LETO XV., ŠTEV. 258
LflJBLJIlIl, SOBOTO, 2. ROVEMBB1 1957
SLOVENSKI
isdaja *n tiska Časopisno podjetj* Slovenski poročeTa-lco. — Dl rek tori Rudi Janlmba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej VoSnjak. — Uredniitvo: Lhibljana, Toipšičeva ti Lica St. 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava:
ri Tit 	'r'_____________________  x»	m	VTT	oo	«riv»	r»Q	nof.	 (
— Ump^ds oapočmnj 250 dtn
ealni hanld Ljubljana St. 60-KB-5-Z-367.
SLAB UVOD V ZASEDANJE 1TALUANSKO-JUGOSLOVANSKE MEŠANE KOMISUE
Obnovljen fašistični zakon
(Od osien ittlnep doplinlka)
TRST, 1. nov. (Po tel.) Tržaški Slovenci z zanimanjem spremljajo vesti o II. zasedanju jugoslovansko-italijanske mešane komisije, ustanovljene na podlagi posebnega statuta londonskega memoranduma. Zasedanje se bo začelo 6. t. m. v Beogradu. Jugoslovansko delgacijo bo vodil generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak, italijansko pa zastopnik palače Chiggi v Trstu, Cesare Pasquinelli. Po vesteh iz Beograda bo na dnevnem redu samo vprašanje šolstva in uporabe jezika ter pritožbe. Upati je, da se bo s sklepi beograjskega zasedanja začelo izvajanje določb posebnega statuta, čeprav šele po treh letih od njegovega podpisa.
Vendar pa ni najboljši uvod v zasedanje odlok številka 1^3, k: ga je ta teden podpisal generalni komisar v Trstu, s katerim se razveljavlja ukaz biv-- ZVU številka 289 od 7. de-embra 1945. S komisarjevim -.n-caacim je namreč ponovno i 'opil v veljavo predpis, ki ga ~ jbuje tre tj i odstavek čl. 7 2 '• -.Ljevega odloka št. 1233 z dne 9 julija 1939, katerega je bivša IVU pred enajstimi leti razve-'isvila, ker je prepovedoval faršem, da bi dali krstiti svo-otroke s »tujimi«, to je ne-• ■ :; lans-kir-vi im^ni Orr to"ej la ponovno rvajanje tipično fa->: stičnega in priOt:5k>venske~a rsi&na prav v času. ko bodo v Beogradu razpravljali o izvaja-r.-u določb mednarodnega do-zm-ora. k: je v najbolj ostrem
Diplomatska kronika
Beograd — Dosedanji pooblaščeni minister in izredni poslanik FLRJ na Nizozemskem Sal-ko Fejič je premeščen na novo mesto in bo odpotoval iz Nizozemske prihodnji mesec.
nasprotju z vso fašistično zakonodajo, ki na žalost še ni razveljavljena. Komisarjev ukaz pa je v toliko megativnejši, v kolikor londonski memorandum s posebnim statutom še vedno ni zakon, ker ga parlament v Rimu še ni ratificiral.
Tudi stališče, ki Sa je zavziel predsednik pofcrajinske uprave prof. G-regonetti glede dvojezičnih napisov v nahrežinski o belini, ne more prispevati k pozitivnemu izidu beograjskega zasedanja. Na pritožbo pokrajinskega slovenskega svetovalca Siškoviča proti italijanskim napisom na pokrajinskih cestah, je Gregore^ii odgovoril, da je ustanova r?.a turizem, ki je enojezične napise postavila, ravnala v skladu z veljavnimi zakoni, češ da nobena zakonska določba ne omenja dvojezičnih napisov, kajti — tako je poudaril — londonski memorandum nima zakonske moči.
V tem pa so se ladje delniškim pridružili s stavko delavci vseh kovinarskih podjetij v Trstu, tako da je v sredo stavkalo nad ^3.000 delavcev. Na
velikem zborovanju, na 'trgu pred sodnijo so sklenili, da bodo prihodnji teden splošno stavko vseh industrijskih delavcev nadaljevali. Stavka postaja- vedno bolj strnjena, kajti udeležujejo se je 100-odstot-r.o ne samo delavci, ampak tudi uradniki.
Včeraj pa je občinski komisar sporočil, da je podpisal občinski proračun za letošnje leto. v katerem je znižal primanjkljaj od prvotnih 3 milijard 200 milijonov na 1 milijardo 800 milijonov, tsiko da je državi prihranil več kot eno milijardo 300 milijonov Ur za kritje primaa-jkljaja. Komisar
je hkrati povedal novinarjem, da bo uravnovesil tudi proračun. občinskega podjetja za elektriko, plin in vodo, kar pomeni. da bo zvišal šele pred kratkim zvišane zadevne tariie.
Iz Goirioe pa -poročajo, da je goriški župan sporočil dobro novico. Komisija za finance pri poslanski 2borniei v Rimu je podaljšala zakon o gor iški prositi oani. O tem ho sklepal še senat, toda že sedaj Se lahko reče, da ne bo nobenih ovir, tako da bodo Goričani ' še naprej prejemali sladkor, kavo, olivno olje in bencin po znižanih cenah.
Ij. P.
KONEC RAZPRAVE 0 SIRSKI PR1T02B1
Debata |e koristila
New Tork, 1.. nov. (AF!P). — Debata o pritožbi Sirije je bila noooj v Generalni skupščini končana brez glasovanja o predloženih resolucijah, ker so se predlagatelji resolucij strinjali s taikim teidom debaite. Sirski delegat Šalah Bitar je izjavil, da ne bo vitraji na glasovanju o sirski resoluciji za ustanovitev anketne komisije, ki naj bi proučila položaj na turško—sirski meji, zahteval pa je, da ostane pritožba Sirije vpisana v dnevnem redu. Izrazil je upanje, da bo Turčija zavzela miroljubno stališče.
REBM TISKOVNA KONFERENCA V DSZZ
Sirita in odnosi z Nemčifo
To sla bili glavni lemi vprešanf, ki so jih novinarji zastavljali pred-stnraiku državnega sekretariata za zunanje zadeve
BEOGRAD, 1. nov. (Tanjug). — Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko DraSkovič Je izjaval danes na redni tiskovni konferenci v sveži s pojoiajean v Siriji, da se je po mnenju jugoslovanske vlade treba Izogibati slehernemu dejanju, ki bi ovSral okviru OZN.
rešitev tega vprašanja v
Glede raznih- konkretnih predlogov v ZN je Draškovič de-:al. da je koristen vsak ko-rak, ki bi lahko prispeval k pomir-■enju položaja. Posebno pozornost posvečamo željam Sirije ko! države, ki se je obrnila na Združ&ne narode, je pripomnil.
Predsedniku državnega se-kretarlata za zunanje zadeve so nato postavili več vprašanj v zvezi z dejstvom, da je jugoslovanska vlada priznala vlado DR Nemčije. Na prošnjo, ca j bi povedal kaj o izjavi vodje State Departmenta Du-ilesa, da ta odločitev jugoslovansko vlade ne bo sprožila verižne reakcije več drugih držav glede priznanja vlade Vzhodne Nemčije, je Draškovič dejal:	»Uvedba diplomatskih
etikov z Demokratično republiko Nemčijo je dejanje naše načelne politike. Vsaka neodvisna država samostojno sprejema odločitve«.
Novinarji so s© nato zanimali, kako zastopnik državnega sekretariata razlaga zadnji govor kanclerja Adenauerja v Bundest.agu. Dotaknil bi se samo tistega dela govora, v katerem se je dotaknil Jugoslavije, je dejal Draškovič- Adenauer je navedel stališče, ki je znano, jugoslovans-ko stali Š6e, ki je njegovemu nasprotno,
Resolucija zveze bivših bojevnikov
Berlin, 1. nov. (AFP). Svetovna federacija bivših bojevnikov, ki ima okrog 20 milijonov članov, je na današnji zaključni seji sprejela 23 resolucij o razorožitvi, prepovedi atomskih poskusov, mednarodnem nadzorstvu nad uporabo atomske energije, Cipru in drugih mednarodnih problemih. Skupščina je danes izvolila svoj biro.
pa je bilo prav tako izčrpno razloženo.
Odgovarjajoč dalj« na vprašanja tujih in domačih, novinarjev. je Branko Draškovič povedal, da gospodarski razgovori med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo napredujejo normalno in da bo podpisan sporazum. Najnovejši predlog o razorožitvi, ki ga je Sovjetska zveza predložila v Generalni skupščini, sedaj proučujemo, je končal Branko Draškovi-č
MINUTE SPOMINA
Turški delegat Sarper pa je izjavil, da je bila debata koristna in da je zmanjšata napetost na Srednjem vzhodu.
Marshall je ustanovil delavsko stranko
Singapur, 1. no.v. (AP). Bivši predsednik singapurske vlade David Marshall je ustanovil delavsko stranko, ki bo v opoziciji proti vladni stranki laburistične fronte. V sporočilu ' odbora sedmih članov, čigar član je tudi Marshall, je rečeno, da je sedanja vlada v Singapuru'stopila na pot fašistično kolonialnega režima, politične stranke pa se ne brigajo za delovne ljudi.
David Marshall je odstopil kot predsednik vlade, ker se mu na pogajanjih v Londonu ni posrečilo doseči neodvisnost za Singapur. Zato je pozneje izstopil tudi iz laburistične fronte.
Jutri volitve na Portugalskem
LIZBONA, 1. nov. (Reuteir). Predsednik portugafljsfce vlade S-ailazar, ki je že 25 lett predsednik. je obtožil svoje volilne nasprotnike, da delaijo po navodilih komunistov. V nedelj o _bad,o voOiibve v -narodno skupščino, za katere je vilada kandidirala 120. opozicija pa 22 predstavnikov. Ostali opozicijski ikamdidaiti niso hoteli sodelovati na volitvah, rekoč, da so nedemokratične.
