Požtnina plačana v potovln! LETO L ŠTEV. 10 Koper, peieM 7. marca 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN Odpraviti vsako izkoriščanje človeka po človeku, uresničiti družbo svobodnih in enakopravnih Ij.udi, ki neovirano združujejo svoje sposobnosti pri ustvarjanju vedno lepšega življenja in v tem okviru osvobodili tudi ženo vseh krivic in ponižanj — to je končni cilj vseh delovnih ljudi •— 'vseh delovnih žena. Od leta 1911, ko so nemške so-cialistke ustanovile 8. marec kot dan žena, ki se borijo za ta cilj, priznava in proslavlja ta praznik vsako leto več žena in obračun uspehov je od leta do leta bogatejši na zmagah in izkušnjah. V vseh vojnih mukah, v vsem povojnem prepletanju nerešenih mednarodnih problemov, v naporih vsakega naroda, da najde najboljši na-■čTn življenja — človeštvo vendarle nezadržano napreduje. In v okviru tega celokupnega napredka moremo vsakega 8. marca ugotovitii da ,je več žena rešenih zaostalosti, da uživajo sorazmerni delež napredka svoje dežele, da zavestno soodločajo v politiki. Vsota zmag in porazov, nasilja in demokracije, bede in blagostanja — je za človeštvo pozitivna. Ta zavest vliva poglim narodom in posameznikom, ženam na Koreji in na Švedskem> tem, da ne omagajo, drugim, da se ne zadovoljijo z lastnimi uspehi in prednostni. Vsak narod ima v tej splošni težnji k napredku lastno vlogo, lastne neposredne naloge in cilje. Zene mnogih narodov si prav na dan 8. marca določajo svoje neposredne naloge. Toda te naloge niso ■nikjer predpisane, treba jih je potegniti iz vsakega dejanskega položaja. In danes je marsikje — zlasti pa v Moskvi in njenih podružnicah tako, da si samozvani voditelji lastijo pravicoj da ženam, ki zveste slavnim tradicijam proslavljajo 8, marec, tako pačijo resnico o današnjem položaju v svetu, da postanejo neposredne naloge na tej zlagani osnovi pravo nasprotje namenu našega praznika. Zene, ki sledijo tem ložem, nehote pomagajo pri osvajalnih in vojnih načrtih, pri izpodkopavanju miru lastnemu in drugim narodom. Mi pa lahko samozavestno ugotavljamo, da se nam ni treba zadovoljevali z nekim povprečnim napredkom vsega čleveštva, ampak da pomenimo v okviru Jugoslavije prav tisti člen, ki predstavlja danes največji napredek in da prav naš vzgled daje moči narodom in ženam, ki najteže živijo, da ne omagajo. Uzakonjena enakopravnost, vedno živahnejše dejansko uveljavljanje žena na vseh področjih našega življenja od leta do leta močnejši dokazi, da se nam sedanji napori bogato izplačajo, nam poleg zavesti, da nas svet spoštuje, dajejo pravico, da tudi pri nas kot v Ljubljani, Beogradu in vseh krajih Jugoslavije slavnostno proslavljamo S. marec. Kljub temu pa vidimo tudi tisto, kar ni še dobro: vseh ostankov preteklosti še vedno nismo odpravili in naše življenje je polno nasprotij: na eni strani. ogromna udeležba žena na zadnjih volitvah SIAU, smelo sodelovanje v javnih diskusijah o našem gospodarstvu in politiki, )uspešno prevzemanje, odgovornosti v odborih, svetih in komisijah oblasti in organizacij — ?2d drugi strani pa taka nevednost, da ovirajo otrokom obisk šole. Tu ženski aktivi, ki so desna roka pri organiziranju in vodstvu dečjih ustanov, bolnic itd. — tam pomanjkanje pojmov o higijeni otroka in zdravju v lastni družini. Skratka — imamo še mnogo dela. Medtem ko se naša domovina uveljavlja v svetu kot prvoboritelj za mir in napredek in ko vsaka zavedna socialistična žena nosi pri tem svoj delež zaslug in časti, nosi tudi vsaka med nflmi svoj delež odgovornosti za čuvanje te časti, za stalno in naglo napredovanje in razvijanje blagostanja in kulture. O tem, kako in kaj delati v vsakem kraju posebej, si bomo imele na ■proslavah 8. marca največ povedati. Organizacija žena mora navajati žene, da se poslužujejo vseh pravic in možnosti, ki jih imamo že danes, da učijo in vzgajajo sebe zalo, da bodo znale vzgajati svoje otroke. Zelo površno bi bilo tako praznovanje 8, marca, kjer bi se zadovoljili z zgodovino ali celo samo z zabavo. Z vso iskrenostjo moramo prav ob tej priliki opozoriti žene, ki se sicer rade udeležijo našega praznika, ki pa se ne ravnajo še po ideji, ki nas zd/iužuje tudi ta dan: opozoriti matere, ki zanemarjajo vzgojo in zdravje svojih otrok; zdramiti liste Slovenke, ki so klonile- pod pritiskom fašističnega raznarodovanja in še danes nadaljujejo njegovo delo s temt da pošiljajo otroke v italijansko šolo, poučiti jih, da je otroke treba učiti resnice, da moramo to spoštovati v družini in zahtevati od vseh, katerim zaupamo vzgojo ottok, prepričati jih, da je v naših »starih navadah« še marsikatera grda razvada, ki je za zdravje naših otrok zelo kvarna kot n. pr. vino in cigaret*;. Družina je otroku gnezdo, iz katerega vzleti i zaio; da posveti svoje najboljše sile § skupnosti: narodu, domovini, čl o- i veštvu. Toda brez gnezda ne more § vzleteti in mati mora zaradi otroka I in zaradi skupnosti dati novemu s času nove ljudi. f 2. B. 1 ^iiiniiiiiiHnniHiiiNiiiiiiniiuiiiiiiituiiiiitfiiiiiiuiiinnitiitiiiiiiiiuuiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiLiiitjiiitiiiiiiiiitinttNiiiiiiiLiuiif (titriciuiiiiiimriFi Za srečo pofomcev, za našo svobodo kot bratje smo naši, možje in očetje, ramo ob rami se z njimi borile in kri prelivale, življenja dajale ter končno se z njimi v svobodo prebile. 5 Titom za Partijo, dom naš enoten, svobodno, delavca dostojno življenje, za dela oblast in vseljudsko upravo, združeni v močno, samostojno državo, kjer v skupnosti trdno povezanih narodov vsakemu svoje pravice gredo — to nam moči je dajalo, kot zvezda vodnica nas skozi krvavo je borbo v svobodo današnjo peljalo ■ititiiirtiiiiiiiiiiiiii riifiMiiiiii]iiiiiii)i)iiiiiiiiiiiiiiit)iiiiiiiiiiiiiiii]ittiiii)iiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiutr)jiiiii]iiJMiiiiiiiiiiiMi(iiiiiiiijiittiitiiiiiiiiiiiiiiiF tU IHr » l O V t N 5 I I I "immm ft71«e II tm DMA — — wMm. SbmHHI • '¡BRKINOV-- Elementarno nesrečo, ki je prizadela primorsko prebivalstvo v alpskih predelih, so močilo občutili tudi tržaški Slovenci, ki so začel:] prostovoljno zbirati pomoč v denarju in blagu, Akcija za izbiranje pomoči se je začela na pobudo 'članic ASIZZ na Op-činah pri Trstu. Od tu se je razširila na vse okoliške vasi in na mestne okraje. Pred «kratkim je prešla pod pokroviteljstvo Podpornega društva v Trstu, Na seji Podpornega društva, ki so se je udeležili predstavniki vseh množičnih organizacij, je Podporno društvo izdalo naslednjo izjavo: »Podporno društvo za STO« se je zaradi želje številnih meščanov, ki že. lijo pomagati prebivalcem zaradi snežnega neurja prizadetih krajev, odločilo, da bo prevzelo patronat nad akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov ter sporoča, da bo Imelo svoj začasni urad na korzu Garibaldi 4-111.« Po vseh slovenskih vaseh in v mestu se nabiralna akcija uspešno nadaljuje. Pri nabiranju prispevkov sodelujejo vse množične demokratične organizacije, razna podjetja in uredništvo »Primorskega dnevnika«. Zadovoljiv odmev med prebivalstvom so zbudili pozivi slovenskih občinskih odborov, ki so pozvali vse občane, naj darujejo prizadetim krajem vse, kar morejo, da bodo oškodovani bratje v domovini čutili, kako tržaški Slovenci sočustvujejo z njimi, Zupan .iz Repentabora tov. Bizjak je daroval svojo mesečno župansko nagrado, uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika« sta že prve dni darovala 50.000 lir. Zveza primorskih partizanov v' Trstu je prispevala 20 stolov bele moke in 6 stotov sladkorja, repentaborsko županstvo 30.000 lir itd. Primorski dnevnik objavlja dnevno dolge sezname oseb. podjetij in ustanov, ki so prispevali žrtvam v kakršnikoli obliki. Tud; to težko .nesrečo, ki je prizadela slovensko prebivalstvo, so ko-mmformistj v Trstu skušali izkoristiti v svoje politične špekulacije. Skoraj teden dni niso ničesar poročali o plazovih in žrtvah, ki jih je povzročilo snežno neurje. Ko pa so videli, da tega ne morejo zamolčali in da je prebivalstvo spontano začelo pomagati ponesrečenim brat-om, so na hi-trico začeli zbirati prispevke. Obenem pa so nadafljevali s klevetami proti jugoslovanskim narodom in s hujskanjem proti Jugoslaviji, Tržaško prebivalstvo jih je razkrinkalo in vidi v tej njihovi akciji šakale, ki se skušajo okoristiti z nesrečo svojega bližnjega. V čigave žepe in na čigave stroške gredo visoki davki, ki jih plačuje tržaško (prebivalstvo, vidimo iz proračuna tržaške občine. Samo za vzdrževanje svojega premoženja potroši občina letno 113 milijonov lir. Največ stroškov Ima občina za kritje splošne uprave. V ta namen bo občinska uprava v t.em letu porabila eno milijardo 887 milijonov lir. Sam0 ta vsota skoraj presega redne letne dohodke občine. Tukaj je vštetih tudi 6,800.000 lir za plače župana in stalnih odbornikov. Največ porab; splošna .uprava za plače uslužbencev, ki jih je na tržaškem župan, stvu vsaj tretjina preveč. Za uslužbence bodo v tem letu izdali 688 milijonov iir, Vsega skupaj je naseljenih na županstvu in pri raznih občinskih podjetjih (brez podjetja ACE. GAT) 3399 oseb, ki jim bodo izplačali skupno 2 milijardi 222 milijonov lir. Ostali stroški za nameščence bodo znašali skoraj dve in .pol mhijar-de lir. V preteklem letu so porabi'1 za občinske uslužbence 361 milijon iv lir manj kot letos. Pripomniti moramo, da so v zadnjih letih demokrist-jani nastavili po občinskih službah veliko število novih nameščencev, ki niso Tržačani In ki jiih uporabljajo samo za politično delovanje in propagando. NOVA GORICA — V nedeljo so bile v Novj Gorici volitve v nov.i občinski odbor OF. Udeležba je bila pol-noStevilna. Pri pripravah se je posebno odlikovala mladina, ki je med drugim na predvečer napisala parole na asfaltirani cesti na Ajševici Orn v Rožni dolini, Z volitvami so v glavnem zaključili že v jutranjih urah. NOVI PRISPEVKI ZA PRI ZADETE NA TOLMINSKEM Akcija za pomoč težko prizadetemu prebivalstvu v. naši Severni Primorski je zajela vse prebivalsLvo Slovenske Istre. Dnevno prihajajo poročila o nesebičn-i pomoči, ki jo nudijo v enaki meni tovarne, podjetja, ustanove, kmetijske zadruge in posamezniki. V zadnjih dneh so nakazaili na tekoči račun Istrske banke v Kopru (št. 06-959-174) naslednje zneske: Sindikalna podružnica Islrske banke (a-kontacija) din 8.000, Zadružni sklad ■okraja Koper din 15.000, Sindikalna podružnica »Zadrugar« v Bujah din 12.300, Krajevni odbor SIAU v Ga-žonu din 6.182, Sindikalna podružnica Soltin v St. Jerneju din 25.000. Ri-barsko podjetje »Sardella« v Novem gradu din 10.000, Mestni odbor SIAU Umag 73.820 din. Mestni odbor Zfi din 10.000, .Sindikalna podružnica hotela »Triglav« Koper din 5.100, Podjetje »Lipa« Koper din 50.000, Podjetje »Corrado« Koper din 21.448 (v blagu), »Fructus« Koper din 50.000 in tako dalje. . ' , GRAOISCE, — Vprašanje zadružnega doma postaja vse bolj pereče Čeprav so vaščanii že pred dvema letoma s prostovoljnim deilom. izkopali temelje in začeli z zidavo, je do .danes ostalo le pni tem.. Zidarji so bili zaposleni pri obnovi porušenih domov, za zadružni dom pa ni bilo časa, čeprav je bil za zidanje določen kredit: Letos nameravajo prebivafoi Gračišča in bližnjih vasi nadaljevati z delom pri graditvi zadružnega doma, toda le, .če bodo imeli potrebna sredstva. Prosili bodo vlado LRS za kredit, nekaj pa isi bcido pomagali z lastnimi sredstvi, saj je imela .tamkajšnja kmetijska zadruga v i. 1951. 235.000 din dobička. KOPER. — Člani sindikata Istrske banke v Kopru so izključili iz svojih vrst uslužbenca Pavla Bac-cija in predlagali podjetju, da ga odpusti iz službe, Bacci se namreč ni hotel udeležiti sitrokovnega tečaja za bančne uradnike, ki ga je Istrska banka, organizirala za uslužbence italijanske narodnosti in sicer z izgovorom, da ta tečaj nima .pomena obiskovati. Izjavil je, da ta izpit ne bo imel nobene veljave, če se vrnejo lUilijanske oblasti na ta teritorij, če pa bo priključen Jugoslaviji, namerava tako zapustiti Koper. Bacci se je tudi drugače »odlikoval« v svojih odnosih do Ijiudske oblasti. Ob znanih dogodkih v Krkavčaih, ko so domačini preprečili italijanskemu duhovniku .biinmati njihove otroke, je Bacoi •jarvino čital članke iz »Giornaile di Trie ste«, v katerih je bila vsa stvar lažno prikazana. Njegova družina je tudi zaprta vrata odbornikom SIAU, ko so prišli k njim zaradi vključitve v organizacijo. OBVESTILO KMETIJSKEGA SVETA ISTRSKEGA OKROŽJA Kmetijski svet istrskega okrožnega ljudskega odbora je izdal v zvezi s pojavom slinavke in parkljevke v nekaterih vaseh istrskega okrožja naslednje obvestilo: Čim se je pojavila v začetku februarja v istrskem okrožju slinavka in parkljevka, so takoj storili potrebne zavarovalne ukrepe: uničili so vso okuženo živino, razkužili okužene kraje in izvedli brezplačno preventivno cepljenje v vaseh, kjer je pretila neposredna nevarnost okužbe. Oblast je kmetom., katerih živina je bila uničena, povrnila[ škodo. Slinavko in parkljevko so zanesli iz anglo-ameriške cone STO. Z izvajanjem navedenih ukrepov je sicer uspelo bolezen lokalizirati, vendar se še vedno ne more jamčiti, da se ne bi pojavila tudi v drugih krajih. Da bi preprečili možnost kakršne koli nove razširitvey so te dni pregledi živine v vseh ostalih istrskih vaseh. TEŽKE GOSPODARSKE POSLEDICE ZARADI ELEMENTARNE NESREČE Snežni metežii in plazovi so povzročili veliko gospodarsko škodo na Tolminskem, katero je zaenkrat še nemogoče v celoti oceniti. Sadno drevje je bilo skoraj v celoti uničeno, tako da lahko rečemo, da je danes Tolminska skoraj brez sadjarstva. Vsekakor bi bilo potrebno organizirati tečaje o sajenju in cepljenju sadnega drevja, tako da bi se zainteresirale fini širše plasti ludstva za to panoao. Razmisliti' je tudi treba predlog, da bi se sadjarstvo vsaj za nekaj časa uve. dlo kot šoloobvezen predmet. Snežni meteži pa so povzročili tudi vrsto idrugih neprillk. Ker so bile vse promethe zveze prekinjene, je ostalo v Tolminu mnogo pridelkov, lcl so bili namenjeni za druge kraje. Samo srpeniška mlekarna ima v zalogi nad 4000 kg sira. To samo po sebi ne .bj bila tako težka stvar, vendar je treba upoštevati, da tamkajšnja mlekarna nima tako velikih shramb za sir. Ce sa ne bo 'kmalu uredil promet na cestah, bodo morali 'kmetje pač shraniti sir v svojih shrambah. Na Tolminskem Je zapadlo nad tri metre snega, nato pa so se rušili na cesto še številni plazovi. Ko je nehalo snežiti, je nevarnost sicer .minila, nastopila pa je zopet, ko je pričelo pripekati sonce. Ves promet po cestah opravljajo zato ponoči, ko je zmrznjeno. J. R. Pogled na del vasi Borjana na Tolminskem, ki je bila zaradi snežnih plazov najhuje prizadeta. zaoiji okraja postala Ilirska Bistrica samostojna občina — mesto. Ilirska Bistrica ima nad 6000 prebivalcev, 17 podjetij z 38 obrati, državno posestvo In nižjo gimnazijo. Skupaj z okolico predstavlja zaokroženo gospodarsko celoto, kjer so glavne panoge kmetijstvo, obrt in lesna ind-ustrlja. Ze ilani je mestni ljudski odbor razpravljal o dvajsetletnem načrtu