ŠteV. 22.	/Na Dunaju, 25. novembra 1898.	Lfetnik XI.
Cesar Viljem II. na Turškem.
Nemčija deluje in napreduje na zvunaj z „vzorno nedelavnostjo". Velik sled te „nedelavnosti" pokaže tudi sedaj zavrženo potovanje Viljema II. na Turško, specijalno v Carjigrad in Jeruzalem.
0 tem potovanju in njegovih nasledkih je nemška javnost uže rano prošlega poletja razpravljala na Sirsko in intenzivno. Od začetka so velikonemške novine bolj najivno in odkrito naštevale dobičke, ki jih donese romanje Viljema II.; to pa se je zdelo nemški diplomaciji škodljivo; zato so v čas potovanja nemški listi bolj molčali ter opisovali bolj zvunanjosti, nego pa jedro namer in ciljev, ki jih je imelo v resnici potovanje posvetnega in duhovskega poglavarja protestantskega pruskonemškega cesarstva. Formalno je šel Viljem II. blagoslovit novo protestantsko cerkev Spasiteljevo, sezidano v Jeruzalemu. Ta točka je dala povod razgovoru o protektoratu katolikov v turških deželah. Doslej je Francija izvrševala pokroviteljstvo nad katoličani v Turčiji, in papež Leon XIII. je imel priliko, posebe povdarjati francosko pravo do tega protekto-rata. Nemška diplomacija je pa nato pozvala svojega zastopnika pri Vatikanu v domovino in s tem dala Kuriji umeti, da se ne zlaga ž njo glede na francoski protektorat tudi velikonemških katolikov, in ti so takoj soglašaii z nemško zvunanjo politiko, torej tudi oni obrnuli se proti izjavi papeža Leona XIII.
Viljem II. je potem v Jeruzalemu sam povdaril, da Nemčija je dandanes silna dovolj, da more sama ščititi svoje podanike na tujem, torej tudi nemške katolike. Deputacijam nemških naselbin je še posebe priporočal, naj se obrnejo le do njega v svojih potrebah in stvareh; saj vidijo, da Nemčija je močna in kaže svoje sile tudj v vstočni Aziji.
Da bi pridobil tudi katolike v Velikonemčiji ia pomiril Vatikan, dosegel je od Sultana kos svete zemlje v Jeruzalemu, tisti sv. kraj, na katerem, kakor pravi staro poročilo, je v Bogu zaspala Marija Devica. To zemljišče je Viljem II. podaril na razpolaganje nemškim katolikom v Jeruzalemu. Takoj je o tem obvestil velikonemškega kardinala Koppa in Leona XIII. Oba seveda sta se zahvalila, prvi v soglasju s svojim mišljenjem, Leon XIII. pa v soglasju z diplomatiško vljudnostjo. To delo je Viljem II. mojsterski izvršil, in pro-testantizem je v Jeruzalemu odslej v vrsti drugih starih
veroizpovedanj. Nemške, množeče se naselbine so dobile tudi v protestantski cerkvi novo moralno podporo v turških deželah in zlasti na svetih mestih.
Na zvunaj se je pokazala pot Viljema II. v Jeruzalem kakor pravo romanje; saj je prišel v Jeruzalem, kot poglavar svoje protestantske cerkve. Površno bL mogli tmisliti, da se je to romanje vršilo v takem smislu, kakor «o se v srednjem veku pošiljale križarske voj ske v ss. dežele, da bi jih osvobajale izpod mohame-danske oblasti. No, dejanski je med cilji križarskih vojsk <n romanja Viljema II. osnovna ali fundamen-talna ¡razlika. Križarske vojske so namerjale sv. zemljo osvobediti in ravno s tem oslabiti muhamedansko silo; Viljem II. pa je šel dosezat specifično protestantske velikonemške interese in r^tdi teh interesov utvrjevat — Turčijo in mohamedanstvo.
Velikonemčija pošilja uže davno svoje častnike t turško armado, da bi se ta okrepila za brambo po zapadnoevropskem načinu. Sedaj ja bila cesarjeva pot najprej t Carjigrad, in tu se je ponovilo in še posebe krepilo prijateljstvo Nemčije s Turčijo, in sicer Viljem II. pa Sultan se nista mogla dovolj zahvaljevati drug drugemu na sklenenem prijateljstvu, in ob slovesu iz ss. dežel je Viljem II. s povzdigoenim glasom povdar-jal, da on s svojo Nemčijo ostane vedno prijazen s Kalifom, t. j. turškim Sultanom, kateri je na čelu 300 milijonom mohamedanskega sveta.
Po takem je dobil tuiški Sultan in ves moha-medanski svet posebno oporo in, rekli bi, zaščito v Velikonemčiji in njeni rastoči svetovni politiki. Zato pa dobi ista Velikonemčija veliko plačilo od Turčije in moralno podporo od mohamedanstva. Omenjeni košček sv. zemlje v Jeruzalemu je bil prvi, na zvunaj vidni dar. Oduševljenje mohamedancev ob potovanju Viljema II. je bilo vsporedno drugo očitno znamenje tega Nemčiji ugodnega plačila. Tretji in najvažnejši dokaz turškega plačila pa je v tem, da Velikonemčija sme odslej še v veči meri in popolnoma svobodno zasajati svoje naselbine po vsej Mali Aziji, do Evfrata iu proti jugu do Rudečega morja. Velikonemške družbe zidajo in bodo zidale nadalje v turški Aziji železnice in s tem pripravljale Velikonemčiji najugodniše pozicije za njeno trgovino in obrt. Viljem II. je tudi z vso zavestjo priporočal, naj bodo nemške naselbine i nadalje delavne, marljive; tako bodo nosile nemško kulturo v te zanemarjene turško-azijatske zemlje, in mohamedanci jih
bodo radi tega uvaževali. Dobro se jim bode godilo, in kedar bi se jim pripetila krivica, imajo v veliko-nemški domovini cesarjevo zaščito zagotovljeno.
Nemškim naseljencem in podjetnikom se takö odpira tisti novi svet, na kateri so mu kazali in kažejo nemški polit iški in politiško ekonomiški mislitelji. »Drang nach Osten« ie napravil z romanjem Viljema II. nov korak na poti k svojim velikim ciljem v svetovni politiki.
Ta politika bode vplivala v bodočnosti tudi iz turške Azije v Evropo, kakor iz Evrope v Azijo. Zveze Nemčije se bodo vršile po razmerah novih, tudi v Turčiji pridobljenih pozicij.
Danes je tudi bolj okornemu politiškemu razumu jasno ali bi moglo biti očitno, da nemški »Drang'nach Osten« s- bliža svojim ciljem v jugovstočni Evropi in zapadni ali turški Aziji s tem, da z jedne strani množi svoj« za ade na Balkanu, jemaje trg za trgom avstro-ogerski in ruski sferi, z drug« strani pa hoče prodreti od Male Azije na isti Balkan. Balkan in Mala Azija prideta takö pod nemški vpliv, najprej gospodarski, oot.em politiško gospodarski, naposled obči politiški Nemška kultura s svojim protestantizmom pa je kvas vsemu temu mnogostranskemu delovanju in naporu.
Rusija je za osvobnjenje narodov na Balkanu in v Mali Azili prelivala potoke krvi svojih stotisočerih sinov in je poleg tega na stotere milijone žrtvovala v ta namen. Njej je nasprotna diplomacija uže večkrat odtegnula t,o, kar bi jej moralo pripadati vsled njenih zmag in žrtev in vsled občepolitiških dejstev m vzrokov; Avstro-Ogerska jj takisto bliže Balkanu in Mali Aziji; a ne Rusija, ne Avstro-Ogerska oimati ne tu, ne tam tistih dobičkov in pozicij, ki si jih pridobiva Nemčija bez žrtev na krvi in blagu. Napačni sistem v Avstro-Ogerski, dandanes še posebe duvalizem, je postavljal A vstro-Ogersko v nasprotje z Rusijo; v tem ko ste se ti dve velesili gledali križem, se je Bismarck smejal in se smeje danes velikonemška diplomacija, da je sedaj pri kostanju, kateri so jej pekli drugi.
Rismaick je bil mojster, da je držal Rusijo in Avstro-Ogrrsko v stalnem nasprotstvu. Ob takem po-loženju in razpoloženju je mogel on z vsem pravom tvrditi, da Nemčiji ni treba radi politike na Balkanu žrtvovati niti jednega pomorjanskega vojaka prostaka; saj za veltkonemške interese so delovali drugi.
Vse, kar doseza Nemčija sedaj s svojo »vzorno nedelavnostjo«, vrši se v Turčiji in na Balkanu pred vsem na škodo slovanskih narodov in njih držav.
Evropa je v srednjem veku vsled verskih in po-litiških navskrižij zakrivila, da se je mohamedanstvo utvrdilo v Evropi ; dandanes se vzdržuje isto mohamedanstvo z gnjilo Turčijo vred vsled analognih navskrižij. Najočitniše pa sedaj Turčijo in mohamedanstvo podpira Velikonemčija. i to je najočitniše pokazalo in razkrilo sedanje potovanje in romanje Viljema II. v Carjigrad in Jeruzalem.
Protestantizem nemški je postal zaščitnik moha-medanski in turški za dobičke, ki jih Velikonemčija dobiva bez prolivanja krvi in gmotnega žrtvovanja. Rusija, Avstro-Ogerska in vse Slovanstvo pa ima najtehtnejših vzrokov, da premišljuje o novi dejanski etapi Velikonemčije v mohomedanskem, specijalno turškem svetu.
Iz državnega zbora.
4 nov. Cingr interpeluje, zakaj se je prepovedala ustanovitev izobraževalnega društva za ženstvo na lloravskem in Sileškem? Na dnevnem redu je predlog dr. Kronuwetterja, da se bivši min. preds. grof Badeni toži zaradi neopravičene potrate z javnimi novci. Utemeljuje s tem, da je njegova pogodba z listom »Reichswehr« bila prav nespodobna kupčija. Za obilo plačo je list, pisal za vladne predloge in določbe, tudi proti svojemu prepričanju, kakor je priznal lastnik in glavni urednik David. Od 1. nov. do 31. dec. 1896 se mu je izplačalo 40.000 gld. in za 1897: 90.000 gld. — A to se je še povišalo 1897 je dobil 175.000 gld., torej 75,000 gld. več, nego je določenih za ves dispozicijski fond. Grof Thun izjavlja, da dispozicijski fond ni vračunljiv, ter da minister more z njim razpolagati, kakor se mu poljubi. Za 1897 se dovoljenih 100.000 gld. m prekoračilo. Ker fond ni vračunljiv, ima dostikrat preostanke, ki se zopet drugič lehko porabijo v isto svrho. Zato po njegovem mnenju ni opravičeno zahtevati obtožbo.
4.	nov. Stojalovski je za predlog o min. zatožbi radi potrate drž. novcev, dasi ne veruje, da je toži-telj'em, izvzemši dr. Kronaweterja, stvar resna. Min. predsedniku se ne more verovati, da se je v dispozi-cijskem fondu privarčevalo kaj. Nad polovino onih 100.000 gld. gre samo v Galicijo. Pri volitvah so proste jedi in pijače; tako je bilo pri volitvi kneza Sapiehe v okrajnem glavarstvu v Gorlicah v uradnem poslopju, odkod ta denar?— Kosakiewic pravi, da je Napoleon vstvaril reptiljsko časnikarstvo, a Bismarck ga je s svojim welfskim fondom še prekosil. Badeni je rabil »Reichswehr«, da je v uji izbruhal svojo jezo na polit, nasprotnike. Kaznjenci v dež. stdišču Dunajskem niso smeli citati razun nje nobenega drugega lista. — Dr. Pfersche pravi, da tu ne gre za polit, maščevanje, temveč samo za moralno obsodbo. Ta časnikarski škandal je znan vsemu svetu. Od Dunajskih listov je nad polovina vladnih. Nemožno je, da se vsem tem zadovolji le z dispoz. fondom. Tu so tudi prijateljske usluge. Javna tajnost je, da je jeden član gosposke zbornice plačal za to čast 75.000 gld. — Dobernig omenja, da za nesreče imajo vlade ničeve podpore, za male obrtnike, za drž. služabnike nimamo krajcarja; samo za topove in za revolversko žurnali-stiko je vedno denarja v izobilju.
Pri glasovanju po imenih se je Kronaweterjev predlog odklonil s 173 proti 116 glasom.
Posl. Iro pozivlje v interpelaciji min. preds., naj izposluje pri cesarju, da se tako, kakor Hentzijev spomenik, odstranijo tudi nezakonite jezikovne naredbe. Dr. Pergelt interpeluje radi vedno pogostejših name-ščevanj čeških uradnikov v povsem nemških krajih severne Češke.
5.	nov. Razprava o min. založbah zaradi uporabe § 14. Desnica je sklenula, da se ne udeleži debate. — Na dnevnem redu sta predloga Kaiserja in tov. ter Schönererja in tov., da se sedanja vlada toži radi uporabe § 14. Dr. Hofmann pl. Wellenhof utemeljuje ta predloga. Ker je na desnici nemir, kliče: »Idite ven s svojo barantijo«. Ko nastane mir, izvaje, da je ona žalostna osoba, ki je v lanskih novemberskih dneh bila na krmilu, sicer izginula, da pa je ostal način, po katerem je ona vladala. Vlada hoče nagodbo, to slabo za-
paščino Badenijevo, in zaradi nje jezikovne naredbe in vso notranjo zmešnjavo na vsak način vzdržati. — Govornik razpravlja ouslovjih, pod katerimi se sme § 14 uporabljati, ter pravi, da je on izključen za drž. proračun, za novačenje in za nagodbo. Morebiti se hoče prebivalstvu prav živo dokazati, da smo še vedno tam. kjer smo bili pred 1848. — Konfiskacija se je celo raztegnula na pokopališke spomenike, svet in nedotakljiv pa je le § 14.; vladni komisar|i niti ne pri-puste zborovanj, na katerih naj sa razpravlja o njem. Schonerer pravi, da je imel namen, da se vprizori v parlamentu proslava Bismarckovemu spominu. A opustil je to, ker se je moral bati, da iz taktičnih ozirov ne dobi pri drugih nemških strankah podporo, saj je tudi svoj čas njegov predlog, da se Bismarcku čestita k 80 letnici, propal vsled nasprotstva klerikalcev. Bismarck je rekel: »S slabimi zakoni, a dobrimi uradniki se še, da vladati; pri slabih uradnikih pa najboljši zakoni nič ne hasnijo«. Pri nas so sedaj najviši uradniki slabi in ne spoštrrjeji najboljših zakonov. § 14 se ne sme uporabljati, če je drž. zboru zborovanje možno; uporabljal se je po največ le pri čumah. Grot Thun pa je v juliju zaključil drž. zbor, da dobi vlada prosto roko. Neslišauo je, da se to pove poslancem v obraz, še bolj pa, da ti ne nasprotujejo temu. Proti brutaiuostim vlade je le jadno sredstvo, da se zaora-nijo davki, in v to pozivlje skvozt okno. — Nato prečita cesarsko izjavo 21. dec. 1848. zvestim Saksom na Sedmograjskem. a vprašajte, kaj je zahvala Avstrije? Spomnite se le besede Hentzi. Zahvala za lojalnost nemškega naroda v Avstriji pa so jezikovne naredbe. Ako so izostale letos iz mnogih nemških krogov udanostn-i izjave za jubilej, naj bo toizvestnim krogom dokaz, da seje pričelo dvomiti o hvaležnosti avstrijske vladne hiše. Ako nain pravi kdo, da pričnemo Avstrijo skoro sovražiti, izjavljam, da sem za pošteno sovraštvo tam, k|er se našemu narodu nudi sovraštvo mesto ljubezni. Nemški cesar Viljem II. je dostikrat zagotovil svojo cesarsko zaščito vsakt-mu, kdor ga prosi. Izrecno je govoril o Nemcih zunaj cesarstva. Preponosni smo, da bi kljubu slabemu narodnostnemu položenju prosili pomoči, a ta mora priti, ako Viljema II. besede niso le prazne besede. Danes morajo Nemci v Avstriji nadejati se, da se vse zveza z Nemčijo razruši čim preje. Nemčija dobi dosti zaveznikov, ki so tako mogočni kot Avstrija sedaj. V vojaški upravi v Nemčiji se natančno opazujejo dogodki pri oglašanju rezervistov. Tam seveda vedno bolj prodira misel: na armado se ni več zanašati, ker ta babilonska zmešnjava uže naprej zagotovi piemago. S takim zaveznikom ne more vstrajati Nemčija v lastnem interesu, ker bo morala izvojevatiše velike vo ne. Nemški cesar sam stvar uravna tako, da bo v prospen nemškega cesarstva in nemškega ljudstva. Hohenzol-lernci tirajo nem. nacijonalno politiko, morah jo bodo tudi v bodoče. — Jezikovne naredbe so še v veljavi kot nr sramna žalitev zakonov; kot signal ljutega boja. To je le možno, ker su nemški klerikalci izdali svoj narod. Vedno glasnejši bo klic »Proč od Rima«. To mora postati klic v narodnem boju, ko so Nemci blizo obupanju. Mi ne želimo nove taktike, mi se te celo bojimo; le to želimo, da Nemci v Avstriji vendar dobe svoje, narodne prava. Kaj je naša domovina? odgovorimo : naša domovina ni nobena država, temveč sveta nemška zemlja, katero bodemo vedno branili, če mora biti, s krvjo i železom. — Grof Thun: Ne izpolnil
bi dolžnosti, ako ne spregovorim v tem trenutku. Dasi bi bilo zapeljivo, odgovoriti na napade na vlade radi § 14 ali na napade na armado, — a vse to stopi v ozadje, in zato tega ne storim. Pred očmi nam je viša stvar, avstrijsko mišljenje, in to mišljenje se ne omaje kljubu Wolfu in kljubu Schönererju. S takimi izrazi se avstrijsko čustvo najgloblje žali, in na take napade nam ne preostane drugega nego molk, z molkom najlaže izrazimo svoje čustvo, ako čujemo kaj takega. (Odobravanje in klic: zaničevanje! na desnici). — O stvari omenim le, da si je avstr. vlada povsem v zavesti dolžnostij in pravic, katere ji nalaga ustava. § 14, v ustavnih mejah, ji daje možnost, da vrši svoje naredbe.
