Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka so. joliet, illinois, 4. septembra 1914 letnik xxiii Francoska vlada začasno pre-I meščena v Bordeaux na jugu. Nemška armada štirideset milj od Pariza. Rusi premagali Avstrijce pri Lvovu v Galiciji. Avstrijci in Nemci zavzeli važno mesto Lodz na Ruskem Poljskem. Boji v Vzhodni Prusiji. Turčija in I alija pripravljeni. Rusko glavno mesto "St. Petersburg" prekrstil car v Petrograd. Pariz, 3. sept., 1. ura zj. — Pravkar Je vlada izdala proglas, ki naznanja, da se vladni departmenti premestijo začasno v Bordeaux. s Rmi> via London, 31. avg. — "Mes-Bo"0'- brzojavko iz Sofije, ganja, k; pravi, da so Avstrijci u-Pe'1 nepopraven poraz pri Zamošču Ruskem Poljskem, petdeset milj jugovzhodno od Lublina. Sofija, 31. avg. — Senzacijo so vz-^ 1 a tukaj poročila iz Carigrada, da k nemški diplomatski zastopniki tam\ •aj trudijo, napotiti Turčijo, da se de-J nsko udeleži evropske vojne kot za-£eZnica Nemčije in Avstrije. Uradno e izjavlja, da bolgarsko vlado sedaj eze dolžnost, pridružiti se Grški, Ru-lumj,, Srbiji in Črni gori kot zaveznici Kusije ter ZOper Turčijo, da se Ja odloči za boj. kaRlm'Vla Pariz, 31. avg. — Brzojav-Prav7" PreJeta v Genovi, Italija, c'a se Srbija pripravlja za naval °sno in Hercegovino ter njuno zasedbo. , ČilPetei b"rg' 31> avg' — Uradna poro-' a tukaj izjavljajo, da sta trdnjavi ob istuli obkoljeni. Rusi operirajo s ^zkimi obležnimi topovi. Druga ru-a vpadna armada je dospela na Vz-°dno Prusko v pomnožitev prve. . ^rdni boji se vršijo okrog Koenigs-*rfp tri dni. Kii-ku kunjištvo je 4,0 lla Nemce, umikajoče se v "a njeutrdbe, katere zdaj branijo. Urr- čete U8° POro^''° pravi, da so ruske blizu ?,re<*r'e avstrijsko levo armado Porazil am°SCa V severn' Galiciji in jo soče e- Z izgubami. Na ti- njenii;0,akov je bilo ujetih fer zaple-^ mn°go topov, strojnih pušk Pjjjpi streliva, po uradnem naznanilu, izdanem po vojnem ministrstvu danes. Berlin, 31. avg. — Uradno se naznanja tukaj danes, da so Nemci ujeli kakih 30,000 Rusov med bojevanjem na Vzhodnem Pruskem, posebno pri Or-telsburgu, Hohensteinu in Tannen-! burgu. Med ujetniki so mnogi visoki \ častniki. Nemški napad pri teh treh mestih je bil preko močvirja in jezer. Sledeče poročilo z dne 28. avg. o avstrijskem vojskovanju je dospelo v Berlin iz uradnega avstrijskega vira: "Na avstrijsko-ruskem. vojnem prizorišču se vršijo bitke že več dni. Naše čete, ki so zmagale pri Krasniku-, so zasledovale Ruse v smeri proti Lubli-nu. "Avstrijci so prodrli tudi v sovražnikovo ozemlje med rekama Bug in Wieprz, in zavzeli smo pozicije pred Zamoščem. Drugi oddelki avstrijske armade držijo svoje pozicije severovzhodno in jugozapadno od Lvova. Prebrodivši Dnjester so zadeli ob velike sovražnikove sile. "Avstrijsko-ruska bojna črta se razteza na razdaljo 420 milj." Poročevavec "Berliner Tageblatta" : v avstrijskem glavnem stanu pravi, da ! je premagavši Ruse pri Krasniku av-| strijska armada prodirala v smeri proti Lublinu z namenom, da onemogoči zopejna združitev ruske -armade ob Vistuli z njenim desnim krilom. To je glavna ruska armada nasprotujoča Avstrijcem. London, 31. avg. — Po neki uradni brzojavki se nove nemške čete pojavljajo ob pruski meji, ki tupatam že napadajo Ruse. Nedavna poročila iz Belgije so pra- vila o premikanju nemških vojaških vlakov vzhodno, kar je naznanjalo, da je nemški generalni štab umeknil gotove čete s svoje zapadne fronte, da ojači nemške in avstrijske armade na Vzhodnem Pruskem in v Galiciji. Poročila iz Berlina in Peterburga se ujemajo, da je v onih pokrajinah strašno bojevanje že več dni. Geneva, Švica, 31. avg. — Iz Berlina in Frankfurta, kamor prihajajo ubežniki iz Vzhodne Rusije, so dojele brzojavke, ki pravijo, da se strah in trepet ubežnikov razširja v mesta ob železniški progi in da bodo prebi-vavci v množicah bežali iz istih v kratkem. Ubežniki iz Danziga (Gdansko), Vzhodna Prusija, pravijo, da je bila predstraža ruskih kozakov že videti v t a mošnji soseščini. London. 31. avg. — General Pan je pridobil sijajno zmago nad 50,000 Nemci blizu mesta Peronne, v depart-mentu Spmme, Francija. Peterburga ni več. London, 1. sept. — Brzojavka Renter's Telegram-družbi iz Peterburga pravi, da bode po carskem ukazu mesto Peterburg (St. Petersburg), glavno mesto ruske države izza 1. 1712., odsihmal znano kot Petrograd. Ta premena odstranjuje nemško sestavljenko v imenu, po katerem je bilo rusko glavno mesto znano izza svoje ustanovitve po Petru Velikem leta 1703. 70,000 Rusov ujetih? London, 1. sept. — Kodanjski poročevavec Renter's Telegram - družbe naznanja prejem brzojavke iz Berlina, po kateri je nemški generalni štab razglasil, da je bilo 70,000 Rusov, med njimi 300 častnikov, ujetih v bitki pri Gilgenburgu na Vzhodnem Pruskem, 32 milj severovzhodno od Koenigs-berga. Rusko topništvo je bilo baje tudi uničeno. Brzojavka listu "Evening News" iz Kodanja pravi, da dvanajsti imenik u-smrčenih Nemcev na Vzhodnem Pruskem navaja izgube 43. pešpolka iz Koenigsberga kot 800. Drugi polki izgubili mnogo. Drugi polki, ki so se bojevali, zlasti 65. domobranski iz Coblenza ter strel ^tedrala-----------—"" II Po slan.in ( V' PKTRA V RIMU IN NEKATERI KARDINALI. OMENJENI ZA NOVEGA PAPEŽA. ^U^^^D^SI"£ tfjfS*",r»n^o-katoliilk« Cerkve zberejo v ,vete,„ k„uk»avu v Vatikanu deset dni po ^ so hipC dni' če W Bla,ran 1 hl nalledn,ka' Vsak kardinal Kotovo stanovanje. Volitev utegne .... bdi om„..: . 8'-lso>anj,i brezilsi.cšliii Na olik: en vid,..i .»nI«:** ... ... ..• ■ , .. ,. Kl'lM V' 1 r'" "" ........... " •'*•«» nuKUimi U VI Lil kot ,',,11'Na sl'ki s" vi k»r«Unal S. Vannutelli, (3) kardinal Lo- . W Kar,>limi Martn.elli, (6) kardinal Rinaldini i„ (7) kardinal Cavallari. ski iz Rostocka in Wjsmara, so izgubili vsak več sto mož. Brzojavka Reuter's Telegram-družbi iz Petrograda pravi: "Generallajtnant Samsonov, ki je poveljeval voju v rusko-japonski vojni in ki je bil do nedavna načelnik ruskega turkestanskega vojaškega okrožja, je globoko obžalovan." To prejkone naznanja, da je general Samsonov umrl, dasi ni še nobenega poročila o njegovi smrti semkaj. Bitke med Avstrijci in Rusi. Brzojavka listu "Times"- iz Petro-grada pravi-o bojih med Rusi in Avstrijci sledeče: "Kakor mislijo pripoznani vojaški pisatelji, je rusko vojskovanje proti Avstrijcem doseglo stopnjo, ko so odločilne zmage blizu. "Zavzetje železniškega središča 40 milj južno od Lvova pomeni prelom železniške zveze z avstrijskimi trdnjavami od Dnjestru in v Bukovini. Tako sta južni del Galicije in Bukovina ločena od ostalih delov Galicije, razun poti na okoli Karpatov. Lvov je obkrožen tako rekoč z železnim obročem. Avstrijske izgube baje ogromne. "Kakor poroča 'Ruskoe Slovo', so Avstrijci v svojem obupnem poizkusu, udariti v živo ruske pozicije na Poljskem, utrpeli ogromne izgube, ki znašajo na de.settisoče mož, vštevši 6. avstrijski voj, ki je bil na svojem umikanju med rekama Bugom in Wiepr-zom skoraj uničen." Rusi prebrodili Vistulo? Rim, 1. sept. — Semkaj dospele brzojavke pravijo, da nemški posadki v Thornu in Graudenzu ob reki Vistuli nista mogli zaustaviti ruskega prodiranja. Vkljftb ojačenju po novih četah se Avstrijci umikajo iz Galicije. Vzdržati ne morejo ruskih naskokov z bajonetom. Rusi so ujeli na tisoče Avstrijcev ter zaplenili mnogo topov in zastav. Usodepolna bitka. Rumunski generalni štab misli, da bo bitka ob avstrijsko-ruski meji odločilna. Pravijo, da bi novemu porazu a v strji-!;.: armade ^ledil splošen vsta-nek v Galiciji, in da bodo zato Avstrijci žrtvovali vse, da se vzdržijo. Avstrija sedaj zbira vse svoje moči, in kliče nazaj celo čete, poslane proti Franciji in Srbiji. Zavezniki zaustavljajo Nemce. Pariz, 1. sept. — Zavezniki so zaustavili Nemce v okrožju Rethel in so umeknili na kratko razdaljo na skrajnem levem krilu. To novico, ki jo je prinesel v Pariz popoludne neki šofer britanskega generalnega štaba, je potrdil nocoj vojni urad. V središču in na desnem krilu je položaj neizpremenjen. Uradno naznanilo se glasi: "Ob našem levem krilu se nemško kretanje nadalje razvija in vsled tega, da >e ne prisilijo pričeti odločilno bitko v slabih razmerah, so se naše čete deloma umeknile proti jugu in deloma proti jugozapadu. "Spopad v okrožju Rethel je usposobil naše čete, zaustaviti sovražnika "V središču in na desni (Woeuvre, Lorraine in Vogezi) je položaj liei/. premenjen." Bombi vrženi v Pariz. Pariz, 1, sept. — Neki nemški eno-krovnik (monoplan) je izpustil dve nadaljnji bombi v pariške ulice ob 6:30 uri nocoj. Zrakoplovca so opazovali vojaki v zunanjih utrdbah in topničarji na Fiffelovem stolpu in drugod. Stre Ijali so proti Nemcu, a ta je obrnil svoj aeroplan navzgor in spet izginil proti severu. Zadnje vojne novice. London, 2. sept. — Priznavajoč, da sta bila dva ruska armadna voja zaustavljena po Nemcih "v južnem deiu Vzhodne Prusije", je generalni štab v Petrogradu obvestil carjevo poslaništvo v Londonu, da se "ruska ofenziva nadaljuje v ruski zapadni poziciji na Vzhodnem Pruskem" in da je "trdovratno bojevanje" z Nemci in Avstrijci. Petrograd, 2. sept. — "Ruske čete so zavzele utrdbe blizu Lvova, Galicija, dne 1. sept. po sedemdnevni bitki, naznanja nocoj generalni štab. "Avstrijci so bežali." Petrograd, 2. sept. — "Tokopali smo na bojišču 14,600 mrtvih Avstrijcev," pravi uradno rusko poročilo o bojevanju v Galiciji. Pariz, 2. sept. — Uradno naznanilo poroča, da so britanske čete na levem krilu zaveznikov vzele deset topov nekemu nemškemu konjiškemu voju, ki jc prodiral proti, gozdu blizu mesta Cotnpiegne in jih napadel dne 1. sept Pariz, 2. sept. — "Drug nemški ko njiški voj je prodrl do linije med Sois sonsom in Auizy Le Chateau," nazna nja vojni urad. "V Lotaringiji pro dirajo nase čete na desni od Sanona Gorenjo Alzacijo so Nemci menda za pustili" . London, 2. sept. — Zavezniki se ba jc obupno bijejo ob gorenji reki Oise Novim papežem izvoljen kardinal Delia Chiesa. Sveti zbor kardinalov izvolil naslednika pokojnemu papežu Piju X. IZVOLJEN V ČETRTEM BALOTU. Na trgu pred stolnico sv. Petra na tisoče ljudi v pričakovanju. Včeraj, v četrtek, dne 3. sept., opoludne so se veselo oglasili vsi zvonovi katoliških cerkva v Jo-lietu, naznanjajoč: Habemus papain — imamo papeža! Brzojavka iz Rima je prinesla vest, da je bil izvoljen naslednikom pokojnega Pija X. kardinal Giacomo Delia Chiesa, rodom Italijan, ki bo znan kot papež Benedikt XV. Novi papež je 159. naslednik sv. Petra. Podrobnosti o izvoljencu objavimo prihodnjič. V-gledečem navajamo brzojavke o papeški vo-litvi: Rim, 31. avg. — Konklave kardinalov za izvolitev naslednika papežu Piju X., ki je umrl dne 20. avg., je bil otvorjen danes s slovesnim obredom. Sv. maša je bila služena v Pavlinski kapeli vpričo sedeminpetdesetih kardinalov in njihovih konklavistov. Navzoči so bili tudi člani diplomatskega zbora, Malteški vitezi in plemiči pa-peškega dvora, ki so prišli prvikrat izza dne 20. avg. brez svoje žalne o-prave. Sikstinski pevski zbor je pel srednjo mašo in mgr. Massella je imel latinski govor glede volitve papeža. Tako rekoč vsi kardinali sp dospeli. Kardinala Gibbons in O'Connell se pričakujeta dne 2. sept. in če novi papež ne bo izvoljen dotedaj, se lahko udeležita volitve. Prvi in drugi balot brez izida. Pariz, 1. sept. — Po brzojavki iz Rima Havasovi agenturi se je več tisoč oseb zbralo danes dopoludne gledat na dimnik Sikstinske kapele. Zdaj- ci se je pokadilo. Potem so ljudje vedeli, da papež ni bil izvoljen ob prvem balotu. Proti poldnevu se je zopet pokadilo, naznanjajoč, da je bil drugi balot brez izvolitve. Dim je prihajal od sežiganja balotov. Konklavska vrata še zaprta. Rim, 1. sept. — Vrata konklavske dvorane, za katerimi se je zbor kardinalov zbral snoči, da izvoli naslednika pokojnemu papežu Piju X., so bila še zaprta danes dopoludne. Dokler se novi papež ne izvoli, se ne bodo odprla in se ne bo doznala nobena novica o izidu postopanja. Za glavnimi vrati so kardinali snoči molili za navdih, ki jih usposobi, da izvolijo papeža, ki bo izpolnjeval zahteve svoje visoke službe s stališča Cerkve in človečnosti. Dež v Rimu. Vsled deževanja je bilo le malo ljudi danes dopoludne na trgu sv. Petra. Ceste v tej soseščini so zastražene po redarjih in četah v preprečenje kakega nereda, ali prejkone jim ne bo treba posredovati. Kardinali so se zbrali ob 9. uri v Sikstinski kapeli za prvi balot. Tretji balot brez izida. Rim, via Pariz, 2. sept. — Sveti zbor kardinalov se je zbral ob 10. uri danes dopoludne za tretji balot v papeški volitvi, a čez dobro uro se je pokadilo iz dimnika Sikstinske kapele in radovedna množica na trgu sv. Petra je vedela, da papež še ni izvoljen in da so balote spet sežgali kakor običajno. Znano je, da se francoski, nemški, avstrijski in angleški kardinali silno zanimajo za razvoj vojske in večkrat povprašajo po zadpjih novicah. Kardinal Mercier je baje rekel, da je že storil svojo dolžnost in, če bo konklave podaljšan, da se povrne v Belgijo, kjer je njegova navzočnost potrebna. Začasni poglavar jezuitov. Pariz, 31. avg. — Pater Pine, pomožni jezuitski general za Francosko, je bil izbran za poglavarja jezuitov, dokler ne bo izvoljen naslednik za pokojnega "črnega papeža" Frančiška j Ksav. Wernza. manj nego petdeset milj od Pariza, da preprečijo nemško prodiranje. ^ondon, 2. sept. — Dvanajst strežnic Rdečega križa je bilo usmrčemh in drugih pogrešajo, kakor naznanjajo iz Pariza. Pariz, 2. sept. — Spet je neki nemški zrakoplov krožil nad Parizom 45 minut danes. Streljali so nanj iz strojnih pušk. Antwerp, 2. .sept. — Neka zeppelin-ka je danes izpuščala bombe blizu Antvverpa, poškodovala več hiš in ranila štiri osebe. Washington, 2. sept. — Poslanik Herrich je poslal državnemu department protest Američanov v ' Parizu proti izpuščanju bomb iz nemških zrakoplovov. Peking, 2. sept. — Japonija je izkrcala 10,000 do 15,01X1 vojakov v Lung-Kowu. j London, 2. sept. — Naznanilo pri- j trgovci, ker so povzročili odposlatev vojakov v Butte. "Obilno dinamita in petroleja imamo," je rekel eden voditeljev, "in čete najdejo pepel." Do danes večina rudarjev ni verjela poročilom, da se sklicuje milica, ker so krajevni časopisi pritajili novico na prošnjo trgovcev, ki so se bali, da bi njena objava razburila rudarje. Urednik nekega časopisa v Heleni pa je danes pripeljal poln avtomobil časnikov v Butte na prodajo, in dečki so kmalu pričeli razkričavati novico o mobilizaciji milice. Predsednik "Muckie" MacDonald in drugi voditelji so takoj izdali oklic za shod linijskih rudarjev, ki se je vršil tajno v razgovor o prihodu vojakov. Pozneje je bil brž poslan odbor rudarjev na železniške postaje, da izve, ali so čete dospele. Okrajni pravdnik J. J. MacCJiffery haja iz Dunaja potom Rima, da je Av- . I vov vs|ed lz"a' zaporno povelje proti uredniku 'iz Helene pod'obtožbo, da je povzro- | čil nemir, toda urednik je baje že za- strija oklenila izprazniti ruskega prodiranja. Washington, 2. sept. — "Nemške In avstrijske čete so zavzele Lodz na Ruskem Poljskem," pravi brezžična brzojavka iz Berlina nemškemu poslaništvu. London, 2. sept. — Petrograjski po-očevavec listu "Times" pravi, da -e je nad 1,000,000 mož bojevalo v sedemdnevni bitki in da je velika avstrijska arrrfada zavzela južni del rusko-poljskih pokrajin Lublin in Kielce. Rusi so zavzeli več pozicij vzhodno od Lvova. Washington, 2. sept. — Italija je baje pripravljena, pričeti vojno na suhem in mokrem v zvezi s Francijo, Anglijo in Rusijo proti Avstriji in Nemčiji. Vojno prične takoj, če nastopi Turčija za Nemčijo. Petrograd, 2. sept. — "Novoe Vrem-ja" obdolžuje, da so med bombardiranjem Bel grada Avstrijci razdejali materinsko bolnišnico, nad katero je plapolala zastava Rdečega križa, in usmrtili 100 otrok. Preteč položaj v Buttuf Butte, Mont., 31. avg. — Rudarji so odkrito zapretili nocoj, da bodo mesto upepelili, če bodisi državne ali za-vezne čete poizkusijo, vstopiti V Butte. Eden izmed rudarskih voditeljev je izjavil, da se ne nameravajo bojevati z vojaki, a da se hočejo maščevati nad mogli najti. V>e strelivo je odstranjeno iz pro-dajalnic in strelne igle so snete s pušk. Spet v poštni zvezi z Avstrijo. Chicagd, 111., 1. s*pt. — Poštna služba z Nemčijo in Avstrijo, ki je bila ovirana več tednov zaradi vojne, se je spet formalno pričela včeraj, kakor naznanja poštar Daniel A. Campbell. Tega tedna pošto za Nemčijo in Avstrijo bo peljal parnik "Principe di Udine", ki odpluje iz New Yorka jutri v Genovo in Neapolj, Italija. Parnik "Oscar 11." tudi prevzame nemško in avstrijsko pošto, poleg skandinavske \{\ ruske. Iz New Yorka odpluje ,v četrtek v Christianijo, Norveško, in Kopenhagen (Kodanj), Dansko. • Pošta, namenjena za Evropo, zlasti za dežele zapletene v vojno, je zdaj nenavadno težka, kakor izjavljajo poštni uradniki. Podražitev mleka. Chicago, 111., 2. sept. — Mlekarji v chicaškem mlekarskem okrožju so povišali ceno mleku na $2 za sto funtov v prodaji na debelo. To je najvišja cena, ki je bila kdaj določena za chi-caško zimsko zalogo mleka. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 2. sept. — Šolske počitnice so pri kraju. V naši župnijski šoli sv. Jožefa se je pričelo novo šolsko leto danes. Druge jolietske šole se otvorijo še le dne 8. t. m., to je, po Delavskem prazniku, ali v naši šoli se je zadnje šolsko leto nekaj dni prej zaključilo in zato je tudi šolski priče-tek nekaj dni poprej. Naša šolska niladež, odpočita na duhu in telesu, se je danes zjutraj zbrala v svojih razredih in je potem skupno odkorakala v cerkev k sv. maši ob 8. uri, da prosi božjega blagoslova za uspeh in napredek v novem šolskem letu. In božja pomoč je gotova vsem našim šolarjem, če bodo pridni in poslušni. Naša župnijska šola šteje osem razredov. Poleg tega pa se letos nanovo otvori tako zvani "commercial course" ali trgovski tečaj, to je, razred za pouk v trgovinskih predmetih. To bo nekaka višja šola za naše učence in učenke, ki si hočejo svoje znanje izpopolniti v raznih praktičnih, za življenje prepotrebnih strokah, kakor n. pr. v trgovskem računstvu, strojnem pisanju itd. Ta tečaj bo za vsakega vele-koristen in je le želeti, da ga naša starejša mladež prav vpošteva in se takoj vpiše vanj, če se še ni. — Prvotne volitve. Prihodnjo sredo, dne 9. septembra, bodo v državi Illinois prvotne volitve (primaries). — Nemanich ml. kandidat. G. An-ton Nemanich ml. je demokratski kan didat za okrajnega klerka (county clerk). Našim volivcem ga pač ni treba posebej priporočati, in je za gotovo upati, da bodo vsi glasovali za svojega rojaka, ki je p'opolnoma sposoben za službo, ki se zanjo poganja. je bilo naznanjeno policiji. Zatorej pozor na vlomilce! — Dragocen prstan našel. Neki delavec, zaposlen pri Joliet Pure Ice Co., je v ponedeljek čistil odtočni žleb v ledarnici in našel v brozgi demanten prstan, vreden nad sto dolarjev. — Zapisnik o zadnjih sejah XII. gl. zborovanja K. S. K. J. objavimo, kadar ga dobimo v tiskarno, doslej ga še nismo. Jolietski Slovani nimamo nobenega zastopnika naše krvi v mestnem odboru, vsa mestna uprava je v drugo-rodnih rokah, dasi je število slovanskih volivcev primeroma prav veliko. Zato vsi na delo, da prodre in zmaga naš rojak vsaj v okrajnem zastopstvu: vsi glasujte za Among Nenjanigha. ml.; demokratskega kandidata za o-1; raj ne ga klerka! Prvotne volitv.e bodo dne 9. sept, in volitev dne 3. nov'. — Med potjo iz konvencije K. S. K. J. so se oglasili pri nas tudi gg. Rev. Leskovec in Pet. Majerle iz Kansas City ter Ant. Bukovec iz St. Louisa. — Delavski dan. "Will County Central Trades and Labor Council" je dovršil vse priprave za piknik in parado na letošnji Delavski dan, ki ga boirto obhajali prihodnji ponedeljek, dne 7. sept. Velika poulična parada bo letos posebno lepa, kakor poročajo, ker se je udeležijo vse delavske unije polno-Številno. Parada se prične po 10. uri dopoludne. Po paradi se poda večina udeležencev takoj v Dellvvood park na piknik. — Katera bo "kraljica" Delavskega dne? Do včeraj so dobile glasov: gospodične — Erickson 3455, Berg 3424, Johnson 3340, Marentič 3200 in Haney 3182. Fantje, na pomoč gospodični Josie Marentič! Do sobote zvečer je čas. — Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S, J se polnoštevilno udeleži blag ljenja zastave slovaškega društva Izus Maria v slovaški cerkvi sv. Cirila in Metoda prihodnji ponedeljek, na Delavski dan, ob 9. uri dopoludne. I)ru-štveniki -v. Jožefa so zberejo ob poide veti uri v svoji dvorani naše nove šole, kamor pride ponje godba. — G. Jos. Legati, član saloonarske tvrdke Petric & Legan, Indiana st., se je podal včeraj (torek) v Wisconsin, Sawder county, na obisk k svojemu bratrancu g. Jos. Fabjanu, ki je pričel tamkaj farmariti. Vrne se prihodnji teden. — Srebrni jubilej Kat. Borštnarjev. Po vsej deželi so zadnjo nedeljo društva Reda Katoliških Borštnarjev obhajala petindvajsetletnico te odlične organizacije. Tudi jolietski dvor sv. Frančiška je priniernojproslavil ta srebrni jubilej. — Vlomilci. Ptice selivke se pričenjajo meseca septembra seliti s hladnega s»vera na toplejši jug, slavni trampi in drugi klativitezi pa iz svojih letovišč na zapadli v Chicago. Spotoma pa se ti ptički vseh vrst po navadi kaj radi ustavijo tudi v Jolietu. In tedaj so na dnevnem redu razni vlomi. Zadnje dni so neznanci vlomili v več saloonov v južnem delu mesta in tudi v nekatere prodajalnice, kakor . S. K. joslov ■ Calumet, Mich., 1. sept. — In vendar je res! In kaj? Menili so se, da letos ne bode počitnic na Calumetu, pa so sfe motili; in nekateri so sploh mislili nadomestiti lanske dneve letos s tem, da bi bolj pridno delali ter oddali letos toliko več vozičkov, katere so lani zamudili. Pa kakor sem pred kratkim poročal, so brzojavni jeki ali glasovi dosedaj govorili resnico; Nočem opisovati preobrata, popišem naj vam samo naznanilo (notice), katero je izdala C. in H. družba ter ga dala pribiti na gotova mesta, in glasi se takole: "Zaradi okoliščin, katere zaustavljajo prehod bakrene rude in radi upadle cene smo primorani, da odtrgamo plače po 10 odst. In ker bi šlo še vedno več bakra ven kakor ga moremo oddati, smo primorani odločiti, da se bode po nekih rudnikih delalo samo po štiri dni na teden, ter odločeno je delati po redu, kateri je bil osnovan leta 1912 in ostane do prihodnjih zboljšanj in odhoda bakra....." Dalje glasi se: "Zaradi izgub, katere smo imeli lani, ne moremo delavcev obdržati pri dosedanjem redu, ker tisti denar iz dohodkov, kateri sq bili lansko leto dobljeni za baker, je naložen nekje v neki socijalistovski posojilnici in ta ne izdaja obresti; kapital je pa tudi težko dvigniti, ker socijalisti ne dajo sedaj nič ven." (C. & H. Co.) In tako bode dosti prostega časa. Še pred enim mesecem je bilo prišlo to naznanilo na voditelje C. & H. družbe, pa mislili so preprečiti ter so se z vsemi močmi uprli, da ostanejo pri prejšnjem redu. Ker je pa cena bakra padla zelo nizko in baker ne odhaja, se je napravil "linksum". Kdo neki bode sedaj izbojeval, kongres? Sedaj je čas, da se vzdignejo socijalisti s svojo kongresnico na čelu in zasučejo na pravi pot osi C. & H. družbe. Ali sedaj boječe polagajo kazalce na usta ter s tem kažejo znamenje molčečnosti. Nekateri se pa kje na kakšni aleji pomenijo kar na oči, nakar eni milo zdihujejo: "Oh, letos je še slabše kakor je bilo leta 1892. Je spet ta 'democratic time'!" Tretji pa, ki se jim toži po lanskih časih, žmek-ljajo: "Oh ja, tako smo se privadili, da res brez počitnic bi nam bilo težko,'' in so kompanijskega mnenja. Seveda, vsem ni nikoli prav. Tukajšnji ruski Poljaki sq se pričeli vračati V domovino na bojno polje in tudi nekaj Slovencev je šlo pred mesecem. S prvim septembrom smo dobili tudi kislo jesensko ozračje, da je najlepše pri peči se vaditi zime. Ostalo še pride. Pozdrav bralcem! John Grsich. otročiče. Bilo je toliko joka v hiši in povsod, da ni mogoče popisati. Tolike žalosti še nisem nikdar trpel. Bolj me je srce bolelo kot, če bi mi bila i;rto uro umrla oba, oče in mati. Poleg slabe družine sem moral zapustiti vse. Pšenica je zrela in ravno smo se pripravljali za žetev in drugo košnjo detelje, pa pride iznenadni poziv, da se moram v 24. urah spraviti na vojsko. Tukaj je sila dolgočasno. Vsaka minuta je dolga kot cel dan in noči ni mogoče prespati in ne prebdeti, ker vedno mi je na mislih družina in dom. Razmer ne smem opisovati, da mi ne vrnejo ali ne sežgejo pisma. Tu menda ostanem kake 4 mesece. lipam, da ne pride do napadov na našo trdnjavo. Če ne bomo oblegani, se bo še prestalo nekako. Prejmi najiskrenejši pozdrav od brata ........ Na bregu. Ruski spisal V. D. Kozlov. Collinwood, O., 31. avg. — Cenjeni urednik! Prosim, da priobčite teh par vrstic v nam priljubljeni list. Marsi-kedo se še spominja žalostnega dogodka, kateri se je pripeli! dne 9. septembra minulega leta, ko nam ie nemila smrt pobrala našega blagega gospoda župnika Rev. Andreja Smrekar-ja. Ko bode ravno eno leto, odkar smo zgubili blagega moža. smo se namenili farani prijatelji in znanci, mu postaviti skromen spomenik, in ta bode gotov do dne 20. septembra. Na ta dan bode odkritje spomenika ob 3. uri popoldan na sv, Pavla pokopališču v Notingham. Ob tej priliki so vabljena vsa slovenska društva iz Collin-wooda in iz Clevelanda, posebno se pa vabijo' pevska društva. Tudi mogoče, da se želi udeležiti kak drugi prijatelj te slovesnosti. Ker je ranjki gospod imel veliko prijateljev in znancev po celi Ameriki, se vsi uljudno vabijo, kontur čas dopušča, da se udeleži. Ranjki gospod Rev. And. Smrekar je bil župnik približno pet let. Ko je prišel v našo župnijo, stali smo ob robu propada, in danes moremo reči: hvala Bogu, da nas je še pravočasno rešil na tako čudoviti način, da nam je poslal blagega moža, kateri je moral prerano v grob, za katerim žaluje veliko število ljudi še danes, posebno pa mi farani. Kaj več povemo prl-hodnjiči - Cerkveni odbor župnije Marije Vnebovzetja v Collinwoodu. PISMO IZ STARE DOMOVINE. Pola, 4. avgusta 1914. Ljubi brat ....! Najbrž Ti je znano, da je Avstrija mobilizirala vse od 18. do 42. leta, zato je tudi mene zadela ta žalostna usoda. Hvala Bogu, da sem že star 35 let in spadam le še pod "Landsturm" in mislim, da bom toliko srečen, da me ne pošljejo kam drugam. Tukaj smo samo na straži v trdnjavi. Edino zlo nam je, ker je vse tako drago povsod. Ne dobiš nikjer v Avstriji nobenega denarja. Na vse svoje premoženje bi ne mogel posoditi niti vinarja. Doma sem zapustil ženo in male Polk se je postavil v čveterokot. V sredini je gorelo v krogu šest grmad in v žaru ognja so se svetlikali resni obrazi kozakov. Z odkritimi, kratkd striženimi glavami so stali v dveh vrstah pred ikono, ki je bila postavljena na visokem podstavkii pred krogom grmad. Mokro vejevje in debela bruna so prasketala in iz njih so se vsipale i^kre proti nočnemu nebu. Visok, postaren kozak z gosto, dolgo brado je bral z razločnim glasom evangelij. Tu pa tam se je prekrižal, ne da bi prenehal brati. In za "njim so se prekrižali vsi tovariši. Pazno so poslušali besede blagovesti, polne ljubezni, polne usmiljenja, in težke kozaške glave so klonile k tlom, kot da prosijo odpuščanja. Nato so pričeli peti molitve. "Oče naš..." — začel je stari kozak glasno in mogočno. "Kateri si v nebesih..." — moli! je za njim celi polk. Glasovi niso bili krepki, nekdo je v strahu cvilil z visokim ženskim glasom, drugi spet so obupno rjoveli in kričali neubrano in grozno. In kljub vsemu je bilo v celi stvari nekaj mogočnega, nekaj svečanega. In ob skalovju, ki je obdajalo malo dolinico, so se odbijali glasovi molitve, pa so potem odpluli v.tisočerem odmevu preko gorovja. Bolj zadaj za vrstami vojakov je stalo nekaj radovednežev, nosečih male svetilke. Bili so do Kitajci, ki jim ruske šege še niso bile poznane, dru-goverci, ki so sicer svoje lastne verske ceremonije visoko cenili, ki so pa tudi navade kozakov, njih molitev in petje spoštovali. H nihče izmed teh ljudi ni motil z najmanjšim šumom pobožnosti. Po očenašu so' molili kozaki tudi še "Vers" in "Sveto. Marijo"... Zavela~je lahni! sapica in hladila vroča lica vojakov. In sedaj naenkrat je zadonelo pO monotonih, navadnih melodijah vsakdanjih molitev veselo in zmagoslavno: "Kristus je vstal!..." In zakipela je pesem, mogočna in radostna in zažareli so temni 'obrazi kozakov v novem življenju. Pesem je dajala vojakom pogum in z novo močjo so zapeli glasovi, sedaj krepki in jasni. "S smrtjo pridobil sf smrti" — in v svečanih, vsklikajočih akordih je plula pesem v nejasne, temne gore... Zadonelo je povelje, vojaki -.o se pokrili. Poveljnik, majhen in širokoplečat mož, je stopil v sredino pred sveto podobo. Ozrl se je na vse strani in iz-pregovoril z močnim glasom: "Kristus je vstal, bratje!"... "Kristus je vstal!" — odgovorili so kozaki. In tedaj je stopil poveljnik k prvemu, najbližjemu vojaku in ga poljubil. Iti stotine vojakov je objel in poljubil kot brat brata in objeli in poljubili so se tudi vsi drugi med seboj. "Sedaj pa, tovariši, pojdimo večerjat," — je zaklical poveljnik glasno in se obrnil, da bi šel h kitajskim kočam, pa \ tem trenotku poči v daljavi strel. Vsi so ga čuli in so napeto poslušali. "Tilid... tiho, ne vpijte...", je zaklical nekdo. Le grmade so v nastalem molku prasketale in metale visoko svoje i.