steu. Z88
V Ljubljani,«pondeljek, dnč IJ decembra 1906.
Velja po pošti:
.M celo leto naprej K ta pol leta „ „ ta ietrt leta „ „ en mesec „ „
V upravništvu
za	relo leto naprej K
.1	><,l leta „	„
1» i--trt leta „	„
/.»	cn mesec ,,
26-—
15 — 6 50 220
20-10-5 — 170
-Za poSIIJ. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah 51. 2 (vhod lez
----dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; oefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXIV.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72n'nr>): za enkrat .... 15 li za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 ,, za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah s»ans enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popusl.
Izhaja
vsak dan, izvzcmSI nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ——— Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Delo in moč cerkve na Kranjskem.
Ravnokar je v zalogi dunajske »Leonove družbe« izšla knjiga dr. J. Grudna o socialnem delovanju cerkve v ljubljanski škofiji.') To je ponosna priča življenjske moči ccrkve, iz katere zajema naš narod bogastvo brez razlike stanu in mišljenja. Oglejmo si to revijo!
Najprej socialni pomen cerkvenega duš-nopastirskega delovanja!
Dušni pastirji skrbe duhovno in gmotno za Slovence na Vestfalskem, v Aleksandriji iu drugod; doma pa verska misel druži 33.138 Slovencev v marijan. kongrcgacijah, 190.200 članov pa v cvharistični bratovščini, ki tudi najbolj povspešuje cerkveno umetnost, budi in vzdržuje čut za lepoto v ljudstvu.
Cerkev pa je tudi vzlic vsem laiškim tendencam v šolstvu ostala največja pospeševa-teljica šole Priča njenega kulturnega dela so stare samostanske šole, vseučilišči v Padovi in Bologni, kamor so hodili naši plemiči, in jezuitska doba. Šolski fond, ki ga je ustanovila Marija Terezija, ie ves iz cerkvenega premoženja. Sedaj pa v svojih šolskih in vzgojevalnih zavodih po celi deželi vzdržuje na leto približno 4.000 gojencev in gojenk, od dijaka počenši do sirot. Kazim premoženja, ki je tu naloženo, je na državnih šolah 153 dijaških ustanov cerkvenih, z ustanovnim kapitalom 1,392.780 K v letnem znesku 69.600 K. Samo za giuhonemnico znašajo ustanove duhovnikov dobrotnikov 129.800 K Za »Pripravniški Dom« jc nabranih 51.000 K. dobrote .le-ranove ustanove so pa vsakomur znane.
Za ljudsko izobrazbo skrbi katoliško časopisje. 15 glasil, eno dnevno; vseh izvodov skupaj sc tiska 50.800! (1 izobraževalnem delu med ljudstvom govori, kakor svoj čas vsled duhovske inicijative ustanovljene čitalnice, sedanjih 43 izobraževalnih društev in »Krščanska Socijalna Zveza« s 127 organizacijami. Abstinenčno gibanje, od cerkve na Kranjskem započeto že 1. 1853, sta sedaj poglobila in razširila dva kongresa, ki sta ustvarila zmemostno organizacijo. To delo, telesu
') Das socialc Wirkcn der katli. Kirchc in Oesterreich. Band IV. H. I. Diocese Lai-bach. Von Dr. J. Gruden.
iu duhu v prid, podpira tudi od »Zveze« orga-nizovana telovadba.
»Academia operosorum«, imeni Uuaglio in Robba pričajo o umetnosti, ki se je osredo-točevala v cerkvi na Kranjskem odnekdaj in se tudi še sedaj goji v okrilju »Društva za krščansko Umetnost«, ki šteje 260 članov. Družba sv. Mohorja ie s svojimi 10 milijoni med Slovenci izdanih knjig ustanova in delo škofa Slomšeka. »Slovensko Matico« podpira na deželi skoro izključno duhovščina, katoliška »Leonova družba« pa izdaja na Slovenskem edino znanstveno revijo. 17.000 knjig je v se-meniški, 19.000 v frančiškanski knjižnici, 10.000 knjig licealne knjižnice pa je nekdaj bilo last kranjskih samostanskih knjižnic.
O najširšem socialnem delu priča tudi 17 splošnih in strokovnih organizacij, rokodelske in obrtne organizacije in zadružna, ki so jo započeli izključno katoliški duhovniki in laiki. Tu je »Zadružna Zveza« s 321 zadrugami (I. 1905) in denarnim prometom okoli 170 milijonov kron »Ljudska posojilnica« z letnim denarnim prometom 50 milijonov kron in še ostale gospodarske, kreditne in zavarovalne organizacije.
Vse to pa poleg poselske organizacije iu varstva izseljencev izpopolnjuje in usovrščuje tiho karitativno delo cerkve. Skoro vsi seku-larizirani občinski fondi za reveže so iz cerkvenega premoženja, bolnike oskrbujejo povsod usmiljenke, ki imajo tudi zasebni sanatorij, h kateremu je duhovščina prispevala s 30.000 kronami. Duhovskih ustanov za reveže je še sedaj 180 z ustanovnim kapitalom 797.800 K in letnim zneskom 39.890 K.
Ta pregled nam dokazuje jasno sledeče: Socialno delovanje cerkve na Slovenskem se je organično razvilo na podlagi vsega njenega prejšnjega dela v tem oziru — ki ji ni vsiljeno, ne za silo prikrojeno, kakor se slepijo naši nasprotniki, ampak je le po novih potrebah izpopolnjeno in zato tem plodovitcjše. Drugič: Med našo duhovščino ni nobene stagnacije, svojo nalogo je docela razumela. Zato to delo nima nobenih ovir na znotraj. Socialna organizacija prehaja katoliškim laikom v roke, ki jo imajo izpopolniti, in slednjič še dvoje. Take organizuiioče in oživljajoče socialne moči, kot je cerkev na Kranjskem, nihče ne more omajati. Za naše liberalce in nemške veleposest-
nike pa je poučljivo to; njihovi prvaki in vsa njihova inteligenca, politiški, finančni in celo diplomatski vpliv kolikor ga jc bilo — vse to so bile in so obresti cerkvenega kapitala.
Pozdrav junakom!
Danes zboruje v Poznanju poljski narod, ki ga tlači hohenzollernsko žezlo. Vzdigne sc z;i pravice svojega materinega jezika in za varstvo svoje narodne kulturne posesti, ki jc v tesni zvezi z neomajano versko mislijo, ki je Poljakom na Pruskem v boju za njihovo narodno pravo bila najtrša obramba. Dnevni red shoda, prirejenega v čast umrlega nadškofa Stablevskcga, je sledeči:
1.	Duhovski prelat Stychel: Šolsko vprašanje, cerkev in pruska ustava.
2.	Advokat dr. M i e c z k o \v s k i Pravna obramba glede na šolske kazni.
3.	Duhovnik Laubitz: I 'ruski zistem in cerkev.
4.	Grof M i c Iz y n s k i: Usoda poljskega ljudstva.
5.	Peticija na papeža in vloge na škofe.
Ta shod je v sedanjih razmerah več kot
sam protest, on bo početek in kal velikega pozitivnega dela. Njegova naloga bo dvo*na, obramba elementarnih jezikovnih in kulturnih pravic Poljakov na Pruskem, obenem pa bo zadnja veriga velikega bloka na Nemškem proti samodrštvu nemške vlade.
Nemčija stoji pred novimi državnozbor-skimi volitvami, ker je sedanji parlament raz-puščen. Ce vlada vodi volitve v znamenju boja proti katoliškemu centrumu in socialnim demokratom., si bo vstvarila za prihodnje leto v parlamentu opozicijo, ki bo - soditi povsem v veliki večini. In čc vlada celo misli začeti s »kulturnim bojem«, potem bo ta boj njen boj za obstanek. Centruni, ki se sedaj kot vladajoča stranka, poljskega vprašanja ni upal prijeti z vso energijo, bo moral s Poljaki skleniti zvezo na življenje in smrt in kjer se bo šlo proti samovladi, nc bo manjkalo Beblove besede in organizacije.
Iz prijateljske zveze bo postal blok, močan dovolj, da vrže vlado žandarjev in biričev. Zato iskren pozdrav poljskim junakom, ki danes branijo svojo narodnostno dedščino jn vero! Obenem pa branijo tudi svobodo za vse zatirano, z baioncti obsenčeno nemško ljudstvo. ki je boljše kot njegovi vladarji.
volilna reforma in gosposka zbornica.
D u n a j, 16. dec. 1906.
Položaj se vzlic zakonskemu predlogu vlade, ki mu je sankcija cesarja že naprej zagotovljena, m izpremenil. Vlada jc hotela s tem
predlogom, ki natančno določa število gospo-skozborničnih članov, ki jih sme cesar imenovati, to zahtevo, ugodivši ji v posebni postavi, izločiti iz kompleksa volivne reforme, da te ne bo treba izpremenjene vrniti poslanski zbornici. Toda desna skupina zbornice, fevdalno plemstvo, se noče udati. To vidi v enaki volivni pravici svojega smrtnega sovražnika. V plenuniu misli desnica neomajno vztrajati na tem stališču. V srednji skupini je položaj boljši, vendar je tudi tu precejšnja težkoča. Člani gosposke zbornice želijo namreč, naj poslanska zbornica prej sprejme določbo »določenega števila« za gosposko zbornico, predno gosposka zbornica sklene volivno reior-mo rešiti ncizpremcnjeiio. Ker seveda člani poslanske zbornice želijo ravno »nasprotno, je položaj še bolj zapleten. Tudi v ustavni skupini gosposke zbornice in vladni nameri posejanih preveč rož na pot. Toliko .ie tu boljše, da več članov tc skupine gotovo ne bo glasovalo za pluralno volivno pravico,ako jim vlada d;i gotove garancije, da bo vladni zakonski načrt o »določenem številu« gosposkozbor-ničnili članov v poslanski zbornici gotovo spreiet. O trdnosti garancije pa mnenja n so ravno soglasna, kar težkoče šc veča. Vrhtega pa tndi v poslanski zbornici tupatain tla za koncesijo »določenega števila« niso ugodna, kakor se je izjavil med drugimi tudi poslanec Sylvcster. K večjem bi sc gosposki zbornici dovolil »numerus clausus«, ako bi dobili v prihodnje tud nekateri člani poslanske zbornice sedež v gosposki in bi bile v perski ka-mori zastopane tudi različne stanovske organizacije, trgovske in obrtne zbornice, kmečke zadružne zveze in druge. Druga težkoča je formalna. Poročilo gosposkozborniške volivne komisije, ki ga je napravil dvorni svetnik Lammasch, ic namreč že napravljeno in nasprotnike volivne reforme ni volja, poročilo v smislu vladne predloge izpremeniti. Pač pa jc plenarna seja, ki se snide v četrtek, dne 20. t. m.^ napovedana s že znanim dnevnim redom glede na izpreinembo volivne reforme, dodatno pa šc s sledečo zadnio točko: »Zbornici se bo vrh tega dala tudi prilika, sklepati i( rmelno o novi vladni predlogi, s katero se izpreminja S 5. osnovnega zakona o državnem zastopstvu od 21. decembra 1867., Stvar se bo najbrž rešila potoni nujnega predloga. V sredo se pač zopet snide volilna komisija gosposke zbornice in se bo z ozirom na precej izpremenicni položaj posvetovala, kakšno stališče nai zavzame nasproti vladni predlogi. Ako se ii bo v ugodnem slučaju zdelo, da naj se poročilo dvornega svetnika Lammascha iz-premeni, bo sestavila dodatek k referatu. — Vendar bo naibrž vsa odločitev prepuščena plcnumu. Poljski člani gosposke zbornice se pošteno trudijo v svoji tradiciionaln: nnlogi, da med ekstremi posredujejo, dasi so tudi zelo zalubljeni v pluralnost.
LIOT.
0 dijademu z vkopanimi berili.
(Spisal C. Doyle.)
(Dalje.)
Soba, kjer sc je bankir zjutraj oblačil, bila je majhna in priprosto urejena. Na tleh jc bila pogrnjena siva preproga, v sobi pa jc bila velika pisalna miza in visoko ogledalo. Holmes ie šel naravnost k pisalni mizi in si natančno ogledal ključavnico.
»S katerim ključem jo je odprl zločinec?« vprašal je.
»S ključem od shrambe, ki ga jc moj sin na večer sam imenoval.«
»Cia imate li tu?«
»Tam leži na mizici za toaleto.«
Holmes ga jc pobral in odprl ž njim pisalno mizo. »Zapira tako tiho, da se ničesar ne sliši. Pač ni čudno, da se niste vsled tega zbudili. V tem toku se gotovo nahaja nakit. Tudi tega si moramo ogledati.« Odprl jc tok, vzel iz njega dragocenost in jo položil na mizo. Bil je to dičen umotvor zlatarske umetnosti, lepših kamenov pa še sploh nikdar videl nisem, kot so bili ti. Na jedni strani bilo jc nekaj odlomljenega: manjkal je zobec s tremi kameni.
»Kaj nc. gospod Holdcr,« rekel je Holmes, »tole je zobec, ki je onemu, ki Vam je prešel, zelo podoben. Vas smem prositi, da bi tega odlomil ?«
Samega strahu stopil je bankir za en korak nazaj. »Se sanja se mi ne, kaj tacega poskusiti,« odgovoril je.
»Potem bom pa to sam storil.« Z vso močjo poskušal je Holmes zobec odlomiti, toda zastonj. »Čutim, da se je nekoliko upognil,« rekel je, »toda, dasi sem prcccj močen, zlasti v prstih, bi se moral vendar dolgo truditi, da bi ga odlomil. Navadnemu človeku je pa to storiti skoro nemogoče.«
»Sam ne vem, kaj naj mislim. Vse mi ie velika uganjka.«
»No, znabiti vam bo počasi postalo bolj jasno. — Kaj pa vi mislite o tem, gospodična Holdcr?«
»Priznati moram, da se na vse dosedaj še ravnotoliko razumem, kot moj stric.«
»Vaš sin ni imel nikakih čevljev ali šolnov obutih, ko ste ga zalotili?« vprašal je nato Holmes gospoda Holderja.