Dr. Sylvester pravi med drugim, da, ako pride tatinski lovec k okr. glavarstvu po orožni list, ga ne dobi. Kakor ne more postati tatvina podstava imetnemu pravu, tako se tudi ne more siliti narod, da izpolnjuje take naredbe. — Dr. v. Hochenburger pravi, da je min. predsed. zločinec v očeh zgdovine, sodnice o njegovih delih in nakanah. Fevdalno plemstvo si želi časov § 14. Min preds. pa se naj čuva in stvari ne pretirava, sicer si razdraženo ljudstvo samo pomore do prava.
Med interpelacijami so Bianchinijeva o trapljenju vojnikov v Dalmaciji; Spindlerjeva radi proskripcijske listine, žugajoče z bojkotem proti strankam, ki so podpisale prošnjo za češko šolo v Turnu; Holanskega radi kaznovanja rezervistov, ki so se oglasili z »Zde«.
8. nov. Vit Javorski protestuje proti govoru Schö-nererjevemu v zadnji seji. Poljaki vidijo v Avstriji za-ščitnico za razvitek svojega narodnostnega življenja ter bodo vedno zvesto stali za njeno moč in veljavo Kljubu temu se očita desnici, da dela na razpad države. To je fraza, ki naj rodi sovraštvo. Mi hočemo mir med narodi, jednaka prava in jednake dolžnosti Tudi velika večina opozicije je čula one izjave le z istimi čustvi, katera sem izrazil v imenu večine. One izjave so se le stvorile, da se morejo razširjati pod varstvom imunitete. Bismarck je bil velik državnik, in ako bi se sploh zmenil za Schönererjeve besede, bi ga bil le dobro okrcal. — Vedno smo pripravljeni, varovati konstitucijoualna prava parlamenta, a ker ta v juliju ni hotel izpolniti svoje dolžnosti, je bila vlada prisiljen* k uporabi § 14 — Wolf in Iro med govorom razgrajata in zmerjata. — Dr. Bareuther spominja, da so Mladočehi *1892 dvignuli zatožbo proti justičneinu ministru. — Vse poprejšnje vlade niso tolikokrat uporabljale § 14. kot sedanja. — Govornik razpravlja jezikovne naredbe, ki so ogorčile ves nemški narod. Ako se na Ogerskem obstrukdja le gane, takoj dobi kako koncesijo. Tako je sedaj izginul Hentzijev spomenik. — Mi smo v trojni krizi, jezikovni, nagodbeni in ustavni. To je menda dovolj. Zakrivila jih je pa vlada s svojo trmoglavostjo. Finančni minister slavi-zuje, kolikor le more, in min. pr:ds. se boji Cehov, ker si udajajo. Nemcev se ne boji, ker so se udajali v vsem. Nagodbo hoče provesti s § 14. Uplenite, kar se da upleniti, kričč češki listi. Češki poslanci to imenujejo »restitucijo«. — Poljaki so za take barantije uže dostikrat dokazali svojo sposobnost, Oni so zadnji poklicani, da nas uče patrijotizma. Naš narod stavi nagodbo v 2. vrsto. Najpreje čast, potem kupčija. To, kar je izjavil Schönerer, odgovarja popolni istini. Potrpežljivost našega naroda je prišla do konca, sedaj
zahteva on zadoščenje. Oni, ki zahtevajo nemški državni jezik, so jedini, ki hočejo obstanek Avstrije.
Fin. min Kaizl: Vlada je nasproti zatožbi povsem mirna, ker ima zavest, da ni stvorila drugega nego svojo dolžnost; pri uporabi § 14. je ostala v najožih mejah. § 14. je stopil na mesto § 13. februvarske ustave, ki je dajal vladi za čas, ko ni zbornice, neomejeno oblast, tako da je Schmerling rekel, da se samo na podstavi § 13. da provesti sprememba ustave. Ako pa se uže očita zloraba § 14., se mora pač preiskati, kaj j o je provzročilo. Seveda izgubi § 14. svojo moč, ako vlada 4 tedne po otvoritvi drž. zbora temu ne predloži dotičnih naredeb v potvrjenje, a da pride tu § ob veljavo, ne zadošča, da se vladine naredbe zbornici le predložč, ona mora biti tudi pozitivno sklepčna. Ako se zgodilo ni to, je morala vlada še nadalje nujne stvari reševati po § 14. — Ta § se je tudi preje uporabljal, na njegovi podstavi se je 186S v Pragi in okolici vvedlo izjemno stanje. Ker se toliko skicuje na Prusko, se ondi v 60 letih pri ustavnem konfliktu Bismarck tudi ni zmenil za zbornico
Grof Stiirckh je izrazil imenom svoje stranke zaničevanje nekvalifikovanim izrazom Schönererjevim — Kienmann graja desnico, da se ona ne udeleži debate. — Dogodki v Gradcu so poka ali, da je vlada svobodi sovražna, zavrnitev lex Kolisko, da je Nemštvu sovražna. Pri imenskem glasovanju se sprejme konec debate s 175 proti 84 glas. Gen. gov. dr. Funke pravi, da so Taaffe, Badeni in Thun slabi državniki, ki so jedini v tem, da nimajo nič nemškega čuvstva, a tudi v tem, da ne spoštujejo drž. temeljnih zakonov. O avstr. drž. ide i smejo govoriti le oni, ki so za konstitut. Avstrijo. Min. preds. se je skliceval na svoje prepričanje, a to ni odločilno, temveč odločilni so drž. temeljni zakoni. Vlada išče le po povodu, da odgo li zbornico in ravna poljubno po § 14. — Schönerer polemizuje v svoji zadnji besedi proti Javorskemu in Stürgkhu. Javorski se je zavaroval imenom Poljakov, on pa Poljakov ni niti najmanje žalil v narodnem čustvu. Ako so oni le za to zvesti Avstrijci, ker se tu morejo razvijati narodnostno, je to to tudi le pogojni patrijotizem. — Wolf v stvarnem popravku proti Kaizlu, ki zaznamuje Gautscheve naredbe kot rezultat dogovorov z Nemci, tvrdi, da so to taki Nemci, ki nimajo nobene dotike z ljudstvom, in ki niso zastopniki v 4/s radikalnih Nemcev na Češkem. Razun Javorskega in Srärgkha se ni nikdor obrnul proti Schönererju. Patrijotično navdušenje in ogorčenost torej ni tako veliko, in mnogi upoštevajo ljudsko mišljenje, katero je izrazil Schönerar. — Nemški nacijonalci gotovo ne bi došli do radikalnega, do irredentskega mišljenja, ako bi jih ne prisilila v to vlada in večina, ki hoče pogoltniti nemško last na Češkem. To ni prazna fraza, ako se očita večini, da dela na razpad države Ako tvrdi Javorski, da hoče njegova stranka mir, jednaka prava in jednake dolžnosti, je to istotako komedija, kakor tedaj, ko so zastopniki južnih dežel se branili proti tvrditvi, da so te dežele pasivne. In baš Javorski sme najmanj govoriti o jednakih pravih in dolžnostih, kajti obilica pravic, katere uživajo Poljaki, je le na troške drugih narodov v državi. Poljski narod je narod snedežev! (Schmarotzer). (Dolgotrajna nejevolja na desnici. Wolf ponavlja svoj izrek; preds. ga kliče k redu; od desnice mu se kliče falot, pruski lump itd.) — Preds.: Razžalitev poljskega naroda je tako velika, da z o žiro m na željo raz-
žaljenih poljskih poslancev in lastno uverjenje odvza-mem govorniku besedo po § 57. oprav. — Daszynski: Samo jeden stavek, a najsramotnejši od vseh, hočem stvarno popraviti Vsi, bsz razločka narodnosti in strank, potvrdijo, ako protestujemo od vse duše. Ta narod, ki dela v rudokopih v Mor. Ostiavi, v Sileziji, na West-falskem in v Sev. Ameriki, ta narod, ki dela pri regulaciji Dunajčice in drugod za nemške fabrikante, ki vzdržujejo Wolfa. — Wolf: Vi ste lažnjivec in lopov ! Daszvnski, — da, pod pretvezo narodnih zbirk in darov. Ni težko razločiti, kdo je snedež, ali poljski kmetje in d-lavci, ali od nemških fabrikantov vzdržan človek — In kdo je polit snedež, dobro vemo, saj vemo, kdo z beraško torbo roma po nemških delili Češke. V imenu poljskega naroda vam izražam svoje zaničevanje in na moji strani stoji vsa zbornica. — Gniewocz: Dasi bi nas po žalitvi Wolfovi lehko prevzela strast, vendar izjavim povsem mirno, da tak ušivec poljskega naroda razžaliti ne more.
V imenskem glasovanju se potem odkloni zatožba min. s 187 proti 115 glasom.
-—5—h---
Cvetke z ruskih poljan.
Paayitrkft, kto vmčirt —.
45.	C'lacTbc ') sao.ivHv^atomaroca t) Tie.TOBri,Ka — yifi,'i '). e;tiincTiseiiiioe ciaeTte, RosMoacnoe Ha 3eM.i1>.
„SannCKH mo.ioj. le-ioB-feKa" — <J>iiHra.n>. „Nov. Vr." Nro. 7270.
46.	B'b'iho HH.iaTb 4) — 9to HeB03M05KH0 . . . Bcillvilt KocTept 5), Kaici, oh hii obi-to apno ero naawa. noTV-xaeTi. . . .
Ibidem.
47.	Et^a7), Kor^,a ARa cepina. KOToptia pa30Mi>8) 3a3Kl\ihcl oflhhmtb h^bctbomt, nOTyXaiOT'b he bmtcrt.
Ibidem.
48.	He TaKiixt, Kast rcrk irferb.9)
Ibidem.
49.	«Jyime he bbixo^htb sajiyskt10), Tri,\ri, o&rrb HceHoii o6biKHOBeHHaro.") ne.ioB&Ka.
„CKa8Ka" — Cm-ma. „Nov. Vr." Nro. 7270.
sreča, a) motiti se, s) medmet žalosti: ah, žalibog, 4) goreti, plameneti, plamteti, 6) grmada, 6) gasnuti, 7) gorje, 8) jednim hipom, na jedenkrat, 9) vsa ljudje so po jednem kopitu, so si podobni med seboj, l"j možiti se, i!) navadni.
Božidar Tvorcov.
•---5—f-—•
IIP H M Is T LI OČEH H.
Me,ii>KaeTT> ac&iTtiH -ihctI) Ha se.renii ^epeBt; pa-6oty ko h in.n, cepriT. ha hipaxt 30.10 thctmx'b, ii no-Kpacirk.ii. yace B^a.in KOBepi. ayroBt, 11 ;jp'haue nm^ii biichti. bt ca;i,ax'B tIuii'ictbix'b.
npiiMtTbi oeeHii bo isceMt BCTpiuaeTi. B3opi>: TaMt * TiineTCH, 0.30CTH Ha co.iHnh, nayTi'iHa; Tamt CKiip^t bh,T,H'j>eTCH; a Taut, lepest 3a6oprB, khcthuii KpacHbiMir, noBiicHy.ia paoiraa; Tairi skhiiba KO.iKaa ihctiiiiutch, a Tamt yacB oshmb apfcaa oaecHvaa n3VMpyfl0Mi', 11 kj-piiTCH obuffb, h ^o.iro no yxpaMt. Kani. Statin xoacrb, .leaciiTt tv.MaiiT. Ha^t ciihiimt» npy^oiri.
II ijtj.iblii ^eni. ckpimfltt b03a; ii ^aaeko toki> OT3MBae.TCH no^t ^;py3BHMMii ninaMir, h erraa Mcypan.ieii hecetca bmcoko. nepeK.nika.HCii nopoft no,a,i> He6ecajm.
fpe kobti,
MejiiKaTt, migljati; AepeBi = ^epeBieB-B. v poeziji tudi ^pBeeci, = drevja. — KoBept, pogrinjalo; v slov. Plkt. Kover, -vra, Bettdecke, no v ruskem takega pomena nima; naglas bi moral biti: kover, t. j. kovjer. — T'b h ii c t bi ii, senčnati; t4hb, senca; c v začetku ni; cf. TopiaTB in strčati.
IIpuMiTa, -bi, znak, znamenje. — TaneTca, vleče se, „tegne se", kor. Tar. — lIayTiiHa, pajčina; nayici. = pajek, pavenk, pavouk, pavok — pajk. —Ckiipat., ogromna kopica snopov, zložena po izvestnih pravilih, ker kozolcev ne poznajo v Rusiji, a suše snope po zimi v ovinah (obiiii-b), tako nekako, kakor na Kranjskem lan, predno ga tro. — 3 a <5 o p t, -opa, plot. — K ne ti,, -ii, ž. grozd; čopič; kiictb pvKii = del roke s prsti.— P a6 ima, jerebika (sorbus aucuparia).— /Kiiiiba, -m, ž. strn; ko.iKifr, bodeči (icojiotb — klati). — O 3 ii bi t, -h, ž. ozimno žito; yayMpyArb. smaragd. — Xop;eT'i>, -a, m. platno (= iio.ioth6) ; TyMan'& = Mivia, megla; iipy;trb -a, m. tolmun umetno majhno jezero, kakor si jih kopljejo v Rusiji bogati ljudje. — r^pyHCHbiH ninbi, cepci, ki „družno", v soglasji bijo; ctAh, -ii, ž. jata; 3KypaBjit, -jih, žrjav; nepcKjuiKaiicu, klicati drug drugega; nopoio, včasi, tu pa tam.	X—ki>.
•-—f—š—--
RUSKE DROBTINICE.
Ct» Jiipy no iiiitkb, r0ji0My pyoaxa.
V „3a6aHKa.itcKuxt Oo.iacTHi>ixi. Bt^OMocrusT," — ruska priroda široka, široka so tudi zaglavja provincijalnih ruskih novin
—	našli smo prezanimivo statistično opazko, katera nam kaže točnimi številkami množestvo pogibšega od burje, dežja, toče itd. hleba ali žita razne vrste v Priamurskem kraju: v Nerčinskem okraja — 86 desetin, v Nerčinsko-Zavodskem — 1.407 des., v Ci-tinskem — 40 des., v Verhnjeuvinskem — 910 des., v Selenginskem
—	1.146 des, v Trojickosavskeni — 829 des., torej skupno 4 418 desetin! Navadna desetina = 60X40 = 2400D sežnjev, torej 10,603.200D sežnjev žita, in sicer žita sibirskega je pogiblo od raznih vremenskih ujim i nevzgod, h kojim pa tukaj prištevamo tudi razne kebre, koke itd.! Ti strašni, po vašem, more biti podatki odnašajo se k tekočemu letu; po tukajšnjem pa take številke včasih nič strašnega ne pomenijo. Tudi 30. avgusta je Pri-amurski gen. gubernator povprašal, seveda, telegrafično, Zabaj-kalskega gubernatorja, ne bo li njegovim oblastim (okrajnam) nujna vladina, to se pravi, državna podpora. Odgovor pa se je glasil tako: „Letina je srednja, državne podpore ne bo treba." Bce xopoiuo, 6c.ni xoponrB KOH^nt — pravi ruska poslovica ali pogovorka.
