Ljubljana, torek 7* marca 1939 Cena 2 Din UpravmStvo LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Ihseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJub-liana St 11842, Praga čislo »8.180 VVien St 105 241 GaSencu v Varšavi Rumunski zunanji minister Gafencu je bil na posetu v Varšavi, pri predstavniku poljske zunanje politike, ministru Recku. Živimo v dobi izredno žive diplomatske aktivnosti. Politična javnost komaj sproti obrača pozornost na dogodke. ki se vrstijo z nenavadno naglico Pri tem ie redko, da se more o •nem ali drugem reči da bi bil brez važnosti, dasi ostaja prava vrednost spričo popolne obnove tajne diplomacije po večini dokaj prikrita To velja tudi za sedanji rumunski diplomatski ooset ki vzbuja povsod veliko zanimanje Razmerje med Rumunijo in Poljsko je izredno interesantno poglavje mednarodnih odnošajev. Zadnji dogodek ki je ostal v spominu iz te sfere, je bil nenaden poset poljskega zunanjega ministra Becka pri kralju Karolu v oktobru Lanskega leta. To je bilo v zvezi s češkoslovaško katastrofo. takrat ko se je Poljska trudila, da izvede svoj načrt s Podkarpatsko Rusijo ter pridobil zani Rumunijo Ni se ji posrečilo in v Bukarešti so odklonili oobudo da bi na račun svoje nesrečne zaveznice povečali svoj teritorij- Trdilo se je in verjetno je bilo res. da je ostalo po tem neuspehu na Poljskem nekoliko nejevolje na rumunski račun Zato ie razumljivo, da se tolmači sedanji Gafencov obisk kot korak, da se razmerje zopet izboljša ter izbriše neprijetni spomin. Iz nekaterih izjav, ki so bile podane te dni, pa odseva popolnoma določno, da ima Ga-fencova pot tudi povsem konkretne nagibe, da izhaja iz zamisli, ki so projektirane v bodočnost mnogo bolj, nego da bi popravljale preteklost. Podoba je, da želita Rumunija kakor Poljska. da se zopet zbližata in se medsebojno podpreta za kar pa je treba v sedanjosti in bodočnosti drugačnih oblik nego so bile v preteklosti. Zveza med Poljsko in Rumunijo je jako stara, sai se je stvorila že brž po svetovni vojni, v dobi, ko sta si olje državi, ki imata dolge meje z Rusijo, pri zadevali, da se zavarujeta predvsem napram sovjetski politiki, ki se je zdela obema opasna. Rumunsko-poljska zveza je imela tedaj izrazito obrambni značaj, za primer ogražanja po Sovjetski Rusiji Zato je bilo povsem pri-rodno. da se je zveza nekoliko zrahljala v dobi, ko so se pod Tituieseovim vodstvom rusko-rumunski odnošaji temeljito zboljšali in se je zdela blizu že možnost, da nekdanje nasprotstvo zamenja prijateljski pakt ali celo zveza No, iz vsega tega ni bilo nič, Titu-lescu je šel. a med Varšavo in Bukarešto so se zopet ojačile vezi. Danes v tej smeri ni nič novega. Niti na Poljskem niti v Rumuniji se ne čutijo ogrožene od sovjetske strani in obnavljati zveze s posebnim poudarkom. naslovljenim na račun Rusije, je danes skoro da anahronistično. Zato se zde malo verjetne vesti, da bi Beck in Gafencu razpravljala v prvi vrsti o odnošajih do sovjetske Rusije. Nedvomno je za obe državi osnovno važno. do kraja razčistiti razmerje do raznih možnosti, ki jih nudi sosedstvo Rusije spričo sodobne evropske in .svetovne napetosti, toda nedvomno so drugi problemi bolj aktualni. Zlasti odnošaji v Podunavju so nedvomno oni problem ki najbolj zanima tako v Bukarešti kakor v Varšavi, hkrati problem, ki naravnost kriči po razčišče nju. Zakaj Poljska je prijateljica, od-nosno zaveznica tako Rumuniji kakor Madžarski in je zato kot nalašč poklicana, da pomaga urediti napetosti, ki so se pojavile med Rumunijo in Madžarsko Kaj bi bilo naravnejšega, kakor da se Poljska loti poravnave? Trdovratno se ponavljajo vesti, da v Varšavi še vedno niso opustili načrta o likvidaciji Podkarpatske Rusije Bolj dvomljivo pa je, če imajo kaj točnega na sebi ona poročila, ki trdijo, da v Bukarešti takim zamislim sedaj ne nasprotujejo več tako trdno kakor lanskega oktobra Res ukrajinska propaganda tudi Rumuniji ni prijetna vendar oa zadeva za Bukarešto še daleč ni tako pereča da bi pojasnjevala izredne preorientacaje v njeni zunanji politiki Minister Beck je pravkar imel v po-setih italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Rezultati razgovorov so bili nedvomno osnovno važni, pa naj je bil njihov uspeh kakršenkoli. V kratkem se sedaj poda Beck na potovanje v London in se menda pri tem tudi Parizu ne bo izognil. To vse pač niso malo pomembne stvari dandanes ko so na dnevnem redu tako kočljive situacije Gafencu je vrh tega mogel poročati poljskemu zunanjemu ministru o konferenci Balkanske zveze, ki je sicer dokaj daleč od Poljske, toda ne tako daleč od poljskega zanimanja spričo prevladujočega stremljenja, da se politika držav od Baltika do Egej-akega morja do kraja osamosvoji. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 28.—. Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122. 3123,3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St. 2455. Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Prevrat u IKIadridu Vojaška j tinta je odstavila Negrinovo vlado In sestavila narodno-obrambni svet z generalom Miajo na čelu, ki je pripravljen skleniti le časten mir s Francom London, 6. marca. br. V republikanski Španiji je prišlo včeraj do dveh važnih notranjepolitičnih dogodkov, ki bosta lrdvomno močno vplivala na nadaljnji razvoj !panske državljanski vojne V Madridu je bil izvršen režimski o.evrat. v vojni luki Cartageni pa 'e nastal upor. Oblast v republikanski Španiji je v sporazumu z začasnim predsednikom republike Martinezom Bariom. ki se še zmerom mudi v Fran ciji, prevzel novo ustanovljeni narodn< obrambni svet. V Cartageni je bil upor sicer zatrt, vendar je nekaj republikan skih vojnih ladij zbežalo proti španske mu Maroku, ki je v Francovih rokah. Upor v Cartageni ni bil v nikaki zvezi z režimskim prevratom, pač pa je dal španskim republikanskim generalom zunanji povod za izvedbo njihovih načrtov. Uprli so se nacionalistični zarot niki v ladjedelnici in mornarici. Upor niki so se v prvem hipu polastili carta-genske radijske postaje, a republikansko vojaštvo jih je kmalu obvladalo in spravilo v zapore. Zanimivo je, da so postopali z njimi dokaj prizanesljivo. Vse večjega pomena je madridski prevrat. Šest generalov in drugih političnih prvakov, ki pripadajo zmernim levičarskim strujam, delavski strokovni zvezi in sindikalnim organizacijam, je pod vodstvom generala Casada izdalo proglas, v katerem je odstavilo Negrinovo vlado, kot vlado izdajalca domovine. Ustanovili so šestčlanski narodni svet, kateremu nai bi general Miaja postal predsednik. Snoči se je Miaja še obotavljal sodelovati s svetom, davi se je že udeležil njegove seje. Po prvem presenečenju ie bila avtoriteta novih madridskih oblasti vzpostavljena po vsej republikanski Španiji. Casado je imel danes dopoldne govor, v katerem je republikance pozval k miru in k skupni borbi za neodvisnost in svobodo Španije, ki ne sme prhi pod vpliv tujih držav. Poudaril je, da so pod temi pogoji španski republikanci pripravljeni skleniti časten mir, če pa ti pogoji ne bodo izpolnjeni, se bodo borili do konca. Negrinova vlada je danes sporočila začasnemu predsedniku Bariu svojo ostavko. Martinsz Bario se je v posebni brzojavki, ki jo je poslal v Madrid, soli-dariziral z narodnim obrambnim svetom in njegovim sklepom, da se držav- nska voj .a čim prej častno zaključi. O ozadju prevrata pa je bilo mogoče rvedeti še naslednje podrobnosti: Negrinova vi uda se je ves Sas, odkar je prezident republike Azana podal ostavko na svoj položaj, upirala prigovarjanju anglo-frankofilskih krogov, da bi se pričela s Francom pogajati za časten mir. Na enako stališč? je naletela tudi pri odgovornih vojaških faktorjih v republikanski Šnaniji sami. Zato se je moral general Miaja pred dnevi umakniti s položaja vrhovnega poveljnika republikanske vojske v centralni Španiji, na katerega ga je postavil orezi dent Azana tik pred svojim begom b Katalonije. Prav ta spor med civilno in vojaško oblastjo v centralni Španiji je bil vzrok padca dr. Negrina, kateremu so naprtili glavno odgovornost za katastrofo v Kataloniji. Zanimivo je, da je danes popoldne angleški ministrsk5 predsednik Chamberlain v spodnji zbornici poudaril, da Anglija v republikanski Španiji nima nobenega diplomatskega zastopstva, a na drugi strani so današnji listi objavili celo vrsto vesti o razgovorih predsednika španskega parlamenta Baria, ki sedaj opravlja posip prczidenta šnanske republike, s celo vrsto višjih uradnikov francoskega zunanjega mini .I.stva in angleškega poslaništva v Pariu. V političnih krogih ugotavljajo, da je deloma tudi t< raz-govoro: . pripisati prevrat v Madridu. Vsa oblast v rokah obrambnega sveta General Mlaja, ki ga je Negrinova vlada odstavila kot vrhovnega poveljnika se je vrnil v Madrid in hoče skleniti mir Madrid. 6 marca AA (Havas) Danes je prispel v Madrid general Miaja. ki se je takoj sestal s člani sveta narodne obrambe. Takoj po prihodu je izjavil poročevalcem listov, da vlada v republikanski Španiji povsod red in mir in da je novica o ustanovitvi sveta narodne obrambe povsod zbudila največje zadovoljstvo. V svojem današnjem radijskem govoru je izjavil polkovnik Casado, da je odklonil povišanje v generala, ki ga je predlagala Negrinova vlada. General Miaja bo podpiral novi svet narodne obrambe. Davi po polnoči je govoril po radiu podpredsednik parlamenta Besteiro. Napadal je silno ostro Negrinovo vlado in poudarjal, da gre za skrajni napor za rešitev domovine. Po bitki ob Ebru .ie republikanska vlada začela begati po tujini. Po Azano-vem odstopu je republika ostala brez poglavarja. V sedanjih razmerah nI ustavne možnosti za izvolitev novega predsednika republike Ta položaj je hotel izrabiti Ne-grin, upajoč, da bo tako pridobil nekaj časa In da se bodo dotlej izcimili mednarodni spori in zapletljaji Negrin si Je želel nove Osnovna težnja Poljske, da se čim več srednjih in manjših držav izreče za strogo nevtralnost napram sporom, ki razdružujejo velike sile si je nedvomno pridobiia še novih pristašev, čeprav imajo v Varšavi v mislih v prvi vrsti nasprotja med Nemčijo in Rusijo, a ne toliko možnost konfliktov na zapa-du. Katero od tu nakazanih vprašanj je bilo v ospredju razgovorov med Be-ckom in Gafencom, se bo seveda pokazalo šele sčasoma. Dosedanja poročila povedo o tem ravno tako malo kakor vsebina običajnih napitnic, ki sta jih imela oba zunanja ministra. V svet je bil vržen predlog, da se preko poljskega in rumunskega ozemlja zgradi vodna pot od Baltiškega do Črnega morja Misel je velika in njena izvedba bi ne bila samo gospodarskega, marveč tudi političnega pomena Za sedaj pa je zadeva še premalo konkretna in zato ni verjetno, da bi ona bila glavna vsebina varšavskih razeovorov Bržčas jo je časopisje pograbilo v pomanjkanju drugih pozitivnih vesti o sestanku, ni pa tudi izključeno, da je bila vest namerno vržena v svet ravno zato, da odvrne pozornost od drugih zadev, ki sta jih Gafencu in Beck obravnavala. svetovne vojne, ki bi ugonobila vse narode. Madrid, 6. marca. AA (Havas) Danes je bila seja sveta narodne obrambe. Po seji je madridski radio objavil poročilo, v katerem pravi, da je bil svet narodne obrambe ustanovljen v prvi vrsti zaradi tega ker je položaj v republikanski Španiji zahteval hitro rešitev in ker je bilo t druge strani potrebno, da se likvidira osebna protišpanska politika Negrina. Ob 14. je tiskovni urad sveta narodne obrambe izdal novo poročilo, v katerem pravi, da je general Miaja prišel v Madrid, da se stavi na razpolago svetu narodne obrambe. Po zadnjih poročilih so voditelji vseh vojaških središč v Andaluziji, Estramaduri in na vzhodnem delu Španije izrazili svoje soglasje s polkovnikom Casadom Splošno se potrjuje prepričanje, da bo novi svet narodne obrambe, ki je bil ustanovljen v Madridu, začel pogajanja z zastopniki vlade generala Franca glede predaje republikanskega dela Španije generalu Francu. Predsednik parlamenta! „Vojno je treba končati44 Pariz, 6. marca. AA. (Havas). Predsednik španskega parlamenta, Martinez Bario, ki se zdaj mudi v Parizu, Je dal zastopniku Havasa izjavo, da se popolnoma strinja s sklepi sveta narodne obrambe v Madridu. Izrazil je tudi svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da se je general Miaja vrnil v Madrid, ker je general Mlaja tista osebnost, bi bo mogla doseči sporazum z generalom Francom, da se v Španijo končno povrne mir. Kar se nas tiče. odobravamo zadržanje tistih, ki so se vzdignili proti vladi Negrina, posebno pa se Se str:njamo v tem, da je treba vojno končati. Trikrat sem sporočil Negrinu, da ne želim sprejeti predsedništva republike, izjavil pa sem da sem pripravljen sodelovati s tistimi, ki bi hoteli, da se odpravi sedanji položaj v Španiji. To, kar se zdaj dogaja v Madridu, bo moglo povrniti Španiji mir. Casadove Izjave Madrid, 6 marca AA (Havas) Novinarje, ki so snoči ob 21 prišli v štab vrhovnega poveljstva, da dobe Informacije, je sprejel komandant Madrida polkovnik Casado ln jim Izjavil: »Preživeli ste zgodovinsko noč. Prepričani smo. da smo storili veliko uslugo Španiji in republiki.« Na vprašanje, kakšni dogodki so se pripetili v Cartageni. je polkovnik Casado izjavil: »Mornarica se ni uprla proti republiki, temveč proti vladi, ki nima zakonite oblasti« Med razgovorom z novinarji so polkovnika Casada večkrat prekinili telefonski klici Najprej ga je klical general Manuel Matallana, načelnik generalnega štaba Casado mu je sporočil »Mi smo se uprli. Pripravljen sem na vse!« Polkovnik Casado je imel nato daljši telefonski razgovor z notranjim ministrom Paulinom Gomezom Saensi m. kateremu je naznanil: »Vsi so se uprli. Pri meni so zbrani zastopniki vseh strank in sindikatov. razen komunistov Tudi zastopniki armade so tu Negrinove vlade ne priznavamo več. ker ne zastopa več naroda, kei ni vlada. Trije hočejo vladati nad vso državo Poslednji telefonski razgovor je imel polkovnik Casado z generalom Miajo, kate remu je orisal cilje nacionalnega sveta dr žavne obrambe in končal z besedami »Pridite v Madrid, sprejeli vas bomo kol vrhovnega poveljnika. Govorimo vam od srca. Pet ministrov, s katerimi sem danes govoril v Madridu, ni maralo verovati v razvoj položaja. Pozval sem jih, naj ostanejo tu. oni pa so rajši odpotovali. Pridite sem, toda nikar nam ne pošiljajte generala Matallana. Če pride general Matallana. bi to pomenilo boj do iztrebljenja. Pridite sporazumeli se bomo! Kako je v Valenciji? Oobro? Zelo sem zadovoljen. Pridite, visoko vas spoštujem. Casada so nato telefonsko klicali še iz aznih drugih krajev republikanskega >zemlja in povsod so mu sporočili, da narod odobrava njegov nastop V okolici polkovnika Casada vlada velik optimizem Po prestolniških ulicah korakajo vojaške oatrulje. VaJencija, 6. marca. AA. (Reuter). Vojaške oblasti v Valenciji bodo podprle vrhovni svet za obrambo Madrida. V Valenciji ie popoln mir. Republikansko brodovje na poti proti Maroku Pariz, 6. marca. w. Po dospelih vesteh so opazili danes ob 7. zjutraj republikansko vojno brodovje, ki je včeraj odplulo iz Cartagene, ob alžirski obali, na poti v smeri proti vzhodu. Brodovje obstoja iz treh ali štirih večjih ladij ter nekaj manjših enot. Beg Štirih republikanskih bombarderjev Oran, 6. marca. AA Štiri španska vojaka letala s 30 častniki in vojaki so prispela iz Cartagene ter pristala na letališču v La Senirju. Vojaške oblasti so častnike in vojake aretirale. Za javnost ni bilo izdano nebeno sporočilo, smatrajo pa, da gre za vojake, ki so se udeležili upora v Cart«p geni. Negrin in del Vay® zbežala v Franci jo Bilbao, 6. marca. w Kakor vse kaže, vlada v Madridu veliko razburjenje Radio postaja v Madridu poroča neprestano o ciljih in namenih novega obrambnega sveta Pričakujejo se važne odločitve. Baje je bil Negrin, čegar vlada je bila odstavljena, aretiran, vsi politični in policijski komisarji, ki jih je imenoval, pa so bili tako jrazrešeni svonb dolžnosti. Tudi na podeželju so prevzele vso upravo vojaške oblasti. Po ulicah v Madridu kakor tudi po drugih krajih krožijo vojaške patrol« s strojnimi puškami V Cuenci so ustrelili tri pristaše bivšega ministrskeea pred? tirnica Negrina Aretacijo Negrina in del va cmstraio splošno kot zelo verjetno. TOulouse, 6 marca. AA. Havas: Negrin in ('el Vayo sta prispela z letalom v T<>u-l®use. Vtis v Londonu London, 6. marca. w. Vesti o o>s>novamju vojaške junte v Madridu so prekosile vs« pričakovanja Poročiila o vojaškem prevrar tu potrjuieio prejšnje domneve o nesoglasjih v Madridu zlasti med komunisti in anarhisti. Po tukajšnjih informacijah polkovnik Casado n,i prM^ piedaji. O Ba-stfeiiru je bilo že dolgo časa znano, da se je branil svojecas.no od no to vat i v Barcelono in sploh prevzeti kakšne mesto v vladi med državljansko vojno Končno smatrajo tudi kot možno, da so bili novi repuhl-'.kan-*ki voditelji v Madridu obveščeni od generala Franca da morejo od njega pričakovati boljše pogoje za predajo v primeru odstranitve Negrinove vlade Madridski vrhovni vojaški svet proglaša v svojih poročilih po radiu Negrina kot izdajalca, ki je tudi kriv poloma republikanske fronte v Španiji in ki se nikakor več ne more smatrati bodisi kot legalen ali ilegalen zar stopnik republikanske Španije. Vrhovni vojaški svet je načelno za časten mir, v n«r spTotnem primeru pa izjavlja, da je pripravljen nadaljevati odpor do skrajnosti. Prav tako proglaša, da se odslej ne bo mogel odstraniti iz Španije brez odgovornosti noben dosedanji odgovorni vodja špao-sike republike. Anglija nima več stikov z republikansko vlado London, 6 marca. A A. Reuter: Minisifir-ski predsednik Chamber'a:n je v spodnjem domu v odgovoru na neko vprašanje dejal: Če smo priznali vlado generala Franca, se pravi, da ne priznavamo republikanske vlade. O kakšnem diplomatskem zastopstvu angleške vlade pri republikanski španski vladi ni niti govora. Angleški konzularni uradniki na republikanskem ozemlju bodo opravljali svoje odgovarjajoče delo, kj ima namen zaščititi angleške m človo* čanske interese. Nove volitve v Belgiji Razpust belgijskega parlamenta — Nove volitve bodo 2. aprila — Vodila jih bo Pierlotova vlada Bruselj, 6. marca AA Havas: Pierlot je izjavil zastopnikom časopisja, da je seda-nja belgijska vlada soglasno sklenila, da je treba predlagati razpustitev parlamenta, ter da je kralj Leopold sprejel predlog vlade. Nove volitve bodo 2. aprila, dotlej pa bo sedanja vlada vodila posle. Političen položaj v Belgiji je dokaj nejasen, smatrajo pa, da nove volitve n bo- ri j prinesle kakšnih posebnih sprememb glede sedanjih odnošajev med strankami. Sedanji parlament je bil sestavljen takole: Socialisti so imeli 70 poslancev, katoliki 63, liberalci 23, reksisti 21, Flamd 21, flamski nacionalisti 16 in komunisti 9 po-sluncev Vsega skupaj je belgijski parlament imel 202 poslanca. Nov režim v Podkarpatski Rusiji General Prhala vodi notranje, finančno In prometno ministrstvo — Uvedba strožjega reda praga, 6. marca. h. Predsednik republike dr. Hacha je Izdal načelno odločbo o organizaciji državne uprave v Podkarpatski Rusiji. S to odločbo je bila izvršena tudi preosnova podkarpatsko-ruske vlade msgr. Vološina, ter uveden strog red v upravi posameznih resorov. Dosedanji minister dr. Revaj je izstopil iz vlade, na njegovo mesto pa je bil imenovan za ministra Štefan Kločurak. V podkarpatsko. ruski vladi bo msgr. Vologln ostal Se nadalje predsednik ter bo vodil posle prosvetnega ln pravosodnega resora. General prhala bo vodil posle notranjega, finančnega in prometnega resora, novi mi nister Kločurak pa ostale zadeve, indu-dustrijo, trgovino, kmetijstvo ter socialno ln zdravstveno skrbstvo. Ta preosnova podkarpatsko-ruske .deželne vlade ne pomeni kake izpremembe dosedanje politike, ker je tudi novi minister Kločurak pristaš ukrajinske struje v Podkarpatski Rusiji Z njo je bil napravljen samo red v posameznih upravnih panogah ter točneje določeno področje dela generala Prhale. Praga zahteva jasnosti od slovaSke vlade Bratislava, 6. marca. h. Ob 16. popoldne se je sestala danes slovaška vlada, ki je razpravljala o bodočih smernicah notranje politike na Slovaškem in tudi o razmerju z osrednjo vlado v Pragi. Po informacijah iz Prage zahteva osrednja vlada od slovaSke, da vendar 2e enkrat zavzame jasno stališče tako napram tuaemstvu kakor napram inozemstvu, kakSno razmer, je hoče imeti glede na skupno češkoslovaško državo. V Pragi so siti dosedanje dvoličnosti slovaške politike in zahtevajo raa» čiščenje. Obletnica Masarykovega rojstva Praga, 6. marca. h. Jutri bo 89. obletnica rojstva prvega prezidenta češkoslovaške republike T. G. Masaryka. 