»Ni imel druzega na sebi kot srajco in hlače.«
»Hvala. Resnično moram reči, da nam jc pri preiskavi sreča zelo naklonjena in sami bo-demo zakrivili, če sc nam nc posreči stvari razjasniti. Ce dovolite, gospod Holdcr, hočem
sedaj svoja opazovanja zunaj nadaljevati.« Zopet je prosil, naj ga pustimo popolnoma samega; rekel jc namreč, da bi ga lahko premnoge sledi nog ovirale pri njegovi nalogi. Kno uro ali pa še dalje mudil se je zunaj, potem pa se je vrnil z veliko množino snega na svojih nogah. Držal se je tako, da ga nismo mogli razumeti.
»Mislim, gospod Holdcr. da sem sedaj videl vse, kar sem mogel videti,« rekel je. »Sedaj pa storim najbolje za vas, če sc vrnem zopet domov.«
»Toda kje so kameni, gospod Holmes?«
»Tega vam ne moreni povedati.«
Bankir je vil roki. »Nikdar več jih nc vidim!« ie stokal, »ln kaj bo z mojim sinom? Imate li kai tipanja?«
»Moje prepričanje se ni popolnoma nič iz-premcnilo. Ce me jutri zjutraj med deveto in deseto uro obiščete na mojem stanovanju, vam bodem z veseljem vse razložil, kolikor mi bo mogoče. Toda to zahtevam, da mi daste popolno prostost, kako naj za vas delam in da sc vam nc bo zdela nobena svota previsoka, ki jo bom rabil.«
»Celo svoje premoženje hočem dati, da le dobim zopet kamene!«
»Dobro; skušal si bom stvar medtem nadalje razjasniti. Zdravstvuitc! Znabiti se bom moral na večer še enkrat pri vas oglasiti.«
Spoznal sem, da ima sedaj moi prijatelj natančno začrtano mnenje o cclein dogodku, dasi si nisem mogel istega popolnoma nič predstavljati iz njegovih sklepov. Ko sva se peljala domov, sem ga večkrat poskušal kaj vprašati, toda on je pričel takoj o drugi stvari govoriti, dokler sc nisem naveličal. Se pred tremi bila sva zopet doma. On je hitel v svojo sobo in se mi pokazal v nekaj minutah preoblečen v navadnega berača. V svojem zavihanem ovratniku, v svoji izprani iu raztrgani suknji, rdeči ovratnici in obnošenih čevljih, izgledal jc resnično kot kak prosjak in nihče ga ni mogel razločiti od tc najnižje vrste ljudi.
»Mislim, da bo tako šlo,« rekel jc in sc ogledoval v ogledalu nad pečjo. »Zelo rad bi videl, \Vatson, da bi me spremljal, toda mislim, da bo šlo tako bolje. Na vsak način bom kmalu zvedel, ali sem na pravi sledi, ali pa sc motim. Upam, da bom v nekaj urah zopet tu.« Vtaknil si ie v žep kosec kruha in se podal na pot.
Ravno sem popil svoj čaj, ko jc prišel domov z najboljšo voljo in vesel vihtel v roki čevelj, ki ga je koj vrgel v kot. Prisedcl je k mizi in si natočil čašico čaja. »Samo za trenutek sem se mimogrede oglasil. Takoj moram zopet dal e.«
»Kam ?«
»Na ono stran \Vestenda. Morebiti izosta-
Vendar pa je vzlic temu zapletenemu položaju gotovo, da bo gosposka zbornica, ako se ne uda, na celi črti podlegla in to vsled izjav, protestov iu apelov ljudstva in drugih stanov. Dunajski vseučiliški profesorji so z graškimi vred poslali gosposki zbornici spomenico, kjer izvajajo, da je takojšnja izvedba volivne reforme nujno potrebna, ker je »v interesu kontinuitete naše ustave in nujnega razvoja državnega življenja. Pluralna volilna pravica ne prinese nobenega dobička. ker bi pred vsem razburila vse ljudstvo iu raznetila še hujše boje. »Mi se prav nič ne bojimo demokratizacije poslanske zbornice, ampak v njej vidimo edino sredstvo, ki ozdravi naše politiške razmere«. Tako vse-učiliščni profesorji.
Razuii dunajskega občinskega sveta je tudi nižjeavstrijsko obrtno društvo sprejelo resolucijo proti nameri gosposke zbornice, izpremeniti volivno reformo, predloženo od poslanske zbornice. Za splošno in enako volivno pravico bodo manifestirale na Dunaju tudi vse industrijske in obrtne organizacije. Izvrševalni odbor avstrijske socialne demokracije in socialnodeinokraški poslanci iz državne zbornice so se 15. t. m, sešli k skupni seji. Izdali so poziv na vse politiške in strokovne organizacije v Avstriji, naj sc po glasovanju v gosposki zbornici snidejo na Dunaju k strankini konferenci, da se posvetujejo o nadaljnih korakih.
Izreklo se je upanje, da se bo razsodnej-šiiu članom gosposke zbornice posrečilo, da zaprečiio nove ljute boje; če pa misli gosposka zbornica preprečiti volilno reformo ali pa uvesti pluralni zistem, se bo delavstvo vzdignilo kot en mož ter se v tem boju ne bo ustrašilo nobene žrtve.
Ker bi gosposka zbornica v sedanjem položaju, če vladne predloge o »določenem številu« ne sprejme in zahteva »numerus clau-sus« po svoje in v zvezi s pluralno volivno pravico, bila v očitnem konfliktu z vlado in krono, so šanse za persko kamoro še slabše, kot so bile pred par dnevi.
Pasiuni odpor petnih uslužbenceu.
Nad 17.000 definitivnih in približno 1000 pomožnih poštnih uslužbencev se pripravlja na hud hoj proti vladi. Stališče trgovinskega ministrstva nasproti zahtevani poštnih uslužbencev, ki so v jako kratkem času po celi državi sc stanovsko združili, jc pospešilo spor, ki postane morebiti šc hujši, kakor je bil oni železničarjev pred 2 leti. Nad 17 let jc žc, ko niso zbol.šali razmer poštnih uslužbencev. Zadnji čas so priznali poštnim slugam I. in II. plačilnega razreda časovno izboljšanje 100, oziroma 200 kron pred sedmimi leti so poštnini slugam nezadostno regulirali plače. Drugega pa niso zanje ničesar storili. Trgovinsko ministrstvo jc imelo glede na vedno bolj odločne prošnje le lepe besede, Glede na začasno izboljšanje poštnim uradnikom in eks-pedijentom se je siccr obljubilo, da ostane trajno, a za večino uslužbencev pa le niso storili ničesar.
»Državna zveza poštnih in brzojavnih uslužbencev« je stavila državnemu zboru in trgovinskemu ministrstvu sledeče zahteve:
1.	Določi naj se pomožnim slugam provi-zorična služba, na dobo z enim letom, dnevni zaslužek zanje znašaj 3 K 60 v. V slučaju bolezni in ob vo aških vajah naj se ne ustavi izplačevanje dnevnih plač.
2.	Za definitivne poštne uslužbence naj ustanove sedem plačilnih razredov in naj se tudi zagotovi napredovanje v službi na tri leta. Plača v VII. razredu znašaj 1000 kron, v I. pa 1600 kron tako, da bi se plača zvišala v vsakem razredu za 100 kron.
3.	Dovolijo naj se tri starostne doklade po 100 kron za uslužbence v najvišjem razredu po dovršenih treh, šestih in devetih letih. Te doklade sc naj vpoštevajo tudi pri določitvi po. kojnine.
nem zelo dolgo. Ni me treba čakati, ker pridem najbrže pozno domov.«
»Kako pa je kaj s celo stvarjo?«
»Dobro! Ne morem sc nič pritožiti. Ravnokar sem bil zunaj v Streathamu, pa se nisem oglasil v hiši. Videl sem nekaj majhnega, kar pa ima veliko vrednost zame! Toda nc smem sc tu z govoričenjem predolgo zamuditi, ker se moram šc preje od teh umazanih cunj ločiti in se obleči v svojo dostojno obleko.«
Videl sem, da ima več povoda biti zadovoljen, kot sc je dalo iz njegovega govorjenja spoznati. Njegove oči so žarele, na njegovih vedno bledih licih pa sc je pokazal celo sled rdeče barve. Hitro jc šel navzgor v svojo sobo in čez nekaj minut sem slišal, da so sc zaprla hišna vrata, kar mi jc naznanjalo, da je šel zopet zasledovat svoj cilj, ki je bil zanj tolika privlačna sila. Čakal sem do polnoči, toda ni bilo šc nobenega znamenja, da bi prišel, podal sem sc torej v svojo sobo. Saj ni bilo nič nenavadnega, čc je izostal cele dneve in noči, kadar jc bil na sledu kakemu zločinu. Zato me ni popolnoma nič vznemirjalo, da ga ni bilo domov. Kedaj jc prišel domov, tega nc vem, toda ko sem šel drugi dan za.utrkovat, videl sem ga, kako jc drža! v eni roki čašico kave, v drugi pa neki časopis in bil napravljen, kakor za sprejem kakega gosta.
»Oprosti, ker te nisem počakal, Watson,«
■4. Pokojnine za vdove naj se zvišajo tako, da bodo znašale najmanje 600 kron in se povišale glede na pokojnikova službena leta.
5.	Zvišajo naj se aktivitetne doklade z ozirom na draginjo po posameznih deželah.
6.	Urede naj se službene razmere pismo-noš po deželi tako, da jih sprejmejo v državno službo.
Za navedene zahteve nastopajo sedaj vsi poštni uslužbenci po svojih krajevnih skupinah. Neki vodilni poštni uslužbenec je izjavil, da so čakali poštni uslužbenci dosti dolgo. Ministrstvo nc pozna resnosti položaja in ne ve, da drže danes skupaj ne ie mlajši sluge, marveč da so tudi na njihovi strani poduradniki in pa ekspedijenti. Zahteve same niso velike in pride sorazmerno na vsakega uslužbenca na dan po eno krotit), kar po osemnajstih letih v sedanji dragimi ni veliko. Za mlajše uslužbence s 400 letnimi goldinarji se zahteva več kakor za starejše. Po petih letih bo morala vlada zopet povišati dohodke. Trgovinsko ministrstvo je do sedaj varčevalo. Pri prvi ckspediciji od šeste do pol osme ure zjutraj nimajo uslužbenci niti časa, da bi zadostno dihali. Ce se le nekoliko zamudi, dobi sprejemnik pošto pol ure pozneje, (ilede na olajšave pri dostavljanju so izdelane določila pri trgovinskem ministrstvu, a jih ne objavijo. V slučaju pasivnega odpora napadejo trgovci trgovinsko ministrstvo ako bo zastala pošta. Ce bo delal pisrnonoša po predpisih, bo rabil na Dunaju za eno ckspcdicijo celi dan. Ravno to velja za pošto z zavoji. O Božiču se dela naravnost proti predpisom. Nas ne bo moglo nadomeščati vojaštvo, ker nc zna našega posla. Vse izboljšanje bi stalo eninpol k večjemu dva milijona kron. Poštni erar ima pa
na leto čistega dobička 20 milijonov kron. * * «
Dunajsko poštno ravnateljstvo izjavlja, da bi se v slučaju pasivnega odpora gotovo poštni promet bolj počasi vršil. Ravnateljstvo bo pa storilo vse, da se bo služba vršila brez pritožb in se bo strogo držalo predpisov. Pri nižjeavstrijskem poštnem ravnateljstvu pride .v poštev pri pasivnem odporu 5258 definitivnih slug, 1051 poduradnikov, 2105 poštnih uradnih
slug in 1800 pomožnih slui;.
* * •
V Pragi se <e vršil včeraj shod »Državne zveze poštnih uslužbencev« ob veliki udeležbi. Govorniki so ostro napadali poštni erar. Iz Linca je došlo brzojavno poročilo, da prično včeraj (16. t. ni.) v področju linškega poštnega ravnateljstva z odporom. Linško ravnateljstvo jc pozvalo v službo vse uslužbence ki so v rezervi. Nevarnost obstoji, da sc prepreči z odporom božični promet. Sklenilo se jc, da prično takoj na znamenje centralne organizacije
strogo po predpisih vršiti službo.
* *
Odposlanci poštnih oficijantov so odpotovali včeraj na Dunaj na posvetovanje vseh organizacij poštnih uslužbencev, kjer se sklene, kako nastopajo dalje. Ni izključeno, da zasliši
trgovinski minister odposlance.
♦ » *
Praška trgovska zbornica in praški mestni svet nameravata posredovati glede na grozeči pasivni odpor poštnih uslužbencev pri vladi in
'jo pozvati, naj nujno reši zadevo.
* * *
Zaupniki poštnih uslužbencev vseh kategorij so sklenili, da nastopijo proti vladi, ki sc ne ozira na zahteve poštnih uslužbencev. S pasivnim odporom nameravajo pričeti poštni uslužbenci šc pred Božičem.
* 6
Trgovinsko ministrstvo baje namerava poduradnikom in ekspidijentom priznati, da se zaračunajo doklade v penzijc in da poviša mesta definitivnih slug. Pogajanja s fin. ministrstvom so baje že končana in tudi druge priprave dovršene. Tako upajo, da preprečijo pasivni odpor.
zaklical mi je nasproti, »toda saj veš, da hoče naš klijent danes že zgodaj z menoj govoriti.«
»Mislim, da je ravnokar pozvonilo,« rekel sem. »Saj jc žc devet proč; nič se ne bom čudil, če jc on.«
Bil je res najin novi znanec, gospod bankir. Kar začudil sem se, tako jc bil izpreme-njen; njegova preje široka in debela lica bila so upadla in bleda, njegovi lasje so sc mi zdeli dosti bolj sivi, kakor so bili včeraj. Kot bi bil zelo utrujen, vstopil je popolnoma malomarno, kar je na naju vplivalo še žalostncjc. Kar s celim telesom padel je v naslonjač, ki sem mu ga ponudil.
