54. številka.
Ljubljana, vtorek 7. marca.
IX. leto, 1876
SLOVENSKI NAROD
eetiristopi.e pet.it-vr.ste t; kr., ee se oziuiniln enkrat trnku, fi kr., ee se dvakrat in 4 kr. Se ne tri- ali vcrkrat tisku. Dopisi naj se izvole traiikirati. — Kukopisi ne ne vračajo. — U r o ti n i A t v o je v Ljubljani v Franc Koliuanovej hifii It. 80—poleg jcleflalifiea v „zvu/di". O p r a v n i S t v o, na katero naj M blagovolijo pošiljati namenim;, reklainaeije, o/.nunilii, t. j, administrativno reči, je v »Narodni tiskarni" v Kolinauovoj hiši.
Srbi.
Zadnji nuni došli belgradski „Istok", kakor so trdi in vidi, glasilo najodličnejšega moža v Srbiji, bivšega in bodočega ministerstva llistića, „Istok" piše v uvodnem članku mej družim sledeče: „Organ našo braćo Slovenaca BS1. Narod" nedavno je rekao, da smo (Srbi) mali i da bez zajednice sa Hrvatima i Slovencima ne možemo ništa izvojevati. Predbacuje mun, da smo nesložni, da Srbija vuče na jednu, Crna gora na drugu stranu, da v „srbskom I'ijemontu" vlada razdor, i postoje silni tudjinski špijuni pod lažnom obrazinom radikalizma."
Na ta citat se ,,Istok" tako opravdava, da nij nobenega organa srbskega, ki bi se protivil slogi Jugoslovanov. A Srbin ljulii svojo srbsko narodnost. Uil jo čas, ko so vsi Srbi robovali. Sedaj imamo Srbijo in Cmo-goro. Kdo jo v Turčiji največ revolucije delal ? Srb."
Lepo vso to. Sedaj pa da vidimo čine. Srbija je država na južnem Slovanstvu in če so njeni sinovi tako pohvalijo, videli jih bodemo na spomlad, ki nastopa, v delovauji. „Istok" vsaj to obeta. Veselilo nas bode.
Srbski organ smo zagotovljen biti, da če Slovenec toži o slabem in za slovanstvo nopo-voljnem stanji pri svojem večjem bratu drugem Slovanu, ne dela tega zato, da bi hotel krivico delati, nego jedino ker želi, da bi bolj.se bilo.
Severo-amerikanske države.
Malo kedaj mam dohajajo vesti o notranjih zadovah velike sevorno-amerikansko ^judo-vlade, ali kadar prinese kabel kako poročilo, tedaj je navadno tako, da ne ilustrira preveč dobro notranjih političnih razmer v tej kolosalnoj državi.   Severna Amerika je bolna v
svojem srcu, razjedena v svojej sredini, in da-si nikdo no dvomi, da se očistijo počasi ti umazani elementi, vendar nare j a to tužen vtis, da jo v tako slavnoj državi korupcija dospela do verhunca nekdanje; rimske vlado, ko sta Ma-rius in Cina delila državni; službo po svojoj volji in svojim kreaturam.
Tri severno-amerikanskih razmerah zgi-njajo iileali o staroj republikanskoj poštenosti; severo-anieii kunska neizrečena praktičnost ima svoje vplive tudi pri vladnih glavah, in vsakdo, kateri si jo po dolgoletnem trudu ali pa morila tudi za nekoliko tisoč dolarjev priboril mastno služImo, takoj skrbi, da si naredi iz nje molzno kravo, katera mu mora povrniti vse stroške poprejšnje, ter mu pripraviti še novega kapitala. Tn tako gleda se povsod le na dolar, za denar se prodajajo imenitne službe, z denarjem se nadomesti vednost, ter popravi ignoranca. Da pri tem gine državljanska zavest, ljubezeu do domovine in zaupanje do vlade, je naravno. Politični principi prihajajo ob veljavo, zakaj vsaka stranka vlada le i dolarjem, in vsakej so principi le toliko časa sveti, dokler ne pride do krmila. Tedaj pa jih vrže črez brod in grabi denar in prodaja in goljufuje državo.
* Nij pa tudi čuda, će se pri tolikem številu državnih služabnikov in malopridov pripeti kateremu izmej njih, da se mu ponesreči špekulacija in da je neeega dne odkrito njegovo baran-tarstvo.
In tako je imel jednako nesrečo pred nekoliko časom severo-amerikanski sekreter za vojno IJelknap, mnogo jo goljufal, marsikak dolar si je pridobil s srečno spečaniini službami, ali sedaj bo moral pustiti svojo firmo, iu nij dvombe, da se mu privošči kje kotiček, da za-užijo v miru sadove, katere si je pridelal na plo-dovitej njivi vojnega ministerstva. Kaj hoče to, da ga posade na zatožno klop, Belknap ima
lehko srce, zakaj goljuf je inalokedaj še izkopal gojjufu oči. Tudi Uelknapu tedaj njegovi sodniki no pridejo do življenja. Ali država, v katerej so tnogbče take razmere; država, v katerej je prvi vojni uradnik prav navaden goljuf, ne more biti zdrava, in skrajni čas je, da pride moč, katera izmete take smeti iz države, ter vpelje zopet elemente, kakor so vladali v prvih letih amerikanske republike. Mi pa upamo, da moralično jedro ljudstva še nij tako popačeno, da bi lehko-krvno trpelo take razmere in da se pri prihodnjih volitvah energično izreče proti korumpiranomu vladanju.