2e včerajšnjo nedeljo je obiskalo pokopališče v Lanih na tisoče ln tisoče ljudi iz čeških dežel, ki so grob prezidenta Osvoboditelja zasuli z neštetimi venci in šopki, kar je dokaz, kako živi njegov duh še vedno med češkoslovaškim narodom V Pragi so številne trgovine razstavile v izložbah literaturo o pokojnem prezidentu Masaryku, njegova dela ter doprsne kipe. Tudi listi so objavili za obletnico rojstva pokojnega Masa-ryka spominske članka Dodatek k optantskl pogodU z Nemčijo Beiiln, 6. marca. A A. DNB: Nemški la češkoslovaški delegati so daoee podpisali dodatek h dogovoru z dne 20. novembra L L o ureditvi vseh vprašanj in optant-skih pravic. Po tem dodatku se Obe vladi obvežeta, da ne bosta izgnali državljane dru,ge države, ki žive v Nemčiji, odnoeno v CSR. Papež In knez namestnik Brzojavna čestitka kneza Pavla In odgovor Pija XII Beograd, 6 marca. AA. Po izvolitvi Nj. Em. kardinala Pacellija za papeža je poslal Nj. Vis. knez namestnik tole brzojavko: »Nj. Svetosti papežu Piju XII., Vatikan. Prosim Vašo Svetost, da izvoli sprejeti ob izvolitvi za nosilca najvišje to svete funkcije poglavarja katoliške cerkve moje najtoplejše Čestitke In moje naiskrenejše želje za osebno srečo Vaše Svetosti in za napredek velike katoliške cerkve. Pavle.« Na to brzojavko je Nj. Vis. knez namestnik dobil tale odgovor: »Nj. Vis. knezu namestniku. Beograd. Prisrčno se zahvaljujem Vašemu Visočanstvu za čestitke to želje ta pošiljam svoje želje za napredek plemenitega jugoslovenskega naroda. — Pij xn.« Zahvala naši vladi Beograd, 6. marca. AA. Predsednik vlade Draglša Cvetkovič je danes dobil v odgovor na svojo čestitko papežu Piju XII tole brzojavko: »Nj Svetost je z živim zadovoljstvom sprejela čestitke vaše ekscelence in se iz vsega srca zahvaljuje kraljevski vladi ln jugoslovenskemu narodu za lepe želje. — Msgr. Tardini. Hitlerjeve čestitke papežu Rim, 6. marca. br. Papež Pij XII. Je sprejel danes v svoji apostolski misiji kot prvega inozemskega diplomata nemškega poslanika pri Vatikanu von Bergena, ki mu je izročil čestitke Hitlerja in nemške vlade. Zatem je sprejel v avdienci pariškega kardinala, s katerim je ostal v razgovoru nad eno uro. Nemški kardinali pri papežu Vatikan, 6 marca AA (Štefani) Papež je danes dopoldne sprejel nemške kardinale: kolnskega nadškofa Schulteja, vrati-slavskega nadškofa Bertrama, monakov-skega nadškofa Faulhaberja in dunajskega nadškofa Innitzerja Z njimi se je pogovarjal skoro celo uro. Nato je papež sprejel pariškega kardinala-nadškofa Verdiera. Podrobna proračunska razprava v skupščini Začasno ne bo ustanovljena nobena nova gimnazija In nobena razširjena Becj-ad, 6. marca. p. V narodni skupščini se je da es pričela specialna deb-ta o posameznih oddelkih proračuna Ze dopoldne so odobrili proračune za vrhovno drža v-o upravo, za pmkoinir" in invalidnine, za državne dolgove in za pra osodno ministrstvo ter p.ičeli tudi že razprav) o p etnem resoru. Seja se je prič-la davi ob 9 P" odobritvi zapis, i' t zadnie seje je predsednik spregovoril nekaj besed v spomin umrlega Toma Oraoca, velikega črn"""^0^ ia- cionalnegd delava in bivšega narodnega p Vrhovna državna uprava Finančni minister dr Djuričič je podal da.jši ekspo: _ o vrhovni držav upravi F adaril je, da so postale po~+»"Vo va vrli vno državno upravo že tradicionalna ker se po cela leta zlepa n. <=p :mene Le-L. se je povečala le postavka za narodno sli. Ič1' o za 3.4 milijona din. V debati je med drugimi govc-il posl. Ti.-injanin, k je v glavnem nh-— C.ntralni presi to ln način. Valro so mu b " do":ljevani krediti Govoril je o tiska .A cenzuri in o svo' odi tiska Potem je poleg drugega razr vljal tudi o državnem svetu in njegovih razsodbah Poslovanje gl-r-ne kontr .le je kritiziral narodni poslanec Tripko 2ufnč. Proračun vrhovne č -ne uprave ie bil nato sprejet Pokojnine in invalidnine prc~ačunu pokojnin in invalidnin ie bil med narodnimi poslanci spet pisvri go-vo :k dr Tupanjanin. On^oril j na to. da scazmp^n ia1v»* "-n^voienrev popada reso-u notra: ":ga ministra: samo n nj° izdaja irža-a 64 milijonov din na leto Pi Icso upokojevanja iz drugih kakor zdravst enih razlogov ie treba opustiti. Posl Pavle -Jovičič je zavračtl 1 'i t ve, da bi bilo v Cmi gori največ upokojencev Za primerjavo je navedel p^Ha+ke za dravsko banovino. V območju finančne direkcij v Pod^rici je 3244 upokojencev, v Ljubljani 7054 Rodbin pokojnin je v zet-ski banovini 2816. v dravski 6470 V dravski banovini je 2287 pcipiranih invalidov, v zt+:ki 1131. čeprav je postavila Črna gora v svetovni vojni 60 pehotnih bataljonov. Na pripombe govornikov je odgovoril finančni minister dr. Djuričič. Rekel je. da bo pokojninsko vo^aš^n4" nredmat nje-gc -ga p-av posebnopa študija in da se v zadnjih petih letih število upokoje av ni nadno ialno povečalo. Posl Božidar Nedič, predsednik invalidskega udruženja se je finančnemu ministru zahvalil za ugodno rešitev invalid sk^ga vprašanja Sava Danilovič se je za-vzem za upokojence v Hercegovini Nato je bil proračun pokojnin in invalidnin sp-ejet. Državni dolgovi Finar ni mimster je v svojem ekapozeju razdelil državne dolgove v tri skupine: posojila iz predvojne dobe. povojna posojila v inozemstvu ter notranja posojila. Prva skupina posojil je bila urejena s pogodbami in s sporazumom. Druga v denarju ne predstavlja mnogo, upniki so v glavnem v Franciji. Vojni dolgovi so se prenehali plačevati, ko so se ukinile reparacije. Notranje dolgove bi bilo treba velikopotezno konvert rati kar bi znatno olajšalo njihovo amortizacijo. Podrobno je očr-tal. kako 90 nastali notranji dolgovi. Med nje je vštel tudi blagajniške zapise finančnega ministrstva. Obširno je govoril o bančn štvu. Dr. Tupanjanin je kritiziral odplačevanje dolgov, češ da ni popolno. Po njegovem govoru je bil proračun za odplačevanje državnih dolgov sprejet. Ministrstvo pravde Pravosodni minister dr. Viktor Kužič je V svojem ekspozeju naglasil, da je prora-Cun v glavnem enak dosedanjemu. Kar je sprememb se nanašajo na osebne Izdatke. Zavzel se bo za to, da bo čim prej izdan zakon o sodnikih. Debato je otvoril posl. Veble, ki je zahteval sodniško stalnost ter kasacijsko sodišče v Ljubljani Nato so govorili Dragu-tin Domajnko, Pavle Jovovič, Života Mila-novič in Trpko žugič, razen zadnjega vsi JRZ. Vsi 90 poudarjali potrebo sodniške stalnosti, ki je sodnikom tudi po ustavi zajamčena. Minister dr. Ružič je rekel, da se strinja z glavnimi zahtevami govornikov. Proračun je bil nato sprejet. Prosvetno ministrstvo Končno je na dopoldanski seji prosvetni minister Cirič podal svoj ekspoze. Orisal j« v njem razvoj šolstva v zadnjih dvajsetih letih Leta 1920 je bilo v državi 6846 oenovnih Sol, sedaj jih le 10.448 številc gimnazij je naraslo od 138 na 200, meščanskih SoJ ed 17g na 240. Ustanoviti fes treba Se več tisoč osnovnih Sol, tudi Se nekaj meščanskih Sol, r' % n je gimnazij vsaj za enkrat že dovolj. V prosvetnem resoru Je 59.300 nameščencev, med njimi 31.500 uradnikov. Minister je podrobno pojasnil razne postavke zlasti one, ki so povišane, ali nove Med drugim je v proračunu 175.000 din na Akademijo znanosti ln umetnosti v Ljubljani 561.000 povtška za ljubljansko gledališče, l,o40.000 za stavbe ljubljanske univerze in še posebej 586.000 za povišanje anuitete za vseučiliško knjižnico 852.000 za strojni institut itd. Skupno znaša povišanje prosvetnega proračuna 52.2 milijona din. Predvidenih je 1070 novih namestitev, 750 učiteljskih 100 supletskih, 50 meščanskošolskih in 179 pri drugih ustanovah in zavodih. Končno je minister sporočil, da do nadaljnjega ne bo otvoril nobene nove gimnazije in na obstoječih gimnazijah nobenega novega oddelka. Število gimnazij se je tako namnožilo, da prihaja iz njih toliko intelektualnega naraščaja da ga ni mogoče takoj spraviti v službe Ustanavljal pa bo osnovne šole po vsej državi, da se bo vsaj nekoliko zmanjšal še vedno velik procent nepismenosti. Pospeševal bo tudi ustanavljanje meščanskih šol. 8 katerimi so bili posebno v dravski banovini, doseženi že najboljši rezultati. Tudi učiteljiščem bo posvetil vso pozornost. Dopoldanska seja je bila z ministrovim govorom zaključena. Popoldne se je k debati prijavilo okrog 20 govornikov, zato se je seja zavlekla pozno v večer. Največ pozornosti je zvečer zbudil govor voditelja zemljoradnikov Joče Jovanoviča, ki Je stvarno kritiziral dosedanjo prosvetno politiko nekaterih bivših ministrov, posebno ono min.stra Stošoviča. Podal pa je tudi več konkretnih predlogov glede pouka na osnovnih šolah, glede srednjega šolstva vseučilišč in vseučiliške avtonomije. Jutri bo narodna skupščina razpravljala o proračunih ministrstev za vojsko in mornarico, za gradbe in za finance. Dva nova poslanca Beograd, 6. marca. p. Nocoj se je sestal veiifikacij.ski odbor Narodne skupščine Ker je bil njegov dosedanj; predsednik Vojko Cvrkjč imenovan za ministra je bil za novega predsednika izvohen dr. Anton Ogrizek. Verificirana sta bila mandata Cvrkičevega namestnika Sveiozarja Lepo-zavida za ljubvčki srez in Život e Jeliča kot namestnika dT Hajduk Veljkoviča. ki je medtem postal ban vardarske banovine. Konstituiranje poslanskega kluba JRZ Beograd, 6. marca. p. Dopoldne je bila seja poslancev kluba JRZ Govorniki so ugotavljali da je udeležba poslancev pol-noštevilna. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki so mu poslanci priredili velike ovacije je obrazložil razvoj političnih dogodkov ter orisal naloge svoje vlade. Rekel ie med drugim da »nobene spremembe ne morejo spremeniti harmonije, soglasnosti in trajnosti JRZ kot politične stranke in ne omajati discipline v njenih vrstah« Za predsednika kluba je bil izvoljen mi nister brez portfelja Vojko Cvrkič. Kjuselvanov obišče Ankaro Carigrad, 6 marca. AA. Uradno potrjujejo, da bo bolgarski min. predsednik Kjuselvanov v kratkem obiskal Ankaro. Točen rok bo določen v teku tedna. Patriarh Christea nevarno bolan Bukarešta* 6 marca. AA. Reuter: Ka-kor pravijo zdravniki, se je zdravstveno stanje predsednika rumunske vlade patriarha Mir ona ki se zdaj mudi v Caane-su poslabšalo. Srditi boji na Kft&pkem šangh&j, 6- marca. AA. Kakor pravijo kitajska poročila, divjajo v srednjem Ho. peju, 125 milj zahodno od Hankova že 10 dni najsilovitejši boji, boji kakršnih od začetka letošnjega leta Se ni bilo. Japonska vojska sku&a s pomočjo letalstva prekoračiti reko Han Mislijo, da Je na ">beb straneh po 6 000 mrtvih Prav tako a-trjujejo, da z dbeh strani zahtrvajo nujno . poanofis Beležke Dr. Korošec o političnem položaju Na zborovanju Kmečke zveze v Celju Je v nedeljo govoril tudi predsednik senata dr. Anton Korošec o zunanji in notranji politiki Poudaril je, da si naša kraljevina ne želi vojne in da se v tej smeri giblje njena politika S prihodom nove vlade se ne bo v tem oziru popolnoma nič spremenilo. Govornik je dal izraza veselju, da je prišla na dnevni red nova politika v razmerju med Srbi, Hrvati in Slovenci. O vsebini in cilju te politike noče govoriti, ker je to uradna politika sedanje vlade, ki o njej lahko dajejo veljavne izjave samo člani vlade. Naša naloga je, da to politiko vlade z vsemi silami podpiramo Ze se nepoklicani kot nekaki zdravniki-mazači in strokovnjaki vsiljujejo za reševanje podrobnih vprašanj. Slišali smo že govornike, ki naravnost kvarijo politiko nove vlade. Dalje Je dr. Korošec dejal, da Je s padcem prejšnjega režima prišlo v politično ozračje več svežega, svobodnega zraka Toda ne smemo misliti, da se sme sedaj vse storiti, vse pisati in govoriti, kar kdo hoče Položaj je preveč težak in vprašanja so preveč kočljiva Dr Korošec tudi ne vidi razloga, zakaj bi JRZ ne ostala enako pomembna, kakor je bila doslej Nasprotno misli, da Je sedaj še bolj potrebna Spremembe v vladi ne smejo nikogar motiti Stalna je samo dinastija, ministri in vlada pa pridejo ln zopet gredo, kadar končajo svoje delo Za one. ki so pametni je še možnost, da se vrnejo Tisti, ki niso pametni, se ne vrnejo več. Tožba zaradi koruze Skupina občanov lz Knina je, kakor poroča splitska »Novo doba« vložila pri državnem tožilstvu v Splitu kazensko prijavo proti kninskemu županu in nekaterim občinskim odbornikom zaradi zlorabe uradne oblasti V prijavi zatrjujejo pod pisniki, da so ovadenci prodajali koruzo ki jo je nabavila občina po cenejši ceni s pomočjo brezplačnih prevoznic, samo tistim osebam, ki so volile 11 decembra listo dr Stojadinoviča Občinski organi so imeli pri prodaji koruze pred seboj spiske volilcev ln izjavljali, da ne smejo prodati niti enega koruznega zrna volilcem liste dr Mačka. Kakor trdi ovadba, so se člani občinske uprave Izgovarjali s tem da imajo tako naročilo od bivšega ministra dr Nika No-vakovlča. ki Jim je bil koruzo tudi pre-skrbeL Nemški odmev izjave post Gabrovška »Volkischer Beobachter« poroča pod naslovom: »Mačkova zahteva odklonjena Novih volitev v Jugoslaviji ne bo?€. da je izjava poslanca Gabrovška, ki jo je dal v imenu vladne večine pred glasovanjem o proračunu vzbudila veliko pozornost Dočim je do sedaj prevladovalo mnenje da bo po sprejetju proračuna in po uve-Ijavljenju novega volilnega zakona sedanja skupščina razpuščena, da bi mogla nova skupščina Izvesti sporazum s Hrvati, je poročevalec vladne večine zastopal mišljenje, da naj sporazum napravita sedanja vlada in njena večina Nov volilni zakon torej ni potreben. Kakor znano pa je dr Maček postavil kot enega svojih glavnih pogojev zahtevo po novih volitvah. »Volkischer Beobachter« k temu svojemu poročilu ne pristavlja nobenega komentarja. Izmenjava časopisov In knjig med nami in Nemčijo Pišejo nam: Povodom konkretnega primera se postavlja sedaj zanimivo vprašanje našega plačilnega prometa z Nemčijo glede knjig in tiskovin. Nedavno so namreč nemške finančne oblasti odklonile devizna dovoljenja za plačilo Mohorjevih knjig, ki imajo na Koroškem precej naročnikov še iz časa ko je bil sedež Mohorjeve družbe v Celovcu S tem je dosedanja udeležba koroških Slovencev na izdanjih Mohorjeve družbe onemogočena Tudi za plačilo časopisov iz Jugoslavije se pojavljajo slične težave Na drugi strani pa prihaja v Jugoslavijo ogromna množina nemških knjig in časopisov, za katere do danes ni bilo z naše strani nc benih plačilnih težkoč Neobhodno bo, da se vprašanje medsebojnega plačilnega prometa med Jugoslavijo v pogledu knjig in časopisov uredi ali po načelu izenačenja v vrednosti, ali pa po načelu oolne reciprocitete. ^ Sedem nemških praznikov Nemški no'ranji nvnister je izdal uredbo o obveznem izvešanju zastav na ozemlju Velike Nemčije V bodoče bodo morale vse nemške hiše izvesiti zastave vsaj sedemkrat na leto: 18 januarja na dan ustanovitve nemškega rajha, 30 januarja na dan prevzema vlade po narrdnih s°c'a1;stih, 12 marca v spomin v vojnah padlih Nemcev 20 aprila na r^js'ni d n kancelarja Hitlerja, 1 maja na praznik dela, 1 oktobra na dan zahvale za žetev ln 9 novembra v spomin narodnih socialistov, ki so padli v borbi za narcdnosocialistične ideale. Nogomet ni za ženske Beograd. 6. marca. p. V Zagrebu so nameravali ustanovili žensko nogometno zvezo. Ministrstvo za telesno vzgojo narode pa je ustanovitev organizacije prepoveda lo na osnovi »trakovnega mnenja glavnega sanitetskega sveta, ki je iziekel. da je nogometni šport ženskam škodljiv. Iz državne službe Beograd, 6. marca p. Pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani ie napruloval za višjega svetnika 4/1 dr. Ivan TTcavec. V sodni službi so bili prtmeščfm pisarniški uradniki: Miiran Majcen iz Novega mesta v Žužemberk. M"lan Gostič iz Šmarja pri Jelšah v Radovljico. Vladimir Me-titfaar od okrožnega sodišča v Ljubljani k okrožnemu sodišču v Novem mestu in namestnik čuvaja Anton Caven.Jc od okiož nega sodišča v Ljubljani k okrožnemu sodišču v Novem mestu. — Napredovala sta v 3/1 sodnik okrajnega sodišča v Ribnici Anton Cepuder. v 3/2 pa starešina okrajnega sodisča v Sevnioi Karel Turk. V železniški sflužbi so premeteni prometnik Anton Lovrič ia Metlike v Ozalj rwn»o4na prometnika fožef 0»* vršnik h Btrčne vasi v Trebnje m A' r i Jelene pa iz Ozlja v Birčno vas. Goring se bo sestal z Bonnetom Pariz, 6. marca. h. Po nekaterih vesteh naj bi se marršd Gdring. ki je prispel v Sam Remo, sesta' tam s franco&kiim zunanjim ministrom Bonnetom. Te vesti mero-dajtii krogi v Parizu sicer demantnajo, smatrajo pa kot mogoče, da bo maršail Goring za svojega bivanja v Italiji napravil izlet n« francosko riviero, kjer bi se morda sestal s francoskim zunanjim ministrom. Sil ti h Dobra prebava je pol zdravja! Lahko normalno izpraznjenje pri zapeki, lenivostl črevesja vam omogočajo A r t i n dražeje dr. VVandera. 2 komada din 1.50, 12 komadov din 8.—, 60 komadov din 27.—. Reg. S. bi 2211V J J Rumunsko-poljsko zavezništvo okrepljeno Pri razgovorih med Beckom in Gafencom je bilo ugotovljeno popolno soglasje v političnih in gospodarskih vprašanjih Varšava, 6. marca. AA. Po končanem obisku rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Varšavi je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: »Med obiskom v Varšavi je imel rumun-sU zunanji minister g. Gafencu s poljskim zuuaV n min strom Beckom daljše ra ,3-vore, v katerih sta oba ministra zelo prisrčno proučila vse probleme, izvirajoče iz i poljsko-rumunrke zveze in iz pode' Jh si geopolitičnih položajev obeh držav sta ngotnvila popolno soglasje in koordinacij. svojega dela v po':t5on?h in gospodarskih zadevah, ki se tičejo obeh zavezniških držav.« Gafencu Je opoldne izjavil novinarjem o svojih razgovorih z Bf^Vnm da so rodili ugodne rezultate. Na PoHckem je našel veliko razr mer ai je za rumunske interese ln rumunsko politiko. Isto ra7"mevan.ie kažejo nasproti Rumom ji in Po? is' ; tudi ".•zave B?" \nske zveze. Posrečilo se je d se?! koordinacijo noist>/!