»Nc vem, kako sem zaslužil tako bridko izkušnjo,« pričel je. »Še pred dvema dnevoma bil sem srečen in itnovit mož in nisem imel nič skrbi; sedaj pa tne čaka samotna in sramotna starost. Udarec za udarcem me zadeva. Moja stričnica Mary me ic zapustila.«
»Vas zapustila?«
»Da, mene. Njena postelja bila jc danes zjutraj nedotaknjena, njena soba prazna, na mizi v salonu pa je ležalo pismo, name naslovljeno. Včeraj zvečer sem sc izrazil proti njej.
seveda samo radi žalosti, nc pa iz jeze, — da bi moj sin morebiti nc krenil z dobrega pota, ko bi se bila hotela ž njim poročiti. Zal mi ie, da sem to tako nepremišljeno izrekel. Na tc besede se sklicuje tudi v pismu. »Ljubi
Občni zbor „Zveze slovenskih od-veiniKov v Ljubljani", 161, rn.
Predsednik gosp. Triller otvori shod, zbran ob 10. uri zjutraj v mestni posvetovalnici. Nato poroča o društvenem delovanju v preteklem letu, ki ga označujeta dve dejstvi: na »Zvezo slovenskih odvetnikov« sta sc obrnili dve stranki, tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Martin Virnik iz Piberka v jezikovnih pravnih zadevah, najvažnejša pa je bila intervencija »Zveze slovenskih odvetnikov« zaradi znanih jezikovnih razmer pri celovškem deželnem sodišču, kjer je začel boj za pravice slovenskega jezika dr. Brejc. 'I a akcija pa ni imela dozdaj nobenega pozitivnega uspeha, ker justično ministrstvo, ki smatra sodna imenovanja v obmejnih jezikovnih okrožjih za politična in odvisna od privoljenja Nemcev, načeloma pritožb slovenskih odvetnikov noče rešiti, da ohrani krivični status quo. 7. maja t. 1. jc deputacija »Zveze slovenskih odvetnikov« obrazložila predsedniku višjega deželnega sodišča Pitreichu vsa gravarnina slovenskih odvetnikov iu zahtevala primerne remedure, nakar ji je predsednik dejal, da nikoli ne bo pozabil enakopravnosti Slovencev. Toda odločba v zadevi dr. Brejca kaže ravno nasprotno.
Blagajnik, gospod dr. Kokalj poroča: V upravnem letu 1905—06 jc izkazanih 590 K, dohodkov, 255 K 58 v izdatkov, med temi je bilo 200 K odkazanih za podporo »Društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Celju«. Prebitka je torej 334 K 42 v, vse društveno premoženje pa znaša 1126 K 15 v. Članov ima »Zveza slovenskih odvetnikov« 63. Gospod dr. Kušar in g. dr. Triller utemeljujeta ta,predlog, nai se še enkrat pozovejo vsi slovenski odvetniki in odvetniški kandidati, naj pristopijo k »Zvezi slovenskih odvetnikov«, ki ni zgolj za stanovsko, ampak v prvi vrsti za narodno korist. Sprejeto. Nato sledi poročilo g. dr. Brejca o jezikovnih in justičnih razmerah na koroškem v preteklem letu.
Na Koroškem je vse ostalo pri starem. Vse pritožbe gosp. dr. Brejca so ostale brezuspešne, vladna maksima je, da prizivov ne reši in sploh nanje ne odgovori. Med tem časom so na Koroškem menjali dvakrat deželno-sodnega predsednika. Za Ullepitschem jc prišel \Valtcr. Tudi pod njegovim predsedstvom ie vladala v jezikovnem oziru stagnacija. Za Waltcrjem iirišcl je Schmidt. Sclmiidt zna popolnoma slovensko, izpremenilo sc pa tudi pod njem nič ni. Začetkoma so sicer tupatam slovenske zemljiškoknjižne sklepe napravili v slovenskem jeziku, toda tudi to jc polagoma ponehavalo in prenehalo. Siccr jc bila koroška slovenska deputacija pri justičnem ministru Kleinti, ki pa jc odkrito priznal, da je na vse strani vezan in ne more ničesar ukreniti. Jezikovno vprašanje smatra minister nekako za vprašanje močnejšega. — Z načelom nemške »gosposke morale« sc torej tu druži tradicionalno avstrijsko »fortvurštlanje«, kakor tudi drugod. Skratka na Koroškem je ostalo pri starem. Poročevalec jc n. pr. letos zastopal neko slovensko stranko ter pri tem predlagal slovenski plaidoyer in zapisnik. Ker je celovško sodišče to odklonilo, sc je pritožil na gra-ško nadsodišče, ker vprašanje ni bilo zgolj jezikovno, ampak sploh vprašanje procesual -nega prava. Toda v Gradcu pritožbe niso hoteli rešiti, ampak so jo odstopili predsedništvu. Tudi to je odgovorilo, da ničesar ne ukrene. Nato se je vložil revizijski rekurz na Dunaj, kjer pa leži že šest mesecev, ne da bi ga rešili. Razmere so tem slabše, ker na Koroškem zi-stematično nastavljajo pri sodiščih samo tako-zvane kurzovce. To ie vzrok, da značajni slovenski sodniiski uradniki nc morejo na Koroškem obstati, drugi pa zatajijo svojo narodnost kakor n. pr. dr. Ehrlich, ki je bil svoi čas kakor njegov brat kaplan, navdušen Slovenec, sedaj se ima pa za nemškega nacionalca, kar jc tudi v neki slovenski družbi očito izjavil. Da, celo še več! Ko ga je pri neki pravdi, ko sc je zaslišala slovenska priča, sodnik vprašal, ali zna slovenski, je ta dr. Ehrlich izjavil, da slovenščine ne razume. (Klici :Sramota!)
stric!« glasi sc njeno pismo, »jaz vidim, da sem te užalostila in da bi morebiti ne bilo nikdar teli strašnih zmešnjav, ako bi bila jaz drugače ravnala. Ker to čutim v srcu, nc morem biti pod tvojo streho nikdar več srečna in te moram torej za vselej zapustiti; ne žaluj, kaj se bo sedaj z menoj zgodilo, kajti to jc žc vse preskrbljeno; zlasti pa ne povprašuj po meni; to bi bilo namreč zastonj, meni pa zelo neljubo. V življenju kot v smrti hočem ostati vedno tvoja ljubeča te Mary.«
»Kaj naj to pismo pomenja, gospod Holmes? Mislite li, da se je mogoče sama usmrtila?«
»Ne, ne; to še misliti ni. Morebiti jc tale sklep najboljši. Gospod Holder, jaz mislim, da se bodo vaše skrbi in težave kmalu končale.«
»Ha! vi to rečete? Ste li kaj slišali, gospod Holmes, ste li kaj poizvedeli? Kje so kameni?«
»Sc vam zdi preveč tisoč funtov za vsakega posebej?
»Dam desetkrat toliko.«
»Toliko ni treba. Tri tisoč funtov bo zadostovalo. Seveda, potreboval bom tudi kako malo plačilcc. Imate zvezek s svojimi čeki pri sebi? Tukaj ic pero. Pišite raje štiritisoč funtov.«
Popolnoma osupel izpolnil ie bankir zahte-
Nato poroča gospod dr. H r a š o v e c o sodnih jezikovnih razmerah v celjskem okraju. Tudi tu so razmere slabe; razun drobcev pravice, ki jih Slovencem nc morejo zlepa vzeti, enakopravnost slovenskega jezika še ni dosežena in ie vsled nove prakse nemških sodnih uradnikov in kurzovcev bolj kot Ic kdaj v nevarnosti. Pri porotnih obravnavah so uvod, zapisnik in resume nemški, seveda tudi izpovedbe zdravniških in drugih izvedencev in — last not laest plaidoyer državnega pravd-nika. Nemške so tudi vse sodnijske listine, zapisniki o lokalnem ogledu itd. Vse te krivične razmere so osredotočene pri graškem nadso-dišču in pri prvi instanci. Pri političnih ob-lastvih je seveda tudi vse - šc bolj izključno kot pri sodiščih — od konca do kraja vse nemško; izgovarjajo se na to, da ni slovenskih uradnikov. Zato je potreba, da sc slovenski uradniški naraščaj nastani ob naših jezikovnih mejah, kar bo brezdvomno razmere namah izboljšalo.
O justičnih razmerah v mariborskem okraju poroča gospod dr. Rozina. Te so še šlabše kot celjske, zlasti kar se tiče kazenskega postopanja. Te obravnave se vodijo izključno nemško, bodisi v Mariboru, ali Ptuju, Lutonieru, Gornji Radgoni in drugod. Tudi tu manjka slovenskih odvetniških praktikantov in posledica tega je, da nemški kurzovci na sodiščih delajo, kar in kakor se jim zljubi, uvajajo novo prakso in slovenščino preženo še iz tistega kotička, ki si ga ie s težavo v zadnjih dveh desetletjih pridobila. Poročevalec za zgled slovenskega uradovanja kurzovcev prebere neko »slovensko razsodbo kurzovca, ki jc veliko bolj podobna hunhuščini kot pa slovenščini. V ilustracijo teh razmer služi najbolj dejstvo, da sc glede na jezikovnopravne razmere sodišča na Štajerskem sklicujejo na neko uaredbo iz leta 1862, katero tudi siccr napačno interpretirajo.
Gospod dr. B r u in c n opisuje skrajno žalostne jezikovne razmere pri sodiščih v ptujskem okraju. Tu je pri okrajnem sodišču sedem nemških pristavov. Niti zapisniki se ne pišejo v slovenščini. Zato bodi slejkoprej naše geslo: Deželno nadsodišče v Ljubljani! Proč od Gradca!
Nato stavi gospod dr. Kušar predlog: »Zveza slovenskih odvetnikov« naj napravi vlogo na predsedništvo c. kr. višjega sodišča v Gradcu, da se odsilnnal na slovenskem pri-zivnem senatu v Gradcu v pravdah, ki so se začele v slovenščini, vrši tudi referat v slovenskem jeziku ter sc v istem tudi razglasi razsodba. Ce to ne bi privedlo do uspeha, naj se napravi vloga, oziroma pritožba na justično ministrstvo. To je bilo soglasno sprejeto z dodatnim predlogom gospoda dr. Peg a na, da naj vsi slovenski odvetniki in »Zveza« napravijo vloge pri kolegijatnih sodiščih, da se odslej odklanjalo prestave višjesodnih določb kot nepostavna in se zahtevajo mesto njih slovenski izvirniki in z dodatnim predlogom g. dr. P i r c a, naj sc za to stvar zavzame tudi odvetniška zbornica. Potem se je prečitala in na znanic vzela prošnja odvetniških uradnikov, oziroma krajevne skupine za izboljšanje gmotnega stanja. Dr. Pegan je predlagal resolucijo, naj se vsi člani odvetniške »Zveze« v uradnem občevanju s sodniki poslužujejo izključno Ic slovenskega jezika, da tako odpade danes opažena relativnost, ko nekateri odvetniki občujejo nemški, drugi slovenski. Gospod dr. Rozina jc stavil še predlog, naj sc »Zveza« obrne na vsa sodišča, da se glede na oddaje konkurznih mas posameznim, napravi gotovi, alfabetični red, da sc bodo lahko vsi odvetniki pri posameznih sodiščih lahko udeleževali konkurznih mas, da se ne bo — kakor zdai večkrat — zgodilo, da sodišča namenoma prezrejo pri tem slovenske odvetnike. Izreklo sc je mnogo želja, sprejelo precej resolucij in predlogov in čc se izvrši in doseže polovico tega, kar je v teh težnjah izraženega, potem smo naredili lep korak naprej v borbi za pravice slovenskega jezika pri sodiščih.
Izvoljenje bil stari odbor, samo namestu g. dr. Miille rja g. d. Scrnec.
vatli ček. Holmes je šel nato k svoji pisalni mizi, vzel iz nje majhen trioglat kosec zlata, v katerem so bili trije kameni in ga vrgel na mizo.
Samega veselja'je zavriskal bankir in segel po njem.
»Vi ga imate!« jecljal je. »Rešen sem, sedaj sem rešen!«
Njegovo veselje je izbruhnilo z ravnoto-liko strastjo, kot preje žalost; pritiskal je z vso silo najdene kamene na prsi.
»Na vesti imate še neki drugi dolg, gospod Holder,« pripomnil je Holmes zelo resno.
»Še kak dolg?« Prijel jc zopet za pero. »Kar povejte svoto in jaz jo bom plačal!«
»Nc! Meni nc dolgujete ničesar več. Dolžni pa ste svojega sina ponižno prositi za odpuščanje. Ravnodušni mladenič obnašal sc jc tako vrlo, da bom lahko ponosen na svojega lastnega sina, čc bom ravno kedaj kakega imel, čc bo v enakem slučaju istotako ravnal.«
»Torej ni Artur tat?«
•>Ne, kot sem vam včeraj rekel in vatli danes ponavljam.«
»Vi veste to gotovo? Potem pojdiva koj k njemu, da mu poveva, da vem, kako se je vse zgodilo.«
kar sc je pa odklonilo, in sicer z ozirom na to, ker bi se s tem nalagala drugim članom bremena, katera pa si isti posebno, kar se tiče socialne strani programa, nikakor ne izvršili in tudi izvršiti ne mogli. Slednjič se je tudi sklenilo, povabiti k pristopu vse jugoslovanske potnike. Na predlog gospoda Vidica sc naprosi vse slovensko in hrvaško časopisje, da to akcijo ustanovitve društva po možnosti podpira, nakar se ic sestanek zaključil.