A ni vam, ni meni ni največ do tega, bo li potrebna državna pomoč tistim 'sibirskim oblastim, katere so silno potrpele minuvšega poletja od raznih stihijnih (elementarnih) nevzgod, meni je le največ do tega, da bi vam raztolmačil razgledno i primerno, kaka dežela je Sibir, katerej izguba toliko žita pri srednji letini le malo ali nič ne znači; vam pa največ naj bo do tega, da bi se odrešili, kar možno skoro, prej ali slej, od ustarelih nazorov o Sibiri, katero še vedno veličate deželoj vislic i drugih podobnih strahov, dasi taka nikoli ni bila i po ruskih zakonih ni mogla bfti; kajti pošiljali so i še sedaj izšiljajo v Sibir ravno s tem, da bi izbežali vislic, katero slovanskemu pravu, bodi si ono nadobno ali umetno, nič prav ne ugajajo . . . Vislice so prikrasa germanske prosvete. kar prav nagledno kažejo slovenske »gavge« kot prisno nemško nasledstvo . . . Slovanska pokornost i ponižnost svojej usodi pa poznati le plaho, na katero Slovan, bodi si prestopnik, ali sovet.nik, polaga svojo glavo s polno udauostjo sodbi občinski, volji svoje zadruge, ozrevši i prekrižavši se poprej, na vse četiri strani sveta ter s polno udanostjo božji volji, prav za prav pa roku, govori: »Bratje, prostite (odpustite) mi moje pregrehe! . . .«
Tako, ali vsaj nekako tako se pravi v slovanskem življenju, katerega pa podobnim ljudem seveda ni mari. Oni dalje od svojega nosa nič ne vidijo, da i videti nočejo. To se vam čistokrvni konservatorji, patrijoti na svoji peči, trdovratni grešniki ... Ti ljudje tudi nič ne čitajo i nič ne vedo; inače bi znali, kaj pravi siinrsko novinarstvo o inorodnih apetitih, kateri so neki gorostasni. Ihte od nažive, inorodci, med njimi sinovi bogate Grmanije „no npenMymecTBy", drve v Sibir, da jim na novi že-
leznici kar glave ni kam položiti — in das barbariseh kalte Si-birien, iščejo glaclu nazive pišče (živeža) i prostora, kar seveda si najdejo, svojemu Drang nach den Osten na prid, slovanski kas-nosti pa za sedaj na kvar, a v daleki bodočnosti na polni pogin . . . Inorodci Rusom zabavljajo, sami pa s svojo kulturoj doma ne sedč, pač pa se ž njo stremijo v krajne kotiče velike Rusije ter takoj začetkoma napravljajo vso vodo na svoj mlin. Ti ljudje so take prebrisane šeme, da si jih slovenski domačičkarji kar misliti ne morejo. Ti ljudje vse bero i vse vedo: da ima Sibir upravo, katera bi mogla tekmovati, s kakoršno hočete, evropsko konstit.ucijo; da ima prelepo organizovano novinarstvo, katero plameno ščiti interese i zadače domače; da ima še sicer mlado vseučilišče, katero pa bo skoro najplodovitejši razsadnik vede i prosvete; da ima tržna središča, katera svojim bogatstvom, kreditom i sploh urejenostjo ne ustopajo kar nič svojim metro-poljam — stotinam. Čitajte poročilo našega ministerstva financij, v kojem se pravi, da je najbogatejše mesto rusko Irkutsk, z imetjem 5 milijonov bez vsakih skoro dolgov, med tem ko Petrograd ima kapitala 6,607.959 r., dolga pa 18,896.315 rublj.; Moskva pa imetja ima 6,119.080 r., dolga pa 13,814,657 r.
V	predalih ..drobtinic" bi vsem plusom Sibiri ne bilo mesta, ko bi vas tudi nadlegoval z njimi; minus pa ima le jeden, i to je njena daljava i obširnost prostora, kar v naši dobi nima odločilnega pomena. Železnica bo, neglede na vse možne ovire i trudnosti, skoro okončena, brzojava pa uže davno veže vsa velika i mala središča, politična i tržna. V poslednjih časih zagovorili so tudi o telefonih, kojih mreža se prostira v Rusiji nad 3s!.576 vrst; iz njih polovina pripada stolicama, i niso daleč oni časi, ko dogovori z inorodnimi podjetniki iztečejo, ko ta novodobna naprava prej de v domače podjetne roke ter se v milijonih vrst razgrne po vsej Rusiji: praktična tehnika Rusom ni to, kar jim je filozofična refleksija .. .
V	dokaz tega navedemo naslednjo novico, katero je pri nesla „CnonpcKaa JKh3hb" : V Petrogradu menijo osnovali konzorcij, kateri bi od I. 1900. izdaval v Petrogradu za Sibir velike noviue formata »Nov. Vr.< Originalnost tega podjetja pa bo v tem, da bodo vsako številko novin sestavljati v Petrogradu, a potem predavali je- po brzojavu v Omsk, Tomsk, Krasnojarsk i Irkutsk. V navedenih mestih bodo tiskarne, v katere bodo leteli brzo-javi iz Petrograda, i črez kakih 8—10 ur bodo izhajale iz njih uže okončene številke ter razpošiljale se po vsej Sibiri. Vsaka številka bo objemala do 20.000 besed.
Da bi brzojava bila možna i zanesljiva, potegne si kon-sorcij svoj posebni brzojav s svojo administracijo. Vsa naprava bo stala 11 /2 milijon rubljev, okupovala pa se bi pri 40.000 naročnikov, ko bi list veljat na leto 12—20 rub. To je velikanski načrt, kakoršnega do sedaj i Amerikanci še niso izmislili. Se li uresniči kedaj, pač sedaj še nikdor ne ve, to pa vem tudi jaz i veste tudi vi, da umu i bogatstvu prav nič ni neizvedljivo. Pred kakimi 20 leti so tako skromno i pohlevno pomenkovali se tudi o čajni i bombažni l-ulturi v predalih iste Sibiri; danes pa nad rezultati prve i druge ves svet strmi. I kako bi neki ne strmel! Prva je iz Azije došla uže na Kavkaz, druga pa je amerikansko bombažno sirovino skoro uže na polovino izpodrinula . . .
Kdor ima tenka ušesa, naj sliši, a komur je Bog dal zorke oči, naj spregleda: središče slovanske bodočnosti se še ni ustanovilo, dviga se od zapada na vstok, tojeneopro-vržna resnica; a kje ono ostane, to pa sedaj ve še le Bog
— fla 6y3eT,b bojih ero cbjitaa;	Božidar Tvorcov.
* *
*
Ruska vlada je izdala ukaz, da Žirije ne smejo — razun z odobrenjem duhovne cenzure — barantati s svetimi podobami, ker je to profanacija. Ali bi ne bilo to tudi pri nas umestno?
Ruski oficirji ne uže trudijo za to, da se v Port Arthuru zgradi ruska pravoslavna cerkev. Carica je prevzela zaščito in darovala 3000 rub.
V	Petrogradu se sedaj vprizarja historična drama grofa Aleksija Tolstega »Car Fedor Jovanovič«, katero je v 60 letih cenzura prepovedala.
Ruska vlada je dovolila, da se zida nova katol. cerkev v Moskvi. Cerkev bo v gotiškem slogu in s^ala 200.000 rubljev. Stavbišče je stalo 80.000 rub.
Te dni je bilo 200 let, da je car Peter Veliki dal tiskati v Amsterdamu pri Ivanu Andrejeviču znanstvene knjige in mape za Rusijo- 1704 je z novimi ruskimi črkami dal tiskati v Moskvi »Vedomosti«. 1706 se je kljubu vojni s švedskim kraljem Karlom XII. razgovarjal z archangeljskim kupcem Lecebsem zaradi plačil holandskim tiskarjem, ki naj bi stopili v rusko službo in tiskali
knjige v latinščini. Še za vlade Petra Vel. so začele izhajati »S. Peterb. Vedomosti,« ki so jeden najstaršili časopisov na svetu, — štejejo namreč sedaj svoj 172. letnik.
Nedavno je umrl ruski pesnik Jak. Petrovič Polonsky, poslednji iz Puškinove dobe. Porodil se je 1820 v Rjazanu. Prepotoval je mnogo sveta in postal uradnik »Ruskega Slova« in člen cenzurnega urada.
V	Petrogradu se je sošel prvi kongres za klimatologijo, hidrologijo in balneologijo (prouoavanje ozračja, vode in kopeli).
V	Kijevskem slovanskem društvu je predaval prof. Tim. D. Florinskij o Palackega proslavi v Pragi, kjer je bil zastopnik treh Kijevskih društev: vseučilišča sv. Vladimirja, društva Nestorja, letopisca in slovan. društva. Spomnil se je tudi umrlega častnega člana dr. J. Vašatega. »Nar. Listom« se je poslal sožalni telegram za izgubo, katero je češki narod utrpel s smrtjo Vašatega.
V	dvoranah literarnega kluba v Odesi je razstava portretov in njegovih avtografov.
Filozof Solovjev je v filoz. društvu v Petrogradu predaval o filoz. nazorih Belinskega.
Glasbenik Rimskij Korsakov je uglasbil novo opero: „Carska nevesta".
V	Petrogradu je bil 21. nov. v dvorani kreditnega društva velik koncert, prirejen od češkega društva.
V	Petrograjskem konseivatoriju so odkrili spomenik Čaj-kovskemu, delo kiparja Beklemiševa.
Na Ruskem so letos postavili temelj novi politehniki v Kijevu, razširili pa tehnologične ustave v Petrogradu, Harkovu in Moskvi.
Rusko kmetijsko ministerstvo hoče po zimi sklicati obči kmetijski shod v Petrograd ali Moskvo.
V	kratkem se objavi slavni zbornik ruskih bilin in narodnih pesnij, zbran od K. Danilova. Prvič je bil izdan 1801. Rokopis, o katerem so menili, da se je izgubil, so našli v knjižnici knezov Dolgorukili. Služil bo za novo izdanje.
Na Ruskem nadaljujejo z ustanavljanjem kmetijskih selških šol, na katerih se učenci poučujejo v čitanju in pisanju, a potem v vseh delih, katere potrebuje kmetovalec, tako da jih šola vsposobi za življenje,
Državna banka ruska izdaje B00 rublovke s podobo Petra Velikega in 100 rublovke s podobo Aleksandra II. in 100 rublovke s podobo .Katerine Velike.
V	češko-ruski naselbini na Volinji je bila 18. okt. velika slovesnost, posvečenje nove dvorazredne šole.
Literarni fond Petrograjski je priredil 4. okt. slavnostni večer Tolstemu v čast.
V	Moskvi je bil gubernijalni shod zdravnikov Moskovske gub. Razpravljalo se je o veliki umrljivosti prebivalstva in skle-nulo naprositi gub. vodstvo, da se napravijo predavanja za prosti narod ter izdajo zdravstvene knjige in razprave, katere naj nagradi vlada. — Opozarjalo se je tudi na alkoholizem in želelo, da mestna uprava sostavi imenik alkoholistov in zgradi zdravišče za alko-holce pri Moskovski univerzi.
Petrograjsko opero so otvorili s predstavo Glinkove »Ziznj za carja« delom, ki je uspevalo tudi v Nemčiji; le pri nas je precej neznano. — Druga Glinkova opera »Ruslan in Ludmila« se je na novo vprizorila v Marijanskem gled. v Petrogradu; ta je donesla tndi Sperovo »Rogvedo« hi Rubinsteinovcga »Feramors«.
—-i—i----
Iz novin.
„Grazer Extrablatt" piše nasproti »Tagesposti« o primorskih stvareh, da ona nastopa za irredento, da zameta na zloben način dejstvo, da Trst stoji na slovanskih tleh! Dokazuje, da tla še niso italijanska radi tega, ker se tu mnogo govori italijanski, v Alzaciji se tudi govori skoro izključno francoski, in vendar tvrdijo Nemci, da so to nemška tla. Možno, da mala ali drzna stranka irredentovska, združena s socijalnimi uporniki in anarhistično kamoro v ital. parlamentu, potem, ko zaspi trozveza, zopet nahujska mlado kraljestvo do Kake velike narodne akcije proti Avstriji, saj ima to pomir-
jenje, da Italiji ni treba drugega, nego da je tepena na kopnem in na morju, pa je dobila zopet kako pro-vincijo. — Le niže ljudstvo je rešilo patrijotiško avstr. čast s tem, da je pokazalo pesti izdajalskim društvom signorov. Infamna laž je torej tvrditev, da se ima Trst zahvaliti le Slovencem, da je bilo na trgu bataljonov z nasajenimi puškami. — Završuje pa: Spominjamo se predobro, kako je uboga nemška kri glavnega urednika „Trž. Tagblatta", dr. Al. Dorna, tekla po Tržaškem tlaka, ko je na čelu velikega števila avstr. patrijotov, in med temi tudi Slovencev, korakal na neki pojav udanosti. To so pozabili irredent. metalci bomb, ki so se bili zvezali z ital. zavratnomorilnimi anarhisti, da bi spravilli v nevarnost posvečeno, vsem Avstrijcem sveto glavo našega dobrega, ljubljenega cesarja. — Politiške in— da ostanemo moderni — narodno radikalne stranke, ki se vežejo s takim ostudnim izvržkom človeštva, so canaille, in treba postopati ž njimi en canaille.
„Slavia" piše carju Nikolaju, slaveča njegovo mirovno konferencijo, da bodo od te ločeni milijoni zapadnih in južnih Slovanov, in vendar se bode o njih bez njih odločevalo. Tega ne zasluži češki narod; kar se tiče davkoplačevalcev, so prvi v Avstriji, tudi z ozi-rom na slavno prošlost. ne zaslužijo tega trpini Slovani na Ogerskem; niti Slovenci in Hrvati. Ne more pa biti carieva volja, da se vsi ti prezirajo. Treba bi bilo vsaj, da so ministru vnanjih poslov prideljeni 3 zastopniki vsakega slovanskega plemena kot slovanski delavni zbor.
O protipoljski šolski politiki piše »Köln. Ztg.« : Zlasti šola je postala v poljskih krajih na Pruskem torišče germanizacije po načelu, kogar je šola, tega je bodočnost«. Na Poznanjskem je v mnogih razredih po 100—800 otrok. Samo ob sebi je umevno, da učitelj pri tolikem številu ne more doseči dosti, zlasti ako ne razumejo otroci nemški, a on poljski. Ako tu vlada pospešuje šolo, je to povsem prav. Isto tako je treba želeti, da se otroci naučč nemščine. Saj je to le v njih interesu. Napačna pa je metoda, da se poljskim otrokom podaje pouk v nerazumnem nemškem jeziku, namesto da bi bil ta le učni predmet. Da se otroci tako ne priuče niti poljščini niti nemščini in duševno ostanejo slabiči, o tem se je uže mnogokrat tožilo. Tudi učitelj pri teh razmerah ne more imeti veselja do svojega stanu.
Po uradnem poročilu v »Gl. Črnog.« so Turki v Beranah učinili silo 8 letnemu kristjanskemu dekletcu, in vsledtegaje nastala razburjenost med kristjani. Od nizamcev so trije bili usmrčeni, dva ranjena; od kristjanov sta dva mrtva, dva ranjena. Knežja vlada se je obrnula na Porto, sultan je ukazal, da se Saad Edin paša vrne iz Berana, da kaznuje krivce in da zadoščenje onečaščeni deklici in njenim roditeljem.
