105. številka. Ljubljana, vtorek 11. maja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD Utaj« vsak dan, izvzemsi ponodeijko in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold. za pol leta 8 eold. ■a četrt leta 4 gold - Za L|ubljane.brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10kr Za nol Hanif m dom M računa 0 kraje, za mesec, 30 U flett leta, - Za to je dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gospode učitelje na lCKšolab In za dijake vena znižana cena to aloer, Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila Le Dlačui> o< cedri-»topne petit-vrato 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- tli večkrat tlaka Dopisi nnj bojzvolo trnnkirati. — Rokopisi *o no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši' „Hotel Evrona" Upra/nifttvo, na kat r,c D;.igovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t, j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi*] Interpelacija narodnega poslanca g. K. Rndeža in tovarišev slavuej c. kr. vladi o volitvah v trgovinsko in obrtno zbornico Kranjsko. Ko je njegova ekscelencija g. trgovinski minister bil razdružil ljubljansko trgovinsko in obrtno zbornico, izrekoma se opiraje na §. 23. v zakonu od 29. junija 18G8. leta v drž. zak. it. 85., potem je bilo slavno c. kr. deželno predsedstvo postavilo volitveno komisijo, katere} je prvosedoval c. kr. deželno - vladni tajnik, dr. vitez pl. Vesteneck. Najprvo je treba govoriti o tem, kako je bila ta volitvena komisija sestavljena. Uže po njenej sestavi se je dulo soditi, da so pri sestavljanji te komisije čisto p o li ti čni nagibi vodili c. kr. kranjsko deželno vlado, katero je zastopal g. vitez pl. Vesteneck. Kajti iz-niej njenih 8 mož jih j« 7 bilo od nemške ustavne stranke, Če tudi je ta stranka pri zadnjih volitvah trgovinske zbornice bila ostala v velikej manjšini, ter zaradi tega v dozdanjej trgoviuakej zbornici nij imela neposrednega zastopa, ker so ti možje zdanje volitvene komisije za nadomestnike stopili vanjo stoprv potem, ko so bili iz njo odločeni narodni svetniki trgovinske zbornico. Po §. 8. v zakonu od 29. junija 1868. 1. v drž. zak. št. 85. in po vol tveneui redu za kranjsko, v Ljubljani stolujočo trgovinsko in obrtno zbornico št. 411. iz 18GS. 1. §. 8. treba da je v volitveni komisiji za prvosednika jeden komisar, katerega uareče c. kr. trgovinsko ministerstvo, potem jeden mož občinskega svetovalstva ljubljanskega, G zastopnikov trgovinske in obrtne zbornice, izmej katerih so trije od trgovinstva in trije od obrta in jeden zapisovalec. V tej volitvenej komisiji je bil samo jeden zastopnik obrtnega stanu, namreč skrilni krovce g. Koru. Gospoda Albert Samassa in Gustav Touies se je reklo, da st* bila v volitveno komisijo za to poklicana, ker sta zastopnika obrtnega stanu, a v resnici sta spadala pod trgovinski stan, kar spričuje volitvenik, katerega je ta komisija spisala, in tudi se je njima volitvena poverilnica vročila kakor volilcema trgovinskega oddelka. Brez vspeha jo ostala tudi pritožba na to, da sta bila v volitvenik trgovinskega stanu uvrštena, zvonar gospod Albert Samassa in tesarski mojster Touies. Ker zakon jasno in razumno piše, da je treba, da so trije možje volitvene komisije od obrtnoga stanu, zategadelj je vsa ta volitvena komisija bila nže „a priori" nezakonita, zaradi česar ima tudi vsako njeno dejanje na sebi znamenje nezakonitosti. Vrh tega ta volitvena komisija niti zapisovalca nij imela. K voditelju slavne c. kr. kranjske deželne vlade je bila šla pritožba na to, da je omenjena volitvena komisija očitno nezakonito sestavljena; a pritožba nij imela uspeha. Takoj v prvej seji te m 'zakonito sestavljene in zatorej tudi nezakonito zborujoče volitvene komisije si je nje predsednik g. vitez Fr. pl. Vestenek rekel dati pravico, da je volitvenike tako sestavil, kakor je njemu služilo, da bi si s tem ugasil namer-javano maščevanje o Slovencih. Zakon od 29. junija 18G8. 1. in volitveni red ljubljanske trgovinske zbornice je namreč tolmačil tako, da ima volitvena komisija pravico določati, kateri trgovski in obrtni razdelki naj volijo v obrtnijskem oddelku in kateri v obrtnem oddelku. Volitvene komisije veČina je najprvo na to pristala, ter potem odobrila tudi svojega prvosednika nasvete, kateri tako slov6 : a) Obrtnik je tist, kdor trži samo se svojimi proizvodi, a trgovec je tist, kdor trži samo s tujimi proizvodi. b) Obrtna podjetja, katerih obrtovanje pre-seza rokodelstveno okrožje, spadajo pod trgovinski oddelek. (Člen 271. v trgov, zakoniku.) c) Kadar bi se utegnilo dvojiti, ali je kdo obrtnik ali trgovec, ker ima opraviti z različnimi vrstami poslovanja, po katerih bi se mogel šteti v obč kategoriji naj bode razsodljivo tisto njegovo poslovanje, katero mu je glavna stvar ter kaže večji obrat; ako bi se niti na tej podlogi ne dalo razsoditi, potem naj določi to, ali je detičnik vpisan (protoko-liran) ali ne, ako je vpisan, tedaj bodi trgovec ako nij, bodi samo obrtnik. Na podstavi teh sklepov je prvosednik spisal volitvenike ter mej volilce trgovinskega oddelka vzel tudi tovarnike, pivovarje, ma-relarje, rokovičarje in druge obrtnike, samo če plačujejo nad 8 gld. 40 kr. pridobitnega davka na leto, ter jih je po njegovo tudi treba šteti mej obrtne podjemnike, katerih obitovauje preseza rokodelstveno okrožje; a o drugih, kateri po res večji obrtniki, ter bi po le tem krivem tolmačenji spadali tudi pod trgovinski oddelek, razsodilo se je tako, da imajo v obrtnem oddelku volitveno pravico. A take pravice volitvenim komisijam zakon ne daje ter nobena volitvena komisija do zdaj še nij mislila, da je upravičena, ogniti se obče veljavnih pravil ter, da tako rečem, cama dejstvovati, kakor bi ona bila zakonodavna skupščina. Da volitvene komisije te pravice uemajo in da nikoli nij bila slavna c. kr. vlada nameravala, dati jim to pravico, to dokazujejo tudi podporni uzroki zakona o uredbi trgovinske in obrtne zbornice, kateri zakon je pred slavno poslansko zbornico državnega zbora bil položen za vladno predlogo. — Podporni nzroki, ki jih je bila slavna c. kr. vlada dostavila k §§. 