*>p«ra domovanja Pr\'ske in Romunije na področju «kur " Interesov. Obe zavezniški dr**v? str pri-p '* nf medsehf»*»»n si ola^atl utrditev prijateljskega nrmiria r dHfova- li, posebno s sosedami. Ra" se tiče gospodarski vp»-a?mj, s. se predvsem proti*"1? problem® hnH5®h prpr»»«>**'5fc tv»7 med Po'i-sk in Rumunijo in je upati, da t bo ta «iia in Poljska dobro ra7merje ž njo. manjšinsko vprašanje pa je ostalo slej ko prej pro-^'».m rumunske notranje politike. Na 'concu je Ga^ncu podčrtal, da spremljata Poljska in Rumunija z največjo .. ornostjo in v popolnem mf^eboinrm rorazumu razvoj dogodkov v Karpatski Rusiji. Ob 15 je Gafencu odpotoval nazaj v Bu- rešto. Poljska se vedno bolj naslanja na Francijo Pariz. 6 marca o. Obisk rumu..skega zunanjega ministra Gafenca v Varšavi je vzbudil v pariških političnih krogih največje zanimanje. Dobro informirani krogi ga smatrajo za največji politični dogodek po Monakovem Varšava se je odločila za sporazum z demokratskimi velesilami. S tem se bo morala v Srednji EvTopi pričeti nova doba zgodovinskega razvoja. Kar je zunanji minister Bonnet že davno pripravljal in tudi omenil v debati na zadnjem zasedanju senatskega zunanjepolitičnega odbora to se je pričelo sedaj izvajati. Poljska se zmerom bolj naslanja na Francijo, hkratu pa je začela urejevati tudi svoje odnošaje s francoskimi prijateljica, mi v Srednji Evropi. Petrescu Comnen je vodil sila nespretno politiko. Gafencu je na mah pridobil Becka za sodelovanje s celo vrsto balkanskih držav. Predočil mu je pomen bloka 80 milijonov ljudi, ki bi mogel odločilno vplivati na ohranitev ravnovesja v Srednji Evropi. Ta blok bi imel svojo izhodno točko v poljsko-rumunsld zvezi Obsegal pa bi vse države od Ornega, Egejskega in Jadranskega morja. Zanimivo je, da se je prav v zvezi s to novo politiko Rumunija odrekla svojemu prvotnemu stališču, da ne more pristati na skupno poljsko-madžarsko mejo. Sedaj Je Gafencu poudaril, da Rumunija nikakor ne more podpirati na pol samostojne Kar. patske Ukrajine, ki bi živela pod protek-toratom neke severne velike sosede ln izvajala njeno politiko. Chamberlain o Beckovem obisku v Londonu London, 6. marca. AA Danes je Chamberlain izjavil v spodnji zbornic- Z zadovoljstvom lahko sporo.im spndnr zbornici, da bo poljski zunanji mniister Beck v kratkem obiskal našo dTŽavo Bntska vlada pozdravlja ta obisk, ker bo dana priložnost proučiti sitvaji, ki so skupnega interesa za obe državi. Veliko tihotapstvo deviz in valut iz naše države Zanimive aretacije v Beogradu — Za 40 milijonov deviz In valut pripravljenih za prenos v inozemstvo Beograd, 6. marca, p Kriminalna polici-la je odkrvla veliko, prav senzacionalno mednarodno tihotapsko afero. Stevilini ljud je so pod vodstvom 13 bančnikov tihotapili devize in valute iz države v tujino. Vsi ■o bili airetirani; večma med njimi je židovskega rodu. Glavni vodja tihotapske družbe je di ektor pairi-lačno z dežjem v zapadmh krajih. Dunajska: Izpreminjaioče se zapadno vreme z lokalnim deževjem, močni zapadni vetrovi, do višine 1.500 m bo pon -^od lahno snežilo Temperatura bo padla ponoči nekoliko mrzlo, podnevi okoli 10 Celzija, Naši kraji in ljudje Odgovorna služba progovnih nadzornikom O svojih težnjah in težavah so razpravljali v nedeljo - ■-- ■ - Varuhi tistih, ki so za zapahi Društvo pravosodne straže je zborovalo Še hitreje postane Vaše perilo čhto in snežno belo od Albus-terpentino-vega mila. To prijetno milo razkraja nesnago in ne pokvari ne barve in ne tkanine. Albus-terpentinovo milo obvaruje Vaše perilo Kvirin Pertl f V mariborski bolnišnici je umrl v 63 letu upokojeni šolski upravitelj g. Kvirin Pertl, ki je polnih 34 let služboval kot šolski upravitelj pri Kžtpeli Svoje otroke Je vzgo- jil v narodnem duhu. sin je zdravnik v mariborski bolnišnici, hčerki pa učiteljici Pogreb blagega pokojnika bo danes ob Valčl iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju Vzornemu vzgojitelju bodi ohranjen trajen spomin, preostalim naše sožalje! France Verbič f Ljubljana, 6. marca Na svojem domu na Bregu št. 1 je v noči od nedelje na ponedeljek za zmerom za-tisniJ oči g. France Veibič zastopnilk tvrd-ke l C. Maver Vest o njegovi simrti je globoko prevzela vse. ki 90 ga poznali poleg njegovih stanovskih tovarišev tudi množico prijateljev in znancev, ki so ga cenili kot šegiavega. vedrega družabnika, kakršnih je zmerom manj med nami Doma je bil France Verbič iz Mengša. kjer se je rodiil leta 1883. Trgovine pa se je izučil pri Grobelmku v Ljubljani. V Mayerjevo tvrdko je vstopil januarja 1910 in cio 1925 je v trgovini ostal kotkih Nadalj-ne skrbi povzroča nadzornikom vprašanje odmere stanarine, ki naj bi bila pravična in ne bi smela zasledovati zaslnžkarskega cilja. Polagoma bi bilo nadalje treba mo- Ljubljana, 6 marca Vse popoldne do poznega večera se je v razpravni dvorani kazenskega senata ljubljanskega okrožnega sodišča vršil občni zbor Društva pravosodne straže, ki ima svojo centralo v Ljubljani podružnice pa skoraj na vseh sedežih sodnih jetnišnic. V društvu je včlanjenih okrog 380 jetniških paznikov in paznic iz vse države. Zborovanja so se poleg skoro polnega števila paznikov iz jetnišnice ljubljanskega okrožnega sodišča udeležili tudi delegati iz podružnic v Celju, Mariboru, Novem mestu, Zagrebu, Varaždinu, Sarajevu, Banjaluki, Subotici, Splitu, Tuzli in Mo-starju. Zborovanje, ki je mestoma potekalo zelo živahno, je namesto obolelega predsednika Ivana Možine vodil društveni podpredsednik Jože Hočevar Pazniki so z zadovoljstvom sprejeli na znanje poročila odbornikov o delovanju društva v preteklem letu potem pa so se izdatno posluževali besede v teku debate, v kateri so iznesli marsikatera boleča stanovska vprašanja Kakor se da iz govorov posameznih odbornikov in članov razbrati, spada med najvažnejša vprašanja državna podpora za Predavanje o cestah na češko-Slovaškem Ceško-slovaške ceste je tema predavanja, ki ga priredi Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani skupno z Udruženjem jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov in Društvom za ceste v Ljubljani drevi ob 20. uri v dvorani Avtokluba v Zvezdi Predaval bo vseučiliški profesor JUDr inž K. Krivanec s tehniške visoke šole v Tur-čanskem Sv Martinu na Slovaškem. Gospod profesor Krivanec je stari prijatelj Slovencev; po rojstvu Ceh, je vrsto let preživel v naših krajih kot inženjer v državni tehnični službi Služboval je v Ljubljani pri bivši deželni vladi, v Kranju in Postojni. Po prevratu je bil nekaj časa poveljnik avtomobilske čete v Ljubljani, nato je bil poverjen z vodstvom tehničnega oddelka pri takratnem okrajnem glavarstvu v Mariboru Leta 1919 se je vrnil v svojo osvobojeno češko domovino in je bil dodeljen tehničnemu oddelku pokrajinske vlade v Bratislavi, kjer je v teku časa z velikim uspehom reorganiziral cestno službo in vodil oddelek za vse javne ceste. Pod njegovim vodstvom je bila racionalno izvršena obnovitev in razsežna izpopolnitev cestnega omrežja na Slovaškem G. dr inž Krivanec je tudi delaven v češki strokovni literaturi, zlasti v pogledu organizacije javne tehnične službe sploh in cestne službe posebej Glede na svoje uspehe v vsem svojem tehničnem in organizatornem delovanju je bil v preteklem letu poklican kot redni profesor na novo ustanovljeno slovaško tehniško visoko šolo v Košicah. ki je pa zaradi jesenske tragedije bratskega naro- j da morala biti oremeščena v Turčanski Sv i Martin. Gospod profesor Krivanec bo predaval slovensko. Bilo. je na pustni torek zjutraj, ko smo . na kočevski postaji natovorili naše stvari | na voz in jo potegnili proti Kočevski Reki in potem še dalje v Borovec Sapa je mrzlo pihala, toda to nas ni motilo Bliže in bliže smo prihajali našemu cilju kjer bomo med predavanji, vrtenjem filma in na- : biranjem statističnega gradiva ter v med- ; sebojnih razgovorih z ljudstvom prebili | teden dni naših semestralnih počitnic. Kočevska je prijetna tudi pozimi Smučarji bi našli tu polno prijetnih terišč Toda mi nismo prišli zaradi zabave, ampak na delo, ki je v teh krajih prepotreb-no. 2e nekaj let prireja JNAD Jugoslavija, odnosno prej njen predhodnik JNAD Jadran, na Kočevskem vsako leto po dva narodno-obrambna delovna tabora Ti tabori imajo namen, da se nudi moralna opora Slovencem na Kočevskem v njih vsakodnevni borbi za kruh in prepričanje, v borbi, ki se vojuje v težkem ozračju pritiska Imajo namen, da se povzdigne pro-sveta med našimi ljudmi tu doli. da se jim nudi prilika, da čujejo domačo besedo in čujejo našo pesem, ki je tako redka v teb krajih Slednjič pa imajo tudi ta smoter, ki ni ravno zadnjega pomena, da se zberejo statistični podatki o položaju našega življa in da se potem lahko pokaže na ta ali oni način vsa beda, v kateri žive Slovenci na Kočevskem. V našem časopisju dernizirati progovno službo. Nadziranje dolgih prog je zelo težavno in na nevarnem, hribovitem terenu zdravju marsikdaj škodljivo, če se pomisli, da morajo nadzorniki opravljati svoja nadziranja na kolesu Zaradi tega bi bilo treba službo motorizirati po zgledu sosednih držav Preobremenjenost nadzornikov bi bilo treba odpraviti tudi na ta način, da bi jih z nastavitvijo pisarniških moči rešili upravnih poslov, za katere prav za prav niti nastavljeni niso Najtežjo vlogo pa imajo vsekakor nadzorniki na tistih progah, kjer so dolgi predori, in pa tam, kjer tečejo proge skozi soteske Mimo tega. da je služba na takih progah včasih celo življenjsko nevarna, je v splošnem tudi trša in zahteva več časa kakor na drugih progah, zato nadzorniki na teh progah upravičeno terjajo doklade. ki jih nadzorniki v sosednih državah uživajo poleg mnogih drugih privilegijev Po debati o teh vprašanjih je predsednik g Jereb obljubil, da se bo uprava društva za vse iznešene težnje kar najodločneje zavzela na vseh pristojnih mestih Za predsednika je bil ponovno izvoljen Jože Jereb, za podpredsednika Ignac Veretik. za tajnika Albin Mlakar, za blagajnika Janez Kalinšek. za odbornike: Alojz Kom-pare, Stanko Stanič. Ivan Lovšak in Avguštin Oblak, za nadzornike pa Jože Skor-janec in Jože Turšič. službene obleke Dasi so se društvo in tudi skoraj vse podružnice pogosto z raznimi spomenicami zatekale k pravosodnemu ministru za ugodno rešitev tega vprašanja, vendar niso dosegla zadovoljivega uspeha Jetniški pazniki so se zato morali pogosto zatekati k skromnim prihrankom lastne denarnice, če so hoteli biti svojemu stanu primerno dostojno oblečeni Zelo boleče je tudi vprašanje doklad za nočno delo Čeprav jim doklade po uredbi pripadajo, jih ne dobivajo ali pa v zelo zmanjšanem obsegu Nadalje se marsikateri pazniki čutijo močno prizadeti s tem, da ne opravljajo službe kot zvaničniki kakor bi jim šlo po uredbi, temveč marsikje tudi kot navadni služitelji ali pa le kot dnevničarji Zelo pa tudi pogrešajo doklad, ki so jih nekdaj dobivali za žene, pa so jim bile vzete. Sicer doklade niso bile kdovekaj izdatne, toda pri majhnem zaslužku so se vendarle poznale Tako jetniški pazniki sedaj pričakujejo prav za prav edinega izboljšanja le še od nove uredbe, za katero se nadejajo, da bo kmalu stopila v veljavo. Zborovalci so soglasno sklenili ponovno izvolitev starega odbora s predsednikom Ivanom Možino, podpredsednikom Jožo Hočevarjem, tajnikom Maksom Gregorcem in blagajnikom Ivanom Pečarjem Po starem običaju so jetniški pazniki po zborovanju priredili preprosto, a lepo uspelo zabavo v Mikličevi lovski dvorani. Tragična smrt preužitkarja Škocijan, 6 marca Bivši ugledni posestnik 781etni Jože Kralj iz Stare vasi je iz časopisja izvedel, da bodo dobivali starši in svojci v vojni padlih doživljensko rento. Možu je padel najstarejši sin v vojni in je zato domneval, da bo tudi on dobival pokojnino. Zato se je preteklo sredo napotil v Marti-njo vas pri Mokronogu k vodstvu invalidske organizacije Popoldne se je vračal v spremstvu Metke Cešnovarjeve proti domu. Sla sta po bližnici črez hribe in je med potjo tožil spremljevalki, da mu ni dobro in da bi mu takoj odleglo, če bi imel vsaj poi litra vina Hodila sta skoro ves čas ob vinogradih in tako prispela v Zagradsko goro do vinograda posestnika Alojza Je-ruca iz Goriške vasi. Tu je Jeruc postregel Kralju s kruhom in vinom Kralj je pojedel nekaj kruha in popil kake tri čaše vina Zahvalil se je Jerucu za kruh in vino, se dvignil in hotel oditi Napravil pa je nekaj korakov in že se je sesedel. Na prestrašen krik Jeruca so pritekli skupaj ljudje, ga dvignili, ribali in ga skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti. se posebno v zadnjem času sicer dosti piše o Kočevski. Z realnim prikazovanjem prilik se hoče vzbuditi v narodu zanimanje za ta zapuščeni košček zemlje in ga pripraviti do tega, da sodeluje po svojih močeh pri reševanju problema Ali kljub vsemu: govori komurkoli, vsak ti bo verjel le do polovice ali pa bo mislil, da pretiravaš, ko mu opisuješ žalostno stanje našega človeka na Kočevskem. Tu ne preostane ničesar drugega, kakor da nasvetuješ vsakemu takšnemu nevernežu, naj si na lastne oči ogleda Kočevsko Šele takrat jo bo lahko razumel, šele takrat se bo tudi on zavedal tega, česar se zdaj na žalost zaveda le malo ljudi: da je treba Kočevski nujno pomoči, pomoči in zopet pomoči. Tu ne pomagajo lepe besede, le dejanja lahko store kar je potrebno. Prispeli smo v Kočevsko Reko, 24 km oddajeno od Kočevja Toda ustavili smo se le za kratek čas Naša prva postaja je Borovec, še šest km od Reke. kjer bomo ostali tri dni Ljudje so veseli našega prihoda, sprejemajo nas kakor stare znance, čeprav smo večinoma drugi, nego so bili lani Ze lansko leto je namreč »Jugoslavija« imela v Borovcu svoj tabor, ki je prebil led nezaupljivosti, katere so se bili navzeli ljudje zaradi tega, ker so leta in leta ostajali popolnoma osamljeni. Prosvetni večeri, ki smo Jih Imeli v goli, so na najlepši način toda Jože Kralj je bil že mrtev Zadela ga je bila kap Takoj so o tragični smrti obvestili njegovega sina ki je prišel po očeta z vozom in ga odpeljal domov V petek so vrlega moža pokopali ob veliki udeležbi občinstva, kar je pričalo, kako priljubljen je bil rajnki — Njegovim domačim naše iskreno sožalje! HiSzI Bjelevac Te dni praznuje 251etnico književnega in 201etnico novinarskega dela zaslužni muslimanski kulturni in socialni delavec g Hifzi Bjelevac iz Sarajeva. Pot njegovega življenja Je nenavadna, kakor so po svoji snovi nenavadna tudi njegova dela Rojen med hercegovskim kamenjem je dovršil šole v Mostarju in Carigrada V svojem prvem romanu »Pod drugim solncem«, ki je izšel tik pred svetovno vojno, je živo orisal življenje bosanskih muslimanov v Turčiji in mladoturški pokret. Prve pri-četke borbe za emancipacijo muslimanke v Bosni je opisal v realističnem romanu »Minka« leta 1917 To delo je zaradi svoje iskrenosti prišlo pred sarajevsko sodišče in so ga na razpravi v celoti prečitali Poleg novel iz življenja majhnih ljudi z velikimi dušami »Na kraju« je leta 1920. izdal roman »Rene Logotetides« iz zgodovine vse- dokazovali to našo trditev: do 150 ljudi je vsak večer do kraja napolnilo šolsko sobo in z zanimanjem sledilo našim izvajanjem, bodisi, da je bilo to predavanje ali film ali pa pesem ali godba. Lepšega uspeha si nismo mogli želeti, posebno, ker je mnogo naših obiskovalcev tvegalo, da bodo zaradi svoje udeležbe na naših večerih drugi dan in bog ve ob kakšni priliki še, nanje deževale šikane njihovih delodajalcev. Toda večerne predstave niso izčrpavale našega bivanja tam doli. Vsak dan so bili na sporedu obiski okoliških krajev in poseti pri naših ljudeh, ki so nas z nestrpnostjo pričakovali in nam bili nad vse hvaležni, da smo se jih spomnili in jih nismo pozabili Prehitro so nam potekli dnevi v Borovcu. Morali smo dalje, odnosno nazaj, v Kočevsko Reko, da še tam izvršimo svojo nalogo. Le obljuba, da se še vrnemo, je potolažila ljudi, ki nas skoraj niso pustili stran. V Kočevski Reki smo imeli na sporedu dve večerni predstavi in popoldansko akademijo v nedeljo, ko se je vršila v Reki maša s slovenskim petjem. Tudi tu je bil led z lanskim taborjenjem že prebit in zaradi tega udeležba na naših večerih nadvse lepa. Višek pa je dosegla nedeljska akademija s koncertnimi točkami, recitacijami in enodejansko burko, prvo slovensko gledališko predstavo v Kočevski Reki. Naša pomoč pri petju pri dopoldanski mafi je pripomogla, da je po dolgem času spet polno dooria slovenska pašam raz kar i*» grškega pokreta s pričetkom turanskega pokreta, iz katerega je vzklil kemalizem in z njim sodobna Turčija. Leta 1921 je iznenadil čitatelje z impresionističnim in sentimentalnim »Aprilskim deževjem« z lastnimi doživljaji v lepi umetniški obliki. Andričeva Zabavna biblioteka je izdala njegov roman »Melika«, v katerem je podana težnja za emancipacijo muslimanke. Roman »Ana Zoloti« iz leta 1928 je zajet iz bosanskega gozdovja in riše trpljenje domačega delavca pod izkoriščevalnim kapitalom tujcev Problem človeške sreče je obdelal v izredni tehnični in umetniški formi v romanu »Zidanje srečnega doma«, s katerim je iz Turčije in iz svoje Bosne zašel med brate Slovence in v mednarodni svet To njegovo poslednje tiskano delo je ugledalo beli dan leta 1934. Nato je napisal še roman »Jesen na obalah Mramor-nega morja«, v katerem riše sedanje turško življenje skupno z vizijami starega Bi-zanca. Nadalje je napisal libreto za opero »Carica Asher«, zadnji čas pa obravnava politično in socialno zgodovino kemali-stiČne revolucije. Vsa dela Hifzija Bjelevca odlikuje izreden pripovedovalni talent, odličen slog in dobro poznavanje razmer in problemov, ki režejo globoko. Popularnost Hifzija Bjelevca je velika. Malo kateri naš književnik se lahko pohvali kakor on, da so njegove izdaje razprodane. Kot novinar je pričel Hifzi Bjelevac delovati skupno s pokojnim Sahibom Korkutom takoj po prevratu. Nekaj časa je sam izdajal revijo »Novi vi-jek«. Kot urednik ali sotrudnik ali dopisnik je bil zaposljen pri večini naših glavnih dnevnikov v Sarajevu, Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Bil Je tudi tiskovni a tašč v Carigradu, zdaj pa se trudi za napredek tujskega prometa. ja. Pri lenivem črevesju in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v Jutru Izfiisti s kakim salinsklm sredstvom za iztrebljanje. _ OKl por S. Dr. 13. «85-38 g=ss ' ■ —J ške cerkve, v kateri se oglaša le enkrat na mesec, ker so maše drugače trikrat na mesec le nemške. To pot je bila slovenska tudi pridiga. Zal, da je obstojala le iz či-tanja pastirskega pisma in še to v takšnem spakedranem jeziku, da nas je v dušo bolelo. Mnogo prehitro nam je potekel čas. Treba je bilo misliti na odhod. Slika ista, kakor nekaj dni prej v Borovcu: pridite ša, pridite še! In obljubili smo, da še pridemo, da nas pride še več, kot doslej... Za zaključek le še nekaj besed. Obiskujte Kočevsko! Ljudje bodo veseli vaših obiskov, pa tudi sami boste spoznali, da na prikazovanju prilik na Kočevskem ni nič pretiranega, ampak da je dostikrat še hujše. In šele, ko bo vsak izmed nas spoznal, predvsem pa tisti, ki brezvestno iz težav našega človeka tam doli kujejo kapital, kakšno je stanje v resnici, šele takrat bo bolje. Kajti takrat bo vsak pomagal, ker — nemogoče je iti mimo te revščine in ne pomagati. Takrat na Kočevskem ne bo več življenjskega boja, vsaj hujšega ne, ka>-kor je to drugod, in tudi narodnostnega ne. Danes pa ne pomaga nobeno izgovarjanje in nobeno prikrivanje, resnica je le ena: da se Kočevskemu in tamošnjim Slovencem godi po mačehovshpf' in da je zadnji čas* da to preneha na toej črti. To naj al zapomnijo val, Id odločajo o usodi Koče** ske, da jih ne bo nekoč tlačila zavest krivde nad izdajstvom lastnega rodu. D* Zmaga glasbenega genija v borbi za priznanje! V tem filmu izvaja velik filharmonični Prekrasen, nepozaben film o življenju in O ljubezni orkester odlomke tz slovitih Mozartovih enega največjih glasbenih genijev oper: »Figarova svatba« in »čarobna Haid, Stephen Haggard, svatba« piščal«. KINO UNION — tel. 22-21. —llliHIIBIIIIIi II11 iTTTi IM1IM V gl. vl. Liane Victoria Hopper, obitelji Mozart, Weber, Itd. Wolfgang Amadeus MOZART »LJUBLJENEC BOGOV« Predstave ob 16., 10. in 2L uri. — Zunanji posnetki Izdelani v Solnogradu. Z besedo in iiimsm pa Kcčavskem PLANICA X2. —19. marca Domače vesli Plemenit odmev Bfedavno smo v »Jutru* objavili sliko težkega življenja bajtarjev v tuijašk'h hri bih. Prijatelji iz Ribnice so se zavzeli za siromake s skromno akcijo, ki ni ostala brez uspeha. V tem pogledu je značilno pismo nekega ljubljanskega tigovca. ki je bilo poslano nekemu gospodu v Ribnico. Trgovec piše: »Čital sem v Jutru podlistek o bajtarjih v turjaških hribih. Dostikrat sem že mislil, gledajoč, kako ponujajo zobotrebce po mestu, kakšni reveži so to. Sedem butaric za dinar, pa še to se zdi ljudem prevečl Tudi jaz vselej nekaj kupim in nekoliko preplačam, ali rad bi po svojih močeh pomagal več. Zato Vam pošiljam na Vaš naslov nekaj blaga in nekaj denarja in Vas prosim, da ga razdelne po Vaši uvidevnosti, Prosim Vas, da nikjer ne omenite mojega imena Pač pa pnlagam dopisnice, $ katerimi naj mi obdaiovauci ob priliki tporoče, da so prejeli darilo. Obenem lah ko javite obdarovanim, da se lahko ob priliki oglasijo pri meni v Ljubljani m jim bom še kaj dodat Zeum samo, do bi imel mnogo posnemalcev, ker so to reveži v pra-veni pomenu besede. Saj bttači v Ljubljani boljše žive. kakor ti siromaki in si nekateri laliko ob petkih celo privoščijo pečenko. Ti turjaški bajtarji pa garajo po cele dneve in zaslužijo s celimi družinami po cele dneve po nekaj dinarjev. Hvala Vam tudi za Vaš trud in pripravljenosti« * Tridesetletnica Brestovca. Sloveče delavsko zdravilišče za zdravljenje pljučne tuberkuloze v Brestovcu praznuje tridesetletnico. Zdravilišče so odprli leta 1909. pod upravo dr. Milivoja Dežmana, ki je ostal vodja zavoda do leta 1920. Prva tri leta je bilo samo 40 postelj, šele polagoma se je zdravilišče izpopolnjevalo. V letih od 1921 do začetka 1925 je zdravilišče vodil dr. Anton Nemaruč, ki je pripomogel v najtežjih prilikah zdravilišču do razvoja in modernizacije. Poslednjih 15 let vodi zavod šef-primarij dr. Kuzma Tomašič. Pod njegovo upravo se je zdravilišče stalno izpopolnjevalo, da se danes v njem zdravi pljučna tuberkuloza po sodobnih klimatskih, dietetskih, kemijskih in kirurških metodah. Večji kirurški posegi se vršijo v sodelovanju z zagrebško kliniko. Bre-stovec ima danes 160 postelj, od tega četrtino za ženske. 