Dopisnik Bimskega lista »Don Chischotte« je imel s preds. ital kluba našega parlamenta razgovor. Bar. Malfatti se je izrazil jako pesimistično o nadejah nemške opozicije Na preklic jezikovnih naredeb ni misliti, ker so izšle vsled višega ukaza. Vlada namerja rešiti jezikovno vprašanje po zakonu, a ta zakon bi bil le Slovanom v prospeh. — On ne veruje v og. nagodbo. Personalna unija je le vprašanje časa. Slovanska, federalistiška Avstrija se porodi v kratkem, Italijani se ne morejo priklopiti k Nemcem vsled njih postopanja proti Lahom na južaem Tirolskem.
O Bosni in Hercegovini piše »Jedinstvo«, ako bi se obistinila vest, da bi se jima imenoval guverner, da se boji za narod razočaranja. — Osnoval bi se potem nekak dvor, a pričela bi se germanizacija. Sedaj ta ni tako huda, kakor se piše običajno. V 20 letih okupacije je došlo v deželi mnogo Nemcev, in nemški »Drang nach Osten« bi imel nov teritorij. Avstro ogerska diplomacija nikdar ne pristane, da se združiti deželi s Hrvatsko. Ako pa hoče prebivalstvo samo, jo lehko prisili v to. Hrvatski in srbski prvaki naj se snidejo in razgovori o tem ter domenijo za jedin-stveno delo. Ta sostanek bi bil velike važnosti, ker bi ž njim morali računiti na Dunaju in v Pešti, a Evropa bi dobila dokaz, da so na jugu še drugi, nego Madjari in Nemci, in da se morajo upoštevati želje teh.
-—I--§—--
THOBTINE.
V Budejevicah je vpisal nemški prof. Iv. Böhm svojega sina v češko šolo. Radi tega je nastal velikanski hrup; in prof. se v „Traut. Ztg." zagovarja. Ker je bil sin za gimn. še premlad, ko je dovršil ljudske šole, „sem sklenul, da se priuči češčmi, nad čimur se ne more ni najmanje izpotikati noben le količkaj razumen Nemec in za boljšo bodočnost svojih otrok skrbeči oče. Splošni običaj je, da se nemški otroci v ta namen, da sepriuče drugemu deželnemu jeziku, pošiljajo v češke okraje, oz. v šole, ki so v čeških jezikovnih okrajih, in katere pohajajo samo Čehi. Bila mi je ta pot odprta, a rekel sem si, da je pač vsejedno, katero češko šolo pohaja moj sin, in mislim, da se: češ-čini priuči istotako hitro, ako obiskuje jedno tukajšnjo češko ljudsko šolo, ter ga poleg tega poučujem še privatno. Napredovanje sinovo mi kaže, da se nisem motil. Da bi ga dal učiti se češčine šele drugo leto na nemški srednji šoli, v katero vstopi, uže radi tega nisem stvoril, ker bi mu bilo s tem drugo učenje otežkočeno".
Poljske gledališke predstave so se pričele v Petro-gradu 12. novembra.
Družba sv. Cirila in Metoda pozivlje za dostojno proslavo cesarskega jubileja, ki bodi — vsled cesaričine smrti, — drugačna, nego je bila namerjena prvotno. Pod-družnice naj oskrbe maše za cesarja ter naj nabirajo jubilejne darove za družbo. Ta je imela zadnji čas mnogo manj dohodkov kot druga leta, zlasti ker je zahtevalo obče žalovanje, da se opuste vse, tudi uže napovedane veselice, ki so druga leta donašala družbi lepih dohodkov. Ta izguba se lehko obilno nadomesti z jubilejnimi darovi, ako se nakloni družbi tudi to, kar bi stale veselice. — Družba goji željo, da bi mogla z jubilejnimi darovi poplačati še velik dolg, kateri je morala narediti, da je pod streho spravila tako potrebno, jedino slov. ljudsko šolo v Trstu, in da je postavila lepo »narodno šolo« v Velikovcu. — Pokroviteljev, ki so vplačali po 100 gld., ima družba uže 238. Vendar se nadeja, da ta prilika navduši za tak domoljubni dar mnogokakega imovitega rodoljuba.
„Nada" podaje podatke o zgodovini srbskega gledališča. Knez Miloš je 1835 pozval v Kragujevac dra-mat. družbo Isakima Vujiča. 1840 se je gled. družba Atanazija Nikolka z dvorom vred preselila v Belgrad. Družba je bila slaba. Polit, razmere so pretrgale predstave. 1851 je bil pri Belgrajski čitalnici osnovan gled. odbor, ki je od vlade dobil stavbišče in 2000 cekinov
za gradbo gledališča, ostale novce je zbiral med narodom. A moral je stvar prepustiti ministerstvu za pro-sveto. Med tem so izgrale razne družbe; znamenita med temi je bila hrvatska Laza Praporčetoviča. 1863 se je osnoval nov gled. odbor; a šele 1868 se je gradilo in 1869 otvorilo gledišče, ki je šele doneslo srbski dramatiki veči razvitek.
Wolf je dobil uže nad 80.000 gl. »častnih daril«. Njemu se torej njegovo absolutno nemštvo prav dobro splačuje, kljubu temu, da ;e kaže moža „der Zukunft", kakor si ga je želel jeden nadarjenih sotrudnikov Wol-fove »Ostdeutsche Rundschau«.
24. okt. 1848 je izdal „odbor slavjanskega društva" v Trstu poziv v sloven., hrvat., nem. in ital. jeziku za pristop v društvo, ki je imelo namen dvignuti slovanstvo v Avstriji; zagotovljenje in brambo jednakopravnosti; vzajemnost, zbližanje in sporazumenje vseh slovanskih narodov.
Povodom otvoritve gospodinjske šole v Ljubljani je knezoškof dr. Jeglič daroval sv. mašo, po nji so se zbrali udeležniki v vel. dvorani Marijanišča. Dr. Lampe je pojasnil ustanovo te šole, c. sov. Murnik nje zgodovino, ravn. Pire nje važnost v strokovnem pogledu.
Veleposestnik F. Kalister v Trstu je pristopil kot prvi pokrovitelj z doneskom 100 gl. zavodu sv. Nikolaja v Trstu.
Radi „Naše Straže" pravi „Slov.", da hoče vse storiti, da vodstvo društva ustreže želji „SI. N.", ako jo vodstvo narodne stranke izjavi kot svojo zahtevo: „Ako se naj narodna stranka sklene »Naše Straže«, in jo pod-piera, mora imeti garancij, da ostane društvo nad strankami. Ta garancija je v tem, da se voli v odbor 5 pristašev kat. stranke, in sicer tiste, katere določiti vodstvi obeh strank." — Gotovo je ta zahteva opravičena, in zato se nadejamo, da se ji ustreže — a tudi, da na-prednjaki nadalje ne bodo „štrajkali". V delu se naj pokaže istinito rodoljubje.
Kurzi za ruski jezik pri vshodnem seminarju na Berolinski univerzi imajo nad 150 udeležencev. V kup-čijskih šolah pa so ustanovljeni taki kurzi kakega pol leta in štejejo 1300 slušalcev. Na novo je ustanovljena stolica ruskega jezika na tehniki v Charlottenburgu.
Vladni zastopnik bar. Winterstein v bančnem sub-komiteju javil, da bodo novi bankovci na jedni strani imeli nemški, na drugi madjarski tekst, da pa bode njih vrednota poleg tega še naznanjena v 8 deželnih jezikih. »Neue fr. Presse« to seveda ni všeč, dasi je uže bilo svoj čas v rabi.
Prva slov. sodnijska razprava po novem civilno pravdnem postopanju pri c. k. okr. sodniji v Rožeku se je vršila 17. nov. -
Schönerer, Iro in nekateri drugi pangermani so s tovarno šli romat v Fridrichsruhe, kjer je Schönerer govoril ob krsti Bismarckovi.
V	Londonu je bil velik meeting na inicijativo „ Arbitration Alliance" z namenom, da proslavi carja zaradi njegovega mirovnega predloga. Predsedoval mu je Londonski biskup ter ga otvoril s sijajnim govorom. — Drugi govornik Gledstone je predlagal, da se v katedrali priredi svečana molitev za carja in prospeh njegove velike ideje.
V	Vitkovicah je darovala rudarska družba sirotam delavcev v proslavo cesarjevega jubileja 100.000 gld.
V	Ljubljani se je 21. okt. mudil Sergij J. Kapčev, načelnik odbora za osvobodjenje Makedonije.
Žensko društvo v Belgraiu otvori povodom svoje 25 letnice dom za onemogle stavke.
Ostalin od pobaltiskih in pomoranskih Slovanov je le malo. Nedaleč od Gdanskega v jezeru Leba so sedaj našli znamenito steroslovansko ladij o, katero Nemci na-zivljejo Wickingerboot.
»Slovanska Beseda" na Dunaju je 22. okt. priredila slavnostno akademijo na čast starosti grofu Harrachu.
Hiša v Krakovu, v kateri je deloval slavni slikar Matejsko, stara znamenita barokna stavba je bila pro-menjena v Matejkov muzej.
»Češki kvartet" je v Curychu s koncertom 25. okt. dosegel sijajen uspeh. Češko-slov. društvo Hus in češki dijaki so umetnikom izročili venec s trakovi. — Ta kvartet koncertuje tudi na Dunaju vsako leto s sijajnim uspehom.
Simon Gregorčič je poslal J. Nabergoju to čestitko: Visoka slava in globoka hvala Vam na odlično in odločno pismo I. krmilarju vlade naše. Hvaležni smo Vam vsi, gotovo posebno prizadeti. Naj bi resni klic ne našel gluhih uh.
Prof. velike šole v Belgradu, dr. Mil. Vesnič, je izbran rednim članom instituta za mednarodno pravo v Hagu na Holandskem.
V	Biali so 16. okt. blagoslovili novo poljsko šolo. Po veliki maši je imel Krakovski kanonik Chromecki prepoved. Učencev je 350.
Črnogorski knez Nikola je podelil pisatelju in uredniku »Nar. Listov« Hoiečku Danilov red III. vrste; Dunajska vlada pa ni dovolila njegovega sprejetja.
Krakovski »Czas« je slavil svojo 5U letnico. Slavnostna številka prinaša zgodovino lista in slike urednikov.
V	proslavo 50 letnice cesarjeve vlade so zavedni kmetje v Št. Lenartu nad Laškim trgom (Štajersko) ustanovili kmetijsko bralno društvo „Narodna knjižnica."
»Jednota sv. Metodija« na Dunaju priredi 27. nov. nov. v minoritski cerkvi svečano stužbo božjo povodom cesarjevega jubileja.
* * *
V	Velikovcu so ustanovile šolske sestre na »Narodni šoli« vzgojišče za deklice, kjer se te vadijo zlasti v ročnih delili. Plačati je treba 8 gld. na mesec za celo oskrb. Slovenski roditelji bodo dajali svoje hčerke rajši v ta nego pa v kak nemčujoči samostan.
„Narodna šola" v Velikovcu šteje .letos 150 otrok (lani 120).
Srbski mitropolit namerja ustanoviti ženski samostan v Srbiji. V to naj se premeni monastir Manasuj. Igumanica bode bogata in ugledna Rusinja, ki se je odrekla posvetnemu življenju.
Francoski arheolog Salom. Reinach, ki je 1894 prisostvoval kongresu učenjakov, katere je bosenska vlada pozvala v Sarajevo, da proučč starine te dežele, je napisal obširno izvestje o izkopaninah v Bosni ter je priobčil v „Revue d'Anthropologie" v Parizu.
Židinja iz Rusije, gdč. Lidija Rahucovičeva, je imenovana profesorjem bakterijologije v Filadeliiji.
Na povabilo Ljublj. župana :se je sošla enketa v posoveto-vanje, kako naj se vredi obisk Slovencev na svetovni razstavi v Parizu. Župan Hribar je omenjal, da se je pričelo med Hrvati in Čehi z akcijo za to, in da Slovenci ne smemo zaostati za njimi. Potovalo bi se julija in avg. š posredovanjem tvsdke Schenker & C o. Skupni troški, vstevši 10 dnevno prebivanje v Parizu, so proračunjeni za osebo na 260 gld., ki bi se lehko nabrali z mesečnimi doneski. So-stavi se oklic na Slovence, in volil se jc odbor petorice, a po potrebi se osnujejo še tudi krajevni odseki.
„Glasbena Matica" v Ljubljani je proslavila spomin cesarice Elizabete 20. nov. s koncertom v „Sokolovi" dvorani v „Narodnem domu" z Beethovenovo žalobno koračnico iz F.rvike, in Mozartovim Rekvijem. Pevovodja Hubad se je pokazal zopet mojstra.
Ljudski znanstveni kurzi za delavce so se pričeli v Pragi in Olomucu.
Ravnateljstvo „Svatobora" razpisuje nagrado 300 gld. iz Na-prstekovega fonda za najboljo dramo iz češke zgodovine ali češkega narodnega življenja.
V	Pulju so sezidali novo poslopje za drž. nemško šolo.
Češki klub svobodomiselnih poslancev je poslal grofu Harrachu
adreso k njegovi 70 letnici.
češki virtuvoz na harmoniju, profesor na petrograjskem konser-vatoriju, J. V. Hlavač, priredi v Ehrbarovi dvorani na Dunaju 30. nov. koncert; sodeluje njegova hči, gdč. Zoja, ki peva ruske pesni in arije iz ruskih oper.
Bismarckova proslava v Pragi je bila 8. nov. v raznih gostilnah. Pražani bi tega niti ne vedeli, da niso burši stopali vanje v vsej svoji paradi. Na večer se je nabralo nekaj množice, s katero je bila pred nem. tehniko rabuka.
Veleposestnik dr. Mijo Reiner je poklonil svojo hišo v Požegi in 10.000 gld. za zaklad, ki naj služi za povzdignenje male obrti.
Belgijski senator Janson se je izrekel o carjevem nasovetu jako priznalno. Tudi ako se njegova namera doseže le deloma, je to velikanska dobrota za človeštvo. Nasovetuje torej, da se v imenu Belgije pošlje carju zahvalna čestitka. To se je soglasno sprejelo.
V	Budimpešti je hotelo žensko dobrodelno društvo vprizoriti v redutni dvorani nemško gledališko predstavo v dobrodelne svrhe, pri kateri bi sodelovali mnogi umetniki, igralci dvornega gledališča Dunajskega. Magisirat pa je zavrnul njih prošnjo, ker so nemške predstave v redutni dvorani nedopustne.
V	Dunajski garnizijski bolnici je umrl stotnik 85. polka, Ma-toušek. V oporoki pravi, da ste mu bili češka narodnost in materinščina najdraži na svetu, ter zato ostavlja svoje skromno imetje narodnim zavodom. 2000 gld. češkemu telovadnemu društvu v Velkem Mezeriču, oziroma, ako bi ga ne bilo, obresti v podporo ubogih učencev tamošnje ljudske šole češke. „Ustf. Mat. šk." 1U00 gld., „Nar. jednoti severočeški" in „Nar. jednoti pošumavski" po 300 gld. »Mat. šk.« v Brnu in »Komenskemu« po 500 gld.
Slovenska slikarica Ivana Kobilca je v Djakovem, kjer izdeluj : poriret biskupa Strossmayerja za mestno zborovalnico v Ljubljani.
Kotlarevskega slavnost je bila v Levovu 31. okt.; zajedno je to oslava 100 letnice, ka je izšla prva knjiga v maloruskem jeziku. Biia je to „Eneida" pesnika Kotljarevskega. Rodil se je 1769 v Pol-tavi, vstopil v vojno službo, iz katere je izstopil 1808 kot kapetan. Umrl je '838. Poznal je maloruski narod tako, da je slovel kot najboljši etnOgraf Ukrajine. Njegova »Eneida« je travestija Vergilovega epa. Proslava je bila v gledišču grofa Skarbka v Levovu, kjer se je poleg kantate in pesnij ter konečno apoteoze igrala njegova opera: „Natalka Poltavka".
»Slovaki in korona sv. Štefana«. Pod tem naslovom prinaša »Slov. Pfehled« razpravo iz peresa slavnega prof. J. Baudouin de Courteuay. Za moto mu služi citat iz knjižnice grofa Leva Thuna „Die Stellung der Slowaken in Ungarn", izdani 1843: »Um die lebenden Geschlechter handelt es sich zu jeder Zeit; ihnen, wenn sie auch eine Minorität bilden, soll Gerechtigkeit wiederfahren; ihre Nationalität, so lange sie besteht, soll geachtet werden; was immer der historische Grund sein mag, der sie ins Leben rief oder eben auf diesen Boden verpflanzte.«
Jugoslov. akad. znanosti in umetnosti imela je 14. okt. sejo, v kateri se je čitala razprava dr. Koste kneza Vojnoviča: o bratovščinah in obrtnih korporacijah v dubrovniški republiki (od 13.—18. veka). —
Šumarska akademija se je 14. okt. v Zagrebu slovesno otvorila.