Ij Pogreb umrlega gimnazijca Kamilo Benedikt sc je vršil danes popoldne ob četrt na 3. uro pri Sv. Križu (ne ob pol treh pri Sv. Krištofu, kot se ie pomotoma glasilo v mrtvaškem naznanilu). — Včeraj so pokopali v soboto umrlega pekovskega mojstra gosp. Žagarja. — Pogreba gospe Juvančičeve se je včerai udeležilo na stotine ljudstva. Častno so bila pri pogrebu zastopana vsa šišenska društva z zastavami in šolska mladina. Pri pogrebu je svirala društvena godba. Pied hišo žalosti jc pela »Glasbena Matica«, v cerkvi »Zvon«, ob grobu pa »Ljubljana«.
lj Umrl ie na Sv. Petra cesti št. 20 urar gospod Jožef Cerne. — Umrla je g. Leopoldina L. o č n i k a r.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča, hitri, v torek, sc ponovi Smetanova komična opera »Prodana nevesta«. — Dramsko osobje pripravlja Hauptmannovo dramo »Potopljeni zvon« v Funtekovcm prevodu, operno osobje Wagnerjevo opero »Lohen-grin«.
li Otvor tev ekspoziture c. kr. glavnega carinskega urada. Na tukajšnjem glavnem poštnem uradu se otvori v sredo, dne 19. decembra. ob 8. uri zjutraj ekspozitura c. kr. glavnega carinskega urada.
I .i Noč ima svoio moč. Mestna policija jc danes ponoči aretovala dvanajst oseb, zaradi poškodbe tujega imetja, tepe ža.vlačuganja in razgrajanja.
li Ogeni v dimniku je nastal sinoči v hiši št. 16 v Kladeznih ulicah. Oge;ij so pogasili domači in ni napravil nobene škode.
li Pogreša se že osem dni na Zaloški cesti št. (i stanujoči delavec Jožef Virant, ro-ien leta 1851 na Vrbičju in oristoien v St. Juriu pri Ljubljani. Virant jc oženjen iu je bilo zadnji čas opažati na njem, da se mu meša.
Iz slovanskega sveta.
sl Bolgarsko učiteljstvo na ljudskih šolah je pred kratkim, kakor je »Slovenec« poročal, priredilo shode, na katerih je zahtevalo med drugim nemudoma povišanje svojih plač. Kakor sedaj sofijski »Den« poroča, finančno ministrstvo bi zelo rado ustreglo želji učiteljev ali nima potrebnega »cvenka«. Najvišja plača bolgarskih učiteljev znaša sedaj 1680 levov (frankov); učitelji pa zahtevajo osnovno plačo 15(10 levov, ki bi se polagoma povišala do 3600 levov.
sl K češko-ruski vzajemnosti. K shodu slovanskih Sokolov v Pragi pripravlja se cela vrsta izletov iz cele Rusije. Shoda sc bode udeležilo tudi mnogo ruskih častnikov, da bi videli telovadbeuo izurienje čeških Sokolov.
sl Peterburgski pivovarnarji so povišali ceno svojemu pivu in sicer za 30 kopcik pri sodčku. Kot vzrok navajajo, da so bili prisiljeni povišati plačo voznikom, ki pivo raz-važajo po mestu in okolici.
sl Leonid Andrejev, znani moderni ruski pisatelj, jc napisal novo dramo, ki se bode vkratkem predstavljala v moskovskem gledališču Stanislavskega pod naslovom »Življenje človeka«. Drama ima 4 dejanja. Prvo dejanje ima naslov »Rojstvo človeka«; drugo »Ljubezen in revščina«; tretje »Ples pri človeku«; četrto »Smrt človeka«.
sl Šolsko društvo »Macierz Polska« v poljskem kraljestvu se hitro razvija. Sedaj ima že 800 podružnic z 200.000 udi. V zasebnih šolah društva sc podučiije 75.000 polj-skih otrok s kmetov in mest.
Razne stvari
Zaprti župan. Policija je zaprla župana M iskro in njegovega sina v Hodanu pri Pragi. Ovadil ju ic kočijaž, češ, da sta mu obljubila 2.000 kron, ako umori županovo drugo ženo, sinovo mačeho. Sin ie obstal, da je kočijažu res naročil, naj umori mačeho ne da bi vedel oče zato. Sina so obdržali v preiskovalnem zaporu, očeta so pa izpustili.
Proti tuberkulozi. Dolenjeavstrijski deželni šolski svet je izdal naredbo. da se šolske biblioteke vsaj enkrat na leto desinficirajo. Zamazane in raztrgane' knjige se morajo izločiti._
Darovi.
Za Ciril Metodovo družbo so poslali našemu upravništvu: Mohorjani iz Zagorja ob Savi 9 K. Mohorjani iz Logatca 18 K; g. J. Kavčič iz Toplic 1.44 K za prepis sejnega zapisnika enemu liberalnemu odborniku.
Telefonska m brzojavna poročila,
K POLOŽAJU.
Duna j, 17. decembra. Odsek za volilno reformo se je danes sešel in je nadaljeval debato o vol. prostosti. Skoro gotovo pride v razgovor tudi poročilo vol. komisije gosposke zbornice, ki ]e danes izšlo tiskano.
Duna j, 17. decembra. Pogajanja z gosposko zbornico se nadaljujejo. Predsednik gosposke zbornice knez VVindischgraetz ho danes konferiral z mnogimi člani gosposke zbornice.
Dunaj, 17. decembra. Plenum gosposke zbornice bo glasoval o vol. reformi prihodnji petek. K seji pridejo vsi nadvojvodi iu tudi prestolonaslednik, ki bodo glasovali za sprejem nespremenjene vladne predloge.
Dunaj, 17. decembra. Z veliko napetostjo pričakujejo današnje seje državnega zbora. Vlada se pogaja, da bi odstranila vložene nujne predloge, a doslej brez vspeha, ker češki radikale) zahtevajo za odnehanje narodne koncesije, katerih vlada noče dat*. Upati jc, da se končno vladi posreči odstraniti nujne predloge, ali vsa] da ostane le malo nujnih predlogov na dnevnem redu, ako se pa to ne posreči bo proračunski provlzorij rešen v izrednih večernih sejah. Bati se je, da danes Schoneriianci ulože nove nujne predloge. Danes se /bero vsi klubi, da sklenejo kako posto-kati z vol. reformo, ako bi jo odklonila gosposka zbornica. V zbornici so mnogi poslanci mnenja pritrditi točki o »numerus clausus« pod pogojem, da gosposka zbornica zavrne plura-liteto. Vlada danes predloži predlogo o lokalnih železnicah.
D una i, 17. decembra. V sredo popoldne ima sejo komisija gosposke zbornice, da se posvetuje o predlogi vlade glede »numerus clausus« in o novem položaju, katerega jc povzročila ta predloga. V sredo popoludne imajo sejo vsi trije kluhi gosposke zbornice, da se posvetujejo o položaju in o četrtkovi seji.
Dunaj, 17. decembra. Poročilo gospos-kozbornične vol. komisije gosposke zbornice na plenum se zavzema za pluralno vol. pravico, odklanja od vlade predlagani numerus clausus kot specialni zakon ter zahteva naj se to določi s pluraliteto vred.
K PASIVNEMU ODPORU POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Duna j, 17. decembra. Danes se vrši na ] Dunaju velik shod poštnih uslužbencev, ki bo i končno odločil, ako poštni uslužbenci prično s pasivno resistenco.
CESARJEVA POTOVANJA.
Dunaj, 17. decembra. V petek se cesar vrne iz Biidimpeštcna Dunaj. V soboto odpotu e cesar v VValsee, kjer pri svoji hčerki Valeriji preživi Božič in Novo leto. Na Dunaj se vrne prve dni po novem letu in odpotuje takoj zopet v Budimpešto.
ZA ZNIŽANJE MESNIH CEN.
Dunaj, 17. decembra. Železniško m!nl-stvo je v sporazumu z Severno železnico določilo, da od 20. t. m. dalje velia za transporte rogate živine na Dunaj, v Prago, Lvov, Gradec. Trst in druge večje konsumne trge ter večje industrijske kraje 50 odstotno znižanje takse normalnega lokalnega tarifa. Za pošiljatve mesa kot brzovoznina se plača po razredu 2 tovoru h pošiljatev. Pošiliatve mesa do 40 kg. se pošiljajo kot takozvani »Marken-koli«. Tudi za spremljevalce živine so določene olajšave. Te olajšave ostanejo v veljavi vsaj do 31. marca P)07.
ŠVEDSKI KRALJ UMIRA.
Štokholin, 17. decembra. Švedski kralj Oskar ie danes ponoči prejel zadnja tolažila. Zavest se mu le redkokdaj še vrne.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Most (Češko), 17. decembra. Na kolodvoru je vsled napačno postavljenega tira zadel osebni vlak v praški brzovlak. 32 oseb je ranjenih. Dva železniška uslužbenca sta aretirana.
BOMBE IN DINAMIT V SOLUNSKEM OKRAJU.
Carigrad, 17. decembra. V neki shrambi v Demir Hissarju v solunskem okraju so oblasti našle 80 melinitnih bomb, 406 kg di-namita, več pušk in streliva.
UPOR TURŠKIH POMORŠČAKOV.
Carigrad, 17. decembra. V Carigradu je ponehala stavka pomorščakov, ker so jim obljubili, da jih prihodnji teden pošljejo na dopust.
ZA SVOBODO CERKVE.
Pariz, 17. decembra. Vatikan se je v noti pritožil pri vseh velevlastih, zastopanih pri sveti stolici, proti preiskavi papeževega •arhiva v pariški nuncijaturi. Tako »Petit Pa-ris!en«.
Pariz. 17. decembra. Pred portali pariških cerkva so župniki včeraj postavili zaupne može, da bi tako preprečili razgrajačem dohod v cerkev. Včeraj je kardinal Richard zapustil kardinalsko palačo. V cerkvi »Notre Dame« je kardinalov zastopnik izjavil, da je tudi nova predloga vlade za cerkev nevspre-ejmljiva.
v':\rv ' '......." ' : . '	............,
M 2822 3"1	Zobozdravnik	A®
M	- . .	yy
Med. univ.
dr. Gustav Rodoschegg
asid je prevzel prakso umrlega zobozdravnika Antona Paichel in t* '	Mfflg
ordinira kot doslej na Starem trgu 2, I. nadstr.
od 9. do 12. in 2. do 5. ure.	0
Potrtim srcem na«nanjamo vsem sorodnikom, prijateliem in znancem tužno vest, da je danes po dolgem : bolehanju previdena s svetimi za- j kramenti, v 87. letu starosti, za večno zatisnila oči naša ljuba mati
Marjeta Mekinda
rojena Hren
ter da bode jutri na pokopališču v Begunjah pri Cerknici pokopana.
Priporočamo blago rajnico v pri- : jateljski spomin.
V Begunjah. 16. dec. 190 i. Žalujoče hvaležne hčere:
Uršula, Terezija, Fra-nja, Ivana, Marjeta.

Prodaja na debelo in drobno.
F i r n i*
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-42 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kl»-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Kupujte
neredni l^okl^!
&&&& &B &BBB
Razprodaje
nimam
ali prodajam narejene obleke za gospode in dame zaradi prošle sezije za
polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg šteu. 5.
2 «28 14-3
= Najkoristnejša
božična darila
dobite v trgovinali s tem kazalom.
—— —	2H03 4
sinser Co- akc. dr.za ^iual. stroje
Ljubljana, k Petra cesta štev. 4.
1 IvanPodiesnikml.1
ti Naznanilo. g
*	n
Na zemljišču „Friškovec" poleg nove pehotne ^ A vojašnice so	2667 t!-2 ^
kur ■■■ 1J i *c»z* jj
"u	ft
^ G. Auevjevih dedičev parcelirana in na ^ A prodaj.	H
'j? Poizvedbe v pivovarniški pisarni, Wolfove ulice 12 y Ji in pri J N. Plauti-u, Rimska cesta št. 24
nn aiid&ir m non^dm združenih pivo varen zaleg in utftia
ULLNOIVA UnU&DA trg v Ljubljani, telet. ŠL1O3.
-= izborno pivo v sodcih in steklenicah. ;
Zalog« « Spodaj i Šiški, telefona it««. 187.
Izrednoznižanecene
pri
.Veliki tovarni'
v Ljubljani,
Restjeva cesta 3 — S*. Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga koiuhovine za gospode.	2621 20-15
A. LUK/C, poslovodkinja.
Zahtevajte „S'ouenca" u vseh gostilnah! — Zahtevolfe »Slovenca" na Kolodvorih!__
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze
kaloib.nl papirji
4•/,	majeva renta .....
4'/,	srebrna renta . .
4*/,	avstrijska kronska renta 4*/, , »lata renta .
4*/,	ogrsk« kronska , 4 •/. . 'lata ...
67, posojilo dežele Kranjska 1 '/,•/, posojila mesta Spljet
. . Zad« •
4 V/, bosn -taerc. iel. pos. 1903 . 4*/, češka dei. banka k. o. .
*7. . , . i- o.
♦%•/•	zast. pisma gal d. hip. b.
41 //,	pešt. kom. k. o. t i0'/t pr
4' ,7,	»ast. pisma Innerst. hr. 4l ,7. , , ogr. cen. dei. br V ,7. , „ , hip. banke
41 ,7,	obl. ogr. lokalnih iel. d dr,
*»/,7. obl- ieftko ind- banke
47. prior. Trst-PoreC lok. .
47, prior. dol. iel......
37. . Juž. iel. kup. V/t . 4',7. avstr. pos. za iel. p. o
flr . i k .
Srečk* od 1 1860'/, ... ,	, 1864 .
, llzafcs ....
sera. kreditno I. »mlsiin « .
, ogr. hip. banke . , „ srbsko i frs. 100-— , turške	. .
S»stllk»	»r»čk«
Kreditne	»»
Lnomoške	n
Krakovske
Ljubljanske	„ ■ ,
Avstr. rud. kitta „
Ogr. , 0 „ Rudolfu ve
»t
»1 •
Dunajske kom. „
D . I B I . .
Juine ielemice .....
Driavne ieleznice.....
Avstr. ogrske bančne delnica Avstr. kreditne banke Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ . . . Premogukop v Mostu (Briis)
Alpinske montan.....
Vrsške iel. indr. druibe . .