90;% bolnikov se zdravi na stroške OUZD. V zavodu je doslej bilo 12.448 bolnikov. * Smrt književnika Steva Cuturila. Po daljšem bolehanju je umrl v nedeljo v Novem Sadu književnik in upokojeni šolski nadzornik Stevo Čuturilo, ki je dosegel visoko starost 93 let. Mlajša pokole-nja le malo poznajo njegovo delo, ki pa je hilo prav zaslužno. Po rodu je bil iz Da-bra v Liki, služboval je v raznih ki a jih Like kot učitelj, potem se je, kakor več slovenskih korenjakov, boril kot prostovoljec v hercegovski vstaji Napos.ed je odšel na Cetlnje, kjer ga je knez Nikola sprejel za glavnega šolskega nadzornika. Urejeval je »Črnogorski glasnik« in druge časopise. Po nekaj letih se je preselil v Srbijo in je poučeval na raznih gimnazijah. Napisal je vrsto pedagoških in šolskih knjig. Pokopali so ga včeraj v Beogradu. * Neljuba zamenjava slik se je primerila v nedeljskem »Jutru« in sicer sta bili zamenjani sliki blagopokojnega carinskega inšpektorja g. Jakoba Rupla, kateremu smo posvetili nekaj spominskih besed, in pa g. Matka Maloviča, uglednega obrtnika iz Podstrmca pri Velikih Laščah, katerega smo se spomnili ob njegovi 70 letnici. V opravičilo moremo navesti, da se neljuba zan.enjava ni zgodila po krivdi uredništva in prosimo obe prizadeti družini, da nam neljubo pomoto oprostita. * Novi grobovi. V starosti 82 let je umrla v Cerkn.ci gospa Zofija šerko, po rodu Obrezova. Zgledna mati in gospoainja je vzgojila tri sinove: vseučiliški profesor dr. Alfred je lani umrl, dr. Milan je protesor v Ljubljani, dr. Edvard pa zdravnik v Vranskem. Blago pokojnico bodo jutri ob 16. položili k večnemu počitku. — V Ljubljani je umrla gospa Tilka šarabonova, soproga znanega našega geografa in zgodovinarja prof. dr. Vnka šarabona. Možu je zapustila sina dijaka Mitjo. Zgledna slovenska žena bo jutri ob 16. nastopila zadnjo pot izpred mrtvašnice na V-dov-danski cesti. — V Zeleni jami je umrla gospa Marija Schulz, žena železničarja in upokojenka tobačne tovarne. Za njo žalujejo soprog, dve hčerki in dva sina. Njen pogreb bo danes ob 15. — V Kranju je umrla gospa Nežka Lavtarjeva, soproga nadzornika žel. skladišč. Blago ženo in skrbno gospodinjo so 2. t. m. spremili številni znanci in prijatelji k večnemu počitku. — Pokojnim lep spomin, žalujočm naše iskreno sožalje! * Gimnazija v Prllepu Je pogorela. Pri-lepska gimnazija ki je bila med najlepšimi šolskimi poslopji v vardarski banovini, Je v noči na nedeljo zgorela do temelja. Vzrok požara še nI ugotovljen. Nočni čuvaji so s streli iz samokresov zbudili prebivalstvo. Ko je prihitela gasilska četa in so tudi drugi prebivalci začeli gasiti se je požai že široko razmahnil in ni bilo več rešitve. Posrečilo se je rešiti le nekaj šol-kih klopi, škodo cenijo na 1.300.000 din. Prilepčani so zelo zaskrbljeni, kaj bo z njihovimi 750 študenti: kaj naj ti zdaj počno, kje naj se učijo? * Angleške štipendije za naše dijake. British Council v Londonu je razpisal za diplomirane absolvente vseh fakultet dve štipendiji za Izpopolnitev študij v Angliji. Štipendija znaša približno 250 funtov za študijsko leto. Kandidati morajo prvenstveno dokazati, da zadostno obvladajo angleški jesrfk. Prošnje je treba vložiti do 17. marca na rektorat univerze v Ljubljani. Potrebni formuiarji se dobe v vložišču univerze. * Uvedba telefonske službe pri poŠti na Vidma pri Krškem. Dne 25 februarja t. 1. Je bila pri poŠti Videm pri Krfkem uvedena telefonska služba. * Namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Veronike Weinbergerjeve v Zagorje je darovala ga Valerija Drnovškova i? Zagreba 100 din za občinske reveže v Zagorju. 1—1 " Kongres vniogradrnkov sadjarjev in vinskih trgovcev bo letos v Vršiču v dneh 11. in 12. marca. S kongresom bo prirejena tudi velika razstava banatskih vin in vinogradniškega orodja. Za kongres je minister prometa dovolil polovično vozni-no, ki velja ou 9.do 14 marca. Kongresa se udeleži tudi ministrstvo poljedelstva. » Gostinski tečaj v Ljubljani. Zveza gostinskih nameščencev Jugoslavije, sekcija v Ljubljani, priredii v marcu gostinski strokovni tečaj s podporo oddelka za turizem pri banski upravi. Tečaj bo v mali dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, vhod čez dvorišče, soba 12. Predavanja bodo vsak ponedeljek od 14. do 16., vsak torek od 10. do 12. in vsako sredo od 15. do 17. ure Obravnavala se bo snov iz tujskega prometa. Tečaj bo za vse gostinske nameščence in nameščenke brezplačen. Prijave se sprejemajo v pisarni sekcije, šelen-burgova 6, in ob tečajnih urah. Pozivamo vse gostinsko osebje, da se tečaja udeleži, osobito ono, ki odhaja vsako leto na sezono Tečajnik, dobe posebna potrdila o obisku tečaja. — Uprava sekcije Ljubljana. ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI SALON MODE S O U V A N - CO MODERN TAILORING MESTNI TRG ST. 24. SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJŠA IZDELAVA - KREIRAMO E K S K L U-Z I V N E MODELE • Orli gnezdijo na stolpu Strossmayer. jeve katedrale v Djakovu, tako vsaj poroča beograjsko »Vreme«, ki pravi: Dve leti je že tega, kar so se na Strossmayer-jevi katedrali v Djakovu ugnezdili orli. Na-pravljajo hudo škodo, ker raztrgajo vse golobe, ki se približajo stolpoma. Ko Je klepar po škofovem naročilu splezal te dni na stolp, da uredi držalo za zastavo, katero so želeli izobesiti ob izvolitvi novega papeža, je v stolpu našel ostanke številnih golobov; bilo Je polno perja in krvi. Klepar je tudi našel ostanke goloba pismo-noše z aluminijastim obročkom in napisom: »Jugoslavija 1937«. Kakšni so grabežljivi orli, ki gnezdijo na djakovski katedrah. bo prav gotovo zanimalo vse pri-rodoslovce v Jugoslaviji. Podrobnejšega opisa pa »Vreme« zaenkrat Žal ne objavlja . .. * Mesec dni po poroki se je zastrupil. V Beogradu se je pred mesecem poročil mladi krznar Josip Schneider. Kmalu po poroki mu je prišlo na uho, da je žena prej ljubila nekega drugega mladeniča in ljudje so mu govorili, da ga še vedno ljubi. Pričeli so se prepiri. Mlada žena je venomer trdila možu, da nikakor nima vzroka za ljubosumje, toda Jožef nj imel več miru. Začel je ženo pretepati, naposled pa je otopel in obupal Ko je bil sam doma, se je zastrupil s kameno sodo. V bolnišnici je izdihnil po hudem trpljenju. »F OK VIL« 5 fletirs Frots valses Les vou? moirs m Lavande Eau de Oologne dokazuj«-negovanje tn Vas osvežuje Dobi •«> seveda v Parfumerijl NADA, Ljubljana, Frančiškanska ulica. * Zahvala. Na poziv kraljevske banske uprave so darova'i za naše izseljence: Ma riborska tiskarna 400 izvodov knjig. Slo venska matica v Ljubljani 97 izvodov. Tiskovna zadrusa v Lji bliani 80. založba »Evalit« v I.jub'jani 40. M'adinska mat>ca v Ljubliani 30 Delavska zal žba v Ljub ljani 10 BMo-modra knjižnica v Ljubljani 7 Poleg tega so darovali diiaki m srednjih učiteljskih in m"šč mskih šolah še 4 973 knjig I drž dekliška meščanska šola v Ljubliani pa poleg kniis še 6 zanimivih albumov Kraljevska ban^ka upra va se vsem dar va'cem v imenu naših izseljencev top'o zahvaliuie * Velikonočni in dri»ei izleti Za velikonočne p'-aTvke o'i'-edi Putn^k od 4 do 11 aprila izlet na Grško z obiskom Soluna. Aten Maratona in drugih eršk'h krajev Od 7 do 13 aprila pa priredi Putn:k velik izlet z zn^animl cenami v Sofiio in Plov-div k obisku seima Pena vožnii in prevozu z avtobusi iz Reoffrada v Sof:,o ln naza- v Beograd v 3 rs^^du ie 270 d:n v II razredu 485 d'n. iz Bpp°rada v Sofijo in P1ovd'v ter na^ai v B^oarad pa v 3. razredu 350 d;n v TT d;n Vonrna do Beosrada za priki"'*CTk k izletu ie polovična Potuie ?e s kolektivnim potn!m listom. Prijave in tn*o-mac;ie do 1 aprila pri vseh b^etan-vcah Putmka P"tn'kovo pnm'adno rtn^a^o potovanj v Italijo bo traialo od 17 do 31 marca Potuie se s kolektivnim potnim listom — Izlet na pomladni veleseiem v Praffi ie določen ra dobo od 10 do 15. marca. Potuie se tak'sto kolektivnim potn'm Ustom P-rfi-obne informacij pri vseh biiptamirah Putnika. — Obiskova1'*nrn rakave o cestah in finskem prometu, ki bo v Benoradu od 1 do 9 anri-la, ie dnvoiipna nniovična voznina od 30 marca do 11. aprila. 12 L^M^inc n— Popis mater. Mestno poglavarstvo potrebuje zaradi popolnitve statističnega pregleda osebne in družinske podatke onih mater, ki so imele trinajst otrok. Zato vabi te matere, da se zglase v socialno političnem uradu v Mestnem domu, Streliška ulica, n. nadstropje, soba št. 2 od 13. do 18. marca dopoldne zaradi popisa. Zglase naj se vse matere, ki so imele trinajst otrok in prebivajo na ozemlju mestne občine ljubljanske. Popis bo obsegal rojstne, domovinske in družinske podatke mater ta njihovih otrok. u— Na zadnjem občnem zboru Združenja urarjev, zlatarjev, opt kov. graverjev ln pasarjev v Ljubljani je bila izvoljena nova uprava s predsednikom K. Jurma-nom, kr. dvornim optikom, KINO MATICA, teL 21-24 DANES poslednjlč Ufa veleftlm KAVČUK PREDSTAVE ob 16., 19. in 21. url. v režiji Bon»od>, in glavni igralci Keue Deltgen, o ustav Diessl, Vera v. Laugen. — Strahoviti boji v džungli s tisoči krokodili ln drugimi pošastmi. Film za vsakega u— Umrl je policijski fotograf Lojze Repše. Včeraj zjutraj je na svojem domu v Šiški iznenada umrl g. Lojze Repše, policijski uradnik, ki je bil kot fotograf dodeljen kriminalnemu oddelku policijske uprave Pokojnik je bil nedavno zbolel in se je več tednov zdravil v splošni bolnišnici. Bolezen se mu je polagoma obrnila na bolje, nakar je ostal na oddihu doma V nedeljo dopoldne je bil v družbi sorodnikov na sprehodu, zvečer pa mu je na lepem prišlo slabo. Poklicani zdravnik ie Uootovil, da je Repšeta zadela kap. Po kratkem, a huiem trpljenju je včeraj malo pred 7. umrl. Blagega poko nika, ki ie bil komaj 54 let star in zapušča poleg sorodnikov soprogo gospo Aneto, spremimo v sredo ob 16. iz hiše žalosti na Jernejevi cesti 19 na pokopališče k Sv. Križu. Lojzetu Repšetu najlepši spomin, globoko potrti soprogi in sorodnikom pa najiskrenej-Še sožaljc! U__ Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7 je izposodila meseca februarja 4832 strankam 15.107 knjig Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol 16. do pol 20. ure ter izposoja knjige v desetih jezikih in modne liste vsakomur, kdor se zadosti legitimira. Izvenljubljanskim čita-teljem pošilja kniige tudi po pošti. u— Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sckcija Ljubljana, ter Ljubljanski klub opozarjata p. n. članstvo na predavanje o temi: Ceško-slovaške ceste, ki bo drevi ob 20.15 v dvorani Avtokluba v poslopju Kazine. Predaval bo gospod JUDr. inž. Karel Krivanec. redni profesor štefa-nikove tehnične visoke šole v Turčanskem Sv. Martinu na Slovaškem. To zanimivo predavanje priporočamo svojemu članstvu. n— Pouk o zdravi ln srečni družini. Delavsko podporno društvo »Vzajemnost« priredi v četrtek 9. t. m. ob 20. uri javno predavanje v Delavski zbornici, predaval bo mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mis o temi: »Zdrava in srečna druž:na je temelj narodnega zdravja ln moči.« G. dr. Mis je vnet propovednik družinskega zdrav ja in sreče in so nieerova izvaiania čuli in odobravali že številni poslušalci pri »Soči«. pri Sokolu na Taboru in v posameznih šolskih zavodih. Komur je do koristnega pouka, naj se v četrtek udeleži zanimivega in važnega predavanja. BVBVBVBVI |R* '"VBVflVRVBVTV MODA 1939 3VBVBVBV Ž MODA 1939 jjj > predpisuje za H.imsKc kostime, plaSfe in oble- O P ke barve, ki lih imamo vse na zalogi Res ^ g lepi, nainoveiii vzorci po konkureninih cenah ^ > P" ^ > BRATA VLAJ, WOLFOVA S. « A.HAaAaA.aMBAaAaAUAaAaAaAaBB <\UAHAa. u— Dobavo bencinske črpalke Je razpisalo mestno poglavarstvo in bo razpis objavljen v sredo v »Službenem listu«. Mestna občina porabi za svoje tovorne, škiopil. ne, reševalne, gasilske in osebne avtomobile okrog 40.000 1 na leto, saj samo škropilni avtomobili poleti, ko je treba najbolj škropiti ulice in ceste, porabijo 20.000 1 bencina. Pri taki množini se pa že precej pozna vsako povišanje cene in zato je mestno poglavarstvo sklenilo postaviti last no črpalko, ki bo tako velika, da bo mogoče v njo izprazniti celo železniško cisterno bencina. Na ta način bo mestna občina odslej dobivala bencin po najnižji mogoči ceni. Zgraditev bencinske črpalke je pa tudi nujno potrebna predvsem zaradi varnosti pred ognjem na mestni pristavi, kjer je bil doslej bencin vskladiščen na jako primitiven način, da so bili vedno v strahu pred ognjem. Bencinska črpalka bo postavljena na mestni pristavi. Poleg naj. nižje cene in varnosti pred ognjem bo mestna občana z lastno bencinsko črpalko zmanjšala tudi izgube bencina, lažje kontrolirala porabo ln prav znatno skrajšala Izgubo časa za polnjenje. Kana lske srebrne, plave ln kamčatka l slse v veliki izbiri. DOLENC JOSIP SV. PETRA CESTA 19 — TEL. 22-62. u— Uprava policije v Lji-bljani obvešča lastnike motornih vozil, da bo pregled ns-pregledanih motornih vozil za leto 1939. dne 10., 11. in 16. t. m. in s'cer prva dva dneva od 8. do 12.30 na Bregu št. 20 za av-tomobile in motocikle dne 16. t. m. pa za avtoizvoščke ln avtobuse na mestni p 'stavi v Povšetovi ulici št. 8. od 8 do 11 ure. I u— Za veliki mednarodni ples, ki bo v seboto, 11. t. m. v vseh dvoranah Ka-ino, vlada ne samo med ljubljanskim občinstvom, temveč tudi med plesno publiko drugih mest, kakor v Zagrebu. Mariboru, Celju, Kranju in drugod, kar največje zanimanje. Na mnoga vprašanja podajamo spored te zanimive plesne prireditve. Otvori se ob pol 21. In traja ob sodelovanju našega najboljšega plesnega orkestra g. Bojana Adamiča do 3. ure zjutraj pri dobro in okusno založenemu bifčju »Zvezde«. Ples na tekma, za katero se je pri javilo že 1». naj boljših plesnih parov lz Nemčije, Češkoslovaške in Jugoslavije, se bo vršila med pol 22. in 23. uro. Pred. med in po turnirju splošna plesna zabava v vseh družabnih plesih. Reklamacije vabil, prodaja vstopnic in rezerviranje miz pri mojstru Jenku dnevno v Kazini. Samo za gledalce bo galerija na razpolago. (—) a— Društvo »Soča« matica priredi v soboto 11. t. m. v salonu pri »Levu« ob pol 9 zvečer ob 201etnici smrti našega velikega pisatelja-pripovednika pok. Ivana Cankarja spominski večer s predavanjem. Naš dobro znani odlični predavatelj, literarni zgodovinar g. prof. dr. Slodnjak Anton bo podal vodilne misli in očrtal poglavitne tipe in osebe Cankarjevih umetnin. Režiser Narodnega gledališča g. Ciril Debevec pa bo recitiral najlepša mesta iz Bele krlzan-teme. Hlapca Jerneja. Kurenta. Lepe Vide in Grešnika Lenarta. Na ta spominski ve Čer vabimo vse člane, prijatelje in sploh vse, ki se zanimajo za Cankarjeva dela. Vstop vsem prost, (—i I KINO SLOGA, tel. 27-80 ob 16., 19. in 21. D A t II 1 A M *X t* f%lf Dramatičen ln Izredno napet cirkuški velefilm! rUlUJUll Ilfll vfc Rezervirajte vstopnice! — Hans Albers, Francoise Rosay, camnla Horn, Hannes Stelzer. — DODATEK: MUZ1KALN1 EP ZBORA DONSKIH KOZAKOV! I u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto ima redno predavanje jutri v sredo, ob 19. uri v kemijski dvorani na I. diž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predaval bo predsednik SVD g. nadzornik Martin Humek o »SaJjarskem in vrtnarskem orodju«. Pri predavanju bo na ogled vse moderno vrtnarsko orodje. Vstop prost. SOiiUA.l 11. MARCA — K iZLvA ADAMIČ—JAZZ »P.S.K.« JENKO t^jatJIlMitMC—^A'*..— —.........■■ u— Ceiu-ki: Ker mnogi rnso dobili pia-vočasno druge izdaje društvenega giasi.a »Cetnika«, javijamo, da bo člajiski sestanek s predavanjem v to't k 7. t. m. ob 20. v prostorih Društva »Tabora«, Nunska ulica 3/1. Predavai bo pehotni kapetan g. De-retič o razvoju strelskih družin. Udeležba za člane obvezna! u— Splošnega ženskega društva občni zbor bo v sredo a. t. m. ob 17. v društvenih prostorih, Rimska cesta 9. K obilni udeležbi vabi odbor. u— Predavanje Prirodoslovnega društva. Ob stoietnici fotografije bo predaval g. Brane drevi 7. t. m. v p.edavaLaici mineraloškega instituta univerze. Predavanje bodo ponazorjevaie skicptične s ike. Začetek ob 18.15. u— Vojne dobrovoljce, člane sreske organizacije vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani obveščamo, da bo 20. redni občni zbor kot jubilejni dne 19. t. m. Prejšnji večer bo zaupni sestanek. Obvestilo o prostoru, uri in drugem o občnem zboru prejmejo vsi tovariši naknadno. Uprava. u— Kitarist Stanko Prek bo priredil v ponedeljek 13. t m. v mali filharmonični dvorani II. samostojni solistični večer na kitari v letošnj. sezoni. Spored, ki je zelo pester, bomo objavili v prihodnjih dneh danes opozarjamo vse one, ki se zanimajo za igro na kitari na koncert g. Preka. Vstopnice bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Mat ce. u— Sv. maša zadušnica za pokojnim g Savo Zupančičem bo v četrtek 9. t. m. ob 9. v frančiškanski cerkvi. S L A NINA IN SVINJSKO MES3 v sredo 8 ln soboto 11. marca v g ilskem drevoredu zopet po DIN" 12.