me- niostov In regulacija vode) in zglra-ditev Doma kulture In nove .gimnazije. Na »gradinl« nameravajo zgraditi turistični hotel, ki bo služil za cddih letovišoarjiem, Z izgradnjo tega hotela bodo nedvomno dani ugodni pogoji za razvoj turizma, saj je v ckolici Ilirske Bistrice mnogo naravnih lepot in lepih '.Izletniških točk. Z. D. ČETRTI PLENUM Pretekli teden je bil v Postojni IV, plénum OK KPS Postojna, katerega so se udeležili vsi sekretarji občinskih komitejev. Plénum je vodil sekretar OK .KPS Danilo Petrinja, Po obširni lanaCiizi in razpravi o partijskem, .političnem lin gospodarskem življenju v postojnskem okraju so sprejeli važne sklepe, iz katerih objavljamo glavne misli. •Partiske, frontne in druge organizacije morajo posvetiti zlasti veliko skrb razvoju zadružništva OZKZ je treba reorganizirati in okrepiti. S kvalitetnim kadrom ter čimprej izve. sil arondacijo in uvedbo gospodarskega računa. Splceniim kmetijskim zadrugam je potrebno nuditi večjo pomoč pri zaključku letnih bilanc. Dobiček, k; ga imajo KZ.. je treba uporabiti za dvig kmetijstva, nabavo o. rodja, živine itd, Splošne kmetijske zadruge naj načeloma poslujejo savni za člane. Večjo pomoč je treba nuditi upravnim odborom In delavskim svetom po OK KPS POSTOJNA tovarnah in podjetjih. Skrbeti je treba, da pridejo v delavske svete in v upravne odbore najbolj aktivni, pošten;, in razgfedani delavci. V vseh večjih podjetjih je potrebno organizirati kulturno prosvetna društva, kt naj bi se pozneje vključila v KUD in SKUD, kot njihov sestavni del. Prav tako je potrebno organizirati fizkulturna društva, klube, LT, predavanja ljudske univerze Itd. Partijske organizacije so dolžne posvetili vso skrb politični in strokovni vzgoji delavstva. Družbeni plan je treba še nadalje tolmačiti v delovnih kolektivih in na vasi. V sklepih je nadalje poudarjeno, da je treba stalno in sistematično delati v borbi proti kierofašistlčnim ostankom in vzgajati ljudi v iskrene socialistične državljane.. Partijske organizacije so dolžne tudi posvetiti, več pozornosti fizkulturnemu udejstvova-nju in organizacijam .na osnovi zadnjega pisma CK KPJ. ST. PETER NA KRASU — Smučarska sekcija telovadnega društva je organizirala akcijo za pomoč divjadi, ki je zatrpana v snegu po okoliških hribih in gozdovih. 26 smučarjev je odneslo na hrbtih nad 200 kg hrane za srne :in jelene. Med potjo so naleteli na ostanke jelenov in sun, ki so jih požrli volkovi. Čeprav teh nI veliko v gozdovih, vendar predstavljajo veliko nevarnost za našo divjad, ki se po velikem snegu ne more umikati, hkrati pa je oslabljena zaradi pomanjkanje .hrane. Vsekakor zasluži ta akcija, ki jo je organiziral predsednik društva Vižintin, pohvalo in posnemanje. * Krajevni aktiv LMS Povir je imel v nedeljo lepo prireditev. Igralska družina aktiva je uprizorila komedijo v treh dejanjih »Pričarani ženin«. Po predstavi je bila v novih prostorih trgovine in gostilne Zadružnega doma prosta zabava. TURISTIČNE PERSPEKT Ze večkrat smo razpravljali o pogojih, ki jih ima Ilirska Bistrica za razvoj turizma. To vprašanje je zlasti važno sedaj, ko bo .po reorgani- E ILIRSKE BISTRICE sta in sklenil, da' bo .potrebno z vso resnostjo urejevati mesto. Predvsem bo potrebna razširite/ -komunalne dejavnosti (.popravilo cest,, kanalov, Onstran kraških pogorij se igra burja s snežinkami, ob istrski obali pa z razcvetelimi rnamlljevimi cveti. * KOSTABONA — Na tretjem rednem občnem zboru so .člani Kmetijske zadruge pregledali poslovanje zadruge v letu 1951 in ugotovili, da je imela zadruga v tem poslovnem letu 86.192 din izgube. Do izgiube je prišlo predvsem zaradi nezadovoljivega poslovanja, kakor tudi izato, ker se člani niso pobrigali, da bi bolje .razdelili pridelke za prodajo. VIPAVA — Prebivalstvo Vipave je zbralo za ponesrečence na Tolminskem po prvih podatkih nad 70,000 dinarjev ter večjo količino vina in hrane Samo v centru trga so zbrali nad 10.000 din in 200 kg koruze. Od podjetij se je zlasti izkazalo invalidsko podjetje »Domača obutev«, ki je darovaio 5000 din, med posamezniki pa dr. Ror.man, ki je daroval 1000 dinarjev. Akcija je v teku in odbor je prepričan, da ne bo Vipavca, ki ne bi pomagal težiko prizadetemu .prebivalstvu v severni Primorski. Gospodarstvo kmetijskih zadrug Skoraj na pseh občnih zborih kmetijskih zadrug prihajajo vidno do izraza vprašanja, o katerih je razpravljal'"plenum Glavne zadružne zveze u Beogradu. Predvsem lahko ugotovimo, da se kmetijske zadruge' v mnogih krajih še niso usposobile za samostojno gospodarsko življenje in še nimajo tiste gospodarske moči in vloge, ki bi jo lahko imele glede na materialne možnosti. Vzrok temu je predvsem v nezadostni organizacijski povezanosti in kontroli kmetijskih zadrug. Zato je ena temeljnih nalog nadaljnjega razvoja kmetijskih zadrug, da jih organizacijsko utrdimo in tusposobimo.i da vodijo svoje gospodarstvo na podlagi lastnega gospodarskega načrta in rentabilnosti. V ta namen morajo kmetijske zadruge izdelati svoj letni plan razvoja, ki ustreza dejanskim pogojem in potrepam okolice in gospodarstva, kateremu služijo. Iz dosedanjih poročil občnih zborov kmetijskih zadrug je razvidno, da je bil letni plan. razvoja ricer postavljen, toda v njem se niso dovolj odražale dejanske možnosti, ki bi jih bilo treba izkoristiti za razvijanje gospodarstva kmetijske zadruge. Kritika teh pomanjkljivosti na občnih zborih je znatno prispevala, da so letni plani razvoja kmetijskih zadrug za leto 1952 realneje postavljeni. V teh planih so zlasti podčrtana vprašanja ustanavljanja in razširjanja gojitve raznih sadik za kmetijsko proizvodnjo kot so sadne, trtne in druge sadike. Nadalje se vse bolj poudarja pomen ustanav-Ijaja in povečanja ekonomij, živinskih ¡arm, sadovnjakov, vinogradov itd. V marsikateri zadrugi pa je ostalo še nerešeno vprašanje nabave in povečanje mehanizacije, čeprav je to eden temeljnih pogojev za dvig proizvodnosti dela in, s tem gospodarske moči use zadruge. Da bi dosegli zadovoljive rezultate v razširjanju gospodarske dejavnosti kmetijskih zadrug, pa 7ii dovolj samo izdelati letnih planov, ■temveč jih tudi dopolniti s koni kretnimi letnimi proizvodnimi plani in predračuni ter zaostriti borbo za njihovo izpolnitev. Prav v tem se mnogokrat greši. Nekateri zadružniki mislijo, da je že dovolj, če postavijo letni plan razvoja kmetijske zadruge in ne pomislijo, da so ti plani le del perspektivnih, dolgoročnih planov. V planih razvoja kmetijskih zadrug postavljamo naloge okvirno, globalno, to je navajamo objekte, ki jih je treba med letom zgraditi, ustanoviti in skupen znesek stroškov za njihovo zgraditev ali ustanovitev. Nasproti temu pa letni jiroizvo-dni plani kmetijskih zadrug konkretno določajo, kolikšna mora biti proizvodnja posameznih dejavnosti ali obratov. Na podlagi tega ugotovimo, kolikšna mora biti proizvodnja zadruge kot celote in kakšen bo njen gospodarski uspeh. V proizvodnih planih kmetijskih zadrug moramo torej postaviti proizvodne naloge vsake posamezne dejavnosti in obratov s prikazom o izkoriščanju zmogljivosti (kapacitete) posameznih dejavnosti in obratov, materialnih sredstev in delovne sile za izpolnitev proizvodnih nalog in uspehov, ki jih bo zadruga kot celota dosegla. Z letnim proizvodnim planom kmetijskih zadrug je neposredno povezana sestava letnega predraču-7ia, dohodkov in izdatkov kmetijske zadruge. Predračun nam pokaže, če sta letni plan razvoja in letni proizvodni plan pravilno postavljena. Na podlagi predračiuna pridemo do kalkulacij za vsako posamezno dejavnost in obrat. Iz njih je razvidno, kolikšna je vrednost proizvodnih sredstev (zgradb, strojev, nasadov itd.), višina proizvodnih stroškov (material, delovna sila Ud.), vrednost proizvodnje, amortizacija in končno akumulacija, iz katere nabavljamo nova osnovna sredstva in s katero razširjamo gospodarsko dejavnost kmetijske zadruge. Predračun nam hkrati pokaže, na ka» (era in na kakšna finančna sredstva lahko računa kmetijska zadruga v posameznih letnih časih in kako se bo njeno finančno poslovanje odvijalo med letom. Na podlagi uvajanja predračuna dohodkov in izdatkov se ustvarja ustrezna kontrola nc.d rentabilnostjo poslovanja kmetijskih zadrug kot celote, kakor tudi njihovih posameznih dejavnosti in obratov. Kdocr še ne ve, kje je Tovarna pletenim v Sežani, bo razočaran, ko mu bodo pokazaili neugledno stavbo na inekem dvorišču sredi Sežane. Mnogo so že govorili in pisali o velikem objektu, ki ga. gradijo onkraj Sežane; to naj bi bila velika tovarna, pletenin. Delo pa le počasi napreduje, Zdaj bo ispct pričeli z deilfem, ki ije poprej stalo vec kcit šosit. mesecev. Letos je dobila; nova tovarna le peti ded investicij, ki so še potrebne, da bodo tovarno dogradili kot stavbo, ki bo sposobna za namesitiiltev strojev. Pisali so že mnogo o tej novi tovarni, ki je še nikjer rili, nihče pa ni pisal o tovarni, ki že zdaj dela. Njen kolektiv se pri neštetih preprekah junaško bori za. izpolnjevanje svojih' naliog. lovadniica, po vojni pa je bil v njej angleški■ oficirski klub. Po priključitvi je bilo v njej neka.j časa skladišče vsakovrstnih odpadkov, nato pa so začeli vozili od vsepovsod stare zatviržene pletiiine stiroje, večinoma na ročni pogon. Nekateri so stani že več 'kot deseit let, Iz vse te navlake so morali, zdaj sestaviti nekaj strojev, ki bodo delali. In ta ču.dež, da ga talko imenujemo, 60 je tudi zgodil. Nekako so preuredili poslopje, postavili stroje, najprej pletiiine, nato še šivalne in tovarna je pničeU a na Dan republike 1949 obratovati. Predvidevali so, da bo tovarna predelovala predvsem volno in le deloma 'bombaž. Ker pa je odvisna od siurovin, mora danes predelovati večinoma bombaž. Zato ne more Zgodovina tovarne je lahko tudi zgodovina neštetih .drugih objektov, v nasši domovini. Na kratko bi jo lahko .takole označili: 'iz nič nekaj napravljeno! Da je to res, bomo skušali bralcem povedati, kar smo zvedeli cd vodstva tovarne, pa .trudi od delavk, ki jih veže velika ljubezen za njihov obrat, saj se morajo pri de!\:i boriti z neštetimi težavami. Tovariša direktorja nismo našli doma, pa nas je ljubeznivo sprejel komercialni, ki mu -je prišla na pomoč še predsednica upravnega sveta. Oba sita v živili, včasih malo trpkih besedah pripovedovala o življenju tovarne, o u'S£pehih in ner-uspehih in o težavah. Stavva ima pesiliro zgodovino. Nekoč je vil itiam senik, pcitem konjski liletv, nato gcsitillna, potem spet te- izpolnjevati plana po vrednosti, količinsko pa. ga je v januarju letos dosegla 93%. To je velik uspeh, če pomislimo, da je tovarna orientirana na predelovanje volne in zahteva predelovanje bombaža drug postopek in drugačne stroje. Po vrednosti pa plan pada, ker so volneni izdelki več kot 100% dražjii od bombažnih. Tu ni kriva tovarna in njen delovni kolektiv, marveč objektivni pogoj, to .je pomanjkanje volne. Tovarna je -trudi glede barvanja voljne odvisna cd diriugih. Barvarna je boleča tcička, (ki civira nemoteno proizvodnjo tovarne. Surovine barvajo naljveč v tovarni Zvezda v Kranju, nekaj pa tudi v Laškem. Velike so torej težave, s katerimi se mora. boriti tovarna, ne glede na dejstvo da zaradi lesnega V torek je bilo v Kopru peto redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora, katerega se je udeležil tudi predsednik okrožnega L O tov. Julij Beltram. Delegati so .razpravljali o delu v preteklem letu, o dodatnem proračunu za leto 1951. o obračunu za leto 1950 ter o predvidenih investicijah za letošnje leto. Poročilo o lanskoletnem delu je podal predsednik Karel Prijon, ki je poudaril; da so bili lani doseženi zlasti lepi uspehi pri graditvi ljudske ob. lasti. V pripravi je načrt za ustanovitev občinskih ljudskih odborov, ki bo dan v razpravo volivcem. Da bodo imeli novi odbori dobre kadre, bo organiziral izvršni odbor poseben tečaj, ki ga bodo posečali najboljši odborniki sedenjih odborov. Glede lanskoletnega Plana investicij je predsednik dejal, da so investirali 288,323.958 din ali 4 odstotke več, kot je bilo predvideno v planu, Glede kmetijstva je dejal, da bo potrebno preusmeriti proizvodnjo v najbolj donosne panoge. Za stimulacijo vnegradništva so v preteklem letu razdelili kmetom 1,000.000 din. Posadili so 120.000 novih trt, kar pa je glede na normalno amortizacijo vsekakor premrlo. V trgovini je treba zmanjšati osebje. V Kopru bi . na primer zadostovalo 20 trgovskih obratov, sedaj pa jih je 30. Glede elektrifikacije je dejal, da bo v tem letu v glavnem končana. Ob zaključku je govoril še o pro-sveti in zdravstvu, V okraju pride prestara ni mogoče organizirati proizvodnje na telicočem traku, Pie-tiLnica je prostor v prvem nadstropju, lojer stojijo stroji drug pri drugem, da'se človek komaj prerine med njimi. -Prostor pod njo je šivalnica, kjer so šivilje stisnjene kot sardine v škatli, Potleig tega so še pogoste cfavare na električni napeljavi, .celo pomanjkanje igel je nekaj čsis-a zadrževalo proizvodnjo. Toda - tovarna pletenin v Sežani-se bori trdo in uporno! Vsi do zadnjega čtein» uprave in delovnega kolektiva se dobro zavedajo, da morajo marsikaj potrpeti za dosego našega skupnega velikega cilja <-n močne socialistične domovine. Saj jih .tudi danes skupnoslt ¡ne pozablja, dasi je težko za devi-ze. Iz incizemativa so dobili igle, odobren pa jim je tadii kredit za kompleti-ranje strojnega parka, ki bo1 tovarni pcimagail iz največje zadrege. Vos neumorni delovni kolektiv kot ein sam človek z viseim srcem dela in misli za svojo tovarno. To je .prisilo 'do iizraza zl-asiti pri vprašanju vajeink. To so dekleta, ki se že dve ledi učijo in bedo čez leto dni kvalificirane moči. Ke.r pa so od doma večinoma revnih staršev, ki jih. ne morejo vzdrževati, je nenadoma nastalo vprašanje, kako se bodo rta deklleila vzdrževala,, ker imajo kot vaj-enke premajhno plačo. Sa,j niso mogle .poravnati niti izdatlkov za hrano za tiri mesece, ko so vile v industrijski pleitMni šoli v V-i'hipcll.j'u pri Vipavi. Tu je priskočil na pomoč ves delavni kolektiv in zelo izdatno tudi sama uprava tovarne. Da je delavkam njihova tovarna ras .pri srcu, nam povedo naslednji poldaiiki: mnoge izmeid njih hodijo vsak dan z doma na delo in petem speit nazaj, dasi stanujejo nekatere tudi po 10 do 12 km daleč. V tovarni so zaposlene delavke celo iz Lokev lin Vrhove/lj in premerijo vsak dan dvakrat to pot, včasih s koilesom, če je slabo vreme pa tudi peš. In vendar ne poznajo niti zamujanja, n-ilti izostajanja od dela. Nekatere sipijo kar na podstrešju hiše na iistem dvorišču. Tu.di to ni primerno za stanovanje, vlažno je in mrzlo. Sindikalna podružnica ima svoje sestanke kar v obratu, •ketr n.ima nobenih drugih prostorov. Knlj.ižnice ni, tudi strokovne šolle še nima tovarna. Delavke, posebno .pa vajenke, se vseeno živahno uidejislvujejo .pri kultumo-presvetnem delu, rade ituidi zaplešejo, največja skrb pa jim je le njihova tovarna in nljen uspeh, Prav .ta navezanost vsega delovnega kolektiva na tovarno je trdno jamstvo, da se bo tovarna