-.kre, in iz vasi se je cul nejasen in nerazločen šum. "Tali — tali... Tah—tah—tah,. •". pokalo je znova, pa sedaj bližje m močneje. "Kaj more to biti?" — vprašal jc poveljnik, ne da bi se pri tem h komu obrnil. — "Pa menda vendar ne Japonci?" Nihče ni odgovoril. In streli so pohajali bližje in bližje... Tekom par minut se je izpremenilo posamezn" pokanje v neprestano bobnenje in Sr0' nienje, pa je postajalo potem spet redkeje in je končno popolnoma utihnilo ... Spet je zavladala tihota in le prasketanje ognjev, ki so plapolali višje in višje, se je čulo... Celi polk je napeto poslušal v temne daljave, tispc ljudi je čakalo, kaj se zgodi. Pa oči-vidno je bilo tamkaj že vse končano. "Kaj more to biti?" — je ponovil poveljnik, "Kdo straži danes ob reki? Iz katerega eskadrona?" "Iz mojega, gospod polkovnik, praporščak Brice," — je odgovoril esavl in stopil iz vrst. Dasiravno m imel polkov poveljnik polkovnikovega značaja in je bil le najstarejši častnik v polku, nazivali so ga vendar vsi le "Gospod polkovnik". "Mogoče se mu je kaj pripetilo?... Z nabiti so ga Japonci napadli?" "Mislim da ne, gospod polkovnik. Najbrže je zapazila straža kaj sumljivega na korejski strani in je streljala..." "Kaj pa naj bi bilo tam sumljivega?" "Pač dosti! Korejci najbrže opazujejo naše, ali so pa tam japonski ogle-duhi. Na te so po,tem naši streljali..." "Naj gre vendarle patrulja tja, da poizve, kaj da je bilo... Ne, še bolje je, da jahate Vi sami s svojim eska-dronom do reke... saj ni daleč, vrnili se boste kmalu in potem lahko večerjate." "Takoj, gospod polkovnik." "Šesti eskadron, k sedlanju!" — in kozaki so hiteli h konjem. * * * Ko se je popolnoma stemnilo, je odkorakal praporščak Brice s svojo četo ob reki navzgor. Konj ni vzel s seboj, ker bi ga bili ovirali, kajti moral je z brodom na ono stran reke, da preišče obrežje. Bila je temna noč. Praporščak je zamogel le nekaj korakov daleč razločevati vodovje reke Jalu. Korejsko obrežje je bilo zavito popolnoma v megle. V malem zalivu je bil privezan brod, katerega, so kozaki sedaj odpeli — odpluli so. Pa drveče valovje j>e obrnilo na mestu lahki čoln; trenotek je krožil v vrtincu, potem pa je odplaval po reki navzdol. "Deca, krepko vesla v vodo,... močneje." — zapovedal je praporščak s tihim glasom. Kozaki so delali napeto. Močne, žilave roke so urno veslale. Čez nekoliko časa -se je obrnil čoln in začel ; počasi plavati proti valovju. Jezno se je penila voda ob straneh malega bro-j da, a morala je odstopiti in dati brodu j prosto pot. Počasi so se bližali kozaki nasprotnemu bregu. Že so se razločevale posamezne oblike onstran reke. Kamenje, ki leži v velikanskih kupih, strmo skalovje in s stoletnim mahom poraščeni plazovi, to je korejsko obrežje lepe reke Jalu. Ob vsej njeni strugi, razen ob iztoku, je vzhodno obrežje te reke kamenito in strmo. Kot da bi bil hotel Bog ob stvarje- j nju sveta slabotne in lene Korejce z { nedostopnim gorovjem varovati pred! napadi. In v to granitno skalovje se zaganja valovje, peneč se in rohneč. Velika j je reka Jalu in mnogo vrtincev ima. | In marsikje je že izpodledla skale in izdolbla velike dupline in zdaj šumi in bobni vodovje, veseleč se svojih zmag. Previdno plovejo kozaki. Krmilo je : v izkušeni roki starega četovodje in! tako se bliža brod počasi mokremu, I hladnemu skalovju. Vojaki iščejo pri- ; pravno mesto za izkrcanje in po dalj- i šem iskanju najdejo tako mesto. Z zamolklim udarcem se zadene brod ob j breg in kozaki ga potegnejo napol na i suho. "Tukaj je steza, Vaše blagorodje,"— zašepetal je četovodja praporščaku. Brice sam je poznal to stezo. Ni "bil prvič danes na straži ob tem strmem ! korejskem obrežju. Odkar je bil za-j pustil general Miščenko korejsko o-zemlje, je zasledoval, njegov polk Ja- < ponce. V zadnjem času so se bile zopet pogosteje pokazale sovražne pa-1 trulje in kozaški oddelki so zamogli z daljnogledom razločevati male dra-, gonce, ki so na brzih, visokih konjih j drveli preko korejskih gor. Niti stre-' ljali niso nanje, ker so bili predaleč, i Iti ponoči so vsi ti ogleduhi naenkrat izginili. Tako je bilo tudi sedaj. Praporščak Brice je zapovpdal štirim vojakom naj stražijo bfod, sam pa je z drugimi odkorakal mirno preko skalovja proti mali korejski vasici, — ali Japonca ni bilo' nobenega blizu. "Strahopetci so in stare babe, pa ne dragonci," — se je jezil natihoma (Nadaljevanje na 7. strani.) WILLIAM F. GINTER, rep. kandidat za zapuščinskega klerka je bil rojen v,tem okraju 1. 1865, ter je vzrastel med nami. Končavši mestne šole,, je pohajal Bryant & Stratton's Business College v Chicagi. Učil je otroke v raznih šolah tega okraja do 5 let nakar s« je z a stalno naselil v Jo-lietfi in zadnjih 12 let je vposlen pri Chicago & Joliet Electric Railway Co., Da OB □ □ OS DH BB DO BB BB BB BB BB BB BB BB BB Bolečine in okorelosti katere povzroča revmatizem, obistne neprilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo SEVERA'S GOTHARD OIL (Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje, prežene oteklino in odpravi krče in okorelost. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah. na □B □ 0 DB DB 00 00 OB OB OB DB Zborno za Severa's Medicated toaleto , _ inkopeij. o km boap (Severovo Zdravilno Milo) Dobro milo za britje in izmivanje Cena 25e. BB BB BB BB SEVERA'S TAB-LAX. g^ČS?,*^ Cena 10 in 2B centov Naprodaj v vseh lekarnah. Vprašajte za Severove Pripravke po imenu. Zavrnite nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite jih od nas. W. F. Severa CO.p cedar Rapids, Iowa K m Sfi S S S s £ COMMERCIAL TRUST & RANK SAVINGS [1 ilOF JOLIET SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE URADNIKI E. J. MURPHY, predsednik THEO. R. GERLACH. podpredsednik. JOHN T. CLYNE, kasir. NADZORNIKI: Herman C. L. Stoli Carl Oester le Edward R. Daley William Stern James R. Bentley Charles McKenna Theodore R.Gerlach John T. Clyne Hi^Sfi^ifiSKSSiSifiSffiSlfi E. J. I&urphy ffi m s H ffi I z malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali Pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni »klad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr-d«. . Iif CHAS. G. PEARCE. B1'' kot kondukter in je zdaj drugi, najstarejši kondukter v službi te družbe. Stanuje na 409 Whitley Ave,, je ože-njen in oče dveh otrok. On je trden unijec, član unije kondukterjev. Priporoča se vsem volilcein tega o-kraja, da ga volijo, ker je zmožen, zanesljiv in prijateli delavcev. In ker je dobropoznan in spoštovan je pričakovati, da bo imenovan in izvoljen — Adv. . • o o!'1" Edini in dolgoletni slovenski i« ' pogrebni zavod in konjušnica-in ambulanci pripravljeni po"°c podnevi. Najboljša postrežba ^ ste, ženitve in pogrebe. NajlcP . čije. Cene zmerne. — Ženske ® ^ oskrbuje soproga, ki je tej stroki. — Tel. So. Chicago h W\ WALKOWIAIC Pogrebni Zavod in Konjušnica. 8749 COMMERCIAL AVE. n I V SOUTH CHICAGO, ' Ni kruha Istega »^{'fll-ni mogoče dobili. J^ p. MO POSEBNA SJVV 8TVA in pazimo, «' spečemo ravno2Pr*v* KRUH—5® hlel)' < bflljČ®*' Pokosite ga ••• »' Chicago I'hone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferion Street, nasproti Court Houae, Joliet, IH. TROST - izdelovalci - -(j HAVANA IN DOMAČIH Posebnost »o * V "The U. S." I0c in M« i Na drobno se Ptod*' ,,a debelo P* jol^ 108 Jefferson Street Ljubljanski"Slovenec" z dne 6. avgusta prinaša sledeče novice: — Odločna beseda. Izšel je sledeči uradni oglas: Veliko in spontano navdušenje, s katerim se je prebivalstvo ce!e dežele odzvalo klicu ljubljenega vladarja; vroče patriotično čustvo, katero se je pojavilo na tisoče načinov z ginljivim navdušenjem od začetka do konca dežele v tem svečanem času, napplnuje me z živim zadovoljstvom in občudovanjem do tega poštenega m zvestega naroda. Ponosen sem, da V teh težkih časih delim z njim delo in žrtve, ki jih nalaga vsakemu domovinska potreba. Vsi dobri patrijotje, združeni v eni sami veliki misli, brez razlike vere, narodnosti, naj zbero vse svoje moči, zadojeni z junaško in viteško potrebo, da s požrtvovalnostjo 'n sposobnostjo delujejo pri vsem, vVt^ba, da se poveča uspeh našega orozJa, ki se bori za brambo pravic in interesov domovine. Vlada bo z že-, no e«ergijo poskrbela, da uničujoči C-fnienti, ki okužujejo vsako deželo, ^ 'eni času, ko se naša dežela nahaja v a^o težkem položaju, ne najdejo pri-ozuosti izvršiti svojih namenov, bo-z zlobnim početjem ali hudodel-SKiUj ponašanjem, kar bi lahko škodo-uspehom našega orožja in naj-V£čjim interesom naše države." — Te odločne besede je razglasil mož, ki favno zadnje dni z največjo odločno-stj0 kaze, da je zanj veljaven samo en, oz'r: interes države, c. kr. namest-v Dalmaciji grof Attems. , -^asa županstva imajo seje, x -"iterih ob manifestu cesarjevem za vojsko sklepajo sledeče izjave: Obča-T Iz^e^amo neomajljivo zvestobo svojemu skrbnemu in dobrotljivemu vla-darju^ Njega Veličanstvu Franc Jožefu • m želimo ter prosimo Boga, naj bla-So>,ovi in privede do popolne zmage orožje c. in kr. avštro-ogrske vojske. ~ pastjo in veseljem'javljajo županstva io povsod možje in mladeniči z "ajvečjim navdušenjem sledili klicu -Mega Veličanstva najvišjega gospoda vojskovodje tpr šli v boj za čast in zmago naše mogočne Avstrije s klici: živi, Bog varuj našega cesarja ra Proti odločbam komisije ni ugovora. Nad delom komisije ima nadzorstvo politična okrajna oblast, ki lahko odredbe komisije spremeni ali razveljavi Kdor se ne bo pokoril odredbam komisije, bo kaznovan po naredbi z dne 30. septembra leta 1857. . — V dušni blagor vojakov. Tiskati so se dali mali lističi, na katerih so najpotrebnejše molitve za vojaka: Popolni kes, tri božje čednosti (kratko), vdanost v trpljenju, zaupanje v božjo pomoč. Ta listič naj bi dobil v roko vsak slovenski vojak, ga vzel s seboj na bojišče in tam rabil. Doslej se jih je dalo tiskati 20,000; če bo treba, se bo nalog še pomnožil. Lističe širijo požrtvovalne gospodične in vojaki jih sprejemajo z veliko hvaležnostjo. Dobivajo se pa tudi v Ničmanovi prodajalni. Kdor ga drugače ne dobi, ga lahko sam poišče v prodajalni. — Ker tudi nemški vojaki žele dobiti kaj takega, se bo tiskalo tudi nemško, hrvaško, češko in italijansko. — Lističi se delijo seveda zastonj. Ker pa za to ni nobenega fonda, se sprejemajo tudi darovi v ta namen, ki se lahko oddajo v Ničmanovi prodajalni ali v Alojzi-šču, I. nadstropje, v sobi, kjer se dela za "Rdeči križ". — Izhajanje "Ilustrovanega Tednika" je državna oblast ustavila. — Zlato mašo bode obhajal dne 9. avgusta g. Matevž Jereb, vpokojeni župnik na Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. v — Sin dež. glavarja dr. šusteršiča je predno je dobil poziv, vstopil kot kadet pri pešpolku št. 53, ki je zagrebški domači polk. — Naslov "profesor" je podeljen dr. Ani Ogrinc na javnem zasebnem dekliškem gimnaziju društva za širšo žensko izobrazbo na Dunaju. — Aretirali so v Krašnji abiturijen-ta Vinko Štruklja, ki je poveličeval Srbijo. — Duh se mu je omračil. V deželno bolnico so pripeljali dne 4. avgusta l t. 1. vikarja iz Vrtojbe na Primorskem j g. Edvarda Mežnaršič, kateremu se je vsled vojskinih ..poročil omračil duh. | Imenovanega je našla vojaška straža blodečega po polju okohi Koroške! Bele na Gorenjskem. Pripeljala ga je v ondotno župnišče. odkoder ga je domači g. župnik peljal v deželno bolnico. Kako je prišel nu .Gojenjsko,. ne j ve ničesar povedati. Imel je tudi po škodbe na glavi. — Vrl vojak. Na magistratu se je zglasil vojak, ki je svojo prvo pri vo- , jakih zasluženo plačo v znesku 6 K' 60 h poklonil za uboge žene in otroke vojaških vpoklicancev. "Menažo -do-bivam, streho imam tudi zastonj torej 1 ta denar lažje utrpim, kakor uboge' 'ženske!" je dejal. Ta vrli slovenski, vojak je pač najlepši vzgled usmiljenja, ki je danes potrebno. — Prijet špijon. Na progi južne že- vrednec- i ........ ..*""■ ",v-~ j leznice je vojaška straža prijela >itm- nar _ f ..ve,1ld.ar je Papirnati de-]ljivo osebo, pri kateri so našli dina- mit. — Molitev za časa vojske. V stolni cerkvi v Ljubljani se opravlja od ponedeljka zvečer devetdnevnica. Vsak večer od 8. do 9. ure je mplitvena ura Moli se ura "za blagor domovine". — Na šolsko mladino je izdal deželni predsednik baron Schwarz naslednji oklic: Ce?ar je poklical. Naša slavna armada gre na vojsko, da brani čast in velikost domovine. Vi ste še premladi, da bi služili domovini z a'ic Jožefa I. in njegovo Avstrijo! ozirom na obilno gradivo, ki pri- — Z ,aja ^VJhpnfr""' med državami, »am je »eniogoče beležiti vsako sejo ln mic v.-akega županstva. Zadošča so' '>0,r°č>lo. Y>a naša županstva ii i-Cn° ^ v Patr>jotičnem navduše- j..T ' tr;i'i pred papirnatim denarjem. Sg'J!l-!' vojne je vedno znamenje, da ni:!- ZUl masa. Sedaj poroča -'»'O, da so Srbi poizkusili zastrupiti uvod, drugi zatrjuje nov atentat na vladarja, ki se pa izkaže v Katerih urah kot neresničen. Sploš-n. »pa razširja bojazen pred papir-,.m denarjem, katerega smatrajo bo-z'"vi in neomikani ljudje kot dark- 10 na8,lasamo z vsem pou-b.:.. ~ iste vrednosti kakor .ndenčrii n«noT Ztg. po j a s 11 j e 11 je 1 j ud s t v u. Ijska dela. C. kr. v Wičn.'r"'c,,lura<1 Poroča: Danes je orožjem v roki. Ali roka. kjie preslaba za orožje, lahko opravlja druga dela. Tudi, kdor ostane doma. lahko izpolni svojo dolžnost napram cesarju V me-tu in po deželi bodo rabili prostovoljne delavske rao ^■■■.llMBIlifil sktlf. '-'K- izšla ?a ki vsi, ilede |K>lliti<', potrebiK zfctve odredba poljedel-v sporazumu z 110-ed važne-ne odredbe graf' " druK'h Poljskih del. ^gl)Ujvit' u' O'lredbe določajo, da za del v Vs.7. zetvc drugih poljskih tvene ko"I,,i .-mci'ki oWi,,i "estavi že-vastni ;„ ( r'osli te komisije so r 'df> l>rat Plae, se a' »T^ete fSniejo biti angradeni .ira skrbeti,__ " 'Jruga poljska dela pravo-Vse moške in ženske so dolžne izvrševati ta so od teh del osebe, ki «"ni. -r, . »—— žc.u " K°misija mora skrbeti, da za d rn opravijo, v ( lz v iftvn'l vu lr" UC1 ust'i»e, Ki «lkt i,, ' "I službah, duhovniki, zdrav- ,'Ce' hu!V,j0zdravniki' lekarnarji, ba-T ''najti "lsl<0 strežnice, one osebe, b eiici. ske strežnice, one osebe, •ni kmetije in njihovi uslužj c"u',)ni Pr' izvrševanju l'j, ki s v» k> so lastniki podje-»jihivi ". Pod državnim virstvom in tc,n ilel" l_br,,lci: v kolikor so pri a naj si Preseki potrcbni. Komisij ,0ln j^Vl'otrebnil, delovnih moči , sijali ». Posredovalnic, Predli ZU ,n'liltl,no, po po komi zavetiščih, pri e/emijev itd. či. Učenci! Najlepše boste dokazali svojo patrijotično mišljenje, če se o-glasite za prostovoljno delo, katerega ste zmožni. Kdor je pripravljen pomagati, n^j se takoj zglasi osebno ali pismeno pri svojem šolskem vodstvu, kjer bo dobil nadaljna pojasnila. - - Odsek za razdelitev od občine nabranih podpor, ki je mobiliziran, zase po 1 K. za vsakega otroka pa vin. na dan. v posebno nujnih slučajih se pa sme izplačati večji znesek. Te podpore se izplačajo, če je potreba dokazana, in le do onega časa. ko bo država pričela izplačevati postavne podpore, — Odsek za aprovizacijo mesta Ljubljane je v svoji včerajšnji seji sklenil, poskrbeti pravočasno za dobavo živil in kuriva. Predvsem se bo skušal pobrigati, da ljubljanski prebivalci dobe v vojnem času vsaj najpotrebnejše za prcživljenje, kakor moko in sol, pa premog in drva, nadalje pa tudi za razne druge domače pridelke in izdelke, in seveda tudi za meso, Pri tej priliki se ljudstvo v m ja, naj ravna kar največ živili in z drugimi življ« trrbščinami v takih resnih ŠTAJAFtSKO 1 t — Odpustil stanarino. G. Alfred j pick v Gradcu je odpu-til vsem onim j strankam svoje hiše v Mariboru, Bi— | marekova cesta 12, katerih gospodarji se nahajajo v.vojaški službi, stanarino 1 za mesec avgust. Z^l^lls!!! š PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: STEFANICH, tajnik, s. OLHA.blag" Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. —Aretacije. Dne 1. avg. so are-i tirali v Bistrici 11a Stjaerskem absol-viranega učiteljskega kandidata Heri-ča in ga uklenjenega izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. O teni po-1 ročajo nemški listi: Herič je v svojih nagovorili po gostilnah poveličeval Srbe kot prijatelje Slovencev. Pri zaslišanju je vse priznal in na vprašanje, j zakaj je to storil, je odgovoril, da so j tega krivi njegovi bivši prdfesorji. — V Mariboru so zaprli 321etnega Ivana . Wesiaka, ker je na glavnem kolodvoru zaklical: Živela Srbija! Istotam so nadalje aretirali Alojzija Gomzi in Franceta Križaniča radi veleizdajal- Joliet Steal Die House ^ofcsskinal Cleaners and Dyer* STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Ca»» Oba telefona 488. rstu opnzar-previdno •/ njskimi po- Družine v :e okolice pri na ljubljan avar je p jiiiu/ne a lOKticam tajaji at asiti! i/ ljubljan za nujne podpo gistrat. 