Nove oblike dela
»Jen Min Ji Bao« piše, da je najpnkladnejši način zcs odpravo protislovij široko in zavzeto izmžtmie mi?eujf svobodna debata, posvetovalni sesiemki, prosto izražanje kritike, predlogov in pobud
Peking, 1. nov. (Tanjug). V kracije, ki so lahko različne- v današnjem uvodniku partijske- posameznih državah m odvisne — —	od različnih okoliščin m dob.
£
TELEGRAMI
ATENE. — Na sestanku sveta atlantskega pakta bo Grčijo zastopal predsednik vlade Konstantin Karamanlis. spremljal pa ga bo minister za zunanje zadeve Averof.
WASHINGTON. — Ameriška komisija za atomsko energijo je dala Argentini šest kilogramov urana 235.
LONDON. — Po izjavi vrhovnega poveljnika generala Norstada imajo letalske sile Atlantskega pakta v Evroni danes 160 vojaških letal. Leta 1951 so jih imele 15.
TEHERAN. — V jugozahodnem Iranu je utonilo 24 pri-adnikov nekega nomadskega plemena, ko so šli čez most, i se je pod njimi podrl. Med njimi je bilo več žena in otrok. RIM. — Jntri se bo v Rimu začela konferenca organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO. ki bo trajala tri tedne in bodo na njej razpravljali, kako pomagati človeštvu do boljše in izdatnejše prehrane.
BERLIN. — Vzhodnonemški minister za notranje zadeve Ernest Wohlweber je prosil, da ga iz zdravstvenih razlogov razrešijo. Za novega ministra je bil imenovan njegov dosedanji pomočnik Erich Milke.
GROTON. — V Grotonu so splavili ameriško podmor-nico na atomski pogon, ki je dolga 80 metrov in ima 2.700 ton.
SANTIAGO- — Vlada Čilea je povabila indonezijskega predsednika Sukorna, naj januarja obišče Cile. Predsednika Sukarna so povabile tudi Argentina, Brazilija, Bolivija in Peru.
WASHINGTON. — Ameriško letalstvo je v poskusni!-oporiščih na Floridi začelo s poskusi za spuščanje medcelinskih izstrelkov tipa »Shnark«, ki imajo dosega 8.000 kilometrov in clv? reaktivna motorja.
NEW DELHI. — Na mednarodni konferenci Kdecean križa v Nev Do'hi.ju so soglasno sprejeli indijsko resolucijo po kateri naj bi vse države priznale dejstvo, da vojna p” more prinesti rešitve problemov. Vse države naj bi^ povečale svoje napore zn zaščito človeštva pred vojskovanjem s kemičnim, bakteriološkim in jedrskim orožjem.
ga glasila »Jen Min Ji Bao« piše, da je splošno narodno gibanje za popravljanje načina in sistema dela pomembna stopnja v razvoju socialistične demokracije na Kitajskem. Poglavitni namen tega gibanja, poudarja časopis, je, odpraviti protislovja med nami in nasprotniki ter protislovja v vrstah naroda. Najprikladnejši. način za odpravo teh protislovij »o široko in zavzeto izražanje mnenj, svobodna debata in razgovori, posvetovalni sestanki in zborovanja, prosto izražanje kritike, predlogov in pobud. To bi bile nove oblike socialistične demo-
Razgovor o Oktobrski revoluciji
MOSKVA, 1. nov. (Tanjug). V Studiu moskovskega cnadia so danes 'posneli in oddajali razgovor med zastopniki mest Mtosfcve, Pekinga, Varšave, Prage, Beograda, Budimpešte, Berliina, Bukarešte in Sofije, namenjen proslavi 40-leitmi'ce Oktobrske social ;«tii&nje revolucije. Razgovor je začel udeleženec oktobrskih do-godtoov, lei je sodetaval pri napadu na Zimski dvoree v tedanjem Petrogradu, Tiimofejev. V nadaljnjem razgovoru so navzoči govorili o gradiitvi socializma v svojih državah teir pomenu in vlogi velike Oktobrske r-evolu-cilje za novo zgodovino sveta. V imenu Beograda je eovrjettske narode pozdravil in jim čestiirbal k prazniku književnik Eli Finci, kr. ije poudaril pomen Oktobrske
revolucije za razvoj s&ciaitetič-M mSaflri.
Naša partija, piše »Jen Min Ji Bao«, je posvečala dosti skrbi razvijanju teh novih oblik. Otresti se moramo negotovosti in bojazni, da bi široki _ razgovori in svobodno izražanje utegnilo imeti škodljive posledice za nadaljnji normalni razvoj dežele. Ta bojazen je popolnoma brez podlage in dokazuje le premajhno zaupanje v delovne množice, meni časopis.
Glede napak in pomanjkljivosti pri delu poudarja uvodnik, da bi se morali vzporedno s širokimi razgovori in svobodnim izražanjem pobud odločno potruditi, da-bodo odpadle napake in se bo delo zboljšalo. Podobno se bosta morala popraviti tudi delo in sistem vodstva v partijskih organizacijah, javnih ustanovah, podjetjih, šolah in vojaških enotah. Množice je treba razgibati, da bodo same izražale svoje mnenje ter javno grajale tri znana zla: birokratizem, sektaštvo in subjektivizem ter tako našle. rešitev za odpravo napak, poudarja »Jen Min Ji Bao«.
VREME
Stanje 1. novembra: Pritisk nad Srednjo Evropo Se nadalje pada pod vplivom frontalnih motenj z Atlantika, ki so dosegle zahodne Alpe. Hladen zrak v zvezi z njimi je usmerjen v glavnem proti severovzhodu, tako da ne bo povzročil jutri bistvenega poslabšanja vremena.
Napoved za soboto: Spremenljivo oblačno vreme, vetrovno. Temperature ponoči med 2 in 7. na Primorskem H. na j višje dnevne da a* »teptaj C.
Trg herojev ob desetih. Jutro- Mraz in megla nad Ljubljano. Mokre ceste, polne ljudi, ki hitijo na grobove svojcev, prijateljev, znancev • • .
Grobnica herojev. Suha veja nad sarkofagom. Rože, venci in orumenelo , listje. Povsod tišina in resni obrazi- Vsakdo se spominja junakov, ki so šli v smrtt za novo življenje. Pionirji z rdečim,] rutam; okrog vratu mirno prinaišajo cvetje. — Kot da nliso otroci, kot da čutijo
vso resnobo trenutka, vso žalost, vso tesmotoo smrti-Kameniii dohod .do grobnice se sveti v vlažnem jutru. Na koncu poti stofldjo ljudje z venci in rožami- Pri grobnica poje združeni pevski zbor Opere in Filharmonije ob spremljavi godbe Doma JLA. Julka Staričeva Ih Janez Rohačefc s toplo in doživeto pesmijo povesta to, kar vsi čutijo. Nij-un glas se zadeva ob ljudi, se potaplja v njihova srca, se izgublja v megli
Pesem, beseda in topel spomin so počastili junake. Obrazi so povedali, da ne bomo nikoli pozabili življenj tistih, ki so žrtvovali s volj o kri, sebe dali nairodu.
Ljubljana ni pozabila, kad dolguje svoijim junakom. Prine-i sla j.irn je rož in toplo besedo. Oni tega niso več videli dn slišali, jutro, mraz in megla in ljudje pa bodo ponesi} spomin še daleč v prihodnost — ker je njihova smrt nase življenje, naša bodočnost.
»SLI, A NE ODŠLI...«
■. ..
:o
Mrzle so marmorne kocke, toda tople so luč.i, ki gore, prijazni so šopki, težka so imena na kockah- Mntvi ste, toda imena so živa, vsako ime, nešteti spomin; živi in težki, vsako ime je dolg:	da je ono le še
spomin in da smo m,i živi. Čutimo ga. Na tisoče nas je prišlo- Poklon je malo, toda čuteč im lisfcren lajša dolg-
... »Življenje ste dali, vsa žrtvovali . .. « poje zbor, veter raznaša pesem, prinaša jo k srcem, tam odmevajo zvoki težko, otožno, boleče.
. -. »Svobodni ali mrtvi . . - « mi smo svobodni, a vi ste ostali
mrtvi- Ostalo je le ime. vklesano v marmor in v naš spomin.
. . - »Odprite srca .. . « pravi pesem nad vašim,; grobovi. N,i, treba, vi sami ste nam jih odprli.
= •.. »Ne jočite za nami . •. « govorj glas in pesem odgovarja. Težko je to, solza sama pride. Mnogo preveč nam pomenite.
... »Moža sem da>la • • • ime •.. domovina . -. samo še svoje lahko dam srce.« Besede se izgubljajo v vetru, toda misel je tu, čutimo jo. Tudi sklonjena glava v 6mi ruti jo čuti; s
tresočo roko je prižgala svečko pred kamnom z imeni. Veliko jih jj-e, le eno je njeno, pa tudi druga, vsa.
.. • »Šli, a ne odšli . . •« govori glas, ponavljajo plavajoče zastave, otožno spuščene na pol droga. Ne pona\'ljaijte! Vemo. Čutimo. Vi ste tudi vedeli, ko ste odhajali in to nam lajša srce-
Zamrli so zvoki glasbe, ni bilo več pesmi, razhajali smo se. Grobovi talcev na Zalah so ostajal; za nami, na njih cvetje in luči, a misel nansj je šla z nami.
V GRAMOZNI JAMI
Vse dopoldne se je med njivami proti Gramioizni jami zlivala včeraj množica, ljudi, da bi prisostvovala žalni svečanosti na tistem mestu, kjer so pred leti sovražni streli uničevali življenja naših najboljših ljudi.