razširila v velik, moderen obrat. RB Nad 12 milijonov za prizadeto prebivalstvo Severne Primorske Na tekoči račun IOOF Slovenije prč N-B prihajajo dnevno številni ■denar-' nj zneski, ki jih delovni kolektivi tovarn, podjetij in ustanov, kakor tudi posamezniki, zbirajo za težko prizadeto pr-cbivalstvo severne Primorske. V zadnjih dneh je Izvršni odbor LF, Jugoslavije nakazal 5,000.000 din, sin-i cVkaln; odbor kombinata » Krivaja << Zavidoviči 200.000 din, podjetje »Zora« 150.000 din, Papirnica Vevče 150 tisoč dinarjev, kulturno društvo 5>Ma-gyar Nepkor« Subotica 10.000 dinarjev in tako dalje. "]>£J Skupna vsota do sedaj poslanih prispevkov. znaša nad 12 milijonov dinj dbvntoJ&toi Svet za poljedeljstvo in gozdarstvo jugoslovanske vlade je sklenil, da boilo poljedelske zadruge. ki bo,do letes izvažale svoje poljedelske izdelke, dobile v devizah 35% od skupne vrednosti izvoženega blaga. Lansko leto. so te zadruge dobivale devize samo 8% do 10% od skupne vtrednoDli blaga. Nad 50% bo dobile samo ene zadruge, ki so presegle izvozni načrt. Mladi mehaniki iz Makedonije v Zapadni Nemčiji in Italiji. Večje • število mladih zadružnih mehanikov liz Makedonije je odpotovalo ina dvomesečno praktično delo v tovarne traktorjev v Zapadni Nemčiji lin Italiji. V tovarnah »Lan,z Buldog« v Zapadni Nemčiji in »Ansaldc« v Italiji bodo spozna':: tehniko montaže delov in popravila slrc-jev, T.i dve tovarni eta raznim poljedelskim zadrugam v Makedoniji dobavili že nad 100 traktorjev. Podjetje »Gosad« je lani poskusilo na svojem posestvu pri Ormožu gojili večje kelieine zdravilnih zelišč. Uspeh je bil presenetljiv, -saj so izračunali, da znaša ilsltni hektarski donos zdravilnih zelišč dvakrat več, kot pri drugih kulturnih rastlinah. Poleg tega lahko sodijo že zgodnjo pc.vrt.nino. Letos bodo plantaže štirikrat povečali. Organizacija UNICEF je nedavno naročila pri tovarni montažnih hiš v Da.viidovičih 200 montažnih hiš, v skupni površini 20.000 kvadratnih metrov. Te hiše bodo poslali v razne države, kijer primanjkuje stanovanj. Tovarna je že poslala prvo pošiljko v rešlko pristanišče. na vsakih 500 prebivalcev ena vzgoj-r-a ustanova. Bolnice so že tako usposobljene, da lahko v njih zdravimo razen izrednih primerov skoraj voe bolezni. : i! ; Predsednik Gospodarskega sveta tovariš Petrič je .nato seznanil delegate s predlogom investicij za leto 1952. Po tem predlogu naj bi dodelili največ investicij za industrijo in zn kmetijstvo. V primeri z lanskim letom so dodelili mnogo večje investicije za ribištvo ter kulturno in socialno dejavnost, Celotni proračun koprskega okraja bo znašal letos 298 in pol milijona dinarjev, vstevši doia-cijo .iz Jugoslavije. V razpravi so delegati govorili o težnjah svojih volivcev. Več poslancev je dejalo, da cene vinu niso realne glede na ceno modre galice in žvepla, pa tudi, da kmetje še -niso prejeli umetnih gnojil. Odgovoril je tov. Jakcmin, kj je dejal, da so že septembra naročili 250 vagonov umetnih gnojil in da je prva količina <0 vagonov že prispela. Kar zadeva cene vinu, pa prav sedaj pripravljajo pocenitev modne galice in žvepla, s čimer se bo kmetom bolj izplačalo gojiti vinsko trto. Poslanec iz Nove vasi je dejal, da si v njegovi vasi zelo želijo zgraditi kulturni dom. Tovariš Beltram mu je odgovoril, da so v letošnjem letu predvideli večjo vsc;o za tovrstnen gradnje, da pa morajo najprej sami začeti z delom, kot so to storili pri Sv, Antonu in v drugih vaseh. Delovne žene naše domovine se danes aktivno udejstvujejo na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Zlasti velika je njihova pomoč naši industriji, kjer s svojo požrtvovalnostjo prav nič ne zaostajajo za moškimi tovariši. Na sliki: v tovarni za konzerviranje rib »Ampelea« v Izoli. Četrtega novembra letos bodo v Združenih državah Amerike predsedniške volitve. Čeprav je ta datum še daleč, lahko rečemo, da so Američani g.e dalj časa pod vplivom tega važ-nega dcgcdka, ki bo vsekakor določil bodoči zavoj ameriške zunanje in notranje politike. i,,-»Ameriška javnost že zdaj živo razpravlja o kandidatih za novega predsednika. Kot je znano, se bije glavni boj med dvema najmočnejšima strankama ,to je med republikansko in demokratsko. Zaenkrat .ni še znano, kdo bo nosilec liste ene ali druge stranke. To bodo določili na zborovanjih obeh vodilnih strank, to je na kon- ŠKODA BESED Nimamo namena ponavljati nedavne zgodovine in naše stare pravde. ^Povedali bomo le nekaj neizpodbitnih resnic. Od nekdaj žive na ozemlju, ki se danes imenuje ' STO, Slovenci in Hrvati. Med nje so se vrinili tudi neki italijanski narodnostni otoki. Trst je pripadal le nekaj kratkih let Italiji, sicer pa vedno Srednji Evropi. Zaradi sprave med narodi in utrditve miru v tem delu sveta je Jugoslavija na mirovni konferenci v Parizu pristala, da se njeni sinovi, ki tod žive, oddvojijo od svoje domovine in vstopijo v posebno državo. Bila je velika žrtev, kakršne so sposobni samo veliki narodi in močni ljudjet zlasti če upoštevamo, da je bila Jugoslavija zmagovalka v borbi, ki je od nje zahtevala ogromne žrtve v krvi in imetju. ' Globoko so se zajedli napadalčevi kremplji v telo Jugoslavije, končno so se zlomili ob njeni jekleni odpornosti. Toda Italija se danes ponaša, kot bi vse to bilo le šala, majhna zabava, ki si jo je lahko privoščila le ona. Od tod je verjetno njen krik o »diktatu« v Parizui ki so ji ga naložili v Parizu, da mora namreč vrniti, kar je prej ukradla. Ce bi. ona zmagala, bi mirovna pogodba, kakor si jo je zamislila in jo tudi razlagala, ko je nameravala pograbiti Grčijor Jugoslavijo, Egipt, Malto, Ciper, Tunis, Korziko, Nico, ne bila noben diktat, marveč najčistejša volja in želja zasužnjenih ljudi. Pozabila je, da so med vojno govorili o brezpogojni predaji razbojnikov. S tako mentaliteto sprejema službena Italija vsa vabila, ki prihajajo iz Jugoslavije. Tako je sprejela iudi ponudbo maršala Tita, da se vprašanje STO reši v duhu narodne potrpežljivosti in mednarodnih pogodb. Zaslepljena z egoizmom in oholostjo se poslavlja Italija na kolonijalno stališče, za katero ni več mesta ne le pri nas, marveč nikjer na svetu. Zviška odklanja ponujeno roko, češ da se je za njo rešilo to vprašanje onega dne, ko so na Zapadu rekli, da je treba vrniti Trst Italiji. Tudi o vrednosti te izjave ne bomo govorili. Trezen človek se mora čudili tej zunanji naivnosti, ki postaja več kot nesramna» Postavljati svoje imperialistične zahteve na iste temelje kot leta 1914 je tudi več kot smešno. Avstrije, fevdalno vojaške države srednjega veka, ki je tlačila enako Slovane kot Italijanet ni več. Danes se uveljavljajo drugačna načela. Narodnostno? Saj ves svet ve, da živi no STO skoraj isto število Slovencev kot Italijanov. Gospodarsko? Saj predstavlja Trst brezpomemben privesek za Italijo, a važno luko za Srednjo Evropo. Mednarodno pravo? Kje so mirovne pogodbe, ki jih je Italija pravkar tako hinavsko podpisala! Ne službena, ne nobena druga Italija, pa naj se še tako napihuje, nima danes ne v bodoče moči, da bi vodila zunanjo politiko izven, evropske skupnosti in načerijala\ mednarodna vprašanja po svojih imperialističnih vidikih Miussolini-jevega vzorca Ce bi to bilo mogoče, bi tudi sedaj ne trkala na nobena vrata, marveč bi razširjala svojo kulturo in svoje blagostanje kakor doslej. Pri tem ne bi bil na vrsti le STO, marveč še mnogo, mnogo drugega. Zato se bo morala Italija naučiti železne resnice, da ni sama na svetu. In tedaj bo tudi uvidela, da. vprašanje STO le ni bilo rešeno že 20. marca 194S s tristransko, že zdavnaj pozabljeno izjavo. gresu republikancev v začetku meseca julija in na kongresu demokratov, ki bo koncem .meseca julija, Tcda začasno ni toliko zanimiv sam boj med obema strankama, kolikor boj v sami republikanski stranki. V tej stranki .prihajajo namreč od dne do dne do izraza predvsem tri politične . struje, katerih pogled na zunanjo politiko se zelo razlikuje: 1. zmerno krilo, ki podpira kandidaturo generala Eisenhovverja, vrhovnega poveljnika sil Atlantskega pakta. EisenhcAver meni, da je v sedanjem mednarodnem položaju Evropa najvažnejša*. Zaradi tega morajo Združene države osredotočiti vse svoje si. le v Evropo. Šale potem pride na vrsto Azija; 2. krilo sen. Tafta, za katerim stojijo .pristaši ameriškega Izolacionizma in starih konzervativnih načel. Seveda bi bilo nepravilno, če bi današnji Taftov izolacicnizem vzporedili s starim ameriiikim izolacionizmom. Taft se zavzema za nevarno zamisel samo. stojne ameriške politike — predvsem do Azije — ne glede na to, kaj bo^ do rekle tudi druge države, ki so že itak zaskrbljene zaradi morebitne :iz-premembe splošne politike v tem .delu sveta; 3. Stassenovo krilo, ki zagovarja pustolovski In zelo nevaren .pojav Macarthurizma. Stassen® meni, da je Azija važnejša od Evrope in da mora zato Amerika zbrati vse svoje sile za borbo proti »komunizmu« v Aziji. Stassen napada politiko sedanje ameriške demokratske vlade, katero obtožuje, da je odgovorna za Cangkaj-škov poraz. Sedanjemu zunanjemu ministru Achesoou očita čelo narodno izdajstvo, češ da je objektivno pomagal kitajskim komunistom. Iz vsega tega lahko sklepamo, kakšno nevarnost .bi- predstavljala za miroljubni svet kandidatura in zmaga na volitvah zagovornikov 'imperialističnih krogov okrog Tafta .in Stas-sena. Vsekakor je .dobro znano, kako odločno je moral T.ruman -pred 15 meseci nastopiti, da je odbil načrte Mac Arthurja o bombardiranju Mandžurije in kitajskih mest. o blokiranju Kitajske ter o izkrcanju Cangkajškovih čet na kitajsko celino. Odstranitev Mac Arthurja je pomenila takrat zmago .trezne politike Amerike na Daljnem vzhodu. Toda žal, ni pomenila konca Macarthurizma1, to je avanturistične ideje napaiialne politike do Kitajske. Zadostuje na primer nedavna Stasscnova izjava, ko je rekel, da bo imenoval — v slučaju zmage na volitvah — Mac Arthurja za poveljnika na Daljnem vzhodu. Sicer je res, da agresivna politika Sovjetov in njihovih satelitov na Daljnem vzhodu predstavlja stalno grožnjo, kj vzbuja čisto razumljivo .¡n naravno reakcijo v nasprotnem taboru. Toda obstoja po drugi strani možnost, da prevlada prav zaradi tega v ZD.A pustolovska politika, ki so jo kot tako ocenili lansko leto vsi tisti, ki jim je resnično pri srcu mir. Taka politika bi. prinesla največjo konist le So-vjetom .'Ki želijo, da bi se Amerika zapletla v izčrpajočo vojno s Kitajsko, ki bi jo oslabila. Kitajsko pa bi spravili v še večjo odvisnost Sovjetske zveze. Zato zavzemajo bodoče ameriške volitve še prav poseben mednarodni pomen, Ne .bo vseeno, ali bo zmagal Truman ali Stassen, Taft ali Eisenhower. Trezni washingtonski listi opozarjajo Trumana, ki se sicer še ni odločil, ai-i bo kandidiral kot nosilec demokratske liste, naj se odloči in naj se zaveda nevarnosti kampanje republikancev. Ja,sno je, da .bo izid volitev zelo odvisen od javnega men-nja, ki ga bosta obe stranki znali pridobiti v predvolilni borbi. Zaenkrat je Hilall Paša napovedal nove volitve in to seveda na podlagi novega volilnega zakona, ki bo prav gotovo spremenjen tako, da 'bo v Icorist skupinam okrog kraljevega dvora. Francija preživlja po ' vojni že svojo csemnaji-io vladno krizo, ki troja že več dni. Ministrski predsednik Faure je namreč v proračunski rarzpravi' v poslanski' zbornici postavil kar dvajsetkrat hkrati vprašanje žaKvpni.be,' kar je edinstveni primer v ' francoski parlamentarni zgodovini, a je' ze" pri drugem vprašanju .doživel pora,z. Zbornica je namreč odbila vladni načrt za zv.ilsaTnje davkov za T837M-lijard frankov. . .,-. - •-•■s. Tako je- Faurea. doletela že'po petih tednih vladanja ista. usoda koit njegovega predhodnika "Pleve-na, S tem so prišla ponovno nai plan protislovja parlamentarne vleldne večine, to je takoimenovane »tretje sile«; ki- jo razjedajo med drugim tudi socialna nasprolstva. V tem primeru' se je to konkretno pokazalo pri reševanju vprašanja, kdo bo nosil Večino davčnih bremen. V .tako dramatičnih okoliščinah se je porcdila misel, da bi sestavili. vlado trJkdimenovane narodne unije, ki bi jo šedtavljale vse stranke cd socialistov in degolistov, izključujoč tcirej samo kominformiste. Po vseh dosedanjih poskusih skušajo sedaj sestaviti »nestrankarsko vlado -strckovnjakov«, ka naj bi se omejila na rešitev finančnega vprašanja. Čeprav .ima francoska kriza notranjepolitični značaj, vendar ne moremo zanikati zveze med dogodki v Franciji z zunanjepolitičnimi zeidevami. Vendar imajo zunanjepolitični odnosi zapadnoevropskih •držav prvensltveno finančno obeležje'. Morda ni slučaj, da je ameriški zunanji minister prav ob francoski vladna krizi pozval ame* riški narod, naj podpre Trumanov načnt za gospodarsko pomoč Evropi, kaftere gospodarsko stanje je označil za zelo resno. Zato .se vse bolj vsiljuje misel, da se je francoska psirlamem-•tEirna. večina' hotela izmakniti od-govorncsti zaradi odobritve ogromnih izdaltkov -in išče poiti, kako bi prišla do primernih sredstev računajoč seveda predvsem na.zvišanje ameriške gospodarske pomoči. Zapleten položaj F Egiptu Ni še preteklo mesec dni od ustanovitve nove .egiptske neodvisne Ma-heTjeve vlade, ko je prišla vest, da je kralj Faruk odslovil to vlado, ki so jo sestavljali v glavnem samii ne odvisni in poveril mandat za sestavo nove vlade .bivšemu dusidentu vafdi-stične stranke Hilall Paši, Poročajo tudi, da bodo v kratkem razpustili parlament-in ,• razpisali nove-,vpariaK mentarne ,yolity.e.. . V čem je prav zaprav vzrok od-' straniitve Mahe PaiŠe? V splošnem sodijo, da je to posledica -rv6tr.ahjih spcf-' rov in sicer med -kraljeviripildvorom. ter vafdistično stranko." ".o:, • r. ■ - Novi ministrski predsednik Hilali1 paša je bivši vafdist, na katerega računajo kraljevi pristaši, da ima še vedno nek vpliv v vafdistični stranki in da mu bo uspelo pridobiti na svojo stran vplivne vafdističie osebnosti. A ^mm k j Prav izredne simpatije do Avstrije morajo biti vzrok, da kažejo Rusi tako malo pripravljenosti za podpis mirovne pogodbe in s tem za umik okupacijskih čet iz Avstrije. ¡M HMTICO Pogajanja v Pan Mun Jomu so še vedno v slepi ulici. Severni delegati vztrajajo na tem, tla mora priti Sovjetska zveza v nevtralno komisijo za nadzorstvo nad premirjem, kar južni delegati odločno odklanjajo, ker Sovjetska zveza v korejskem sporu ni nevtralna sila. Tudi o zamenjavi ujetnikov Sa na isti točki, kakor so bili decembra 1951. —o— Severnokorejski predsednik vlade Kim Ir Sung je pred dnevi proglasil obsedno stanje v vsej severni Koreji, ker si; je pojavila epidemija -črne kuge. Ta kuga razsaija iudi no taboriščih vojnih ujetnikov. Korejski in kitajski radio sta hitro pohitela obtožiti zavezniško poveljstvo, da so njibo-Hrf- aVidal metali nad severno Korejo okužene insekte in s tem pričeli bakteriološko vojno. Ameriški zun. minister Achpson 5e v uradnem poročilu zanikal take obtožbe severnih Korejcev in zahteval nepristransko preiskovalno komisijo. —o— Voditelj tuniške nacionalistične stranke Destur