'D " ' ne. naj ust rajo denar in '/eini mbve ta skih izrazov. V Ptuju so zaprli nekega Brunina in delavca Kranjca. — Umrl je v Poberžu pri Mariboru 661etni gostilničar Blaž Plevčak. — Ker je ženin odrinil k vojakom, šla v >mrt. 201etna Frančiška Zoeli-rer iz Fohnsdorfa je skočila v bližnji potok, ker so ji vzeli ženina k vojakom. — Smrt junaka. Dne 31. julija je umrl v Gradcu topničar v pokoju Jožef Szukits, junak >eujski (1878), v starosti 61 let. Szukits je bil poslednji nositel) velike /.late hrubrostne medalje iz moštva. Sw^kits si je sam napravil z nezadostnimi pon\očki mu-nicijo in ^e z ravtio tako nezadostno inontiranim, navadnim topom skozi vstaše srčno preril za dalmatinsko mejo. Bil je artiljerijski podčastnik, po- Chicago tel. 3592. L. H. HIB JUSTICE OF THE PEACE (Mirovni sodnik) 325 Jefferson St., nasproti todišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO Kadar imate tfpraviti s tožbami ali drugimi sitnostmi se oglasite tu. GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. ^ • J-A.V^f y« x - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. illinillUUlUlIllIlllIIIIUIIIIlIUIllIlHIllllINIllllIIIII Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,0« KRON. Vložen denar obrosliije po 41 % brez vsakega odbitim. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA c vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara« šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. tem tehnični uradnik višjega oficijala artil nega depota v Gradi priliki vpokojitve o zaslužnim križcem s iti se pov jerijskega u. Česat illikoval z '.pel do shramb | ga je a, zlatim fcm sinov vojnim praj, STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev j in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega j papirja po nizkih cenah. Alexander Chi. Phone 376 \J N. W. 9V 120 Jefferson St JOLIET, ILL N. W. telefon S56 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Afigleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DRlkBA. Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois, Telefoni: Chicago in N. W. 100. .$2.00 Naročnina: Za Združ. države na leto... Za Združ. države za pol leta----$1.00 'Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančao naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo, i. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. mi, kakor bi Kristus na pragu vsake šole klical: "Pustite malim k meni priti, kajti njih je nebeško kraljestvo, in ne branite jim" (Mat. 19, 14). V šoli se mleko nebeškega kraljestva otrokom deli, dno spoznavanja božjega in poklica našega stavi. Matere so otroke posilem k Jezusu nosile, vi jim pa v šolo branite, jih mudite; sami noter nočete in otrokom ne pustite? "Iščite najprej" itd. 3. V pridigah in krščanskih naukih se zaklad nebeškega kraljestva razklada. Pojdite po vsem svetu itd. (Mark. 16, 15—16). Judom je bilo vzeto, ki niso hoteli poslušati, ne sprejeti božje besede; kaj pa z nami bo? Hujše ko Sodomi in Gomori (Mat. 11, 20). Kako željni so pa pri nas kristjani! "Iščite najpoprej božjeg akraljestva, spoznanja božjega, kojega vam sv. mati katol. erkev daja, in njega pravice, da po teh naukih pravično živite; vse drugo vam bo privrženo. II. Kje pa je božje kraljestvo? V vsakem poštenem kršč. srcu, katero Boga ljubi in njemu služi."Kdo si ti?" je vprašal duhovnik pastirja, kateri mu pravi, da še ni nesrečen bil. "Jaz sem kralj," mu odgovori. "Kje je tvoje kraljestvo?" "V mojem srcu." '"Kdo so p atvoji podložni?" "Moji grehi in slabe razvade." "Pač! res srečen si"; mu- duhovnik reče. Srečen je lahko vsakdo; pa tukaj le sreči dno postavimo, popolnoma srečni bomo v nebesih. Naše srce je mala stvar, pa veliko njegovo kraljestvo; njega je sv. Duh ali pa satan gospodar. Hočemo božje kraljestvo v srcu imeti, imamo: 1. Sami sebe prav spoznati, svoje" nagone, želje in navade, ki se rade spuntajo, in nas hitro goljufajo, ako jih prav ne spoznamo. Vsak večer, vsako nedeljo je potreba, svoje srce pregledati, vest izpraševati. 2. Sajni sebe premagovati po vzgledu sv. Pavla: "Jaz strahujem svoje telo" itd. (I. Kor. 9, 29). Si podvržen jezi, lenobi itd., ne daj se prebagati hudemu, marveč ti hudobo premagaj (Rim. 12, 21). Več velja kdor sam sebe premaguje, kakor on, ki mesta in kraljestva premaga. V kraljestvu ni mira, ne sreče, v kojem se podložni puntajo, ne sreče v srcu, v kojem greh gospodari. Kako čeden je človek, ki božje kraljestvo v svojem srcu ima, vidimo nad sv. Štefanom; kako so grdi ljudje, katerim božjega kraljestva v srcu ni, nam kažejo njegovi so- zvesto dopolnjevati. Čedna podoba nam je škrjanček. Kadar jutrnjo pesem odžvrgoli, gre med brazde živeža iskat. Naša duša od Boga, potrebuje dela. "Človek je za delo, kakor ptice za letanje" (Job. 5, 7). "Kdor noče delati, naj tudi ne je" (II. Tes. 3, 10). Da bodo pa naša dela zaslužljiva in Bogu prijetna, morajo biti: a) V imenu božjem, v dobrem namenu storjena. "Karkoli delate, z besedo ali z dejanjem, vse storite v ime-inu J. Kr. itd. (Kol. 3, 17). Dobri namen je naših del zlato. b) Zvesto in veselo. Vsi smo delavci Gospoda nebes in zemlje; njemu služimo ne na videz, marveč kakor hlapci Kristusovi (Efež. 6, 6), Saj je tudi Kristus delal do svojega tridesetega leta. c) Delajmo ne toliko za časen dobiček, ampak za večno plačilo, da se ne poreče; "Prejeli so svoje plačilo" (Mat. 6, 5). "Nabiraj te si zaklade v nebesih" itd. (Mat. 6, 20). Tako nas bo Gospod nebes in zemlje veselo za-klical: "Prav, dobri in zvesti hlapec, pojdi v veselje svojega gospoda" (Mat. 25, 21). Konec. Trojno božje kraljestvo imamo tedaj iskati: božje spoznanje v sv. materi katol. cerkvi; mirno, Bogu posvečeno življenje v pravičnem srcu; večno veselje v sv. nebesih. Jedno drugemu vrata odpira, jedno za drugim človeka časno in večno srečnega menu besede ukvarja le z gospodar- ki bo uničil nasprotniku zračne križa-stvom, vendar mnogi zagovorniki nji- rice, bo pri trdnjavski vojni dobil nad hovega nauka streme za stvarmi, ki se sovražnikom tako premoč, da o njene tičejo tega polja. Pretežna večina govi končni zmagi skoro ni dvomiti, članov Socijalistovske Stranke ali za-: Vsaka moderna armada bo torej govarjajo brezbožtvo, ali se pa vsaj morala imeti odslej nov vojni oddelek: ne ustavljajo onim, ga je zagovarjajo, zrakoplove in primerno izvežbano mo-Večina izmed njih si tudi slika v svoji štvo. Pa če rečemo: bo morala imeti, nizki in podli domišljiji prosto ljube- ni točno, kajti faktično že danes vse zen kot glavno vladno točko njihove države tekmujejo med seboj z vojnim namišljene vlade. Beseda socijalizem zrakoplovstvom, kakor so preje — in se rabi torej navadno v širšem smislu še — z vojnimi ladjami, topovi itd. in vsebuje nele navadne nauke, katere j Vojne obetajo biti torej potem za eno pripoznavajo vsi socijalisti brez izje-' postojanko dražje, pa tolažimo se s me, ampak tudi one nauke, katere uči tem, da bodo zato toliko manj — kr-ali vsaj tiho odobrava večina. V šir- pave in da se bodo končno moderna šem pomenu besede torej pomeni soci- vojna sredstva tako izpopolnila in na-jalizem to, za kar ga imajo Marxovi predovala, da bo sploh vsaka vojna nasprotniki: Socijalizem je brezbožen, | postala absurdna! protiverski in nemoralen. (Nadaljevanje sledi.) ZRAKOPLOV V VOJNI SLUŽBI. \ ______ i Pred dobrini letom je prinesUT "Koelnische Volkszeitung" izpod peresa vojnega strokovnjaka H. v. Oet-tinga o zrakoplovu v vojni službi razpravo, ki je izvajala v glavnem sledeče: Današnje moderne trdnjave so tako obsežne, da je skoro nemogoče na vseh točkah postaviti dovolj močne oddelke. Saj se je treba ozirati na armado, ki leži izven trdnjave, da je stori. Tako imamo nebeško kraljestvo • čim močnejša, trdnjava pa si mora po-in njegove pravice iskati, da bomo na ' magati z maloštevilnimi oddelki, ka- sodbi veselo besedo zaslišali: "Pridite izvoljeni mojega Očeta! posedite kra-jestvo, katero avm je pripravljeno od ' kor ve in zna. Zasede se le najbolj nevarne in izpostavljene točke, kjer se pričakuje sovražnega napada, drugod začetka sveta. Oh, kako veselo bo iti 1 pa se postavi le šibke straže. Iz ena v večno življenje!" Amen. SOCIJALISTI IN NJIHOVI NAUKI. (Nadaljevanje.) Definicija in razlaga. Kljub temu, da je kakih sedeminpet-deset vrst socijalistov, zaradi različnega mnenja članov, imajo revolucionarji vendar eno točko, kjer se vsi strinjajo, in to je, kar imenujejo soci- kega vzroka, da se prihrani moštv pa tudi napadalec ne more prijeti trdnjave v celem obsegu naenkrat, ma več le posamezne točke, ki se mu zde najbolj ugodne, ostale pa le opazuje in ogrožuje. Vsakemu je na prvi pogled jasno, kolike važnosti je tu zanesljiv in točna poizvedovalna služba, jasno, tudi, kakšnega pomena je vodljivi zra koplov za to službo. Ni pa pri tem misliti na uporabo velikega Zeppeliuo-vega tipa; boljši bodo baloni z upog ljivim in polupogljivim ogrodjem. Po ti, ki so jih dozdaj ti baloni premerili Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOI EDAR. 6. sept. Nedelja 14. pobink. Hermo. 7. Pondeljek Bronislava, nuna. 8. Torek Mala gospoj. R. M. 9. " Sreda Korbinijan, šk. 10. " Četrtek Nikolaj Toled, sp. 11. " Petek Prot in Hijacint. 12. " Sobota Macedonij, škof. ri bi vsi državljani skupno lastovali in vodili vse glavne pripomočke, s fcate-vražniki (Dejanje ap. 6, 8—10. 7, 54— j rimi se blago naredi a>li pridela,, raz-59). Zato yeli Jezus: "Učite se od važanje in občevanje. Da jasno razumemo socijalizem, jalizem. Ne glede na to, kaj misli posameznik, njihov skupen namen, ka- j kažejo, da bodo za poizvedovalno služ terega se drže po vseh deželah, kjer bo popolnoma zadostovali. Sedaj pa so socijalisti organizovani, je ta-le: ■ pomislimo, kakšna razlika je med ta Vlada, demokratična po obliki, v kate- kim balonom in pa med konjeništvorn ki je doslej imelo nalogo v.zvezi z raz nimi drugimi oddelki vršiti poizvedbe CERKVENI GOVOR ZA ŠTIRINAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. mene" itd. (Mat. 11, 29). 3. Se z vsem v sv. božjo voljo podati, kakor potrpežljivi Job. (I, 21). Kar Bog stori, vse prav naredi, naj se nam ravno hudo dozdeva. "Poglejte ptice pod nebom, lilije na polju. Oče nebeški ve, da ste vsega tega potrebni." Kako tolažljiv je oni nauk o ljubi previdnosti božji! Lahko molimo: "Izidi se tvoja volja!" Tak se tudi lahko zanesemo brez vsega toževanja, lahko mirno in veselo živimo, in uživamo božjega kraljestva, kojega v srcu imamo. Torej iščite božjega kraljestva itd. Kje je še božje kraljestvo? 4. Božje kraljestvo je tamkaj v nebesih, izvoljenih srečno prebivališče, ' štete, se pravi, da bi jih lastovali tako, :jer bode Bog vse naše solze obrisal kakor' lastujejo državljani Združenih o sovražnikovi moči, legi itd. Ustavi la ga je lahko 'prva ovira, povsod se preži nanj in blizu skoro da ne more moramo razložiti različne besede in ' Kako. drugače vodljiv zrakoplov! Dvi-stavke, kateri tvorijo definicijo. j gne se lahko v noči in ko pride nad Socijalizem je neka podoba vlade,.'sovražnikov tabor, se drži v taki vi demokratična po obliki, Socijalizem j sočini, da ga kroglja iz topa ne azde bi torej zahteval, da bi se prevrglo vse I ne,, pa tudi sproti se lahko ogiba stre vlade, katere so monarhične, kakor tudi one, katere so despotične. Tudi republikanska vlada, taka, kakoršna je v Združenih Državah, bi jim nikakor ne bila po volji; kajti revolucionarji la,. ker zrakoplovec natančno vidi vse počenjanje sovražne artiljerije. Moštvo v zrakoplovu si na zemljevidu natančno zaznamuje, kje ima zaloge itd1. V posesti teh točnih podatkov bo ličnih vladnih oddelkov. Da državlja ni lastujejo različne stvari, zgoraj na- Spisal škof Anton Martin Slomšek. H< Božje kraljestvo. Iščite najpoprej božje kralje-t stvo in njegovo pravico, in vse to vam bo navrženo. i ' Mat. 6, 33. 1. Ljubo doma, kdor ga ima, sploh pregovor pravi, in prav govori. Ali kjer smo pa doma? Dete kaže na svojo zibel, mladenič, dekle na hišo svojih staršev; mož, žena pokaže na svoje stanovališče, rekoč: Tukaj sem doma. Ali \>aka hiša dvojna vrata ima: skozi prva novo krščeno dete prineso, skozi druga mrliča k pokopu poneso. Nismo tukaj doma. 2. Poprašajmo >tarčeka z belo glavo. Mož! kje si doma? Ako je moder, nam bo z jedno roko na pokopališče pokazal, rekoč: Tu je moje telo, z dru-go na sveta nebesa, rekoč: Tam je moja duša doma. Oh, da nas kratkovidne ljudi! Od same posvetne skrbi na večno domovino pozabimo. Zato nas usmiljeni Jezus toliko ljubeznivo svari, rekoč: Nihče ne more dvema gospodoma itd. Iščite najprej itd. Te kratke pa zlate besede zapopadejo vso kršč. modrost; naj bodo tudi zapopa-dek našega premišljevanja: I. Kaj, II. kje je božje kraljestvo, da ga bomo spoznali. III. Kako se dojde v božje kraljestvo. da ga bomo iskali. Gospod govori ti, in tvoji služabniki te bodo poslušali. I. Kaj je nebeško kraljestvo? Podobno je zakladu v njivi skritemu (Mat. 13, 44). Veliki zaklad je Spoznavanje božje; vse imamo zanj dati (Filip. 3, 9). Zato imajo starši otrokom skrbeti, pa tudi gospodarji družini. 1. Z domačim podučevanjem. Oče! uči svojega sina, kedar mu prvi košček kruha daš, mati svoje dete, kadar ga na prsih imaš, ljubega Boga spoznavati. Pri vsake j krščanski hiši je potreba treh^rečij: božje podobe križa-nega Jezusa, sv. evangelija in pa katekizma. Tako iščite že doma nebeškega kraljestva. "To je večno življenje" itd. (Joan 17, 3). 2. Nauk v krščanskih šolah. Zdi se (Skriv. razod. 