Severno-amerikanska ljudovlada ima v onem delu sveta še velikanske naloge izpolniti, ali če bbde v svojem političnem notranjem življenju nemoralna in gnjila, se lehko roče užo naprej, da jih i/polnila ne bode.
To pa bi bila nesreča za Ameriko, njeno omiko in svobodo, iu zatorej je želja vsacega človekoljuba, da bi kmalu izginili vsi ti mali in veliki lielknapi, ki sesajo sedaj na mozgu stare ljudovlado.
Naša trgovina.
Tod tem naslovom piše „Soča": „V zadnjih letih Še le jo naš mladi narod prišel k zavesti da za utrjenje svoje narodnosti in zagotovljonje svojega obstanka v hudem boju zoper brezštevilne nasprotnike nij zadosti, veseliti se svojega oživljenja iz dolgoletnega spanja in brezskrbno zibati so v sladkih sanjah srečueje bodočnosti, marvoe, da je potrebno poprijeti se resnega, marljivega in zdatnega dela tudi na bolj praktičnem polju. V svoji prirojeni mu bistroumnosti ogledal si je hitro vsa ona sredstva, katera njegovi sosedje v pospeševanje občnega izobraževanja in povzdigo materijalnoga narodnega blagostanja upotrebljajo; podvizal je poizvedeti razmero svoje kreposti, napake in potrebnosti in spoznati vse zaklade
Listek«
Knez Andrej Bogoljubski.
(Po Kostomarovu spisal J. Steklasa.) (Dalje)
Andrej se jo narodil v suzdaljskej ali točneje v rostovsko-suzdaljskej zemlji, tam jo on sprovel svoje detinstvo in prvo mladost, tam usvojil prve vtise, po katerih se je ravnal skozi celo svoje življenje. Osoda ga je vrgla v tomun brezkrajnih borb, ki so vladale v južnoj Rusiji. Posle Mononiaha *), ki je bil ki-jevski knez po izboru zemlje, sta knožila skupaj dva sina, Mstislav in Jaropolk ; mej njima nij bilo borbe za zemljo in mi ju moremo prišteti k pravim zemaljskim izbranim knezom, kakor   njunega  očeta; in ker so Kijevljani
*) Gloj „Zora" br. 14 si. 1875.
ohranili v spominu kneza Mononiaha, ljubili so tudi njegova dva sina. Ali 1. 1103 je pregnal černigovski knez Vsevolod Oljgovie tretjega sina Monomahovega, slabega in priprostoga Vječeslava, ter jo nadvladaj Kijev z orožjem. S tem je bil odprt pot neskončnemu neredu v južnej llusiji. Vsevolod so je držal v Kijevu s pomočjo svojih Černigovcev. Njemu se je hotelo svoj rod učvrstiti v Kijevu: zatorej je predložil Kijevljauom, da izberejo za kneza brata njegovega Igorja. Kijevljani so iz stisko pritrdili. Ali komaj je Vsevolod umrl, 1. 1194, izbrali so si Kijevljani za svojega kneza starejega Monomahoviča Izjeslava-Usli-slaviča, ter odstranili Igorja; ko so pa kasneje bratje poslednjega z vojsko se vzdignili na Kijevljane, ubili so le ti Igorja javno, ne-gledeči na to, ua se je bil odrekel svetu, ter uže stopil v samostan pečerski.
Izjeslav   se je srečno pogodil z Oljgoviči
ali proti njemu se je vzdignil nov nemiren neprijatelj, strijc njegov, knez suzdaljski Jurij Dolgoruki, mlajši sin Vladimira Monomoha. Začela so je dolgoletna borba, in te borbe so je udeležil tudi Andrej. Dogodjaji so se tako zamotali, da so nij bilo nadati konca to borbe. Kijev je prišel nekolikokrat v roko Izjeslavove, potem pa zopet v durjeve; Kijevljani so se bili popolnem zmešali: oni so uveravali Izje-slava, da so pripravni zanj umreti, a v kratko potem so pripeljali Jurja črez Dujepor k sebi ter pregnali Izjeslava, sprejevši Jurja k sebi začeli so uže snovati nove namene z Izjesla-vom, ter ga potem poklicali v mesto, Jurja pa pregnali iz njega; v obče so oni vendar vsakej sili se podali. Kijevljani ne smotreči na tako nestalnost, prisiljeno po okolnostih, ljubili so vendar neprestano Izjeslava iu tudi Jurja z njegovimi Suzdaljci nijso prezirali. V tej borbi je Andrej pokazal več-
kateri neporabljeni leže še skriti v domovini skušal je na svojem domu vse to vpeljati, kar bi moglo duševno in materijalno moč pomnožiti.
Temu prelepemu namenu so naj blažji ro-doljubje, katere narod uže sedaj za svoje največje dobrotnike spoznava, svoje življenje posvetili in z zadovoljnostjo zamorejo oni uže dandenes zaznamovati velik korak, katerega je naš narod v razvitku svojih duševnih in materijalnih močij storil in nam je tudi naj-gotovejše poroštvo, da zaželjeni cilj razvitka ljudsko izobraženosti in blagostanja dosežemo, ako uporabimo v našo korist vsa sredstva, katera nam okolnosti ponujajo in ako vsakdo izmej nas v svoji stroki in v svojem krogu vestno svojo dolžnost izpolnuje.