Svošci, nuati in mi tisti, ki
so v letih okupacije trpeli z njimi, so poslušali Branka Drofenika in Alenko Svetetovo, ki sta občuteno recitirala pesmi »Žrtvam« in »Beseda«, pevski zbor Glasbene matice pa zapel pesem »Mrtvim herojem« in žalostinko »Kot-žrtve ste padli v borbi za
nas«, igrala pa je godba Ljudske milice.
Tudi po končani žalni svečanosti so še in še prihajali ljudje, pred spomenikom talcem p« je bilo vedno več vencev. cvert>» ja in nemirno utripajočih s vejeta*
I rtu 1 SLO VEVŠKI POROČEVALEC I St. 258 — a. novembra 1957
'P*. ■__'_____________ _______________________________________
lili zi liMiv vttii urodii 4ik§iel
tovarnah za predelavo konoplje
Uravnovešen j e zunanjetrgovinske plačilne bilanke ena najvažnejših nalog petletnega
gospodarskega načrta
Beograd, 1. nov. Glavna go-
opodarsko-politična naloga v razvoju našega gospodarstva v petletni dobi, ki bi se končala z letom 19S1, je zagotovitev stabilnosti v osnovnih odnosih gospodarskega življenja.
Ob upoštevanju dosedanjega razvoja se more redi, da se to tiče predvsem zagotovitve stabilnosti življenjskega standarda, njegovega stalnega naraščanja, pri čemer naj bi se posebna pokornost posvetila zboljšanju splošnih pogojev življenja mestnega prebivalsva.
Načrt petletnega plana predvideva zaradi tega, naj skupna osebna potrošnja narašča vsako leto povprečno za 7 odst., oziroma za ctkoli 5 odst. na prebivalca (v čLcbi 1953—1956 je to naraščanje znašalo 4.6 odst. oziroma 2.8 odst.). Nameravano povečanje predstavlja jugoslovansko povprečje, čigar kon-
kretni znesek je v posameznik kraj.ih odvisen od delovne storilnosti.
Da bi ustvarili tako gibanje življenjskega standarda in izpolnili druge glavne naloge petletnega plana, naj bi do konca lete 1961 jugoslovanski narodni dohodek naraščal vsako leto povprečno za 8 odst. Tako naraščanje narodnega dohodka temelji na naraščanju proizvodnje in uslug vseh gospodarskih panog, predvsem pa na pričakovanem povprečnem letnem naraščanju industrijske proizvodnje za več kot 11 odst. in kmetijske proizvodnje povprečno na leto za 6 odst. Za ustvarjanje stabilnejših odnosov v našem gospodarstvu je v načrtu petletnega plana enia izmed. njegovih osnov nadaljnje razvijanje materialne podlage organov družbenega samoupravljanja. Načrt plana računa ne samo s povečanjem materialnih sredstev teh orga-
.	.:x	Včv	...	v
s-.
■ ■
Spomenik v Sežani
nov, temveč tudi z dejstvom, da bodo ti organi svobodneje razpolagali s temi sredstvi. V takih okoliščinah bi mogla gospodarske organi za c;ije svoj.e poslovanje zasnovati na daljši rok in tako racionalneje gospodariti ter sploh bolje uporabljati družbena sredstva.
Pri povečanju družbene proizvodnje in naraščanju življenjskega standarda računa petletni plan zlasti s povečanjem delovne storilnosti, ki naj bi v skupnem družbenem obsegu narasla povprečno za 7.5 odst. na leto. Zalo se predvideva boljše oskrbovanja gospodarskih organizacij ,z industrij, in kmetij, surovinami. Prav talko računajo, da se bo. v prihodnji dobi zboljšala organizacija podjetij v tehničnem in gospodarskem smislu. Pomembno je, da se v planu predvidevajo znatna sredstva za povečanje števila kadrov in zboljšanje kakovostne strukture delovne sile, zaposlene v podjetjih. Vprašanje kadrov obravnava načrt plana kot eno izmed glavnih nesorazmerij, ki se mora mnogo bolj učinkovito odpravljati, da bi uresničili glavne smotre petletnega gospodarskega razvoja.
Po načrtu plana mora vsa gospodarska delavnost izvirati iz prizadevanja, da se bo gospodarski razvoj -zagotovil na podlagi stalnega zmanjševanja primanjkljaja v plačilni bilanci. To je eden izmed najvažnejših problemov naše bodoče politike. Po petletna. . planu naj bi se obseg zunanjetrgovinske izmenjave povečal za 45 odst., tako da bi izvoz naraščal mnogo hitreje kakor uvoz s težnjo, da bi se leta 1961 znatno ublažil primanjkljaj. To bi praktično dovedlo do tega, da bi likvidirali primanjkljaj tekočih plačil. V ta namen bosta v prihodnji dobi tudi proizvodnja in investicijska politika v veliki meri prilagojeni izpolnjevanju te naloge.
Frd ustvarjanju stabilnih odnosov v naši ekonomiki .računa načrt petletnega plana tudi i večjimi rezervami zaradi posredovanja v primerih, kadar bi se pojavile nepričakovane okoliščine. Letos je v zveznem družbenem planu zagotovljenih 60 do 7o milijard dinarjev za rezerve, v prihodnji dobi pa bodo
rezerve znatno večje. Razne vrste rezerv naj bi omogočile določene okvire, v katerih bi se moglo gospodarstvo svobodno gibati.
Kar se tiče Investicij, bodo prav tako podrejene politiki za saibilizacijo gospodarstva. Zato pričakujejo, da se bo delež novih investicij v skupno vloženih sredstvih začel relativno zmanjševati. Zato pa bo posvečena večja pozornost kratkoročnim investicijam predvsem za potrebe rekonstrukcije sedanjih zmogljivosti, ki niso dovolj izkoriščene. Načrt -lana predvideva. da se skrajša od 4 na 3 leta povprečna doba -od začetka investiranja do začetka proizvodnje.
Razen teh splošnih gospodarskih nalog, katerih uresničenje naj bi zagotovilo stabilno naraščanj© celotne družbene, proizvodnje in narodnega dohodka ter na tej podlagi stabilno zboljševanje živJjenskega standarda, daje načrt plana posebno važnost razvoju nerazvitih pokrajin in njihovi vakladitvi z razvitejšimi področji. Tu gre predvsem za Makedonijo in Kosmet.
Beograd, 1. nov. V zadnjih dveh ieitih so iz splošnega investicijskega sklada in iz sredstev komun ter tovarn samih izdali za rekonstrukcijo in moderniziranje tekstilne industrije nad 4 milijarde dinarjev. Rekonstrukcije so bile v glavnem izvršene za razširjanje zmogljivosti predilnic bomibgžnega prediva, za kar so uvedli okoli 30 tisoč novih vreiten.
Kljub uvedbi modernih pre-diiniških strojev v Prištini, Mostarju in Sinju še niso odstranjene neskladnosti med predilnicami in tkalnicami, kgjcoir poudarjajo v Združenju proizvajalcev tekstila. Z rekonstrukcijo in modernizacijo predilnic bodo že prihodnje leto povečali proizvodnjo za okoli 2500 ton prediva, leta 1959 pa bi se njihova zmogljivost povečala za približno 5000 ton prediva na leto. Prihodnje leto bosta začeli obratovati dve novi predilnici volne za česano predivo, v Varaždinu in Krapini. S tem bi zmanjšali uvoz te vrste prediva od 1000 na 300 ton prediva na leto. V predilnicah jute so rekonstrukcije končane in dajejo sedaj dovolj -prediva za proizvodnjo 13 milijonov metrov tkanine iz jute.
Čeprav morejo jugoslovanske konopijarne predelati vse količine pridelane konoplje, so njihove zmogljivosti neizkoriščene zaradi slabe .prodaje domače konoplje na tujem trgu. Doslej je bilp v konopljarnah moderniziranih precej njihovih zmogljivosti. V kratkem bo tovarna »Ivo Lola Ribar« začela izdelovati stroje za obdelavo konoplje, kar bo pospešilo moderniziranje industrije za predelavo konoplje. V zadnjem času začenja vse večje štesdilo kovinskih tovarn izdelovati opremo in posamezne dele, ki jih potrebuje tekstilna industrija. Podjetje »Krusik« v Valjevu pripravlja proizvodnjo vreten za predilnice, zagrebški’ »Tekstilatroj« pa izdeluje že sedaj poleg navadnih tudi avtcaniitske statve za tekstilno industrijo, tako da bomo kmalu prenehali uvažati te zelo potrebne stroje.
Zastopniki tekstilne industrije poudarjajo zlasti težave zaradi raizličneiga strojnega iparka.
ki je se-stavljen iz starih poljskih, čeških lin nemških etr&jev. To -otežkoča zlasti zamenjavo obrabljenih delov kljub uspešni proizvodnji utensiilij.
V Združenju tekstilne industrije opozarjajo na zelo pereč problem konopljam zaradi slabe prodaje jugoslovanske konoplje na tujih trgih; vse boli se pojavlja -težnja po preusmerjanju njihovih zmogljivosti na drugo vrsto proizvodnje. Tako so v Pančevu eno izmed najmodernejših konopljam že preosnovali v zbirno postajo, v Somboru pa se pogajajo, da bi največ j o tovarno za predelavo konoplje preusmerili na predelavo -paprik©. Podobne težnje so tudi v drugih krajih. V združenju so mnenja, da se ne more mnogo pričakovati niti od rekonstrukcije za napredek te vrste tekstilne industrije, ako ne bodo zboljšali kakovosti konoplje in uredili nekatere zadeve, ki so v zvezi z odkupom te industrijske rastline.