21, 4—5). Krezoš, imeniten kralj, je kazal modremu Solonu svoje bogastvo in veličanstvo ter ga vprašal, ali ni srečen? Solon mu odgovori: "Nihče ni srečen pred smrtjo." Tako je. Ni se zanašati na zdravje in mlada leta: danes si živ, jutri boš gniv; ne na bogastvo: letos premožen, lahko boš k letu berač; ne na čast in oblast: danes te hvalijo,, jutri te nihče poznal ne bo. Samo nebeškega kraljestva in nja pravice je potreba pred vsem iskati; tam nam h6če Bog vse naše želje dopolniti, dati,, česar še ni videlo oko, ne slišalo uho, ne občutilo srce (1. Kor. 2, 9). "Oh, kako mi na zemljo mrzi, kedar na nebesa pogledam7 (S. Ignacij). Iščite najpoprej nebeško kraljestvo itd. Ono je podobno kupcu, kateri vse proda in biser kupi (Mat. 13, 46). 111. Dveh rečij je potreba, nebeško kraljestvo doseči, po svojem stanu moliti in delati. 1. Moliti: a) Vsako jutro, kakor golibar na polju povzdigniti svoje srce k Bogu (Ps. 62, 1). Vsak večer se Bogu zahvaliti, ga za odpuščanje prositi, se v njega sv. \arstvo izročiti. Starši in gospodarji imajo svojim za jutranjo in večerno molitev skrbeti. Vol spozna svojega lastnika in osel jasli svojega gospoda; kako bi človek pozabil svojega Boga? (Izaia 1, 2—3). b) Službo božjo ob nedeljah in praznikih zvesto obhajati. Ko je sv. Re-migij kralja Klodoveja h krstu v cerkev sprejel, ga kralj popraša: "Oče! jeli je to tisto nebeško kraljestvo, kojega ste mi obljubili?" Sv. škof mu odgovori: "še ne; to so le vrata v nebeško kraljestvo." Vsaka nedelja in svetek bodi nam stopinja bližje nebeškega kraljestva. Vsaka pridiga, vsak kršč. nauk naj bo naši duši, kar je dišeča cvetlica bučelici. Besede so večnega življenja, molitev je ključ do sv. nebes. (Sv. Avg.) c) Svete zakramente pogosto in vredno prejemati. Sedemkrat na dan pade pravični, kaj bo še le za grešnika! Kaj nečistega v nebeško kraljestvo ne more. Zato kliče usmiljeni Jezus: "Pridite k meni vsi, ki ste obloženi" itd. (Joan. 15, 1—6). Ne poslušajte zasmehovalcev, kateri sami v nebeško kraljestvo ne gredo; in tudi drugim branijo. Slepci so, in slepce vodijo (Mat 11, 12). "Veselite se, ako ste zavoljo Jezusa zaničevani; vaše plačilo bo obilno v nebesih." 2. Delati in dolžnosti svojega stanu Držav, kot ena družba, poštne urade, orožarne, mornarico in pa državni svet. Seveda skupna last ne pomeni tega, da bi potem, ko država prevzame naštete stvari, vsak državljan dobil jednak delež kot svojo last, da bi jo rabil, kakor bi se mu ljubilo. Gospodarstvo lastnine v socijalistov-ski državi in plačilo za delo bi ne bilo v rokah posameznikov, da bi delali, kakor bi sami hoteli, ampak bi bilo odvisno od volje večine državljanov. Glavni pripomočki, s katerimi se blago naredi ali pridela, razvaževanje in občevanje pomeni vsako stvar, s katero se kako stvar napravi, razvaža in vsa občila; z eno besedo, vse s čimer se dela dobiček z najetim delom, Da stvar pojasnimo, hočemo podati nekaj zgledov. Rudokopi, različne tovarne, velike kupčijske hiše in trgovine, kakor tudi farme, kjer se pridelujejo živila z najetimi delavci, vse to blago se pr»da za dobiček, vse to tvori glavne pripomočke, s katerimi se blago naredi ali pridela. Šivalni stroj, na primer, pa bi se ne prišteval sem. Veliko je dandanes socijalistov, ka teri pravijo, da bi bilo dovoljeno, da bi zasebniki lastovali male farme v njihovi državi, pod pogojem, da bi farmarji ne imeli najetih delavcev. Vse pa kaže, da bi takega načrta o. zasebni lastnini ne trpeli v socijali-stovski državi; veliko število socijalistov namreč tej predlrtgi nasprotuje, oni pa, kateri predlogo zagovarjajo, niso zvesti načelom svoje stranke in sicer ne ker se ne brigajo zanje, ampak ker hočejo s tem druge ljudi vabiti in tako ojačiti politično moč svoje organizacije. Železnice, cestne železnice, ekspres in ladije tvorijo glavne pripomočke za prevažanje. Glavni sredstvi za Občevanje pa sta predvsem brzojav in telefon. Avtomobile, konje in vozove, brez katerih bi se ne rabilo kako najeto delo, bi ne šteli h glavnim sredstvom za prevažanje. Tudi zasebne telefonske žice, ki bi bila napeta do prijateljeve hiše, bi ne smatrali za javno občilo. Država bi seveda lastovala vse pridelke, kar jih pripravi v rudokopih, tovarnah, delavnicah i. t. d., dokler bi jih ne pokupili ali z denarjem ali z delavskimi izkaznicami^ Ljudstvo bi potem lastovalo te izdelke kot zasebno last in bi jim ne bilo .treba deliti jih < svojimi sodržavljani, kakor pravijo voditelji ameriških socijalistov. Čeravno se socijalizem, v ožjem po- zahtevajo čisto neposredne ljudske j trdnjavski poveljnik lahko nenadoma glasove pri izvolitvi javnih uradnikov,, otvoril združen ogenj na sovražne po postavodaji in pri gospodarstvu raz- 2icije in dosegel največje uspehe. Ra vno tako kakor branilec bo pa tudi napadalec uporabil zrakoplov, da izpopolni svoje podatke o zidavi in o-borožbi trdnjave,, legi baterij, ovir, nameščanju glavne rezerve itd. Seveda pa bo vozarstvo oblegalne armade silno oteženo in pomnoženo z lopo za balon, nadomestnimi materialijami. delavnicami za potrebne poprave itd., medtem ko v trdnjavi s tem nimajo nifbkib neprilik in težkoč in je vse že pred vojno pripravljeno in urejeno. Pa še nekaj ne smemo pozabiti, kar bo silno podpiralo zrakoplovno poizvedovalno službo, namreč: brezžični brmjav. Ako zrakojilov vsled sovražne artiljerije ne bo mogel varno pluti nazaj v trdnjavo oziroma tabor, bo svoje poizvedbe javil poveljniku po brezžičnem brzojavu iu se potem spustil na primernem mestu na zemljo, ako ne bo le še kako mogel doseči svojega sidrišča. ?.e iz vsega tega sledi, da se bodo bodoče oblegalne bitke odločevale pravzaprav v zračnih višavah. Ako pa upoštevamo še zrakoplove Zeppelino-vega tipa, ki se jih lahko oboroži s torpedi, lučalnimi granatami itd., bomo to še raje verjeli. Saj ni treba posebne fantazije, da si predstavimo učinek, ako začno na trdnjavo ali tabor ponoči nenadoma naravnost z neba padati granate in drugi razdejalni naboji, zlasti ako je zrakoplovec tako srečen, da zadene municijske zaloge. Boj proti vodljivim zrakoplovom s tal bd skoro enak ničli. Že preje smo omenili, da bo zrakoplovec ali tako visoko, da ga strel ne bo dosegel, ali se mu pa lahko ognil, saj ni misliti, da bi imel sovražnik na vseli straneh pripravljene posebno konstruirane topove, ki bi bili uporabni za obstreljevanje zrakoplovov. Ne bo drugače, ko da se sovražnika pomerita v zračnih v išavali. Toda kako? Da bi se vodljive zrakoplove opremilo s strelnim orožjem, kakor je v rabi na vojnih ladjah in na suhem, ni misliti, ker bi to bilo zvezano s preveliko eksplozijsko nevarnostjo za lasten balon. Preje bi še bilo misliti na posebno konstruirano pnevmatično strelno orožje. Nekateri pravijo, da naj bi se zrako plov opremil z močnimi ostrogami, s katerimi bi napadal sovražno zračno' ladjo; toda tak boj bi z oziroVn na ob utljivost zrakoplova bil skoro enako nevaren za napadalca, kakor za napa-! lanega. Ostane torej le še možnost,' la se skuša sovražnika nadkriliti s ini večjo gibčnostjo in okretnostjo lastnega zrakoplova, ga prehiteti v vi-' Mno in potem metati nanj torpede ali ,a kemična sredstva, ki hi uničila ode-ik sovražnikovega zrakoplova. Tisti, Časopis, ki si želi čim manj naročnikov. V Sidneyju jc nedavno začel izhajati časopis "Compendium", čegar ustanovitelji iO V t»rvt številki odkrito povedali, da žele čim manj naročnikov. "Compendium" je nantrež list za kaznjence, ki uživajo gostoljubje po raznih ječah New-South-Walesa. List prinaša razne vesti iz dnevnih časopisov, k iso po mnenju kaznilniških u-prav primerne za kaznjence; tako po-i natiskuje zlasti vse ponudbe dela in služb, kar je važno za one kaznjence, ki v kratkem dostanejo kazen. Za prvo številko "Compepndiuma" je napisal uvodni članek sam justični minister ter rekel med drugim: "Večinoma vsi časopisi izpočetka z malim začno, potem si pa na vse načine prizadevajo, da bi zvišalo svoj nalog. S tem-le li- ' stom je pa drugače. — Njegov nalog ' je razmeroma majhen in treba je upati, da bo število svojih čitateljev leto! za letom manjše. Drugi časopisi so ponosni na število svojih naročnikov, ustanovitelji "Compendiuma" pa žele, da bi vsak čitatelj, ko izgubi pravico na brezplačno prejemanje lista, tako živel, da bi mu nikdar več pred oči ne prišel." ^ MALI OGLASI. | NA PRODAJ: LEPA LOTA ZA stanovališče na jugovzhodnem voglu Raynor ave. & Plainfield Roai s 94 čevljev širokim pročeljem ob . Raynor ave. Lepa priložnost! Vprašati: The Schoenstedt Agency, Loughran Bldg. Chicago Phone N& IŠČEM SVOJEGA SVAKA JOHNA Pire. Omenjeni je bil brez dela zadnji čas v Chicagi, zaradi tega je še-za delom meni neznano kam. Ker imam mu nekaj zelo važnega sp^ ročit, bi rad izvedel, kje da se sedal nahaja. Jakob Janesh, 1758 W. 2M PL, Chicago, 111. 2t Dr. Martin j. IveC "SLOVENSKI ZDRAVNIK "1 Physician and Surgeon , 900 N. Chicago St., Cor. ClaJ JOLIET, ILL. Urad zraven slovenske cerkve. Telefon N. W. 1012, aH Chicago telefona' Urad 1354 J. Dom 2192 L. Listnica upravništva. Neki listi se hudujejo, ker je naša tiskarna izdelala vse tiskovine in knjige za S;. K. P. Društvo sv. Barbare v Forest City, Pa. in za iste računala primerno vsoto, ki se nekaterim zdi ilno visoka. Vsa predbacivanjaj da je naša tiskarna "preveč računala"' so p-opolnoma neumestna. Naša cena je bila popolnoma zmerna, ker inače bi mi ne dobili' naročila. To je samoumevno, da bi mi ne dobi! dela, če bi ne bila naša cena primerna n delo v popolno zadovoljstvo. V dokaz, da je to naše pojasnilo resnično, naj omenimo še to, da smo dobili od: več strani priznanje in: pohva-o, da so knjige in tiskovine jako o-nsno in lično izdelane, pa tudi nam - slavno Društvo sv. Barbare takoj izplačalo pogojeno vsotoi Vsa' očitanja od strani naših kolegov v tej zadevi so popolnoma izmišljena in skovana iz zgolj nevoščljivo-ti ter kažejo, da jim je žal, ker je bila naša tiskarna počaščena z naročilom, ne njihove. Nevoščljivost in laž imata kratke noge. Chicago Phone 3556 J0S. KUHAR MESNICAiti GROCERIJA SE PRIPOROČAM. 120MoenAve. Rockdale, Illinois MICHAEL COM!i 106 Loughran Bldg. | Cass and Chicago St». JOLIET PosojRje fleflar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. 1 mmtmmmmm »•»»GERMAN**** ;Loan& Savings Batik, MARTIN WKtTPHA'l, 112 N. Klnff Street JJOLI*T. roTsmmroffiTSffltf EDINA SLOVENSKA TVRDKA Ustave, regalije, znake, kape, pefate in rs« potrebMine z društva in jednote. )KLO PRVE VRSTE. OKNU NI®**' KERŽE CO, 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL* BLOVKN8KK CKNIKK POŠILJAMO ZASTONJ ^ Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, HI. Min fonds ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpri TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Glavni odborniki in delegatje XII. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis., v dneh od 17. do 26. avgusta 1914. Slika je po fotografiji, ki jo je posnel in izdelal g. Frank Skok, znani slovenski fotograf v West Allisu, Wis. K. S. K, JEDNOTA Bell phone 1048. •Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v driavi Illinois 12. januarja 1898. predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. |■ *>dpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. Podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. p avn' taJ'nik:..................J°S>P Zalar. 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. ^Sajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. ^uhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. ^aupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. •Vrhova; zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. j. NADZORNIKI: *at®a Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. I POROTNI ODBOR: J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. I PRIZIVNI ODBOR: Ffank Banich. 1858 W. 22nd St., Chicago, III. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec. 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. i ~ °ENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANI. tvn sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 20438 Vincent Gnidovec, roj 1892, zav. za 2 a'. Ta(zrt-<1; 20439 Frank Pazdirc, roj 1891, zav. za $1(XX), 2. razred, spr. * društv„ t" Dr- »t. 302 članu. ?a sCv, Janeza Krst- u« Aurora, HI., 20440 Franc Grutn, roj 1881, zav. K SI,r- S- av«- 1914 'Or. 45 članov. $1000 VV' 'fa 12' Forest City, Pa., 20441 Frank Kokal, roj 1897, zav. za K d|-«štvu raZ|-'<1, s|,r- 9- ;u'K 1914 I)r št- 249 članov, za Z^*™^ SaL J°,ict- ln'- 20442 Andr«j Kolman, roj 1895, riz'ed 1 razu',,ri Pastir 49. Pittsburg, Pa., 20446 Stephen Mihelič, roj v razred. snr i* ' 3- ra/re(J; 2,1447 Allt0" Fintar, roj 1879, zav. za $1000, 5. K dl'«8tvu Vit "dVK 1914 Dr. St. 55 članov. i89s. zav- za$«uMlhael4 61- You,,Sstown, Ohio, 20448 Slavko Šičko, roj 1 razred'- 204*? > '' razred; 20449 Stefan P«vlinič, roj 1896, zav. za $1000, j. ivg. 1914 ucl Ro®»»« roj 1882, zav. za $1000, 4. razred spr. 9. »'"štvu sv ,, •• Dr. št. 83 članov. -000. 2 raz |1J\(>4' Etna' P*" 20451 Sla"islav Breški, roj 1892, zav. za K h0' 9- avK ",»,; * Stanislav Skrbin, roj 1894. zav. za $1000, 2. razred; fcitvu sv I 't n Dr. št. 71 članov. K h ' 2av za ^ma, vansf- 6S' Milwaukee, Wis., 20453 Franc Papež, roj Uilv« M ari it« V i razret1' s»r 9" av* ">14. Dr. št. 120 članov. JC( °J '89°. zav , 77' l;°rest City' Pa' 2)454 Frantr P«tkovšek. ;Ustv« Mariie J T'. = razrcd- s,,r- 9- av* ,914' Dr« št. 187 članov. Kri J-l87s« zav J, twwv °S,i Trimountain, Mich., 20455 Martin Kopajtič, fcVU Marije Zdr Bi" ■ 'aZredl S,>r" 9' avfJ' 1914 Dr št. 84 članov. K J *av. za Sinili ®olnikov 94' Cumberland, Wyo„ 20456 Frank Ašič, roj t,°itVn »v. Al oil; or r*2rcd' SI,r- 2- i,v« 1914 '»•■ št. 39 članov. S. razrei tucorOUR,UOn' Pa" 20457 To'»až Cingel. roj 1878, zav. M59 Alojzi k.Cd:.2^58 K'»V». roj 1873, zav. za $1000,6- razred; •' kaminski, roj 1869, zav. za $1, spr. avg. 1914. z»U»,VU sv. Pavla no , . 1)r- »t- 83 članov. K 5. ra'rV Fa,,s' N' Y- J' S'P Žehel. roj 18^8, zav. tat u sv« Mart h.': T. ',9- l" ' ,<)14' št. 27 članov, ^ druj $10(X) "a K M,neral- Kans-- 20461 Josip Oberžan, roj 1898, »v. 9- avK 1914. ,„, 3, iVnov! $S s',r av« '914. Dr * ^ 20462 Jako" Man,i^jJ8S T - JosiI' SeS ' fS5 ž e fa 2 J o j; fi 7,? 1914 št. 216 čl. II. dr. št. 172 čl. Mat,Ja I'u*el,.26 ju" oi4 kIdr,us,.vu 3°. Calumet, Mich.. • «vi4. I. $t 3(K> članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9863 John Podlogar, 17. avg. 1914. I. dr. št. 285 čl. II. dr. št. 144 čl. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 9132 Leopold Erčul, 26. jul. 1914. I. dr. št. 129 članov. II. dr. št. 56 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Jeronima 153, C&nons-burg, Pa., 5083 John 2igon, 2. avg. 1914. I. dr, št. 68 čl. II. dr. it 30 01. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 1594 Josip Adlešič, 23. avg. 1914. I. dr. št. 208 čl. II. dr. št. 85 čl. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 3555 John Tomecal, 23. avg. 1914. I. dr. št. 20S članov. II. dr. št. 20 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Čolo., k društvu sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 4400 John Lah, 24. avg. 1914. I. dr. št. 143 čl. II. dr. št. 12 čl. Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., k društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 17734 Josip Krašovec, 9. avg. 1914. I. dr. št. 43 čl. II. dr. št. 90 čl. Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 7181 Jakob Muhvič, 26. jul. 1914. I. dr. št. 69 članov. II. dr. št. 57 članov. Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111.. 19126 Jakob Vode, 2. avg. 1914. I. dr. št. 58 članov. II. dr. št. 301 čl. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 20100 Anton Leskovec, 9. avg. 1914. I. dr. št. 27 članov. II. dr. št. 80 članov, SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 565 Mihael Kobal, 27. jul. 1914. Dr. št. 122 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 19263 Joseph Prepeluh, 13. avg. 1914. Dr. št. 106 članov. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 18010 Albert Tajs, 17. avg. 1914. Dr. št. 16 članov. K društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 1757 Franc Žunič, 23. jul. 1914. Dr. št. 154 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 17758 Anton Težak, 18. avg. 1914. Dr. št. 49 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 13113 Andrej Ščinkovec, 9. avg. 1914. Dr. št. 147 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 7437 Josip Progar, 2. avg. 1914. Dr. št. 21 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 8764 Alojzij Breznikar, 8. avg. 1914. Dr. št. 189 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 15378 Aleksander Ferbežar, 28. avg. 1914. Dr. št. 91 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich,, 18829 Matija Jerman, 2. avg. 1914. Dr. št. 38 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 13964 Imbro Jazavac, 3. avg. 1914. Dr. št. 100 članov. K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 7605 Franc Kerže, 9. avg. 1914. Dr. št. 93 članov. K društvu Marije Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo., 17737 Mile Tadič, 2. avg. 1914. Dr. št. 38 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 20307 Ivan Zubek, 2. avg. 1914. Dr. št. 90 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 18991 Jakob Omerza, 26. jul. 1914. Dr. št. 58 članov. K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 9272 Alojz Hočevar, 27. jul. 1914. Dr. št. 19 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13022 John Straus, 28. avg. 1914. Dr. št. 215 članov. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 4682 John Kambič, 30. avg. 1914. Dr. št. 300 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 19615 John Krai, 3770 John Jaklič, 26. avg. 1914. Dr. št. 283 članov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 19266 Vincenc Veza, 11. avg. 1914. Dr. št. 128 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 15275 Franc Dermota, 9. avg. 1914. Dr. št. 67 članov. Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 3740 Anton Straus, 24. avg. 1914. Dr. št. 43 članov. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17438 Filip Brežinski, 17. avg. 1914. Dr. št. 15 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1909 John Velkoverh, 17489 Anton Novak. 28. avg. 1914. Dr. št. 384 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 16724 John Stukel, 10209 John Pre-bilič, 3810 Paul V. Žalec (Shale), 31. jul. 1914. Dr. št. 205 članov. Od'društva Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 1'218Q Jurij Žunič, 25. avg. 1914. Dr. št. 153 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 15248 Jurij Stimac, 17. jul. 1914. Dr. št. 76 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6184 Anton Tiringer, 13. avg. 1914. Dr. št. 204 člane. Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 2061 Karol Adamič, 21. avg. 1914. Dr. št. 49 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa„ 15976 Jakob Klasnič, 17214 Peter Malič, 18016 Rudolf Gregorič, 16910 Franc Sutej, 12374 Geo. Živčič, 25. avg. 1914 Dr. št. 227 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 17683 Alojz Javoršek, 22. avg. 1914 Dr. št. 57 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 20420 John Ivec, 31. avg. 1914. Dr. št. 142 čl. Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O , 18214 Frank Garašič, 13. avg. 1914. Dr. št 80 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, HI. 16224 Nikolaj Pazdirtz, 28. avg. 1914. Dr. št. 29 članov Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland Ohio, 16677 John Vidmar, 16681 Jos. Marinčič, 17617 Frank Tyrek, 28. avg, 1914. Dr. št. 144 članov. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 18944 Mike Starašinič, 4978 John Govek, 31. jul. 1914. Dr. št. 119 članov. Od druitva SV, Jurija 73, Talusa. 111., 8939 Josip Supan, 6889 Jakob Cesar, 29. avg. 1914, Dr. št. 42 članov. Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 19365 Martin Dukarič, 12002 John Božič, 15878 Avg. Moser, 16. avg. 1914. Dr. št. 186 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 20013 Andrej Petkovšek, 23. avg. 1914. Dr. št. 79 članov. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 18965 August Toplikar, 25. avg. 1914. Dr, št. 69 člftfiov. Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 19732 Friderik Troppe, 192S6 Jph" Dietchman, 15513 Josip Kolenc, 19875 Gregor Čauko. Ž8. avg. 191C Dr. št. 85 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18114 Miko Bubaš, 11275 Janko Šimunovič, 18029 Mirko Maradin, 15. avg. 1914. Dr. št. 97 člatlov. Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 10029 Josip Mohorčič, 25. avg. 1914. Dr. št. 60 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 20147 Josip Bregant, 17749 Franc Benko, 18485 Tomaž Bajt, 24. avg. 1914. Dr. št. 87 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13794 Josip Skrinar, 24. avg. 1914. Dr. št. 27 članov. Od društva sv. Družine 109, Aliciuippa, Pa., 18767 Josip Gregftrič, 15. avg. 1914. Dr. št, 35 članov. Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17918 Matevž Kumek, 25, avg. 1914. Dr. št. 52 članov. Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 17198 Leopold PezderO, 22t avg. 1914^.-. 6905 Josip Shilc, 17344 John Smole, 13135 John Tkalčič. 26. jul. 1$14. Dr, št. 84 članov. Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind„ 13175 Nikolaj Dančulovich, 20102 Mihael Vukovich, 31. avg. 1914. Dr. št. 16 članov. Od društva sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 19235 Anton Radelj, 9. avg. 1914. Dr. št. 30 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18410 Anton Gričar, 19768 Frank Smuk, 23. jun. 1914. Dr. št. 83 članov. Od društva sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 18998 Anton Evenc (Evannss), 24. avg. 1914. Dr. št. 11 članov. Od društva sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 19989 Martin Resnik, 19054 John Žnidaršič, 17. avg. 1914. Dr. št. 23 članov. Od društva sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 20269 John Uršič. 2. avg. 1914. Dr. št. 29 članov. Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16097 Marka Štefanič, 16907 Frank Mravintz, 6688 Josip Živčič, 25. jul. 1914. Dr. št. 232 članov. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ 16328 Frank Soršak, 19. jul. 1914. Dr. št. 27 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 5904 Matija Cvetič, 31. avg. 1914. Dr. št. 127 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 18619 John Režek, 28. jul. 1914. Dr. št. 26 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 17774 Jernej A. Kosec, 4. avg. 1914. Dr. št. 82 članov. Od društva sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 18896 Štefan Dominko, 24. jul, 1914. Dr. št. 17 članov, IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 18207 Franc Urek, 16. avg. 1914. l Dr. št. 126 članov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 10705 Vide Capan, 18839 Štefan Cega, 11. avg. 1914, 16501 Alojz Zidar, 27. jul. 1914. Dr. št. 126 članov. Od društva sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 18999 John Sterle, 24. avg. 1914. Dr. št. 10 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6177 Mary Perko, roj 1893, zav. za - $1000, 2. razred, spr. 16. jul. 1914. Dr. št. 153 članic. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 6178 Johana Kambich, roj 1880,' zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. avg. 1914. Dr. št. 59 članic. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6179 Marija Mavrin, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. jul. 1914. Dr. št. 99 članic. K .društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 6180 Margareta Ujčič, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred, spr. 4. avg. 1914. Dr. št. 24 članic. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 6181 Cecilija Klemenčič, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 9. avg. 1914. Dr. št. 51 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 6182 Jožefa Žulič, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. avg. 1914. Dr. št. 143 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 6183 Lena Dolinšek, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 6184 Neža Vučich, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. avg. 1914. Dr. št. 147 članic. K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 6185 Marija Pupič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 10. avg. 1910. Dr. št. 47 članic. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, JV, 6186 Frances Ipovič, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. avg. 1914. Dr. št. 36 članic. K društvu sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 6187 Marija Kramar, roj 1892, zav. za $500, 2. razred, spr. 2. avg. 1914. Dr. št. 43 članic. K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 6188 Ana Benkovič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 6189 Agnes Kasun, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 4. avg. 1914. Dr. št. 38 članic. K društvu Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Neb., 6190 Jožefa Ban, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. avg. 1914. Dr. št. 23 članic. K društvu Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., 6191 Josipina Savoja, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. avg. 1914. Dr. št. 28 članic. K društvu sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 6192 Marija Pelhan, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 2. avg. 1914. ' Dr. št. 11 članic. (Nadaljevanje Jednotinega poročila na 8. strani.) * MESIKANSKI SLOVENEC 4. SEPTEMBRA 1914. ESPIRITU SANTO. EPOVEST Angleški spisala Henrietta D Skinner. Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar. Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers. (Dalje.) "Z vašim privoljenjem," je pisal, "pripeljem s seboj po mojem mnenju dva največja tenorista, kar jih živi, eden heroičen, drugi liričen. Oba se veselita seznaniti se z vami." "Heroičen tenorist je seveda Len-nartsen," je rekla madame Delepoule, "Sedaj si belim možgane, da uganem, kdo je drugi." Postala je nekoliko nervozna, ko je ura obiska prišla bliže. Poznala in ljubila je Adrijana, zanimala se je za njegove zadeve, kako da bi bila njegova mati. Za pet let ga ni videla, bala se je, da vidi na njem spremembe. Srce se ji je ustavilo, ko je bilo njegovo ime naznanjeno, nekoliko se je.celo tresla. Kar je videla, je ni popolnoma zagotovilo. Vesel pogled, odkritosrčno vedenje, nežen ljubezniv smeh deške o-sebnosti so izginili. Pred njo je stal zrel mož. Mož sveta, z lepim, neobčutljivim obrazom, z indiferentnim po-, gledom, z neskfbnim obnašanjem, z napol ciničnim, napol veselim smehom. Ni pač mogla pričakovati, da bi ostal vedno isti deček. Bil je v moških letih, močnega telesa. Ravno je stopa! na vrhunec svoje umetniške ka-rijere. Moral je kazati sledove večje skušnje. Kaj je Hortense Delepoule pričakovala? Deček ni bil več pred njo, ali je mož manj zaslužil prostor v njenem srcu, ki je preje spadal mladeniču? Žalibog, vedela je, da manj za>iuži prostor v njenem srcu. Bila je preveč svetovna ženska, da bi pokazala, kaj se godi v notranjščini njenega >rca. Tudi se ni on izdal, če bi tudi Spoznal, da ni tako dobrodošel, kakor je bil prejšnja leta. Predstavil je orjaškega švedskega tenorista, potem sta se oba poklonila gospodični Dixlier. Hortense je ostala sama - tretjim obi.-kovalcem, nihče ga ni predstavil, priklonila se mu je nekako prisiljeno. "Gotovo bodete sprejeli z veseljem novega liričnega tenorista," je pripomnil Daretti, ko se je ravno obrnil proti madame Delepoule. Madame je novodošleca začudeno pogledala. , "Zagotovil sem vas, da se bode pod Bii. lovim vodstvom dobro razvil," je reVcP Daretti in se -mej al, ker je bila go.-j-a v taki zadregi. Ko se je smejal, se mu je naredila jamica na licih, kako. prejšnja leta. Madame se je spomnila minulih let, srce ji je bilo nekoliko omehčano. Kakor ni bila veselo presenečena v A dri j aim, ji je nudil Teodor več kakor je pričakovala. "Bog vas blagoslovi, imate še isti drugi obraz," je rekla vedela in stisnila gor ko roke Teodorju. "Komaj verjamem mojim očem, da ste tako veliki in tako ravni. Kaj ste počeli?" "Vadil sem >e pod nadzorstvom bra: ta, ki je znan atlet. Poleti sem lazil po hribih, jezdil ii\ streljal, pozimi sem telovadil in se učil dvobojevanja. Sedaj sem pa ravno odložil kraljevo suknjo, kot dober državljan sem namreč služil kralju osemnajst mesecev. Kakor, vidite, je moralo nekaj dobre-g;i postali iz mene." Teodoj se je zravnal po koncu in »e zadovoljno smejal. Imela je prav, ko je rekla, da ima še isti obraz. Modre oči so gledale ravno tako veselo in živo; profil je bil ravno tako regularen, potStz0 -e smejale ravno prijazno in priktipljivo: Lica so - ice r nekoliko bolj sujia, čeljusti tko okrogle. Na gornjih ustnicah Šopirilo nekaj brk, ali to je bilo i znamenje, da je prišel do molet, niso motile klasičnega obraza, idame Delepoule je čutila, da so 'ze prihajale \ oči. /enska brez < je v&sih iniJL-la, čudne momente, ova lastna m escia, kaki zrastlega bi bila komaj ta-r je bila ona. ko je vi-riiočnega, popolnoma razv itega mladeniča sila bi se mu okrog veselja. Stisnila JOJ. "Vaše nzdra- Obe- >g Vratu in jokala od mu je roke, obrnila obraz za trenotek od njega, da ne bi videl upornih solza. Zoperstavljati »c ni mogla nič več. Prijela ga je nalah-ko in ga poljubila na obe lici. "Nisem ->i mogla pomagati, jaz sem njegova stara mati, kakor veste," se je opravičevala proti drugim. Sedla je na bližnji stol in iskala robca, lastne matere ni tu, da bi vas p vila." Teodor se je prikloni! in ji poljubil roke. Potrent jo je zavil, bilo je namreč nekoliko hladno. Nato se je u-e-tiel na stol poleg nje'in se je primaknil še bližje in jo verno in ljubeznivo gledal. Solze so ji še bolj silile v oči. "Sem .