V zadnjih treh letih je slovenski narod marsikaj dosegel, čosar se nijsmo mi nadejali; pokazalo se je, koliko zamore storiti krepka volja in prava razumnost na podlagi poštenega rodoljubja. Pri tej priliki pa vendar moramo opaziti, da nam še veliko izkušenih čvrstih močij manjka, ki bi zamogle ljudstvo podu-čevati in navduševati za napredek, in še več moremo obžalovati najhujšo našo pregreho, ki nas pri vsakem početji največ zavira, namreč: neslogo! V tem obziru vzemimo si v izgled francoski narod, kateri je v naj novejše j dobi posebno dokazal, koliko zamore narod, kateri navdušen za blagor svoje domovine, se poteguje z marljivim delom in nerazrušljivo slogo za občni napredek in blagostanje svoje dežele. Potem, ko jih je leta 1870—71 tako strašna nesreča zadela, da so njih sovražniki j uže mislili, da mora francoska država vsaj za pol stoletja politično in materijalno uničena biti, zbudil se je ta narod iz dolgega spanja, v katero so ga brezvestni in sebični despoti spravili. — Začel je zopet pošteno in pametnejše življenje, poprijel se je Čvrstega dela in ne samo, da je v začudenje celega sveta v teku treh let strašansko svoto petih milijard frankov poplačal, ampak dandenes stoji v boljših razmerah, kakor še nikoli popred. Se složnim postopanjem in neumorljivim delom se je maščeval nad svojimi sovražniki in kakor so njih zadnje volitve dokazale, so Francozi pokazali, da so tudi politično dosegli vrhunec zrelosti. Vse to se jim je posrečilo na podlagi poštenega rodoljubja, trdne sloge in marljivega delovanja. — Kako je pa z nami?
Mi primorski Slovenci posebno si moramo to očitati, da v resnici smo še jako malo sto-
rili za napredek, toliko na duševnem, kolikor na materijalnem polju, posebno pa če jemljemo obzir na važno nalogo, katero nam je narava sama podala, postavši nas na mejo važnih dežel in dejal bi, celega sveta, ker prebivamo na obalih imenitnega jadranskega morja. Srce nas mora boleti, da povsod še po Slovenskem tuji element nadvlada in posebno pa, da tukaj v Trstu, ki vendar leži na naših tleh in ki bi moral biti središče naše materijalne delavnosti, Slovenec nema še nobene veljave in da ga tukajšni meščani bolj prezirajo, kakor Grka, Ermenca ali celo — Turka! In kaj je tega krivo? Pomanjkanje prave narodne zavesti pri tukaj v mestu bivajočih Slovencih, njihova nemarnost za svojo domačo stvar, kakor tudi pomanjkanje pravega pod-vzetnega duha in resne volje, svoje moči ne samo za svoj žep uporabljati, ampak tudi za narodne namene. V obče se sliši, da trgovina v Trstu propada, dan za dnevom se plaši občinstvo s tužnim oznanilom falimentov, katerih nij konca ne kraja in bati se je, da bodo te žalostne prikazni še nadalje nas vznemirjale. Kdor pa tukajšnje trgovinske razmere pozna, nikakor se ne čudi, ampak izpozna, da' je to naravni nasledek velikih pregreh, katere je zakrivila večina naših tukaj snih trgovcev. Popustili so nekdajno pošteno trgovino in po-prijeli so se, hrepeneči po velikih dobičkih, nevarnih špekulacij, borsne igre in celo sleparskih sredstev; s tem so zgubili zaupanje pri inostrancih, kateri so se drugam obrnili, kjer se pošteneje in razumniše ravna s tujim blagom in premoženjem. — Da manjka prave razumnosti, kaže tudi to, da svojih otrok ne odgojujejo, kakor trgovski napredek terja in redko se najde sina trgovca, da bi bil trgovine toliko zmožen, kolikor je oče pozna, ako-ravno sinovi biti bi morali bolj izobraženi, ker to terja napredek časa; ali ta mladina napreduje k večjemu le v slabosti, kar je dobrega pa ne posnema. Želeti je le, da bi se ta nečisti zrak kmalu sčistil, da bode trgovec na deželi vsaj vedel, s kom da sme brezskrbno trgovati.
V denašnjem položaju prva naša naloga mora biti ta, da vse svoje žile napnemo, da nam tuji elementi tako krasno lego kot je ima naš Trst z jadranskim morjem, še več ne pokvarijo. Složni, s poštenim in marljivim delovanjem gledati moramo, da se kredit, zaupanje sploh in posebno pri našem občinstvu oživi in da pride na vsak način naša trgovina v naše roke, da se Trst kolikor mogoče in mi
krat svojo hrabrost v bitvah, ali ravno tako se je tudi trudil, da naredi mir mej razdraženimi strankami; ali vse je bilo zastonj. L. 1151, ko je Izjeslavza nekoliko časa popolnem nadvladal, nagovoril je Andrej očeta, da se poda v suzdaljsko zemljo in tudi sam je pohitel Še pred njim v tisti kraj — v Vladimir na Kljazmi, kojega mu je dal oče. Ali Jurij nij hotel na noben način zapustiti jug, nego se je začel zopet boriti za Kijev ter je na zadnje, po smrti Izjeslavovej 1. 1154 nadvladal in posadil Andreja v Višgorod. Jurij je hotel imoti tega sina blizu sebe, verjetno zavoljo tega, da bi mu prodal kijevsko kneževino, ter je vsled tega naznačil od Kijeva oddaljeni mesti Rostov in Suzdalj mlajšim svojim sinom. Ali Andreja nijso mikale nobene nade v južno Rusijo. Andrej je bil toliko hraber, koliko umen, toliko pomišljen v svojih namerah, kolikor stanoviten v izpolnevanji. On'je bil preveč vla-
dohlepen, da bi se bil mogel sprizjazniti s tadanjim redom v južnej Rusiji," kjer je od-visila osoda kneževa od podvzetij družiti knezov in od trmoglavosti svojega spremstva in mest; vrh tega pa tudi nij mogla biti nobenega poroštva za ustanovljenje mira v južnej Rusiji radi sosednih Polovcev, ki so bili nekojim knezom dobro sredstvo v mejsobojnih prepirih. Andrej jo sklenil samovoljno za vselej otiti v suzdaljsko zemljo. Ta korak je bil važen; sovremeni letopisec je cenil za vredno pristaviti v svojem izvešču, da so je odvažil Andrej na ta korak brez očetovega blagoslova in dozvole.