- u— Nikolaj Orlov, slavni ruski i-.„..ist, bo igral na svojem koncertu, ki bo v petek 10. t m. v vel ki filh dvorani naslednja dela za klavir: Mozart: »Variacije« v a-duru. Beethoven: »Sonata« es-dur, op. 31 št. 3, Schumann: »Zvečer«. »V noči«, »Sanjarije«. Ravel: »Ondine«. Skrjabin: »šest etud, Chop n: »Balada« v as-duru, šest preludijev dve mazurki in »Scherzo«. Slavni mojster bo igral na novem Bechsteino-vem klav rju. Vstopnice v knjigarni Glasbene Marice. Začetek točno ob 20. u — V zahvali po blagopokojnem Zorku Prclovcu v nedeljo pomotoma niso bili o^on'eni: gg ljub'ian=-ki župan dr. Adle-5'č in pod"upan dr Ravn!har. uradn'štvo M~sfne z ravn^eHem dr Cer- netom, šef Ieta,;šča dr Pane ter podbi »S^e« '"n d-avske di'">"e. Bodi tudi tem ;7rp*nna jcifT-pna 7abva'a! —r-».»..»»».»»»»»»»»..»»»»»»»».».»Ul PSMT ^ANSKO BLAGO, prvovrstno angleško ln češko, ter razne modne potrebščine za gospode dobite v novi trgovini »GENTT KMEN«. naspr-tl kavarne Evropa, Tyrševa cesta 20. u — Ob pastirskem ognju se je vnela. Vče aj so v sp'ošno bolnišn!co pripekali 10 letno posestmkovo hčerko Slavko Brg- lez< vo z Ro?;čne?a pri Kammški Bistrici S pistirji ie bila na paši, pa se je neprevidno pribli?a'a o*1"^. da se ji je r"ieia obleka in ie dobila precej hude opekline po vsem životu. • il CV31 e— Oostova"lc opere v Oe'*n c^-oveda-no. Zaradi več cbclerj v ansimblu mora nocojšnja pred-tiva »Trrbaiurja« v Cel.fti odpa^tl. Dan rostova^ia bo naknadno ob-javFen. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubi anl. e— m zvočni film v Celju. Celjska sokolska župa sporoča, da bodo pre Ivaja- 11 krasni soko'sk' zvočni film »Oi leti. sivi Sokol«, ki je dož vel že v Ljubljani ln tudi drugod vel k usoeh od 14. do 16. t. m. v kinu U~>ionu Film prikazuje Nj. Vel. kralja Aleksandra 1., ko je obiskal Sokole, saveznega starešino Nj. Vel. kralja Petra n. v družbi Sokoličev in mnogo drugih zanimivosti iz sokolskega ž!vljenja» Celjska soko'ska župa bo poskrbela, da si bo mo«ria oe^dati film tu"M bVž a okolica. e— Pogreb ge Janje Bervar.ieve, soproge v šjega oficiala na drž. tožilstvu g. Adolfa Bervarja in snahe celjskega skladatelja g. Karla Bervarja. bo da nes ob 17. iz mrtvašn'ce na oko';škem pokopališču. e— Razprava proti roparskemu morilcu Juriju Zabtikošku. ki je lani 31. oktobra ob Voglajni v Cretu pri Celju umoril in oropal Ivanko Zakrajškovo, je preložena za nedoločen čas ker je še treba dopolniti preiskavo z nekaterimi podatki lz inozemstva. e— Zdrrženfe obrtnikov sedlarjev tn ta. petarjev v Celju ie imelo v nedel o dne 26 februarja, v hote'u pri ».Pošti« v Celju svoj redni letni občnd zbor, ki je bil tokrat zelo dobro obiskan, ker je bilo navzočnlh preko 70% članov. Med drugim Je bila izvoljena nova uprava s predsednikom g. ■Tosip Jugom, sedlarsko tap?tarsk'm moj strom v Žalcu. Obravnava'o se Je vprašanje starostnega zavarovanja mojstrov, sa. Oranje šušmarstva itd., ter so se sklenile tozadevne resolucija, e— Koncert ljubljanske UiaAbeoe Matice v Celju. V veuki dvoletni c^ei^sKega doma (kaio Unionj bo v p.>aedeljek 13 t. m. koncert Jjuo.janoke Gla^oei.e Ma-ice Ravnatelj po-ič bo pi-ivedel celotni pevaKi ^oor (100 Ciar ^.i izvedel ž nj.m svoj najboljši vokalni program, prenesem vrs-o mešanih zuorov Antona L.a„oviCa Pil koncertu bo soda-ovaia Koncertna p~vka L,ud_ uula Poia>-erjeva, ki bo zap^ia 3 sa.ao.,pave ge. Mii ce Sancinov-e, cei.sKe sk u a-telj.ee. Koncert bo izredno za. mm.v, na kar opozarjamo Česane in 0it0i.i_a.ie. Vstopn.ee so v Goričaijevi knjigarni, i -) Iz Maribora a — Ponovna razglasitev vojnega goreča bo na Uavn.Ku vojask^a vv-^^-.-^ča na Teknem v ncdeijo 12 .t m ob vsakem viemenu s pričeikom ob 7 zjutiaj hm-giasitev tiaja nepretrgoma do pol 18 ivc^ g-—.tve se mo.ajj udeieziti vsi obve^n ki, rejeni leta 188J. do vk.jučno iiJi8.. k. so vojaško pristojni v Maribor m biva.o v me^tu ali njegovi neposredni bii-.ni k se pa 5. marca razglasitve la^poieda iz kateremkoli vzroka niso udeležili. Od te dolžnosti so izvzeti vsi obvezniki, ki stanujejo v Mariboru, niso pa vojaš. o prisojni v Maribor, nadalje oni, ki so se udeležili razglasitve 5. marca, poten rezervni častniki, duhovniki ter vsi stalno in začasno nesposobni Mestni avtobus bo vozil tudi to nedeljo z Glavnega trga na tezen-sko vežbališče in nazaj. Opozarjamo, da pridejo obvezniki k objavi razporeda trezni, sicer bodo odklonjeni in po zakonu najsi ožje kaznovani, kakor oni obvezniki, ki se razglasitve tudi 12. t. m. ne bodo udeležili brez utemeljenega opravičila. a— Ena najstarejših Mariborčank je umrla. V Rajčevi ulic; 3 je premin la v častitljivi starosti 90 let ena najstarejših Mariborčank, zarebnica Marija šnoflova. Cast~n ji spomin, žalujoč m naše globoko sočutje! a— Smrt vrlega moža. V 73. letu je umrl upokojeni jetniški paznik Ivan Lu-žar. Pokojni je bil v mariborskih narodnih krogih znan izza leta 1914. ko je v svojem delokrogu n službi izkazoval toplo naklonjenost da^atinskim nacionalistom in rodoljubom, ki so bili tedaj zaprti v zaporih mariborskega okrožnega sodišča. Med njimi je b i tudi bivši ban dr. Tarta-glia. Plemenitemu pokojniku tra'en spomin, žalujočim svojccm naše sožrslje! a— Točnost prirode. G. Fr Pire nam je prinesel v uredništvo sočno duhteče vijolice s starega pokopališča ob Strossmaier-jevi ulici. Vsako leto se na omenjenem pokopališču po njegovih opažanjih pojavijo vijolice med 7 in 9. marcem Letos pa se je vijolicam mudilo in so demanti-rale točnost prirode za — tri dni. a— Razpisana je razprava proti Kodru In pajdašem. Dne 29. marca t. 1. se bodo morali zagovarjati pred vel kim kaz nsk m senatom zloglasni razbojnik Koder, Pinta-rič in ostali pajdaši. Skupno je obtoženih 18 oseb. Obtožnica obsega 36 strani. Skupno bo zasl šanih 80 pr č, tako da bo razprava proti Kodru Pintariču in pajdašem ena največjih v analih mariborskega okrožnega sodišča. a_ v četrtek premiera. V izredno zanimivi komediji »Pygmalion« je uporabil dramatik grško pravlj;co o Pvgmalionu. kralju na Cypru. ki je naredil slonokoščeno podobo device, ki je potem oživela po priprošnji boginje Afrodite ln jo je Pyg-mallon vzel za svojo ženo. To snov je Shaw uporabil za komedijo pod istim naslovom, katere premiera bo v gledal šču 9. marca. a— Pisatelj France Bevk v Mariboru. V našo državo je prispel pisatelj France Bevk ki je bil zadržan in ni mogel prisostvovati nedavni krstni predstavi svojega noveea odrskega drla »Partja šaha«. Delo si bo zdaj ogledal, morebiti že ob nocojšnji drugi reprizL a— KaznUniške novice. Iz kaznilnice je premeščen v kaznilnico v Lepoglavi pazn k zvan'čn:k Ciril Matišič in sicer po službeni potrebi. Napredovali pa so kazn lni-ški pazniki: podnarednik Anton Kovič, pazniki Ivan Bezek, Josip Podogrelec. Bo-ž'dar Bogožalec, Martin Križan:č ln Anton Pire. „ , _ T a _ r-koberba n! za deco. Pn Sv Jožefu pri Slov. Bistrici so se otroci pre-c']j na nekem dvorišču v rokoborbl. Pri tem je t-.iletel 11 letni Mihael Pušič s tako silo na tla, da si ie nri Dadcu zlomil decnico prep°li"ii so ea v bolnišnico. a— Kriminal. So^^mu upravitelju g. Viktorju Grčarju je še neiz^^doni zl^kovec ukradel zimsko suknjo, rokavice in fotografski aparat. Sknrfa 4000 din Policija se za"'rria za storila. a_ T'»dl psi so včas:h nehva'ežnl. 11-letna TTarica Vabi? i7 rie h^a nak-miti sosedo-t-effa psa H"da mrcina Da se je be?r1a delnico. Vabičevo so prepeljali v bo1nišr,'<-o. a_ C»df»n nezaflov .Hne*. Triektrorron-ter Hupo M. je v neki go=t:' na Trznem vzklikal ter polv'M;al neko sliko NiePovi V7kliki so 7budili neraT^ož- v eoctov. Na^pdnje so morali oro'n'ki nedostoinesa vzklikarja uk,nniti ter ®a odvesti v zapore. H"®o ima 7 50 din na uro in je čudno, od kod n~7adovo1ir>o^t. 1 ^ nri na? in drugod na milijone ljudi ki se jim podi precej slabše. Zaradi ?avtve iavn:h o*"*a-nov se bo mrva! zagovarjati p*-ed so^š^em a_ »jTvriHnl orrrni ure-.'*'"*** n^^lv«. Pri vpok. talHku poštne r"ir-kciie A K. iz Wilsonove 25 se ie zgladil neznanec, ki se je leg'timiral kot 'zvrš'lni orfran sre«ke-ga načelstva in mu po nre^ioženi pobotnici o plač^n^m davku za nsa snoročil. da do1 din. ki <*a "h r^ora ka<*;r"ti. A. K. ie bil pr^nr v^n da 'ma onravka z IzvrS^nini organom na mil le r»s Uročil nav^enl Oh v~rv— *~»t»ii nH »"-^»iti načelstvu pa se le prr—^ai. ie oremeten °mu sleparju. Možakarja išče sedaj policija. Na it 't- i" t9 »J U T R 0 « (i!o§podars(yo Zahteve in faredlogi obrtnih zbornic Pretekli teden je bila v Beogradu konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic, ki je trajala dva dni. Na konferenci so razpravljali predvsem o vprašanju socialnega zavarovanji obrtnikov in o vprašanju razširjenja pavšalnega sistema plačevanja pridobnine na kraje, ki imajo pieko 20.000 prebivalcev. Starostno zavarovanje obrtnikov Načrt uredbe o zavarovanju obrtnikov, ki ga je izdelalo trgovinsko ministrstvo, je bil na konferenci sprejet le kot osnova za izdelavo nove uredbe o izvedbi tega zavarovanja. Giede na praktične možnosti in gospodarski položaj obrtnikov je konferenca postavila nekaj načelnih pripomb, na podlagi katerih je treba izdelati novo uredbo. Tako n. pr. zahtevajo zbornice, da pri izvedbi zavarovanja sodeluje tudi država s svojo pomočjo. Obveznost zavarovanja naj bi se razširila na vse obrtnike, tako da bi bili zavarovani obrtniki v mestu, kakor tudi oni na deželi. Starostna meja za dosego rente pa naj bi se znižala od 65 na 60 let. Za zavarovalno ustanovo obrtnikov zah-veva konferenca avtonomijo v nasprotju s sentralističnim principom, ki je izražen v lačrtu uredbe. Imovina zavarovanja se nora oprostiti obveznosti nalaganja v državne papirje, tako da se bo lahko upo-ubljala za kreditiranje obrtnega gospodarstva in obrtniških ustanov. Za zavaro. /anje samo predlagajo zbornice uvedbo ilveh obveznih skupin na osnovi davčne »bremenitve. O vprašanju, kako visoki naj bi bi bili prispevki (premije), naj bi se razpravljalo na posebni anketi, in sicer že na podlagi zbranih podatkov in matematičnih osnov, pri čemer je treba stremeti za tem, da bi bile premije čim manjše in za obrtnika znosljive, rente pa sorazmerno večje. Zato predlagajo zbornice znižanje predvidenega odstotka upravnih stro- škov (15%) do skrajne možnosti s sodelovanjem obrtniških ustanov in organizacij pri izvajanju zavarovanja ter z ustanovitvijo posebnega fonda, ki bi se dotiral z vsotami onih zavarovancev, ki bi izpadli iz zavarovanja, iz donosa posebnih taks, ki bi jih pobirale obrtniške ustanove in organizacije v obliki kolkov pri izdajanju listin in dokumentov, nadalje s sredstvi enega dela zbornične doklade in z drugimi dohodki. Nadalje zahtevajo zbornice, da bi delavsko zavarovanje obvezno izplačalo del zavarovalne rente in sicer za čas, ki ga je obrtnik prebil v delavskem zavarovanju. V zvezi s temi načelnimi pripombami je konferenca sklenila zahtevati podaljšanje roka, do katerega morajo obrtniške organizacije podati svoje mišljenje k načrtu uredbe. Ta rok naj se podaljša do konca letošnjega leta. V tem času bi se zbralo statistično gradivo in bi organizacije izvršile vsa potrebna proučevanja in potrebne račune. Razširjenje pavšalnega sistema pridobnine Konferenca se je nadalje izrekla za raz. širjenje pavšalnega sistema pridobnine na kraje, ki imajo več nego 20.000 prebivalcev. V ta namen so na konferenci uvrstili vse obrtne stroke v štiri skupine po svoji važnosti in gospodarski moči. Kot nadaljnji kriterij naj bi se upoštevala velikost kraja, tako da bi bili v posebni skupini vsi kraji, ki imajo več kakor 20.000 prebivalcev, razen Beograda Zagreba in Ljubljane, ki bi prišli v drugo skupino. Za vsako od teh skupin je predlagan poseben znesek pavšala. Ugodnost bi bila za obrtnike v tem, da ne bi bili zavezani predlagati prijav in da bi bili oproščeni splošnega poslovnega in dopolnilnega davka. Osnova za odmero samoupravnih doklad, pa naj bi znašala 60% od zneska pavšala. __ čas občnega zbora stati, kakor a. pr. na zadnjem občnem zboru kar 5 ur. Ko so nas potrebovali, smo lahko sedeli, sedaj pa moramo statL Pred občnim zborom Električne zadruge v šiški Prejeli smo: Slučaj Električne zadruge šiški ni osamel pojav našega javnega življenja. V njem se odraža cel način z vsemi ■tvoj.mi žalostnimi znaki, kako se rešujejo lavna vprašanja. Eminentno gospodarsko vprašanje so kljub odpora večine članov potisnili na politično polje. S tem so hoteli na eni strani izkoristiti disciplino ene politične skupine (četudi na lastno škodo članov), na drugi strani pa uničiti avtoriteto onih gospodarskih faktorjev, ki so zahtevali gospodarski pravilno in pravično rešitev, in sicer s tem, da so njihovo dejanje omalovaževali zgolj kot polit, čno nasprotovanje in koristolovstvo nasprotne politične skupine. V tem sporu je zelo značilno, da je o pravici člana, da zahteva na občnem zboru »s povišanim giasom« besedo, moral odločati celo državni savet in da je moral namerno napačno ter nelogično tolmačenje pravil zavrniti stol sedmorice. Take baga-tele zaposlujejo naše najvišje sodne instance in to le zaradi tega, ker se iz preprostega gospodarskega vprašanja dela politično vprašanje prvega reda. Zdi se neverjetno, da se proti volji ogromne večine članov uprava gospodarske zadruge, menda ne brez razloga, krčevito drži svojih stolčkov in da ni mogoče, kljub jasnim določilom zakona in pravil, doseči, da odstopi in da težko požrtvovalno delo v splošno korist odstopi drugim. To svojo politiko zasleduje uprava s prav sistematičnim delom, že dve leti ni zadruga končala svojega občnega zbora ln že dve leti ni bilo pri zadrugi glasovanja. Ako zadružniki na tak postopek tn na razne druge kršitve pravil protestirajo in glasno zahtevajo, da se to popravi. potem se občni zbor zaradi nereda razpusti. Uprava ne rabi razrešitve. Ko so člani na vse prikimavali z glavami so jim v mali in neprijazni telovadnici GI.AVNA ROI.RRTITRA DRfcAVNE RAZREDNE LOTERIJE Din Din Din Din Din A. R E f N IN DRUG Zagreb, GAJE V A 8. ILICA 15 obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 8*7. Ikola državne razredne loterije so bili dne iS. marca izžrebani sledeči dobitki: D n 200.000.— št. 16154 kupljena pri nas Din 100.000.— št. 44519 kupljena pri nas Din 80.000.— št. 17292 kupljena pri nas 85.000.— št. 24355 30.000.— št. 33759 77945 20.000.— št. 51527 58292 15.000.— št. 3200 57324 12.000.— št. 12565 18134 42519 49323 90085 Din 10.000.— 2544 6464 16772 29337 32268 59340 70722 91549 «7599 98557 Din 8.000.— 1807 53213 55651 57110 70186 70907 89204 90984 97933 98054 89204 Din 6.000.— 2623 8133 4931 20993 22898 36244 46776 48653 49015 49771 52661 54966 62661 71887 84247 93324 97359 D'n 5.000 — 1101 11088 24415 26(549 33787 72632 80864 83986 D?n 8 000 — 14*46 16883 31250 <2072 36"65 44062 51659 63443 80205 87999 94770 95504 98488 Nadalje fe bilo izžrebanih Se 1300 dobitkov po din 1.000 — Popolno uradno listo dobitkov. Izdano In kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogieškov, po gljemn v«"*knr ur na rahtewo. sledeh žret nje V. razreda 87. kpla bo & marca 1939, -_____ - vsaj stole postavili. Odkar pa so začeli kritizirati, jh naženejo v telovadnico kot živno in ker ni stolov, morajo po več ur stati tudi starci in žene — ali pa naj gredo domov — saj njihovega pristanka nJiče ne zahteva. Pri Vsem tem gre na eni strani za milijonsko premoženje, na drugi strani pa za eksistenco velikega števila obratov in zaposlenih delavcev in končno za prosperite-to celega okraja. Čudno je pa pri vsem tem, da se nadzorstvena oblastva ne zganejo in ne napravijo konec takemu početju. Kdo odvzema vero v pravičnost in zakon, ta ruši državo — taka dejanja ne morejo stati nekaznovana. Če bodo člani zadruge na koncu le dosegli svoje pravice, to bomo videli v kratkem. Dne 2. t. m. bo redni občni zbor ln do konca tega meseca (po odloku sodišča — ako zopet ne bo morala odločati tretja instanca!) tudi izredni občni zbor, in takrat bo treba ali pustiti članom njihove pravice, ali pa zadevo samovoljno likvidirati in prepustiti posameznim članom, da s to zadevo zaposlijo naše najvišje sodne instance. Poziv akcijskega odbora Akcijski odbor je za občni zbor izdal naslednji poziv: V nedeljo 12. marca bo občni zbor Električne zadruge za Zgornjo in Spodnjo Šiško v šolski telovadnici. Občni zbor je sklicalo načelstvo, kljub temu, da je okrožno sodišče v Ljubljani odločilo, da se mora vršiti izredni občni zbor z dnevnim redom, kakor so ga zadružniki zahtevali. Načelstvo in nadzorstvo Električne zadruge se na odločbo sodišča ne ozira in hoče na vsak način izvršiti likvidacijo zadruge. Akcijski odbor, ki vodi borbo za to, da Spodnji ln Zgornji šiški ohrani zadrugo in skuša vsemu prebivalstvu koristiti s tem, da ima električni tok po znižanih cenah, je doslej zakonitim potom preprečil vse nakane načel stva Električne zadruge, pa je sedaj dolžnost zadružnikov, da podprejo delo akcijskega odbora s tem, da se občnega zbora v nedeljo dne 12. marca polnoštevllno udeleže. Zadružniki naj se ravnajo na občnem zboru po navod;lih akcijskega odbora ter glasujejo proti razrešnici in proti razdružitvi. Na občnem zboru se ne dajte Izzvati, bod te disciplinirani In mirni, da se občni zbor ne bi predčasno zaključil. Naša moč je v strnjenem in discipliniranem glasovanju proti razdružitvi zadruge in za volitev nove uprave. Zadružnik, ki na noben na-č'n ne bi mogel priti v nedeljo na občni zbor, naj podpiše pooblastilo in si naj preskrbi zadružnka, ki ga bo na občnem zboru zastopal. Večletni boj, k? ga bi jejo zadružniki za ohranitev samostojne zadruge, se bliža koncu in zmaga mora biti na strani zadružnikov. k! bodo potom načelstva. katerega si bodo sami izvolili, odločali o na-daljnem delovanju zadruge. Zbiranje pooblastil Iz vrst zadružnikov smo prejeli 5e naslednji dopis: Po Šiški hodijo 2e nekaj dni okrog članov Električne zadruge gg. Babnik, Malgaj Anton in drugi, ter tudi nekateri mestni uslužbenci, ki z raznimi pretvezami in grožnjami skušajo pridobiti zadružn ke, da bi jim dali pooblastila za udeležbo na občnem zboru, ki bo 12. t m. v meščanski šoli v Spodnji Šiški. Po'eg tega pob'rajo tudi podpise, da naj se ubožnica ne gradi v šiški, temveč naj se poveča ubožnica v Japljevi ulici v Udmatu. Pripovedujejo tudi, da zadruga nima več premoženja (kdo ga je potem porabil?) in da bodo izgubili tudi deleže, ako bodo podpirali opozicijo, če pa bo prišlo do tožbe, da bodo mor*1! še trikrat toliko plačati, kolikor Imajo deležev. Opozarjamo zadružnike, da se sami udeleže občnega zbora ln se sami prepričajo o neresn'čnosti takih trditev. Nerazumljivo je to, kako si gospodje pri načelstvu predstavljalo občni zbor glede na prostor v Soli. V Soio n? mogoče spravit! več kakor 200 ljudi članrv 1e pa preko 800 Pole^ tega mora teh 200 ljudi stat!. Načelstvo se ne ozira na starejSe člane, ki morajo in valutna politika Narodne banke V nedeljo je bila v Beogradu 19. redna skupščina delničarjev Narodne banke. Za skupščino se je prijavilo 234 delničarjev, ki imajo 40.572 delnic. Skupščino je otvoril guverner dr. Milan Radosavljevič, nakar