8., 9. in 10., (volitvena komisija, volitveniki, razpis volitev) slovo tako : „Ustanovitev volitvene komisije, da potem volitve pripravi in dožene, ter tudi te komisije dejstvovanje in njeno področje, vse to stoji na tanko na tistih pravilih, na kakor-šnih se je to delo pri več zbornicah uže nekoliko let potrdilo po izkušnji. Zatorej jedna-komerna zakonita uredba v to stran ustreza načelom svobodoljubivega dejanskega opravljanja volitvenih poslov,»in takšno uredbo priporo ča tudi izkušnja, katero jo je potrdila". A opravilni posel trgovinskih zbornic je stal na podstavi ukaza trgovinskega minister-stva od 26. majnika 1850. 1., oziroma na podstavi istega začasnega zakona o ustanovitvi trgovinskih in obrtnih zbornic, kateri je bil potrjen z najvišjim sklepom od 18. marcija 1850. leta. Ako bi volitvene komisije res imele pravico, določati, kateri trgovski in obrtni razdelki imajo volitveno pravico v trgovinskem oddelku in kateri v obrtnem oddelku, potem je bilo do dobrega nepotrebno, da je do polovice avstrijskih trgovinskih in obrtnih zbornic to določilo sprejelo v svoje volitvene redove. Izmej teh hočemo tukaj imenovati : 1. Volitveni red trgovinske in obrtue zbornice dunajske, katera v §. 2. določa: „trgovinski oddelek ima v sebi; trgovinstvo na debelo in na drobno, banke, kreditne, občevalue in zavarovanjske naprave". — „Obrtni oddelek ima v sebi: tovarniški obrt, potem obrt na debelo in na drobno ter tudi radokopstvo". 2. Volitveni red trgovinske in obrtne zbornice praške ima dva oddelka, izmej katerih se obrtni oddelek cepi v 3 razdelke namreč: v oddelek ve ičega obrta, obrtnega stanu in rudokopstva. O volitvenej pravici je določilo tako: „v trgovinski oddelek imajo pravico voliti ban-kerji in menjevalski trgovci, razpošiljači, imetelji blagovnih hranišČ, trgovinski oprav-niki, kreditne in zavarovanjske naprave, že-leznocestna, ladijeplovna in druga prevozna podjetja, katerih firma je vpisana v trgovinski imenik, ter tudi prisezni kupodćlci, ako se od jednega podjedtja plačuje konci po 42 gl. pridobitnega davka brez doklude". „V oddćlek velicega obrta morejo voliti, kateri imajo plaveže in samokove, tovarniki, obrtniki, imetelji svoboščin, ki samo od jednega podjetja plačujejo brez doklade konČi po 500 gld. pridobitnega davka na leto". „V rudokopni oddelek morejo voliti tisti rudokopniki, od katčrih rudokopBtva se na leto plačuje konci po 24 gl. odmornoga davka. Volitvena pravica v oddelku obrtnega stana obaeza vse obrtnike, tovarnike in imetelje svoboščin, kateri nemaj o volitvene pravice v oddelka velicega obrta, potem obaeza tudi tiste kupce, kateri nemajo v trgovinskem oddelka volitvene pravice, ako plačujejo konci po 8 gld. 40 kr. pridobitnega davka brez doklad, ter tudi tiste rndokopnike, kateri nemajo v rudo kopnem oddelku volitvene pravice, ako jim je konci po po 8 gld. odmer-nega davka pripisano". 3. Volitveni red liberške trgovinske in obrtne zbornice določa: nv trgovinski stan imajo pravico voliti: bankerji in menjevalci, vsi veliki in mali trgovci, zavarovanjske, razposiljalne in prevozne naprave, železno-cestna in paro brod na podjetja in ladijni gospodarji, kateri plačujejo konci po 30 gold. pridobitnega davka. — II. V stan velicega obrta imajo volitveno pravico: katerim je dana dovolitev za tovarne in obrte, rudarski ali politično dovoljeni plaveži in samokovi, Btavbinski obrti in ladijedelci, kateri plačujejo konci po 100 gld. pridobitnega davka ali od rudokopstva jednako vrednost odmer-nega davka, oboji brez doklad. — III. V obrtnem stanu z rudokopstvom vred imajo volitveno pravico v I. in II. točki imenovani obrti, če se od njih ne plačuje oziroma po 30 gld. in po 100 gld. pridobitnega ali od-mernega davka, in tndi vsi ostali obrtni podjemuiki, ako plačujejo konci po 8 gld. pridobitnega ali odmernega davka brez doklad." Dalje se opiramo na zgoraj imenovani zakon od 18. marcija 1850. 1. v drž. zak. It. 122, kateri določa področje trgovinskemu in obrtnemu oddelku, ter tudi ustanavlja, kdo more v katerem oddelku biti izvoljen. Ta zakonito ustanovljena določila so bila sprejeta tudi v poprejšnje volitveno pravilo trgovinske in obrtne zbornice kranjske. Tudi v novi, pred slavno c kr. trgovinsko mini-sterstvo položeni volitveni red ljubljanske zbornice se je bilo predel o to določilo, ki je ustanavljalo, kdo ima pravico voliti v trgovinskem, a kdo v obrtnem oddelku; a vsled naredbe slavnega c kr. trgovinskega mini-sterstva se je iz njega izbrisalo. Tega razločka sicer ne nahajamo tudi v volitvenih redovih mnogih drugih zbornic, tako na pr. ga nij v gradskej, ljubenskej, celovškej, saleburškej itd., a vendar se nij do zdaj še nobena izmej njih domislila, v trgovinskem oddelku volitveno pravico dajati tovarn ikom, železninarjem, pivovarjem, marelarjem in drugim obrtnim