V Andreju, kakor je razvidno, dozrela je osnova, da se nepovrne samo v suzdaljsko zemljo, nego tudi utrdi v njej sredotočje, iz kojega bode mogoče vladati nad vsemi deli Rusije. Letopis gotovi, da so bili ž njim jedne misli  tudi njegovi rodjaci  bojarji Kučkovi.
ž njim materijalno na kupčijskem in obrtnij-skem polju povzdignemo, da potem omiko mej nami lažje širimo in da politično do vrhunca razvitka dospemo. — Rečem pa še jedenkrat: Trdna sloga in marljivo delovanje nas bosta pripeljala do one neodvisnosti in slobode, po katerej vsak človek hrepeni.
Pri teh razmerah nas mora veseliti neka važna prikazen na trgovinskem polju, katera nas Slovence v obče mora. jako zanimati. Kakor smo zvedeli, osnovalo se je trgovinsko društvo pod privatnim imenom, „ zastopano od samih slovenskih trgovcev in s slovenskim kapitalom. Tem več pa nas stvar zanima in veseli, ker je vodstvo društva v rokah mladih mož, katere kot rodoljube in zmožne strokovnjake čislamo. Hvalevredno je gotovo to, da si upa družba Slovencev v sedanjem tako teškem času stopiti prod svet s tako važnim podvzetjem. Iz poziva, katerega smo slučajno v roke dobili, smo razvideli, da bode imelo društvo lepo nalogo, začeti tu v Trstu trgovino na narodnoj podlagi. Ker prav dobro poznamo mišljenje in zmožnosti sodelavcev pri tem društvu, smemo upati, da ne bode samo koristno za udeležnike, ampak da bode širilo svoj vpliv na druge kraje slovenskih dežel in da bode častno našo narodnost v Trstu zastopalo. Želimo, da bi imel ta začetek veliko vspeha in da bi obilo naših kapitalistov raje k temu zavodu svoj knpital vložilo, kakor da ga daje v rabo tujcem, ki so nam povsod le v Škodo; vsakakor priporočamo to podvzetje slovenskemu občinstvu, da ga ne prezira, ko prične svoja delovanje, ampak da ga vsakdo po okolnostih svoje trgovine podpira, ker mislimo, da se mu bode bolj ustreglo, nego pri tuj cih.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Kostajnice se piše v „Deutsche Ztg.B: Ko je bila irada o »reformah" v vasi Brezijanci pri Prodoru prebrana, vzdignili so se Turki z orožjom proti svojej vladi in rekli, da avstrijskih in moskovskih reform nečejo, raj še umrjo. Kristijanje v onih vaseh so bili napadeni, dva: Juričić in Sarakovac ubita, več žen oskrunjenih. Kristijanje so se vstavljali a morali pobegniti. Več jih je bežalo na Hrvatsko. Pri prevozu črez Uno se jih je mnogo utopilo.
Piše se tudi, da je pri MetkoviCu prestopil mejo Ljubibratie, ter udaril z novo četo v Hercegovino, katero upa na desnej strani Narente k novemu uporu pripraviti.  Malo je
Mi mislimo, da je bilo pri njem mnogo stranj-cev, kakor t suzdaljskej zemlji tako tudi v kijevskej.
Prvo se pokazuje iz tega, da so ga v suzdalj sko-rostovskej zemlji ljubili ter mu v kratkem potem to ljubezon tudi skazali v tem, da so ga izbrali za kneza po izboru; o drugem pa svedoči preseljevanje iz kijevske zemlje v suzdaljsko; ali Andrej je vendar le moral opravdati so v očeh naroda radi svojega postopanja proti očetovej volji z nekakšnim pravom. Do zdaj so poznali Rusi za svoje kneze dvo pravi — pravo po rodu in pravo po izboru, ali obe ti pravi ste so pomošali in odstranili, posebno v južnej Rusiji. Knezi so dobivali mimo vsacega starešinstva po rodu kneževski prestol, in izbor je prenehal biti jedinodušni izbor vse zemlje ter jo zavisel od vojskine trume — od družin, za kolikor so je v resnici vzdržalo jedino  pravo — pravo
torej upa, da Turčija l svojimi reformi kaj doseže. Insurekcija rase in se krepi od dneva do dneva, če tudi avstrijansko oblastnike pazijo mejo, kakor bi turške bolje ne mogle.
Politični razgled.
Notranje «l<->.«*l«».
V Ljubljani 6. marca.
fmnsp€>fi*kfw &b**rtticu je potrdila "konvencijo z Rumunijo. Proti je glasoval tudi politični ljubljenec našega magistrata, Anton grof Turjaški.