Bonrguiba, ki ga je francoska vlada internirala, je izjavil francoskemu listu »Le moiiden, francoske oblasti me dovolijo Tunizijcera sodelovanja v javnem življenju deže'e. Poudaril je, da je v Tuniziji 30.000 fjrancosWft., urad[jikov:,.in.:;;lsa)fno, J5,, tisoč tuniških in še ti imajo samo podrejen položaj v upravi. ''' —o— Angleška ;^l}uristiina MŠtranka ; se pripravlja za prihodnji torffk predložiti parlamentu nezaupnico Churchillovi vladi in to o vprašanju oborožitvenega programa. Laburisti smatrajo, da us morejo izpolniti, konservativci tega programa, ki so ga izglasovali še za časa laburistične vlade in to brez težjih gospodarskih posledic za ves angleški narod., —0— Vrhovni poveljnik atlantskih "šip"' general Eisenhower se je mudil te dni v Ankari, kjer je imel važne razgovore s turškim general-štabom, predsednikom vlade in obrambnim ministrom glede prispevka Turčije v atlantski vojski. Pogajanja so bila tajna. Zatem je Eisenhower obiskal z istim namenom tudi Atene. —b— Avstrijski podkancler Schaerf, ki se mudi v Združenih državah Amerike, je po obisku pri zunanjem ministru Achesonu izjavil, da bi bih Avstrijci zadovoljni tudi s tako imenovano »skrajšano« mirovno pogodbo, če bi jo predložile vse štiri velesile. Taksna pogodba bi trajala do tedaj, ko b, n-ritl^ do mirne ureditve evropskih vprašanj in ko bi bilo dokončno rešeno tudi avstrijsko vprašanje. miiriiHititinnttiifurriuiiiiiiMtinitiiiiiiiiiiMniMtniiiiiiMiiiiiiniiuiiiMiMuniiiiiiiiiiiitiniiiiiiuMiiitniniiuiiiiiiiiiiu riunnutiiittiiuniiuiiiijrirHiiiiiiiifiiifinjiiiiiiiniiiinniiiiiiiiiiijriiNitiitiiimitruintMMirFiririiniiiitiiMiifiiiiiiiiiiinrinriiiiii^ V Italiji trdijo, da mora ona zdaj dob;ti Svobodno tržaško ozemlje zato, ker je to ozemlje neuresnič-Ijivo po zamisli mirovne pogodbe. Svobodno tržaško ozemlje ni dobilo guvernerja, a prej smo raztolmačili, zakaj Italija želi sedaj izkoriščati to dejstvo in s tem dokazovati svoje aneksionlstične zahteve. Italija nima pravice do tega tudi zato, ker Svobodno tržaško ozemlje ni dobilo guvernerja tudi zaradi italijanske sabotaže tega vprašanja .in to v najodločilnej-ših trenutkih. To je napravila zavestne, da bi lahko nastopila s svojimi snekiiVcnističnimi zahtevami. Čeprav je Jugoslavija zastopala stališče, da ji T.rst po vseh načelih pripada, je mirovno pogodbo spoštovala. S svoje strani je v danem trenutku storila vse, kar so od nje zahtevali, da bi prišlo do ustanovitve SvoDCd-nega tržaškega ozemlja. V tem pogledu je postopala lojalno, tako formalno kakor tudi dejansko. Ko je skušala Sovjetska zveza Izkoriščati STO v svoje namene, je zahteval položaj okrog Trsta sporazumno rešitev, to je dogovor med Jugoslavijo in Italijo o usodi Trsta. Jugoslavija je pokazala največjo loj.il-nost in pripravljenost za pogajanja. Nasprotno pa Italija hi pokazala do sporazumne rešitve niti malo «¡g ¿31 »^ojim prowsecs iiT@M za' Tli Po knjigi Ive Mihoviloviča >Trst problem danat dobre volje in si je tolmačila jugoslovansko potrpežljivost kot njeno slabost, ki jo je treba izkoristiti. Zato je postavljala pretirane zahteve. Z najnovejšo kampanjo za priključitev vsega ST.0 Italiji je Italija zašla v svoji sovražni politiki do Jugoslavije v skrajnost. V tej kampanji, v kateri je prišla .glede na eles-tionme cilje tn metode do izraza strogo službena Italija, se jasno vidi ne-pemirljivost in pomanjkanje vsake želje Italije za ureditev dobrih odnosov z Jugoslavijo. Glede na vse to je popolnoma pravično, 'da Jugoslavija reagira na zahtevo Italije po reviziji mirovne pogodbe In priključitve STO s tem, da obnavlja vso tisto argumentacijo, s katero je na mirovni konferenci branila svoje pravice do Trsta. Jugoslavija s tem tudi utrjuje svojo deklaracijo k mirovni pogodbi, kjer .pravi, da se narodi Jugoslavije »ne odrekajo teritorija, ki je etnično njihov« in »si pridržujejo pravico d0 teh teritorijev«. Tnst spada zemljepisno v sestav jugoslovanskih pokrajin, saj leži na slovenskem etničnem ozemlju. Italijani Imajo v središču Trsta relativno večino, v manjšiiili skupinah pa žive tudi v okolici, vendar so enklav.a (v neko državno ozemlje vključeno področje .tuje države) sredi slovanske večine. Med to enklavo In Italijo ni etničnoteritorialne kontinuiete. italijanska skupina v Trstu je nastala največ z raznarodovanjem; Slovanov, p.,T naj bo to pod Avstro-Ogrsko ali pod Italijo, med prvo In drugo svetovno vojno. Jugoslavija je na mirovni konferenci zastopala stališče, da mešana mesta, kakor so Trst in neka manjša mesteca v Istri, v katerih žive večje ali manjše skupine, ne morejo ,prit I v poštev pri utrjevanju etnične in državne meje. To so ločeni otoki, kii so zgedovinsko nastali zaradi stoletnega zatiranja po tujcih. Mesto .mora pripadati tistemu narodu, ki ima večino v njegovi ckolidi. Trst je edini izhod Slovenije na morje. Bilo bi nepravično, če bi Slovencem z mejo, oddaljeno nekaj kilometrov od morja, preprečili izhod na morje njihove nacionalne države. Trst pa pripada Jugoslaviji tudi zato, ken ima to mesto življenjske 'interese v povezanosti z državo v zaledju. K Trstu teže vse glavne kopenske in vodne poti v severni in severno-; vzhodni Jugoslaviji. Trst je samq prednuestje glede na italijanski gev-spadaroki in premetnj sistem in ni organsko povezan s tem sistemom. Med obema vojnama, pod Italijo, je bilo njegovo gospodarstvo v krizi, kajti meja ga je ločila cd zaledja. Trst ima vse pogoje za gospodarski razvoj le v povezavi z Jugoslavijo. Po vsem tem je jasno, da ne samo zemljepisni, narodnostni in zgodovinski, temveč tudi strogo gospodarski interesi vežejo Trst k Jugoslaviji in Jugoslavijo k Trstu. Priključitev Trsta k Italiji bi fciila težka zgodovinska napaka, ki bi imela neljube posledice za življenje Trsta in njegovega .prebivalstva in usodna glede na končno sistematizacijo in stabilizacijo enega zelo važnih področij Evrope, (Konec) Kaj moramo upoštevati pri Na pobu/do zadružnega svella so •ustanovili komisijo za Obnovo vinogradništva. Scis-taviljajo jo najboljši člani vinagri Idnliikov iz KDZ. V to komisijo bodo pritegnili še napredne vinogridnlike-praiktike iz splošnih 'kmelfiijiikih zadrug. Ta kcimiiai-ja je imela pretekli teden svoj prvi sestanek, ki se ga je udeležil tudi strokovnjak za vinogradništvo pri Zavodu za pospeševanje kmetijstva. Predfskutinali in proučili so sedanje stanje vinogradništva. Ugotovili so napake, ki so jih storili pri saditvi sedanjih vinogradov. Ti so •izčrpani ter dajejo nizek pridelek. Obdelajva je možna samo z delovno silo, kar zelo podraži proizvodne ■stroške. Pri primerjavi s prejšnjim stanjem vinogradništva so ugotovili, da je število tnt zadnja leta padlo. Razumljivo je, da je s tem padla tudi proizvodnja vina.. Na podlagi tega so sprejeli sklep, da bodo morali pospešiti obnovo vinogradov v zadružnem, kakQ'j;i,tudi v privatnem sektorju, ¿^Jinj&^f •nogradrJištvo glavna pajio^g Ic^gacJ-rtdjstva in glavni vir nasfj^f^^lof-hodka. Da bodo vrši.ii ojino^o; ,enor too po načelu naprednega vinogradništva, da bo možna strojna in vprežna cibdellava ter bodo tako zmanjšali proizvodne stroške in dvignili, proizvodnjo, so sprejeli kot n ajnu j ne jš e sle d eč e: 1. Ameriške trte bodo v bodoče uporabljati za visoke kamnite in suhe terene- Riupeistris Du Lo,t (mon-tikola), za nižje terene in apneno eemijo Berlsnderi X Riparia Kober 5 bb aii kot nadomestili Berlanderi 'X Riparia 420 A, za nizke terene l(vale), z globoko rodovitno humo- „ .■ uutl, -.'■ .- J-> -7< ! ' " .. , .. I V I ^itiiniiiittiiiiiiiiiiiiiMiinimiimiiHiitiniiititnmliininiiiiiiliiijiii^ | KMETJE/ ' ' | | Haslušajte v nedeljo zjutraj ob 1 š B. uri 3 minute oddajo Za kme- g | tovalcel BAIMO KOPER 1 , - ^ Siiiimimiiiiiiiiiiiniiiiiiiimnimiiiiiiiniiiiiiinniiiimiiimiinimil zno itn vlažno zemljo pa Riparia Por tališ. 2. Da bo možna strojna in vprežna obdelava, je potrebno saditi v razdalji delovne vrste: 1.80 m za višje lege, kjer je rast slaba in 2 m za nižje lege, kjer je rast buj-nejša. RaedaKja trte od tete naj bo 1 m do 1.40 m. Le za vzgojo kordo-no.v je priporočljivo saditi v razdalji 1.60 do 1.80 m. Razdalja med vrstami je odvisna od načina vzgoje trte. 3. Saditev novega vinograda pomeni drage investicije, Saditi moramo takšen tetini material, da nam mlad vinograd čim prej rodi. Zato moramo skrbeti za vzgojo cepljenk. Dokler teh ne moremo dobiti, moramo saditi prvorazredne korenjake, saj bomo tako prišli do hitrejše rodovitnosti vinograda'. Nikakor ni priporočljivo saditi ključev, ker je obnovitveni postopek prepočasen. 4. Da bomo prišli do enotno tipiziranih vrst vina s približno isto kakovostjo in aromo, priporočamo saditi odnctrno cepiti za proizvodnjo vina največ do tri sorte. Za produkcijo črnega vina upoištevajmo razmerje-: Refoško 1/2, Kabernet 1/4 in Merlot 1/4 površine. Za. posebne lege je priporočljiv. Modri burgundec (Beitgonia nara) in Ga-vie. Za proizvodnjo belega vina raz-množujmo odnosno cepimo Istrsko malvazijo na 1/2, Bergonjo na 1/4 in Pinot beli in sivi na 1/4 površine. Na površinah pod polovico ha sadimo samo eno soitto! Na površinah do 1 ha površine dve sonti,- na površinah nad 1 ha pa največ tri sor-ite. Posameznih sotrt ne smemo mešati! Pri čistih sortnih nasadih, je delo'Veliko laž ji" in ^učinkovitejše, ker ima vsaka posamezna sorta z ozirom na vzgojo (rez) in obdelavo svoje zahteve. Zlasti 'trg-aitev se vrši mnogo hitreje v čistih nasadih. 5. Zaradi . izredno ugodnih pogojev priporočamo povečanje proizvodnje namitonega grozdja. Ti nasadi naj bodo popoOnoma ločeni in čisti. Pri določitvi namiznih sort Poledica je napravila veliko škodo po naših sadovnjakih v Slovenskem Primorju Sredi februarja je deževalo na področju Ilirske Bistrice. Sežane in Gorice. Dež je na vejah drevja sproti emrzoval, Pokrajina je bila na cko sicer lepa, vendar je ta naravni pojav napravil ogromno škcdo. Lomile so se veje topolov iin divjih kostanjev, razsajati .pa je začela tudi kra-£ka burja. Težko obremenjeno in zmrznjeno -drevje je začelo pokati. Burja je lomila sadno in gozdno drevje, telefonske in električne žice ter trgate On rušila telefonske drogove. Borovi gozdov! so ponekod popolnoma uničeni, kot bi divjal na Krasu najhujši ekran. Žalostno sliko nam nudijo sadovnjaki v okraju Ilirska Bistrica. Sadno drevje leži polomljeno po tleh. Debelejše veje so polomljene, mnego dreves je razklanih in popolnoma uničenih. Škodo, kj jo je povzročila burja, ocenjujejo oblasti. Ze bežna ocena poškodovanih sadovnjakov nam pove, da znaša škoda okrog 130 milijonov dinarjev. Kmetijske zadruge in sadjarji so zaprosili okrajni ljudski odbor v Ilirski Bistrici, da bi organiziral praktične demonslracije -na terenu, kako obrezali in urediti polomljeno sadno drevje. Na pomoč ji'm bo priskočila terenska postaja za obnovo sadjarstva, ki bo prizadetim KDZ in sadjarjem nudila praktičen pouk, kako morajo ob režat i sadno drevje, ga -pomladiti in urediti, da se popravii in -reži, kar se pač rešiti da. Terenska postaja za obnovo sadjarstva in vinarstva za Slovensko Pri-morje priporoča sadjarjem prizadetih okrajev naslednje: L Odstraniti morajo Iz sadovnjakov vse sadno drevje, ki ga je burja iz-ruvala iz zemlje, 2. Odstraniti morajo s koreninami vse sadno drevje, ki ima polomljena debla, 3. Odstraniti morajo iz sadovnjakov vse debelejše polomljene veje. 4. Vse močneje poškodovano sadno drevje morajo pomladiti. 5. Praktičen pouk o sadovnjakih -bo post-aja organizirala v Zareči-ci. Tega pouka naj se udeležijo vsi sadjarji iz Za-rečice in okoliških vasi. Terenska postaja bo pravočasno sporočila, kdaj in kje boda posamezni praktično R0-uični tečaji o ravnanju s poškodovanim sadnim drevjem moramo pazili na čas zorilve, ker ij-e ta v zvezi z ugadnimi conami, Kct okvirno priporočamo saditi oziroma razmnožiti naslednji zgodnji •sorti: Sčabski biser in Sv. Ana (gu-ština). Srednje zoreče sorte: Bela, trdeča in muškatna žlahtnina, Kraljica vinograda (regina), Italia, Aleksandrijski muškat, Muškat te-račin in Triolino. To so sorte, ki so jih v naših krajih že preizkusili in odgovarjajo- kvalitetno in kvanli-teilno. Pri obnovi odnosno saditvi novih vinogradov moramo paziti na konkurenco, ki ibo od leta do leta močnejša. Zato moramo saditi sorte, ki bodo kvalitetno odgovarjale, da se ibo vino lahko plasiralo na tuja tržišča. Ob koncu sestanka so člani komisije sprejeli sklep, da moramo •zemljo, kjer nameravamo saditi vinsko teto, kemično analizirati. Doslej se je prav pri določitvi podlage veliko grešilo, 'kar se je pozneje maščevalo, Zavod za pospeševanje gospodarstva bo delal poizkuse glede podlage, načina vzgoje in raznih sont. V ta namen bo poleg svojega posestva organiziral dva polzkusna- vinograda na dveh različnih vinogradniških rajonih: v KDZ Pobegih •in Pučah. »Domačega tatu se je težko ubraniti.« —o— »Dokler se lemež blešči — se kmet revščine ne boji.a —o— »Ako hočeš priti do jedra, moraš zgristi lupino.« »Ni vsako jutro dobro jutro.« —o— »Neobdelana njiva da več slame kot zrnja.«" Okrajni ljudski odbor v Ilirski Bistrici je organiziral zborovanje sadjarjev za okraj Ilirska Bistrica. Poleg zadružnikov in sadjarjev je poklical na zborovanje terensko postajo za obnovo sadjarstva in vinogradništva ter profesorja Franca Adamiča iz Ljubljane kot predavatelja. Po zanimivem predavanju profesorja Adamiča o organizaciji sadne proizvodnje v Ameriki so se udeleženci sestanka živahno zanimali za problematiko modernega sadjarstva. Udeleženci, k; so napolnili sejno dvorano OLO, so razpravljali prvenstveno o vprašanju ustanovitve sadne drevesnice, kjer naj bi gojili sadno drevje za potrebe okraja^ Razpravljali so o -potrebi dodeljevanji dolgoročnih kreditov in osvoboditve davka za nove, moderne plantažne nasade za dobo 8 ■let. Temeljito so obdelali rajonlzaci-jo sadne- proizvodnje in določili asor-timente, ki jih bodo odslej sadili. Posebno so se zanimali za sodobno agrotehniko v sadjarstvu, zlasti za gnojenje, škropljenje, čiščenje In obrezovanje drevja, za tehniko očuvan.ja vlage v sadovnjakih ter za način o-skrbovanja sadnega drevja, da bo -redno rodilo. Ugotovili so, da je sad. jarjeim potreben zlasti praktičen pouk na terenu .itd. SKLEPI 1. Za vzgojo drevesnega naraščaja bodo ustanovili drevesnico v Harijah, ki naj proizvaja vsako leto toliko dreves, da bodo krili potrebe okraja. 2. Področje okraja se -razdeli na naslednje rajone sadne proizvodnje: a) rajoni za proizvodnjo jabolk so naslednji: Suhorje, Ostrožno brdo, Janezovo brdo, Bitnje, -Prem, Zarečica, Topolec, Slivje, Kozjane, Soze, Smr-je Hotičiina, Mrše, Celje in Zaračje. b) rajoni za proizvodnjo češpelj: Pregarje, Tatre, Podbeže, Sobonje, To-minj.e. Veliko brdo, Harje, Zajelšje, Pavica, Studena gora ter vsi rajoni, ki pnidejo v .poštev za jablano, c) rajoni za proizvodnjo orehov: področje vsesa okraja, zlasti Javorje, Golac, Obiov, Hrušica in Slivje. d) rajoni za proizvodnjo- lešnikov: Obrov, Poljane, Gcilac, Ri.tomeče, Gradišče, Podgrad, Račice- Starad, -torej predvsem kraško področje. e) rajoni za proizvodnjo vlšenj: viš^ nje sadimo -na vsam področju okraja; Za revnejše kraške zemlje se višnje cepijo na odporno podlago, to je na raš-eljiko, za ostale boljše terene pa na višnjo ali divjo češnjo s svetlimi lubjem- ■«?.