ljudem. Če tudi se v posameznih volitvenih redovih res nahajajo male različnosti, vendar vidimo v njih celo vrsto vodćčih stanovišč, katera so povsod jednako veljavna, ker stvar sama ob sebi tako nanaša. Ta vodeča pravila so: a) pod obrtni oddelek spadajo: bankerji, menjevalci, veliki in mali trgovci, zavarovanjske, razposiljalne in prevozne naprave, železnocestna in parobrodna podjetja in ladijedelci; b) pod obrtni oddelek spadajo tudi vsi veliki obrtniki in tovarniki, ter vsi trgo-valci, kateri ne plačujejo po toliko davka, po kolikor ga je treba za trgovinski oddelek. Ljubljanska volitvena komisija je te zakonite določbe pogazila na dve strani, ker je: a) v trgovinskem oddelku samohotno dala volitveno pravico posameznim obrtnikom in tovarnikom, katerih obrtovanje preseže rokodelstveno okrožje, in b) ker tistih trgovaleev, kateri ne plačujejo po toliko davka, po kolikor ga je treba za trgovinski oddelek, a plačujejo po toliko, po kolikor ga je od-menjenega obrtnemu oddelku, nij uvrstila v obrtni oddelek, nego vzela jim je vso volitveno pravico. Treba je tukaj pristaviti, da v točki a) omenjeni obrtniki nijso kaki veliki obrtniki po zmislu trgovinsko-zborničnega zakona od 29. junija 1868. 1. §. 7; kajti nikakor ne plačujejo po 100 gld. pridobitnega davka. Vrhu tega je ljubljanska volitvena komisija sama sebi dala pravico, določati, v katerem oddelku naj voli tist, kdor bi se po Hvojih poslih dal lehko v oba oddelka postaviti. A ta pravica nikakor ne pristoji volitveni komisiji, ker v mnoge volitvene redove, katere je potrdilo slavno c. kr. trgovinsko ministerstvo, sprejeta so določila, da nikdo ne more v več kategorijah svojega glasu oddajati, a da, kadar mu več svojstev daje volitveno pravico, stoji njemu na izvoljo, samemu določiti, v katerem oddelku hoče voliti, in tudi §. 7 volitvenega redu ljubljanske trgovinske zbornice ustanavlja, da, kdor ima v več kategorijah volitveno pravico, sme voliti samo v jednej kategoriji. Dalje je volitvena komisija vzela volitveno pravico vpisanemu trgovcu V. C. Zupanu, kateri je mnogo let bil za zborničnega prvosednika, ter so ga kakor prvosednika bili tudi poklicali v zdanjo volitveno komisijo. To pravico so mu vzeli, ker se je reklo, da zdaj uže ne trguje; a njegovo ime se nahaja v davčnih zapisnikih, zazname-nano z največjim pridobitnim davkom, kar ga v Ljubljani more kdo p'ačevati od striz-nega blaga, ter njegova firma je vpisana v trgovinskem imeniku. Iz vsega tega je razvidno, da je povse samohotno, ter nezakonito volitvena komisija delala, sestavljaje volitvenike. A ker je pritožbe o teh stvareh baš ta komisija razsojala sama, in zatorej bila „judex in propria causa," zatorej se je uže naprej malo ne za trdno vedelo, kakšen uspeh bodo imele pritožbe. Tudi je volitvenike po zakonu treba javno razgrniti na videz, da more vsak ugovarjati, komur bi se treba zdelo. Navada je bila dozdaj taka, da so volitveniki bili na videz izgrneni pri vseh davkarskih ura-dovih po deželi in tudi pri ljubljanskem magistratu. Zdanja komisija se je ognila tudi tega, izvestno upravičenega postopanja, kajti volitveniki bo bili razgrneni samo v Ljubljani v pisarnici prvosednikovej volitvene komisije, in zaradi tega je pretila nevarnost, da se nikakor ne bode mogel pritožiti nihče iz mnogih tisoč volilcev, živečih po deželi, a to še tem bolj, ker nijso niti uradne novine (Laibacher Zeitung) razglasile, da ti volitveniki javno leže kje na videz razgrneni. Ko je deputacija, v kat ere j so bili zastopniki trgovinskega in obrtnega stanu z deželnimi poslanci vred, voditelju c. kr. kranjske deželne vlade ustno pritožbo na vse to nezakonito početje izrekla 13. dan decembra 1874. leta, tedaj je g. dvorni svetnik vitez pl. Widmann vse te nezakonitosti imenoval nezapažene pomote in obetal pomoči. Vsled teh naših stopinj je pritožni obrok v uradnih ljubljanskih novinah (Laibacher Zeitung) 14. dan decembra 1874. leta bil razglašen prvič in zadnjič, in volitveniki se nijso bili po dozdanjem običaji poslali davkarskim uradovom, nego samo okrajnim glavarstvom na pregled, če tudi vsako okrajno glavarstvo obseža po 15—24 □ milj, da zatorej ob tedanjem, reklo bi se, stanovitnem, snežnem meteži volilci, kateri ne prebivajo tam, kjer je okrajno glavarstvo, nikakor nijso mogli pregledati volitvenikov. Tudi se je bil vsled te ustne pritožbo podaljšal ta pritožni rok do 29. decembra 1874. leta, zatorej za 14 dnij. Slavnej volitvenej komisiji so se pritožbe bile podr'e 29. decembra 1874. leta. S te sestave volitvene komisije in z njenega poprejšnjega početja se nij dalo težko uganiti, kako se bode na te pritožbe ozirala. Z odpisom od 30. decembra 1874. leta je bila na pr. soparske in u me tel j ne mline in žage vzela v volitvenik trgovinskega oddelka, a navadne mline in žage na vodi je uvrstila v obrtni oddelek, in rekla, da zato, ker ti mlini meljo tuje žito za plačo, in te žage režejo tuje hlode tudi za plačo, kar je očitna neresnica. Da povemo samo jeden primer, nahajamo v ljubljanske] okolici nad 20 mlinov na vodi (po vasčh v Gameljnih in ob Savi), kateri meljo samo svoje žito, da potem njegovo moko prodajejo. Tako tudi vse Žage po Notranjskem režejo samo svoj les, katerega potem Žagarji prodajejo v Trst, v Mar-siljo in v jutrovo deželo. To na jedino samo-hotnost oprto, z nikakoršno stvarjo ne opravičeno dejanje je narodnim volilcem v trgovinskem oddelku vzelo nad 100 glasov. Vprašamo, kje se li mlinom in žagam upravo