Koperski biskup Naldini je 1710 ustanovil 4 ustanove za bo- ' goslovce slovenske narodnosti, danes pa uživajo iste ustanove 4 Italijani!
Slov. sklad. V. Parmi na čast je priredilo Slov. dram. društvo 23. okt. po predstavi njegovih oper „Ksenija" in „Stara pesem" — častno večerjo v „Narodnem domu". Napivalo se je mnogo slov. umetnosti.
Župnik M. Merčič v Hrv. Kemljih pri Mošonju na Ogerskem je dr. Ferjančiču naznanil, da daruje svojo knjižnico filozofičnih in matematičnih del prihod, vseučilišču v Ljubljani.
Pri kontrolnem shodu v Ribnici se je rezervist oglasil s „tukaj", na kar ga je dal stotnik aretovati po žandarjih. Občinski zastop je brzojavno zahteval pri kornem poveljništvu, da "se izpusti aretovanec.
O pogrešanju nemških duhovnikov na Češkem se zelo mnogo toži. V Brnsko bogoslovnico se letos ni oglasi! niti jeden nemški kandidat. To se deloma razlaga iz tega, da nemški element na srednjih šolah vedno bolj propada, deloma iz tega, ker se toliko obre-
kuje o razmerah v bogoslovnici (v narodnostnem oziru), da noče noben nemški dijak vstopiti vanjo.
Tudi v češ. Budjejevicah je bilo nekoliko rezervistov po žan-darmih odvedenih v zapor, ker so se oglasili pri kontrolnem shodu z „zde". Dotični nadporočnik, sam rodom Čeh, ki jih je dal odvesti, je baje rekel, da za svojo osebo ne bi se protivil češkemu odzvanju, a ako ga naznani kdo, da to pripusti, bode sam kaznovan.
V	Plznu je bilo vsakemu rezervistu na prosto voljo dano, oglasiti se z „zde" ali „hier". — Kar je bilo drugod velikanska pregreha in ostro kaznovano, je bilo tu dovoljeno.
Levovski mestni sovet je sklenul, da v proslavo jubileja osnuje asil za neozdravne bolnike s stroški 300.000 gld., da rehovuje cerkev klasirinj v Levovu in pošlje cesarju zahvalno adreso.
V	Kranju je knezoškof dr. Jeglič 24. okt. blagoslovil gimnazijsko kapelo, h kateri svečanosti je došel tudi dež. preds. bar. Hein. Mesto je knezo.škofu na čast bilo odičeno z zastavami, zvečer pa je bila razsvetljava in serenada. V zahvali je knezoškof obečal, da hoče vse svoje moči zastaviti za mili slovenski narod.
Za spodnještajerski jubilejski zaklad je darovala banka „Sla-vija" 100 gld., posojilnica v Ljutomeru 50 gld., okrajni zastop Sel-niški 200 gld.
lovan Sundečič je 23. okt. proslavil 50 letnico, da je bil posvečen v duhovnika, par dnij popreje pa svojo zlato poroko.
Vereščagin izvršuje dvoje velikih slik: »Napoleon na višinah Borodinskih« in »Odpočitek velike armade«, s katerima hoče pomnožiti svoj Napoleonov ciklus. Slike bodo v prvič razstavljene na slikarski izložbi 1899 v Londonu.
Baltazar Horvath, bivši justični minister ogerski je 28. okt. umrl. —
Mostarski »Srbski Vestnik« mora pošiljati list uže v torek glavni cenzuri v Sarajevo, ki ga vrne Mostarskemu cenzorju v pregled, — ako ga hoče izdati pravočasno, to je, v soboto!
Enketa za reformo galiških srednjih šol se je izrekla za jedin-stveno organizacijo vseh srednjih šol v nižih razredih ter za delitev-v viših razredih v gimnazije bez obligatnega pouka v grščini in realke s poukom v latinščini.
Glavni zbor konsorcija za narodno gledišče v Pragi je bil 23. okt. V upravnem letu 1897 8 je bilo dohodkov 869.000 koron, izdatkov 906.000 K, torej deficit 37.000 K. — Izrazila se je želja, da se nastavi poseben glasbeni dramaturg za opere.
Lužiško srbski . duhovnik — pridigar Mosak — Klosopolski v Luhiji je bil povodom 50 letnice pastorstva proslavlen z Albrech-tovim redom 1. vrste.
Osobje „Amcr. Slov. Novin" je v proslavo 13 letnice tega časopisa priredilo 17. okt. veliko slavnost v Pittsburgu.
Odbor „Narodne šole" v Ljubljani razpisuje dve darili po 100 gld. in 50 gld. za najboljša mladinska spisa povodom proslave 50 letnega vladanja cesarja. Natečaj do 15. jul. 1899. Ker so letos itak rastli sloven. patrijotični spisi kakor gobe po dežju, zdi se nam ta razpis povsem odvpč. — Rajši naj se skrbi za razširjenje od dr. sv. Cirila in Met. izdanih knjižic v isti namen, nego se jim stvarja nepotrebna konkurencija.
Društvo hrvatskih umetnikov ima 14 ustanovnih, 11 izvršu-jočih in 140 podpornih članov. Ono ima 9 umetniških mesečnikov, 9 umetniških letnikov in 14 zvezkov umet. strokovne literature. Na razpolago mu je knjižnica in čitalnica novega društva hrvatskih književnikov; 28 časopisov in dnevnikov političnega in literarnega obsega.
Grof Muravjev je imel s predsednico „društva prijateljev miru", baronico Suttnerjevo, dolg razgovor. Dasi je mnogo težkoč, vendar se nadeja, da s časom prodre carjev predlog. Za sedaj pač ni pričakovati občega razoroženja ali znižanja vojne sile. A uže to, da bi se ne pomnoževalo več, imelo bi mnogo veljave. Tudi je rekel, da je car sam napisal svoj proglas.
Viljem II. je v Carjigradu podaril svojemu poslaniku svojo sliko 7. napisom: „Recht muss Recht bleiben." — Poljaki bi se mogli torej tolažiti, da po vrnitvi v domovini Viljem II. ne pozabi tega izreka.
Nadporočnik in prof. na vojaški akademiji v Dun. Novem Mestu je pred 60 leti izdal v nemščini slovnico češkega jezika. — V predgovoru opozarja, koliko vojaštva daje Slovanstvo v Avstriji, in kako važno in potrebno je, da se častniki sporazumejo v materinščini. In to je bilo v dobi nemškega absolutizma, — danes pa se pri kontrolnih shodih zapirajo civilisti-rezervisti zaradi besedice „Zde".
Češka rodoljubka ga. Maruša Pavla Neureiterjeva je poklonila muzeju hrvatske moške obrtne šole fotografije plastičnih spomenikov, ki so bili 1895 razstavljeni ha češko-slov. narodopisni izložbi. Zbirka šteje 499 fotografij.
Na Brnski univerzi v Švici se je nastanila prva privatna docentka, filozofka dr. Tumarkin iz Odese.
V	Kikindi se je 4. novembra završila pravda proti 32 socialističnim kmetom, ki so se uprli zatiranju. 22 je bilo oproščenih, ostali obsojeni na zapore radi nasilstva proti oblastnijam in hujskanja; glavni krivec pa na 13 let ječe radi. teh pregreh in radi umora.
DIJAŠTVO.
Na Ljublj. realki je bilo — kljubu protekciji in zagovorom nemškonacijonalnih profesorjev, — izključenih 5 dijakov, ki so priredili na javnem prostoru pangermansko demonstracijo.
Nemško-nacijonalni dijaki Dunajski so 3. nov. pri -Wimber-gerju imeli veliko žalobno slavlje za Bismarckom.
V	Monakovu je 2. nov. priredilo 9 dijaških zavez na vseučilišču Bismarcku v slavo zvečer sprevod z bakljami na pokopališče.
V	Mariboru so hoteli dijaki ustanoviti kurz za slov. stenografijo, a dovolil se je le onim, ki uže znajo nemško stenografijo.
Ptujski ravnatelj Tschauet je petošolcem povedal, da je mesto nemški jezikovni otok ter da gimnazij vzdržujejo Nemci; zato se morajo menda tudi dijaki preleviti v Germane?
Na Levovski univerzi so se pričeli akad. kurzi za ženske.
8. nov. na obletnico bitke na Beli Gori se je kakih 130 čeških akademikov zbralo na bojišču ter si ogledalo pokopališče in cerkev in naposled šlo v gostilno. Mnogo policistov in žandarmov je za-branilo pevanje in skupni povratek v Prago.
Srbska mladina v Zagrebu je 30. okt. soglasno sklenula, da pošlje knezu Nikoli Črnogorskemu zahvalno adreso za njegovo srbsko politiko.
Romunski dijaki pravne akademije v Vel. Varadinu so podali profesorskemu zboru protest, da se je vsled denuncijacij nekaterih madj. listov pričela proti njim disciplinarna preiskava. Ako se poslužujejo materinščine, prirejajo prijateljske večere, romunske koncerte itd., imajo za to pravo, katerega jim ne sme zabraniti nikdor. Ta protest so poslali tudi vsem romunskim listom v objavljenje.
Hrv. akad. društvo „Velebit" v Innsbrucku je na prvoj redo-vitoj glavnoj skupščini, držanoj 5. nov. t. 1., izabralo sliede i upravni odbor: predsednik: Cirilo Kalebic, cand. med.; podpredsednik: Ivan Ivaniševi>', stud. med.: tajnik: Zlatko Hafner, stud. iur.; blagajnik: Ivan Rendir, stud. iur.; knjižničar: Franjo Kocuvan, stud. med.
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
JU S^OTCIfSKB DEŽELEs
Kranjsko. Dež. nam. baron Hein je bil voljen častnim meščanom v Metliki. »Slov. List< kritikuje tako postopanje. Prav ima. Taka politika spominja na politiko tistih slov- nskih županov nekih trgov ki so imenovali bar. Depretisa, tedanjega Tržašk. namestnika, častnim občanom in s tem utvrdili ne le njemu tla, temveč tudi sistemu, ki traja na Primorskem do danes.
Cesar je potvrdil v dež. zboru kranjskem skle-neni zakon, s katerim so se za kmečke občine vvedle direktne volitve v dež zbor.
Nemški veleposestniški poslanec grof Ervin Auer-sperg je odložil deželnozborski mandat kranjski.
Primorsko. Shod primorskih učiteljev 3. nov. je bil dobro obiskan; udeležili se ga pa ciso ital. učitelji. Ukrenilo seje, da se izroči spomenica sloven. deželnim poslancem v slovenskem, hrvaškem in v italijanskem jeziku. Istrsko in goriško učitel.jstvo pošlje skupno de-putacijo na Dunaj k cesarju in naučnemu ministru. — Obsojala se je osebna polemika po slov. listih pri razpravi učiteljskih stvarij.
Tržaško Polit. dr. »Edinost« je 13. nov. zborovalo v Trstu. Odslej hoče to društvo spremeniti svojo taktiko v toliko, da nastopi iz rezerve polit, opazovalca primorskih odnošajev in kritikovanja sistema, v odločno opozicijo nasproti vladi in njenim nameram v pogledu sloven. in hrv. narodnih gospodarskih teženj. — Med resolucijami so znamenite: 1) vlada v Trstu naj vendar uže reši 14 let trajajoče tržaško šolsko vprašanje in se konkretno izjavi, ali hoče v Trstu ustanoviti sloven. ljudsko šolo na drž. troške ali ne. 2. vlada se naprosi, da reši ali pripomore k rešitvi vprašanja o osnovi samostojnega okr. glavarstva za tržaško okolico. Trž. magistrat je dal grofu Badeniju v tej stvari krive informacije. 3. pri obnovitvi avstro-ital. trg. pogodbe naj se prekliče vinska klavzula, ki onemogočuje domače vinarstvo. 4. za ustanovitev drž. gimn. s hrvat. učnim jezikom v Pazinu. 5. resolucija o ribiških razmerah na avstr. morskem pobrežju proti predrznostim ital. Čožotov. 6. poziv na vlado, da sili izvestna tržaška podjetja, ki so obvezana po pogodbi, da sprejemajo v delo le avstr. domačine, da ne kršijo te pogodbe. — Dr. Ribar opisuje tržaške razmere. Tu je bil od avstr drž. policije zaprt človek zaradi klica: »Živila Avstrija 1« Omenja slučaj Reinelt, ki je za osebno prihoduino naznanil le 3 milj. imetja, 20 milj. pa utajil. Finančni ravnatelj dr. Schuster tega kot vesten uradnik ni mogel sprejeti in je moral radi tega ostaviti svojo službo. Škedenjski plavži kranjske obrtne družbe so dobili svoboščino davkov za 25 let pod uslovjem, da sprejemajo le delavce domačine. A oni tega ne store, isrotako ne Tržaška tramvajska družba.
Polit, društvo »Edinost« je priredilo od zadnjega občega zbora 5 sijajno pesvših javnih shodov v okolici tržaški. — 30 jul. 1897 se je v Ljubljani na shodu sloven. in hrv. poslancev sklenulo glede Primorske: »Sedanji vladni zistem se mora z ozirom na neznosne razmere slov. preb. premeniti v najkrajšem času, in to tem bolj, ker so se razmere izza minulega zasedanja posl. zbornice še poostrile v vsakem oziru Vlade, ki ne bi zadostile vsem tem tu izraženim zahtevam, pa bi zbrani poslanci ne smeli podpirati.« A razmere so ostale in se celo poslabšale, 17. septembra 1897 je bil v Ljubljani vsesloven. in istrsko hrvat. shod. Tu je govoril o istrskih odnošajih posl. Spinčič. — V tej dobi so bile troje volitve. One v komisijo za odmerjenje prihodnine se Slovenci niso udeležili, a društvo je prosilo vlado, naj se pri imenovanju njenih členov ozira na slov. preb,, kar se je deloma zgodilo. Za volitve v zavarovalnico za nezgode, kjer se slovan. delavcem gode mnoge krivice, se je pogajalo z Ljublj. odborom, z dalmat. rodoljubi in — žal, bez uspeha, s socijalisti. Zal, da v zavodu, ki obsega vso Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo, gospodari vsled neugodnega volilnega izida nekaj Tržaških gospodov. Pri volitvi v cenilno komisijo za odmerjenje dohodnine je v 3. raz. okolice zmagal sloven. kandidat Kljubu premestitvi Rinaldi-jevi je ostalo vse — pri starem. — Povodom cesari-čine smrti je poslalo društvo deputacijo dež. namestniku, da naj sporoči sočutje vladarju. — V okt. je bila v Bar-kovljah slavnost v spomin Drag. Martelanca. Rekurze Trž. magistrata je upravno sodišče zavrglo. Slovetec sme torej vendar še na tržaški zemlji častiti svoje mrtve dobrotnike. — 2. dec. proslavi društvo cesarski jubilej, in zato se je osnovalo »dijaško podporno društvo« v Trstu. — Dr. »Ed.« je bilo zastopano pri slav-
nosti Palackega v Pragi, na slavnosti v Sežani in na Proseku; brzojavne pozdrave je poslalo v Krakovo k slovan. pobratimstvu, na Mickijevičevo slavnost, na shod županov v Ljubljani, na odvetniški shod in na shod na Sušaku. Obveščalo je poslance na Dunaju, zlasti se zanimalo za nesrečnike v zaporu radi lanskih volitev in hotelo poslati deputacijo na Dunaj radi tega. — 2. apr. 1898 je otvoril list »Edinost«, glasilo društva, svojo lastno tiskarno v Trstu.
Po dvodnevni obravnavi radi izgredov v Nabre-žini proti ital. delavcem je Tržaško sodišče obsodilo 11 obtožencev (od 15) v zapor 20 dnij do 20 mesecev.
Dež. sodišče v Trstu je 9. nov. potvrdilo razsodbo I. instancije, obsodbo Spadonija radi razžalitve Nabergoja na 50 gld. globe ali 10 dnij zapora.
Jezikovnim pravom Stovencev in Hrvatov se upira najbolj drž. pravdništvo v Trstu. Ob protiital. demonstracijah na Primorskem ob cesaričini smrti je vložilo samo italijanske obtožnice proti vsem Slovencem.