Grof Fjch Thitn je v gospodskoj zbornici prevzel nalogo Weiss-Starkenfelsovo in je pri zadnjej seji pri razgovoru o najnovejšem posojilu bičal vlado, ter razsrdil tako Karlosa kneza Turjaškega, zbornice predsednika, da se mu je vtikal v govor in delal ostre opazke. Morda še spregovorimo o tem govoru grofa Tinina. Zbornica se je potem zaključila (4. t. in.).
Naša mrtj'iffffl je odpotovala Črez Nemčijo na Angleško sorodnico, menda nekdanjo kraljico neapolitansko obiskat.
Najvažnejša novica zadnjih d nij je ta, da so se razprave z OffefSteo vlado preložile. Zakaj, se ne ve. Govori se tudi, da sedanji predsednik ogorskega ministerstva, Koloinan Tisza, hoče za čas razprav sKJislejtanijo odstopiti, ter se postaviti parlamentarnoj svojej stranki na čelo. Kot ud parlamenta upa Tisza v teh imenitnih razpravah vspešneje delovati in posredovati, kot pa na ministerskem stolu, z važnostjo si pač ume obdajati ta Koloinan Tisza.
Vii a ii je driiiivo.
„Avstrija in jUffif*l&wa*t*1ci vstanck, Berlin in Lipsko pri Luckhardtu," tako se zove ravnokar na svitlo prišla brošura, katera zopet poskuša, uže čestokrat stavljeno, a še nikedar dejansko odgovorjeno vprašanje rešiti: bodočnost Avstrije v vzhodu. Pisatelj razpravlja mnogobrojne slovansko narode avstrijske, kakor tudi sosednje turške v njihovej kulturnoj vrednosti in političnem pomenu za Avstrijo. On vidi v 17 milijonov avstrijskih Slovanov, najmogočnejše kulturno jedro za slovanske narode, ter graja zelo način, kako so je ž njimi dosedaj ravnalo. Od 1866 in 1871 pridobila je Avstrija mogočnost, se materijalno okrepiti, tudi jej je potrebno, da teritorijalne izgube zopet nadomesti. Tako je pot, po katerim naj se išče moč, jasno narisan.
Vmnvnslii bivši diktator Gambetta je govoril v Lvonu govor, v katerem je rekel, da republika hoče mir povsod in da zameta n ar od n os tn o politiko. — Naravno, da Francozje, ki so narodnostno ujediujeni, nemajo razumljenja za to politiko, tudi za to ne, ker jih je leta 1870 premagala. Ali čas jih bode kmalu podučil, da bode zlasti glede Slovanstva se ta politika morala tudi v francoski interes — vladati.
Na Spfttt/shem  zadeli  so bliskovi
don Karlosa, ter ga popolnem razdrobili. Pobegnil je, ter odrinil na Angleško. Vlada v Madridu pa je razglasila amnestijo tistim Karlistom,  kateri odlože orožje do 15. t. m.
V severnej riki dejali so Bel-
knapa v obtožbo in upati je, da ga zadene zaslužena kazen, ako se amerikanska justica ne skesa še zadnji trenotek.
Dopisi.
Iz Sit. .Ptivlt* v savinjskej dolini 3. marca. |Izv. dop.] V nedeljo 26. svečana ob 6. uri zvečer napravila se je v naših šolskih sobanah predpustna zabava z gledališčem in petjem. Igralo je 12 šolarjev tri igre, namreč „Klop pod lipo" v jednem dejanji, „Kaznovana radovednost1* v jednem dejanji, in „boječi Matevž" v dveh dejanjih. Mej vsako igro je odmevalo petje v moškem čvetero-spevu in samospevanju se spremljevanjetn na klavir. Občinstvo se je te zabave mnogobrojno udeležilo, tako da nij nič prostora ostajalo. Drugi dan do polu dne se je igra za šolsko mladino ponavljala in je bila zopet obilo obiskana. Predmet igre je bil jako živahen in neustrašenost mladih igralcev mikavna. Pesni, „sveta noč", Slovan", »lepa naša domovina" in več samospevov, so živahno odmevale, posebno pa samospevi, ki jih je gospod učtolj Meglic s posebno izvrstnostjo poval. Hvala g. nadučitelju Josipu Vi-diču. kakor ravnatelju igre za njegov trud in besedo, katero je končno ljudstvu govoril, poudarjajo blag namen take zabave. Pohvaliti moramo tudi g. Norberta Zanierja, tukajšnjega trgovca in krajnega šolskega nadzornika za njegovo posebno prizadevanje pri tem blagem činu, in gg. učitelje Meglica, ŠkohVka in Soršaka iz Vranskega, kakor tudi g. Zmer-zlikarja iz Žavca, ki so nas se- svojo navzočnostjo počastili, in odličmm pevanjem razveselili. Želimo, da bi nas naši vrli pevci kmalu zopot razveselili s kako predstavo. Vstopnine se je nabralo 21 for.; stroški za pripravo znašajo 10 for., toraj čisti dohodek 11 for., kateri je za pomnoženje  šolske   bukvarnico namenjen.
Ik Itopra 3. marca. [Izv. dop.] Znano vam je morda uži, da jo ministerstvo privolilo 12000 forintov za štipendijo koprskim kandidatom. To je malo, ker naše učiteljišče šteje blizu 120 gojencev. Do sedaj so bili dobili tukajšnji učiteljski kandidajte le malo svoto na račun namenjenih jim sti-pendijev; dones pak so <se jim določeni stipendiji naznanili; najvišji znaša 150 for. So
da je bil knez iz rjurikovega roda; ali kje da ima koji knez knežiti — za to nij bilo nobenega druzega prava nego sila in smelost. Bilo je treba odrediti novo pravo. Andrej je je našel; le to pravo je bilo neposredno posvećenje po sv. veri.