- 3. Za navedena področja sadne pro-> i-zvodinje določimo naslednje asortl-mente: " a) jablane: bobovec, štajčrškl mo-šančgar za višje Lerene, perenski kr'i-vopecelj za nižje terene in jonatatt kot glavna sorta za vse jabolčno področje. b) češplje: sadimo le domačo češp-Ijo c) orehi: za kraje, -kjer obstaja nevarnost spomladanskega mraza, sadimo sorto frianket. za vse ostale kraje pa sorto sorento. d) lešniki: lambert, triurni in istrski lešnik. e) višnje: lotovka in maraska. 4. Sadno proizvodnjo moramo zgostiti le na -terene, ki po kvaliteti zemlje in ugodnih kTjimatičnih razmerah nudijo prirodine pogoje za uspeh. Tu moramo ustanavljati! večje sadne -plantažne nasade po načrtih ki navodilih terenske postaje za obnovo sadjarstva, vinogradništva .in zaščite rastlin. V zvezi s tem bomo ustanovili trt večje sadne nasade v okra; ju, kjer bodo uvajali -različna agrotehnična dela, da zajamčijo veliko in redno rodovitnost nasadov. 5. Preskrbeti moramo denarna sred, stva v obliki posojil in oprostiti davka za dobo, dokler ti novi obrati ne bodo začeli vračati naloženega kapitala. S temi sklepi so sadjarji okraja II. Bistrica postavili važne temelje za pospeševanje sadjarstva za daljšo dobo. Obvezna kalkulacija in obračun stroškov Za uvedbo novega plačilnega sistema iin drugih gospodarskih ukrepov za pripravo novega planskega in finančnega sistemia v FLRJ so potrebne določene spremembe tudi v sestavi in načinu o-bveizne kalkulacije in obračuna stroškov, To so potrdile tudi dosedanje diskusije o družbenem planu FLRJ, ki so bile v posameznih goispedarskih podjetjih. Z uvedbo družbenega člana v naže gofipoid,arst,vp se postavijia .temeljno; vprašanje, kolik je 'plačni fond in kako visok moria biti družbeni 'Prispevek, ki ga .plačuje podjetje iz svoje akumulacije državi za kritje splošnih družbenih potreb- Temu moramo prilagoditi i kalkulacijo i obračun stroškov. Zato v novii kalkulaciji ni več potrebno posebej računati dobička, tržnega dobička, raaličme vrste davkov itd., marveč je treba le po glavnih elementih stroškov razčistiti na eni strani lastno ceno, a na drugi strani pa preč&videno (kalkulacijsko) prodajno ceno .proizveda. ■V lastno ceno proizvoda sipadajo: material za izdelavo, plafie za izdelavo., amiortizatcljia in režija, ki se praviloma deilj na obrtno in upravmo-prodajtno režijo. Ce se tej lastni ceni dodajo akumulacija in skladii, dobimo predvideno prodajno ceno proizveda. Poleg kalkulacij 'in obračuna stroškov za posamezne proizvode je treba izdelati tudi kalkulacije in obračun stroškov za posamezne obrate in za celotno proizvodnjo podjetja. Vprašanje je, kam spadajo storitve in dajatve za socialno zavarovanje? Storitve, ki jih opravljajo .druga podjetja za-' omogočanje proizvodnje v podjetju, ki kalkutira ali obračunava stroške (n. pr. izdelava emblalaže za konzervno industrijo), se v celoti Kal-kulirajo ali obračunajo pod materialom. Druge storitve, ki se nanašajo na končano proizvodnjo (n. pr, prevoz proizvodov od podjetja na trg, v trgovsko mrežo ali neposredno določenem potrožjiiku), se v stroške ne vkalkuOirajo 5,n ne obračunajo, ker velja načelo, da j.e prodajna cena računana »franco proizvajalec». Plačilo takih storitev mora praviloma prevzeti kupec. Dajatve za socialno zavarovanje se v novam finančnem siste- mu ne računajo več kot del ožjih proizvodnih stroškov, kot je .bilo i'o doslej, marveč kot, onii det stroškov, ki je sicer vezan na zaposlite-v delovne sile in je obvezen, a za svoj znesek neposredno zmanjkuje doseženo akumulacijo. Zato so dajatve za socialno (zavarovanje obsežene v elementu akumulacije in skladov, v katerem so mišljeni: družbeni prispevek (z dajatvami -za socialno zavarovanje), dodatni! družbeni prispevek, prometni davek in predvideni možni dobiček podjetja. V navedenem -smislu sta bila z uredbo predpisana obvezna 'kalkulacija in obračun stroškov za .industrijo in rudarstvo, z uredho z dne 29. 12. 1951 (Ur. list FLRJ št. 1/1952), ki obsega naslednjo strukturo: 1. material za izdelavo, 2. plače za izdelavo, 3. amortizacija, 4. obratna režija, 6. upravna in prodajna režija. I. Lastna cena 6. akumulacija in skladi. II. Predvidena (kalkulacijska) pro-| dajna cena. Podobno se predpišejo obvezne kalkulacije in obračun stroškov tud'i za druge gospodarske panoge oziroma pc'drcičja. Dopolnilna ureditev plač vajencem. Učencem, v državnih gostiodarsklh podjetjih, držiaivjr.iili ohrtinlih obratih iin delavnicah tistih otrok, ki n.iso zajete z uredbami o plačali delavcev in vajencev posameznih gospodarskih panog, pripada mesečna plača: vajencem v prvem iletu -učenja 1000 dinarjev; vajncem -v drugem letu učenja 1500 dinarjev; vajencem v tretjem' letu učenja 2000 dinarjev. Poleg plače pripada vajencem podpora za strokovno usposabljanje. Ta dopolnilna ureditov plač vajencem velja cd 1. januarja 1952, NEKATERIM PREHRAMBENIM IN INDUSTRIJSKIM PREDMETOM SO SE CENE PONOVNO ZNIZALE V Istrskem okrožju so se ponovno znižale cene nekaterim prehrambenim in industrijskim predmetom. V znižanju cen prehrambenih predmetov so zajeti: sladkor1, svinjska mast in margerina. Znižana je cena tudi pralnemu milu, ki znaiša aedaj 160 din ea kilogram. Znižanje cen prehrambenim predmetom je izvedeno ina višino cen istim prehrambenim predmetom v F1LRJ. Povprečno znižanje cen prehrambenim predmetom znaša 9.9%. Poleg -tega so an-ižane cene tudi nekaterim drugim iodustnijskim predmetom, kot so: volnene tkanine, tkanine i'Z umetne in čiste svile, volnene nogavice, moški .in ženski čevlji, že-leznina, okensko steklo in .pohi&vo. Znižanje ¿¡en tem industrijskim predmetom^ znaša- od' 10 do 20% od sedanjih cen. Znižana je tudi cena petroleju, in sicer od sedanje cene 90—120 na 70: din za liter. V letnem znesku predstavlja to znižanje can nekaj nad 112 milijonov din. Za ta znesek se 'dvigne življenjski standard prebivalstva v 'Istrskem okrožju. To znižanje ften je liizvadeno s marcem 1952, NOV RIBIŠKI ROD SE VZGAJA NA SLOVENSKEM JADRANU Na Slovenskem Jadranu skrbijo za dvig ribištva, ki je pomembna gospodarska panoga tega ozemlja. -Dasl se gradijo .nove ribiške ladje, vendar, nlbiiika proizvodnja še ni dosegla' predvojne višine. To je v veliki meri posledica starega ribiškega kadra. Za' 1952. leto predvidevajo celoten lov rib v Istrskem okrožju v višini 2600 ton, aH 260 vagonov, kar je nekaj nad polovico predvojnega lova. Zato so 'podvzeli tudi ustrezne ukrepe za vzgojo novega, mladega ribiškega kadra. Istrski okrožni ljudski od'l)or je v ta namen v minulem letu us:anovil enoletno rlhiSko šolo v Piranu. Prviih 21 gojencev, ki so iz naših primorskih okrajev, ibo letos dovršilo šolanje in storilo >na pot praktičnega dela v svojem novem ribi-Ckecn poklicu' ma 'Slovenskem Jadranu. : Kmalu se bodo : zavrteli stroji Tam, }:jcr je naš nesmrtni pesnik Prešern zapel: [Dežela Krajnska nima Iepš'ga kraja ko je z okolš'no ta podoba raja, skoraj seseda njegove rodne vasi Vrbe, stoji značilna gorenjska vasica Mosle. (Niti uro hoda ni od nje do Bleda, à" /v .-öpr jpr če se nameriš tja čez Zasip, ali dve uri, če jo mahneš po znameniti soteski Radovne. skozi Vintgar, Dežela Črtomira in Bogomile! Dežela lepote in slave! Dežela ponosnih ljudi, ki ljubijo svojo zemljo in svoje planine; dežela junakov, katerih grobove srečuješ na vsakem koraku; dežela zalih, brhkih deklet. Tam pod Mostami si je Sava izli-zala v tisočletjih pot skozi globoko skalno tesen, ki jo imenujemo danes Kavčke. To je naravna ožina, kjer si z razprostrtimi rekamj mogel doseči skalnati pečini na obeh straneh reke, Ze zdavnaj so Kavčke zamikale inženirje, ki so hoteli izkoristiti moč deroče Save. i ' i ' Ze pred prvo svetovno vojno, ko si 'je elektrika hitro utirala, pet v svet, so se naši; ljudje, ki so videli bogastvo v »belem premogu« naših rek. |To so bili večinoma tujci. Za gradnjo elektrarn na Savi se je zavzemala tudi Kranjska industrijska družba, ki je bila lastnik železarne na Jesenicah an Javorniku, pa tudi takratni Deželni odbor krajnski-. Vendar tedanje razmere niso dopuščale uresničiti še tako koristnih načrtov. Kapitalistični interesi so se križali, oblast pa ni amela moči uresničiti koristi ljudstva. Hidrocentrale na Savi ni mogla zgraditi stara Avstrija, niti stara Jugoslavija, ne »vsemogočni« nemški Reich. Morala je priti nova oblast, oblast ljudstva, ki je.začela uresničevali drzno zamisel zgraditi v Mostah elektrarno, ki bo pomagala razsvetljevati pot iz teme, pot v socializem. Eoj z naravo in Informbirojem Komaj leto dni Po osvoboditvi vidimo v Kavčkah že prve inženirje, geodete in geologe. Gcom.eter Bernik in njegov pomočnik, drzni Tina Av-senek, plezata po navpičnih stenah in merita. Inženir Omerza gradi čez vrtoglavo globino Kavčk most. Inženir Kržan postavlja delavsko naselje za več kot 1000 ljudi, delavnice, pisarne, dvorane, žičnice, separacijo, menzo, trgovino. Inženirja Kleindienst in Mlklavc, rojaka iz bližnjih Brezij, slonita nad prvimi načrti. Trboveljski rudarji kopljejo prve poskusne jaške. Vrtalci geološkega zavoda so se s svojimi stroji zagrizli na desetine metrov pod dno klokotajoče Save. ^•"ilitffj; Naselje je vse bolj živahno. Delavci prihajajo z vseh vetrov: iz zelene Štajerske, ravnega Prekmurja in Me-djimurja, s Primorske, Dolenjske, vmes so tudi Hrvatje. Bosanci, Italijani, Nemci in domačini, Kompresorji in buldožerji so zapeli svojo kovinsko pesem, pnevmatska dleta, pervibratorji, žerjavi in žičnice, transporterji In kamioni, beto-nerke in separacije, Vse je stopilo v službo človeka, ki si je zadal veliko nalogo) pokoriti si. reko, ustvariti umetno jezero osušiti staro strugo in izžeti iz vode njeno meč. Boj ni bil lahak, Najprej so skozi desno skalnato steno Kavčk izvrtali 86 metrov dolg tunel in odkazali reki novo pot. Kavčke, skozi katere je tisočletja šumela Sava, so bile suhe. Zabobnele so eksplozije min. s katerimi so razstrelili skale v dnu soteske. Minerji so se zagrizli v levi breg, vrtali so in minirali. Od ustja za pregrado do vodostana je tunel dolg 840 metrov s premerom 3 metra. Vo-dostan je globok 33 metrov in ima 7 ¡n pol metra premera. Prostor za zaklopke ni dosti manjši, od tu pa pada tlačni jašek, dolg 155 metrov, do strojnice. Strojnica je petnadstropna podzemeljska palača, ki ima krov raven s površino zemlje, 16 metrov pod površino zemlje je turbinski prostor, od katerega vodi odtočni rov kilometer in pol daleč, globoko pod strugo Save, s katero se zopet združi •pri zasipu. 1 >' . i! -!i!:'!*1 To je delo, na katerega smo .lahko ■ponosni. De.lo, ki izgleda danes enostavno. Toda tisti, ki je videl, kako so delali minerji, betonerji. armirci, tesarji in tokraterji v takoimenova-nem mokrem rovu, kjer je talna voda v curkih brizgala po njih, ve ceniti vrednost tega dela. Bil je boj z vodo in blatom, s plazovi, s snegom, z .mrazom in vročino, boj z naravo in časom. Boj. v katerem so žrtvovali nekateri tudi življenje,. PORABA CIGARET IN CIGAR V FRANCIJI Okus francoskih kadilcev se je cd leta 1938 znatno spremenil. Uradna statistika je pokazala, da so v Franciji v letu 1951 pokadili dvakrat toliko cigaret kot leta 1938, cigar pa dvakrat- manj kot leta •1938. Znatno je nviz.adova.la tudi potrošnja tc.baka za žvečenje in no-sljanje. TAKTICNO OBSTRELJEVANJE Ameriško letalstvo je opremljeno z malimi atomskimi bombami za taktično obstreljevanje sovražnih čc-: na bojnem polju. Eskadrilja letal se vežfca za talite napade na zračni bazi Langley v Virginiji. Zadevna letala so bombniki-1 ovci na reakcijo novega m:dela »F 84-C«, ki se lahko oskrbujejo z gorivom v zraku. S tem se zelo poveča njihov akcijski radij. Speei.lna letala se vežbivo za prenos teh bomb iz skladišč na postaje za nakladanje. Atomski tereni za eksperimente o v Novem Meksiku. TRUMANOV USPEH PRI POBIJANJU KORUPCIJE Ze dalj orisa raziskuje T.rumano-va administracija korupcijo, ki se pojavlja v drznih podvigih izkoriščevalcev javnega premoženja. Te dni je bi! obsojen James Moran, namestnik šefa gasilstva v New-Yor-tou, ker je pridobil pol milijona dodcirjev z izsiljevanjem pri podeljevanju dovoljenj za policijsko dovoljenje novih obratov. Bil je vpliven mož, pni:.lilij nekdanjega župana v iNew-Yoirka. FRANCOSKA OČESNA BANKA \ V PARIZU Generalni sekretar francoske očesne banke Debreule pereča, da je doslej prejela ta »banka« v ce-leti 3895 legatjv za očesne rožnice.. V 2COO- primerih jih jo z uspehom uporabila in dala vid 2000 slepcem,. Banka je lustancvila podružnice po vseh večjih m::.- h province, Pripravlja se reorganizacija plemenite uranove, ki bo poudarila njen pomen - r. omogočila večji razmah. Boj se je bil tudi za zmago nad podlimi metodami Iniormbiroja, ki nam je ukradel že plačane turbine in nam tako hotel preprečiti izpolnitev našega načrta. Boj se je bil za zmago resnice in pravice nad temnimi idejami pohlepnih zasužnjevalcev svobodoljubnih narodov. Umetno jezero, nov slap, prpsihajoča reka in voda, ki bo tekla navzgor Kjer je vodila nekoč stezica po bregu z glavne ceste do viseče vrvi nad Kavčkami in dalje proti Vintgar-ju, je danes speljena kamlonska cesta. Most veže oba bregova reke. Pod mostom je v skalnata boka uprta pregrada, ki zapira Savi pot. Za pregrado se širi proti Javorniku jezero. Na novem jezeru se že gugajo Prvi čolni in tam pod vasjo Potoki je speljana cd jezera stezica. Tu stoji tabla, ki ti s svojim napisom pove, da prideš po stezici do gostilne, To je začetek tujskega prometa ob novem jezeru. • Z desnega brega ob pregradi se dviga nova stavba. Tu je mehanizem zapornice talnega izpusta, po katerem lahko jezero do dna izpraznijo. Na levem bregu vidiš v skalno steno potisnjeno drugo stavbo, kjer so me- im i T Mf K 'it ¡ñ MI I ' /I f A 1 Zamail bi iskali Slovenca, ki bi trdil, da smo v Trstu na tujem. Gornje vprašanje bi v njem vzbudilo nevoljo, ker dobro ve, da živimo tudi tu že od starodavnih časov. Precej drugače je z zadevo pri mnogih Italijanih. Čeprav ive poznajo niti trohice zemljepisa ali zgodovine obmejnih dežel, vendar trdijo, da smo v Trstu na tujem ter zanikajo, da bi tržaški Slovenci prispevali kar koli k dviganju napredka na splošno. Nasproti si stopata s šovinističnim duhom. Se dobro se spominjam italijanskega podčastnika, ki je prišel .v zapor zaradi poneverbe ter mi razlagal, da bo Mussclini osvobodil vse Italijane in zato napadel tudi Francijo. Bilo je to v dneh, ko se je italijanska vojska izkrcala v Albaniji, Ta klepetavi podčastnik -me je na koncu svojega govora vprašal, če mu dam lahko kakšna pojasnila o obsegu meje, kj poteka med Albanijo in Francijo(l). Bila je lepa prilika, da mu dokažem, kr.ko klavrno je njegovo poznavanje vprašanj,a Julijske krajine. Kdor misli, da so taki ljudje v Italiji osamljen primer, se res moti. Moramo si večkrat priklicati v spomin, Jcaj se je v Trstu že vse dogodilo. Pri razglabljanju preteklosti bomo odkrili vedno še nekaj novega in se tako še uspešneje pripravljali za boj, ki bo še trd. a nam bo končno vendarle dal tisto, kar nam pripada. V času langobardskega udora (568) je .bil Trst skromno .rimsko mestece. Bogati patricij.i so tedaj zbežali, ostanek prebivalstva pa se je vživel v no- Srečko Vilhar: csnniriL bvrSBBQHC Enn a cnan c; BaïaaKaË C Pii-u <7- ÏSÎ3 I pninfirvcc: .flsapanEEnna ¿subas:? ;sauB taaEaUECluLtB^-j nana P. ;.: 1 r : : 11 T.! L tS-Ll pum L . r -j MM 1-- o L----.M MM > ' pil ÜÜ nuna ti DSsO MOffCinaa&ng UEranr:r;vi¡(r.iri '■•J Bucicktioï.aco ouböicjiue;^ D^ranESBoann UHU BBS £3 DB lid BISHDCBSSCIJ^ eaBBr»«.