začenja umeteljnost? Po našej misli, na katero pristane vsak človek, kateri ima pet čuvstev, je umeteljno delo vsak mlin in vsaka žaga, goni si jo voda ali sopara. Ali se kaže več ali menj umćteljnosti pri naredbi take naprave, to nema nobene cene v tem vprašanji, o katerem se zdaj menimo. Ako je volitvena komisija v obče zahtevala, mlinarje in Žagarje spraviti v trgovinski oddelek, to se je mogla in smela držati samo jednega vodila, namreč visočine pridobitnega davka, drugačnega vodila, katero bi kolikaj razuma kazalo, kar se tiče ločitve mlinarjev in Žagarjev v trgovinski in obrtni oddelek, nikdo ne more po pravici najti, naj bi se ne vem kako prizadeval. Zaradi tega se je bilo treba na dotično pritožbo ozirati in zatorej v trgovinski oddelek sprejeti vse mlinarje in Žagarje, kar jih plačuje konci po 8 gld. 40 kr. pridobitnega davka brez doklad. A ker so tisti mlinarji in Žagarji, o katerih je bila pritožba, sami Slovenci, to jih je nemška volitvena komisija samo zaradi tega spravila v obrtni oddelek. Po izkazilih vidimo premnogo takih, za katere se je potezala pritožba, v obrtni oddelek pabnenih baje zategadelj, ker po mislih volitvene komisije ne bi plačevali po toliko pridobitnega davka, po kolikor ga je treba, namreč po S gld. 40 kr. S kako lehkomiselnostjo in s kako površnostjo je volitvena komisija đelala baš v tej stvari, kaže to, da povemo samo jeden primer : trgovec Ferd. Seidel v Novem mestu po pismenem potrdilu o pridobitnem davku od 7. avgusta 1874. 1. plačuje po 10 gld. 50 kr, pridobitnega davka, in bil je v pri- (Dalje v prilogi.) Priloga „Slov. Naroda" k 8t. 105., 11. tožbi 148. imenovan; a volitvena komisija ga je vsled izkazila pehniia v obrtni oddelek, vsled komisijskega dokazovanja, da baje plačuje samo po 5 gld. 25 kr. pridobitnega davka. Volitvena komisija tudi nij mogla drugače nego z največjo površnostjo rešiti te pritožbe, katera se jej je bila izročila 29. dan decembra 1874. leta, ker jo je samo v jednej večernej seji 29. dan decembra 1874. leta rešila od kraja do konca. Volitveni red kranjske trgovinske in obrtne zbornice, stolnj6če v Ljubljani, Št. 411 od 1868. leta v zadnjem odstavku tjfa. 8. govori: „o pritožbah razsoja volitvena komisija ter svoja razsojila naznanja pritožnikom." Dalje govori v §. 10.: „volitvena komisija sestavi potem popravljeni volitvenik ter na njega podstavi naredi volitvene poverilnice z glasovalnicami za volitev, in vse to z volit-v e n i m razpisom vred, v katerega je treba postaviti število in kategorijo tistih družabnikov, katere bode volitvi, in kateri odstopijo, ter tudi dan in uro, kdaj bode volitev, po županstvih razpošlje volilcem tako, da bode mej vro-čevalnim dnevom in mej samo volitvijo kakih 8 dnij časa. Sam volitveni dan se vrhu tega tudi javno razglasi". To neizmerno važno zakonito določbo je volitvena komisija kar z nogami poteptala. Ne da bi volitvena komisija bila volitvenik popravila, nego vse na tihem je 30. dan decembra 1874. leta ob 9. uri zjutraj ukazala 5 občinskim biričem, da so po ljubljanskem mestu volitvene poverilnice raznesli tistim, ki v Ljubljani prebivajo iu imajo pravico voliti v trgovinskem oddelka. Tem biričem je bilo odločno ukazano, da bo dolžni do 11. ure do p61u dne vročevanje okončati. Vsacemu teh beričev, ki bo raznašali volitvene poverilnice, šlo je tesno za petama po več agitatorjev nemške stranke, kateri so od tako preloputnenih ničemur se nadejočih vo-lilcev na golem listu podpisane volitvene poverilnice zahtevali in jih tudi kar jemali jim z različnimi izgovori in slepilnimi izini-sleki. Narodna stranka, trdoo upajoča na zakon in na pravičnost slavne vlade, zvedela je na svoje nepopisno iznenadstvo o tem početji stoprv 30. dan decembra 1874. leta po polu dne, ko je bila pobrana uže večina na belem listu podpisanih, od volilcev tako izmamljenih poverilnic, kakor smo zdaj povedali. Vsled tega nečiivenega, do zdaj de nikoli nikjer bivšega početja narodna stranka, o vsem tem ničesar ne ved<')č, fizično nij mogla nikakor pristopiti k volitvi. Stoprv potem, ko je bila ta vsa čudnovata „volitev" reklo bi se, uže v kraji, slavna vlada 2. dan jauu-varja 1875. leta v uradnih ljubljanskih no-vinah (Laibachcr Zeitung) razglasi volitveni razpis in volitveni dan, zaradi Česar je mej volitveuiin razpisom in mej volitveniuudnevom, napovedanim na 8. dan januvarja 1875. leta bilo zakonu v podsmeh samih 8 duij časa. Še vse drugače se je godilo po deželi. Niti na kmetih se poverilnice nijso v roče vale po županstvih, nego volilcem bo jih osobno dajali uradniki a največ briči c. kr. okrajnih glavarstev. Ker so na kmetih prebivajoči, tako preloputueui volici še meuj vedeli, o čem 8e stvar suče, nego li volilci ljubljanskega mesta, zato je večina izmej njih brez krčenja oddala na golem Hitu podpisane poverilnice, katere so jemali slepimi iz-miselki. Če se zakon tako z nogami tepta, lehko je razumeti, kako je to, da se je uredi, vatelj vse te komedije, vitez pl. Vestenek, mogel uže v začetku decembra meseca javno hvaliti: „svoje zmage sem gotov". Slavna vlada naj pomisli, kakšeu vtisk te vrste početje, s katerim kranjska deželna vlada zakon tepta z nogami, zasekava v kranjske lojalne prebivalce, ki zakon vedno spoštujejo in ki so z večine Slovenci! Dalje slavnej vladi ponujamo na premislek iu pre teh tavanje, kakšno vrednost more slavnej vladi imeti taka trgovinska zbornica, katera je potem načinu nabrana in v katerej so sami vladni ljudje! Ce