Rima-Mur^njl......
Vrbovljske premog, druib« Avstr. oroine tovr. druibe Caške sladkorne druibe . .
Tulil..
i7 decembra 1906
Blago
99 4° 100- 5 H9 2s 117 f," 9fi 05 114 fif> 96-r n 3 t ■ 10U o 100"'6 99 50 99 nO 101 35
106 ij6 101 —
100	25 100 20
101	-101 25
C. kr. cekin
SO franki .	.	■
SO marke .	.	.
Severeigns	.	.
Marke . .	.	. Laški bankovci
Rublji . .	.	.
Dolarji . .	.	.
Denar
99-	5 100 25
W5-8i 17 45 9585 114 45 4 60 1345 My 30 99 80 9930 "9 bo tO" "35
10	05 1 nO
100	—
100-— loo--(00-25
99-90 >9'80 314-100-—
218-271 25 164 — 28
287-— 64
101 62 50
2 40 453 — '8 89
68-50 47-25 28 2o S5 70 Ki 2
179 51 6*0-50 >781 691 75 83» 242-50 753 -632-'710" • 574 75 287 -f64-149-
11-34 1911 23 48 74 02
11	55 96 55 3-63
4 1
316- -101-
224 -2'3 26 156 ~
290	-297--i62" -
10" — 63 50 24-<0 ■ 63 -«6
"3 -^4-51 49 25 30-2» 60-7y-412 -
.80 50 50 790 -•>92 75 831- -^*b■— 767 — 633 — 2722- -.76-76
291	— 068-— 150-30
11-39 19'14 tf 6 >.4 80
117*76 9f"65 62 53 6" -
Kdo posodi
pošteni osebi na življenjsko zavarovalno polico za 2000 kron ravno tako veliko vsoto ? Obresti po dogovoru.
Ponudbe pod ^Stev. 24, Ljubljana poste restante".	2838 1 —1
Kleinoscheg Derby sec
napravljen iz francoskih vin.
000
Kleinoscheg Marque d'or
napravljen iz inozemskih vin. 2733 6 2
000
Dobiva se povsod!
Išče se
2837 3-1
stanovanje
za 1. februarij 1907, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin, prvo ali drugo nadstropje ; ne daleč od Marijinega trga. Ponudbe na „Anončni biro", Rimska cesta 2.
949 50 se dobi le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BV Svarimo s tem najnuinejie svoje odjemalce pred livtlnlmi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo t^im trgovcem, obstoje talci .izvirni Singerjevi stroji* k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih liv«lnih stroj.v, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati possmnih delov.	,



f<sr v-v
Kranjska tovarna lanenega olja ZABRET &. flUTER v Kranju
priporoča
lanene fropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilogramov in
=sladko laneno olje.= || I Josip Kaplan
*	l')ll In___..t:., m n____i_ T.i.f.^ ni
Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine. Analiza lanenih tropin znaša : 40—41 % surovega proteina (beljakovin) z 9—10% olja, po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega pre-izkuševališča na Dunaju.	293 13—11

J j
v v
"1 <t%
slovenski optik v Gorici ulica Vetturini 3,
pMpomCa čast duhovščini in slav. občinstvu
v mes m in na deei svojo veliko zalogo
ojptičnšh š^deBBcov
in s-ci t \ ><ikc \ r>ie ofa a. barometre, to-p)imi(, zdi&MM.ške toplomere, daljno-gluliv v ne 7ti vino žganje itd.
Sprefrm 1 naročila in po-prave >1:r pošilja na dom.
V
. %
■g • . /rgnji

*mi*m f
Popolna oprema
7.a novorojence, otroško perilo,
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J.Hamann, Ljubljana.
Por Io lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^
Ha prodaj le f| | S 21
MHanBBnoa
s 3 sobam', kuhinjo. kletjo in sadnim vrtom na Dobravi pri Črnučah, mlin na štiri kamne in stope na Bledu. Pojasnila daje lastnik
2800 3-3 Franc Gvek v Kamniku.
"S
Primerna darila za Božič in Novo leto!
Trgovina in zaloga umetnin
Duga ulica 12 - Zagreb - Telefon 245
je poznana kot najsolidneji in najcenejši vir za nabavo slik v najmodernejšem slogu v okusnih okvirih kakor tudi največja in najcenejša
zaloga okvirov. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. 2795 lo—4
KO,

g"
Sjgmm
Podruinioa v spljetu.	v Ljubljani, Špitalske ulice št 2
Podruinioa v celovcu.
DalnISka glavnica
1,000.04»«» —.
• prejema ad I. n o_v • m b r m tekočega leta vlage vloine knjižioa in
■a tekoči račun pa
/ I O; ter jih obrestuje ed dne vloge ^ 2 O dne *zdiiq«« j
B\
rdarjfe oIkmIm mer« štorih viof m knfižk« od »eclanfih 4% aa / li O nttnii % I. novembrom t. I.	mi sat
^ iS IO 11	Rentni davek plača banka aama.	•
Priloga 288.	trSlovenca" dne 17. decembra 1906.
Trgovska visoka šola v Avstriji.
Pred kratkim je predlagal v poslanski zbornici poslanec dr. Štefan Liclit, da se naj naša ekspertna akademija izpremeni v trgovsko visoko šolo po vzorcu nemških trgovskih visokih šol.
Ta nasvet jc velevažen za razvoj avstrijske industrije in eksportne kupčije. Dandanes nc zadostuje več v modernem konkurenčnem boju rutina in podjetnost, ampak treba jc temeljite nacionalno-ekonomične izobrazbe, poznati jc treba vse pripomočke moderne veletrgovine, biti domač takorekoč v vseh strokah.
Nemčija je izprevidela potrebo višješolske izobrazbe trgovcev in industrijcev in zategadelj je ustanovila skoraj na vseh nemških univerzah državnozuanstvene fakultete. — Uspeh in vpliv izobrazbe in organizatoričnega duha sc je v kratkem pokazal v razvoju gospodarstva. Slušatelji omenjenih fakultet so bili navadno sinovi industrijcev in trgovcev, pa tudi oni, ki so sc namenili posvetiti uradniškemu življenju.
Ali tc fakultete sčasoma niso več zadostovale moderni industriji in veletrgovini in zategadelj so nastale trgovske visoke šole, katerih je danes v Nemčiji pet. Najbolja ie gotovo ona v Berolinu, katera daleč presega vse fakultete na univerzah nc Ic v nacionalno-ekonomični stroki, ampak posebno v praktični tendenci.
Pred približno osmimi leti sc jc ustanovila na Dunaju eksportna akademija, s katero so hoteli pospeševati našo ekspertno kupčijo. Z veseljem se je pozdravila ta ustanovitev, katera bi lahko bila velevažua za našo eksportno trgovino. Ali' žc takrat so sc oglasili naši industrijci i:i eksporterji in trdili, da sc bode s to šolo le redila tuja konkurenca naši avstrijski eksportni trgovini. Praksa kaže, da so imeli prav. Našo industrijo in podjetnost oklepajo spone zastarelih zakonov. Vsaka pospešitev eksperta sc mora obenem tu d i ozirati na notranji položaj, mora se pospeševati tudi produkcMa, kar pa pri nas ni, kor industrija in trgovina veljata za najboljši izvor davkov, stiska sc na vse mogoče načine, samo, da se izmozgajo večji mnogoimeni davki. Nočemo čuvstvovati z židovskimi industrijci in veletržci, kateri vpijejo in stokajo v svojih »Lajbblatlcih« kakor da bi jim drli kožo s telesa ali priznati sc mora da se postopa pri nas preveč fiskalično.
Za vzorec naj velja naši vladi mažarska vlada, katera sc trudi na vse kripljc in ponuja največje koncesije, samo, da bi privabila več podjetnikov na Ogrsko. Naša vlada pa se ne ozira in nc povspešuje razvoja industrije iu trgovine in ker so naši industrijci in trgovci sami ob sebi ozkosrčni, bolj zajčje narave, se tedaj ne upajo v svetovni konkurenčni boj in zategadelj primanjkuje absolventom eksportne akademije primernih mest, ki bi nj.hovim višjim zahtevam odgovarjala. Prisiljeni so iskati kruha v tujih državah in danes je že veliko Avstrijcev v tujini, ki zavzemajo nc v korist avstrijske trgovine vplivna mesta v trgovini in industriji tujih držav. Ker tedaj naša vlada ne pospešuje ob jednem z ekspertom naše industrije in tako skrbi za placi-ranje v domovini visoko kvalificiranega trgovskega naraščaja, goji tedaj res tudi kon kurenco avstrijski trgovini in industriji. Lc, ako bode naša vlada povspeševala z vsemi sredstvi razvoj naše industrije, bomo imeli tni v prvi vrsti koristi od višješolske trgovske izobrazbe.
Trgovska visoka šola, kakor jo jc pred lagal dr. Licht, bi se morala pečati intenzivno z vsemi strokami nacijonalne ekonomije, morala bi vzgajati nc le enostranske eksporterje ampak tudi industrijcc, bančne in druge uradnike, špediterje in trgovce. Pa tudi juristom in upravnim uradnikom bi sc morala nuditi prilika si pridobiti nacijonalno-ekonomično izobrazbo, katera sc nikakor nc more nadome stiti z raznimi niinisterialnimi odredbami. Tedaj bi ponehale upravičene tožbe, da širšim krogom našega uradništva primanjkuje vsaka smisel za potrebe industrije in trgovine. Zginili bi birokrati in z njimi tudi »sv. Birokra-tius«, katerega poznajo kot specialno lastnost naših uradov itd.
Pa tudi v socialnem oziru bi bila trgov, visoka šola velike važnosti. Obrtna in komer-eijelna delavnost se smatra danes šc ket nekaj nižjega, ni »salonfiihig ali za frak«. Z ustanovitvijo trgovske šele, ki bi imela značaj in vrednost univerze ali tehnike, bi bili vsi neumni predsodki odstranjeni. Specificirana ošabnost jurstov bi si morala poiskati drugo polje za svojo delavnost, ker bi ji ga zmanjkalo za preziranjc produktivnega dela. Kakor hitro obisk univerze ne bo veljal za privilegij pretiranega socialnega spoštovanja in vred nosti, bode se zmanjšal naval k »učenim vedam in študijam«, kateri pomnožujc lete za letom inteligenčni proletarijat. Poprijcli se bo do raje praktične vede, poprijcli se produk tivnega dela, s katerim sc lahko zasluži iu pridobi na neumljiv način premoženje in bogastvo, kakor naši višji mislijo.
Zategadelj moramo pozdraviti nasvet dr Lichta, kot važen korak v socialni in gospodarski reformi.
SLOVENCI!
Dolgih petindvajset let že stoji »Mir« na braniku za koroško slovenstvo, četrt stoletja bije boj z nailjutejšimi nasprotniki. Bili se to težki časi. hudi časi, a neumornega hranitelja ui udušil sovrag, nc, v boju mu je rastel pogum, kajti stal jc na trdni podlagi, na
podlagi narodovega zaupanja. In danes, ko se je boj poostril do skrajne osti, ali ni «Mir« vedno izpolnjeval svoje dolžnosti? Ali ni storil vsega, da reši, kar jc bilo rešiti mogoče? Ali ga ne čitajo našinci z vidnim zadovoljstvom, ali ga ne pričakujejo nasprotniki s šc večio nestrpnostjo? »Mir« dandanes potuje od hiše do hiše: tu vzbuja radost, tam jeze, tu navdušenje, tam pekočo vest in zavist Slovencu je tolažnik, buditelj, vzgojevalcc, prijatelj, nemčurju iu Nemcu pa najboljši dokaz, da Slovenci na Koroškem živimo in tako živimo, da nas ne bodo in ne bodo ugonobile tudi najzavratnejše sovražnikove spletke. »Mir« jc postal koroškemu Slovencu in njegovim nasprotnikom vsakdanji kruh. Zato pa koroški Slovenci, berite, berite »Mir« in naro' čujte ga, saj jc vaš, iz vas izšel in za vas!
In o s t a I a S 1 o v c n i j a? Ali sc zanima za naš »tužni« Korotan, ali sc zanima za naš list, iz katerega sc edino more poučiti o naših razmerah? Lahek je odgovor na te vprašanje, kajti lahko, zelo lahko je število Slovencev, ki imajo poleg vzklika »živeli Korošci« šc kaj drugega za nas. Bere sc pač naš list, odobravajo njegovo stališče iu želijo mu procvita, ali bere se v čitalnici, bralnem društvu, kjer jc takorekoč zastonj, n c 11 a r o č u j e s e p a ne! Ke sc gre za malenkostnih par kronic, sc jc navdušenje za »tužni Korotan« razblinilo, kakor megla ob solnčncm vzhodu. Tu pokažite svoje navdušenje za nas, tu nas podpirajte, ne pa ob čaši vina, ke gre ura na polnoč! Podpirajte »Mir«, da 11111 bo mogoče v tem večjem številu zahajati med koroško slovensko ljudstvo ter ga buditi in bodriti k vedno vztraj-nejši borbi za njegov in tudi vaš obstanek! Pokažite dejanjsko, da se resnične vaše besede, žrtvujte nekaj v tako vzvišeni namen narodne prosvete in obrambe. Ako se žrtvuje proč meče tisoče in tisoče za inalovrcdne in šc večkrat naš narod zasramujoče nemške in italijanske ter druge take časopise, pač ne bi bilo težko enkrat v letu spomniti se tudi edinega slovenskega koroškega lista »Mira«! Ako k c, mora tu veljati geslo: »Svoji za svoje«!
Morda se zgodc v bližnji bodočnosti večje izpremembe pri našem listu, morebiti da začne izhajati v povečani obliki, morebiti dvakrat na teden, ali vse to je odvisno od vas, ki či-tate in naročujetc »Mir«. Zato sc obračamo z vso resnostjo na vas in vas prosimo: obnovite takoj naročnino in pridobite nam novih prijateljev, novih naročnikov. Le tedaj, ako se to zgodi, potem sc nam morejo uresničiti gornje naše želje, ki so obenem tudi vroče želje vseh slovenskih rodoljubov na Koroškem.