-tara neumnica." je rekla re^-no in si brisala solze z eno roko, z drugo ga je božala. "Pripovedujte mi, Teodor, kakor hitro morete Kaj je r. vašim petjem? Kdo bi mislil, da bi toliko jtratli, da bi postali tako močni in tako ra*ni? Zakaj ni-em nič čiila o vašem glasu? In tu srno zopet skupaj trije, v mojenl starem salonu, v se nas ipomifija na vesele dneve." Daretti, ki je gledal za nekai časa skozi okno, sv jima je po. a i približal. premeni m Cordelia'." "Londonsko vodstvo me je najelo za ri dele. Pojem v 'Aida', Desdemona in Senta v 'Flying Dutchman'." "V Londonu nastopim prvič kot Vanderdecken," je pripomnil Daretti. "Srečen sem, da ste vi moja junakinja." "Mogoče ne, ker ne vem, če pojem tisto uogo najbolje." "Potem se maščujem v 'OtelloV se je -mejal Daretti. "Vas bodem zaduši!." "Nikdar vas nisem slišala v Wag-nerjevih ulogah," je rekla madame Delepoule. "V Parizu jih ne uprizore, sedaj se pripravljam na ulogo llans Sachs za Covent Garden. Sicer je nekoliko nizka zame, ali mi jako ugaja. Veselim -e že na Teodorja, ko bode nastopil na opernem Vidru kot Walter von Stolz-ing, najbolj poetična uloga, kar jih je, zato se jili učiva skupaj." "Ah. Teodor kedaj bodem slišala vaš glas?" "Precej," je rekel Teodor, "ni boljšega ča-a od sedanjega." "Ali," je pripomnil Adrijan, "potem ne bode nič z najinim obiskom v Passy?" Teodor je poslal rudeč do ušes in je negotovo pogledal proti madame Delepoule, Adrijan se je na glas smejal. "Pass/l Le je Passy, va> nočem zadrževati." se je smejala gospa: "Veseli me, da ste prišli'najprej k meni." "Madame Valorgc je določila popo-ludan, ko sva bila namenjena k vam, drugače bi ne hitela,", je razložil Teodor, "oziroma Dolores je določila čas, ker je ona pisala v njenem imenu." "Lolita in F.spiritu pišeta vse za njo, odkar je oslepela," je popravila Katalina. "Oslepelsl!" je začudeno vzkliknil Teodor. "To mi je neznano, da je gospa Valorge slepa," je rekel Teodor in karajoče in poizvcdljivo pogledal brata Adrijan je bil presenečen. "Titdi meni ni bilo to znano, ker drugače bi ti gotovo pisal. Ze nekaj časa nisem bil I v Passy." "Deloma je bila slepa že tri leta VITI. PO'CT.AVJE: zadnje leto je pa čisto oslepela," je rekla Katalina. Njegove napake so mu bile dobro znane. Daretti je bil presenečen. "2e tri leta slepa," je ponavljal, "in tega nisem vedel. Sedaj šele vem, kako dolgo me ni bilo tam, kako sem pozabil na vse v Pa»sy." Postal je jako rudeč, brati mu je bilo, da je žalosten, vsled tega je srce madame Delepoule postalo še bolj mehko. "Adrijan, vi ste še vedno dobrega srca,"' si je mislija. "Zamudili ste marsikaj, zabredli ste na druga pota, ali Bog nebeški bode dodelil, da bode vse prav." AJrijan je zapustil Boulevard Male-sherbes nemiren, celo pot do Passy je Voz se je ustavil pred majhno hišo v Passy. Brata sta izstopila in prišla skozi vrt v skromen salon. Kakor se je zdelo, so imele dame obisk, slišalo se je namreč iz velike sobe veselo kramljanje ženskih glasov. Majhna hišina je vzela vizitke bratov v notranjo sobo, in vrata so se kmalu odprla. Prikazali sta se dve deklici, druga ob drugi. Starejša, Dolores, je stopila naprej, da pozdravi Adrijana. Teodor je stal nekoliko za svojim bratom, željno se je pomaknil naprej, da pride bliže drugi gospici. Z veselimi, razprostrtimi rokami je priskočila Espiritu, da ga pozdravi. Naenkrat je obstala in povesila oči. Kedo je bil galantni mladenič, raven in vojašk, s kratkimi lasmi iu brkami pod nosom? Kje je bil boječi, nerodni, dolgokraki, kodrasti šolar, katerega je imela pred seboj v sanjali in v molitvah cth dolgih ,pet let? Teodor je tudi obstal v zadregi. Pozabil je„ da ne bode videl male, debele rudeče deklice, ki je bila njegova sestra, prijateljica in ki se je igrala ž njim. Pričakoval je, dajo bode vzel v naročje, srečno nežno deklico, da se je bode ovil, kakor takrat ob sloyesu. \ e-iika, vitka lepooka gospodična šestnajstih let, z dolgimi krili, z dolgini' kitami, je stala pred njim, kako naj j«> pozdravi? Sama je bila zmedena. Ustnice so se ji tresle, oči je povešala m spreminjala barvo lic. Čutil je, da ga Adrijan in Lolita opazujeta, nekaj mora storiti, ne gre, da bi stala vedno tu in gledala na tla. ' Ali naj jo prime za roko in reče: 'Veseli me, da te zopet vidim,' ali naj se ji prijazno pokloni in pripusti, nji nagovor? Tega ne, vez med njima je bila tesnejša, kakor da bi se le formalno pozdravila, bil;: je m' isti dragi duh, kakor je tudi satu vedel, ti a svojega; srca ni spremenil, odkar jo je zapustil. Spoštljivo jo je stisnil za obe roki in se poklonil, da je prišel do njenih lic. Ali ni nagnila svojega lita nekoliko k njemu? Kako naj ve; ve-| del je le, da -o se njena lica dotaknile njegovih v sramežljivem poljubu, nato sta ločila in stala narazen. Adrijan je zapazil njihovo zadrego, se jima približal, jo prijel veselo za roko in j° nazval dete, kakor da bi res bila le se majhna deklica. Lolitai je dala Teodorju svojo roko, da jo poljubi in po* tem oba povabila v notranjo soho, kjer jih je madame Valorge nepotrpiv.ljivo pričakovala. Prišli so vsi skttjraj v sobo, drugi gostje so se odmeknili. ^ta mogla priti mladeniča do stola, kjer je sedela slepiča. i (Dalje prih.) —" | — Vsaka katoliška obitelj v Ameriki bi morala imeti v svoji, hiši A mer, Slovenca, ki je edini, katoliški lis'' Izhaja dvakrat na teden in stane le Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. CHICAGO, ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Prodajemo zlatne znakove za i"1 slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani C* nik, tiskan u svih slavjanskih jezic' koji šaljemo na zahtjev svakome f". dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenj''' Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih ^ štev. Metropolitan Drug Stori N. Chicago & Jackson Sts. i Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELL/IDQNN/r OBLlfl ajj ccufc a vetij« čsaifffl so raw™ m, IB REVMATEMU HR0M05T1 BOLESTI »KOLKU BOLESTIH r &ENKIH NEVRALajt PROT1NU OTRPLOSTI M&e S-ABOTNEU KRIŽU SLABOSTIH » &ENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH I MRAZENJU r ŽIVOTU 'i VNETJU OPRSNB MRS«. PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KAŠJU ARI C A S I. 'Efi bfi; SSKKSSffi'S Bi S » S S £ W m !fi S ffi » S !fi & £ ifi $ S ifi ^ mH ELIXIR BITTER-WINE /S ^ / ,rTER thinerovo WIN* % ;ovo H0RKE VINO """fcrtw.d ^JOSEPH TRtNER &A»M»nd Ave. Gostoma čujeiuo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno živ-. Ijenjc je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žArkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da-se t poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem .redu. Tak lek pa je slavnoznano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drqgi namen pa je, da okrepča drobje ter pfe preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaj41 Zsloicnili "bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite naj ogladi s Oliv« gostoma preide P° takoj, če potreba. -5SEM- Ta lek navadna donese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. l3t? tako povoljno deluje *opcr različne .terede, kakor: zabasanost, oslabe"J^ živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo, »'P0 želodcu, zgubo okusa in spanja. m » Ki £ VFi tfi m S Ki ifi W tfi «S ifi K ifi » * w E S t - »r si y JOSEPH TRINER, IZpELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland A\e. CHICAGO, I'1 Najstarija slavensko-krščanska tvr^ ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, R& GALIJA, 'MARŠALSKIH ŠTAPO1 V A i. t. d. ri i« NA BREGU. (Nadaljevanje z 2. strani.) praporščak. — "Če vidijo, da so predaleč, da bi jih zadele naše kroglje, tedaj so predrzni in skačejo po skalah. Če jim pa pridemo blizu, se zarijejo v skrivališče kot krti. Za vraga, bilo bi lepo, če bi se enkrat srečali. Bi vsaj okusili kozaške kroglje, videli bi, kako diši kozaški smodnik... No, nič ne de, saj se še vidimo. Potem jih tiste ošabnosti že odvadimo!'' Drug za drugim so stopali vojaki po ozki, strmi stezi. Prekoračili so hrib in potem zavili proti vasi. Skozi grmičevje in drevesa so zapazili luč. "Četovodja, vzemi pet mož in pojdi naprej; poglej, kako je v vasi!'' "Čujem!'' Povelje se je komaj slišalo, tako tiho je govoril mladi poveljnik in koza-ki so se splazili naprej, skrivaje se za grmovjem. "Če bi jih zdajle mogli v tej vasi zajeti," — premišljeval je Brice. — "Jih še speče napasti, jih kot pse zadaviti in polovico še žive vjeti!... To bi bilo četovanje!... Tako pa hodimo vso noč in se plazimo okoli — vse za- AUGUST MAUE, progresiii kandidat za okrajnega šolskega nadzornika. - kail(lidat je znan mnogim rojakom, ker ta mož je glavni profesor ve-Cern.? dolgo let in je bil vedno pomočnik onih, ki so se želeli več naučiti in so hodili v večerne šole. — Volite zanj! Prvotne volitve bodo v sredo, dne 9. septembra 1914. "Zdaj si mogoče kozaki še mislijo, da se bojim!..." Skušal je pogledati najbližnjemu ko-zaku v obraz, pa noč je bila pretemna. In da bi pokazal, da se ne boji, je gla-no zakašljal. "Tiho, Vaše blagorodje!... Za Boga, je li mogoče?..." je šepetal ravno-isti kozak, ki ga je bil hotel preje opazovati, strahoma. "lla-ha, bojijo se bolj nego jaz!" — in zasmejal se je praporščak na glas, razposajeno in veselo. Kot grom in strela je odmeval smeh ob skalovju in takoj nato je zagro-melo nekaj strašno in oglušljivo. "Trah — tali, tali — tah!..." V groznem, peklenskem bobnenju so pokale puške. Strelci niso znali, čemu in na koga streljajo. "Rešite se! — Nazaj!..." vpili so ogleduhi na ves glas in bežali proti duplini. Kozaki so poskakali na brod. Ni jih bila še polovica vstopila, ko je že nekdo odrinil od brega. ''Stoj!... Čakaj!... Kam pa hočeš?' — rjovel je nekdo v brezmejnem strahu. ' Nekaj trenutkov je bilo še čuti strašno bobnenje in gromenje pušk, nato PENCE B. ORR kandidat za državnega senatorja progresivne stranke za 41. senatni distrikt države Illinois je že devet let delujoč na pravnem polju v Jolietu in tem okraju. Znan je kot eden najboljših advokatov in je podpredsednik Joliet Bar Association. Njegovo delovanje v javnosti, društvih in politiki je dale-ko znano. Njegov rekord je čist in hvalevreden. On je proučaval vladna vpraša- N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence ia Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! man. Drugega nič, kot prehladimo se tej vražji mokroti... No, nič ne de,1 pa je zadonel čisti in jasni glas pra saj se še vidimo!" Četovodja se je kmalu vrnil. "Nihče ni v vasi, Vaše blagorodje... Le Korejci so tam," — naznanil je že z manj tihim glasom in manj oprezjio. Praporščak je odšel s četo v vas. Pri prvi koči je srečal starega domačina, ki je imel svetilko. Z znamenji in z nerazumljivimi besedami je pove- porščakov: "Odrinite! Krepko, otroci!" V trenutku so bili kakih dvajset metrov oddaljeni od dupline. "K skali!" — zavpit je Brice, ne ve-doč, kaj dela. "Poprimi... drži... Tako je prav!" Brod je bil pri skali. 'Pet mož, pazite na čoln, držite ga dal, da -o se umaknili Japonci proti trdno... drugi pripravite puške!" vzhodu. • i Sedaj so tudi kozaki razumeli. Pra- "Glej, kak pogani" — jezil se je če- porščak je nameraval obstreljevati o-tovodja. "Da bi mu mogel reči vsaj brežje. Glav ^na volitev bo pa dne 3. novembra 1914. Adv. LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 ""'riii^---------------- ____________- - | """""»•"mMmmmmmmmmrmmmmmmmmmammmmmammmmmmmmmmmmmrmmmmmmmmmmtmramt kako rusko besedo!" Po stari stezi se je vrnila četa zopet k brodu. Kozaki so vedeli, da Ja- "Smer: duplina... Sproži!' Zagromelo je in takoj nato so tudi Japonci ustrelili s hriba. Takoj je poncev ni blizu, pa -o se vendarle sem padlo nekaj kozakov ranjenih, kajti tertja previdno ozirali nazaj. "Vrag jim verjemi! Znabiti tičijo kje in nam pošljejo v hrbet par kro-gelj." Ko je dospel brod v sredino reke, so se vsi oddahnili. "Zdaj smo na varnem..." "Krmilar, proti reki navzgor, — o-gledati si hočemo še Veliko duplino..." Praporščak je premeril v duhu daljavo in je sklepal, da se do večerje še lahko vrnejo v svoj stan. "Čemu pošiljajo kozake v taki noči na reko?" —si je mislil. — "Navadno | kala ni mogla kriti broda. Praporščak je takoj spoznal, da je zaman vsak trud in da je njegova namera neizvedljiva. "Odrinite! — Vesla v vodo!" — za-klical je mesto njega četovodja in Brice je čutil naenkrat, da se je zarilo nekaj težkega v njegove prsi in je le glasno zastokal. '•O — oh!" "O _ oh!" Kozaki so prijeli svojega poveljnika in ga položili oprezno na dno čolna. In voda je obrnila mali brod in s se vrnemo do polnoči, danes pridemo strašno naglico ,je drvil čoln po reki nja ter je vedno deloval pri volitvah, da so bili izvoljeni oni kandidatje v urade, ki imajo čist in hvalevreden rekord. Vedno se je strinjal z delavskim narodom. Kot član od Modern Woodman ot America je vedno gledal, da se niso sprejeli previsoki doneski in da niso bili oškodovani člani radi nepotrebne ga in nepostavnega zvišanja. Dosegel je svoj namen, ker so sodišča in dru štvo preprečila zvišanje doneskov. - Pence B. Orr je popolnoma napreden in pravi ter logični kandidat, progresivne stranke. Volilcem okrajev Will in Dupage se tem potom priporoča da nominirajo dne 9. sept. g. Pence B. Orr za državnega senatorja. (Podpisano) EDMOND J. MOORE, tajnik "Za Pence B. Orr progresivni klub" (Adv. 2t) nazaj komaj še do maše..." Brod se je pomikal počasi ob obrežju. Zdaj pa zdaj morali so se umakniti skalovju, ki je na nekaterih mestih bilo stopilo dalje proti reki. Bili so kmalu pri duplini. Na tem mestu je bila reka bolj široka in skale so stale spodaj bolj daleč narazen. Zgoraj -o se od obeh strani zopet zbližale in visple nad vodo. Podnevi se ti je zdela ta duplina kot kaka samostanska vrata gotskega sloga. In dve navzdol... Drgštvene vesti, j- Joliet, 111., 30. avg. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se naznanja vsem članom, da se zberejo v POZOR! Svetujem Vam vsem, kateri hočete lepe sobe imeti, je slikar, ki zna prav izvrstno napraviti sobe, moderno ali kakor kdo želi, ker slika na steno brez papirja je bolj trpežna ko papir in se ne more rediti nobena žival v sobi Kateri želi videti, naj si ogleda pri Louis Brulc, 709 Summit St., Joliet 'Ills. Slikarjev naslov je: Kari Puschnik. 709 Summit St., Joliet, 111. Adv.2t AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko strok« spadajoče zadeve za Združene Državi' in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Farme v Wisconsinu. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno hotel flajnik" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu y najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. društveni dvorani št. sobe 7. na Clay siansKa vraia goisKega sioga. 111 uvc , , . , vrsti od dupline proč je bila koreiska sl' dne.7' .^embra točno ob pol dc-katero je morala kozaška četa ^« »n zjutraj, da se udelezimo b,a" domača naravna ohiska vina kakor Delaware, Čatavraba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. Si8th St., LORAIN, OHIO. ' # Conkord, rudeč Salona . e vino, 60c Catawba rumeno vino, O A galona............OUC Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. naročilu 25 galouov je priložiti $1.50 za sodček. ""I'ljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar * 1 Money Order. Vina *o popolnoma naravna, kar jamčim. Pri SLWNOZNANI slovenski pop proti žeji - najbolje sredstvo. Uim vočga pijeft tembolj se ti priljubi. ^leg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. O PIYO To So naši dom; izdel" J0llet S 9,3 N. Scott S« Telefoni Chi. 22 i«i čisti pridelki, koje omača tvrdka. enic Bottling Co. Joliet, 111 480, ob nedeljah N. W.344 vas, vsako noč opazovati. "Tukaj bomo o priliki nekaj doživeli," hudoval se je četovodja. "Ce se poskrijejo Japonci v tej duplini, nas postrele do zadnjega kot pse..." "Bratec, čemu se jeziš?..." — dejal je praporščak. "Imamo povelje, in mi storimo tako." "Da, podnevi, tedaj bi bilo bolj pametno in varno..." "Molči!..." Isto je bil mislil popreje že tudi Brice. Naj bi postavili Japonci pet strelcev na skale in vsa četa bi bila izgubljena. "Res je, čemu za vraga moramo v to duplino?" — premišljeval je Brice. 'Kar tako na slepo srečo... Da bi vsaj poslali semkaj večji oddelek s par čolni in tako napravili na teh skalah stalno stražo... Četovodja ima prav, tukaj jo bomo nekoč izkupili..." Pa to je praporščak le mislil. Izre-. Joliet Garn^ey, Wood & Leonon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago^ Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Dom. GEO. MIKAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. (Nadaljevanje Jednotinega poročila s S. strani.) PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet. 111., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4160 Johana Pugel, 26. jul. 1914. I. dr. št. 122 članic. II. dr. št. 100 čl. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3309 Franca Podlogar, 17. avg. 1914. I. dr. št. 152 članic. II. dr. št. 52 članic. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 1526 Magdalena Adlešič, 23. avg. 1914. I. dr. št. 99 članic. II. dr. št. 26 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 2736 Johana Kobal, 27. jul. 1914. Dr. št. 29 članic. K društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 2300 Marija Žunič, 23. jul. 1914. Dr. št. 19 članic. K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 5283 Katarina Kerže, 9. avg. 1914. Dr. št. 17 članic. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 2909 Ana Svetiš, 24. avg. 1914. Dr. št. 18 članic. K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 3048 Dora Hočevar, 27. jul. 1914. Dr. št. 56 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3024 Barbara V. Žalec, 31. jul. 1914. Dr. št. 98 članic. Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 1408 Roza Adamič, 21. avg. 1914. Dr. št. 6 članic. Od društva Marije Device 78, Chicago, 111., 3462 Antonia Budi, 18. avg. 1914. Dr. št. 142 članic. Od društva Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5915 Zofija Kodrič, 5095 Ana Jančarič, 24, avg. 1914. Dr. št. 145 članic. Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 4949 Franca Korbar, 5667 Jožefa Čauko, 28. avg. 1914. Dr. št. 26 članic. Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 5643 Jerica Pangre, 4845 Marija Blaž, 4395 Marija Pleško, 9. avg. 1914. Dr. št. 55 članic. Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 3237 Rozalija Shilz, 26. jul. 1914. Dr. št. 28 članic. Od društva sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5326 Alojzija Skubic, 19. avg. 1914. Dr. št. 73 članic. Od društva sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 4401 Marija Vebar, 9. avg. 1914 Dr. št. 11 članic. Od društva Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 4252 Bara Štefaneič, 9. avg. 1914 Dr. št. 20 članic. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 5060 Marija Soršak, 19. jul. 1914. Dr. št. 7 članic. ODSTOPILE ČLANICE. % Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4316 Barbara Cvetič, 31. avg. 1914. Dr. št. 49 članic. Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4038 Rosie Brunskole, 19. avg. 1914. Dr. št. 108 članic. Od društva sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 5558 Barbara Dominko, 24. jul. 1914 Dr. št. 6 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 5996 Štefanija Gašljevič, 10. avg. 1914 Dr. št. 46 članic. Od društva sv. Ahacija 49, Tooele, Utah, 5j90 Marija Sterle, 24. avg. 1914. Dr, št. 1 članico. DVE MIČNI DOGODBICI IZ ŽIVLJENJA PIJA X. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 4330 Frank Zakrajšek, star 42 let, član društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, . Minn., umrl 26. junija 1913. Vzrok smrti: Rak na črevah. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 4. avg. 1902. Razred 3. 18266 Josip Hočevar, star 20 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 20. julija 1914. Vzrok smrti: Povožen od avtomobila na ulici.' Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. maja 1912. Razred 1. 11735 John Beuc, star 47 let, član društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., umrl 15. avg. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. jan. 1907. Razred 6. 20058 Josip Capuder, -tar 32 let, član društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrl 7. avg. 1914. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. jan. 1914. Razred 4. 676 Ana Tonija, stara 42 let, članica društva sv. Janeza Krstnika 13, Biwabik, Minn., umrla 4. julija 1914. Vzrok smrti: Želodčni'rak. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 24. jan. 1906. Razred 6. 4311 Katarina Kos, stara 42 let, članica društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., umrla 27. julija 1914. Vzrok smrti: Vnetje obisti. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 8. nov. 1909. Razred 5. 5526 Katarina Piščetek, »tara 17 let, članica društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., umrla 29. julija 1914. Vzrok smrti: Jettka. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 19. jan. 1913. Razred 1. 3137 Ana Kajtna, stSra 52 let, članica društva sv. Barbare 97, Mu Olive, Tli., umrla 1. avg. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 17. aprila 1907. Razred 6. URADNO NAZNANILO. Asesment za mesec sept. 1914 je reden brez vsake doklade' JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J. Uradno naznanilo. Na podlagi sklepa 12. glavnega zbora z dne 26. avgusta 1914 se naznanja vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, da se ne izdajajo potni listi članom ali članicam, želeč potovati v staro domovino, Vlokler bode trajal^ vojna. x V slučaju, da kateri izmed članov ali članic odpotuje v staro domovino brez potnega lista, izgubi vse pravice do podpor od -trani K. S. K. Jednote. Ker je to jako važnega pomena, vsled tega se prosi cenjene tajnike in tajnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, da t6 članom in članicam pojasniti blagovolijo. Ta sklep ostane v moči do uradnega preklica. * JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Papež Pij X. pripoveduje mično do-godbico, ki je sledila njegovemu imenovanju za škofa v Mantovi. Čutil se je tako nedostatnega za odgovorno službo, da je šel iskat navdiha in moči 'kot romar h grobu sv. Antona Pado-vanskega in se je zglasil v cerkvi s prošnjo, da sme darovati sv. mašo ob grobu svetnikovem. Menih-cerkovnik je zahteval njegov celebret (dovoljenje darovati sv. mašo), ali monsignore Sarto, ki je dostikrat pridigal v Pado-vi, ni smatral za potrebno prinesti listino seboj, in povedal je to menihu, ne da bi se pa dal spoznati. Zadnji ga je pričel izpraševati. "Odkod ste prišli?" "Iz mesta Treviso." "Kaj delate tam?" "Nič!" "Kako nič? — Ali niste kurat, ali vikar, ali kaplan?" "Ne." "Vendar ste videti razumni, in Treviso potrebuje dobrih duhovnikov!" "Da, sedaj, to je res." Med tem je menih očividno vzljubil neznanega duhovnika, in rekel mu je po očetovsko: "Ali hočete, da vas priporočim škofu treviškemu? Poznam ga dobro, in te dni je imenoval svojega generalnega vikarja Sarta za škofa mantovske-ga." "Hvala lepa! Prav lepo od vas," je odgovoril drugi popolnoma mirno. Po tem razgovoru je dobri menih dovolil svojemu varovancu na častno besedo darovati sv. mašo, pri kateri je sam stregel, in potem je naprosil svojega gosta, vpisati svoje ime v knjigo, pripravljeno v to svrho. Ko je zagledal: "Giuseppe Sarto, škof mantovanski", se je zgrudil na svoja kolena in je prestrašeno vzkliknil: "Sv. Anton, kaj si mi pripustil storiti!" In ponižno je poljubil škofovo roko. Papež še rad in z veseljem pripoveduje to dogodbico, in se spominja tudi, da je štiri leta pozneje, prišedši v Rim, ob duhovniškem jubileju-Leona XIII., sam stregel pri maši za nekega preprostega duhovnika, po imenu Radini-Tedeschi, ki je sedaj škof bergamski. Mladi duhovnik je klečal v neki kapeli, čakaje kakega mašnega strežnika, ko se je škof Sarto približal in se ponudil kot takega. "Ne, ne, monsignor, nikdar ne dovolim, da bi škof stregel pri maši pri-prostemu duhovniku!", je vzkliknil pre strašeno. Ali škof je hotel, rekoč: "Jaz hočem streči pri maši i vi morate ubogati!" Potem je škof prižgal sveče, pripravil svete posode, pomagal obleči se duhovniku, in pokleknil poleg njega s tako priprosto ponižnostjo, da je maš-nika zmešal. Po maši je duhovnik zahvalil škofa za njegovo prijaznost in rekel: "Če boste kdaj papež, lahko porečem po resnici, da je papež stregel pri moji mašil", čeprav se mu tedaj še sanjalo ni, da njegove besede obsegajo prerokovanje. Res, samo 14 let pozneje je škof Sarto postal Pij, in po čudnem naključju je otec Radini-Tedeschi asistiral kot akolit pri kronanju. Ko ga je pozneje sprejel, je rekel novemu papežu: "Sveti oče, nazadnje sem imel srečo povrniti uslugo, ki sem jo prejel od vas pred tucat leti!" "Kako uslugo?" "Da sem stregel pri maši vaše svetosti, ki je stregla meni, ko ste bili škof mantovanski." "Spominjam -e prav dobrim", je rekel papež smehljaje. "Samo razlika je," je nadaljeval otec Radini-Tedeschi, "da je bilo za škofa mantovanskega streči pri maši meni dejanje velike, ponižnosti, streči pri maši vaše svetosti pa je bilo za-me dejanje velike časti!" Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257 Louis Wise 200 Jackson St JOLIET, IL1 gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE Sobe v naiem in Lunch Room. £IIUHI | Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: H 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. = Ob nedeljah od 10. do 12. | Dr. S.Gasparovich S Dentist :: Zobozdravnik = Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLINOIS. illlllllHHIIIIIIHIiUIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIlllllllllllliUIIIUIIIII Chicago Phone 225. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva 508-9 Joliet National Bank Building JOLIET, ILL. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & L Pasderti se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j» naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Froadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 ZAHVALA. S tem se zahvaljujem vsem delegatom 12. konvencije K. S. K. Jednote ia njih mirno postopanje ter odlično obnašanje ves čas med konvencijo in za izkazano sobratsko ljubezen eden drugemu. Zatorej kličem: Bog vas živi še mnogo let! PAUL SCHNELLER, predsednik K. S. K. J. ZAHVALA. Tem potom se najiskrenejše zahvaljujem v imenu cele konvencije K. S. K. Jednote vsem članom in čjanicam društev sv. Jožefa in sv. Janeza v Milwau-keee, Wis., za njih gostoljubno sprejetje ob času našega prihoda v Milwaukee ter za dobro posttežbo ter bratsko ljubezen za ves čas našega bivanja v Milwaukee. Ob enem se tudi zahvaljujem vsem drugim društvom, kakor tudi posameznim osebam, katere so pripomogle, da se jc naša slavnost tako lepo vršila, ter kličem: Bog vam povrni stotero vsem skupaj I PAUL SCHNELLER, predsednik K. S. K. J. ZAHVALA. Nižje podpisani izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo gg. glavnim uradnikom, delegatom in udom mihvauških društev, kakor tudi vsem ostalim Slovencem in Slovenkam v Milwaukee, Wis., za njih prijaznost, gostoljubnost in naklonjenost, katero so mi skazali za časa konvencije K. S. K. Jednote. Vsem skupaj najlepša hvala in Bog Van živil i Joliet, 111., 1. sept. 1914, JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Moč in čilost se pojavlja v zdravem telesu sanjo. Ako ste slabotni, lahko iščete vzrok v želodcu. Uživajte Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) v časih, dii >i obdržite zdravo slast, nioč in čilost. Storite kakor je storil 'g. Jo,-Docekal iz Clutier, Iowa, ki piše: "Po [ porabljenju ene steklenice Severoveg-t Želodčnega gretičeca Vem imel boljšo slast in ko sem porabil drugo steklenico, sem ozdravel." — Zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, zgubo sla-su, ponavljajočo mrzlico — rabite Severov Želodčni grenčec. V lekarnah cena 50 centov in $1.00. Zahtevajte Severovega. Ako vas lekarnar ne mole založiti, vas bomo mi. W. S. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. F JOHN C. LANG, rep. kandidat za Zapuščinskega klerka je bil rojen v tem okraju v mestu -Frankfurt na farmi in tam bil zgojen in pohajal prve šole po zimi. Ko je bila začeta vojna ihed državami je bil vpisan med prostovoljce naše države ter je dvakrat ranjen. Častno je bil odpuščen iz vojaštva 1. 1865, ko je služil dolga tri leta med časom bojev. Služil je neprestano kot prostak na fronti. Po vojski je odšel na zapad in tam ostal nekaj časa nakar se je vrnil v ^mmmamm^^ Joliet 1. 1870 in od takrat stalno ostal v tem mestu, delujoč na polju časnikarstva do 1. 1904, ko je bil imenovan/ pomožnim klerkom zapuščinskega sodišča v tem okraju pod točasnim klerkom g. W. F. Hutchinson. L. 1906 je bil izvoljen v ta urad in zopet izvoljen 1. 1910. On je član raznih društev in član od Grand Army of the Republic-Mr. Lang je izkušen, vesten in zanesljiv mož, zato zasluži, da ga nominira-mo in zopet izvolimo v urad. Prvotne volitve dne 9. septembra 1914. —Adv. 3t o*o4 ♦©♦o ♦<>♦<; ♦©♦«> to+o+o+o+o+o^o^ovo^errrx* i Joliet Citizens Brewing Co- < North Collins St., Joliet, 111. IPiite "Ells: Brand" pivo i . Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah« Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano nn