Mednarodni sefem knfig v Beogradu
Beograd, 1. nov. V Beogradu bodo jutri odprli II. mednarodni sejem knjig, na katerem bo sodelovalo poleg vseh domačih
V C.
Žalne svečanosti
MARIiBOR, 1. nov. Dopoldne
se je zbralo pred spominsko ploščo v Ulici talcev nad 1000 Mariborčanov in okoličanov, ki 60 na kraju, kjer de bil© ustreljenih nad 600 rodoljubov, počastili njihov spomin in spomin vseh, ki so dali življenje za svobodo. Njim so veljale tudi besede predsednika okrajnega odbora ZB polkovnika Pavla Ježa. Sodelovala sta tudi vojaška godba in moški pevski zbor. Po polaganju vencev in častni salvi so si ljudj© ogledali še zidove dvorišča, na katerih so še dobro vidni sledovi neštetih krogel, ki so prebile srca padlih borcev.
Podobne slavnosti so bile še na Teznem, na grobiščih mestnega pokopališča. Lepo so okrasili grobove 40 partizanov v Dobrovcih, zlasti pa obe veliki grobišči v Rogozi, kjer je pokopanih nad 200 borcev. Prav tako je bila žalna slovesnost v Radvanju, kjer s© nastopili pevski zber. godba na pihala in recitatorji. Tudi v vseh drugih
občinah so občinski in okrajna odbori ZB pripravili dostojne programe v poč-asiitev padlih. Lep© vreme je prispevalo, da je bil obisk povsod velik.
J. P.
MURSKA SOBOTA. 1. nov.— V vsem Pomurju so bil© številne žalne svečanosti, ki so jih organizirale organizacij.© SZDL in ZB v sodelovanju drugih organizacij in društev. Pionirji osnovne šole v Murski Soboti In drugih krajih so okrasili grobove padlih. V raznih krajih Pomurja so predstavni,ki ZB polagali vence na grobove. V Ljutomeru se je pred spomenikom padlih zbrala velika množica ljudi in prisostvovala žalni svečanosti, na kateri j© članica občinskega odbora ZB Žalika Novakova govorila o pomenu Dneva mrtvih in se spomnila padlih borcev. Od spomenika do ljutomerskega pokopališča se j© nato razvila žalna povo-rlca, ki je krenila na grobove borcev in žrtev fašističnega terorja, kjer je bila prav tako žalna komemoraciia.
*r K.
Celje na Dan mrtvih
CELJE, 1. nov- —■ Po vseh krajih celjskega okraja, kjer
so spomeniki padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, "na pokopališčih in okoli spominčkih plošč’ se j« danes zbiralo na tisoče in tisoč© ljudi, ki so Se poklon’’.: spominu pokojnih.
Osrednja žalna svečanost v Celju je bita dopoldne pred grobnico herojev, v kateri po-
čivata Dušan Kraigher in Vera Slandrova. Tu je imel spominski govor narodni. heroj in predsednik okrajnega odbora ZB Ivan K-ovačič-Efenko. Ostali del komemoracije, ki ji- j,e prisostvovalo nad tisoč ljudi, so izpopolnili godba na pihala »France Prešeren«, komorni pevski zbor, vod JLA in članica celjskega gledališča Marija Goršiičeva.
Po tej žalni svečanosti so bile enake komemoracije še pri spominski plošči talcev na Trsu svobode, v Starem piskru, v Škofji vasi, v Šmartnem .v Rožni dolini itd.
Žalne komemoracije so danes pripravile tudi občinske organizacije ZB v vseh občinah celjskega okraja. Veliko ljudi, zlasti pa svojcev se je dopoldne zbralo tudi ob obeh grobnicah v Frankolovem, kjer po-
čiva 100 žrtev fašističnega terorja.
V spomin padlim in mrtvim
Koper, -1. nov. Šolska mladina in žene v sežanski in drugih občinah v okraju so že včeraj okrasili grobove padlih borcev in drugih dragih umrlih. Posebno skrb so posvetili grobovom v gozdovih v Planini nad Sežano in spomenikom padlih borcev v Sežani, v Danah in na Orleku.
Pred velikim spomenikom padlim borcem NOB v Sežani — odkrili so ga letos na praznik vstaje slovenskega naroda pa je bila ob 10. uri slovesna komemoracija. Po spominskem govoru je zapel sežanski mešani pevski zbor »Svoboda«.
Podobne žalne svečanosti so bile tudi v drugih občinah in krajih v okraju.	P.	M.
Proslava 1. proletarsko divizije
Ljubljana, 1. nov. Sinoči je bila na čast 15. obletnice ustanovitve I. proletarske divizije slavnostna akademija. Udeležilo se jo je več generalov in drugih visokih oficirjev JLA ter pripadniki, kakor tudi nekdanji borci te divizije. Proslavi so prisostvovali tudi zastopniki ljudske oblasti.
V bogatem kulturnem sporedu je sodeloval orkester Slovenske filharmonije in solisti ljubljanske Opere ■— Vanda Gerlovič, Vladko Korošec, Miro Brajnik in Samo Smerkolj. Odlomke iz dnevnika Mindero-viča o'borbah I. proletarske divizije pa je čital prvak ljubljanske Drame Stane Sever.
V. K.
Volitve v BiH
Sarajevo, 1. nov. Z volitvami v občinske zbore proizvajalcev 30. in 31. oktobra so bile v Bosni in Hercegovini končane volitve v občinske.ljudske odbore. Po uradnih podatkih je pri volitvah glasovalo izmed 892.325 volilnih upravičencev 767.226 volivcev. V skupini industrije, trgovine in obrti je glasovalo 86 °/o, v skupini kmetijstva pa 85.7 «/0 vseh vpisanih volivcev.
»Kako žive sovjetski ljudje«
BEOGRAD, I. nov- Ob 40-letnici oktobrske revolucije so danes v Beogradu -odprli raz- . stavo fotografij pod na-slo-vom »Kako žive sovjetski ljudje«. Razstavo jeo odprl odpravnik poslov Sov j etske zveze v Beogradu Vladimir Brikin.
Nova najdišča premoga v Bosni in Hercegovini
Sarajevo, 1. nov. Na Livanj-skem in Duvanjskem polju so skupine Zavoda za geološka razisbavanja Bosne in Hercegovine odkrile velike rezerve lignita in črnega premoga. Rezerve cenijo na 640 milijon ton
lignita in 100 milijonov ton črnega premoga.
Te rezerve bodo velikega pomena za industrijo v srednji Dalmaciji, kjer so skladi premoga izčrpani. Raziskavanjem na livanjsko-duvanjskem področju je priznana prednost tudi v perspektivnih planih zveznih gospodarskih organov.
Prvi rektor Umetniške akademije v Beogradu
Beograd, 1. nov. Na skupščini profesorjev, asistentov in strokovnih sodelavcev je bil izvoljen danes za prvega rektorja Umetniške akademije Mihajlo Vukdragovič, redni profesor Glasbene akademije v Beogradu. V sestavi Umetniške akademije so glasbena, gledališka ter akademiji za likovno in uporabno umetnost. Dekani teh štirih akademij, kakor tudi sveti in uprave so bili izvoljeni že 3. septembra.
Bvejni požig in samomor
Maribor, l. nov. Nekaj minut po polnoči je zagorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje Marije Cajzek v Stoparčih 38 v občini Majšperk ki je zaradi oddaljenosti in pomanjkanja vode pogorelo
do tal. Hkrati je odjeknil v bližini pogorišča strel, ki je usmrtil dva mlada požigalca:	24-letnega
Franca Koračijo in njegovega vrstnika Janeza Fiderška, nezakonskega sina oškodovanke. Kaj je mlada človeka napotilo do požiga, ni znano. Oba sta namreč iste noči zanetila ogenj še na dveh kmetijah v bližini Rogaške Slatine. Po požigu v Stoparčih sta se bržkone iz strahu pred kaznijo odločila še za samomor. Izvršila sta ga na ta način, da sta privezala puško na drevo in sedla na tla drug za drugim ter sprožila strel, ki je bil za oba smrten.
J. P.
Huda prometna nesreča v Črnučah
V noči od 31.-oktobra na 1. november se je pripetila na cesti v Črnučah prometna nezgoda, pri kateri je dobil hude poškodbe D. J. iz Ljubljane. Okrog 22.45 je vozil iz Ljubljane v smeri proti Celju D. F. osebni avtomobil S-4525. Bila je gosta megla. Zaradi tega je vozil počasi in pravilno po desni strani ceste. Ko je privozil pred hišo štev. 37 v Črnučah, se je iznenada pojavil pred njim mopedist D. J. Le-ta je privozil po levi strani ceste in se z veliko silo zaletel v sprednji del avtomobila. Pri trčenju je mopedist udaril z glavo ob streho avtomobila, nakar ga je odbilo na cesto, kjer je obležal v nezavesti. Njegovo stanje je resno. Lažje poškodbe sta dobila tudi D. F. in njegova žena Na avtomobilu je večja gmotna škoda.
podjetij tudi 36 založb iz 16 držav: ZDA, ZSSR, Kitajske, Indije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Anglije, Švice, Italije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Avstrije in Holandije.
V dvorani 3 novega beograjskega sejma, na prostoru 3800 kvadratnih metrov, bodo razstavljene vse knjige, ki so jih tiskala domača založniška podjetja, okoli 8500, kolikor jih je sedaj v prodaji. Tuji udeleženci bod,o razstavili okoli 12.000 strokovnih knjig, umetniških reprodukcij, besednjakov in učbenikov tujih jezikov, manj pa beletristike. Razstavili bodo tudi najmodernejša sredstva za pouk tujih jezikov.