Naročite si »Mir«!
NEMŠKE DELAVSKE ORGANIZACIJE ZA PRIHODNJF DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Zaupniki nemških delavskih organizacij ua Češkem so 16. t. 111. določili kandidate za prihodnje državnozborske volitve in določili da bode pri ožjih volitvah podpirali meščanske kandidate nasproti socialnim demokratom.
POLOŽAJ NA NEMŠKEM. — POLJAKI NA KROV.
Vlada bo nove državnozborske volitve vodila v znamenju boja proti katoliškemu cen tru, socialnim demokratom in Poljakom. Na liberalce sc nc mere naslanjati, ker je teh v državnem zboru celih M mož. Pač pa namerava vlada spraviti skupaj večino, blok iz konservativcev, nacionalnih liberalcev in obeh svobodomiselnih strank. Scve liberalne stranke se že izdale skrajno frazast oklic, kjer pravijo, da se sedaj, ko ccntrum, socialni de mokratje in Poljaki nočejo podpirati »kultur nega« dela v afriških kolonijah, gre za »svo-bodoljubje in prosveto«. Med tem pa sta ka toliški centruni in poljski klub že gotova z razdelitvijo svojih mandatov. Predsednik državnega zbora, grof Ballcstrem, član centra, nc bo več kandidiral v svojem volivnem okraju, ker ga centrum prepusti Poljakom. Tudi drugi volivni okraj v gornji Šleziji, dozdaj v rokah centra, se prepusti Poljakom. »Dzicnnik Berlinski« poroča, da bodo Poljaki v vseli dr žavnozborskih volivnih okrajih v Berol 1111 postav li svoje poljske kandidate, potem pa še v Teltovu in nižjem Barnimu. — Provincialni odbor nemške porenske centrumove stranke sc te dni snide v Kolinu, da sc posvetuje e položaju, ker bo državni kancelar najbrž demi-sioniral.
MAROŠKI NEMIRI,
Vladne šerifove čete pod poveljstvom E1 Gebbasa so se ustavile v Alkazaru in dospejo v Tanger v četrtek, da napravijo red. V Tan-ger je dospela španska križarica »Infanta Isa bel«.
RUSIJA.
Atentat na adiu rala Dubasova v Peter burgu. Ke se je admiral Dubasov izprehajal v tavriškem vrtu, se ga napadli trije neznanci streljali nanj s samokresi ter naposled še za gnali bombo, ki je eksplodirala. Dubasov je ranjen na nogi. Policiia jc zaprla dva zločin ca, eden ji jc ušel. Zločinci so mladi ljudje imen nočejo izdati.
Obsodbe. Dne 15. t. 111. so v Censtohovu obsodili pet roparskih revolucionarcev na smrt.
Tovarnarji v Lodzu so delavcem nazns 11 i li, da bodo zaprli deset tekstilnih tovarn kjer dela 35.000 delavcev.
Rop'. V Pcterburgu je v Lesnoju, predmestju vil, pet roparjev udrlo v neko vilo ter vse pokradlo.
Rusija in Japonska. Da sc sklene trgovska pogodba z Japonsko, odpotuje NVitte sam Tokio.
Napad na bolnico. V Sevastopolu so udrli ponoči revolucionarji, preoblečeni v mornarje, v bolnico bojne mornarice, hoteč oprostiti mornarje, ki so zaprti radi upora, a sc jim je načrt ponesrečil.
Odkrita zarota. V Rigi so odkrili revolucionarno zaroto, 70 oseb jc aretiranih. Policija je dobila cel načrt o nameravanem atentatu na generalnega guvernerja baltiških provinc barona Mellerja.
UPOR TURŠKIH VOJAKOV V CARIGRADU.
V soboto jc v Carigradu na trgu poleg ministrstva okolu 500 mornarjev in vojakov zbralo, ki so priredili burne demonstracije. Hišo zapovednika turške mornarice so bombardirali s kamenjem. Ranjeni so viccad-miral Alnned paša ter adjutant ministra mornarice. Vzrok upora ie zakon e službeni dobi.
SiGusnsKO gledališče.
Politična morala na odru, to nam je več ali manj novo, ker razven Cankarja šc ni posegel noben naš književnik na dramatičnem polju v to fazo življenja. Razne morale socialnega, zakonskega in drugega življenja pa niso vzbudile niti približno toliko zanimanja, kot Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«, ki sc je v soboto ponavliala na slovenskem odru ter dosegla eminenten vspeh enak ket premijera, če ne še boljši. Cankar je mojster stila in karakterizacija njegovih delujočih oseb — dasi ne naravnost kažoča je vendar taka, da je mogoče igralcu ustvariti decidiran tip, občinstvu pa misliti si, kogar hoče. Da bi ne bil Cankar, ko jc vstvarjal svoje dele, imel pred očmi nekaj konkretnega, o tem ni treba dvomiti enim, ki ga poznajo;
seveda .ie odel osebe in dejanja s plaščem »licentiac comicae« in tako ostane jegovo delo trajno aktualno. »Slovenec« je o komediji sami in o prvi uprizoritvi žc obširno poročal, tako da glede na sobotne predstave ni mnogo novega omeniti. Vladalo je v skoro razprodani hiši one zanimanje, živahno vrvenje in burno odobravanje, ket prvič. Junak večera jc bil g. Bo I ešk a kot žurnalist Ščuka, ki se jc vživel v svojo vlogo in jo igral tako, ka-kar bi bil ne igralec - ampak res žurnalist svoje vrste prav v smislu Cankarjevem. Umetniška dvojica gg. Taborskih zasluži tem večjo odliko zato, ker sta svoji vlogi tako lepe prilagodila značajem, vzetim iz našega 'življenja, da je bilo od njiju, ki doslej nista poznala Slovencev, naravnost presenetljivo. Živela! Da ue bomo ponavljali ene iu iste hvale, omenjamo lc še gg. Dragu ti 110-v i č a, V cr o v š k a , N u č i č a ter D a 11 i I a, dalje izborno Mrtnovljevko gdč. Noskovo ter gospo B a r j a k t a r e v ič e v o. Ensembli se bili polni življenja, igranje precizno in prepričujoče, sccnerijska oprema elegantna, ker je domača tvrdka Naglas brezplačno prevzela dckoracijska dela in dala na razpolago salonske garniture, za kar ji vsa čast! Cankar je zadnje dni v vseh krogih predmet živahnih debat iu igra njegova bo brez dvema še večkrat napolnila gledališče.	E. K.
Dnevne novice.
+ Utrinki iz liberalne duše. Sobotni »Na-rod« nam razkriva, kaj sc godi zdaj, ko stopa enaka volivna pravica na dan, na dan liberalne psihe. O ljudeh, ki bi se upali v zmislu sklepov zaupnega shoda res stati na stalil splošne in enake volivne pravice, piše tako-lc
Ce sc kdo iz naših vrst za ta nestvor navdušuje, je podoben Hinduju, ki se navdušuje za angleški top, na kojega žrelo so ga privezali v namenu, da ga na kosce razstreli!«
Strašna primera! — V bodočnost se ozira s tcm-lc ganljivim preroškim spisom:
»Opazili bodemo, da bede precejšnje število naših privržencev s tistim dnevom, ko bo volivna reforma stopila v zakonsko moč, prišle do prepričanja, da so pravzaprav ed svojega rojstva sem klerikalci. In trumoma bodo ti poštenjaki po zgledu dvornega svetnika na Kamnu pričeli očitno pred kapelicami moliti, za rimskimi odpustki letali ter s starimi svojimi hlačami siliti v klerikalni tabor. Politični tretjercdihki postanejo tip slovenskega politika, in na stezah, ki vodijo do oltarjev, se bo trle političnih beračev, ki bi radi živeli od tistega, kar pade od oltarjev. V tem bo obstajala »renesansa«, katero bo vsled volivne reforme doživela naša Slovenija!«
»Politični tretjeredniki«, »politični berači« — izvrstno! Tisti, kateri gredo šc za »Edinostjo« iu »Domovino«, pa dobijo to - le pod nos:
»Nekaj pa .iili bede, ki bodo imeli dolge pridige o dolgočasni slogi, o tisti nevabljivi iu hermafroditični slogi, ki dandanes zastruplja javno mnenje.«
Med liberalci imamo torej tri po »Narodu«, ki jih mora najbolje poznati, izkazane vrste: prvič bedaste Hindujc, drugič politične berače in tretjerednike, in tretjič dolgočasne, hermafroditične slogogojc. O četrti »Narodovi« vrsti ni nič pisanega. Dopolnimo sami e nji par znakov: »Nekaj pa jih jc, ki se sc navduševali za splošno iu enake volivne pravico, dokler so mislili, da je nikoli nc bo, ki so o priliki kandidatur s svojimi hlačami si-
lili v klerikalni tabor 11 ginljivo napijali častiti duhovščini, temu zaslužnemu faktorju. — (Glej dr. Tavčarjevo napitnico, zapisano v »Narodu« .dne 9. avgusta 1S94) — ki proti »klerikalcem« patetiško kriče e bratomornem prepiru, in ki so vrh tega zvesti, edino pristni, značajni liberalci.«
+ Boj med dr. Tavčarjem iu Gostinčar-
Jem o pluralnem volivnem sestavu se po najnovejših poročilih silno poostruje. Dr. Tavčar se je še v petek skliceval na to, da učenjaki še niso edini v tem vprašanju. Včeraj pa naznanjajo listi, da so profesorji dunajskega in graškega vseučilišča pisali gosposki zbornici, naj pusti zahtevo pluralnosti. Učenjaki stopajo torej bolj na Gostinčarjevo plat. Dne L decembra jc v sila pomenljivem govoru etični Plantan v državnem zboru povedal te-le besede :
»Prosili smo ekscclenco gospoda Becka za posredovanje pri dr. Šusteršiču in naznanil nam je potem, da se jc trudil pošteno in z vneme, da bi pregovoril dr. Šusteršiča. naj bi popustil, toda vse zaman. Baron Beck nam je rekel: Prav rad bi vam pomagal, razumem vaše stališče in razburjenje, a ne morem ničesar napraviti, ker dr. Šusteršič noče.«
Kai, ko bi naprosili gospodje liberalci ekscclenco Becka, naj bi posredoval še pri Gostinčarju. Morda bodo imeli s tem več sreče. Ta nasvet dajemo popolnoma prostovoljno in ne zahtevamo nobenega honorarja zanj. Morda pomaga?
Visoka cerkvena politika tržaške gospe Mrmoljevke. »Edinost« ima menda brez-konkurenčni patent za neumnosti. O dogodkih na Francoskcm piše na primer sledeče: »Šc le sedaj, ke se je bližal trenotek, da stopi zakon v veljave, ko jc bilo torej prepozno, je prišla iz Rima francoskim katolikom direktiva, polna energije in odločnosti za boj, tako, da stoji Krancija na predvečeru hudega kulturnega boja. Prepozno smo rekli, ker bo težko vpo-staviti jedinstvenost v katoliških vrstah. Posebne v velikem delu vernikov ne bo več najti umevanja za boj, ki bo zahteval velikanskih žrtev, kajti katoliki se bodo spominjali, da ui dolge temu, ko so bili škofje in svečeniki mnenja za spoprijaznenje z novim zakonom.« To »spoprijaznenje z novim zakonom« pa straši lc v glavah urednikov »Edinosti«, v »Piccolu«, »Pressi«, »Narodu« 111 po drugih liberalnih glasilih. »Edinost« pa presoja položaj še s sledeče stilistično cvetko: »A ta diskrcpanca v vedenju iu nastopanju škofov, duhovščine in vernikov na Francoskem jc bila lc naravna posledica nejasnosti glede načrtov 111 namenov v Vatikanu posledica popolne desorijenta-ciic.« Ta je pa šc hujša kot meditacije »Picco-love«, kajti tudi drugi »svobodomiselni« listi se edini v tem, da je Vatikan postopal od kraja do konca v boju za cerkvene pravice konse-kventno. Seveda, na veliki zven niso v Vatikanu svojih namer obešali, kakor jih »Edi-nest«, ki ima v žepu vso jugoslovansko modrost za dvajset let naprej. Ona ie pred letom premagala Japonce, sedaj pokopuje Starčevičancc ustanavlja v Trstu pravoslavni patri -arhat, ustanovi istodobno metropolitstvo v Ricmanjih in usodno poseže v boj na Francoskem, dajoč Clemenccauju duhovite nasvete. O ti ljuba Mrmoljevka!
+ Umrl jc v soboto, dne 15. t. m., v Kostanjevici na Krasu ondotni vikar č. g. Primež Zak raj še k. Rojen je bil v Dobrepo-l.iah, obiskoval ljubljansko gimnazijo in po dokončanem zrelostnem izpitu stopil v goriško semenišče. Kaplanoval je v Mirnem pri Gorici, v Št. Petru in zadnja leta je bil vikar v Kostanjevici. Povsodi je zapustil sledove koristnega socialnega delovanja, zlasti v Kostanjevici, kjer jc ustanovil več koristnih društev'. Zadnji čas je obolel za sušico, ki 11111 jc tudi življenja n t pretrgala. Mlad v letih, a bogat na dobrih delili je zapustil solzno doline. Pokopali se ga danes ob desetih. Naj počiva v miru!
+ Za prvega podpredsednika hrvaškega sabora je bil zopet soglasno izvoljen dr. Milan Starčevi č, ki je izvolitev sprejel.
Problem brezžičnega telefona rešen. Zadnje dni se je vršila med Berolinom in postajo Naucii, ki je oddaljena od mesta za 40 kilometrov, poizkušuja z brezžičnim telefonom. Navzoči so bili razni važni fiziki. Najprej se imenovali v Nanenti po brezžičnem telefonu razne številke, ki so iili nato iz Be-rolina doslovno poročali nazaj po uradnem telefonu. Nato so govor,li med seboj popolnoma brez težav. Problem brezžičnega telefona jc na ta način rešen. Največ zaslug za te ima berolinsko društvo za brezžični brzojav, kateremu načelu je grof Arco.