je vršilec dolžnosti glavnega ravnatelja dr Dušan Uzelac prečital zaključne račune in stavil v imenu uprave predlog za razdelitev dividende v nespremenjeni višini 400 din na delnico. V debati je najprej obširno govoril dr. Arsa Stankovič, ki je v svojem poldrugo-urnem govoru iznesel kritiko delovanja Narodne banke. Posebno se je zadržal pri vprašanju cenenega kredita ter je očital upravi, da v tem pogledu ni ničesar storila, čeprav je lani razpravljala o možnosti znižanja eskontne obrestne mere od 5 na 4.5%. Za njim je govoril g. Joca Todorovič, nakar je dr. 2ivko Topalovič v daljših izvajanjih poudaril, da Narodna banka ne vodi zdrave devizne politike. V tej zvezi je navedel primer vzdrževanja tečaja nekaterih tujih devfz. Analiziral Je položaj Jugoslavije v srednjeevropskem gospodarstvu in je opozoril, da se mora naša država emancipirati od premočne zveze z enim samim goTJodar^kim Dodročiem n* ta način, da razširi trgovinske odnošaie z večjim številom držav, zlasti z onimi, ki nam plačujejo blago v devizah. Guverner g. R-.do=avljevič je odgovarjal na iznsšeno kritiko *n Je med drugI n dejal, da gre po1 i tika Narodne banke predvsem za tem, da se ohrani stabilnost nacionalne valute. To zaslugi rezerv, ki jih je zbrala v zadniih letih, je Narodna banka ustvarila solidno tehnično pozicijo naši valuti, tako da smo danes popolni gospodarji našega deviznega tržišča. Vrednost in usoda dinarja sta v naših rokah. Ne bomo opustili naporov in žrtev za ohranitev stabilnosti nacionalnega denarja V te. zvezi je omenil tudi ravnotežje v državnem proračunu, štednjo pri izdajanju deviz in čvrstejšo kontrolo zunanje trgovine. Skupščina je s »rejela poročila in dala razrešnico upravi. Pri zadnji točki dnevnega reda je na mesto pokojnega dr. Bog dana Markoviča bil izvoljen v upravni odbor dosedanji član nadzorstva g. Ljubomir Godjevac; v nadzorstvo je bil ponovno izvoljen g. 2ivojin Jankovič iz Beograda, na novo pa Stjepan Posilovič iz Zagreba. Tako ima sedaj Zagreb zastopnika tako v izvršilnem odboru kakor tudi v nadzorstvu. Cta««to2« 220 - 230; >5« 200 — 210: »6« 180 — 190; >7« 150 — 160; >8« 110 - 112 50. Fižol: baški ln sremski beli bre/ vreč 282.50 - 285 Otrobi: baški, sremski ln banatski 95 — 100 Sok$l Nova nprava ljubljanske sokolske župe Skupščina ljubljanske soJcolske župe, ki se je pričela v nedeljo 26. februarja, pa je bila pred izčrpanim dnevnim redom odložena na 5. marec, je v nedeljo v prisotnosti delegata Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, podsitarešine dr Otona Gavran-čiča izvolila novo župno upravo Na dnevnem redu bo bile vo'itve župne uprave. Poseben odbor delegatov vseh društev ljubljanske župe je bil sestavil kandidacijsko listo z nosulcem inž. Ladislavom Bevcem, dolgoletnim starosto naše največje sokolske edinice. Sokola na Taboru. Na tej listi 60 bili kandidirani kot načelnik Stane Pire. kot načel niča Anužka Jugova, kot prosvetar Lojze Mrčun m kot tajnik Stane Flegar. Kot zasitopnik načelnikov ljubljanskih scikolskih društev je predlagal Zoran Polic drugo listo z nosilcem Sta-netom Vidmarjem, njegovim namestoikom Jožetom Rusom, načelnikom Franjom Lu-bejem, načelnico Mico Kržetovo, prosve-tarjem Lojzetom Lubeiem in taijnikonn Lu-cetom štrausom. Pri glasovanju ste bili oddani 102 glasovnici. 57 glasov je dobila lista Staneta Vidmarja, 43 lista mi. Bevca, 2 glasovnici pa s+a bj'i prazni. Lista Staneta Vidmarja je bila proglašena za izvoljeno. V včerajšnje poročilo o zbora ljubljanske sokolske župe se je vrinila glede članov uprave pomota. Za Kočevje je bil izvoljen inž. Sadar (ne inž. štiglic). Iz Tržiča č— čevljarska zadruga za tržiškj sodni okraj obvešča čevljarske mojstre, da bodo pomočniške preizkušnje odslej vsake tri mesece, in sicer prvo nedeljo v januarju, aprilu, juliju in oktobru. Prva prihodnja preizkušnja bo aprila. Po čl. 7 Izpitnih pravil je vsak mojster dolžan prijaviti svojega vajenca zadrugi za pomočniški izpit. Tej prijavi pa mora biti vedno priloženo izpričevalo vajenca o dovršeni strokovni nadaljevalni Soli Vajenci, ki tega izpričevala ne bodo predložili, ne bodo pripuščeni k preizkušnji. Tisti vajenci, katerim poteče učna doba med šolskim letom, ko še obiskujejo obrtno šolo se morejo prijaviti za izpit Sele po sklepu šolskega leta v julijskem terminu. Iz Hrastnika h— Smrt skladatelja Prelovca je tudi v naši industrijski dolini globoko odjeknila posebno med našimi mnogoštevilnimi pevci. Pokojni skladatelj Je kot idrijski rojak zelo rad prihajal v rudarske revirje, torej med »knape«. Tako je bil večkrat sam navzočen na naših koncertih in nekajkrat je privedel med nas celo svojo pevsko družino »Ljubljanski zvon«. Ker se niso mogli naši pevci udeležiti pogreba blagopokojne-ga. se je spomnil ob priliki vaje mešanega zbora na dan pogreba predsednik Glasbenega društva g. inž. Vrbič z lepimi besedami pokojnega skladatelja. Navzočni pevci in pevke so s trikratnim »Slava« počastili njegov spomin. h— Občni zbor Zadružne elektrarne se je vršil nedavno v Roševi gostilni. Izvoljen je bil nov odbor. Na čelo zadruge je stopil g. Karel Logar, tajništvo je prevzel g. Ferdo Roš in blagajno g. Alojz Podlogar. h— Eksplo&tacijo kamnoloma kemične tvornlce Je prevzel po rajnem g. Hanžeku stavbenik g. Tone Božič iz Trbovelj. Njegov obratovodja v kamnolomu je pa g. Mirko Hvaleč iz Celja. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ž. ___J* « Vri vemo, kako Je IVO orodje aa& delo odvisno ■hhmmmm od orodja. Tudi naše telo ima svoje oi.nlje iot»e ZaH» jih moramo ne le varovati, pač pa. kakor t vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati i ujimi Pr«lwem jih moramo čistiti in pravilno uegovati Za pravilno ueg«> dragocenega orodja zob - pa bi morali rabiti kvalitetno io»»no pasto, k&kut je CkiorudouL Domači proizvod. Naše gledališče DRAMA Torek, 7. marca: Zaprto. Sreda, 8. marca- prevara. Red Sreda. Četrtek, 9. marca. Upniki, na plan! Red Četrtek. Standekerjeva drama »prevara«, katere snov je zajeta iz življenja naših nojakov na severovzhodnem našem ozemlju, je imela na premieri tudi v Ljubljani Izredno lep uspeh. Občinstvo je delo sprejelo z vidnim priznanjem in zadovoljstvom ter je avtorja, ki je bil pri premieri navzočen, ponovno in ponovno klicalo pred zastor z vsemi nosilci glavnih vlog. Režija je Krefto-va. Prva repriza »Prevare« bo jutri, v sredo za red Sreda. Italijansko gledališče Fenice lz Benetk bo gostovalo v Ljubljani v sredo, dne 15. t. m. in sicer bo predstava v opernem gledališču. Gledališče Fenice goji s posebno vnemo Goldonijeva dela in za gostovanje italijanskega dramskega ansambla je določena komedija v treh dejanjih, »Lažnik«. Pri predstavi bo sodeloval celotni ansambel z lastnimi kostumi in dekoracijami. Izčrpno vsebino »Lažnika« bomo priobčili. Vstopnice se že dobe v operi in so cene od 50 din navzdol Prosimo p. n. občinstvo, da kupi vstopnice v predprodaji, rezervirale se vstopnice ne bodo. O P C R A Torek, 7 marca Zaprto (Gostovanje v Celju: Trubadur). Sreda, 8. marca. Boheme. Gostovanje Ani te Mezetove. Izven. Četrtek, 9. marca. Zaprto (generalka). Anlta Mezetova, gostja v naši operi. Pevka izredno lepega glasu, ki je izvrstno šolan, ter velike igralske nadarjenosti, bo gostovala jutri zvečer v vlogi M: mi v Puc. cinijevi operi »La Bohčme«. Odlično umetnico naše gledaiiško občinstvo dobro pozna in prav gotovo bo vse zanimal njen veliki napiedek v minilih sezonah. Zato opozarjamo na edino njeno gostovanje. »štirje grobijani«, znamenito Wolf-Fer» rarijevo eperno delo, pride v petek v letošnji repertoar naše opere. Delo je bilo igrano pred več sezonami na našem odru in je imelo takrat velik umetniški uspeh. Letošnja premiera je najskrbneje pripravljena tako v muzikalnem, kakor tudi v režijskem pogledu. Skušnje sta vodila dr. Svara in režiser Primožič. Danes opozarjamo na petkovo prvo izvedbo. Zasedbo priobčimo jutri. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 7. ob 20. Partija šaha. Red C. Sreda, 8.: Zaprto. Četrtek, 9. ob 20.: Pygmalion. premiera. Red B. OBJAVA Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razpisuje javen natečaj za idejne osnutke svoje nove bolnice na Jesenicah. Udeležiti se ga smejo strokovnjaki - državljani kraljevine Jugoslavije. Člani razsodišča so: dr. Maks, Obersnel, predsednik krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice na Jesenicah, predsednik razsodišča; ing. arh. Josip černlvec, tehnični višji svetnik pri kralj, banski upravi v Ljubljani; ing. Anton Dolenc, tehnični višji svetnik pri kralj, banski upravi v Ljubljani; Anton Gerdej, podpredsednik krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice na Jesenicah; dr. Fran Gerlovič, upravnik bolnice za duševne bo-f/.ni >> I,'"" —1: in-, arh viadii i? i\lu.$ič, mestni gradbeni višji svetnik v Ljubljani; ing. Stanko Peruzzi, mestni inženjer na Jesenicah* ing. Srečko Petrovčič, prokurist Kranjske Industrijske družbe na Jesenicah; dr. Josip Tičar, šef-zdravnik Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Namestniki: Janko Avsenlk, član krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice na Jesenicah; dr. Milan Čeh, zdravnik Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah; dr. Jože Hafner, zdravnik Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah; dr. Bartol Keržan, zdravnik Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah; Tomaž Novak, član krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice na Jesenicah; Ivan Šetinc, upravitelj Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah. Poročevalec: tog. France Tomažič. pooblaščeni inženjer za arhitekturo v Ljubljani. Določene so nagrade: Prva nagrada v znesku . . Din 20 000.— Druga nagrada v znesku . Din 13.000.— Tretja nagrada v znesku . Din 7.uou.— in 5 odkupov po din 4 '>'*!) — Skupaj Din 60.000.— Konkurenčne osnutke z zahtevanimi prilogami je treba oddati v zapečatenem ovoju najkasneje do 12. ure dne 23. maja 1939 v pisarni Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah ali na pošti z brzojavnim obvestilom o predaji elaborata. Razpisne pripomočke dobe interesenti pri Krajevni bratovski skladnlci na Jesenicah proti plačilu zneska din 150.—, ki se jim bo povrnil po zaključku natečaja, ako bodo predložili zahtevani ustrezni elaborat. Na Jesenicah, dne 6. marca 1939. ZAHVALA Ob priliki težke Izgube naSega dragega soproga, dobrega očeta, starega očeta, tasta in svaka, gospoda IVANA SAKSIDA izrekamo prisrčno zahvalo specijalistu za notranje bolezni primariju dr. Flajsu za ves njegov trud in požrtvovalnost za časa njegovega trpljenja, prečasti-temu patru Leopoldu za poslednjo tolažbo umirajočega, društvu »Soča« za poklonjeni venec, gospodu RakovSčeku za poslovilni govor, vsem stanovskim tovarišem za krasen venec, društvu »Oljki« za v srce segajoče žalostinke, darovalcem vencev in krasnega cvetja in vsem onim, ki so ga v tolikem številu spremili na njegovi zadnji potL CELJE, dne 6. marca 1939. Žalujoči ostali Mahatma Gandbi, bore« za pravice Indije, Je začel s postno stavko, ki naj bi trajala do njegove smrti. Na delu pa so ie posredovalci, da Gandhi j a odvrnejo od te namere ANEKDOTA Lord Albemarle je imel za ljubavnleo lepo Lolotte Gaucherjevo. Bil je napram nji zelo radodaren, ona pa je imela še večje zahteve. Ko je nekoč občudovala zvezdno nebo, je lord dejal: »Nikar ne glej tako dolgo tja, tega ti na žalost ne morem podariti!« Planinski orel v pasti Neki lovski paznik iz Steinrlegla na Bavarskem Je dobil svojevrsten plen. Da bi omejil lisičjo nadlogo, ki je postajala | v zadnjih časih v njegovem revirju čedalje hujša, je nastavil past. Te dni je šel tja pogledat in je v pasti namesto lisice našel krasnega planinskega orla. Redka ujeda je merila čez krila dva metra. Krokodili požrli pet ljudi V bližini Livinegstonea v Rodeziji so se kopali domačini, med njimi otroci, v reki Zambeziju. Dva otroka sta se upala predaleč od brega in sta se začela potapljati. Na njih krike so takoj stekli trije možje, da jih rešijo. Ljudje, ki so stali na bregu so poleg obeh otrok nenadoma zagledali nekoliko krokodilov. V istem trenutku so plazilci zgrabili oba otroka in ju potegnili v globino. Trojica zamorcev, ki je plavala otrokoma na pomoč, je hotela takoj nazaj, a čeprav so ljudje na bregu streljali, da bi zverine prepodili, so krokodili vse tri zagrabili ln izginili z njimi. Prvič z mitro na glavi Zadnje dni se Je polastilo češke Javnosti razumljivo vznemirjenje zaradi protlčeške propagande na Slovaškem. Na sliki od leve proti desni: češki min. predsednik Beran, msgr. Tiso, general Sirovy, vodja Hlinkovih gardistov Sidor Ljubezenski detektor Nova naprava izumitelja detektorja za lažnjivce Papež Pij XII. čita vernikom rimske cerkve svojo prvo poslanico Papeške volitve Agencija poroča iz vatikanskih krogov, da je dobil kardinal Pacelli pn prvem skrutiniju 35 glasov, pri drugi volitvi 40 glasov, pri tretjem glasovanju pa 61 glasov, torej vse, razen svojega. Večina kardinalov je bila prepričana, da bo volitev tako izpadla in da bo trajal konklave le kratek čas. Nekateri cerkveni dostojanstveniki niso zaradi tega niti odprli svojih kovčegov. VSAK DAN ENA fpgled v vatikansko kuhinjo, kjer pripravljajo nune brano za papeža in kardinale 80 let življenja dvajsetkrat rojsti dan Redko priložnost, da človek doseže starost 80 let, a obhaja v tem času samo 20 rojstnih dni, je doživela pred kratkim 83-letna vdova po mesarju Terezija Kaindio-va iz Friedberga na Bavarskem. Starka je namreč prišla na svet med 28. februarjem in 1. marcem, in sicer dne 29. februarja prestopnega leta 1856. šele prihodnje leto 29. februarja, seveda če ga doživi, bo obhajala ena in dvajsetič svoj rojstni dan. Maršal Petain, novi francoski poslanik pri vladi generala Franca v pnrfom »Draga ženica, povedati ti. moram, da me danes v vodi kar stresa mraz. . . < . J>Sa*urday EvenJng PooUl Dr. William Marston, znani izumitelj »detektorja za lažnivce«, je človeštvo osrečil z napravo podcbne vrste, ki mu bo gotovo nakopala sovraštvo vseh zakoncev, ki so razpoloženi za stranske skoke. Ta novi izum, »ljubezenski detektor«, je predvajal te dni v newyorškem ameriškem zavodu. Baje je priprava sposobna s smrtno sigurnostjo ugotoviti: 1. ali mož ljubi svojo ženo in narobe ali ne, in če ni ljubezni med njima, zakaj je tako, 2. ali se je nekdo poročil zavoljo ljubezni ali zavoljo denarja, in 3. ali je ljubezen, če že je, samo fizičnega ali pa tudi duševnega značaja. Dr. Marston je izjavil, da more njegov stroj odgovoriti skoraj na vsa vprašanja, ki se tičejo ljubezni in kot poskusni objekt je privedel s seboj takoj plavolaso In modrooko damo, pri kateri naj bi pred vsem ugotovili, da-li ima v njenem srcu več prostora neki študent medicine iz Seattlea ali pa neki šef reklamne pisarne v New Yorku. Miss Alyce Hustedova, kakor se je mlada dama imenovala, je namreč izjavila, da se o tem ne more odločiti in da ne ve, s katerim izmed obeh mož naj se poroči.. Dr. Marston je na njena prsa pritrdil pripravo, ki jo je označil za »pnevmograf«, med tem ko je drugo pripravo z imenom »sigmomanometer« ovil okrog njene desne noge. Potem je mladi dami zastavil nekoliko vprašanj in je na zadnje izjavil, da je ljubezenski detektor označil gospoda iz New Yorka kot izvoljenca... Kakor je dr. Marston potem povedal, Je njegov novi stroj sestavljen po istem principu kakor njegov »detektor za lažnivce«, ki ga je bil zgradil pred četrt stoletja. Tisti stroj je z merjenjem krvnega pritiska in dihanja lahko ugotovil, ali oseba, ki jo preizkušajo, govori resnico ali ne. Po obsežnih eksperimentih jeMar- Goring v Italiji Francoska vlada bo izrabila prilika kronanja papeža Pija XII. za to, da pošlje tja kot zastopnika bivšega min. predsednika Lavala. Obenem bo skušal Laval priti v stik s predstavniki fašistične Italije Knežja hči in zlocinka Policija v Braili je po dolgem iskanju prijela dve mednarodni pustolovki, neko Katarino Corodeanovo in Varvaro Verov-sko. Pripadli sta mednarodni zločinski tolpi, ki je že nekaj časa strašila po velikih hotelih in brzovlakih, ki vozijo v Rumu-nijo. Verovska je hči neke ruske knežje rodbine, ki je po boljševiški revoluciji pribe-žala v Pariz. Tam je postala tedaj izredno lepa, 161etna Varvara ljubavnica nekega m ža, ki se je izdajal za veleposestnika ln je z njo zapravil ogromne vsote. Šele potem, ko so ga aretirali, je zvedela, da je bil poglavar vlomilske tolpe. Ker starši o njej niso hoteli ničesar več slišati, se je priključila tej vlomilski tolpi, ki je postala končno njena poglavarka. Sedaj je te njene kariere za precej časa konec. »Rojen sem bil za zločin" Šestkratni roparski morilec v rokah pravice Policija v Lyonu je prijela množestve-nega morilca, čigar zločini se dado na las primerjati s početjem Landruja in Weid-manna. piše se Louis Philippe in je doma iz Vogezov. Philippe Ima na vesti najmanj šest zločinov. Pri tem peklenskem delu mu je pomagal neki Balligand star komaj dvajset let. Ko sta bandita začutila, da jima je policija za petami, sta se spustila v tre-skovit spopad, v katerem je bil ranjen od krogle eden izmed policistov, pa tudi Balligand jo je izkupil, da so ga morali oddati v bolnišnico, kjer ga zdaj stražijo. Louis Philippe je pn zasliševanju priznal svoja grozodejstva. Pohvalil se je celo, da je nameraval v prihodnjih dneh izvršiti še tri umore, pa so ga prestregli. Moril je samo zaradi ropa. Prva dva zločina, ki ju je izvršil, staže precej stara. L. 1930. je bil Philippe za kuharja na francoski vojni ladji »Bella-trix«. Topničarka je bila ravno na manevrih v Tihem oceanu, ko se je nekaj spri s tovariši. Da bi se jim osvetil, je zažgal zaboj s filmi Nastala je eksplozija. Enega mornarja je ubilo, smrtno ranjen je bil poveljnik ladje, deset mornarjev pa je Ura na klobuku Doslej so imeli klobuke z narisanimi urami v Parizu samo v pustnem času, a sedaj je postala ta pustna domislica »resna ideja« pomladne mode. Prvi klobuki s pravimi urami romajo na glavah lepih žensk po Parizu, drugi pa skušajo zvabiti druge ženske h nakupu med pomladanskimi modeli po izložbenih oknih. Stvar bo menda šla, kakor je prišla. Schuschnigg bo izpuščen V dobro informiranih berlinskih krogih se govori, da bo nemška vlada izpustila bivšega avstrijskega kancelarja Schusch-nigga iz zapora. Proti njemu bo ustavljena nadaljnja preiskava. Kam bo Schusch. nigg premeščen iz hotela »Metropol«, kjer živi skoro leto dni. še ni znano. Nekateri govore, da mu bo dovoljena nastanitev v Gornji Avstriji, drugi pravijo, da bo moral odriniti v kakšno majhno vas na Nemškem. Od predzadnjega februarja je Schuschniggovi soprogi, bivši grofici Veri Fuggerjevi, dovoljeno vsak dan obiskati moža in ostati v njegovi družbi po eno uro. Vojak v civilu dobilo hude poškodbe in so jih morali prenesti na lazaretno ladjo, philippe je takrat zabeležil v svoj dnevnik, da je izvršil dejanje, ker se čuti »rojenega za zločin«. Ko je L 1932. doslužil vojaški rok in je bil odpuščen domov, je umoril neko žensko v potniškem vlaku na vožnji skozi Južno Francijo. Prijeli so ga in porota v Aixu en Provence ga je obsodila na pet let ječe, to pa zaradi tega, ker so njegov čin kvalificirali za uboj, ne pa za umor. Lani v decembru je prišel iz ječe. In tedaj se je lotil zločinstva naravnost obrtoma. Da ni pri tem pomoril še več ljudi, se Je zahvaliti naključju, da jih ni našel doma, kadar je prišel k njim na rop. Kmalu po izpustitvi iz ječe se je sešel z dvema pajdašema, ki sta mu pomagala pri ropanju. Prvi takšen ničvrednež, ki se mu je priključil, je bil neki Gabrijel Durand. Philippe, Balligand in Durand so izvršili v Južni Franciji niz vlomov in so oplenili nekaj stanovanj. V Lyonu so umorili prodajalko zelenjave. To je bila ženska v starejših letih. Philippe jo je zadavil v trenutku, ko mu je hotela podati košček si-ra s kruhom. Prodajalki so uplenili 3 tisoč frankov gotovine, še tisto noč so jo odkurili lz Lyona ter odpotovali v Tous-sieu. Toda 18 februarja se je trojica pri razdeljevanju plena skregala. Philippe in Durand sta se dejanski spoprijela in prvi je drugega zabodel z nožem do smrti. Dva dni po tem dogodku sta odpotovala philippe in Balligand v Lyon, kjer sta zopet izvršila umor. Zabodla sta neko žensko in ji uplenila 11 tisoč frankov. Toda sreča je hotela, da je policija topot prijela storilca. Philippe priznava zločine in ne kaže sence kesanja. Post do smrti ? Iz vatikanske kuhinje ston, kakor je sam povedal, dognal, da se utrip in dih ravnata po seksualnih reakcijah poskusne osebe. V primeru »močne seksualne reakcije« kaže krvni pritisk »jasne simptome« in dihanje postane »površno«. Ce zastavljaš vprašanja potem tako, da se pokažejo razne kombinacije teh simptomov, tedaj je mogoče z aparatom dognati, da-li je nekdo zaljubljen in kako. V ostalem, je dejal izumitelj, se da njegov aparat bolje uporabljati za ženske, ker imajo tem manj zadržkov nego moški in se hitreje vdajajo svojim čustvom. »Moj aparat«, je zaključil Marston svoja izavjanja, »naj bi dajal znanstvene razloge za priporočljivost ali nepriporoč-ljivost kakšnega zakona. Z njim bi lahko število ločitev zelo zmanjšali. Ce ga uporabimo pred poroko, preprečuje zmote, po poroki pa ugotovi j a z vso jasnostjo dejstva, kakršna so.