Bila je v Višgorodu v ženskem samostanu slika sv. Bogorodice, prinesena in 1'arji-grada, slikana po ustnem izročilu od sv. evangeliste Lukeža. Pripovedovali so o njej čudeže, govorilo se je mej družim tudi, da je ona stopila s steno, kamor je bila obešena ter se postavala sred cerkve; kakor da bi hotela s tem-pokazati željo preseliti se na koje drugo mesto. Javno jo vzeti, nij bilo mogočo, ker bi se bili temu protivili prebivalci. Andrej pa vendar misli vzeti jo, prenesti potem v suzdaljsko zemljo iu darovati na tak način tej zemlji svetinjo, važno in čislano od Rusov. S-tOm hi pokazal, da nad to zemljo čuje  posebni  blagoslov božji.
Sporazumevši so z duhovnom ženskega samo stana Nikolajem in z dijakonom Nestorjem, odnesel je Andrej po noči čudotvorno sliko iz samostana ter skupaj s kneginjo in somišlo-niki precej potem ubežal v suzdaljsko zemljo. Na potovanji v suzdaljsko zemljo s to sliko dogodi so čudež: izlečila je namreč bolnika. Uže je bila v glavi Andrevej misel dozrela povzdigniti mesto Vladimir nad starejši Suz dalj in Rostov, ali on je to misel držal tajno do necega časa, potem je šel s podobo dalje mimo Vladimira, ter jo nij pustil tam, kjer bi imela po njogovej misli nazadnje ostati Ali Andrej je nij hotel odpeljati niti v Suz dalj, niti v Rostov, za to ker po njegovem razumu nij hotel dati prvenstva tema mestoma. Za deset vrst od Vladimira po potu v Suzdalj dogodil se je drugi čudež: konja sta pred vozom po drugi pot obstala; zapregli so druge močneje iu tudi ti nijso mogli premakniti voza z mesta. iDaijo pribO
pa nekateri kandidatje višjih razredov, kateri imajo le po 100 for. Baje se letos nij gledalo dosti na to, kako kak kandidat napreduje in v katerem razredu jo, niti na ubo-štvenc razmere. Kako se bo mogel živeti ubogi pripravnik, kateri nema nobene podpore od doma s 100 for., ali tudi s 150 for., tu v Kopru, kjer se za 18 for. lo slabo stanovanje in hrano dobi, je meni nerazumljivo. Toliko obetano je bilo v Gorici, da bodo v Kopru veliki stipendiji; in zdaj glejte istino: manjši so stipendije" v Kopru, kakor so bili v Gorici!
Napisati bi vam hotel še nekaj o šoli samej; a njene razmere so tako žalostne, da jih skoro nij opisati. Pa saj bi tudi vse jerimiadc bile lo bob v steno. (Tudi bi jih ne mogli natisniti, ker zadnjic ,smo bili zarad tega konfiscirani. Uredu.) Prestava goriške in tržaško preparandije v Koper je velika pronaglenost bila primorskim kandidatom neugodna. Vlada naj stvar preišče in prepričala se bode ter popravila.
Domače stvari.
— (Pogreb Lavričev.) BaŠ pred končanjem uredovanja prihajamo iz Gorico od pogreba nepojmljivega narodnega probuditelja dr. Lavriča. Pogreb, jo bil velikansko sijajen. Cela Gorica, neizmerno naroda iz okolice, deputacije goriških čitalnic, deputacije iz tržaške okolice, iz Trsta, iz Ljubljano itd., so se udeležile. Vse je šlo redno in je kazalo, kako ljubljen je bil ta pokojni narodni poštenjak. Več prihodnjič.
— (f Dr. Pavlic.) V nedeljo je došcl v Ljubljano telegram, da je le-ta izvrstni rodoljub mertev in da se je tako vendar-le izpolnila tužna vest, katero smo bili prinesli uže pred nekoliko dnevi. Smrt nam kosi najboljše sinove, stari in skušeni delavci zapuščajo nas in kar jo najbolj grenko, zaroda nij dovolj ki bi stopil na mesto njihovo.
— (V 1 j ub 1 j an skem „T agblattu") prijavlja ljubljanski župan g.Laschan neko pismo katero mu je baje došlo v zadnjih dneh ravno minolega pusta. No vemo sicer, če je ta zgodovinsko važen literaričen produkt od pustnega torka datiran, — vendar se ne bodemo motili, ako mu iščemo izvir v slabej pustnej šali in pustnej pijanosti. Tem boljo se čudimo g. Laschanu, da sedaj v resnem postu, s prijav ljenje m jednakih ne um nos ti j svet m o le s tira. Ali se morda modri vladar ljubljanskega mesta v istini boji, da ne bi ljubljanski komunisti s herostratovo roko zapalili ljubljanski „rotovž" ? Ali v istini želi Cicero-Laschan pridobiti si slavo v boji se zaroto Katilinarcev-Slovencev? Vse to se nam vidi tako neverjetno, tako bedasto, da na zadnje pritrdimo onim, kateri v tej celej zadevi ne vidijo druzega, nego aboten nemškutarsk „walmanoewer" !
— (Volitve v ljubljanski občinski zbor) bodo 27. marca za III., 2S. za II. in 30. za 1. razred. — Od naše strani bode treba kaj na agitacijo misliti.