(UI državne železnice. Na odredbo c. kr. železniškega ministrstva z dne N. grudna 1906 se, v objavi z dne 10., oziroma 27. vinotoka 1906 v naredbenem listu za železnice in parobrodstvo št. 116 in 12.? z dne II., oziroma 27. vinotoka 1906 za črte c. kr. avstrijsk h držav, železnic razglašeno skrajšanje. po ceniku odmerjenih dob za nakladanje in razkladanje blagovnih vozov na šest dnevnih ur, z veljavnostjo od 15 grudna 1906 najprej razveljavi.
Straža na Dunaju. Miklavžev večer, ki ga je »Straža« priredila letos dunajskim Slovencem, v spel jc naravnost nepričakovano. Do štiristo ljudij jc napolnilo veliko dvorano, a mnogo iili je moralo oditi. Vse točke programa so se izvršile v kar največje zadovoljstvo, kar ie pričala burna pohvala. Časten član, preč. g. Rebolj jc pa govoril triletnici društva primeren govor. Povdarjal jc velike zasluge predsednika g. Strahovnika, čestital kapclniku in pevovodji g. Bajuku na takih
vspehih, pohvalno omenjal tudi druge odbornike in jih prosil, naj tudi v bodoče marljivo in vstrajno delujejo za društvo, kakor doslej. Omenil je tudi neprilike radi društvenega lokala in toplo zagovarjal idejo, da bi si dunajski Slovenci sezidali svoj »Dom«. Nasvetoval je krajcarsko društvo in priporočal odboru, naj takoj prične z nabiranjem. Začeti je treba enkrat nabirati doneske, čeprav se nc vč, kedaj se bo zbrala potrebna svota. — Nastop Miklavžev jc bila glavna točka programa. Čudno ni, da so ga nekateri nestrpno pričakovali, kajti imel je mnogo darov za odrasle, kakor tudi za otroke. »Straža« pa kliče, lc tako naprej! —	Opazovalec.
+ Občinske vol tve v Zeleznik h. Deželna vlada je zavrnila pritožbo proti občinskim volitvam v Železnikih. V kratkem se bode vršila volitev novega župana.
+ Tuji redovi. Okrajni glavar v Krškem gospod Ivan Tekavčič je dobil dovoljenje, da sme nositi častni križ meklenburg-šverinski.
+ Imenovan je za glavnega davka rja v okrožju finančnega ravnateljstva v Trstu dav-kar g. Jožef Kaučič.
+ Vpokoiitev graškega kornega poveljnika fcm. Succovatyja se razglasi v kratkem uradno.
—	Toplice na Dolenjskem. Konsum in njegovi prijatelji. Ce zna kdo prav po notah farbati in lagati, veste, kaj pravi o njem naš Kranjec? Tako laže, da se kar kadi; to pa šc posebno velja o tisti klobasi, ki jo je zrnašil naš stari prijatelj v 276. št. »Slovenskega Naroda« o našem konsumnem društvu. Vse tisto čenčanje jc iz trte izvito; niti ena trditev ali številka nc odgovarja resnici. Pravi in trdi se v »Slovenskem Narodu«, da v konsumu straši; straši siccr res, toda ne v konsumu, ampak po glavi tistega, ki je tisto reč napisal. Trdi se, da ima konsum 45 tisoč kron primanjkljaja; na poti do Novega mesta sc je celo ta primanjkljaj zredil za celih 20.000 kron. Sama farbarija in laž! Dopisnik je sicer nekaj slišal o dolgovih, pa je vso reč zavil in tisto neumnost zapisal. Najbolj smešno pa jc, da ljudje, ki sami do ušes v dolgovih tičijo, vpijejo: (jlejte, glejte, konsumu prede! Svoje kljuke zravnajte, mi bomo že svoje. Konsum res nima Bog zna kakšnega premoženja; saj zato tudi ni bil ustanovljen, da bi denarje nabiral, ampak da bi v njem ljudje ceno in dobro blago dobivali, kar se tudi v resnici v konsumu godi. Cc pa ima konsum nekaj dolga na sebi, ima pa tudi premoženje. Na vsak način pa društvo napreduie in tako še od daleč nc mislimo nasprotnikom narediti tega veselja, »da bi našemu društvu »libero« zapeli. Nazadnje pa še kliče tisti prijatelj našega konsuma iz »same gole ljubezni do ljudstva« sodnijo, da naj konsum potiplje. Najbrže ima sam večkrat s sodnijo opraviti in bi rad imel kako kompanijo. Samo. da so gospodje sodniki modrejši kakor bralci »Slov. Naroda« in nc gredo na lim in bodo raje verjeli »Zadružni Zvezi«, ki je po svojem revizorju dala društvo pregledati, dala potrebna navodila, ki se jih je držati, da bo društvo raslo in cvctelo. Vsi udje pa in prijatelji našega društva sc še tesneje oklenimo društvene prodajalne; ktipujmo vse v društvu; saj to .ic naše društvo, ki dela samo v blagor udov. Možem pa, ki stoje na čelu društva in tudi marsikaj zanj žrtvujejo, le brez skrbi zaupajmo; oni bodo že čuvali in skrbeli, da sc bo društvo razvijalo nam v korist yi na žalost in jezo nasprotnikov!
Iz Preddvora. Pri nas žc dalj časa gospodari huda bolezen vročnica (legar). Iz Baš-lja žc od začetka šole ne smejo otroci v šolo. Zanesla se je ta bolezen tudi na Zgornjo Belo iu v eno hišo v Tupaličah. Nekaj jih je vročnica tudi že pobrala. Hvala Bogu, kaže se vendar, da bolj in bolj pojenjuje. — Iz našega izobraževalnega društva malo izveste. Vsega ti;di ne poročamo. Poročati pa moramo, da nas je pretečeno nedeljo eden naših udov Aleš Pckovec, občinski sluga, prav razveselil s povabilom, da hoče sam nastopiti ter nam kaj koristnega povedati. In res. govoril je o občini, o njenem pričetku, delovanju in posebno o pravicah župana. Vnemal .ic naposled tudi druge ude, naj po njegovem vzgledu nastopajo, posebno mladi, da bo naše društvo oži-celo in res živelo. Naj berejo kaj o gospodarstvu, kmetijstvu. Alešu Pekovcu smo za pogumen nastop in za koristno predavanje hvaležni ter mu kličemo: Sc večkrat nastopiti!
CXLVI. odborova seja »Slovenske Matice« v Ljubljani, v petek, dne 21. grudna
1906.	I., ob petih popoldne v društveni pisarili. Spored: 1. Naznanila predsedništva; 2. Potrditev zapisnika o 145. odborovi seji; 3. poročilo knjižnega odseka; 4. tajnikovo poročilo; 5. eventualia.
—	Utopljenka v bieškem jezeru. Z Bleda se nam poroča: Tu so dne 14. t. m. iz jezera potegnili 26lctno Terezijo Rogač, ki je pred 14 dnevi izginila z doma. Revici se je v zadnjem času otnračil duh. Svetila ji večna luč!
—	Nad na Slavjanska v Gorici. Nadina Slavjanska pride v Gorico dne 7. januarja
1907.	Da en koncert s popolnoma novim programom.
—	Iz drugega nadstropja je padla v Ccr-
vinjanu soproga trgovca Siliča ter se nevarno poškodovala.
—	Izpustili so "z zaporov onega Avgusta Sena iz Sv. Križa, ki jc bil na sumu, da je provzročil požar v okrajni sodniji v Ajdovščini.
—	Nagloma je umrla v Gorici gospa Marija Grignaschi, soproga davčnega uradnika v Gorici.
—	Smrtna kosa. V Molvah na Hrvaškem ic umrla gospa Ana vdova Znidcrš č. mati gospoda Pranja Znideršiča, c. I;r. profesorja na gimnaziju v Gorici. — V Tr/ čn \ umrl gosp. Jožef Luzar.
—	Nova cesta. Kranjski deželni odbor namerava graditi novo cesto iz Vičnc vasi preko Stranske vasi do Poganice, kjer zavije v državno cesto proti Karlovcu. Cesta bo veljala 50.000 K.
—	Listu »Gross-Oesterreich« je odvzet poštni debit za dežele krone sv. Štefana.
—	Vesti iz Amerike. V Evelethu (Minn.) je umrl v bolnišnici Rudolf Dejak. — V Ca-lumetu se jc ponesrečil PScter Tiček s Primorskega. Poškodoval se je na obeh rokah tako hudo, da so mu morali odrezati zdravniki več prstov. — V Pucblu jc umrl Jožef Mohar, doma iz Dolenjskega. — Istotatn jc ponesrečil Anton Ohlernik. Odrezali so mu nogo; siccr je okreval. — V La Salle jc ponesrečil Ignacij Šimce, doma blizu Novega mesta. Povozila ga jc pocestna železnica. — V Clevelandu sta umrla Franc Hlad in Franc Hren. Zadnji jc bil doma iz Žužemberka. — Koncctn minulega meseca se jc vršila v novoustanovljeni slovenski čitalnici v Clevelandu prva veselica, ki je lepo vspela.
ItajersKe nouice.
š Slovensko društvo »Domovina« v Gradcu ie 16. t. m. priredilo ob 5. uri popoldne predavanje v društvemh prostorih. Predaval je kand. fil. Val. Rožič: »O slovenski narodni pesmi z ozirom na narodno življenje« Predavanje je trajalo eno celo uro. Predavatelj jc v poljudno znanstveni razpravi pokazal poslušalcem, kako jasno se zrcali v slovenski narodni pesmi cela duša — psiha skupnega slovenskega naroda. — Prihodnjo nedeljo, 23. t. m. bo zopet predavanje v društvu.
š Slovenski sodniki v Celju imajo prestajati pod nemškim preganjanjem pravi martirij. Čeravno jc v celjskem sodnem okraju in okolici 98% Slovencev, so vendar pri okrajnem in okrožnem sodišču nastavljeni samo štirje slovenski sodniki (1 svetnik, 2 tajnika in 1 pristav). Vlada skrbi, da Slovenec ne pride kot sodnik v Celje, a ni več daleč čas, ko sploh noben Slovenec k celjskim sodiščem ne bo več hotel iz strahu prositi. Vzrokov za strah imajo dovolj. Saj so nemški manipulantni uradniki, zlasti nekateri pisarji, dresirani kakor psi, kje bi svojega predstojnika-sodnika obgrizli. De-nuncirajo podlo, tako pri višjih sodnih uradni-kik, kakor tudi pri znanem uredniku »Vahta-rice«, za kar dobivajo izdajalske nagrade. Posledice takih zahrbtnih ovadb, ki so po navadi nesramno zlagane ali pa farizejsko zavite, čuti slovenski uradnik kmalu: oblast ga kliče na odgovor. »Vahtarca« pa svoje gnojno-smrdlji-vc predale odpre na široko za zabavl.iice proti slovenskim sodnikom. Ni nam treba na dolgo in široko navajati dokazov. — spominjamo le na sledeče slučaje: Največjo »ljubezen« čut' strupeno-čeljustna »Vahtarca« za sodnega tajnika g. Frhartiča. Temu jc opetovano očitala, da jc takozvane prclevljcne Nemce pri razpravah prosil, naj izpovejo slovensko, toda lc tedaj, če ni obtoženi razumel nemškega. V prvi vrste je treba pomisliti, da sc celjski »Nemci« grozno mučijo, ko govore nemško, slovenska materinščina jim teče gladkeje. Zato ic človekoljubno, ako sc da takim ljudem prilika, da lahko govore po domače. Dalje jc pa tudi za obtoženega in za sodnika prikladnejša slovenska izpovedba: obtoženec razume pričo neposredno, sodniku sc pa prihrani delo prestavljanja. In zaradi tega je bil že opetovano vik in krik po nemškem Izraelu! Tajnik Er-hartič pa ima šc drug greli: upa si v svoji pisarni slovensko govoriti. To jc nezaslišano!
Nevšečen je »Vahtarci« tudi tajnik g. dr. Kotnik. Ze parkrat si ga je privoščila prav lo-povski. Ker on kot sodnik nc razloči pred sc-boj Nemca od Slovenca, vplivajo ali pravzaprav hočejo vplivati nanj s tem, da »Vahtarca« nemške stekliše opozarja, kedaj ima dr. Kotnik kako razpravo, in vnaprej obeta, da si bo dr. Kotnika natančneje ogledala. Sličnih ljubeznivosti je »Vahtarca« objavila že več. Tako počenjanje Nemcev naj vzdigne vse zavedne Slovence, da se postavijo v bran za svoje sodnike povsod, zlasti v javnosti. Kadar druga sredstva nc pomagajo, treba bo vrniti neljubo za nedrago. Masla imajo nemški sodniki dovolj na svojih častitljivih glavah. Kot hvaležno vračilo bi sc dalo uporabiti znano vpitje in razgrajanje plemenitega Ducarja nad strankami, dalje razni politični sestanki po sodnih sobah, smešenje slovenskega jezika ob raznih prikladnih in neprikladnih prilikah, lepa razpravljanja pri »glasovitih« takozvanih »slovenskih« kurzih, kršenje slovenskih jezikovnih pravic zlasti v kazenski praksi itd. Gradiva za vračilo je dovolj! Naša želja je sicer, da takih stvari ne obdelujemo — ali čc nas prisilijo, se bomo tudi tega orožja posluževali, da izpo-slujemo slovenskim sodnikom oni mir, ki ga imajo nemški pred nami. Udarili pa bomo, čc treba, brezobzirno!
š Prvo porotno zasedanje v Celju bodo vodili kot prvomestniki: predsednik okrožnega sodišča Anton pl. W u r ni ser, dalje kot ujega namestniki dežcinosodni stvetniki: Alojzij Gregor i n, dr. Gustav Smole j in dr. Herman S c h a f 11 c i n.