slavna vlada prižiga luč tacega izgleda, to so kranjski prebivalci prisiljeni, izgubiti vsak pravni čut in se uveriti, da si je slavna vlada v svoje geslo izbrala znani izrek: nmoč je nad pravico". Ko se je pri volitvah trgovinske zbornice 1866. leta bilo nadejati, da bi narodna stranka utegnila nadvladati, kakor je kazala prva preštetev voločih glasov, to je bila nasprotna stranka ljubljanskemu deželnemu Bodišču zglasila kazensko ovado. Deželno sodišče je preiskavalo, kar je najdrobneje moglo, ter našlo jedino to nezakonitost, da je več volitvenih listov bilo nezapečatenih poslano vo-liluej komisiji. Zaradi tega, izvestno malenkostnega pogreška v obliki je bila slavna vlada ovrgla vso to volitev in priredila novo volitev z novo volitveno komisijo. Tudi v novej volitvi je bila narodna stranka zmogla z veliko večino. Ako se je slavnej vladi tedaj zaradi tega pogreška v obliki zdelo potrebno, vso volitev ovreči, nadejemo se ter upamo trdno v modroet slavne vlade, da ona, nepristranska hraniteljica zakonu, kateri je jednako veljaven Nemcem in Slovencem, tudi zadnjo volitev ovrže, in to tem bolj, ker je zvršena vsacemu zakonitemu pravilu na posmehovanje. Kodar bo župani nenarodni in ustavo-verui, kakor na pr. v Ljubljani, v Kameniku in v Tržiči, ondod je dala vlada, kakor zahteva zakon, glasovalnice in poverilnice razdeliti po županih. A ker je ogromna večina kranjskih županov narodna, zategadelj je vlada malo ne povsod nezakonito razdeljevala te liste po svojih beričih ali po kacem drugačnem znanem ustavoverci, kakor ua pr. v Zatičini in v Šentvidu pri Zatičini po nekako vem llanfu. Ti nezakoniti vladni raz-našalci so imeli trd ukaz, nobenemu volilen v rokah ne ostaviti glasovalnice, nego povsod volilen izmamiti podpis ali križ, iu potem na vsak način podčrtani list mahoma zopet s Boboj vzeti. Povsod so ti vladni raz-ua-alci ljudćni lagali, da se podkrižavajo zato, da bi se v trgovinsko zbornico volili taki možje, kateri davke ali znižajo ali jih do konca odpravijo. V mnogih krajih bo ti vladni agenti še tudi mrtve in nenavzočne niožć podpisovali iu podkrižavali, kar je na pr. potrdilo samo Novomeško državno pravd-ništvo za Črnoineljski okraj. A z večine je naše zelo navadno ter z davki preobloženo ljudstvo verjelo tem lažem in sleparstvom vladnih agentov iu tako tudi podkrižane listke oddalo po zahtevanji. Vsled teh do zdaj nečuvenih prevar in sleparstev, ki so jih počenjali vladni ljudje, prišlo je volitvenej komisiji nad 1O0 protestov, in ministerstvo samo jih je 42 mej njimi pripoznalo za opravičene. A poleg vsega tega je odgovorilo ministerstvo, da ti protesti ne motijo, da bi zbornica ne bila maja 1875. zakonita, ker ministerstvo hoče zbornico na vsak način natavoverno imeti za to, da bi se iz nje pozneje v deželni zbor volila dva narodnosti protivna poslanca. A mi smo dolžni, tukaj odkritosrčno povedati, da iz te zbornice izvoljenih poslancev ne bi mi nikoli mogli pripoznati za poslance, izvoljene po zakonu. Po odgovoru slavnega ministerstva, bi mi bili prisiljeni misliti, da v krajijskej ihž*li rtaviti se, če ravno za hrbtom godejo in,mrmrajo. Na primernem kraji sme samo „stari oča" govoriti. Drugi samo prikimavajo, bodi si tako ali tako, oča so zapovedali mora veljati če ravno pri drugej seji ravno tisti oča vpijejo, da „šparajmo". A še to le tam, kjer nemajo ta oča nobenega posestva! Kavno tako se sedaj uže pri dveh mestnih sejah zastrau necega vodotoka ali kanala kregajo, če ravno so se posestniki cele ulice pritožili zoper ta kanal, vse nič ne pomaga, kanal mora tukaj iti, akoravno bi na drugi strani polovico tnanj veljati prišel iu potrebnejši bil, a tam nem«, j o oča nobenega posestva blizu, čemn potem kanal ? Kar se našega socijalnega življenja tiče je vse jako tiho. Naši nasprotniki nameravajo sopet politično društvo ustanoviti, a nemajo pravega voditelja. Naš Frice od kar se je zopet oženil, je bolj miren postal, „rešetarju" pa nihče več ne veruje in njegova stranka je zginila; tako je malo npanja, da bode politično drnštvo k zdravemu življenji prišlo. Naša čitalnica zdaj jako dobro napreduje, člani vedno prihajajo. Od 12 smo denes do blisn 60 prišli in je upati, da se bode v zimskem časa popolnem oživela. Naj več zasluge k tema napredku moramo g. Maksu Koserju prištevati, ker on je nevtrudljiv delavec drago pa g. Miklošiču, kateri pri svojih velikih poslih redno k petja dohaja je izvrsten pevovodja. Samo ko bi tudi pevci nekoliko bolj redni bili, drugi pa včasih nekoliko menj govorili in rajši več čitali ali mislili. — Za stanovanje se odbor trudi in gotovo se bode posrečilo, da bomo v zimskem časa primerno stanovanje imeli za čitalnico. Iz ltuciftoiiftKeift* okrnite 5. maja [Izz. dop.j Minol je sv. Jurij, in tudi naše lepe slovenske gorice so okopane, a žalibog da so ljudje v našem kraji ob času vinogradne kopi nekako ob pamet, ter zabavljajo prav preveč na vse nove dobre nredbe in ukaze. Največ pa trpimo liberalci v tem času, ker nas tercijalke in drugi skoraj — pomilovanja vredni nenmneži z vso svojo strastjo napadajo in obirajo kar do kosti. in kdo je uzrok vsega tega? Pri nas nikdo drug kakor g. kaplan A. Kocuvan; on je ustanovil ta prepir, katerega ljudje pred tremi leti tukaj še niti poznali nijso, in to sovraštvo pridiguje še dan denes v cerkvi. Ali kaj mu vse to pomaga! Na njegovo veliko jezo in nezadovoljnost se pa vendar število narodnih mož, posebno pa mladih ljudij pomenljivo množi, kateri radi segajo po „81. Tedniku" iu ga marljivo bero, posebno pa „Slov. Narod" in še celo „Sočo" katere liste si od rok do rok izposojujejo. Rodoljub iz Cmureka n. pr. brez vseh stroškov pošilja dva lista daleč proč; zatorej mu tukaj v imena vseh izrekam očitno zahvalo. Ustanovilo se je tukaj tudi neko „ter-cijalsko-babje" društvo, katero ima namen „moliti" in „delati" (kako?) za spreobrnenje liberalcev in druge take „pobožne". Da bi molili za svoje spreobrnenje k pameti! Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor in cesar.) V včerajšnjej seji je narodni poslanec dr. Zamik stavil predlog, naj gre deputacija iz deželnega zbora v Šent-Peter na Notranjsko, da cesarja v imenu slovenske kranjske dežele pozdravi ob njegovem prepotovanji iz Ileke. Ta nasvet nij bil, kakor se je videlo, niti vladnim organom niti nemškutarjem nič kaj po volji, ker ti elementi se sedaj povsod postavljajo mej Slovane in mej vladarja, ker je ta enkrat rekel, da hoće imeti m i r mej svojimi narodi, kar upamo, da se bode koncem vendar zgodilo. Deželnega načelnika naniestovalec baron Vidman je predlog s tem podiral, da je cesar sam izrekel, da neče sprejemati deputacij v Št. Petru. To je tudi Kalte-negger poročal in tako pritrjoval. Vendar je narodna večina sklenila, deželnemu glavarju naročiti, naj tolegrafično cesarja vpraša, ali sprejme deputacijo kranjskega deželnega zbora. Natančnejše povemo v poročilu o tej seji. — Naši protivniki bodo gotovo intrigirali proti demonstraciji , ker je od narodne stranice sprožena. Ali narodnjaci naNotranjskem se naj ne dajo strašiti od nobonega birokrata ali nemškutarj a! — Če de put a-cije ne bodo dovoljene naj mase pridejo in cesar naj Čuje slovanski klic, pred katerim je, kakor vse kaže, nemškutarjev vendar močno strah. — (Iz de nasu je Številke) smo morali, navzlic tema, da smo jej prilogo dali, politični razgled in wč dopisov izpustiti in za prihodnjo številko odložiti, da smo mogli včeraj (v ponedeljek 10. maja) v kranjskem zboru stavljeno prevažno naroduo interpelacijo nepretrgano prinesti. — (Novo meščan o m) je cesar daroval novo zastavo za meščanski kor, cesarica pak je dala krasne trakove za zastavo. — (Iz Cerknice) se nam piše: Izročil sem zaradi bolehnosti vodstvo uradnih opravil tukajšnje županije prvemu svetovalcu a vendarle je denes, ko nij imenovani gosp. svetovalec zavoljo bolehnosti v županijsko pisarnico prišel, pri meni občno spoštovani posestnik iz Bezovljaka se pritožil, da gaje tukajšnji dekan ob priliki ko je oklice svoje hčere pri njem vpisoval, silil depozitirati 50 fl. denarjev in to v ta namen, da bodo on garantiral, da se o ženitovanji ne bode zgodila nikaka nerodnost. Bi se li kaka nerodnost zgodila onda bi zapadlo vseh 50 fl. ubožni blagajnici tukajšnje fare. — Gledati na to, je-li pri ženitvah vso v redu, gre v prvi vrsti le župa nij a m, nikakor pa ne de-kauijam. Odsvetoval sem toraj možu iz Hezov-ljaka depozitirati 50 gld. Omenim le pri tej priliki, da jo pred 14 dnevi neki ženin tukaj položil zares pri njem 10 gold. „garancije". Je-li dekan, potem ko srenja vestno pazi na vsak nered, onemu denar nazaj izplačal — tega no vem. Je-li to prav, ali nij prav, naj sodi svet. Sploh naj bode rečeno gospodom: „Črevljar ostani pri svojem kopitu". — Saj je vam gospodom vendar-lo zadosti, da gredo ovčice po hlevnih štv.: k spovedi. A. M., župan. — (Novo slovensko društvo.) Iz Trsta se nam piše: Ne morem zamolčati pridnosti in delavnosti vrlega slovenskega rodoljuba tržaškega, g. Dolinarja. Neznano je še, da se v tukajšnjem mestu Trstu snuje novo društvo po imenu „Pevski Sokol," z društveno obleko. To društvo ne bode samo za Trst, ampak tudi za okolico pomen. Okoličanski mladenci, vrli pevoi, tudi vam so proste duri vanj ! — („Učiteljsko društvo za slo venski Stajer.") Vabilo k ouborovi seji, ki bode 17. maja, na binkoštai ponedeljek v Celji, Začetek ob 11. uri do polu dne. (Zbo-rovališče je v gostilnici „pri belem volu " („zum vveisseu Ochscn). Na dnevnem redn je: 1. Naznanila prvosednika in blagajnika o delovanji in stanji društva iu pogovor o nadaljnem društvenem delovanji. 2. Pogovor o pomanjkljivostih slovensko • štajerskega šolstva in o sredstvih za večje napredovanje njegovo. 3. Posvetovanje o bodočem občnem zboru. 4. Razni nasveti. K tej odborovi seji se vabijo ne samo gg. odborniki, kateri naj bi sicer prav za gotovo zbrati se izvolili, ampak tudi drugi udje našega društva naj bi se te važne sejo s posvetovalnim glasom udeležiti izvolili, V Ljutomeru 1. maja 1875. Lapajne, predsednik. — (Iz Postoji ne) se nam dne 9. maja pil«: O priliki vrnitve Nj. Veličanstva našega cesarja iz Dalmacije se bode sešlo v Št. Petru na Notranjskem več rodoljubov slovenskih, da ga sprejmo in pozdravijo v imenu naroda našega, kakor je bilo to nže obširneje razloženo v enej prejšnjih številk „Slov. Naroda". V to svrho se je tudi nže zbralo več pevcev iz Notranjskega, in da bi bila slovesnost tem sijajnejša, vabijo se nljudno vsi pevci, kateri se žele ndeležiti te slovesnosti da naj izvolč oglasiti se pri tukajšnjem učitelju in pćvovodji g. RaČiČu ali še mej tednom, al pa v petek v Št. Petru, kjer bode glavna preskušnja ob polu sedmej uri zvečer. Pela se bode slovenski avstrijska himna, pa Ne-dvčdova „Mili kraj". Nadejamo se, da ta poziv ne bode ostal brez vspeha, nego, da se bodo gg. pevci v obilem številu oglasili, ter tako pripomogli, da bode imela dotična slovesnost odločito slovenski