Ob vhodu na sejmišče bo v posebno urejenih prodajalnicah tudi knjižni sejem, na katerem bodo prodajali okoli 1000 razstavljenih izvodov s popustom od 40 do 90 °/o.
Kot edinstvena kulturna manifestacija bo v okviru II. jugoslovanskega sejma knjig prirejena tudi razstava o razvoju naše knjige skozi stoletja. Na tej razstavi (na galeriji dvorane 3), ki jo prireja Zveza knjižničarjev Jugoslavije, bodo na vpogled dragoceni originali najstarejših pisanih spomenikov Južnih Slovanov do zadnjih izvodov založniške dejavnosti v na-- ši državi.
Sejem knjig bo trajal od 2. do 6. novembra.
Najnovejše vesti m dogodki ® v »SLOVENSKEM ® POROČEVALCU«
XIV. žrebanje II. liudskega posojila
1. Amortizirane obveznice, izžrebane številke obveznic: 633, 352, 764, 650, 77, 968 , 620, 337, 722,
283, 926, 515, 371, 268, 866, 408, 719, 739, 623, 667, 594, 840, 89, 976,
284, 95, 5S6, 465, 194, 370, 770, 936, 890, 114, 433, 379, 848, 791, 614, 218, '49, 422, 233, 897, 690, 884, 414, 659, 253, 438.
2. Dobitki po 2000 din, izžrebana številke obveznic: 370, 623, 595, 283, 337.
3. Dobitki po 5000 din, izžrebane številke obveznic:	253 v parnih serijah.
4. Dobitki po 10.000 din, izžrebane serije obveznic: 1198, 1618, 4874, 6630, 5837, 4994, 6665, 17-10,
FRANJO NOVAK:
Olftobrsha rBvolucifa in naši vojni ujetnici
Pri vsem tem je bilo zanimanje za politične dogodke ogromno. Zborovanja, mitingi, predavanja o najrazličnejših aktualnih .problemih so bili na vseh koncih. Toda priti na ©no ali drugo prireditev ni bilo preprosto. Že dan prej si si moral preskrbeti vstopnico in čakati nanjo cel« ure. Prav tako si moral stati po cele ure na mrazu' 20 ali več stopinj pod niiičlo, da si se prerinil v dvorano. Za gledališča so vedno razdelili določeno število vstopnic tudi za povratnike. Toda le redki so imeli srečo, dla so prišli do njih.
Kljub izredno težkim razmeram glede prehrane, kurjave, obleke, obutve’itd. se je revolucionarni zanos stopnjeval iz dneva v dan. Vsi in vsak na svojem delovnem mestu je vložil vse svoje sile za odstranjevanje stoterih zaprek za normalizacijo življenja, za obnavljanje porušenega gospodarstva, za izboljšanje transporta in prehrane. K temu so v veliki meri prispevali prebivalci sami, zlasti mladina s prostovoljnim delom ob sebotah popoldne in nedeljah. Delo je klicalo na vseh področjih, na vseh koncih. Večkrat se je naša skupina pridružila tem prostovoljnim delovnim četam. Z godbami na čelu, v strumnem koraku in prepevajoč revolucionarne pesmi so se velike skupine pomikale po moskovskih ulicah,
vsaka na svoje delovišče. Eni v tovarne in delavnice, drugi na odstranjevanje ruševin, na popravilo železniških prog in lokomotiv, čiščenje ulic, trgov, postaj, pristanišča itcL, itd. — Spričo strašnega pomanjkanja tovornih vagonov so bile močne skupine poslane na 7—8 velikih železniških postaj, katerih dovozne proge so se zajedle globoko v mesto.
Delo je bilo odlično organizirano in delovna sila smotrno razporejena. Po 3—4 prostovoljci smo si zadali nalogo razložiti vagon drv živil ali drugega materiala. Ne mraz, sneg in dež, ne pomanjkljiva obleka in obutev, ne prazen želodec niso bili nikaka ovira, da ne bi izvršili svoje naloge, in to z nepopisnim elanom. Tu si videl, kaj pomeni poziv partije, kakšno ustvarjalno silo je sprožila revolucija in kakšne ogromne energije so bile spro-šene v stoletja po carizmu zatiranih delovnih množicah. Po opravljenem delu so se čete zbrale in kot na delo vračale v svojo mestno četrt. Ce je bilo po delu v nedeljo skupno kosilo — juha, dišeča po ribah, zajemalka slabo odstopane prosene kaše in košček kruha — je bil to dvojni praznik.
Od Moskve dalje je pot vodila proti le tonski meji. Ko smo prestopili mejo, so dotedanje tovariške odnose zame-
njali sovražni pogledi leton-skih policistov in žandarjev. Strah, da ne bi povratniki z bacilom revolucije okužili tamkajšnje množice in ogrožali vladajoče kaste, je bil več ko očiten. Izhodi iz vagonov so bili zastraženi — menda smo brez postanka drveli do Rige, glavnega mesta in pristanišča na Baltiškem morju. Po dvodnevnem bivanju v Rigi smo se vkrcali na parnik, ki nas je odpeljal v Stetin, od koder smo nadialj evali pot z železnico čez Nemčijo in. Avstrijo proti domovini.
Ob prihodu na domača tla — po toliko letih tveganega, hudega in. burnega življenja — nas je pričakalo neprijetno presenečenje. Ze na prvi železniški postaji v domovini so nas obkolili žandatji z nasajenimi bajoneti. Med nami je bilo tudi nekaj tovarišev, ki so se bojevali za domovino kot prostovoljci v srbskem prostovoljnem korpusu. Soglasni smo v- tem, da nas je domovina »lepo« sprejela in ob varnem spremstvu žandarjev, so nas vodili v karanteno. Vtaknili so nas v zapuščene vojaške barake in dobro za-stražili. Se preden smo se dodobra razmestili, je navalila jiata detektivov. Zasliševanj, poizvedovanj in spraševanj — z grožnjami — ni bilo konca. Vsi smo t®i sumljivi in osum-
ljeni botljševiške propagande, službovanja v Rdeči armadi itd., kar naj bi bilo istovetno z veleizdajo. Nekaj ovaduhov je šele tu prišlo prav do veljave. V kairantend — taborišču z režimom in vsemi znamenji koncentracijskega taborišča — so na hitrico določili barako za izapor, kamor iso vtaknili dobro četrtino povratnikov celotne skupine. Ti so se jim zdeli naj polji nevarni in bili so mnenja, da jih morajo oddvojiti in jim onemogočiti gibanje tudi po taborišču. Detektivi so se večkrat pojavili v barakah, kazalo pa
je, da s sadovi poizvedovanj in zasliševanj niso zadovoljni. Po 14 dneh je bilo karantenske dobe konec in z listkom za prosto vožnjo do domovinske občine so nas pospremili
na postajo. Med zelo in malo osumljenimi je bila le ta razlika, d,a so prvi dobili sprem-.ljevalce-detektive, ki so vsakega posameznika izročili žan-darmenijski postaji v domo-v.iniskli občini, sl prepovedjo, da bi brez posebnega dovoljenja zapustil svoje bivališče in z nalogom, da se vsak dan javi na žamdarmerijski postaji. Bili smo v »domovini« ... Kraljevini Jugoslaviji.
Pripis: Med udeleženci dogodkov, katere je opisal Franjo . Novak, so izpadla nekatera imena, zlasti pa še ime Petra - Uzarja iz Tržiča in Srečka Jerasa, ki je bil ljudski komisar za gospodarstvo kirgijske republike in politični komisar vojnega okrožja.
408, 4261, 1058, 4090, 2963, 496-5, 4717, 1868, 3674, 4339, 6500, 4664, 6186,	4769,	5955,	496,	2981,	1845,
2250,	2420,	2047,	5877,	5675,	5846,
4563,	6231,	4504,	2601,	2958,	1767,
6286, 4045.	<
1075, 3280, 2328, 2040, 4765, 5467, 4962,	6409,	5021,	4854,	4392,	1371,
2053,	2287,	4814,	85,	2765,	4346,
5030,	1339,	2217,	2493,	4139,	598,
872, 1621, 4589, 615, 4564, 211, 367, 1043,	3864,	6152,	4367, 602,	294,
3947,	5038,	3878,	487,	6141,	3462,
34, 1948,	3497,	5648,	5943,	5176,
4401, 5920,	494,	4348,	2735,	547,
6440,	6222,	319,	2346,	1201,	5461,
6148,	3086,	1905,	1993,	5381, 418,
3621,	6321,	3595,	4135,	4923, 528,
2245,	5838,	237,	3074,	3044,	5370,
6451,	5080,	2430,	3027,	1987,	6505,
1515,	4816,	4943,	3467,	4352, 772,
954, 4667,	2166,	2112,	3787,	4761,
6369,	1449,	2799,	3176,	2070,	3433,
5372,	6442,	2372,	1552,	3506,	4661,
1714,	3374,	4393,	4443,	5415,' 204,
6398, 5728,	4732,	6198,	4151,	4826,
89, 3642,	3501,	5714,	3846,	1331,
1887,	3567,	1091,	2173,	267, 3381,
977,	1915,	2801,	3959,	1478,	5688,
5551, 26,	3841,	3310,	6207,,	6265,-
2959,	532,	1383,	1841,	2450,'	5402,
505, 336,	1142,	3183,	2902.	2625,
5608, 4453,	2713,	1586,	2052,	5311,
2487, 2811,	750,	4593,	6629,	4572,
1069, 3563,	6416,	2792,	1495,	5926,
6643, 1736, 3589, 4697, 1703.