Tržaški mestni sovet je skle^ul, da se nazivlje novi pristaniški zaliv pri sv. Andreju po cesarju, ter da se osnuje bolnica za neozdravljive, nazvana »ustanova nadvojv. Marije Valerije«.
Pred Tržaškim sodiščem se je 18. nov. završila obravnava radi izgredov proti šolski zgradbi »Lege nazionale« v Devinu. Zupan Ples je obsojen na 8 mesecev težke ječe, 18 tožencev na zapor od 6 tednov do 16 mesecev ječe. Tri obtoženke so oproščene. Obsojenci morajo »Legi« poravnati provzročeno škodo.
Istra. V Pnlju je bila po mnogih zaprekah otvor-jena hrvatska ljudska šola »dr. sv. Cirila in Metoda za Istro« v predmestju Šiana.
Goriško. Goriški magistrat je polit, društvo »Slogo« obsodil na globo 50 gld, ker za svoje novo šolsko poslopje ni izposlovalo prej prebivalnega dovoljenja, nego se je otvo™ila.
Goriški slovenski dež. poslanci izjavljajo, da bez obveznih garancij, od stra i vlade, ne opusti absti-nencije. Jeden najtehtnejših razlogov za abstinencijo je, da se upogne upiranje Italijanov proti osnovi deželnega šolskega zaloga, po katerem naj bi se zboljšalo materijalno stanje učiteljev.
Pred goriškim sodiščem je bila razprava proti onim Slovencem, ki so povodom cesaričinega umora od tovarnarja Muliča v Batujah, kateri ni hotel razobesiti žalne zastave, zahtevali, da odpusti laške delavce. Obsojenih je bilo 23 tožencev v težko ječo od 14 dnij do 5 mesecev. Prestali pa so uže 2 meseca zapora. »To imate za vašo lojalnost in za vaš patri-jotizem« — se rogajo Italijani . . .
Štajersko. Shod kršč. soc. polit, društva »Naprej * v Celju 6. nov. je bil v »Narodnem domu« pri obili udeležbi Drž posl. Zičkar je poročal o svojem delovanju v drž. zbornici. Kapi. Kržišnik je govoril za ugodno nagoabo z Ogersko in pobijal socijalno demokratska načela. — Dr. Hrašovec je opisoval revščino slovenskega naroda v polit, pogledu ter predložil 5 resolucij: 1. v ljudske šole ne sme razun materinščine priti noben drug jezik; 2. nemško-slov. gimn. v Celju in Mariboru se morati popolniti v više; 3. vsi pečati in napisi javnih oblastij po Slovenskem morajo biti dvojezični; 4. za slov ljudstvo se mora povsod uradovati v slov. jeziku; 5. vlada naj takoj odredi, da se ustanovi pri Graškem nadsodišču slovenski senat, dokler ne dobimo slov. nadsodišča.
V	Gradcu je imel na občem shodu nem. napredne stranke 10. nov. dr. Klima govor o tem, je li bilo umestno, da se je v nagodbenem odseku slavil predlog, o katerem je bilo gotovo, da ne bo sprejet. In je li bilo glasovanje res potreben povod za razpršenje konferencije predsednikov? Je li bilo treba, da so se na shodu zaupnikov slavile nove prepirne točke in pomnožila razdraženost. Nadeja se, da ne bo dolgo, da izginejo ti voditelji, ki uspevajo le, dokler je prepir.
Pri zaprisegi Graškega župana dr. Grafa je dež. nam. Bacqaehem opominjal k gojenju dinastičnega čustva in patrijotičnega mišljenja, ki je jedina vez, družeča vse narode v državi. Župan se je spominjal zadnjih Graških dogodkov in izjavil, da bode mestni zbor vedno vršil svoje dolžnosti, a svobode mnenja si ne da kratiti.
Pri blagoslovljenju novega marenberškega šolskega poslopja je bila vsa slavnost izključno nemška; na šolskem poslopju je vihrala frankfurterica, in krajni šolski načelnik Jos. Schober je govoril pred otroci o sedanjem polit, boju med Slovenci in Nemci.
Koroško. Ljubljanski knezoškof se je 3. novembra pripeljal v Celovec na obisk krškega škofa. V noči so napadli Celovški pouličnjaki škofovo palačo in pobili par oken. »Freie Stimmen« ne pišejo ničesar o surovem napadu, pač pa sumničijo škofa, da je došel kot politični agitator za Slovence na Koroškem.
B) ©STIH SLOVARSKI SVETr
Obče. Drž. sodišče je 9. nov. razsodilo o para-lelki na nemški deški šoli staromeški v Pragi. Ugodilo je pritožbi mesta. Ker je zastopnik dr. Lenoch proizvedel, da bi se morala paralelka ustanoviti le radi gojencev v Pragi prebivajočih, a mesto ni dolžno skrbeti za tuje šolske otroke, je drž. sodišče izjavilo, da se gojenci, ki so le zaradi šolskega obiska, ne pa stalno, v kakem kraju, ne smejo šteti kot pripadajoči v isti šolski okraj.
Najviše sodišče je 12. nov. razsodilo, da je više sodišče v Gradcu dolžno, sprejemati slovenske spise, reševati jih v istem jeziku in dopuščati strankam in njih pravnim zastopnikom, da se smejo posluževati sloven. jezika.
Upravno sodišče se je izreklo, da je pravoveljaven izrek prve komisije od strani deželnega šolskega so-veta, da je Catinellijeva vojašnica sposobna za sloven. ljuksko šolo v Gorici, in so vsled tega nezakonite vse poznejše odredbe. Lahi so od veselja priredili v Loč-niku slavlje. V Gorici tega niso hoteli stvoriti od strahu pred bojkotom.
V	državni proračun za 1899 se je postavila vsota 100.000 gld. v svrbo ustanove češke tehnike na Mo-ravskem.
Vojno min. je izdalo ukaz, da se mora stotnik Wiesner, ki je rezervistom, ko so se oglašali z »zde«, naročil, naj le vsak klicanec stopi iz vrste, ne da bi se oglasil — strogo kaznovati, ker je bil v službi popustljiv, ko je moral vendar skrbeti za to, da se vsa-kdor oglasi po zapovedi s »hier« ali pa, ako ne stvori tega, strogo kaznuje zaradi nepokorščine.
Parlamentarno. Posl. Danielak, Szponder in Za-buda so izstopili iz Stojalovskega skupine »radi parlamentarne politike v narodnem in socijalnem oziru, radi pogajanj z vlado bez njih vednosti in radi sovraž-
nega stališča napram parlam. zastopnikom bratskega češkega naroda.«
Poljski klub je 13. nov. izrazil svojo ogorčenost radi žalitve poljskega naroda po WoIfu in svojo zahvalo posl. Gniewoszu za viteško obrambo. Nato se je po-dovetoval v tajni seji o proganjauju Poljakov na Pruskem in o nagodbi z Ogersko.
Drž. posl. Fort je odložil mandat kot člen na-godbenega odseka.
Na poziv preds. drž. zbornice, dra. Fuchsa, so se 17. nov. sošli predsedniki vseh klubov in sklenuli, povodom ces. jubileja imeti 25. nov. slavnostno zbornično sejo.
V nagodbenem odseku je 21. nov. opozoril dr. Lecher na to, da je konsorcij iz Nemčije dobil koncesijo za sladkorne tovarne v Srbiji ter vprašal vlado, ' ali se to zlaga z avstr. srb. trg. pogodbo!
Danaj. Dunajska češka društva so 5. nov. v veliki dvorani glasbenega društva Dunajskega priredila slavnost Palackega. Došlo je tudi več čeških in drugih slovanskih poslancev in druge slovanske gospode. Občinstva je bilo razmerno mnogo, vendar le premalo glede na prostor velike dvorane z galerijami. Češka društva so se primerno pripravljala, in novine so tudi dovolj kazale na pomen slavnosti, ne le radi Palackega, temveč tudi radi življa Dunajskih Cehoslovanov. Nemške1 radikalne novine so uže pred meseci hujskale proti tej slavnosti in bi bile radi videle, da bi Cehi ne dobili prostorov zanjo. Nemško in sosebno italijansko občinstvo bi bilo demonstrativno napolnilo prostore v takem slučaju, in da bi jih ne bilo dovolj doma, zvabili bi bili gostov od daleč okolo. Čehoslovani Dunajski in drugi Slovani pa so ob tej priliki pokazali, da niso še dozoreli v toliki meri. Med V« milijonom Cehov in ostalih Slovanov je pač na Dunaju nekaj tisoč takih, ki bi se ne zbali ne vstopnine, ne terorizma nemškega, in vendar se niso zbrali, kakor bi se bilo spodobilo, in kakor bi bilo slovanski stvari na korist. Taka nemarnost je vredna posebne graje. Saj se nemški radikalci potem le posmehujejo očitno in za hrbtom; z jedne strani hujskajo, kakor da bi se, kdo ve, kako, češki živelj na Dnnaju pospenjal; z druge strani pa vidi nemško občinstvo, da takega elementa mu se ni treba bati, in naj Kolisko, Fochler et Co. š« toliko ropotajo po Dunajskih društvih in zastopih proti Čehom.
Kar se dostaje programa, sestajal je iz pozdrava, ki ga je sestavila Eliška Krasnohorskž, iz 2 moških in jednega mešanega zbora, v sredi iz govora drž. posl. dr. Z&čka. Pevski zbor je štel kakih 150 pevcev in pevk, ki so krasno, točno izvrševali svoje zadače; pevovodja »Lumira« Jan Stiebler je mojsterski izvežbal in*vodil zbor. Vmes je prof. Klička iz Prage igral na velike orgije fantazijo na Smetanovo simfoniško basen Vyšehrad in je občinstvu ugodil toliko, da je moral dodati še drug komad. Dr. Z&ček pa je označeval v daljšem, jasno in lepo podanem govoru Palackega kot učenjaka, historika, politika in kot značaj. Njemu in pri vsaki točki izvrševalnega programa je kazalo občinstvo veliko zadovoljstvo. Izvršba je in vsa priredba je bila dostojna velikega Čeha, in le, kakor rečeno, zanikarnost tistih, ki bi bili morali priti, pa so izostali, je skazila po svoje nekoliko ta slavnostni večer. — Drugi dan je bil v »Slovanski Besedi« prijateljski večer.
Dne 6. nov. je bil drugi predpisani obči zbor »Kluba avstr. narodnostij«. Bile so dopolnilne volitve v upravni odbor, po tem pa se je razpravljalo o organizaciji Čehov Dunajskih. Upravni odbor je dobil za-dačo, da do drugega občega zbora pripravi vse potrebno za vseobsežno organizacijo Dunajskih Čeho-slovanov. Isto vprašanje se je razpravljalo 7. nov. v jedni sekciji tega kluba. Klub avstr. narodnostij bi rad videl, da bi tudi drugi Slovani pristopili ter zasnovali svoje sekcije v klubu; a Dunajski Slovani se brigajo za vse drugo, kakor pa za politiške stvari, ki se dostajejo tudi njih. Zabavljati se — to je vrhunec vsega javnega delovan;a Dunajskih Slovanov. Nebriž-nost se bode nad nami maščevala tudi tukaj, a prepozno.
V ljudski dvorani Dunajske mestne hiše je bil 13. nov. shod socijalno-demokratskih krojaških pomočnikov. Magistrat pa je prepovedal referat v češkem jeziku!
Na Dunaju je bil 13. nov. v dvorani nižeavstrij. obrtnega društva pod preds. dr. Fuchsa shod delegatov za projekt, za drugo železniško zvezo s Trstom. Shoda so se udeležili poslanci, zastopniki trgov, zbornice Dunajske, olomuške, solnograške, goriške in beljaške, in zastopniki gospodarskih društev. Poročevalec inženir Biichler je pojasnil prednosti Predelske želsznice črez Ture nasproti oni črez Karavanke ter omenil Reko, ki je v.sled patronancije ogerske vlade uže v marsičem prekosila Trst. Resolucija pozivlje na zgradbo Predelske železnice.
„KpjacoKi ¿uodnTeaeir pyccicaro M3bina,u (Kružok ljubiteljej ruskavo jazyka) je imel zopet obce zborovanje, katero ja pokazalo, da letos je uže več zanimanje zatona Dunaju toliko potrebno društvo. Došlo je k zboru mnogo dijakov, sosebno tudi slovenskih, pa tudi drugih slovanskih rodoljubov, največ čeških. Glavna točka so bile volitve novega odbora. Dosedanji predsednik odvetnik dr. Kožič se je odpovedal radi nedostajanja časa. Izvoljen je bil častnim členom društva. Novi predsednik pa je g. Ščp.vinskij. V odboru so malone vsi stari odborniki. Iz letnega računa se je razvidelo, da so nekateri slovanski rodoljubi žrtvovali v podporo društva veČe zneske, in tega se nadeja društvo tudi v bodoče. Sicer pa bode letos mnogo več členov, ki se bodo poučevali vsaj v 2 oddelkih, v I. in II. tečaju Členarina omogoči uže sama tudi kak zabaven večer, jeden bode sredi decembra. Odbor ne trudi, da dobi povoljno ruskih knjig ia časopisov; odločil je tudi, naj bi »Slovanski Svet« bil organ tega društva. Vsled tega bode naš list, poročal o vsem delovanju »Kružka«, ki je od lani dobil uže več posne-malcev po raznih slovanskih mestih.
Češko. Dež nam. Praško je potvrdilo zavezo čeških katol. društev.
Proslava Riegrove 80 letnice v Pragi bo 9. dec: s slavnostno predstavo (Dvofakova opera »Jakobin«) v nar. gled., 10. dec. se poklonijo slavljencu zastopniki avton. oblastij in oruštev v vel. mestni dvorani in mu izročč adieso. Popoludne bo banket in zvečer slav-nost na Žofinjskem otoku.
»Čas« je prinesel vest, da so dolgovi mesta Praškega v 2'/2 letih narastli od 21 milj. Župan mu je poslal popravek, da se je najelo le 12 milij., in so se uporabili: za asanacijo, za elektr. železnice in centralo in za investicije, a je preostalo šs od tega mnpgo gotovine. Ker list ni sprejel popravka, je župan imenom
mesta vložil tožbo. Nemškonac. listi so bili porabil1 »Časove« podatke, proti Praškemu mestnemu zastopa.
Dr. Fr Lad. Rieger slavi 10. dec. svojo 80 letnico. Praški rodoljubi pozivljejo vsa avtonomna zastopstva in društva na Češkem, da primerno' proslave ta dan.
V	Litomericah je bil 16. nov. pred porotniki Tepliški policist Faber, ki je bez vsakega povoda iz narodnega sovraštva pobil češkega delavca do smrti. Kljubu izjavam prič so ga porotniki oprostili z 9 proti 4 glasom in tako potvrdili političui umor.
Wolfovci zaresno pripravljajo češke Nemce nato, da bi odpadli od Rima in pristopili k protestantstvu. Slovanske urednike so zapirali, ko so pisali samo o cirilometodijski cerkvi v uniji z Rimom; kmalu se pokaže, s kako mero se meri pa pri nemški irredenti, ki ima vse druge cilje, kot pa jih imajo tisti, ki se bore za slovanski kulturni program.
V	mladočeškem klubu v Pragi, 19. nov. je dr. Engel poročal o nagodbi. Pričetkom je bila nadeja na poboljšanje nagodbe. Vlada je izjavila, da se ne protivi spremembam, in zato je treba počakati na konečni elaborat. A radi financij ne smemo puščati polit, stališča izpred očij. Nemci so rekli, da sprejmejo nagodbo. ako so prekličejo jezikovne naredbe. Tako ne bi mogli doseči Čehi polit uspehov in izgubili bi še dosedanje. — Zato tudi ni možno, da se očita mladočeš. posl., da so prodali svoje glasove za nekatere koncesije. Logika jih je dovedla do zbližanja z vlado in desnico. Desnica ima v podstavo adresni načrt, to j. ravno -pravnost narodov in razširjenje deželne avtonomne. Dr. Fort. je dokazal, da se škoda, katero utrpi Avstrija pri nagodbi pri tarifah, niti ne poravna, ako se kvota poviš-i na 34'4°/o: ona bi morala znašati najmanj 42°/0 za Ogersko. — Dr. Ed. Gregr pravi, da je nova pogodba mnogo slabša od stare. Grofu Thunu se je izročilo 26 postulatov, katerih sicer ne sme prijaviti, a kar se tiče državnopravnih zahtev, med njimi ni nič določenega. V narodnostnem pogledu so oni zelo pomembni. Za češko tehniko je sicer ustavljenih 100.000 gid , a s to vsoto se ne more ustanoviti. Za razne institute pri nemški in češki univerzi v Pragi se je pred 8 leti obljubilo 8 milj., a vendar čaka češka univ. še danes zaman nanje. Dokler ni tehnika dozidana, ni še gotova.