š Davčne oblasti v Celju dobijo najbrže novo uradno poslopie. Glavni davčni urad jc namreč sedaj spravljen v takih srednjeveških luknjah, da jc prišel finančni svetnik dr. Julij Wcis vit. Ostborn iz Gradca preiskovat večne pritožbe. Pri tci priliki sc je baje na ponudbo mestne občine celjske našel nekak modus, da se bo zidalo posebno davčno uradno poslopje. Cc bo Ic res?!
š Uredniki »Marhurgerce« so posebno di hoviti in razboriti. To so pokazali že takrat, ko ih ie hotel neki neznanec (!) s 50.000 K za volivno reformo, oziroma za sedmi slovenski štajerski mandat podkupiti. Niili svetovno in vsestransko naobrazbo pa dobro označuje krasna trditev, da bo »Zadružna zveza« delala
konkurenco »Južnoštajerski hranilnici« in celjski »Posojilnici«. — Ti ljudje pač nimajo pojma o zadružništvu, ko niti revizijskega zavoda, kakoršen je »Zadružna zveza«, ne ločijo od denarnih zavodov, t. j. hranilnice in posojilnice. Pa naj nihče ne misli, da so se gospoda motili na slovenskih imenih. Ne, vse gori navedene zavode imajo napisane z nemškimi izrazi: Geiiossenschaftsverband itd. — Blagor Nemcem, ki imajo tako prosvitljene urednike!
š Koukurz je napovedal vinski trgovec v Maj-iborti Emanuel M a y r. Dolgov ima 270 tisoč kron.
KoroSKe nouice.
k Duhovska vest. Župnija Radsberg je
podeljena bivšemu župnijskemu provizorju v Podkloštru, č. g. Jan. Dragašniku. — Prestavljen je č. g. kaplan Viljem Wester od Lipe nad Sachscnburgom v Sovodenj. — Kot drugi dekanijski svetnik za okraj Špital je izvoljen in od knezoškofijskega ordinarijata potrjen g. Josip \Vilhclmer, župnik v Paternionu.
k Odpoved. Podeljeni župniji Radsberg se je gospod Janko Dragašnik odpovedal ter je ta župnija zopet razpisana do 19. prosinca leta 1907. Patron župnije jc proštija Gospasveta — knezoškof.
k Plinova razstrelba. Dne 13. t. m. zvečer jc hotel v poslopju nadzorništva Južne železnice v Celovcu sluga Janez Pissiak na stranišču prižgati plinovo svetilko, pri tem jc pa plin nenadoma eksplodiral. Sluga je vsled tega bil po obrazu in rokah zelo ožgan ter so ga morali, ker so poškodbe težke, takoj prepeljati v bolnišnico. Male poškodbe jc tudi dobil slučajno v bližini stoječi pristav Supersberger.
k 15 delavskih bukvic najdenih. Pred nekaj dnevi so našli v čakalnici III. razreda na glavnem kolodvoru en robec, v katerem jc bilo zavito 15 delavskih bukvic. Bukvice so v hrvaškem jeziku pisane ter je iz njih razvidno, da so imejitelji železniški delavci, kateri so delali pri gradnji kor. prog. Sklepa se, da je skoraj gotovo pozabil bukvice, oziroma zavitek kak delovodja. Bukvice je prevzel v varstvo mestni magistrat, dokler se kdo ne oglasi zanje.
UuDliansKe nouice.
lj Izredni zadružni shod »Zadruge kroja-čev, klobučarjev, rokovičarjev in krznarjev v Ljubljani, dne 16. t. m. jc bil izborno obiskan. Dokaz, da i med člani in članicami te zadruge napreduje zadružna misel. Načelnik Jeloč-n i k naznanja, da so se porazdelila vsem članom in članicam nova pravila. Bilo je tudi več stanovskih sestankov, na katerih se je sklepalo o mnogih važnih stvareh. Nastopilo sc je pri magistratu in pri Zadrugi gostilničarjev, da bi se preprečila umazana konkurenca z letaki proti krojačem iu krojačicam. Naznani, da se prične učni tečaj za mojstre in mojstrice. O strokovni organizaciji krojaških mojstrov in mojstric govori Jernej Ložar. Vedno po-vdarjajoča obrtna svoboda jc zadela jako občutno krojaški stan. Na stežaj jc odprla vrata konfekciji. Prvi pogoj za naš obstanek jc brezpogojno strokovno znanje. Drugo je: Razmerje mojstra do trgovca. Predlaga, naj povabi zadružni načelnik trgovce na razgovor glede na kupčcvalne razmere med krojači in trgovci. Govornik razpravlja o razmerju med mojstri in naročniki. Nasproti javnosti krojač danes nič ne velja. Časopisje sc je zanimalo nemalo za delavsko organizacijo, a za nas obrtnike ni imelo vrstice. Nimamo časopisja, kakor ga ima'o kmečke in delavske organizacije. Zato sc tudi ne čudimo pisanju. »Slovenskega Naroda« glede na obrtniške razgovore o kreditu. Kako je razmerje mojstra nasproti postavodaji? Večkrat govore v postavodajal-nih zborih o obrtnikih, a ob volitvah obrtnik nc zna izrabiti svoje moči, da si izvoli iz obrtniških vrst svojega poslanca, ki bi zastopal koristi male obrti. Cc hočemo, da sc izboljšajo razmere, moramo imeti po postavodajalnih zborih može, ki so obrtniki, s katerimi se lahko porazgovorimo prijateljsko in jih poučimo o naših težnjah. C. kr. okrajni komisar in zadružni inštruktor c. kr. trgovskega ministrstva dr. jur. Herman B I o d i g naglaša potrebo, da sc mora organizirati vsak stan. Tudi obrtni sc mora. Razpravlja o § 37 nove obrtne novele. Opisuje koristi, ki jih imajo obrtniki od deželnih iu državnih svojih stanovskih zvez. Na deželi jc veliko skupnih iu mešanih zadrug, ki pa niso pripravne za organizacijo. Neobhodno jc potrebno, da se ustanove nove zadruge obrtnikov, kjer jih šc ni. Govori tudi o S 140 novega obrtnega reda, ki bo dajal zadrugam pravico pritožbe v slučajih podelitve koncesije po obrtni oblasti. Jako toplo priporoča slovenski »Obrtni red«, ki ga je spisal gospod Kralj. Osobito pa priporoča obrtnikom organizacijo, edinost iu pa zaupanje. Ložar se čudi, da obrtna oblast ni prisilila tvrdko Nctschck in Bernatovič, da bi pristopili zadrugi, ko izdelujeta obe tvrdki naročila po meri. Zadnik sc oglasi k besedi. Magistratni svetnik Šcšck: Le stvarno! Zadnik sc čudi, kakor da jc izdala zadruga slovcnsko-ncmška pravila, ko so bila prej samo slovenska. Zadnik govori precej časa, Sešck postaja nervozen, zadružni inštruktor um pravi: »Pustite, da govori«. Po Zadnikovem govoru priporoča Scšek sede glede na tvrdki Nctschck in Bernatovič, naj sc ovadita obrtni oblasti čc delata drugače, kakor imata pravico. Zanimiva razprava sc ic vnela glede na učne pogodbe pri sprejemanju vajencev in vajenk. Načelnik Jeločnik je želel, naj bi sklepali mojstri iu mojstrice pravilne učne pogodbe. Šcšck priporoča ravno to zopet sede. Zadružni inštruktor dr. Blodig pravi: Vsaka pogodba naj se sklepa pravilno pred zadružnim načelništvom. Origi-
nal naj ostane pri zadružnem načelništvu, p0
en izvod naj pa dobita oče, oziroma varuh in mojster vajenčev ali vajenke. Grcgorin želi, da bi bolj izobrazili vajence. Zadnik pripo. roča v daljšem govoru, naj zadružno načelni-štvo naznani obrtni oblasti vsak prestopek proti zadružnim pravilom. Ložar zakliče: »Po. licajev nc bomo igrali, zato nismo mojstri tu!, Načelnik Jeločnik tudi odločno izjavi, da ne smatra svoje dolžnosti v tem, da bi bil po. licai in dcnuncijant. Ložar pripoveduje, da je enkrat zasledoval agenta, ki je jemal mero v banki »Slaviji.« Kdo bo povrnil mojstru za. miido časa. Ali smo morebiti mojstri policaji? Cc moramo plačevati davke, naj pa še policaje nastavijo, da bodo zasledovali prestopke proti obrtnim postavam. Pri raznoterostih naglaša gospa R o z m a n potrebo posredovalnice za krojačice. Zadnik priporoča shode članov krojaške obrti. Ložar: O tem imamo bridke izkušnje. Prirejali smo iih in Zadnik je prišel lc enkrat na tak shod. Zadnik: Jaz sem novi-nec. Odobri se Ložarjev predlog, da se povabijo trgovci na prijateljski sestanek, ki ga skliče zadružno načelništvo. Glede na razmerje med trgovci in krojaškim obrtom sc izvolijo tudi mojstri Šetinc, Rozman, Palme in Scdej, da se udeleže sestanka. Ložar ostro nastopi proti umazani konkurenci po konfekcijah in obsoja reklamo konfekcij. Zbornični svetnik Globclnik opisuje več slučajev glede na Ber-natovičevo konfekcijo. Gregorin tudi opisuje neki slučaj, ko jc imela tvrdka Bernatovič 130 do 140 odstotkov dobička. Sklene se protest: Današnji shod protestira, ker prinašajo tukajšnji dnevni časopisi anonce za umazano konkurenco, ker je to postopanje nedostojno za časopisje. — To zborovanje nam dokazuje, da tudi med člani te zadruge vedno bolj narašča misel obrtniške samopomoči, kar je edino rešilno za obrtni stan. Zadružni inštruktor dr. Blodig je pojasnjeval nekatere stvari tudi nemško. Resnici na ljubo pripomnimo, da jc to storil na izrecni poziv zadružnega načelnika, ker so bili navzoči tudi slovenščine ne-zmožni zadružni člani. Zadružnega inštruktorja so zborovalci dobro razumeli in govori gladko slovenščino, samo na naglasu se mu še nekoliko pozna, da ni rojen Slovenec. Na vsakem zborovanju govori vedno bolj gladko slo-venščino. Kontrast med svetnikom Šeškom in zadružnim inštruktorjem se je dobro čutil. Šešku se ni zdelo vredno, da govori kakor je je to običajno na shodih, stoje. Govoril je sede in tiho obrtnikom - davkoplačevalcem kot strogi uradnik, zadružni inštruktor pa kot mož, ki pozna jako dobro in ki mu je za procvit obrtnega stanu.
Ij Šolski koncert gojencev »Glasbene Matice« bo prihodnji četrtek, dne 20. decembra ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega Doma«.
li Obdarovanje otrok. Včeraj je bila v telovadnici I. mestne deške ljudske šole običajna razdelitev obleke med revne šolske otroke. »Dobrodelni odbor«, ki je pri tej priliki obenem slavil š t i r i d e s e 11 e t n i c o, odkar vrši blagotvorno delo usmiljenja, je poskrbel, da jc tudi letos dobilo 200 otrok potrebne gor-ke obleke. Vodja Fr. Gabršck je v iskrenih besedah pozdravil zastopnike oblastev, osobito preblagorod. g. deželnega predsednika Teodora S c h \v a r z a in soprogo, deželnega nadzornika g. Fr. Levca i. dr.; srčno sc jc zahvalil vsem dobrotnicam in dobrotnikom obdarovane mladine, zlasti »Kranjski hranilnici«, ki .ic blagovolila darovati v ta namen 500 K. Opozarjal je dcco, naj z molitvijo in pridnostjo skuša poplačati trud in darežljivost mladinoljubov. Predsednik Schwarz se je v slovenskem jeziku spominjal obolele gospe dr. Tavčarjeve, ki je takorekoč duša dobrodelnega odbora ter ji jc želel zopetnega zdravja. Nato so otroci zaporedoma prejeli zavoje obleke iz rok predsednikovih, skrbne gospe pa so jim delile sladkega peciva in bele pogače.
I.i Občinski svet ima izredno sejo v četrtek, dne 20. decembra, ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je med drugimi poročilo o prizivu »Laibacher Eislauf-vcrcina« proti prepovedi mestnega magistrata glede gradnje dveh lesenih zgradb ob njegovem drsališču in oddaje službe magistratnega policijskega svetnika.
Ij Društvo slovenskih trgovskih potnikov. Udeležba pri sestanku glede ustanovitve društva slovenskih trgovskih potnikov, ki se jc vršil včeraj, v nedeljo, dne 16. t. m., ob deseti uri dopoldne v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani, jc jasno pa-kazala, da vlada med stanovskimi tovariši dokaj zanimanja za tako društvo, saj so se ga udeležili vsi slučajno se v Ljubljani nahajajoči slovenski trgovski potniki, hrvaški tovariši pa so poslali svoj brzojavni pozdrav. Gospod Ar-inič jc pozdravil navzoče, utemeljeval potrebo združitve trgovskih potnikov ter pojasn.l namen takega društva. Društvo naj bi delovalo na socialnem ter kulturnem polju tia korist svojih članov. Glede socialne strani njegovega programa bi bilo upoštevati podpora brezposelnim ter onemoglim članom, izposlo-vanje različnih bonitet v hotelih in pri prometnih sredstvih, nadalje službena posredovalnica, brezplačna pravna zastopstva ter pospeševanje nastavljenja slovenskih trgovskih potnikov. V kulturnem namenu naj bi se prirejala podučila potovanja društvenih članov v industrijske kraje, slednjič bi bila tudi njegova naloga, ustanoviti društveno informacijsko pisarno. Ta program bodočega društva se jc vsestransko z velikim veseljem pozdravil ter se potreba takega društva sploh priznala. Glede ugodnosti dunaiskega »Rcform-Vcreina« je poročal gospod Rihard Scvar, gospod Tcršan pa jc predlagal, da ustanovi društvo »Merkur« poseben odsek trgovskih potnikov ali pa naj se priklopijo slovenski trgovski potniki kakemu dunajskemu stanovskemu društvu,