištvo kolp