Moravsko. Olomuški nadškof dr. Th. Kohn je slav"! svojo šestletnico biskupstva. Moravski klerikalci so mu pevali slavo. A vendar morejo ž njim biti zadovoljni le Nemci in Židje, — in to je umevno pri njegovem pokolenju — Čehi mu so manj hvale dolžni. Teh si menda tudi ni hotel pr.dobiti s tem, da je za 8. nov. na proslavo češke pobitke na Beli Gori — zaukazal v svoji biskupiji zahvalnice!
Proti češki tehniki na Moravskem je bil 20. nov. v Brnu velik shod. Posl. d'Elvert je spominjal na im-pozantni pojav Nemcev proti češki visoki šoli od dne 5. junija. A bil je to glas vpijočega v puščavi, Danes je ustavljenih 100.000 gld v proračun za češko tehniko. Celo šolski listi priznavajo, da zanjo ni absol. nobene potrebe, ker zahtevajo, da se takoj osnujejo štipendije in nove češk<e realke, ker bi sicer za tehniko ne bilo slušateljev. Tudi statistika kaže, da jena češki tehniki v Pragi bilo 1.888 do 1898 vpisanih od 21—63 dijakov iz Moravske; na Brnski od 18—52 dijakov češke narodnosti ; na obeh torej od 45 do največ 117. — Na-
dalje opisuje veliko vrednost nemškega jezika in nevarnosti za preveliko produkcijo absolv. čeških tehnikov, ker bi skoro izključno v nem. rokah nahajajoča se velika obrt teh ne sprejemala, in bi oni morali iti v mestne, deželne in državne službe; s tem pa bi izrivali od tod nemške uradnike. Ako bi Cehi ne hoteli tehnike v nemškem, temveč češkem mestu, bi se ji Nemci toliko ns upirali. A zahteva ni iz potrebe, temveč iz agitatorskih namenov. Ustanovi se ognjišče vednim narodnostnim prepirom. Nemci bodo v kratkem imeli v moravskem dež. zboru neizprosen boj za obstanek proti Slovanom in ž njimi združeni vladi. Za'o pa je nerazrušno jedinstvo sveta narodna dolžnost vseh N- mcev in glavni ciljpriboritev prava samodolocbe za vsako narodnost in največe delitve pri obravnavah o narodnostnih stvareh -, saj gre za to, da obranimo narodni značaj nemških mest in zlasti Brna. Vlada mora ustanoviti nemško vseučilišče v Brnu, potem naj uže ustanovi češko tehniko kje v kakem češkem mestu, -da vsaj tako ne oškoduje Nemcev v njih naj.vitalnejših interesih. Velikošolec Hromatka je nasovetoval resolucijo, v kateri se protestujoi proti češki tehniki v Brnu in zahteva nemško vseučilišče. — Nato se je pevala »Wacht am Rhein*. Dijaki so šli med pevanjemnem. pesnij do „nemškega doma".
Silešbo, Dopolnilna drž. zb. volitev v Opavi je donesla zmago nem. nac. Kudlichu, z 896 glas. proti liberalcu Skasiku s 396 in kršč. socijafistu Lorenczuku s 139 glasi. Cehi so se vzdržali volitve.
Galicija. Dne 11. nov. se je odpravilo izjemno stanje v nadaljnjih 16 okrajih, tako da je samo še v 8, in sicer v onih, kjer se vrši še sodna preiskava proti izgrednikom.
V	Levovu se je 21. nov. po svečani službi božji odkril spomenik kralju Sobieskemu. — Od Dunaja, kateri je kralj rešil od turške oblege, ni bilo nobenega udeležnika. Seveda bi nemški značaj tega,mesta naj-brže ne dopustil hvaležnostnega spomina slovanskemu rešitelju.	i
V	Krakovu je bil 21. nov. shod/ socijalistov. Posl. Daszynski je opisoval polit, situvacijo in vzroke galiških izgredov, po njegovem mnenju so to: klerikalna agitacija, nizko kulturno stanje, nedostajanje šol, beda med narodom, sebično postopanje žlahte.
Hrvatsko. Krog hrvatske dež. vlade se razširi tako, da poleg sedanjih odborov .• za notranjo administracijo, za pravosodje in za prosveto, pride še novi odbor za gospodarstvo. Načelnik mu poslane dr. Ivo Mallin.
Memorandum večine v srbskem narodno-cerkve-nem saboru v Karlovcih izraža vladarju sočustvo povodom cesaričine smrti; nato izvaja, da ni mogel ugoditi zahtevi kralj, komisarja, da naj pred vsem razpravlja o načrtu novega srbskega narodno-cerkvenega ustava ter do njegovega rešenja odloži vse druge predmete z dnevnega reda. — Sabor je ustanovil svoj dnevni red povsem v okviru zakona, pri tem oziraje se pred vsem na nujne administrativne posle, ki uže več let čakajo rešitve, n. pr. ustanovljenje avtonomnega proračuna, katerega uže več let ni, in bez katerega vsa avt. cerkveno-šolska uprava in uprava fondov nima zakonite financijalne osnove; potem pregled izvestja za več let in nekatere nujne šolske stvari. — Kongres je mislil, da le tako izvrši svojo zakonito
dolžnost, ako več let zastale admin. posle reši. A nepričakovano ustavljenje sej je vse pustih» in suspenso. Uže je več nego leto dnij preteklo, da je to odloženje kongresa po komisarju izvršeno in preprečeno njegovo zakonito delovanje. Sicer so bile nekatere privatne konferencije pri patrijarhu, a bez oovolinega uspeha. Vsled nerednih in pretrganih sej, dosedanji avtonom. organizem hi mogel razviti se in pokazati svoje delovanje, da bi se ono mog'o presoditi in na njegovo mesto postaviti kaj ar gega, kar ne odgovarja dosedanjemu narodnemu razvitku na cerkv. in ku'turnem polju. Sicer pa je nar. cerkv. sabor 1879 poleg drugih tudi te uredbe po kr. og. minist. predložil v najviše odobrenje, a jih 1886, torej črez 7 le\ dobil vrnene bez pripomnje. dasi je bilo onemu saboru izraženo najviše priznanj? za uspešno delovanja. — Isto se je zgodilo od 1835 nd sabora skleneni in predloženi osnovi o prenaredbi patrcjarhove volitve in nekaterim organiz. uredbam sabora 1892.— Sklepne račune in proračune ima sabor pregledati, predno jih izroči državni ob'asti v vrhno konlrolo A račune 1897 in proračrtn 1898 je moral na zahtevo ogerske vlade izročiti, predno je mogel razpravljati o njih. — Na ta način je vsa po zakonu zajamčena nar cerkv. in šolska avtonomija ilu-zorna. Posledice t°ga ravnanja ovirajo bodočnost in uspevanje te avtonomije, in stvarjajo v srbskem narodu razdražfnost, katera se mora preprečiti v interesu ustavne vlade in naroda. — Da torej odstranijo zle posledice in dovedejo zakonito delovanj?, prosijo vladarja, da naj podaljša 25. jul. (6. avg) na nedoločeni čas obustavljene seje srb. nar. ceikv, sabora ter za-čuva zakonito mu pripadajoče samostalno določenje dnevnega reda. Podpisanih je 59 sab. članov.
Ogersko. V og. zbornici je Bartha 22. oktobra interpeloval, je li res, da je skupni finančni m'nistr z banko v Lipsiji sklenili pogodbo za 11 milij. gld. za železnice v Bosni? Ali pozna ogerska vlada uslovja tega posojila in je li privolila v to? Ali se ji zdi pra-vomočno z oz. na zak 1860 član 6. § 3. in ali ima garantije, da se naredba v Avstriji, ki je nadomestila slični zakon, razveljavi, še predno se prevzame posojilo?
Kossuth je hotel v Segedinu 23. okt. na, ljudskem shodu govoriti proti skupnemu carinskemu ozemlju. Socijalisti pa so se polastili prostora, kljubu temu, da ga je varovala požarna bramba ter prisilili Kossutha, da je imel drugod svoj meeting, katerega pa se ni udeležilo niti 2000 oseb.
V	ogerski zbornici, kjer je opozicija 25. oktobra delala škandale, 26. okt. pa poslala dolgovezne govornike v boj, ]e (Jeza Polony vprašal min. preds., »je-li min. preds. znano o shodu, ki se je vršil na Trsatu od hrvat. stranke prave in sloven, poslancev avstr. parlamenta, da se je pod zaščito neeksistujočega hrvat. državnega prava sklenula zveza, da se provede ločitev delov h koroni sv. Štefana spadajočih dežel? Ali misli, da so te spletke s kazenskim pravom, ki velja za dežele korone sv. Štefana in Trsat, v soglasju? Ali je vlada preskrbela, in kako, da se take proti časti iu integriteti ogerske države naperjene pobratimske spletke zabranijo in kaznujejo ?
V	ogerski obstrukciji sta se 30. okt. izjavila grof Stefan Tisza in posl. Polony pred svojimi volilci. Prvi je povdarjal, da ne opuste nič od deželnih prav, ako so razmere take, da je dobiček, če se sklene pogodba
z Avstrijo. Tudi opozicija ne more dokazati njene škodljivosti. V Avstriji so zmešnjave, in težišče monarhije se vedno bolj približuje Ogerski. Ta je pred veliko politiško sttuvacijo, in v veselje sovražnikom ne sme sama uničiti svoje bodočnosti. — Geza Polony pravi, da 1867 ni bila sklenena pogodba z Avstrijo. Bil je sklenen le zakon, ki se more, kakor vsak drug, prenarediti. Nadeja se, da se sedaj ne bo mogla vzdržati zakonitim in ustavnim potom. Podstava Deakove tvorbe je bila država v Avstriji pod nemškim vodstvom s centralističnim ustavom, ki naj bi bila v podporo Ogerski, ki je od vseh stranij obkoljena od Slovanov in v nevarnosti. A teh podstav sedaj ni več. Samostojno carinsko ozemlje bi Ogersko učvrstilo. Obstrukcija se je pričela, ker nagodba s 1. jan. ne more stopiti v veljavo. Nočemo pa, da bi bar. Banffy še od 1. jan. nadalje pobiral davke in rekrute. Videti hočemo, kaj bo žrtvovala večina, Banffyja ali domovino. Obstrukcija bo trajala le, dokler ne vrže Banffyja. Drugi vladi se ni treba bati ohstrukcije
Min. preds Banffy je 2. nov. obvestil komisijo za spomenik cesarici Elizabeti v Budimpešti, da je vladarjeva želja, da se isti postavi na trgu na mesto Hentzijevega spomenika. Po takem se odstrani spomenik junaškega patrijotičuega branilca ogerske stolice in trdnjave proti puntarski armadi.
Ogerska kvotna deputacija se je 3. nov. izrekla, da nasoveta avstrijske za povišanje kvote ni možno sprejeti, niti na njegovi podstavi še nadalje razpravljati. S tem so pretrgana pogajanja, vsa komedija je končana.
V ogerski zbornici 8 nov. je bila iuteresantua izjava Julija Endreya. Protivil se je namenu, da se imenuje Banffy častnim članom ogerske stolice. Badi tega, ker vladar izvede tako vzvišeno dejanje, da nadomesti Hentzijev spomenik s cesaričinim, se še ne sme min. predsedniku oviti lovor krog glave.
Obstrukcija na Ogerskem izkorišča Hentzijevo stvar v svoje svrhe. Kossuth je stavil v parlamentu interpelacijo, ali je res, da se ta spomenik postavi kje drugod? Ta spomenik je kol v srcu Ogerske. Ta rana bo krvavela, dokler bo kaj ogerske samozavesti. Via dina dolžnost je bila uže davno, da se odstrani. Lo-jaliteta naroda je to zaslužila, da se ne žali vnovič. Ako se postavi na novo me-to, bo v zgted ogerski mladini, da mora domovino braniti v nevarnosti. OnLmož je pozabil, kaj je bil domovini dolžan. Kazalo bi tudi na to, da se oni, ki so se borili proti domovini, proslavljajo s spomeniki; oni, ki so domovino branili, tirajo se na morišča. — Min. preds. Banlfy odgovarja, da vsa stvar ni nič drugega, nego da se ustreže kraljevi želji z ozirom na cesaričin spomenik in obči želji po odstranjenju Hentzijevega spomenika. Ta se premesti na zagrajen prostor pred kadetsko šolo kot nagrobni spomenik na t rakev kostij, ki se tje prenesejo z opuščenega vojaškega pokopališča Zato ni podtikanje polit, nagibov umestno. — Kossuth: Ne morem sprejeti odgovora. Tudi mi ne delamo iz polit, nagibov, temveč iz patrijotizma. — B nffy še zavrača, da bi bil članek v »Armeeblatt« identičen z vladno izjavo.
Banffy je bil po 5 urni debati 16. nov. voljen častnim meščanom Budapeškim.
Ogerska zbornica 16. nov. Min. predsed, Banffy pravi, da je položenje, katero je provzročila opozicija,
zelo resno, ter da je ogerska ustava v nevarnosti. Tem besedam sledi velik hrup in klici: Lažnik, obre-kovatec! itd. Banffy med vednim vriščem omenja, da opozicija gotovo ni vedoma in nalašč dovela do tega; on ni nikdar rekel, da je početje opozicije naperjeno proti ustavi, temveč le opozoril na opasnost. Ker se je treba nadejati, da se v Avstriji nagodbeno vprašanje reši ugodno, treba, da se razpravlja o nji v zbornici. Niti v namenu vlade, niti v interesu dežele ni, da se osnuje samostojno carinsko ozemlje. Zato tudi nima namena, da predloži tak zakonski načrt.
Og. fin. min. je 21. nov. predložil zbornici za konski načrt podaljšanja pogodbe s Hrvatsko in Slavonijo za jedno lato.
Banlfy je bil podal cesarju odstavko, ker mu obstrukcija preprečuje parlamentno delovanje, in torej ni možno rešiti nagodbe do novega leta. Cesar je ni sp ejei, ker vlada ne sme takoj pri prvem napadu odnehati, im ker se nadeja, da se min. vendar posreči dovesti redne odnošaje. Proračun, indemniteta in nagodba se morajo rešiti zakonitim potom.
V ogerski zbornici je bila burna debata zaradi ročnega pisma vojnega ministerstva o premestitvi Hentzijevega spomenika, kjer se opozarja, da bo spomenik na svojem novem mestu vojaški mladini v zgled junaštva in vernosti. Košut je to razglasil za provoka-cijo madjarskega naroda ter vprašal min preds, ali mu je znano pismo, in ali prevzame odgovornost za to dejanje, czir. ako ne, kako se to zlaga z njegovim dostojanstvom? — Eötvös zaznamuje Hentzijev sp -menik kot spomenik prekršene prisege ter sramote in ponižanja madjarskega naroda. — Ratkay pravi, da vojni mir.., ki izda tako odredbo, ne sme vstrajati na svojem mestu. Ako pa ostane, tedaj se mora narodu priboriti zadoščenje. — Hentaller čita govor kol. Tisze, ki ga je imel pred 12 leti o aferi Janszky in o polaganju vencev na Hentzijev grob. — Barta näpada min. preds., Endrey protestuje kot oče 6 sinov proti temu, da bi jim bil ta spomenik v zgled. — Pichler pripoveduje, da je Hentzi beračil pri Košuti milosti kot bo-jazljivec. — Barabas pravi, da mora ta spomenik vreči Banffyja, to zahteva narodno pomirjenje. — Mio. do-mobrambe Fejervary pravi, da razpolaganj« s spomenikom pripada vladarju. Vojni minister je bez vednosti ogerske vlade izdal odredbo, ker to spada v njegov delokrog. Ko jo je vlada doznala. se je odločila zanjo. Dostavek vojnega min. k cesarski naredbi more vzbudili og rčenje zaradi svoje nesrečne stilizacije.