1238, 4414, 4242, 86, 2911, 2975, 653	5464,	5874,	1313,	4379,	5816,
791, 3360,	2658,	4004,	340,	6419,
2289, 1229 ,	5180,	5857,	6228 .	3078,
2510,	2823,	148 ,	2710,	3259, 722,
2600, 4929,	275,	6555,	2883,	2913,
5275,’	2486,	3873,	715,	1189,	2511,
4398, 5884,	2502,	4557 ,	4074,	5392,
4955, 1443,	4837,	4134,	3727,	3612,
5586, 5686,	5656,	1203,	2139,	4912,
384, 6224,	6501,	1834,	1689,	3750,
122, 6349,, 14,	6666,	2378,	2839,
5764,	4046,	5544,	2093,	4941, 445.
3196,	3557,	6519,	5640,	198, 2508,
691, 5900,	4996,	911,	2472,	5466,
3854,
5805,
1556,
2638,
4369,
5942,
6351,
5389,
5134,
5291, 259, 53.16, 2545. 3982, 1741, 6180, 725, 3237, 3702, 4447, 747, 3989, 6175, 4400, 5259, 5746, 2431, 937. 4956, 1728, 2602, 1107, 3710, 888, 1659.
1829,
3436,
5802,
1113,
2238,
6539,
2597,
787,
3729,
4470,
2156,
2934,
3235,
5906,
5570,
1595,
2690, 2960, 4750, 6252, 4167, .227, 2800, 108, 3929, 1214, 4669, 532, 2335,	1485,	5172,	1414,	158,	5691,
4811,	6563,	6437,	2736,	6347,	2967,
4485,	3969,	4078,	5928,	120,	3604,
5396, 4533, 1417, 1660, 5, 2933, 3747, 4259,	2733,	1973,	5097,	2296,	1438,
1819,	693,	4872,	316,	2276,	6323,
1296,	270,	1578,	4585,	4532,	6159,
3030, 2104, 4515, 90, 1261, 3961, 1983,	4318,	6465,	3371,	1529.	1178,
6421,	3739,	5065,	2254,	2939,	1896,
419, 5723, 3293, 5153, 3667, 2115, 1466, 6329, 1038, 3157, 880, 307,
4486,	825,	6570,	3894,	1523,	1731,
572, 2952, 851, 2232, 3896, 4658, 2291,	1375,	513,	4727,	2988,	1486,
1964,	5537,	967,	3683,	587,	4989,
3457,	5791,	1702,	4060,	4675,	2892,
514, 5086, 2507, 4779, 36, 2064, 4351, 5581, 4739, 4419, 3581, 1839, številka 633.
5. dobitek 50.000 din je dobila številka obveznice 739 serij: 6396, 556.
6. dobitek 100.000 din je dobila številka obveznice 840 serije 444.
Po dolgi in mučni bolezni nas Je za vedno zapustila naša ljubljena žena, zlata mama, stara mama. sestra, teta
RENKO IVANA upokojenka tobačne tovarne
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 4. nov. 1956 ob 16. url izpred mosta v Stepanji vasi. Do pogreba leži na Zalah v Marijini mrliški vežici.
Globoko žalujoči: mož Maks, hčerka Mimi, vnukinja Matejka ln ostalo sorodstvo.
Ljubljana 1. novembra 1S57.
Potrti v globoki žalosti, sporočamo svcrjcem, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš blagi mož, oče in stari oče
JANEZ POLJANŠEK
sekirni kovač iz Zirov
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 3. novembra 1957, ob 16. uri.
Žalujoči: žena Helena, sin Janko, snaha Vilka, vnuki
Marjan, Irena, Sonja in Branko ter ostalo sorodstvo.
Žiri, 21. novembra 1957,
St. 258 — 2. NOVEMBRA. 1957	/	SLOVENSKI	POHOCEV1LEC	/	Bil.	S
t
Zbližan j e?
Najvažnejša misel, ki jo je izrazil predsednik Eisenhower na svoji zadnji tiskovni konferenci, je ta, da v tem trenutku ne bi bilo potrebno krepiti praktično plat ameriške doktrine, za Srednji vzhod. Ta misel je zadostovala, da so si v Londonu pomeli roke v rahlem upanju, da bodo šle zdaj stvari na bolje oziroma da britanski nasveti odslej ne bodo več naleteli na gluha ušesa onkraj Atlantika. Zakaj Eisenhower je s tem podprl britansko tezo o Srednjem vzhodu.
Ko so po sueškem brodolomu razglasili letos januarja E senhoioerjevo doktrino za Srednji vzhod, je ameriški zunanji minister Dulles jasno in glasivo povedal, da se ameriška politika na Srednjem vzhodu ločuje od britanske in f rancoske. To je Dulles vztraj-no ponavljal tudi pred kongresnimi odbori in trdil, da ameriška politika ne bi imela prav nobenega upanja na -:<peh, če bi arabski svet do-lil- vtis, da je ta politika porezana z britansko in francosko. Kaj je pripravilo Dul-'■ ,<a do tega, da je revidiral P1:1 itiko, ki jo je razglašal še kot edino pravilno pred ka-■:mi tremi meseci?
To je bilo najbrž spoznanje, doktrina ni uspešno sred-') proti >->vdoru sovjetskega ••a« na Srednji vzhod, kar z c. deva politiko do tega področja, in pa izstrelitev so-i jetskega sputnika, kar žara. odnose med ZDA in zchodnimi državami, še posebej pa odnose med ZDA in Veliko Britanijo. Britanija si . .areč laska, da ušiva v tem atlantskem zavezništvu poseli položaj, drugačen kot je '-)žcj katere koli druge zahodne države. Ali nismo na-• 'ezadnje izšli iz iste anglosaške civilizacije in nas vežejo skupne vezi tradcije? Ta argument uporabljajo Angleži nabolj takrat, kadar čutijo, da najmanj velja. Nobene skupne vezi anglosaške civilizacije in tradicije niso pomagale Edenu, ko se je zaletel v sueško afero. Politika je rezultat bolj prozaičnih dejstev, kot je okoliščina. da je bil del sedanjega ameriškega ozemlja nekoč britanska, kolonija. In tudi skupni jezik vedno ne pripelje do sporazumevanja in, kar je še važnejše, do razumevanja.
Zdaj pa. Angleži upajo, da dejstva govorijo njim v prid. Londonski optimisti po razgovorih med. Eisenhovoerjem in Macmillanom celo trdijo, da je zdaj med obema državama ustvarjeno tako tešno sodelovanje, kot je obstajalo samo *e med drugo svetovno vojno. Kanadski premier Diefenbaker jz vzhičeno dejal, da Hruščev ri mogel Zahodu storiti večje usluge, kot da je izstrelil v m?1. ni satelit, zakaj »ta. umetni mesec je razhudil v nas čut za sodelovanje in ohranitev
.' ■'obodnega sveta«. Ottaiva pa' po navadi govori z jezikom Londona, ker je zainteresi-vi’-a za čim tesnejše ameriško-brH-ansko sodelovanje. Optimisti tudi opozarjajo na dejstvo. da je Macmillan zdaj dosenel tisto, kar nista prej Ti? Churchill in ne Attlee. T:c-?nhower je namreč oblju-b da bo skušal doseči re-n:ijo Mac Mahonovega zakona, ki prepoveduje posredovanje določenih atomskih skrivnosti celo zaveznikom ZDA.	-	•
Toda poleg optimistov so še pesimisti, ki trdijo, da so lepa uradna sporočila že prej brali, da pa se zato razmere niso nič zboljšale. Ti pravijo, da. lepe besede in dobri nameni ne zadostujejo. Pesimisti torej dvomijo o tem, da bi prišlo do zares tesnega sodelovanja na področju jedrskih orožij in v srednjevzhodni politiki.
Trenutno so stave nekoliko višje za optimiste, ker se širijo glasovi, da namerava Eisenhower obiskati poleg Pariza tudi London in tako vrniti obisk britanski kraljici Elizabeti. Eisenhoioer pa je bil na tiskovni konferenci o tei temi zelo previden in ni nič dokončnega obljubil. V politiki je namreč najbolje, da se nič dokončno ne obljubi. Zmeraj lahko pride kaj vmes in potem, je nerodno preklicevati obljube. In to velja tudi za ameriško-britanske odnose. Ti so odvK-.ii od, cele vrste čini-teljev: ki niso vsi v oblasti ameriških ali britanskih državnikov.	Bip
PO ZAKLJUČKU ZASEDANJA BRITANSKEGA PARLAMENTA
Začetek l»o|a za mezde
V debati o ekonomskih vprašanjih laburistična opozicija ni bila tako ostra kot so pričakali! — Sindikati pa napovedujejo, da ne bodo
popustili pri svojih zahtevah
London, 1. novembra. (Tanj us) Drugo zasedanje britanskega parlamenta je bilo končano da nes dopoldne, kot ponavadi, s kraljičinim g-ovorojn na poslance in lorde. Tretje zasedanje se bo začelo v torek 5. novembra.
Na zadnjih sejah Spodnjega doma so razpravljali o ekonomskih vprašanjih. Vlada je jasno
Aretiran knndMat republikanske stranke
Ankara, 1. nov. (AP). Kandidat turške republikanske stranka na zadnjih volitvah in bivš’ republikanski minister gospodarstva Dzernil Said Barvaš j« bil danes aretiran v zvezi z neredi, ki so bili te dni v Gažien-tepu. Tam so se spopadli pripadniki opozicijske republikanske stranke in demekratsike stranke, 'ki je v tern kraju debila na volitvah večino. Republikanci sio obtožili demokrate, da so ponaredili volilne rezultate.
povedala, da ne bo spremenila svojega stoleipa o omejevanju kreditov in investicij ter blokiranju delavskih mezd kot sredstva za hoj proti inflaciji n zaščito funta doma in na tujem. Laburistična opozicija je »bscdiila uporabo takih sredstev n očitala vladi, da je napovedala vojno sindikatom, vendar la se je ostrina njenih napa-iov, ki jo je bila dolgo prej lapovedovala, precej zgubila.