-*¿uBEüa pnsa denn ura mnn nnnu BRI'Xl Bona nnca uar.m tiene coarj nnrzn kttarjrl MM h er.- a PH pn'in hnrca c::ua mnn nurtn pnnn ntit.r: ncuitj du in i:nr,;i neen ■MM acau man Ii M r-i rir,.i.3 O rjer;« even L.-....1 ccra ^ '. r: .1 Duaa qnnaieaaEtrcn innen: Tnarxav -oauaaau*^ craocv coca Irr. i, nL-cQBHwft »unn n.ja tJNCII nenn Cflintapa cisi.ucirf nan:- s ps.st:n»»r »•■■cf. ttren nencl oao.-i ttec-j nwc j uo-^a vo stanje ter se pomešal s prišleci. Mnogi italijanski zgodovinarji, ki Slovencem niso naklonjeni (Kandler, Ce-, sca), priznavajo, da so Slovenci kmalu za tem zasedli ves tržaški »ager«. Zgodovina nam ne poroča, da bi Slovenci zasedi, z vojaško silo tudi mesto samo. toda čim so imeli v rokah okolico, so Se nujno morali pojaviti tudi v mestu samem. Ln res. Cim bolj se od XI. stoletja dalje množijo listine, k; govore o gospodarskih in pravnih vprašanjih mesta ter okolice, tem pogosteje se v teh listinah omenjajo tudi Slovenci, Najsi bodo tj Slovenci že kakor koli nosilci družbenega reda, ki je morda manj napreden od onega v Italiji, sc v samem Trsty vendarle že zelo zgodaj pojavljajo na visokih ter odgovornih mestih. Mnogi Slovenol postanejo celo cvet tržaškega patricia-ta. Družine Stojan, Blagožič, Lisica, Mireč, Hiublbratič, Nedel, Mlrica, Crnja, Vrižingoj, Jakonja, Babič ter še nekatere druge zavzemajo najbolj vidna mesta v mestni upravi. Leta 1367 je bit Tomaž Stojan mestni vi-cedom, skoraj v istem času pa najdemo .med najvišjimi cerkvenimi do- stojanstveniki imena: Nikolaj Hvala (kjnonik), Julij Konjec (vlcediakon) te. Jurij Nabijavec (kanonik ter dla-kch). Ne gre zato, da bi sedaj dokazovali, koliko je bilo v srednjeveškem Tijtu Slovencev. Mestno prebivalstvo (\>ega skupaj nekaj tisoč ljudi) je bi0 že takrat .precej pomešano, toda oblica sama je bila popolnoma slovenska. To, kar Je danes sestavni del msta (Barkovlje, Rojan, Sv, Ivan, Sledenj itd), je bilo tedaj precej dale; od mesta. Vsako slovensko naselje jeiimelo svojega župana, ki vodi ljudi v svojem naselju. Oblast ter moč žu-P^iov, se je sicer spreminjala, toda nsjsi bodo ti taki ali taki, jih je slovensko ljudstvo vendarle volilo vse do najnovejših časov. Se leta 1808 je tržaški zgodovinar Aintonio Cratey lahko ugotavljal, da imajo župane vse vasi in tudi mestne četrti kakor Barkovlje, Csdi.n, Carbol spodnji, Carbol zgornji. KM . C.. »' M m i ¡Nffi Hjf čoln. Za res vzgledno znanstveno delo pa manjkajo jeklene lestvice, vrvi, jekleni vitel in pa zlasti d;j-bre jamske svetilke. 'Pake in podobne prizore pobesnelih faiistov je morala še večkrat gledati, doitier -niso nekega dne odšli vsi, trije sinovi v gozdove. Tedaj pa se je zaíela tanjo še mučnejša doba. Kolikokrat . sd- fašisti in kasneje Nemci vdrli v njeno stanovanje ter jo mu-či-li.-.di' D,»-povedala, kje so njeni sinovi. Najhujše-, je prestala v noči od 17. na 18. februar, ko je vdrl v .njeno sUnovanje Piciga Utoald s tolpo fašistov in Nemcev. Mislili so namreč, da. iJSdo ujeli najmlajšega sina, ki Je bi. na komandi-jjiesta Koger v Borr št* in je prihajal večkrat domov. Ker niso našli nikogar od »banditov«, so se maščevali nad njo in nad možem Jcžeiom. Postavili so ju v kuhinji ob steno in jima grozili z ustrelitvijo. če ne povesta, kje so sinovi. A vse grožnje niso pomagale: oba sta molčala kot grob. Uporabili so še naslednjo zvijačo: njo so pahnili v kamro, nekdo od fašistov pa je ustrelil skozi kuhinjsko okno. Zena je bila prepričana, da so ji ubili moža. Tolpa se je naveličala,, zaloputnila vrata in krenila proti Kopru. Antonija je ležala dolgo v nezavesti. Ko se je zavedla, je zbežala skozi kuhinjo, da ne bi videla svojega moža mrlvega v luži krvi. Zjutraj jo je mož. ki se je medtem zavedel, -našel pri sosedovih, kjer je jokala v prepričanju, da ga ne bo nikoli več videla. Iti ko ga je spet zagledala, ni mogla verjeti svojim očem. Padla mu je v naročje ter še dolgo, dolgo jokala Ko je popoldne 18, februarja prišla k nam, je bila še vsa bleda, oči pa je límela črne od prestanega gorja in prelitih solz. Ko nam je povedala, kaj je prestala preteklo noč. so me oblile solze.. Star sem bil komaj 13 let, a sem kljub, temu razumel vso veličino njenega trpljenja; čutil sem, da je storila nekaj velikega. Hkcati sem tuC.i razumel, zakaj je skoraj vsak večer nosila v majhnem zavitku hrano tistim, ki so prenočevali ^ v bunkerjih v bližini vasi. Prišla je pomlad in z njo svoboda. Partizani so prikorakali v vas. Med njim; sta bila tudi njena sinova ^n-gel in Benjamín, a tretjega ni bilo. Svabi so ga zajeli v ofenzivi na Gorenjskem, da odgnali v Dachau, kjer je zaradi gladu, mučenja in težkega dela nekaj dni pred koncem vojne ufnrl. Danes je ime njenega sina. ka-ksr imena 36 ih drugih padlih partizanov in talcev vklesano na velikem vaškem spomeniku Pred novim 7.3družnim domom, ki ga je pomagala tudi ona graditi. Kakor je v času partizanske borbe skrbela za partizane, tako je po osvoboditvi, čeprav že stara in Izumučena, delala pri gradnji zaidružnega doma in spomenika. Bila je večkrat nagrajena in pohvaljena. Ko mi je pred dnevi pravila, kaj vše je prestala v svojih mladih letih in ko m; je nato komaj bežno omenila tudi tisti strašni dogodek cd 18, ifebruarja ieta 1945, je dejala: »An-del, jaz sem storila samo svojo dolžnost, dolžnost prave slovenske matere, Stara sem, morda ne bom več dolgo živela. Sla bom za svojim možem in sinom, toda če bi živela še SLOVENSKA BESEDA 10. Ze večkrat smo bralce vabili, da bi nam poslali vprašanja, ki bi se tikala naše pisave in govorice. Toda doslej smo prejeli samo dvoje pisem: na prvo smo že odgovorili, drugo pride prihodnjič na vrsto. Kako :io? Mogoči sta dva skrajnosti: ali že vse zibamo pa nam zato ni treba poukaf nobenega nasveta ali pa smo lagodni in se za materinščino premalo zanimamo. Ce molčimo, ker vse znamo, je kar dobro — potem, učitelji in znanstveniki, vsi, ki se ubadate z jezikbvni-.mi vprašanji? poberite šila in kopita pa srečno pot! Ce pa tiči vzrok za molk v drugem dejstvu, če molčimo, ker nas jezik ne zanima, je napačno. Pa tudi žalostno, saj bi bil Primorcem jezikovni pouk Jako potreben! Pri nas ni samo preveč nepismenih, pri nas je veliko preveč le na pol pismenih, to je lakih ljudi, starih in mladih, ki so nekoč trgali hlače po šolskih klopeh, a so zaradi vsakdanjih skrbi pozabili na knjigo, posebno na slovensko knjigo. Bodimo odkrili in pogovorimo sc brez zardevanja! Kako je pri nas? Ali ne vzame marsikdo med nami še vedno rajši italijanskega berila v roko kakor domače? Majete z glavot češ da ni tako, ker gre nič koliko izvodov »Slovenskega Jadrana«, »Nove Gorice«, »Primorskega dnevnika« in drugih časnikov vsak dan med naše Ijiudi, Mani pa se le zdi, da to ni zadosten doka r za globoko ljubezen do slovenske besede. Kako je s knjigami? Časi, ko so založbe prodale po Primorskem deset in deset tisoč knjig, so že zgodovina. Kaj pravite o besedaht ki jih je pred nedavnim časom zapisal prof. Janko Liška v mesečnik. Prosvetni delavec: »Danes imajo Primorci do slovenske knjige približno lak odnos, kakor ga ima povprečen Slovenec do knjig v cirilici; če je že ravno potrebno, prebere, a nič več.« Ali ni to kar porazna ugotovitev, če je resnična? In potem: kako je z našimi pogovori? So li vedno slovenski? In če so, ali si prizadevamo, da bi govorili lepo slovenščino, ne pa prepleteno in natrpano z vsemi mogočimi italija-nizmi in germanizmi? Tak je obračun dveh desetletij, ki jih je moralo slovensko ljudstvo preždeti v naročju rimske kulture. Mnogi so v boju za svobodo ojekle-neli, njihova narodna zavest je zlata vredna, njihov ponos je nezlomljiv. Marsikdo pa je pripognil koleno in upognil glavo, rekoč: majhni smo, malo nas je, saj sc ne moremo upirati; revni smo, kaj bi .se repenčili. In tu je bil začetek konca. To mišljenje je žalostni vir naše napačne skromnosti in ponižnosti. Nekoč in sedaj. Našim ljudem se je tuja učenost zagabila in dvajset letnikov je vzgojila fašistična šola, ki so v srcu še ljubili slovenstvo; na zunaj pa so se pretvarjali, marsikdaj celo sramovali. Cul. za lepoto naše besede je otopel in največja umetnina nam je postala: filmska limonada. Po osvoboditvi se je marsikaj spremenilo, veliko izboljšale, toda odločilnega koraka v tej smeri še nismo napravili. Premalo je v nas ognja, premalo je Cedrmacev in Kačurjev med nami, S. S. ir Vicio Hugo: sto let, nikoli ne bom pozabila tega, kar so fašisti napravili meni in mnogim, mnogim našim materam in sinovom.« ■Prav je, da se ob sedmi obletnici spomnimo junaških dejanj naših partizanskih mater, .med njimi tudi žrtev in trpljenja Pobega Antonije. Ribič GiiUiat je zasledoval po pečinah morskega raka. Zašel je v duplino, ki jo je izdolblo morje in je posegel z roko'v rarzpokli.no, kjer je izginil rak. I. Naenkrat je nekaj zagrabilo Gilli.a.tovo roko, Kar je občutil v tem trenutku, je bila nepopisna groza. Nekaj tankega, hrapavega, mrzlega, sluzastega in živega se je v temi ovilo okoli njegove gcie reke, jo. priželo kot z jermenom in zavrtalo kot s svedrom. V -trenutku mu je neka spirala objela zapestje in laket ter se dotaknila ramena. Njen vršiček mu je vrtal pod pazduho GiJlilalt se je vrgel nazaj, se je pa mogel komaj premakniti. Bil je kot pribil. S prosito levo reko je prijel nož, ki ga je imel med zobmi, in s to roko, ki je držala .nož, se je z obupnim .naporoma oprl ob skalo, da' bi izvlekel svojo roko. Uispeilo mu je, samo malo vznemiriti spono, ki se je še bolj stisnila. Bila je gibka kot usnje, čvrsta kot jeklo iin mrzla kot noč. ■Drug jermen, ozek in šilasi, se je prikazal iz razpcikline. Bil je ket jezik iz žrela. Strašno je ofoliznil .golo oprsje ribiča in, naglo podaljšujoč se, se je, tanek in dolg, prilepil na njegovo ikožo in mu objel telo. Hkraitiu pa je ostra in neilzirečna bolečina šinila skozi krčevito napete Gilliatove mišice. V svoji koži je začuii.i.l neka krožna, silovita vbadanja. Zdelo se mu je, da mu nešteto ustnic, vsesanih v njegovo meso, hoče izpiti kri. Tretji jermen je švignili iz skrivališča, otipal Gilliata, mu kot z vrv-jo ošv.itknil-rebra in se na njih prisesal. Smrtni strah na svojem vrhuncu je nem, Gillialt ni krifenil. Bilo je dovolj svetlo, da je lahko videl oduirne oblike na .sebi. Četrta lovka, brza kclt stirelica, mu je skočila cfccli trebuha in se tam ovlla. Bilo je nemogoče odrezati ali odtrgali te lepljive jermene, ki so se tesno oprijemali na mnogih mestih GiOliatovega telesa. Vsako od teh meßt pa je bilo ognjišče giroene in čudne bolečine. Človek je imel občutek, kot da bi ga nešteto drobnih ust hotel!» naenkrat požreti. Peta lovka je švignila iz liuknje-. Položila se je - na ostale- in se poltem spustüla na Gil-lialtove slaiblne. Ta pritisk je1 še povečal bolečine in Gil'lliat je s težavo dihal. Ti živi jTirmenii, koničasti na. .vrhu, so se širili kot mečeva rezila prolti ročaju. Vseh pet je očividno pripadalo istemu središču. Pomikali so se in lazili po Gilliatu. Gutil je, kako se premeščajo ,ta nevidljiva sesala, ki so se zdetai kot nekakšna usta. II. Nenadoma se je na -dnu raizpokliiine pokazala nekai velika', okrogla in plosnata sliuzava gmolta. To je bilo. središče: pet živih jermenov se ga je držalo kot špiee peste; na' nasprotni strani te ostudne plošče je bilo videti začetek treh ostalih lovk, ki so. -bile pod skalo. V sredi te služil so bile oči, ki so gledale. In te oči so videl© Gilliiiata. Gillialt je- spoznal hobotnico. Držala ga je kakor pajek muho. Gillial ja .stal v vodi da pasu, z nogami se je krčevito opiral na okroglo in spolzko kamenje, ¿tesno reko je imel v grozotnem objemu pYjsnaiíih lovk hobotnice ln oprsje skoraj prckra.o z izprskrižanimi ovoji te strašne obveze-, Od osmih lovk hobotnice so- se .tri prilepile za skalo, ps.t pa se je oprijelo Gilliata. Na ta način ga je prikovala na skalo. Gil,lint je imel na sebi dve- si o petdeset isssalk. Ogabno in strašno, jo biti priklenjen v ogromno past, čigar prožni, skoraj meter dolgi proti, so na .netranji sireni polni živih mozoljev, ki vam rije jo po mee u. Rekli srno, da se človek ne more ialrgati iz ob j-: ma hobotnice, Ce poskusi, ga .ta ša tesneje priklene. Bolj ko se je človek citresa, tem .bolj čvrsto se ga cina' oklepa, Gilliîi je imel samo cino sredstvo: svoj nož. Ime! prosto saimo levo roko, rti ':< je znal nadvse spretno uporsbljsili. Lahko bi so s reklo, da je- imel dve desni roki, 1 V tej rok I js držal svoj tdpiui nož. I .Lovke hobotnice se nc dajo kar tako odse-= kali'.; to ie koža. ki. jo je -nemogoče prere.zsti, Hobotnica je strašna, vendar jr način, s katerim .se jI lahko pride do živega. Naši ribiči ga poznajo. Kdor jih je videl, kako na morju to opravljajo z nekimi naglimi kralmja-mi, bo to vedel. P.liskavice ga poznajo ¡tudi: imaijo namreč poseben ugriz, .s katerim odgriznejo glavo hobotnici. Od tod tudi vse tiste sipe in polipi, ki jih brez glave najdemo na širokem morju, Polip je v resnici ranljiv samo na glavi. In Gillialt je to vedel. Se nikdar poprej ni bil videl tako velike hobotnice. In .ravno tia ga je morala ujeti. DrugI na njegovem .mestu bi se bil zrnedel. III. Pri .polipu kot pri bikfu je sa.mo en trenutek, ki ga človek lahko izkonistl: to je tisti hip, ko bik upogne vrat, to je .Iren. kadar hobotnica iztegne glavo. Kdor v tistem trenutku ne izkoristi prilike, je izgubljen. Vse, kar smo dosedaj povedali, je trajalo le .nekoliko minut. Vendar je Gilliat čutil, kako sesanje d.ve sto petdesetih sesalk narašča. Hobotnica je zahrbtna; najprej prokuša prestrašili svojo žrtev. Pograbi jo iin potem čaka, dokler le more. Gilliat je gledal hobcilinico, ki je sre.pela v njeiga Iz .t nsda je zveriina odlepila cd skale svojo šesto io.vko, da bi z njo vklenila Gilliatovo levo roko. Istočasno je pa .na/glo pomolila naprej glavo, Sasno še sekundo iin njena usta bi bila na Gilliatovih prsih. In Gilliat, zaklan in zvezanih rok, bi bal mrtev. Ali Gilliat je bil buden. Umaknil se je tipalki iin v •trenutku, iko je žival hotela zagristi v njegove prsi, je njegova, z nožem oborožena pest. udarila po zverini. Gilliat in-hobotnica sla se krčevito vrgla v nasprotno smer, vsaksebi. Borba- se je odvijala /bliskovito. Gilliat ■je zasadil .konico svojega noža v sluznato gmcilo.in je s krožno kre.tnjo zarisal krog okoli oči ter iztrgal! glavo ket se iizdere- zob. In to je bil konec. Žival je vsa splahnila. Izgledala je kcit kos .perila, ki pade na zemljo. Ker je bila črpalka uničena, je v njej nastala praanina-. Štiri sito sesallc se je odlepilo obenem od skale in od človeka. In ciunja je potonila na diio. Gilliat, težko dihaje cd borbe, je opazil pri 1 svojih noigah na kamenju dva želatlnasta kupa: na. eni strani glavo, na. drugi pa ostalo. ■ Boječ so, da ga žival v svojih smrtnih krčih ne bi -za,grabila., se je Gilliat umaknili iz dosega; tipalk. Toda averrina je bila mrtva in Gilliat je zaprl svoj nož. ker s-mó drsi p: d rszitcm. OB 150. LETNICI ROJSTVA VELIKEGA ROMANTIKA VICTORJA HUGOJA Victor Hugo se je rodil 1S02 v Be-sansonu. Njegov oče je bil Napoleonov general, ki je izšel iz ljudstva, kajti stari oče Victoria Hugoja je bil obrtnik, mizar. Njegova mati je bila iz Vendeje, najbolj rojalistične pokrajine v Franciji, in je bila iz bogate meščanske družine pomorskih kapitanov. Victor Hugo jc pripadal generaciji, ki se je rodila. in ki je bila vzgojena v trušču in sijaju Napoleonovih pohodov in bučnih zmag. Z očetom je prepotoval Španijo, Italijo-in Korziko. V Španiji se je navzel tistega diha, ki se ga ni otresel vse življenje; tam se je namreč seznanil z deli Cal-derona, Lope de Vega in tudi Shake-spearea. Družinsko življenje Hugojevih je bilo precej raztrgano. Mati je ljubimkala z nekim drugim generalom, oče pa je imel za ljubico neko Thomas, s katero se je po smrti prve žene poročil. 