— (D c n e s j o slovenska predstava) v razsvetljenim gledališču. Ker je na čast deželnim poslancem, nadejamo se mnogo občinstva.
—* (Kolera.) Ako bi po naključbi na-IStala ta bolezen kje doli na Turškem, nij dvonibe da se bo oglasila tudi v našo Ljubljano. Kdor tega ne veruje, naj se poda (ali svetujemo mu, da se poprej preskrbi z v.^eini esencami  žlahne Arabije) na tržaško
cesto, tam kje naprej od poslopij, katere zida „Ilaugesellsenaft"), če ga bogovi ohranijo pred nezavestjo, občutil bo dišave, kakor jih nema najtemnejši prostor črnega A verna, in toliko je gotovo, da ga potem ne pripravijo nikako moči, v drugič podati se na težaven ta pot. Mi pa bi našemu gospodu I nišanu privoščili ta sprehod in morda bi mož tedaj vendar le prišel do spoznanja, da navzlic vshn otročjim skripturam, katere mu v kratek čas tiska „Tagblatt", vendar-le nij tak ideal župana, kakor se pa domišljujo v slabih trenotkih.
Zahvala.
Podpisani odbor čuti se hvaležno dolžnega izreči srčno zahvalo vshn onim gospodom, ki sn toliko časa in truda žrtvovali, ter maskcrudo „Sokola" aranžirali, potem pa onim, ki so brezplačno prepustili za okinčanje dvorane potrebne stvari in tako blagovoljno pripomogli k tako sijajnemu vspehu, kojega je maškerada „Sokola" letos dosegli.
Na zdravje!
Odbor „Sokola": K a d i 1 n i k , podstarosta.
d r m a. v < clovcu pri lekarju Bi rn b aeherjn, 1 Kpljetu pri lekarjn Aljinoviću, v Trata pn leKurlu Jakobu Serravullo pri riroeeristu P. Rocch ti J' HirHehn, v /H«lru pri Androvieu. (338
Vsem boliiim moč in zdravje brez lck/ In hrez stroškov po izvrstni
BeTalesciere dm Barry
30 let uže je aij bolesni, ki bi jo ne bila ozrtra
vila tu prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodou, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenju v ušesih, slabosti iu blevanje pri nosečih. otožnoBt, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pro hlajenje I posebno se priporoča za dojenee in je boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo vh! zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri (ovala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pranega profesorja mediciuo na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega h v etnik a Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, lir. Cauipbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Castle-■mart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj
Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov.
Spričevalo št 73.670.
Na Dunaj i, 13. sprila 1872. Frešlo je i že sedem mesrcev, od1 ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih 11 ciničnih bolečinah, in sicer tako, ia h. m od dno do dnu • iilnovg ni!, in to zaprečilo je dolgo časa moje študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesoiere prirel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim
{»o mesečnem užitku Ve še tečne in okusne Lio v a esriere poponem zdrav, tako, da brez najmaejega tres- nj a morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cer.o in okusno brano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Vaš udaui
Gabriel Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih Šol. Pismo visoko plemenito markize de Brehan.
Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje kujšanja iu bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogU niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno nespauje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me jo sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišjo stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupuosti poskusila sem Vašo Rcvalcsciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Hevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v Btanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brćhan. Revalesoiere je 4krat tečnoj ša, nego meso, tet ■e pri cdraščeuih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, ko pri zdravilih.
V pleLaitih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr. 1 faci a gold. 60 kr., 9 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. — Revaloaciare-biacuiten v pušioah in Rovalosciere-Chocolatee v prahu 19 ta« 1 gld. £0 ki-., 24 ta* a gi M) ar., 48 tai 4 gl. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gl. Frodaje: Du B»rry 4Comp. na Duaajl, Wall-flsehgaaae št. 8, kakor v vceh mestih pri dobrih ltkarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-mij.il.a hiša na v»e kraje po poštnih aakazmoah ali povzetjih. V Ljubljani Ed. M&hr, J. Svoboda, lekar pri .zlatem orlu", *■ BcjrJ pri lekarjn J. Pr ©•
izdatelj iu urednik Josip Jurčič.
Dunajska borza	<i. marca	90 kr.
Enotni ■•n. io»g v ^uiikov»i"		
Enotni ;ri. dolg v «.-eom	71 .	m ,
i«bO ; -.. poaojllo      . . .	111 .	90 .
Akcije bAt< dne bank«	881 ,	— _
Kreditne *	175 ,	30
London        . ....	114 .	95
Napol. ......	9 .	22 .
C. k. cekini      . .	5 .	42 .
Mrehru	102	75
Gospića,
izpitana v intitnvj in  #<•/<'.«/#•«fskej stš-nAi,
slovenskega iii nemškega jezika zim-žna, in katera bi morala tudi tobak na debelo in drobno prodajati. 8e sprejme, Pros.teljice za to službo, obrnejo naj so z dokazilom dosedanjega poslovanja in z na/nanjn-njem pogojev, pod katerimi vstopijo <lo J>'. TntšHd v Smarji jut Erluclutteiiiu n^jda jo do 1 ~>. murva t. 1. Katere polože kavcijo imajo prednost. (55—1)
V mestu Kamniku
na Kranjskem, pride z začutkoin meseca maja t. 1-štaenna na glavnem trgu, b štacunskim orodjem, fšta-cunsko napravo) vred, pripravna za vsako kupčijo v n.i jem.