Ogerska zbornica 21. nov Burna seja, pvovzro-čena po obnovljeni debati o Hent/.ijevem spomeniku Dež. brambeni miti. Fejervary se je protivil tvrditvi, da je Hentzi prelomil častno besedo. Opozicija mu kliče: »Ali je častna beseda samo na termin?« »Ali je to vojaška čast« — na kar je odgovoril, da nima prava o čas'i govoriti, kdor jo jemlje drugim. Velikanski ropot in klici: »Ven ž njim! To ni kasarna! Veü ! Nič več ga nočemo slišati!« — Predsednik prekine sejo, ker je opozicija divjala, kakor'v svoj čas nemška v našem parlamentu. — Ko pa se je zopet pričela seja, zahtevali so opozicijci, da minister prosi odpuščanja, dočim mu je večina klicala živijo! Ropot in hrup provzroči vnovič prekinenje seje, in to se je ponavljalo sedemkrat. Trajalo je črez polnoči. Pred zbornico so se zbirali dijaki Naposled zaključi preds. sejo. Dijaki na galeriji vprizorijo sedaj demonstracijo
proti Banffyju in Fejervaryju ter pevajo Košutovo pesen. Tudi po ulicah so se zbirali in pevali isto popevko.
Bosna. Sarajevska vlada je sicer letos izdala naredbo, da morajo vsi uradi sprejemati v cirilici pisane vloge in jih reševati v istem pismu; samo na poštnih pošiljatvah mora biti naslov pripisan tudi v latinici. A mnogokrat se ta naredba prezira. »Srbobran« pravi, da je izdana tajna naredba, ki preklicuje prvo.
Srbija. Srbska nota dokazuje, da se je onih 5 zločinov v Albaniji, katere je Porta tajila, res izvršilo, ter našteva 113 novih zločinov. Sedanja misija Saad Eddin paše je bila bezuspešna. Da se zboljša neznosno stanje v Kosovskem vilajetu, zahteva komisijo kristjanov in mobamedanov, kateri bodi prideljen srbski delegat.
V	Srbiji bode od nemške firme zgrajena velika tovarna sladkorja s kapitalom 4 milj. marek.
Min. preds. dr. Vladan Gjorgjevič je dogovoril z Dunajsko »Ländeibank« posojilo 40 milij. frankov. Kot poroštvo je dal vse državne gozde, cenjene na 200 milij. frankov, za 50 let na užitek ter državne železnice. Narod v Srbiji je razsrjen in se nadeja, da sabor ne sprejme tega dogovora Sedaj naznanjajo, da stvar o posojilu ni resnična
Srbški budget za 1899. Dohodkov 68,824 500 dinarjev, troškov 68,822.563 dinarjev. Glavni dohodki so direktni davki: 22,035 000 din.;' koleki 2 500.000 din., železnice, rudokopi, pošte, brzojavi 9,234 500 din. — Glavni izdatki: civilna lista 1,200.000 din, letna apa-naž-a Milanova 360.000 din, a za dolgove se mora plačali 90,784 545 din., dotacije za oroženje in invalidski fond 1,000.000 din., mirovine in podpore 2,722.051 din., — mmisterstva; pravosodno 1,722 530 din., na-učno 2,937.265 din., vnanjih poslov 1,644 117 dinarj., notranjih poslov 3,353 750 din., denarno 8,195.130 din., vojno 15,754.613 din., za javna dela 4,764.903 din., trgovsko 3,227 927 din.
Črna Gora. Knez Nikolaj je osnoval novo telesno stražo 4000 mož. »Reichswehr«, ki slu^Hudi vojaškim interesom, ga radi tega zasmehuje, češ, da knez je „Gerne gross".
Rusija Car je posebno turško odposlanstvo povabil k paradnemu obedu, katerega se je udeležil min. Muravjev. Car je izrekel francosko zdravico na sultana. Car je sultanu poslal lastnoročno pismo po poslanstvu, ki je bilo pri njem v Livadiji na Krimu.
Veliki knez Mihael Nikolajevič je slavil 50 letnico svojega častništva. — Car mu je laskavo čestital in dovolil, da se on pozdravlja vojaški tako, kakor car sam.
V	Vilni so gr. M. N. Muravjevu postavili spomenik, v spomin, da je ukrotil vstanek 1. 1863. Poljski listi v Avstriji sovražno pišejo o tej slavnosti.
Nemčija. Cesar Viljem je nemškim naseljencem v Jeruzalemu zahvalil se na sprejemu ter rekel, da so dokazali, kako se nemškemu imenu pridobi čast in spremené pusta polja v rodovitna. Nadeja se, da tudi v bodoče ostanejo prijateljski odnošaji med njim in sultanom; ako potrebuje kdo cesarjeve zaščite, naj se oglasi; saj je Nemčija pri moči, da svojcem v tujini podeljuje tvrdno varstvo.
Cesar Viljem je od Sultana pridobil zemljišče »La domition de la Sainte Vierge« v Jeruzalemu v svojo last ter sklenul, da je prepusti, v interesu nemških katoličanov, »nem. društvu svete dežele« v uporabo.
Nemški cesar je poslal sultanu iz Damaska zahvalno brzojavko za sprejem ter zatvrjenje večnega prijateljstva in trajne hvaležnosti. — Sultan se mu je brzojavno zahvalil na tem in za napitnici v Damasku. Pred odhodom iz Beyruta se je cesar vnovič zahvalil sultanu ter ga uveril, da mu ostane potovanje v neizbrisnem spominu, ter da bode učvrsčeval ta spomin nerazrušno prijateljstvo med obema vladarjema.
V	Berolinu so namerjali velik meeting v demonstracijo za avstr. Nemce. Tega ne bode »Alldeutscher Verband«, ki ga je hotel aranžovati, je dobil od policije nalog, da ne vabi nanj avstr. drž. poslancev, ker bi jih sicer morala policija »po šubu« poslati nazaj. Seveda so to le uradne in oficijalne stvari; na skrivnem pač ne bodo proti onim, ki tako pridno delujejo za »Veliko Nemčijo«.
Zadnji čas so se iz Severnega Slezviga z največo strogostjo izganjali danski podaniki; ne le moški, temveč tudi ženske in otroci. Po sprejemu ukaza so morali v 24 urah ostaviti državo. Tako so vdovo pro-gnali z bolnim lia smrt otrokom v odprtem vozu preko meje, in otrok je umrl, jedva ko je prestopil dansko mejo.—Ako uže v nekaterih krogih nimajo nobenega čuvstva za zatirane Poljake, menda vsaj pri zatiranju germanskega plemena danskega ne bodo slavili nemške kulture ?	'
V	pruski deželni zbor je voljenih: 147 konservativcev, 57 svobodno konservat., 99 členov centruma, 1 reforme stranke, 74 nacijonalno-liberalcov, 10 svobod. združenja, 24 svobod ljud. stranke, 1 demokrat, 5 od zveze kmetov, 14 Poljakov, 2 Danca, 9 bez frakcije. Obe svobodomiselni stranki ste pridobili ^mandatov ; teh so izgubili nacijonalno-liberalni 10, konservat. 4, Poljaki 4.
Turčija. Saad Eddin paša je bil 30. okt pozvan nazaj v Carjigrad ter je ostavil Berane, ne da bi poravnal konflikt med kristjimi in mohamedani.
Porta je 30. okt. izročila zastopnikom štirih vele-močij na Kreti noto, obsezajočo7 toček v varstvo su-verenitete, namreč radi zastave in garnizije, imenovanje guvernerja v soglasju s Porto, plačilo tributa, proglašanja razsodeb v imenu sultana, imenovanje turškega generalnega prokuratorja in vodstvo prizivnih obravnav proti razsodbam v Carjigradu. Poslaništva zaznamujejo te točke kot nedopustne.
Na Kreti so prevzeii 4. nov admirali upravo vsega otoka v sog'asju s predsednikom narodnega sobranja Sfakianakisa. — Rusija je hotela danskega princa Karola za guvernerja Krete, ker pa je ta odrekel, odločila se je za grškega priuca Jurija.
17. Caijigrada je odšlo 9. nov. poslano sultanovo poslanstvo s specijelno, baje politiško, misijo k carju v Rusijo. Spremljal jo je prvi dragoman ruskega poslanstva v Čarjigradu.
Vse še na Kreti ostalo vojaštvo in uradništvo turško je 13. nov. ostavilo otok.
Vstaši na Kreti so obečali, da po dohodu princa Jurija položč orožje, za sprejem se pripravljajo velike slavnosti. Načelnik je odredil v ta namen 4000 frankov.
Na Kreto, s katere so se spravili turški vojaki, postavijo 4 vlasti 22 000 mož vojnikov. Doslej so imele Angleška 8000, Francoska ip. Italija 3500, Rusija 2000 vojnikov.
V kretski stvari se je doseglo med princem Ju* rijem in poslanci 4 velevlastij soglasje radi dekreta, s katerim se on imenuje vrhovnim komisarjem na Kreti. Grščina se razglasi uradnim jezikom.
Sultan je avstr. zastop. bar. Calice-ju prijavil, da je program reforem za Makedonijo uže izdelan, in da bo v kratkem objavljeD. Angleški poslanik je zahteval reforme za Anatolijo, ruski poslanik pa bode po po-vratku iz Livadije zahttval provedbo reforem za Makedonijo.
Angleško. Pri lord-mayorski pojedini v Londonu, 9. nov., je napil Alliston mornarici, na kar je odzdravil admiral Kennedy, da so Angleži sedaj v stanju, da vsakemu, ki bi se drznul proti viti se njih pravičnim zahtevam, zakličejo: Do sem in ne dalje. —Lord Salisbury je odgovoril na napitnico miniaterstvu. Umor avstr. cesarice je dovel do protianarhistične koEferen-cije. Anglija je sprejela poziv. Vendar pa nimamo dosti nadeje, da z zakoni preprečimo njih nakane. — Evropski koncert je sicer počasi, a vendar dosegel, da je Kreta postala avtonomna pod turško suvereniteto. — Kar se tiče oboroževanja Anglije, se to ni zgodilo niti radi Krete niti radi Sirije ali Egipta, temveč le z ozi-rom na zadnjo krizo, o kateri ni vedel nikdor, kako izide. Ker je sedaj srečno prestana, se vendar ne more h krati z oroženjem prestati. Za Anglijo menda ne bo treba, da izpremeni stdanjo pozicijo v Egiptu, ktr bi se to ne zgodilo mirnim načinom. — Carjev predlog je plemenit in hvale vreden; a čas. ko je bil objavljtn, je donesel tudi slab omen: Severna Amerika je vstopila v \rsto razširjajočih se držav. Vstop Amerike v azijsko in morda tudi v evropsko politiko je pomemben korak, ki ne bo v prospeh miru, dasi je morda v prospeh Angleške. 0 vojni se sedaj mnogo razpravlja, ker gre za dedščino razpadajočih držav. Zato mora biti Angl ja dobro oborožena, ako hoče varovati mir, da je tako pripravljena za vse slučaje.
•——f—I——•
Književnost.
»Kalendar Čechfi videnskych«. Na rok 1899. Ročnik VIII. Vydava Klub rakouskych narodnosti ve Vidni. Administrace : Fr. Dastich, I., Renngasse, č. 9. Cena 50 kr. Na čelu ima lepo okrašeno sliko Palackega. Sledi koledar (katoliški, evangeljski in pra-voslavui. Čtivo (od 38—128 str.) Obseza razne pesni, leposlovne in poučne spise, živutopise z mnogimi i ustracijami. Navajamo: Krasna ševcova. Mžikove snimky z českeho života ve Vidni. — Jan Valerian Jirsik, biskup a vlastenec (1894—18v8). — Pal&cky, otec naroda. — česky živel v Srbsku. Napsal Zden. Raušar.— Kus češke šlechetnosti. Hi.<tor. stiep z XVIII. st. Napsal J. Vluka. — Cesky spolek pro opatiovani služeb ve Vidni. — Ceska matični realka v Hodonine. — Ustredni Mattce školska. — Škola jazvka českelio v V. okr. videfiskžm. — f C'safovna Alžbeta. — Ministr financi dr. Jos. Kaizl. — Moravsky lid vita svšho cisare a krale Frant. Josefa na Hostyne. — Slavr.ost Palackeho a sjezd slovan-skeho novinarstva v Praze. — Ceska prace na videnskč jubilejni vystave. Napsal V. Ciutrt. — Klub rak. narodnosti ve Vidni. -Spolek »Komensky« ve Vidni. — J >s Strossmayer, biskup Dja-kovsky. — Jak se ponem.'uji stare češke osady v Guiunt,t. — Ceskoslovanske spolky doluorakouske. — Ruske provolani. —
Zapovezeny česky nipis ve Vidni. — Sveceni novčho kostela v Poštornfe. — Podporujme češke zavody a česky prumysl. Itd. Sledč „vyroeni a ostatni trhy v Čechach". — Na koncu je muogo inseratov slovanskih firem, sosebno čeških na Dunaju.
Nismo vsega navedli, a iz tega morejo čitatelji razvideti, kako primerno je zasnovan ta koledar Dunajskih Čehoslovanov, in kako se morejo iz njega poučiti Slovani v obče ogibanju teh Čehov. Tisoče iu tisoče drugih Slovanov živi na Dunaju, ne da bi vedeli kaj o čeških društvih iu zavodih. Iz tega koledarja zvedo vse, kakor da imeli posebnega vodnika pred seboj. Slovani Dunajski in zvunanji kupujejo na Dunaju pri tuiih firmah, ker ne vedo, kam bi se obrnuli. Koledar jim kaže tudi tu pot, ker jim naznanja poštene, znane, velike in manjše češke in druge slovanske firme. Vprašanje Dunajskih Slovanov postaje čim dalje važnejše, zato treba, da se tudi slovanski politiki zanimajo za to vprašanje. Iz politiških, nacijonalnih in gospodarskih razlogov priporočamo »Kalenddr Čechu videnskych« Slovanom v obče; vreden je pa tudi po notranji vsebini in lepi opravi, obsežnosti in nizki ceni, da si ga prisvajejo ne le Čebi, temveč tudi drugi slovanski narodi
Hasejia HapojHe eKoHOMiije. 3. knjiga, katere 1. zv. je sedaj izdala v Belgradu drž. t skarna, obsega politiško eko^ nomijo.
CnoneHaK, I. zvezek knjig za deco, izd. prof. Lazarevie in učit. Sokolovič, je v srbskih in hrvat. listih bil tako povoljno ocenjen, da hočeta izdatelja dati drugi zvezek v tisk ter prosita obilo naročbe na delo.
2Ipravništvo „Slov. Suefa"
ima še nekoliko iztisov vsakega letnika tega lista na prodaj. Letniki se oddajejo po dogovoru. Starejših, v ka-terih so obsežne jkritične razprave o cerkvi, zgodovini rimske liturgije, značaja jul. in gregorijanskega koledarja itd., je le malo več. Svečenikom jih posebe priporočamo. — Učeči se mladini, ki ima sedaj rusko slovenski slovar s slovnico profesoija Hostnika v rokah, priporočamo izborni ruski prevod Levstikovega „Martina Krpana" od istega prof. Hostnika. Izvod stoji s poštnino vred iß kr. Glede na prevod omenjamo, da so ga srednješolci povsod drugod kupovali v večem številu, nego z gimnazij na Kranjskem. Med v senčili seniki so ga jemali hrvatski v jednakem številu, kakor slovenski. — Knjižico ,,Husko pravopisanje za učeče se" oddajemo po io kr. \ brošuro „Naši knjižni grehi" po /2 kr. — ioo vel. stranij obsezaiočo brošuro „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen" po znižani ceni JJ kr.
Naznanje. »Kružok ljubiteljej ruskavo jazyka v Vene« (na Dunaju) ima odslej novo stanovanje v I. okraju, Habsburgerg.isse 1. (na dvorišču na desni, duvi 7 B), kamor, naj se obrne vsakdor, ki se zanima za ruščino, Vsak člen plača na-leto 3 gld. 50 kr. vpisnine. — V decembru priredi se veči »čajev večer« z zabavnim programom.
Popravki k 21. štev. „SI. Sv.": Str. 322, ne desni 30. vrsta od zdolej: svoie narode (nam. svoje države); 329, na desni 29. v. od zg.: V odušeku (n. Podušeku).
„SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25.— Za učitelje, učiteljice in (lijake za vse leto za pol leta 2 in za četvrt leta-1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po ü0 kr. — Zunaj A v s t ro-Oger sk e na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. 13.
---1	r
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik. Tiskli Bratfi Chrastinove ve Valašskem Meziriči.