V političnih krogih razlagajo tako stališče laburistov kot omahovanje, češ da se zavedajo možnosti, da bi se utegnili v kratkem znajti sami pred istimi problemi. Zato pa tem več razmišljajo o sredlstvih za ozdravljenje gospodarskih težav v državi. Pozornost ene in dru-
EISijf®wi asirti
Glavni smotri Japonske zunanje politike so prizadevanja za usfovitev jedrskih poskusov in sklenitev sporazuma o razorožitvi ter poglobitev prijateljstva z azijskimi državami
Tokio, 1. nov. (AP) Predsednik japonske vlade Kiši ie povedal, da bo Japonska vztrajno nadaljevala prizadevanja za ustavitev jedrskih poskusov in sklenitev sporazuma o razorožitvi.
ge strani je zdai usmerjena v stališče, ki ga bodo zavzeli Tra-de Unioni.
DanaSnjd londonski časopisi, pišejo, da se začenja velika bitka za mezde, keir je več sindikalnih voditeljev napovedalo, da ne bodo popustili od zahteve, da se mezde gibljejo vzporedno s cenami.
Danes se bo odločilo glede zahteve 50.000 delavcev in uslužbencev londonskega transporta, ki hočejo povišanje mezd za nad etn funt na teden. Zvišanje mezd ali krajši delavni teden zahtevajo trije milijoni delavcev kovinske in ladj edelniške induisltrije. državni uradniki, železničarji, rudarji in drugi.
Ostrina spopada med vlado ih opozicijo med prihodnjim zasedanjem parlamenta bo odvisna v glavnem od uspeha vladnih gospodarskih, ukrepov in pritiska sindikalnih unij. Obe strani pa bosta svojim ukrepom posvetiti mnogo večjo pozornost, saj bodo le-ti neposredno prizadeli volivce same.
% V
JliKO Sl VELIKI JINEZEK PREDSTAVLJA...
... SKL3 ZA MALE
Oalllardovl računi
Novi mandator bo v ponedeljek odgovoril predsedniku republike — Medtem ko vsi poudarjajo nujnost ukrepov za varčevanje, so poslancem in višjim državnim funkcionarjem znatno zvišali plače —
Napredovanje upornikov v Alžšm
V parlamentu je Kiši .poudaril, da je Japonska večkrat zahtevala ustavitev jedrskih poskusov. zdaj ko je svetovni mir v nevarnosti zaradi poskusnih eksplozij, pa bo nadaljevala svoje napore v smeri ustavitve poskusov in zmanjšanja oboroževanja velesil.
Govoreč o nameravanih obiskih v., nekaterih azijskih drža-
SSSSS
v državi, izkoreninila podkupljivost in onemogočila nasilje.
Nad osem sto tisoč japonskih mladincev in članov sindikatov sodeluje v manifestacijah za prepoved jedrskega orožja. Na zborovanju v Tokiu so manife-stanti sprejeli resolucijo, ki (zahteva . sklenitev mednarodnega sporazuma, o brezpogojni prepovedi jedrskega orožja. Pripravljajo tudi obhod oo tokijskih ulicah. Predsedniku vlade 'in tujim veleposlanikom v To-iiu nameravajo poslati svoje zastopnike, ki iim bodo izročili resolucijo. Podobne manifestacije so tudi v ostalih japonskih mestih.
Konec britanskih oporišč na Cejlonu
Colombo, 1. nov. (Reuter). Danes bo Velika Britanija uradno izročila cejlonskim oblastem svoja zadnje vojaško oporišče na Cejlonu. Pri slovesnem dejanju v Katunajaki, - kakih 30 km od prestolnice, bo navzoč tudi cejlonski predsednik Ban-daranaike. Petnajstega oktbbra so izročili cejlonskim oblastem britansko pomorsko oporišče v Trinkomali. Po sporazumu bo Cejlon plačal Veliki Britanija 1,650.000 funitov za naprave v teh oporiščih. V treh letih »»e bodo umaknili iz njih vsi britanski vojaki, po petih l-t.ih pa bo nehal veljati sporazum, v smislu katerega ima Britanija .nekatere olajšave za oskrbovanje britanskih pomorskih in letalskih oporišč z gorivom.
Za svoje letalske sdle bo Velika Britanija zgradila oporišče na otokih Malvide, britanskem protektoratu v Indijskem oceanu, kakih 600 kilometrov jugovzhodno od Cejlona.
PARIZ, 1. nov. (Tanjug). Mandatar za sestavo nove francoske vlade Felix Gaillard je v glavnem končal posvetovanje z zastopniki političnih strank, ki so mu obljubili dokončen odgovor do nedelje zvečer. Ce bodo socialisti in neodvisni odgovorili ugodno, bo Gaillard v ponedeljek začel razgovore o razdelitvi ministrskih resorov, v torek pa zahteval investilfcuro od skupščine.
Novi mandatar ima do zdaj samo podporo svoje radikalne stnanlke ter načelno privolitev katolikov iz ljudskega republikanskega gibanja, ki so obljubili sodelovanje v novi vladi, če bodo v njej tudi socialisti in desničarji.
V korist naporov dosedanjega ministra zia finance govori dejstvo, da namerava zahtevati nujno stabilizacijsko posojilo od ZDA, monetarnega sklada in evropske plačilne unije, s čimer r.aj bi rešil finančne probleme, predvsem pa zmanjšal proračunske in plačilne primanjkljaje. Mandatar Gaillard je danes povedal, da sitane nadaljevanje krizo francosko državno blagajno dve sto milijard frankov, ker skupščina ne more nujno sprejeti izrednih -.krepov za varčevanje, saj nima' trdne in repre-zentativne vlade. Ce Gail-
P0 SESTAVI TRETJE ADENAUERJEVE VLADE
Spratemi)® ¥ gospodarstva
lT Bonnu menijo, da bo prvi ukrep novega finančnega ministrstva ukinitev davka na dobiček in dvojnega obdavčevanja delme — likvidirati nameravajo tudi državno lastnino nekaterih gospodarskih podjetij
lard ne bo uspel, bo predsednik republike verjetno poslal skupščini poslanico z zahtevo, naj konča krizo ali pa bo treba razpustiti parlament in razpisati nove volitve.
Danes so francoski poslanci dobili povečane plače za 28 odst. Razen njih je dobilo zvišanje tudi tri tisoč visokih državnih funkcionarjev, sodnikov in generalov. Po drugi strani je fnanooSki parlament strmoglavil dve vladi zaradi finančnih in gospodarskih težav in vodilne stranke so enako obsojale sklep o devalvaciji franka kot zahteve sindikatov za zvišanje mezd in plač.
Dohodki poslancev so se od danes zvišali od 215 na 275 tisoč frankov nia mesec. Razen te plače debi poslanec še družinsko in otroške doklade. Poslanci plačujejo davek samo od tretjine dohodkov, imajo 90 odst. popusta na železnicah in ne plačajo poštnine za dopisovanje s svojimi .volivci.
Francosko poveljstvo v Alž'-ru je danes nenadoma premestilo svoje' sile na skrajnem jugovzhodu in zahodnih sektor-jih, da bi bilo kos ofenzivi osvobodilnega gibanja. Boj] so bili pri Nesrinu, 120 km jugovzhodno od Tebe.se. V bojih so padli trije francoski vojaki. Alžirske enote nadaljujejo pritisk proti Stahari in na srednjem ter
zahodnih delih Alžira. Posebno hudi boji so bili na področjih okrog Orana, kjer so bile napadene tri francoske garnizije. Uporniki so v zadnjih dneh zavzeli tudi pet večjih krajev pri Konstantinu, Velikih Kabilih, Auresu in severnih delih Sahare. Francosko poveljstvo trdi, da njegove enote niso imele izgub, medtem ko ceni izgube nasprotnika na 150 padlih in 70 ujetih.
Streli na meji
Bejrut, 1. nov. (Reuter). Uradni sirski zastopnik je izjavil, da so sinoči s turške strani streljali na sirsko vas Kuneitga. V pol ure trajajočem streljanju ni bilo žrtev. Sirski zastopnik je dodal, da so štiri turška in še neka neznana letala včeraj kršila sirski zračni prostor.
Amer se bo sestal z Malinovskisn
Kairo, 1. nov. (Reuter). Poveljnik egiptovskih oboroženih sil general Abdel Kakim Amer je danes odpotoval v Moskvo, kamor gia je povabilo sovjetsko obrambno ministrstvo.
»Al Ahram« piše, da bo general Amer vodil egiptovsko delegacijo na proslavi 40-letnice Oktobrske revolucije, med bivanjem v Moskvi pa se bo sestal s sovjetskim obrambnim ministrom maršalom Malinoiv-skim in imel z njim važne razgovore.
Amer in ostali člani egiptovske delegacije so odpotovali v Moskvo s posebnim sovjetskim letalom Tu-104, fci ga je bila v ta namen poslala v Kairo sovjetska vlada.
vaia. je K:š: dejal, da imajo voditelji azijskih držav v mnogih vprašanjih oodobne poglede kot japonska vlada. Prepričan sem. da z obiski ;n pravilno politiko lahko poglobimo prijateljstvo z
azijskimi državami, le-to in svobodno sodelovanj.] e na svetu ter podpora Združenim narodom pa so temelji naše zunanje politike. je dejal japonski predsednik.