Najemniki ki želijo to v najem vzeti, naj blagovolijo se pri podpisanem lastniku oglasiti. (57—1) Jttšef ¥r0ttn»s.
:  Franc-ove esence za t življenje.
* Gotovo in skuseno sredstvo proti večini , boleziij z vspfšnun  učinkom in sicer tako,
► da bi morala vsaka gospodinja tako zdravilo
* pri hiši iuinti. (53—1)
► Jedino pravo dobiva se pri
I Gtabiiel l*iccoli,
t Ivkorjit, n<t i!imnjsWj cesti v Ljubljani.
►•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
CMej mnoziml anonci, posebno za \ uro in zlato blago jo muogo tacili, ki prebivalce po dežoli samo sleparijo. Vsak naj bodo s varjen za svojo lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev no garantira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to je dokaz najostreje soliditoco!
Zlatnina.
Zt) 10 iti 1Q O* I prava angleška, ero-l<* 111 Mm -^i. brna cilinder ura s
primerno verižico in luedailonoin, etuijcm, ključ-kum in petletnim g.irancijniin listom in po vrhu šo jedno reserveno steklo za uro. Ravno iste krono-čaBomorno ure fino ognjo-pozlačene samo gl. 12.5(1.
Samo 18 ali 25 gl.
auker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino
izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list. ^Jfl|nft "10 (rl prava angleška srebrna nalilo lO O      IU "ognjo-pozlačena kro-
nometer-ura z verižico vred, z usnjatim etuijcm
in garancijnim listom.
Samo 16 ali 17 gl. i^fm"
les-remontir-ura, naj močnejšega kalibra s kristalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl.
vega srebra in ognio-pozlaeena, polčg vratna verižica in garancijni list. W,min OH tri   prava angleška fino ognjo-^illiiu *v pozlačena srebrna krono-
meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi še fina verižica, medailon in garancijni Ust
Samo 18 ali 30 in 25 gl.
najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl.
ključka za naviti, poleg verižica in medailon.
Samo 40, 50 in 60 gl. ■£?
za dame z dijamanti.
Samo 30,35 in 40 gl. Jga*
srebrna remontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana.
Samo 23, 25, 27 gl-S™
rižico, inedailonom in garancijniin listom.
Samo 35, 45, 50 gl. gj^g
anker-ura s kristalnim ateklom.
Samo 60, 75, 100 gl.
ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvoj nim plaSčem.
Samo 200   300 gLSgS^
nometer z remuntirnim dvojnim plaščem in kri
stalnim steklom. Razun tega pak šo vBake vrste drugod od ka cega druzega anoncirane uro in  gotovo cenejši
Atelier za popravljanje.
Stare ure, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onove. Cene popravljanja b petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld.
Od c. kr. kovničnega urada na Dunaj i kot pravo izkušeno. Protoni*
Prstani za dame gl. 6, 7, 8, », 10, 12, 14, 15. Prstani s pečatnikom za gospodo gl. 8, 10, 11, 12
do '20.
INirnčiii prstani gl. 5, 6, 7, 8.
JAiiti* vorlxico za uro.
Verižice, krutke s ključkom gld. 1 , "M, 25, 30, 35 do 80 v vsakej obliki.
Verižice, dolgo z gladkim ali facijoniranim puhačem a biseri gl. 28, 30, 35, 40, EO, 55, 60, 05, 70, 80 do 150.
Klali iiioclailoiil
za gospode in dame. S lu-avimi kamonji gl. 14, 1H, 18. '20, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
y,I.iU' fjariiiliirc>.
Brožo in uhani gl, 18, L'0, 24, :>0, 65, 40. S pravimi kanienji ali biseri gl. 30, 40, 45, 50 do 20 '.
K dijamanti in brilanti gl. 00, 80, 90, 100 do £00 Klali tanani.
Lečneči za otroko gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 sč ali
brez kanu-iiirkcv. Uhani, dolgi ali okrogli se ali brez kinča, gladki ali pa se pravim kamonjčkem a,i pa v obliki stilite gl. 12, 15. 18, 20 do 80. Bontoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 100 do 50O.
Zlate kiiiiiIh* za Itcmisete in maiai'tc.
Z dragocenimi kame nje k i gl. o, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20.
Zlate brože.
Enojne najnovejše oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 4 d.
Zlati krlžlcl.
gl. 6, 7, 8, 9, 10. 12.
Se biseri ali dragocenimi kainenjčki gl. 8, 9, 10,
12 do 25.
Zlate prsne Igle.
V različnih oblikah, .lokev, Sport itd. od gld. 5 do 30.
Se dragocenimi kainenjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150.
Klati brazleti.
Gladki obročki, različne širokoati gld. 18, 20, 26, 30 do 00.
Se pravim kainonjčkom ali biseri gld. 30, 36, 40,
50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500.
^is:nn.enSL z^a-ročila,
izvrše so v 24 urah proti postnem povzetku ali pripo.šiljatvi novcev. Na zahtevanje razpošiljajo ho tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetka za izbiranje, ter se za neobdržauo vrača denar nazaj.
iVHB Moje cono so vcdr.o nižje, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dobička le sedanjemu času primerno. Vai, kateri žolč novo ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri staro uro ali staro zlatnino za novo izmenjati Kale, so uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (26—6)
Philipp Fromm,
iabrikant ur iu zlatnine, EothenthurmstraBse štev. 9, nasproti "vVollzeile, DUNAJ. Naj no ise pozabi naslov.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
Y2T