'Ze v zgodnji mladosti ss je mladi Hugo bavil z latinskimi klasiki. Najbolj priljubljeni so mu bili Tacit, Virgil in Lukian. ki ga je bral v latinskem prevodu. Ko mu je bilo štirinajst let, je-napisal tragedijo »Irtamene«, ki pa nima nobene literarne vrednosti. Kasneje se je navduševal za Chatecjiibrianda, največjega od predhodnikov romantizma v trancoski književnosti, in je r svojem, petnajstem letu zapisal: »Hcčc?n postati Chateaubriand ali pa nič.« Pri njem se je tudi navzel tiste religioznosti in mističnega čustvovanja, ki sla ostala do smrti, če pre v se je skušal ped vpli-vrm revolucija in Napoleonovih podvigov otresli. Se ne šestnajstimi en prejme nagrado-zi svoje pesmi od Francoske akademije-in cd Akademije v Toulousau. Ko 7nu lata 1S21 umre mati, se oče oženi vdru-(i:Č in družina razpade. Mladi pesnik se osamosvojil in, ko mu kralj Ludo-i-H: XVIII. za zbirko pasmi »Ode in dr;:js pesmi« dodeli letno rento 1000-frankov, sc je leta iS22 oženil z Adelo Fouchsr, ki je biLi njegiva prva Iju-(Nadaljevanje no 0. sireni) 09050910100806067204090905057004050606051111100510090510090308050309010308040510050506001009050509060800070905110111050201 PREMIERA V POSTOJNI T Gledaliišče za Slovensko Primorje je v soboto uprlizorilo premlerno ¡predstavo lTlnižgarjeve idraime »Naša tek v .gledališki dvonani v Postojni. Ne bcmo se spuščali v raaprav-Ijanje o sami drami, žeMi pa bi povedati nekaj' besed o reži/ji in igralcih. Kes je, da dvorana, oziroma oder ne ustreza; je odločno premajhen in ne dopušča nikakršnih večjih manipulacij s kulisami-. To pa v tem našem primeiru ni bilo potrebno. Scenarij je bil kar zadovo- igre, ki zato ni bila taka, kot bi želeli. Treba je zdaj temeljito analizirati vse napake in pomanjkljivosti ter jih v bodoče odpravili. Vsekakor ne gre iorsirati stvari, ki niiso ,temeljilo pripravljene. Se najbolje so svoje vloge podali francoski častnik ReMiamd (Adoll Andrejka), Borštnikova Katra in starka (Vera Blanč) An pa mežnar Groiga Gladek »z Iidrskega« (Andrej Crnilogar). Štefan (Marjan Radon) je avojo vlogo podajali preveč ner-vofz.no, prisiljeno. Proti koncu se je popravil din je bil posebno v ljiv, zelo enostaven, toda primerno učinjkovfflt. Diruga pa je stvar z. režijo in podajanjem vlog v igri. Opaziti je bilo nekaj najbolj osnovnih tehničnih pomanjkljivosti. Naj omenimo samo »pijančevanje« iz pcraiznih ma-jolCk to eboniilmih kozarcev. Podobna ^tvair je tudi s šmankamjeni in maskiranjem, ki je ,taidi bilo precej pomanjkljivo. Vsa tri nastopajoča dekleta niso bila kar nič lepa, bila so pretiramo našminkairla in Jerica je izgledala starejša celo od svoje matere, kijiub lepim črnim kitam, ki jih je imela. Ker nastopa v dirami »Naša krili precej več igralcev, kot pa jih premene ansambel gledališča, so morali prilti na. pcmoč tudi dijaki iiz «fsmeg.a .razirelda postojnske giiimna-zi.je, Keir so mnogi od njih prvič nrntcipili na odriu, režiser ni imel lahkega detla. Zraven pa je priprave in šiludij zelo civilr.at iia za nekaj časa oello popoLncma preikinil sneg. Tudi režiser, tov. Košek Hinko, je bil nekaj časa bolan v Ljubljani. Vse to je vplivalo na kvaliteto v , zadnijem dejamuu bolj naraven. Smešna pojava je bil farancoski vojak, ki je1 kot nekak dobri vojak Svejk razbijal resno ozračje na odru. V pretežno vseh igralcih pa je bilo pri podaj amiju premalo resničnega življenja, (ko bi visi čutili, da so na odru in da govorijo le na- pamet naučene besede. V interesu gledališke umetnosti ■•bo moralo izrabo gledališče Jtemer Iflto razpravljati, o vsieh neipakah pri svojem delu in jih fcudi odpraviti. Moralo bo skušati približati do največje metre gledališko umetnost svojemiu ljudstvu, kajiti le na ta način bo opravičilo, pričakovainja in velT.co skrb, ki jo zanjo dima naša. . ljudska obkst. RB PRI MATURI Študent je odgovarjal zgodovino in pri nemških vladarjih mu je hodilo .nakaj narobe. Nikakor se ni moge.l spomniti.na Karla Plešastega. Profesor mu je hotel pomagati in potikal s pr.atom po svoji plešasti glavi. Študent je kar bruhnil iz sebe; »To je bil Karel glupi.« V četrtek 28. februarja se je vršil v Kopru v mali dvorani gledališča Rl-storl ustanovni občni zbor Društva učiteljev in profesorjev za koprski okraj. Velika udeležba profesorjev, učiteljev, vrtnaric ter vzgojiteljev in vzgojiteljic iz mladinskih domov je pričala, kako potrebna je organizacija, v kateri bi prosvetni delavci tudi samostojno soodločati o šoli, vzgoji ter svojem materialnem in pravnem položaju. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki Svetov za prosveto in •kultur okrožnega lin okrajnega ijud-e.kega odbora ter zastopniki italijanskih prosvetnih delavcev. V imenu iniciativnega odbora je začel občni zbor .predsednik koprske sindikalne podružnice, ki je predlagal dnevni red in obrazložil sestavo društvenega odbora, v katerem bi delovala dva odseka, odsek 'učiteljev osnovnih šol in vrtnaric ter odsek profesorjev in učiteljev srednjih ter strokovnih šol kakor tudi vzgojiteljev in' vzgojiteljic dijaških domov. A.li naj pripadajo italijanski prosvetni delavci v naše društvo, ali naj si ustanove svoje, naj sami odločijo. Nato je tovariš Lucijan Janež podal smernice in naloge novo .ustanovljenega društva. Ustanovitev društva je v skladu z razvojem, ki ga doživljamo na gospodarskem in finančnem področju in na področju uprave. Nikakor ne smemo sedanjega društva enačiti z nekdanjimi profesorskimi in učiteljskimi društvi, dasi moramo priznat,i da je bilo že v preteklosti posebno v učiteljski organizaciji precej naprednega življa. Nekdanja društva so podpirala ljudstvu nasprotno' družbo, sedanje društvo pa bo po svoji učni in vzgojni poti Učinkovito sodelovalo pri ustvarjanju novega družbenega reda. Društvo bo moralo čimprej odstraniti ostanka reakcionarne družbe v oblikah šolstva, v. učnih načrtih ¡n v naši miselnosti ter čimprej ugladiti pot v socializem. Društvo bo zedinilo in povezalo profesorje, učitelje, v.rtmarice in internatske vzgojitelje v eni sami organizaciji, ker je vendar .nalega vseh iista; razlika je le v tem, da ima vsakdo opravka « mladino različne starosti. Novo enotno 'društvo bo uveljavljalo ananstve-no3t poukal in bo varovalo mladino ■pred duševno razdvojenostjo. Kot prehaja v proizvodnji vedno več nalog na neposredne proizvajalce, tako naj postanejo tudi naloge ina področju vzgoje in izobrazbe — po načelu demokracije In decentralizacije — dolžnost in naloga prosvetnih delavcev. iZa vse to pa je potrebno poglobljeno delo. Za ustanovitev nove organizacije govori torej potreba po temeljitem; delu .na področja vzgoje in izobrazbe, govori pa tudi potreba po ÏB ayPa FT^ MKUD Sv. Peteir-Ncva vas je prvič niESlo'piil nia odeju s Finžigair-jevo ljudsko dramo »Veriga«. Ob koniiu novembra so .pripravili ne de »Verigoi«, temveč tudi oder, sce-r.o, vse kar (je bilo poitirebno za •uprizoritev. Naa-avnost veliko delo! Poteg iteiga so (pripravili še sceno •za .»Snegulji&ico«, ki so jo lepo igrali dij-eki osemletke v Sv. Petru. »Veriga« ije bila prvi poskus. Nosila je tudi vse začetniške znake. A v primerjavi s čascim in stopnjo je bila »velik poskus«. Igralcem je ■vendarle -uspelo pokazali na. odru ,tisto rdečo mii! drame, ki se vleče skozi vse delo; jeza o;a sovraštvo med kmoti-iscsedi zaradi ničvredne verige; To ije bil za Sv. Pe.teir in okolico velik dogodek. Zal, da nimajo dvorane. Oder so postavili v ■šolski sobi: In tega dne — kot na onravlji-eu. Ljudi je bilo za čuda veliko. V majhen pirostor se jih je ineferpaio ncld Itni sito. Mnogo j.ih je -stalo zunaj, mnogi pa so odšli domov, fcer niso mogli v dvorano-. Tega človek ne bi verjel, če ne bi Videl. C.lovek bi dejal, da so to pač začetimi impulzi, ki se bodo unesii. Pia me! »Veu-igo« so igralci čez 14 idn.l ponovili skoraj pri isti udeležbi Ij.udi. Nekdo je ce.lo rekel, da bi jiih šel osemkrat gledat. To je kulturno' društvo kmečke mladine, ki se zaveda svoje naloge. Za Prešernovo obletnico so pripravili obširen program in so se drugič pokazali na odru. Tokraft je nastopil itudi pevski izbor. V »veseli diružbi« 'je odlično zapel Prešernovo »Zdrav-iljico« in nato še v kvartetu »Luna sllje«. Človek bi (¡'¡m sitisnil ro.ko. Na odmu .so neptcipill zopet igralci — veitieocima isti koit pri »Verigi« — msli njimi so bile še 4 nove igralke. Dobro so se izkazale. Igrali so dramatizirano »Lepo Vido« ob spremljavi narodnih peomi, Kralja Matij aža iia druge. Ljudje, ki so se zopet ms)tlačili v majhen prostor, So se .presenesč-emi1 spraševali, ali je vse to moroče. Kje jemijejo moči? — : .¿I pifcss mm pili Miš «¡11 lili ■MRMRM,., ' z} - ■ e-Wcr'r: . ' -i.: • 'V •' ' ,1.;,. iîlSK liss Riko Debenjak: POZGANA VAS mm ■¿i % m m Dvoraioo, divorano morajo dobiti! DcutoijnO je kullt.urao dnušlvo proslavilo .našega velCkega Prešerna. Njegcva letcišnja proslava bo ostala v lepem spominu ne le nastopajočim, temveč tudi gledalcem. Vsi upajo One le upajo, oelo verujejo!), da bodo drugo zimo, še to leto, imeli dvorano, kuitunni dem. Hočejo ga, ker ga iraibtijo, fcer je ,to pogoj za novo fcludi.urno življenje. mi lil S - ï» ^ i , I 1 --A \ it. . ' . ; ; V.' ' : . - V . .'O.' ' i :&!: ostrejših zahtevah za osnovne materialne pogoje in pa večjih zakonitih pravicah, ki bi pritikale prosvetnim ideJa.vcenu Osnovna naloga društva bo skrb za nadaljnjo izobrazbo profesorjev, učiteljev in vseh prosvetnih delavcev v strokovnem, pedagoškem in Ideološkem ,pogledu, pr; čemer se Je treba naslanjati na marksistično dialektično ideologijo. Društvo bo skrbelo za boljše oblike šolstva, učne načrte, uspešnejše metode in za popolnejšo organizacijo šolstva.. Najti bo treba .pota ,kako vzgojiti mladino v zavestne državljane. Nova šola mora zrasti na pridobitvah šolstva v preteklosti, ki pa bo prežeta z «Duhom} socializma. Za sedaj nam daje misliti problem OBVESTILO UČITELJSKEGA PEVSKEGA , ZBORA Vse sedanje člane in članice UPZ ter nove člane, ki mislijo pristopiti k pevskemu zboru, obveščamo, da so redne pevske vaje ob sobotah od iS. ure dalje v prostorih Glasbene šole v Kopru. Zaradi nastopa ob Dnevu slovenske kulture v aprilu tekočega leta prosimo, da pevci točno in redno obiskujejo pevske vaje in da se prijavi čimveč novih članov iz vrst učiteljev in profesorjev v smislu sprejetega sklepa Društva učiteljev lin Društva profesorjev koprskega okraja. nižjih gimnazij in prestopa iz nižje gimnazije v višjo, problem učiteljske izobrazbe, problem vzgajanja mladine in problem ljudskega izobraževanja. Referatu je sledila diskusija. Tovariš Tavčar je omenjal, kako velika je bila včasih razlika med profesorji .in učitelji, da pa so v državah, na .primer v Bolgariji, kjer je bilo uči-teljstvo levo usmerjeno, brezpogojno, zahtevali enotno organizacijo prosvetnih delavcev. Tovariš Martine in Su-hadolnik sta poudarjala, da se profesorji čutijo enakj z osnovnošolskim učltatjstvom in da hočejo biti z njimi organizirani v istem društvu. Tovariš Dolgan je opozarjal na revo-'luciontrno delovanje med učiteljstvom že v dobi prviih let fašizma v Italiji in ves čas v reakcionarni Jugoslaviji. Prav tem učiteljem, ki so bili napredni tudi v pedagoških vprašanjih, gre zasluga za tisto pozitivno, s čimer se lahko ponaša današnja naša šola. Pri organizaciji šolstva zahteva upoštevanje zakonitosti -otrokovega telesnega in duševnega razvoja tn tak učni načrt, ki bo ustrezal stopnji otrokovega duševnega razvoja. Naravna ,bi bila šestletna osnovna šola, v kateri bi si otrok pridobil osnovne pojme iz vseh učnih področij in spretnost v osnovnih tehničnih ipredmetjh. Pri volitvah so bili izvoljeni v odsek .profesorjev tovariši Suhadolnlk, Dolgan in Gorjup ter tovarišica Gaj-škova, v odsek učiteljev pa tovariši Batič,' Cck in Logar ter tovariSicai .Gačnlkova. " ■ , \ „i i is loti-: ae1'-' ho ■" : 1 .