« Prvi posnetek novega papeža Pija XIL z mitro Strah pred zakonom Dvakrat je pobegnil: prvič pred poroko, drugič od poroke • • • Kemiki marSal Gflrlng Je te dni odpotoval na oddih v Italijo. Baje se zdravstveno ne počuti posebno dobro, čeprav je njegov obisk zasebnega značaja, ni izključeno, da se bo sestal tudi z Mussolinijem Pepel ge. Krupske v Leninovem mavzoleju Havasova agencija poroča iz Moskve, da so telesne ostanke Leninove vdove sežgali v krematoriju, nato pa so žaro s pepelom položili v Leninov mavzolej. Pogrebnim svečanostim so prisostvovali člani moskovske vlade m vsi vidni činitelji komunistične stranke. V navzočnosti ogromnih ljudskih množic je Stalin lastnoročno postavil žaro s pepelom Krupske poleg Leninove krste. Bik nabodel hlapca Na posestvu Taendkom v Švici je razdraženi bik nabodel 271etnega hlapca Karla Heubergerja na roge. žival se je hlapcu uprla na poti k studencu. V francoski vasici La Plaine se je mlad delavec po imenu Louis Genneteau zaročil z nekim kmečkim dekletom Poroka bi morala biti že v decembru preteklega leta, toda na večer pred tem dogodkom je mladi mož izginil brez sledu. Šele štiri dni pozneje so ga našli v nekem gozdu, kjer se je skrival. Dekle ni popustilo in je poroko preložilo na 7. februar. Zaročenec ji je za ta dan obljubil, da pride ob določeni uri zagotovo v občinski urad, kjer naj bi se izvršila poročna ceremonija. Res je prišel v praznični obleki pravočasno v poročno dvorano. Ko mu je pa uradnik zastavil usodno vprašanje, je uporno molčal in je pod pretvezo, da je bil pozabil neki važen dokument, izginil. Orožniki so brez uspeha preiskali gozd, v katerem se je bil prvič skrival in zaročenka se je že skoraj vdala žalostni misli, da ga ne bo več videla. Te dni pa so pogumnega zakonskega kandidata odkrili v nenavadnem položaju. Neki kmet je v svojem seniku odkril od gladu onemoglega mladega moškega, ki je prosil za skodelo kave. Bil je Louis, ki se je ves čas potikal po poljih in živel od samih koreninic, kajti kobilic ob tem času ni. Moral je v zdravniško oskrbo in tam je izjavil, da je bil pobsgnil iz strahu pred zakonom... Laval potuje v Rim Kulturni pregled Dunajsko gledališko pismo Kako pripravljajo v Nemčiji domačo operno noviteto Ogromna pozornost in visoki stroški za muzikalno slabo delo I NeraUd Caoopla »Dte neoe LhU«* je posvetil eno zadnjih številk Jugoslaviji. Na 120 straneh tega zvezka je izSlo mnogo 8e od začetka decembra lanskega leta se je dunajska državna operi sistemat.čnc pn(.idviiaia na krsiLo prelsiKVO najnovejše izvirne nemške opere mladega sodobnega komponista Willeja »Konigsballade«. O izvirnosti, še manj pa o sodobnosti te opere ie težko govoriti (kvečjemu če je sodobnost izražena v plagijatu), kajti že uvertura sama se začenja z Leharjem. v pr vem dejanju pa zbor vojščakov veselo prepeva vsem znano koračnico iz »Aide«. skoraj tz celotne pa rti t ure pa izzveneva Puc-efnljeva Verdijeva Wagnerjeva ln Mozartova glasba, še Bizetu z njegovo »Carmen« nI prizanešeno in na koncu koncev čujemo še muzi kalne fraze iz češke opere »Botra smrt« V to mešanico je pa komponist še sam dodal nekaj sodobnih ocvirkov, da je ta glasba še za laika težko prebavljiva če bi prizadeti komponist' čuli to opero, bi menim vsak zase zahteval tantlieme, da bi temu zbiralcu njihovih umetnin nič ne ostalo za trud! Nadalje pa stavila ta opera odru veliko, vprav f.lmsko zahtevo: v zadnjem dejanju mora vpričo gledalcev zgoreti lesena dvorana do tal Tuka1šm1a režUa tehn'čnega aparata je dokazala, da le mogoče prav prpnričevalno nrikazati tudi tak nrlzor. Ta nalnoveiša nemška opera (če se ob tel mešanici sploh lahko Imenuie nemška?) je bila s strani vodstva gledalšča in umet-mSkeea osobla deležna nosebne Itubezni Uorava 1e namreč potrošila zanio 45 tisoč mark od katerih gre samo na kostume 18 tisoč mark Za to opero ie vpregla svoje na-"boli®? moči ln povabila še odTčnega ppvca Rosvvenea ki bo stalno kot post pel tenorsko vlogo ln za to prejemal 1500 mark na vpčpr! Ker zahteva ta or*ra ogromno množico nastona polee ž° itak oeromneea zbora še dečii 7^v>r uMn^artknstvn« (prel im«1-novon1 »SSnpprknaben«), šestdegpt baletk S celotno hqlptno šnlo VI na nič več ne nle-<5Mo. n^nrveč pomn (fa ODTa 1P brez nlp««0 2*0 štatistk Statistov lz raTrvh ^rpdnlih šol kl imaio od oblasti dovo"enV in bili m časa plniSpni or>ro-g^pni Tvr.uka. Pni »g- vp"1r,^ra orkestra sode-lm> okro«* SO npv'dnih delavcev iimetni-šVf.«ra tn tehr»'č»>o<«» o^pbia od rHPs^rfa. ln<;Pf,'nViln9t t, m-strio no^noro ln toko omosro- Tn z«kni vse to oon-ofnnn frtvnvnn^Pt Ker ip ta onera do-rpo^o ri^ir, in jo zato skušajo čim bolje vpri"^riti! Pri skušnjah za to opero Zadnjih štirinajst dni sem prisostvoval vsem aranžirkam orkestralnim, tehnično dekoracijskim skušnjam tja do generalke ter pazljivo zasledoval razvoj dela. Kakor vsako gledališče, osobito opera se mora tudi ta boriti z vedno istimi težavami: z boleznijo članstva, posebno v času, ko na Dunaju razsaja gripa. Skoro pri vsaki skušnji so morali kako vlogo prezasesti, kar pa ni delalo to1'kšn'h teživ. kakor n. pr pri nas. ker Imajo za vsako vlogo po tri ali štiri zasedbe. Ta opera je bila trd oreh za sodelujoče, kar so najbolj pokazale skušnje. Nenehno prekinjevanje korepetitorjev in režiserja, kar so sodelujoči z zgledno potrpežljivostjo ln brez besed prenašali; orkester je večkrat prekinjal in ponavljal, štirje Inspl-cienti so se potili, da so vso to množico držah v redu, od vseh pa je imel režiser najtežje delo: dati operi več življenja, kakor ga ima po vsebini in glasbi. To nehvaležno nalogo je hvalevredno in mojstrsko izvršil najboljši dunajski operni režiser Erich von Wymetal, čigar vsaka režija vzbudi v javnosti ln kritiki mnogo pozornosti in priznanja. Tehnične ln dekoracijske skušnje Petdeset odrskih delavcev pa je ob takih tehničnih napravah kmalu postavilo na oder ogromno dvorano Poglavje zase je razsvetljava, pri kateri Imajo prvo besedo: inscenator režiser in elektroinženjer. Neštetokrat so skušali na razne načine razsvetljevati oder ln za vsakega solista je natančno preračunano, kje stoji ln kako bo razsvetljen. V ta namen postavijo krojači v njihove kostume oblečene figure za oder, da morejo samo tako razsvetliti kakor ustreza barvi kostumov ln dekoracij Največ skušenj je potreboval požar v zadnjem dejanju. Brneli so propelerji, ki so dvigali plamene, kemični preparati so proizvajali dim tn prasketanje oenia razni stroji so zagnali hrup rušečega se tramov ja. tn ko je ogenj in dim poneha val. je bilo na poeroriSču videti le še nekaj ožganih štrlečih tramov, le kraljevi prestol nI zgorel, kakor to zahteva vsebina. Glavne skuSnJe ln generalka Nato so sledile tri glavne skušnje z dekoracijo. lučjo, rekviziti ter nastopajočimi v kostumih. Pri glavni skušnji pri kateri se je že mnogo popravljalo, se je Izkazalo, da dirigent ne bo kos taki glasbi zato je prevzel kapelniško palčico komponist sam. ki je stalno prisostvoval skušnjam ter dirigiral tudi premiera. Generalka je bila velik kulturni dogodek, ki je privabila skoro polovico parterja glasbenih in gledaliških strokovnjakov skoro iz vse Nemčije. Prišli so skoro vsi dunajski komponisti, med njimi tudi 701et-ni Pfizner (znan po operah »Palestrina«, »Kristelflein« itd.) in sivolasi Kienzl (Evangeljnik), mnogi kritiki in poročevalci, profesorji glasbenih šol. oblasti itd. Moj vtis po generalki je bil: ta opera bo imela spričo dobre režije, Inscenacije in pevcev velik gledališki uspeh, toda z glasbenega stališča delo nikakor ne more uspeti. Pri premieri je občinstvo navdušeno pozdravljalo skladatelja! A pri nas? Slovenci se moramo še mnogo učiti od drugih narodov, kako je treba s spoštovanjem sprejemati ln uprizarjati domača dela Vsako delo, osobito gledališko, ki se pojavi iz naše srede je treba pozdraviti in sprejeti z njegovimi vrlinami in napakami vred. Ni prav. da se domače delo odklanja zaradi nekaterih malenkosti, ki morda nasprotujejo temu ali onemu nazoru, kakor ni prav, da se odklanja lz osebnih in načelnih nasprotstev. Opisani primer kaže, kako postopajo z domačo operno noviteto Nemci — in prav zaradi tega smo ga tu prikazali obširneje. Emil Frelih Spomini na vojna leta v obmejnih krajih V knjižici na 6 straneh osmerke je izdal dr. Avguštin Reisman v Mariboru knjigo svojih spominov na vojna leta: »Iz življenja med vojno«. Znani organ. zator jugoslov.-češkoslovaških stikov, ki je z živo in tiskano besedo mnogo pripomogel k razširjenju tega gibanja zlasti J v delavskih slojin slovenske štajerske, je priobčeval svoje črtice v »Delavski politiki« in jih odtod ponatisnil v knjigo. Naša narodno-politična književnost ima le malo sp sov te vrste, zato je dr. Reisman prav storil da je svoja zanimiva in značilna pričevanja otel s knjižno Izdajo iz poznejše pozabe Tako bodo te črtice sedaj in pozneje laže dostopne in marsikak mlad čita-telj. ki mu je neznan nekdanji položaj v odločilnih letih zgodovinske usode Slovencev, bo s pridom segel po knjižici dr. Reis-mana. Umljlvo je, da pisec ne pripoveduje o kakšnih velikih in pomembnih doživljajih in dogodkih zato pa nudi značilno gradivo. kakor sploh obstoji velik del naše narodne zlasti regionalne zgodovine iz samih drobn h a značilnih pojavov in dogodkov. Dr Reisman pripoveduje tu neprisiljeno in toplo kako je doživljal kot slušatelj praške češke univerze v tišini obmejnega kraja poletje usodnega 1. 1914, obuja spomine na svoja dijaška leta v Pragi pr-poveduje nekatere zanimive konflikte ki jih je Imel kot sodni praktikant s tedanjimi nemškimi ali nemškutarsklml sodniki, opisuje »velelzdajalce« v mariborski jetnišnicl Posebno zan'mlvi črtici *Ve-leizdajalcl lz Dalmacije« bi dostavil opazko. da eden izmed mariborskih jetnikov, pisatelj Niko Bartulovič pravkar objavlja v »Srpskem književnem glasniku« daljše pripovedno obdelane spoirrne na tiste dni (»Moj prijatelj. Tonislav Baldasija«). Ku-riozen dokument je črtica »Račun avstrijskega rablja«. Razmere v Slov. Bistrici 1. 1916 opisujeta črtici »V disciplinski preiskavi radi klobuka« ln »Rotes Kreuz ali Dilaška kuhinja«. Zanimivo Je tudi besedilo Interpelacije o pravnih razmerah na Slovenskem štajerskem, ki jo je sestavil dr. Reisman ln dosegel s posredovanjem tedanjega tajnika Jugoslov kluba dr. žerjava, da je bila vložena v dunajskem parlamentu Nada lin je črtce obuiajo spomine na dijaško življenje v Pragi in nekatere vojne pojave Sn doživljaje. Različni tipi črk — posledica ponatisa — nekoliko motijo vendar je težšče take knj'žice v vsebini In vsebina pomeni lep donesek k zgodovini naših obmejnih krajev Pišč*vo dolgoletne publicistično in novinarske prakso Čutimo v spretni obdelavi ln mikavnem pripovedovanju. — Zapiski Odmev! decembrskega »Ljubljanskega zvona« v češkem tisku. V »Moravskoslez-skem deniku« je napisa) znani propagatoi češkoslov.-jugoslov. vzajemnosti in prizadevni prevajalec lz slovenščine tn srbohrvaščine g dr. V. Mčrka daljše poročilo o decembrskem zvezku »Ljubljanskega zvona«. češki in slovaški kulturi posvečeni zvezek je vzbudil poročevalčevo priznanje Dr. Mčrka karakterizira posamezne originalne sestavke, posebej še članek B. Borka in končuje: »češko-slovaška številka ,.Ljubljanskega zvona" je krasen dokaz dela na polju češko-slovaško-jugoslovenske vzajemnosti.« razprava prof. 8tnyguwsk*ga o stari ski umetnosti, dalje Članek o Ivanu Me-itroviču, prevod novele Iva Andriča. Ste- gradiva o naši državi. Poleg raznih Član- . v lika je obilno ln okusno ilustrirana, kov Informativnega značaja Je tu izšla I S POK T še o nedeljskem nogometa Kakor je obširno poročalo ponedeljsko »Jutro«, se Je v nedeljo spet pričela liga-ška prvenstvena sezona in je bilo na sporedu prvih Sest tekem letošnje pomladi, ki so štete v XIV. kolo tega tekmovanja. Izidi v splošnem niso presenetili — niti ne komaj zasluženi toda precej visoki poraz Ljubljane v Splitu — razen edinega rezultata, ki ga Je Bask dosegel proti daleko močnejšemu lokalnemu nasprotniku beograjski Jugoslaviji. Po nedeljskih tekmah se je llgaška tablica nekoliko spremenila, predvsem v korist Hajduka ln zagrebškega Gradjanskega, kl sta na račun Jugoslavije pridobila po eno mesto in pa na veselje dozdaj najslabšega moštva Zemuna, kl je po zmagi nad Skopljanci skočil kar za dve mesti višje. Tudi Bask si je lepo okrepil pozicijo Naknadno objavljamo še prvenstveno tabelo, ki bo do prihodnje nedelje takale: BSK 14 11 3 0 43 :11 25 Hajduk 14 8 4 2 36:18 20 Gradjanski (Z) 14 9 1 4 32 : 12 19 Jugoslavija 14 8 2 4 28 : 16 18 Hašk 14 6 4 4 26 :18 16 14 4 5 5 17 : 20 13 14 6 1 7 24 : 29 13 14 5 2 T 24 : 25 12 14 3 4 7 12 : 27 10 14 3 2 9 16 : 40 8 14 2 3 9 17 : 34 7 14 3 1 10 18 : 43 7 Bask Jedrn stvo Slavija (S) Ljubljana Zemun Slavija (V) Tekme v ligi se bodo nadaljevale te prihodnjo nedeljo, ln sicer po temle razporedu: V Beogradu Jugoslavija : Slavija (S) ln BSK : Ljubljana, v Zagrebu Gradjanski (Z) : Bask ln Hašk : Zemun, r Splitu Hajduk : Slavija (V), v Skopi Ju pa Gradjanski (S) : Jedinstvo. Izmed ostalih nogometnih dogodkov pretekle nedelje moramo naknadno zabeležiti še naslednje: V LJubljani Je gostovala snajstorlca SK Celja ln zmagala nad domaČim Jadranom s 3 • 1. Druga garnitura LJubljane Je odigrala prijateljsko, tekmo s prvorazredno Reko tn dobila s 7 : 4. SENZACIONALNA IZPREMEMBV V MODI PUDRA Ni več videza »olepšavanjac NOV NA KOŽI NEVIDEN PUDER DAJE ČUDOVITO NARAVNO LEPOTO Elegantne Francozinje so kreirale nove modo. ko so našle puder, ki daje polti vide« breskvinega cveta ter prepreči za ves dan. tudi najmaniše sledove svetlikanja. o Pokalna tekma v Kranju Za nedeljsko pokalno tekmo med starima gorenjskima rivaloma, Kranjem in Bratstvom, je vladalo zelo veliko zanimanje, tem bolj, ker so morali Kranjčani v lanski sezoni trikrat zaporedoma kloniti pred Jeseničani Da bi serijo zmag nadaljevalo, Je Bratstvo tudi v nedeljo poslalo v boj vse svoje najboljše moči, toda vse to tudi ni pomagalo in Kranj je slavil nad Bratstvom visoko zmago 6:0 (1:0). Do odmora so domači precej »plavali«, česar je bil v glavnem kriv napad, kl je igral zelo raztrgano šele 10 minut pred koncem so ustrelili prvi gol Po odmoru se je slika popolnoma spremenila. Napad je začel s kratko prizemno Igro spretno je pre-igraval nasprotnika ln tako so začeli drug za drugim padati goli v jeseniška vrata Vsa prizadevanja Jeseničanov, da bi dosegli vsaj častni gol, so bila zaman Gole so zabili Sretenovič ln Vreček po dva. Slo-kan in Djukid pa po enega. Pri Bratstvu je ugajala ožja obramba, odličen je bil tudi srednji krilec ZavrL Nogomet v tujini Izmed vnanjih nogometnih Izidov Je bilo treba zabeležiti še naslednje: v italijanskem prvenstvu: Torino : Lazio 3 :1, Bologna : Novara 3 :0, Milan : Ll-vorno 2 :0. Bari : Liguria 2 :1. Ambro-siana : Triestina 0 :0 Napoli : Lucchese 3 :1, Modena : Roma 1 :0. Genova : Ju-ventus 3 :2. V vodstvu je Bologna z 31 točkami. V češkoslovaškem prvenstvu: Slavija : Viktoria žižkov 6 :0, Plzen : Uben 3 : 1, Sparta : Pardubice 3 : 2, židenice : Nachod 3 :1, Kladno : Bata 2 :2, Bratislava : šleska Ostrava 3 :2. V vodstvu je Sparta pred Slavijo. V madžarskem prvenstvu: Budafok : Ferencvaros 2 : 2 Salgotarjan : Taxi 2 : 2, Phobus : Bockskay 3 : 0, Kispest : Zuglo 4 : 2, Hungaria : Szolno 2 : 2, UJpest : Szeged 3:1. V vodstvu Je Ferencvaros pred Ujpestom in Hungarijo. Razpis propagandnega crosjvcountrvja, ki ga priredi SK Železničar v Mariboru dne 12 t. m. ob 10 na svojem stadionu za seniorje in mladino Proga za veniorje bo dolga cca 2500 m, za mladino pa 1/00 m Tekmova nje bo na odprtem terenu Krog znaša oko li 800 m. Start in cilj na stadionu. Pravi 00 nastopa imajo vsi verificiram in neve-rificirani atleti klubov, ki so včlanjena v 1 AS. Nagrad im prijavnme nu Prijave je treba poslati na nasilov: SK Zelez-nicarja. delavnice državnih železnic v Mariboru, najpozneje do 11. L m. ob 12. Umrla nama je najina tako dobre žena ln mamica, gospa Tilka šarabonova Priporočava Jo v toplo molitev. Na njeni zadnji zemeljski poti jo spremimo v sredo, dne 8. marca ob 4 uri popoldne od kapelice Zavetišča sv. Jožefa na Vldovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. marca 1939. Dr. VINKO SARABON, kr. profesor, mož; MITJA SARABON, dijak, sin. V molitev priporočajo blago pokojnlco tudi družine: DIETZOVA, MALLYJEVA, SUSN1KOVA, KOCHOVA, KILARJEVA, JEREBOVA itd. Postani in ostani član Vodnikove družbe! f OSEBJE TVRDKE J. C. MAYER sporoča, da je včeraj po kratki močni bolezni preminul naš tovariš, gospod FRANC VERBIČ Ohranimo ga v testnem spomina. LJUBLJANA, dne & marca 1938. n š dobri H I Tekmovanje Je odprto za »printerje, skaka-če in metalce v kategoriji senimjev in mladine. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JAS. Razpis prvenstva mesta Maribora v cross-oonntryjo MedkhrhsJci odbor LAP v Mariboru priredi dne 19 t m ob 10 na stadionu SK Železničarja ob T^ški cesti cross country prvenstvo Maribora te moštva m poedin-ce ločemo za «cntnrie i® juniorje razreda C in B Proga ta *©n:nrje i« dolga cca 7 km za juniorje razreda C Cca 2-5 km in za mniorie razreda B cca I 8 km. Tekmovanje bo na odprtem terenu Krog znaša cca 800 m Pravico frtarta hnafo le verificiram atleti marborvkih klubov. Tekmovanje bo po pravilih in pnavlmicih JAS Nagrade: I. moštvo iuniorjev in seniorjev prejme diplomo: I senior to I. jtmior prejme kolajno; II III p'asi ran i senior in ju-nior prejmeta diploma Prijave s priloženo prijavnlno din 10, — za mo&tvo. a dir 5 — za poedinca fe treba poslati na naslov: Jenko Jože, tajnik MOLAP stadion SK 2e»ezmiarja. Maribor najkasneje do II t m. ob 12 Prijave brez pri javnine. kakor tudi naknadne prijavct s« ne bode upoštevalo. IOO.OOO SPECIALNIH KASET SK Jadran. Drevi ob 19.80 strogo obvezen sestanek za vse Igralce I skupine, zlasti za one. ki se ne morejo udeležiti popoldanskega treninga. Sestanek bo pri M. Sokliču. Skrivnost Je » tem. da te po novem načinu izdelave najfinejši puder trikrat preseje skozi svileno sito ln zmeša z dvojno peno smetane Ta ________ novi način Izdelave pudra, ki ie plod dolgo« letnih raziskovanj francoskih kemikov, js patentiran od tvrdke Tokalon Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosu tn mastne kože Da Vam prekrasno poit. ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur Ce uporabljate •mat« puder Tokalon. se Vam koža ne bo svetlikala niti aa vetru in dežju ln tudi ne pri potenju Ta puder daje licu videz svežih draže6tnib rožnatih listov ter zviša v veliki men Vašo privlačnost Nabavite si puder Tokalon - kateri se proizvaja v desetih prekrasnih atensah. Din 12— 20— m 30— Po posebni pogodbi dobi lahko vsaka dama. katera čita ta časopia, luksuzno kaseto s štirimi vrečicami pudra Tokalon različnih nl-Jana da jib lahko sama preizkusi. Kaseta vsebuje tudi dve tubici kreme Tokalon hrane za kožo. eno za dan. a drugo za noč. Pošljite nam Din 5.— v poštnih znamkah za pokritje stroškov poštnine, paketiranja Itd. na adreso: Hinko Mayer i drug, odjeljenje 9-T . Zagreb. Praška ul. 6. NENAVADNO TENKA, f a kljub temu zajamčeno zanesljiva! j GUM..? Manjvredne Imitacije energično odklonit^ gre za VaSe zdravje! Umrla je dne 6. marca naša dobra, blaga mama, stani mama, tašča in teta, gospa roj. OBREZA v 82. leta svoje doba. Pogreb predrage rajnke bo v sredo, dne 8. marca ob 4. uri popoldne h njenega doma na farno pokopališče Sv. Janeza v Cerknici Blag J bodi spomini Cerkalon, 6, muca 19881 Cahtfoa osteBi Dr. BOLAN, profesor; dr. EDVARD, zdravnik — sinova. JULIJA roj. SRAJC, ANGELA roj. ZURC, ANA roj. ZUPAN j DANA roj. PREMROU — snahe. ANICA poroč. ARNEJCIC, dr. ALFRED, MILENA poroč. MAGDIC, DANO, ERNEST, MARJA, FRANCI ln SONJA, vnuki ta vnukinje ter vri ostali sorodniki. L. WINDER: 14 Roman o Franca Ferdinanda (Avtorlziran prevod) »ravnost rojstnega dne se je pričela s kratkim domoljubnim nagovorom nadvojvode Karla Ludvika, ki svojega cesarskega brata nikakor ni iskreno ljubil, a vendar ni opustil nobene prilike za domoljuben nagovor. Po vzklikih »Hoch!« ki so zadoneli ob koncu nagovora, je hotel Karel Ludvik ukazati, naj zapojo cesarsko pesem. Grof Nostitz ga je brž prehitel in rahlo porinil mlada princa na sredo kroga, proseč posluha za »mala umetnika v prednašanju«. V tihoti pričakovanja, ki je takoj zavladala, je bilo slišati, kako je Franc Ferdinand razburjeno sopel. Drhte je začel svojo kitico; po drugem verzu je obtičal, nato pa s silnim naporom volje premagal odrsko mrzlico in zanosno, kakor se je bil pripravil, nadaljeval prednašanje. Razburjenost ga je ovirala, da ni utegnil paziti na pravilni poudarek, a tega se ni niti zavedel, tolikanj obseden je bil od žarke vneme, da bi prekosil Otona. Ko je končal prvo kitico, je jel Oton pred-našati drugo. Jasni smehljaj, s katerim je izgovoril prvi verz, se je čudno razlikoval od napete resnobnosti starejšega brata. Grof Nostitz mu je pri-šepetaval, in Oton je malomarno ponavljal verz za verzom ter ponazarjal vsebino s prešernim spako-vanjem, da se je družba komaj branila smeha. Ko je bil nato spet Franc Ferdinand na vrsti in je zanosno deklamiral tretjo kitico, je učinkovalo to nasprotje tako smešno, da se nadvojvoda Karel Ludvik ni mogel več brzdati: neslišno se je smejal do solz in si pritiskal rutico na oči. Zadrega Franca Ferdinanda je postajala od besede hujša, jeza ga je spravljala ob paet, sredi zadnjega verza se mu je utrgal glas. »Zdaj oba! Četrto kitico!« je šen-nil grof Nostitz. Toda bilo je prepozno. Franc Ferdinand je že ihtel, z očmi iskrečimi se od srda je pogledal Otonu v nasmejane oči in na odprta usta ter zbežal iz sobe. Nadvojvoda Karel Ludvik je za- klical: »Oton, malopridnež! Zdaj si pokvaril Franci ju njegovo lepo prednašanje!« — »Da, pokvaril sem ga«, je rekel Oton s presmešno skesanim glasom, tako da je vsa družba sproščeno planila v smeh. Marija Terezija je mbrž odhitela v sobo Franca Ferdinanda, da bi potolažila občutljivega dečka. Našla ga je v postelji. Z roko je krčevito stiskal žepno rutico, ki jo je bil v togoti raztrgal. »Zelo lepo si prednašai, Franci«, je rekla Marija Terezija in se nežno sklonila k njemu. Oklenil se je njenih ramen in nehal ihteti. Se vedno je hropel in lovil sapo. Njegov obraz je bil spačen od sovraštva in strahotno bel. »Pokažem mu!« je zatulil. »Ali jim še pokažem, vsem, kolikor jih je!« »Jaz ti bom zmerom pomagala«, je rekla Marija Terezija in mu obrisala solzni obraz. Tisto uro si je osvojila njegovo srce. Drugi del DEDIŠČINA Este Dne 20. novembra leta 1875. je umrl na Dunaju bivši poslednji vladajoči vojvoda Modenski, Franc V., nadvojvoda Avstrijsko-Estski. Bil je bogat in je hotel biti vse bogatejši in bogatejši. Pobiral je najvišje davke, kar so jih pomnili v Evropi Leta 1848. je izbruhnila v Modeni revolucija, burneje kakor v vseh drugih upornih deželah Franc V. je moral zapustiti svojo deželo, a si je kupil čet, ki so ugnale ljudstvo v kozji rog, ter se čez nekaj mesecev vrnil na prestol Leta 1859. je pripravil zoper Napoleona III., čigar vladavine ni bil nikoli priznal, kaj ponosno vojsko, toda po bitki pri Magenti je moral spet iz dežele in se ni vrnil nikoli več Viktor Emanuel II je proglasil združitev vojvo-dine Modenske s kraljevino Sardinijo. Poln srda in maščevalnosti se je odstavljeni vojvoda peljal na Dunaj. Ta ni bij vojvoda Modenski, ampak nadvojvoda Avstrijsko-Estski, potomec nadvojvode Ferdinanda Avstrijskega, ki se je bil oženil z Marijo Beatriko de Este in sprejel njeno rodbinsko ime. Toda pregnanec še ni obupal. Imel je denar Vzel je svoje mezdnike s seboj na Dunaj, kjer je hotel počakati prve prilike, da znova osvoji svojo deželo. Vojaki vojvode Modenskega so vsak dan pijančevali po predmestnih krčmah. Cez dve leti je izprevidel, da je bila njegova brigada kaj draga zabava. Razpustil jo je. Imel je palače na Dunaju, v Rimu in v Benetkah, imel je posestva na Češkem in Bavarskem, imel je tudi denar v bankah, čeprav je bila prekleta brigada pogoltnila velik del njegovih dohodkov. Kar je imel, je mogel vse zajesti in zapiti, kajti njegova žena Adelgunda mu ni bila rodila otrok, in njegov edini brat je bil mrtev. Toda Franc V. je malo jedel in malo pil, ker je imel slab želodec. Vrhu tega je še vedno sanjaril o zo-petni osvojitvi svoje dežele. Mnogoštevilno sorodstvo je sanjarilo o njegovem denarju. Njegova oporoka je bila nestrpnim članom habsburške, wittelsbaške in bourbonsko-anjouske hiše, s katerimi je bil Franc V. v sorodstvu, najljubši predmet razgovorov. Izumrtje estske veje je bilo veliki up mnogih visokih glav. Franc je puščal svoje nasprotnike v negotovosti; to je bilo edino veselje, ki ga je še imel. Na tihem je bil pa zdavnaj sklenil, da zapusti svoj denar kakemu Habs-buržanu, ki se bo moral zavezati, da sprejme ime Este in da bo stremel za novim ustoličenjem te rodbine v Modeni. Vojvoda se ni mogel sprijazniti z mislijo, da naj ostane njegov vpliv v modenski deželi za zmerom odstranjen. Ker je imel Franc Jožef samo enega sina, ki kot bodoči avstrijski cesar ni mogel prevzeti regentstva v Modeni, je postavil Franc v svoji oporoki cesarjevega najstarejšega nečaka, dvanajstletnega nadvojvodo Franca Ferdinanda, za univerzalnega dediča. V smislu te oporoke naj bi naslednik uporabil podedovano premoženje za zopetno osvojitev vojvodine Modenske in po izvršenem dejanju kot Franc VI. zasedel njen prestol. Ta oporoka je ostala do vojvodove smrti tajna Franc V. je umrl nepričakovano, možganska kap je končala njegovo življenje. Na dan pogreba je berlinska »Germania« poročala, da je vojvoda Modenski, Franc V., nadvojvoda Avstrijsko-Estski zapustil svoje palače na Dunaju, Palazzo d' Este v Rimu, dve palači v Benetkah in posestva na Ogrskem svoji nečakinji, nadvojvodinji Mariji Tereziji Doroteji, soprogi princa Ludvika Bavarskega posestva na Češkem in velik del ostalega premoženja pa svojima bourbonskima nečakoma, Lnfan-toma donu Carlosu in donu Alfonzu Španskemu. Štiri dni kasneje se je počasi razvedela resnica Dne 15. decembra je berlinska »Nationalzeitung« priobčila glas, da je dala princesa Marija Terezija Doroteja po bavarskem poslaniku na dunajskem dvoru protestirati zoper oporoko. Uradni dunajski »Fremdenblatt« je demantiral to poročilo s pripombo, da oporoka vobče še ni odprta. Ta čas je bil nadvojvoda Karel Ludvik že podal slovesno izjavo in podpisal, da njegov dvanajstletni sin Franc Ferdinand sprejme dediščino in ime Este. Oskrbo podedovanega premoženja in podedovanih posestev je vzel oče maloletnega univerzalnega dediča v svoje roke. Karel Ludvik je že pred tistim časom kar dobro izhajal, a dasi je imel mimo svoje apanaže in generalske plače več majhnih, toda dobro upravljanih posestev, gradov in hiš, se je štel vendar za reveža, ker so bili drugi člani cesarske hiše bogatejši od njega. Estska dediščina je bila masten grižljaj Karel Ludvik je dal služiti za umrlega vojvodo Franca mnogo maš in je vsako jutro in vsak večer hvalil Boga za nepričakovano srečo. V oporoki je bilo sicer nekaj pristavkov, nad katerimi se je Karel Ludvik zgražal, vendar si je veselo prisojal moč, da jih stori neškodljive. Zapustnikova vdova, vojvodinja Adelgunda, je imela po določbah oporoke neoporečno pravico do užitka enega milijona goldinarjev; proti temu pristavku ni bilo leka Neki drug pristavek, ki je bil veliko nadležnejši, je pa hotel nadvojvoda takoj napasti in z božjo pomočjo tudi odpraviti. Zadeval papeža Pija IX., prijatelja kralja Bombe in vojvode Franca V Modenskega. Oporoka poslednjega modenskega vojvode je nalagala njegovemu dediču dolžnost, odkazovati tri procente svojih dohodkov iz dediščine papežu, dokler bo njegova svetost v denarni stiski Ta pristavek je povzročal nadvojvodi Karlu Ludviku hude bolečine. Njegova po-božnost se je borila z njegovo lakomnostjo na življenje in smrt Bogaboječ mož je bil, pobožna vera mu je bila opora in rešitev v vseh težavah življenja, spoštoval in častil je svetega očeta in se vsako leto peljal v Rim, da je poljubil Kristusovemu namestniku roko. MALI OGLASI iims n DAMSKE PLASCE, KOSTUME in OBLEKE ter vse vrste SVILE v najnovejših modnih vzorcih Pn JOT' LJUBLJANA LIHOARJEVA ULICA 3 Pred Škofijo 8 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! iJiIililLi Frizerka dobro verzirana v vseh delih dobi stalno službo takoj ali po dogovo. ru. Plača dobra. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4521-1 Fotografski pomočnik (pomočnica) dober retušer in kopist, dobi mesto za boljši atelje. Nastop takoj. Ponudbe s sliko in plačilnimi pogoji ter retuš probt aa Foto - centrala, Maribor. 4327-1 Krojaškega pomočnika j a damska dela, sprejmem takoj. Baligač, Beethovnova ulica 14. 4648-» Krojaškega pomočnika samostojnega v damskem delu, takoj sprejmem, T. Pagan, Židovska 8. 6 4647-1 Postrežnico pošteno, iščem za takoj — vsak dan od 10. do 18. ure. Kramer, Herbersteinova ul. 9. Stadion. 466J-1 Natakarico izvežbano .čedne zunanjosti ■i nekaj kavcije, išče Ivanka Lončar, Tržič. 4654-1 Kakor doma se počutite ko posečate NOVO KUHINJO katera Vam nndi vedno kvalitetno sveže pripravljena jedila. Se priporoča lastnica Kmetic Terezija G. fh Ko t man: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 103 Parnik je nazadnje priplul v domače pristanišče, kjer ga je čakal na pomolu župan z občinskimi svetovalci, godbo in gasilci. Živel naš veliki Kozlostrelec!« so pozdravili kapitana, ko je stopil na suho. Župan je govoril, kapitan Kozlostrelec je odgovoril, občinski svetovalci so vpili: »Živel!« in »Slava mu!« in zale gospodične, ki od navdušenja niso imele več glasu, so se vneto usekovale v prelepe kvačkane robčke. Janko in Stanko sta gledale vse to z ladje, kjer sta nadzorovala izkrcavanje zabojev, v katerih so bile kapitanove afriške zveri... Postrežnico ptidno, sprejmem. Nasloi v vseh poslovalnicah Jutra 4645-1 Notarsko uradnico s pr'!"' dobro stenografi-njo, sprejme notar v Mariboru, Sodna ulica 2. 4636-1 Kuharico išče orožniška postaja Že-tale. Nastop 1J. marca. — Plača po dogovoru, starost 38 let, prednost, katere sc že služile. 4639-1 Postrežnico pridno in pošteno, sprejmem za dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4642-1 Pomočnico z enim letom pr?kse, pridno, sprejme modni salon »Mila« Zupan, Stožice 152. 4643-1 Več krojaških pomočnikov za damska dela, sprejme takoj Tanko Cegnar, modno damsko krojaštvo, Poljanski nasip 32. 4664-1 Več krojaških pomočnikov sprejme Jože Kermelj, Go-dešič 71, Skofja Loka. 4662-1 Frizerko dobro moč, sprejme Salon Doba j, Maribor, Gosposka ulica 38. 4660-1 Službe išče Iščem službo v mlekarni, slaščičarni, de-likatesi ali pekarni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4638-2 Natakarica mlai. i, 7unanjosti — išče zaposlitve. Najrajši na Jesenicah. Nastop takoj. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 4637-2 iiHiiimRnufrHnuninmHmiirrmnfmmimnitmuTmnM' Vajenci (ke) ;i)tummiitiffn>-rm>ritimMHniiit»finnitHIE«fimniiir Učenko za damsko kro-aško stroko spreime takoj modni atelje »Dorca«, Tavčarjeva 3-1. 4646-44 Vajenca za vozno tapetništvo in li-čarstvo, sprejmem proti odškodnini Javiti se pismeno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenih staršev«. 4663-44 Za ustanovitev edinstvenega podjetja sprejmem družabnika Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Večji kapital«. 4556-16 Lokali Delavnico lepo, suho. in svetlo, za mirno in čisto obrt, v hiši industrijski tok, na razpolago telefon in izložbeno okno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 4276-19 Hiše trgovske in stanovanjske tet stavbene parcele nudi v ugo den nakup Pristavec Franjo. real pisarna, Ljubljana Br iavčeva e 4a. 96-20 Travnik pripraven za stavbišča, več parcel ob Jurčkovi poti na Barju, naprodaj Ugodni plačilni pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4657-2C Stanovanje Enosob. stanovanje oddam 1. aprila. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 4656-21 Trisobno stanovanje solnčno, visokopritlično, t vrtom, mesečno din 750, oddam 1. aprila. Hotimiro-va 14, blizu kina Šiška. 4644-21 Enosob. stanovanje oddam tik tramvajske proge za 230 din. TriSaška c. 60, Rudolf Rajh. 4428-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje s pritiklinami, iščem za maj. Pismene ponudbe na ogl. odd Tutrs pod Šifro »Maj 39. 4124-2H Dvosob. stanovanje s kopalnico, v novi hiši, išče 4-članska družina odraslih oseb. Lahko tudi zamenja trisobno komfortno stanovanje za dvosobnega. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«. 4665-2U INSERIRAJTE V »JUTRO« ! Sobo odda Sobo lepo opremljeno, s posebnim vbodom, oddam. Smar finska c. 10. 4275-23 Sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, oddam 1<. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4655-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom na Mir ju, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4652-23 nii Opremljeno sobico stparirano, iščem za takoj Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Takoj« 4649-23« Izgubljeno Beseda 1 din. davek 3 din za Slfro ali dajanje naslova 5 din, najmant 81 znesek 17 din Oseba ki je v nedeljo pred 12. uro našla na Vodnikovi cesti v modri kuverti nahaiajočib se 500 din, naj iih nemu doma vrne v ogl. odd. Tu-oseba dobre tra. ker znana 4634-2f f Cenjenim d? nam sporočam, da sem se preselil na Poljanski nasip 32 Janko Cegnar, modno damsko krojaštvo. 4540-31 Dopisi Dvignite pismo pri podružnici Jutra v Mariboru pod »Velika noč« 4658-24 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Gospodična srednjih let, z gotovino želi poročiti starejšega, dobro situiranega gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miroljubna«. 4653-2* Mlad trgovec z dobro idočo trgovino, želi znanja z mlado gospodično, katera bi imela veselje do trgovine na deželi ter 60— 70 000 din gotovine. Ceni. dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra bodočnost«. 4640-25 Od Vas ie odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — 9*ertnt<)raln» K Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi L. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. INSERIRAJTE V »JUTRU« t Umrl je naš skrbni in dobri mož, oče, brat in svak, gospod FRANJO VERBIČ zastopnik tvrdke I. C. Mayer Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v sredo 8. t. m. ob 16. uri izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče v Štepanji vasi. Maša zadušnica bo v četrtek 9. t. m. ob 7. uri v stolnici. LJubljana, Zagreb, 6. marca 1939. Rodbine Verbičevi in Tofant Vsem sorodnikom ln znancem naznanjamo pretužno vest, da je moja dobra soproga, zlata mamica, sestra in teta, gospa Marija Schulz roj. Erklavec žena železničarja in vpokojenka tobačne tovarne v nedeljo ob 7. uri zvečer po dolgi ln mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 3. un popoldne iz hiše žalosti, Bezenškova 32, Zelena Jama. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Družine v Mostah v sredo ob pol 7 uri zjutraj. FRANC, soprog; MIRA, MIMICA, hčeri; GUSTI, RAJKO, sinova — in ostalo sorodstvo. Dragocenost Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova ul MlIMfffHfl Motorno kolo angleško, mali avto in navadno kolo, zelo poceni naprodaj. Cizerl, Ljubljana, Vegova 12. 4559-10 Kolesa Moško kolo prvovrstna znamka, motorno kolo in moška obleka zelo poceni naprodaj. — Cizerl, Ljubljana, Vegova 12. 4558-11 INSERIRAJTE V »JUTRU« I V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, dedek, tast, svak, gospod KVIRIN PERTL ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU ter se preselil po krajšem, a mukepolnem trpljenju v 64 letu starosti, previden s tolažili sv. vere v boljše življenje. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 7. marca ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala 8. marca 1939 pri Sv. MagdalenL V Gornji Radgoni-Negovi, Mariboru, 6. marca 1939. Žalujoče rodbine: PERTL, PEYCHA, KRAŠOVIC, LAH TVRDKA J. C, MAYER V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni sodelavec in potnik, FRANC VERBIČ včeraj po kratki mučni bolezni preminul. Tvrdka bo ohranila vestnega sodelavca trajno v častnem spominu. LJUBLJANA, dne 6. marca 1939. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubliana Umrl nam je naS ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod ALOJZIJ REPŠE POLIC. URADNIK Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 8. t. m. ob 4. url popoldne iz hiše žalosti, Jernejeva c. št. 19. na pokopaliSCe k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 6. marca 1939. Globoko žalujoča soproga ANETA — in rodbine: LONČAR, MLAKAR, PIPAN, PRESKER, REPŠE. Urejuje Davorin Ravljea. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskarno d. (L kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novaka — Vsi ; Ljubljani. ,