značaj, in da bode videl naš presvitli vladar, da biva tu krepki, slovanski narod, kateri še nij vpognil svojega tilnika nemškutar-skemu jarmu. — (Zaradi pohoda Nj. Vel. cesarja) v Reki se bodo na ogerskih in hrvatskih postajah južne železnice 10. i 11. t. m. za polovico znižani vozni listki prodajali. Za popotne iz hrvatskih postaj se namerava separatni vlak, kateri 11. t. m. ob 11. uri 58 min. po noči v Ljubljano do-ide, vpeljati. — Mej Zidanim mostom, s v. Petrom in Reko dobivali se bodo teur- in retour-liatki za tretjino znižane cene, pa le za toliko sedežev, kolikor jih bo pri omenjenem separatnem vlaku še praznih. Zadnji listki so, vračajo se domov, veljavni do incl. 15. t. m. za vsakteri poštni ali mešani vlak. — To nam poroča izvedenec. — (Nesreča na železnici.) Petek 4. t. m. je bil semenj v Litiji. Nekov posestnik iz ondotne okolice z imenom Kovač, poda se zvečer se svojo ženo domov. Mej Litijo in Kresnicami pri tretjej čuvajnici, kjer je prelaz, gresta na progo, in po njej dalje. Hipoma pridrči tovorui vlak št. 101. Mož korači naprej, Žena za njim. Uvide, ka jima proti nevarnost, hoče ona potegniti svojo slabšo polovico za suknjo nazaj, — a prepozno uže. Sirota se zvrne sama pod baš mimo prihropeli parni stroj, ki jo takoj raztrga. I njega popade za gornjo ekstre-miteto, da se nezaveden zgrudi. Poškodilo ga je pa ipak toliko, da je vsled tega nže umrl. Seveda bode stroga preiskava. Žalostna ti majka, čuvaj 1 Zakaj ju nesi pognal s proge? — A naj bi slavna sodnija hotela prepričati se, ka oni posel nij kar si bodi. — Kaj pomaga, če podi železnišk čuvaj občinstvo s tira? Nič. Roga se mu, in v mnogih slučajih dobi povrhu batin po plečih. Navzočen sem bil sam enkrat in videl, kako so ga insultirali, ko jih je hotel zavrniti. Zakona glede tega nikdo ne respektira ; če ga ojavi čuvaj, sodnija precej oproŠča zločinca. — Na opomine ob prelazih ne ozira se nikdo, Čemu, — vsaj nij znamenje ali križ? — — (Samomor zaradi čestilakom-nosti.) Kakor se poroča iz Celja seje 7. t. m. ustrelil v skladišči ondotne kasarno občo priljubljen lejtnant B. Golle zaradi prenapetosti in nezmiselne čostiželjnosti. To je uže četvrti samomor v kratkej dobi mej tamošnjim 20. lovskim bataljonom. griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib In mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drožtev. WincheBter, Angleško, 3. decembra 1842. Vafia izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne rutuirc in vodenico. Prepričal sem se sam gleda vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, rimocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina, Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry 7sestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 s t e i n, tajni sanit svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Hevalescičro du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinitche WuchenBchr(ftu od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bicau (Revalesciere). Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila oijso bila v stanu odpraviti: toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St 64.210. Markizo do Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St 75.877. Flor. KMlerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnom kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišČanji v prsih. St 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na ikoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen ji, nespanji in hujšanji. St. 75.928. Barona Sigmo 10letne hramote na rokah in nogah itd. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V ploh »stih pulioah po pol funta 1 gold. 50 kr. I fant 2 gold. 60 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 ran tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Revalesoiere-Biscuiten v puiioah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chooolatee v praho in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta« 10 gold., sa 288 tat 20 gold, — za 576 tas 36 gold — Prodaje: Barrv du Barrv & Comp. na Da-n»JI, WnliflaeliK»HNe it. 8, v LJubljani Ed e: Barry du Barrv & Comp. na Do- Mahr, v tiradol bratje Oberanzmevr, v m« brnkn Dieohtl & Frank, v Celow«i P. Birn* baoher, v Lon«i Ludvig Mtlllor, v Maribora M. Morio, v Sferami J. B. Stookhaaaen, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Cer novicah pri N. Sni rim, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v dimdca pri bratih Oberranz-meyr, v TemeŠvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. ML Jahnerju, lekarju, v Varat* dinu pri lekarju dr. A. Halterju, kakor v vsol mestih pri dobrih lekarjih in ■peoerijskib trgovcih, tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih OHkazmoah ali povzetjih. Dunajska bona 10. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 30 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 74 . 20 1860 drž. posojilo.....111 . 25 J Akcije nArodne banke . . 963 „ _ _ Kreditne akcijo .... 21*8 .75 " London........111 „ 40 „ Napol..........8 B 90 _ C. k. cekini.......5 . 