> VICTOR HUGO (Ob 150-letnici rojstva) ('Nadaljevanje s 7. .strani j bežen. Istega leta se končno opredeli za romanticizem in začne pisati. krvave romane aHan d'Islande•« in »Bug-Jargal«, romane, v katerih kar mrgoli romantičnih rekvizitov: mrtvaških lobanji čarovnic, netopirjev in krvi. To so tako-zvani »romans noirs« (črni romani). Zbirko pesmi »Ocies et ballades«, s katero je končno zaplaval v romanticizem, je 'slavni kritik. Sainte-Beuve zelo pohvalno ocenil. Victor Hugo in Sainte-Beuve sta od tega časa dobra prijatelja. Pozneje se to prijateljstvo skali in razdre zaradi ljubezenskega razmerja med lepo Adelo in Sainte-Beuveom. Ko je Victor Hugo leta 1827 v svojem predgovoru k drami »Cromwell« prekinil s klasicizmom, predgovoru, ki je pravzaprav manifest romanti-zma, je postal magnet in središče, okoli katerega so se zbirali vsi romantiki njegove dobe. S patetično in precej bombastično dramo »Her-nani« se je v takozvani in slavni »ha battaille de Ilernani« (bitki Hernani), ko je bila premiera te drame, uveljavil dokončno roman-tizem na francoskem odru, ki je pa trinajst let pozneje, leta 1843, z uprizoritvijo Hugojeve drame »Les Burgravesi (Graščaki) doživel žalosten in definitiven poraz. Leta 1841 je sprejet v Francosko akademijo, kar je največja čast, ki jo je lahko deležen književnik v Franciji. Štiri leta pozneje pa postane »pair de France« (visoki plemič) in začne pisati svoj veliki socialni roman »Les Miserables« (Bedniki), ki ga bo končal šele kakih 15 let kasneje v izgnanstvu. Ker je Viktor Hugo bil pravico-Ijuben in ker je sovražil nasilje, je prišel v konflikt z Napoleonom III. in je moral zbežati v Belgijo, od tam na otok Jersey. In ko so ga pregnali tudi od iamt se je zatekel na otok Guernesey, kjer je prebil celih štirinajst let. Tut v samoti, je napisal nekaj svojih najpomembnejših del: La Légende des siècles ■(Legenda stoletij), Les Chansons des rues et des bois (Pesmi s cest in gozdov), Les Misérables (Bedniki), Les Travailleurs de la mer (Mornarji in ribiči) in dr. Leta 1870 se vrne v Pariz, kjer so ga naravnost triumfalno sprejeli. Po porazu Komune, s katero je, navzlic svojemu misticizmu, simpatiziral in za katero je kot socialno globoko čuteč človek žrtvoval težke tisočake, se je spet za nekaj časa umaknil v samoto na otok Guernesey, kjer je napisal nekaj danes že pozabljenih del in kjer je, sedemdesetleten starec, doživel svojo, menda zadnjo, ljubezensko dogodivščino z nekim triindvajsetletnim šarmantnim dekletom. Victor Hugo je bil za svojo dobo velik pesnik, bil je pa bolj dekorativen .kot globok. Njegov jezik je ■ *••*» • - «. naravnost razkošen in neverjetno bogat v izrazu. Vendar se je mnogo ponavljal in prav često zašel w verbalistično pretiravanje. Njegovi romani so včasih preveč dolgovezni in se danes človek kaj težko prebija skozi nje. Kot epik je v izražanju veličasten in se z lahkotno virtiuoznostjo poslužuje bogatih izraznih sredstev, ki mu jih nudi visoko razviti francoski jezik. Tu pa tam se je znal povzpeli do čistega in pretresljivega lirizma, posebno takrat, če ga je zadela kakšna nesreča. Njegovo ime bo zaradi njegove izredne plodovitosti, epske širine in bogastva jezika ostalo na častnem mestu v francoski literaturi. Umrl je leta 1SS5 v Parizut tistem Parizu, ki ga ga je tolikanj ljubil in katerega življenje v XV. stoletju je tako živo in prepričljivo opisal v svojem znanem romanu »Notrc-Dame de Pariš«. Francija, njegova domovina, za katero se je toliko boril in po kateri se je hrepeneč oziral s svojega pustega otoka, mu je priredila veličasten pogreb. t Miloš Macarol cmov rojstni w «SEJ SSSSCSEiSSSiSSaSSSa in iker si dober fant, ti pa jaz nekaj podarim. Tu imaš lonec, Ikii mu boš lahko samo ukazal, pa ti bo skuhal, kar boš hotel.« Položil je lonec na ognjišče in izginili, kakor bi se v zemljo vidri. Tonček je bil prestrašen in začuden. Zdelo se mu je, da sanja. Dolgo je strmel v Icnec, nato pa se je opogumili: »Lonec, skuhaj ml krompirja!« Naenkrat je bil lonec poln kuhanega in vročega krompirja. Tonček gai je stresel v skledo in glej: skleda je bila mnogo večja kakor lonec in vendar jo je napolnil do vrha in še ni izpraznil piskra. »Dovolj, 'bo, dovolj,« je dejal sam pri sebi in lonec se je v tistem hipu izpraznil. Poslej z materjo nista bila več lačna. Kadar je bil čas zajtrka, obeda' ali večerje, je samo ukazal An jed se je skuhala. Sprva se ni spomnil na drugega kakor na krompir in močnik, pozneje pa je mnogokrat ukazal sku- Tončck ni imel nikogar drugega na svetu kakor staro mater. Toda ta je čedalje bolj slabela in nekega dne je obležala v postelji. Potlej je moral Tonček skrbeti za oba. Bilo pa mu je šele osem det. Zato ni znal in mogel drugega, kakor popraviti materi odejo, ¡pomesti po hiši, zakuriti y Štedilniku in skuhati .krompir ali Dragi stric Miha! čitala sem Tvoj oglas v »Slovenskem Jadranu« in sem sklenila, da bom tudi jaz dopisovala v naš mladinski kotiček. Uganke sem takoj rešila in sem Ti jih poslala v upanju, da bi tudi mene doletela sreča v nagrajevanju, kajti zelo rada črtam. Prilagam tudi pesmico »Mu-qova svatba«, če Ti bo všeč. »Slovenski Jadran« mi je prinesel očka. Pokazala sem ga sošolkam in sošolcem in sedaj vsi komaj čakamo, kadar spet pride. Prosim Te, stric .Miha, popravi v pesmici, kar ni prav, ker. Ti dosti znaš in si učen, jaz pa hodim šele v tretjo gimnazijo in — sedaj moram k učni uri. Stric Miha, vsi Te lepo pozdravljamo, jaz pa želim, da mi na.pišeš kaj v odgovor. Lasič Božena, Dijaški dom, Portorož. Stric Miha! Nalogo, katero si mi zadal, namreč križanko, sem rešil. Rešitev bi Ti že zdavnaj poslal, pa nas je zalotil sneg in sla se promet in pošta ustavila. Snega imamo toliko, da bi ga lahko odstopili tudi »Slovenskemu Jadranu« in vsemu Kopru. Potem bi ga tudi Ti, stric Mi-hat gazil, kakor ga gazimo mi na Notranjskem. Pričakujemo, da bo Cerkniško jezero zelo naraslo, pa bomo lovili ribe. Tudi Tebe vabim, stric Miha, da prideš in si noloviš rib, kakršnih v morju nimaš. - Pozdravljale Eigner Smiljan, uč. IV. razr., Cerknica pri Rakeku. močnik. Da ba zaslužil za moko, pa je bil še premlad. Hodil je prosit po. hišah, kamor ga je poslala slapa mati; nekje je dobil malo krompirja, drugod ščepec moke, m tretji hiši morda prgišče soli, v mnogih 't)išah pa samo hiude besede. In glej, take hiše so se iz dneva v dan ibolj množile in prišel je dan, ko ni mogel stari materi postreci 2 £r«ugim kakor z mrzlo vodo, ki jo je prinesel iz bližnjega studencai Tisti dan je bridko j.okal v kuhinji. Ognjišče jo bilo mrzlo, lonec, v 'katerem je prejšnje dneve kuhal, pa je stal prazen pired njim. Med jokom se je Tonček večkriat ozrl vanj, kakor bi upal, da se bo zgadlL čudež jn se bo lonec sam od sebe napolnil. Tedaj je., zrdšel ?od nekod, star be- _ rač in ga poprosil \vbogajme. Tonček'* >r je žalostno dejal: '•] »Se materi nimarh drugega dati ka- -kor vodo. Ze od včeraj, nisva imela »Dober dan, Ciciban, danes je tvoj rojstni dan! V kljunčku ptfčica sinička ti prinaša za darilce pisemce od strička.n »K tebi sem poslal krdelo j ptičkov malih, da veselo pesmico zapojejo. Ljubi Smiljan! . Tvoje pismo je zaradi snega prišlo, sicer z zamudo, toda prišlo je ■le! Praviš, da bi nam odstopil .sneg? Prav, le pošlji ,ga! Samo bojim se, da bi se med potjo stopi!,, kajti pri nas je že skoraj, pomladi. Tvoje prijazno povabilo pa z veseljem sprejmem. Veš, na uho © povem,- .stric Miha je star ribič,pa -ga:, zanima, če cerkniške ribe .prav tako »prijemajo« kot naše, morske! Torej; Smiljan, na . svidenje pri ribolovu! pozdrave Tebi in vsem Tvojim so-šolcem in sošolkam! Civ—čiv, da bi bil še dolgo živ, veder, ' ' umeri, korenjak,'- zdrav, pogumen mož-veljak. Rasti urno, Ciciban, z nami bodi nasmejan, slavna, dobra in edina nate čaka domovina.« , Ker je zaradi snežnih rrfemer precej pošte eaoEtalo, objavljamo danes .naknadno -prispele rešitve križanke iz sedme številke: Uršič Stanislav iz Pirana, Božena Zadnilc iz Kopra, Eigner Smiljan iz Cerknice pri Rakeku, Kosmač Irena iz Trnja pri St. Petru na Krasu. Lešnike iz csme številke pa so pravilno rešili: Puc Ana iz Malega Ubeljskega, Bole Nada iz Slavine, Uršič Statiislav iz Pirana, Marta Z uri iz Tolmina (Zalog 14). Mevlja Bruno in Lasič Božena iz Portoroža. Izžrebani so bili: Lasič Božena, uč. III. razr. girnn., Dijaški dom. Portorož; Marta Z uri uč. gimn., Tolmin, Zalog 14 ter Kosmač Irena, uč. II. razr. osn. šole Trnje pri St, Pe\n sankanju. V smuku je bil prvi med pionirji Adolf Stegel, med mladinci Andrej Medica in med Člani iMlro Sribar. V teku na 1500 m je zmagal med .pionirji Andrej Zele, v teku na 300 m pa med mladinci Anton Korošec. V patrolnem teku s puško in streljanjem na 7500 m je zmagala patrola Jožeta Blasnika. * V I. kolu zvezne nogometne lige je .prišlo do velikih presenečenj. V Splitu je Hajduk .premagal državnega prvaka Crveno zvezdo s katastrofalnim rezultatom 6:0, zagrebška Lokomotiva pa je premagala Dinamo z 1:0. Ostali .rezultati odgovorjajo predvidevanjem: Vojivodina je premagala Rabotničkega, Partizan Mačvo, Sarajevo pa Zagreb, # Na tekmovanju v smučarskih skokih v St. Janžu na Koroškem: je zmagal Jugoslovan Langus s skokoma 50,5 in 50 metrov. DrugI je bil 'Zidar, tretji pa Kostner (Avstrija). Svetovni prvak v polsrednji boksarski kategoriji Ray Robinson bo 14. junija nastopil v Tel Avivu proti izraelskemu boksarju Barneyu Rossu. — Boksala bosta za »en dolar«, kajti ves izkupiček bo za dobrodelne namene. * Na največji smučarski skakalnici na svetu v Oberstdorfu so bile prve letošnje prireditve. Zaradi slabega, vremena in močnega vetra so morali predčasno prekiniti skoke. Najdaljši skok je dosegel Šved L-oren itn sicer 131 metrov, takoj za njim .pa so se zvrabili Finec Luiro (128 m), Nemec Weiler (127 m), Norvežan Bjernstad (127 m) in Petersen (Švedska) 124 m. Tekmam je prisostvovalo nad 60.000 gledalcev. * Ruska olimpijska delegacija je objavila, da ibodo Rusi sodelovali na vseh tekmovanjih, ki .bodo na sporedu na olimpiadi v Helsinkih. Moštvo bo stanovalo v olimpijskem naselju, kjer 'mu bodo dodelili mesto. Rusi so torej uvideli, da njihov prvotni načrt, po katerem naj bi se tekmovalci vsako jutro pripeljali z letalom Iz Leningrada.. ni izvedljiv. * Na svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju v Parizu so zmagali favoriti. Med moškimi je nadmočno zmagal Button (Anglija) pred Groga-nom in Jakinsom (ZDA). Naslov svetovne prvakinje si je priborila Francozinja Du Bief, prvenstvo v parih pa sta osvojila zakonca Ria in Paul Falk (Nemčija). Zanimivo j.e, da se prvenstva ni udeležila olimpijska zmagovalka Altvvegova, za katero trdijo, da namenava prestopiti med profesionalke. Jacqueline du Bief — svetovna prvakinja v umetnem drsanju. Hjalmar Andersen, trikratni olimpijski zmagovalec in svetovni prvak v hitrostnem drsanju na 1500, 5000 in 10.000 m4 je danes -nedvomno najpopularnejši športnik (Norveške. Ko Je nastopal v Bislett stadionu v Osl.u, je .radijski napovedovalec vljudno opozoril gospodinje in žene Os.a: »Ne bodite preveč nemirne, kajti vaš mož pride danes kasneje h kosilu. Tek Hjalmara Anderscna je tali na sporedu prav v času, -ko Norvežani običajno ikcsljo-. Ni treba posebej po-vdarjatr, da je 'bilo to opozorilo glede na Andetsenovo popularnost, na mestu. 11 mm Gozd in Bora mu nista bila prijazna gostitelja. Trata mu nI ponujala jagod in poseka ne malin za zajtrk; kar je po prestani zimi lešnikov in orehov ležalo na tleh, so blii zgolj piškavci ali pa so bila njih jedrca oa zmrzali zvodenela. Za večerjo se je moral zadovoljiti s spancem, t; ga je ujel na listju, nagrabljenem z rokami. Pomanjkanje ga je vrglo na pot, k; je peljala po strmem gorsicem obronku in se razgledovala v ozko, gozdnato sotesko, v kateri je šumela Bača. A tudi tu ni bil dosti na boljšem. V samotnih nišah so mu ponujali vode, ki se jo je lahko tudi pri studancu napil. Le v nekj| strgani bajti so mu; vrgli pest drobnic. V Melicah je stopil v bogato hišo in poprosil kruha. Povedali so mur da je na Kneži hiša, ki moli izvesek na cesto; tam mu po mili volji postrežejo z jedačo in pijačo, da le požvenklja z denari. Ce pa teh nima, vzamejo tudi marke ali beneške cekine, zakaj krčmar ni izbirčen, kar se tiče denarja. Toniš še svoj živ dan ni imel božjaka v žepu. Denare in lire je poznal le po videzu, cekine pa je kdaj slišal samo žvenfcljati. In če bi ga bil tedaj na cesti med Melicami in Knežo srečal dukat, bi ga ne bil spOL. znal, iako mu Je bil tuj. Kljub temu je Toniš nehote stiKal po žepih, KaKor da je po naključju ostal kak groš ali solid v hlačah, ki jih je nosil po očetu. Tipal je celo po šivih svojega bukovega suknjiča, če ni m0rda krojačeva roka všila vanj kak cekin. Po vseh žepih in šivih pa je bilo le polno ništre, ki je Toniša grenko jezila, trmoglavo je gledal v tla, Kakor da bi hotel1 zaukazati, da v prahu in med kamenjem miora najti Kak belic, ki ga je izgubil kak pijani Meličan, ko se je s Kneže vračal domov. V takih mislih in željah Je bil Kmalu; na Kneži. Stopil je Cez most in obstal pred hišo, iz katere je Bog molil roko na cesto. Ta roka je bil čudovit lesen izvesek z izrezljanim in poslikanim grozdom, nad njim se je režal plemič s kupico vina v desnici; z obraza se mu je luščila v soncu presušena barva. »Samo za plemiče?« je pomislil Toniš in se še 28 huje zavede! suhote v žepu. A suhota v grlu in prazno-ta v želodcu sta ga prisi-lila, da je vstopil. Verjel je r 4 ^ v čudež. Zastavna krčmarica, s . ' ki se je dvignila od ognji- t šča, je premerila klateža od ' ^¿Sp^ ^ nog do glave in po njego-vih prašnih nogah presodi- la, koliko potepuške . poli . ima za seboj. Toniš ni ta- ^ JlP^vf^ koj zagledal krčmarice. Oči ,'f so mu ušle na gnjati in na Č i' B V i klobase, ki so visele v di- te^Oj.;, fi mu, na kos s ra, ki jie stal Ka^ir * na lesenem krožniku, in na s <'' ¡V ."', velik hlebec kruha, okoli ' > katerega je poplesavala mu- S ca. Slina se mu je nabirala ; «i v ustih in tolikšno je bilo | W $ i. m< njegovo poželenje, da se mu p ^ \ \ je zameglilo pred očmi, tj4 ||l|i- Šp: t" Krčmarica ga je ne- jjg^ prijazno pobarala, česa želi. V-v ^A Njun nadaljnji razgovor pa ^tg^^^Cf ^ .'li bil tak, da je Toniš zle- SHc^M^lk*^,.^^^ tel skozj vrata in nemilo te- i t- * i t-fif »Ne tj in ne biriči me ne boste dobili,« je dejal Toniš, »če zaradi tega vsi pozelenite.fi »Kaj pa je to, njato robstva,« je Štefan napel drugo struno. »Saj "mene ni bilo konec.« ' »Pa pojdii ti še enkrat, če se ti tioži po slabem,it se je Toniš irdo-vratno zibal v vrhu jesena. »Se drugo oko jim nesil« Te besede so Štefana razkačile, da je planil k jesenu in ga zaseKal. ToDiš' se je pognal n,^ grm, se prekohalil po vejah na tla, se pobral in spustil v goščavo. Štefan je tekel za njim. Ob Beli vodi bi bila malone zadela drug v drugega. Tontšu je na eni strani velika skala zapirala pot, na drugi r/a so ga lovile Štefanove roke, odprta mu je bila samo tretja pot — proti reki. Planil je v vodo . . . ZsgrniSi so ga divji, peneči se valovi. Plaval je, Se zaganjal, prhal in pihal; težila; ga je obleka,, Ici se je namočila. Voda gia je gnala s tokom navzdol; bila je mrzla, da ga je stiskalo za srce i m mu jemalo sapo. Štefan je brez moči stal na bregu. V srdu je lučai Kamenje za njim. i>Da bi te voda požrla!« je vpil. Toniša voda n! požrla. Začutil je tla pod nogam; in se sicobacal na breg. ESI je ves premočen, premrl, z nedopovedljivim občutkom v srcu. Štefanu, k; ga je zmerjal z drugega brega, se je krohotal iz vsega grla. Ta krohot je bil iz veselja nad življenjem in iz zmagqsiavja. Nalo je izginil med vrbjem . .. Stetan n; videl drugega kot premikajoče se veja z mačicami. ifmsm Toniš se je iri dni potepal po samotah, gorskih grebenih in njihovih obronkih. Ko sil je na soncu! sušil obleko, so ga na pol golega opazili kmetje, ki ao trebili senožeti. Ker so mislili, da je on tistil potepuh, Ki j m ja bil prod letom zažgal vas, so se zagnali za nJim, da bi ga ulovili./' Da jim je ubežal, je moral sesti lisici na rep, pri tem so mu bregese opletale, kot da bi ne bile njegove. MMP s®; « m' m ■ tMMmmmm. Iebnil v človeka, ki je hotel pravkar vstopiti. Pred seboj je zagledal aoi-gina, ki je bil ves kozav, odet v do'go črno haljo, razoglav in neobrit, a vendar ne bradat in z dobrodušnim smehom na obrazu. »Kaj pa ti?f Ali si se tako napil, da se vedeš klet junec? Ali pa st žejen in lačen m so te vrgli pod kap, da najdeš primernejšo hišo za beračenje. Ce je zadnje res, pojdi z mano; pil boš in jedel za moj denar, zakaj slovensko liro iimam v žepu; to je toliko kot osem denarjev.a