29 ■rebrn .102 .85 V Ilir»ki Bistrici se oddaja precej pekarija s prav ugodnimi pogoji v najem. Več se izvć pri Aleks. Ličan-u v Ilirski Bistrici._ (157-1) Naznanilo prodajalnice! Tovarniška zaloga platna in novošegnega blaga JTosefstadt, W£oohga*9ea &tev. 3fi, Vhod skozi „Alserstrasse", je sklenila, svojo Izdelke, no več kakor dosedaj iz-ročevati lo prodajalnicam 27 kraj carjevim, tem ms proskrbljevati prodajo v velikom in na drobno sama, ter določila za vso predmotn enotno ceno za 1 kos 30 vatlov za gold. 7.60, tucat z 12 kosi za 3 gold. in sicer sledeče predmete pravobarvanoga perkalina po 30 vatlov, batist, jaconeto in mouso ino, novo-šogne robe za obleko, škotsko in gladke barve, vol-nata preja, holandsko, bolfaško in domače platno, beli širting iu šilTon na srajco, žnorico in barvani parli.int ža obleko, angleška platnona roba za domačo obleko, bela dvojtkanina in dainaškova roba, barvani posteljni kanala!, beli in rumeni nanking, pisana roba za mehi jo, bela obrobljena zagrinjala, dainaškovi in dvojtkaninovi robci. Daljo tucat 12 belih robcev od fumburikega platna, najfineji, žepni robci od batista z barvenimi obrobci, servijeti od dvojtkanino iu damaška, bolo in barvane čisto platnene desort, turško pikć obrisačo, batistni in kotonni robci za na glavo, barveno in plavo, gospodske žepno rutice, in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Naročila iz deželo so baš tako vestno in pošteno izvršujejo, kakor bi so izbralo osobno a kar no dopade, so takoj vzeino nazaj. Adresa jo: An die Fabriks-Niederlage, Koclig-assc 30 in 11 icn. NB. Za poskušnjo razpošiljamo tudi polovično koso 15 vatlov in pol tucafa 6 košev. (50—11) Za zamašeiije ollih zob nij nobeno sredstvo proapešneje in boljše, nego /.oimsi plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. G. Poppa naDunaji, v mostu, Bugnerstrasse št. 2, katero si moro vsaka osoba sama prav lehko in brezbolostno deti v otli zob, ki se potem trdo sprime z ostalimi škrbinjami in zobnim mesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino. Anatherin — voda za usta Razne vesti. *(Mustače) — beseda je francoska in je ostala pri nas, ko so bili Francozi odšli — imajo pri nekaterih narodih velik pomen. Na Spanj -skem imajo moža, ki ima dolge pa čvrste brke, za srčnega, za prebrisanega; a kakoršne nosi zdaj španjska mladina, so jedva senca proti nekdanjim. Včasi so imeli navlašč futerale za-nje, v katere so je po noči zaklepali. — Hrvat ne more z lepa dobiti ženke, ako nema mustač, ravno tako Oger ne. Sicer pa je narava tema dvema narodoma podarila ta kinč v izobilji; brali smo nekje, da Hrvatom pa Ogrom mustače zato rasto, ker jedć vedno „luk pa česjak". Pri vojakih je ostro prepovedano, pod nosom obriti 86. Ako kdo ravna proti tej prepovedi, zapro ga takoj, ali pa se ne sme iti sprehajat, dokler mu mustače zopet ne rast6. Tri ogerskih pa hrvatskih polkih se pa to Se ostreje kaznuje, ker so mustače i narodna noša. * (0 a r o v n a mašina.) V New-IIavenu v severni Ameriki so iznašli mašino, v katero se živ vol vrže, pa pride črez nekaj minut zdolej iz nje beefsteak, pečenka, semlete kosti, ustrojeno usnje in iz njega pol ducata narejenih črevljev. V neki tovarni v Novem Jorku pak stoje stroji, ki delajo šivanke na tak način, da bi človek skoraj ne verjel. Cela vrsta teh strojev je nastavljenih po redu, pa nijso večje, kakor kakov-6na navadna miza. Ti stroji delajo neprenehoma. Od časa do časa se meče va-nje klobu-čič drata, stroji ga režejo v čisto enake koščeko, zdolbejo v vsaki luknjo, obrusijo špico pa pridejo na drugem konci narejene šivanke na dan: te zgrabi takoj druga mašina, sestavi špico in ušesa v vrsto, tretja pa jih vzame določno šte'-vilo, zavije je v papir, ne da bi trebalo, da bi pomagala kaka človeška roka. 40 do 50.000 tisoč šivank nareja taka mašina vsak dan, in ko bi človek ne videl, kako se kadi iz dimnikov, verjel bi res kmalu, da je to delo vražje. Poslano. *) Gospodu Miha Tavčarju župniku v Vačah. Težko se mi je tukaj opravičevati, pa kakor Vi mene očitno žalite, moram jaz tudi očitno braniti se. Navada moja je bila de uže od mladosti, da sem o pravem času spovedni listek svojemu duievnemu pastirju odrajtal. Tudi letos sem to storil, a Vi ste se izrazili : „ta je mrtev". Kaj hočete s,tem ? Na telesa nisem mrtev, dražega mi pa dokazati ne morete, brez napak pa nij človeka na svetu. Saj se tudi ljudje spodtikajo in marsikaj ugibajo kaj ste storili, ko po pridigi blagoslova ne daste. Spomnite se besed zveličarja: »Ne sodite, da ne boste sojeni, ne pogubljajte, da ne boste pogubljeni." S spoitovanjem Janez Jelene. Vače 7. maja 1875. *) Za obliko in obsega uredništvo ne odgovarja. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry 17 £Š0M tO i ■s L 9 ~^ c" S- % S* P- '- Ef ~ iT za B.S. a w 9 S « CD S- M _ r« D j; b b C 77- £1 o 5C 1 i. S tsj p o (» 9 —■ ►1 C3 7T O 3-^' ^~ CS3' £ •s S* a ""^ g.»h a II s£ p. g "S* 1 t- t« o c/3 c - &. %t ~ N « a g o c h «s: w RT. B " TT N« _. »r SS i; n B* cp g- i« f 5^3 p J81 S.' /z. ^ rti. I Bo < O d- S* g N g N O«« C — g- K* fo3C.O,l B e a' B 2 ■ ,__c* K 3 b gl s." H- n r:' I ?r = a S « o W P^ise* © ^ f£.o3 t—trr cr- § J" r CS3' H g N §* „ <% ^0^5 « CD c- 3 3. * o N i—' o" 00 " g = P r. 2 ^ t—1 W 2. Frc—r- CD s O 5. pjj. v, i13 H CD & B C g *^ v g\s w> B. ci s* V ^ 65 g 3 S« Bg j S * — E3 Pf PB, £l rt Cr cc c sr 7T S g. g g g g e- s--« rt> rt —. 1 fift iti g 3(g e» s-r Sr<__H S cr-a * ' re r.bI-1 te g ^ -■ 69 N>Oh ^ b b "5 2 i 3m rt _ "o B crq &3 JS d c S b S g=g a 2 ELS Ji « E E3 S. CS ~ ■ p . jir* ol: j^. ° c » »= f^-S _ m o n s a. — • b *o kj g, g^J, a g g pr M 83 c+ CD g B' o 83 e i CA — 8= c o 5 = Ba ^ M* n- B 9 O TJ <-> o o CT>" CD % j j P 3 rt £k .sns Is 2.3 o. d E.S-o.a. tSl O cr1 jo: 6 S I 3 CD O S* ^ S- crq CD ladajatelj in urodu k ToaTp JurdTS LaHtuiD« in tisk „Narodu© tiskarne". D40B