Glede notranjih problemov ie Kišii dejal, da se bo vlada trudila, da bo odpraviEa revščino
BONN; 1. nov. (Tanjug). V novi zahodnonemški vladi, ki jo je že tretjič po vojni sestavil vodja kirgčansko-demokratske stranke Adenauer, so izvedli nekatere organizacijske spremembe, ki naj bi omogočile uspešnejše izpolnjevanje nalog zlasti v gospodarstvu in financah. V Bonnu menijo, da bo v okviru teli dveh resorov, ki ju vodita ministra Erhardt in Etzel; težišče prihodnje gospodarske politike vlade in reform. _
Ministrstvo za finance bo razen o proračunskih vprašanjih odločalo tudi o carinah, monopolih. davkih ter zunanjih dolgovih, reparacijah in sploh od-pravi posledic vojne na gostp-o-diarsik-em področju, kar je spa-dalo doslej pod bivše ministrstvo za gospodarsko koordinacijo bivšega podkanclerja Blu-cherja. Novo ministrtsitvo financ bo baje med prvimi nalogami izvedlo spremembo davčnega si-
stema, ki naj bi utrdila tržišče Ukiniti namerava davek na dobiček in dvojino obdavčenje delnic teir uvesti nekaj olajšav za posamezne skupina davčnih obveznikov.
Ministrstvo za gospodarstvo, čigar glavne naloge bodo gospodarska vprašanja kot celota in ustalitev tržišča, bo od bivšega ministrstva za koordinacijo prevzelo vključitev zahodnonem-
ške-ga gospodarstva v širšo evropsko gospodarsko skupnost, zveze Zahodne Nemčije z organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje in drugimi mednarodnimi gospodarskim-c rganiza ci j ami.
Ustanovljeno je tudi novo ministrstvo za državno premoženje, ki bo pristojno za državno premoženje, udeležbo države v gospodarskih organizacijah, nepremičnine in drugo. Menijo, da bo dolžnost novega ministrstva likvidirati državno lastnino nad' državnima gospodarskim' podjetja, kot so velike tovarne avtomobilov »Volkswagen«, in jih prenesti v zasebno last.
POLJSKA KMETIJSKI POLITIKI
Varšava, 1. nov. (Tanjug). Poljski minister kmetijstva in član politbiroja CK Poljske združene delavske partije Ed-vrard Ochab je izjavil danes, ds bodo morali del obdelovalne zemlje, ki pripada državnim kmetijsikim posestvom, datj zasebnim kmetom v obdelovanje, ker bodo le-ti, kakor je dejal; v to zemljo investirali svoja materialna sredstva in dosegl: boljše rezultate kot posamezna državna posestva, ki še nimajo dovolj investicij, ali ne poslujejo ekonomično. V izjavi,, ki jo je dal časopisu »Tribuna Lu-du«. je Ochab dejal, da precejš-
nje število državnih kmetijskih posestev še ne more obdelovati svoje zemlje in doseči visoke proizvodnje, ker jim manjka sredstev in gospodarskih objektov. Individualnim kmetom nameravajo razdeliti okrog 300.000 ha zemlje, in sicer predvsem drobnim kmetom in ljudem brez zemlje, ki jih bo država še
posebej podprla.
Ochajl. je dalje dejal, da bi morali na Poljskem nadaljevati z decentralizacijo v upravljanju dr:“avnih kmetijskih posestev in bistveno spremeniti planiranje v njih.
»Veliki Business«
proizvodnje jekla. General Motors ima več kot petdeset odstotni monopol na tržišču kamionov. Skupaj s Fordom ob-
vladujeta 80 odstotkov avtomobilskega 'trga.. Delež, ki ga imajo na trgu največje družbe, je naslednji:
Kadar govorimo o »kapitalistu«, navadno razumemo pod tem imenom podjetnika-pridobitnika, kakor so ga opisovali Upton Sinclair in mnogi drugi. Klasični kapitalist, ki je lastnik nekega podjetja ali pa samo delničar pri neki družbi, pa se dandanes že zelo vidno razlikuje od tistega, kar le premnogokrat še zdaj velja za pravilno predstavo. Od tiste »klasične« podobe ločuje današnjega kapitalista marsikatera količinska, pa tudi marsikatera kakovostna sprememba. Kar poglejmo ameriški primer.
V zadnjem desetletju so zakoni proste konkurence pripeljali v Združenih • državah do 4686 primerov združitve dveh ah več podjetij in industrijskih družb. Ta proces je rodil 78 ve-
likanov, katerih kapital je večji od ene milijarde dolarjev. V letu 1954 so zaznamovale največje korporacije naslednje poslovno stanije:
družba
Metropolitan
kapital
dohodki izdatki za uslužbencev mezde in plače
Lile Insurance	12.911.300.000
The Bell System	11,572.700.000
Bank of America	S.SOI.SOO.OOO
A. T. &T.	8,239,600.000
Chase National Bank S.5S2.500.000 Standard Oil of New Jersey	5.371.8T0.000
General Motoros	4,405.500.000
2.131.200.000
4.416.700.000
515.400.000
730.500.000
152.300.000
56,200.000
491.700.000 55.600.000
421.500.000 22.000.000
4,269.600.000 552.800.000 10,028.000.000 5S8.1CC.OOO
46.272
702.822
20.000
27.000 10.705
119.000 551.095
Izbruh japonskega vulkana
Tokio. 1 nov (Reuter). Dane-je zač?! bruhati ognjenik Sukata j ima v južni -Japonski. PepsJ se je dvigal dva tisoč metrov va®o(ko Lava se je razlila po Južnem^ pobočju hriba in povzročila. požare.
Največji letni dohodek ima 1954. leta med temi korporacijami General Motors, kartel avtomobilske industrije. Dve leti pozneje ima General Motors že več kot šest milijard dolarjev kapitala, več kot milijardo čistega (po odbitku davkov) dobička in 12.5 milijard dolarjev letnega prometa. Njegov letni brutto dohodek znaša
približno 3 odstotke narodnega brutto dohodka ZDA.
Zanimivi so tudi drugi- podatki. Lani je imelo petdeset največjih zavarovalnih družb v rokah 90 odstotkov imetja vseh zavarovalnih institucij. 50 naj-večjih industrijskih korporacii je prodalo 27 odstotkov blaga, kar ga je proizvedla in'prodala vsa industrija. V ZDA pa- je 325.000 industrijskih druib.
Petdeset največj ih ameriških korporacij je prodalo lani blago, ki je veljalo 86 milijard dolarjev. To je približno 86 odstotkov ameriškega letnega brutto proizvoda. V Združenih državah je registriranih približno 4.2 milijona družb; med njimi jih je morda, itiisoč. ki poslujejo tako. da se jim ni treba bati vsakega tržnega udarca.
Takšne so količinske spremembe, ki ločijo sodobni državni kapitalizem od klasičnega. Zanimivo je, da te spremembe ekonomsko niso utemeljene. R en tab iin-oštn i ' račun zatrjuje, da korporacija, ki proizvaja več
kot en odstotek letnega nacionalnega brutto produkta, družbi kot celoti prej škoduj e.kot koristi.
V tako imenovanem »big bu-siness«, velikem bu.sines.su, prihaja namreč do korenitih sprememb. Posamezne velikanske družbe hočejo monopolizirati tržišče in mu vsiliti svoje pogoje. Država .se že skorgj petdeset let bori proti tem lmpe-ratorskim teižnijam velikih korporacij. Kljuib temu pa je prišlo v nekaterih gospodarskih Danogah do stanja, ki ni daleč ' od mononola. Jeklarska družba United States Steel Compainy na primer obvlada skoraj več kot polovico ameriške letne
Vrsta blaga Skupna vrednost 4 na.ivečje 8 največjih 20največjih dobav v obr. dol. družb družb	družb
cigarete
naftni proizvodi sintetična vlakna plastične mase avtomobilske gume pločevinasta embalaža traktorji
osebni avtomobili letalski motorji proizvodi valjarn
1,623.895	■ 82	99-	100
11,067.850	32	56	83
1,202.343	79	95	99
1,463.460	45	61	78
1,621.917	78	91	99
1,340.605	80	89	96
1,070.836	67	84	94
9.417.779	98	99	100
3,190.539	63	81	91
7,771.551	53—76	75—97	88—100
Ameriški delavski sindikati trdijo, da je nenehno dviganje cen (približno za 3 odstotke na leto), ki ga opažajo že nekaj let, v veliki meri posledica pretirane moncpolizacije na trgu. Boj med državo, ki skuša to monopolizacijo omejiti, in velekapitalom je ponekod zelo oster. Drugod pa ... A o tem pozneje.
Delnice največjih korporacij so tako razpršene, da ni mogoče reči, kdo ima največjo lastninsko p.ravico. Tja do treh četrtin vseh delnic imajo »mali delničarji«, ki na' letni skupščini akcionariev. ki naj bi odločala o politiki družbe, nimajo kdove kakšne besede. Ustalila se je celo navada, da ogromna večina altecionarjev sploh ne prihaja na letne skupščine. To ie tudi fizično nemogoče, saj ima povprečen »srednji meščan« navadno delnice kaki”’ petih ali celo več družb. Zato imajo vso
»zakonodajno«, pa tudi vso »izvršno« oblast v rokah operativni voditelji tvrdk —'direktorji, glavni računovodje in sploh managerji. kakor tih imenujejo v ansleško govorečem svetu. Predstavniki delavcev — sindikalni funkcionarji — so si v nekaterih industrijah po dolgotrajnih bojih pridobili nekak posvetovalni glas pri upravljanju podjetij, pravega soodločanja pa še ni. Delavci se morajo v primeru, da kake zahteve sploh ni mpgoče uveljaviti, posluževati starega sredstva — stavke.
Managerji lahko spričo takšnega stanja precej neovirano diktirajo podjetjem svojo voljo. Ta pa spričo dejstva, da sta managr ra letna plača in družben 'Sled odvisna od tega. kolikšno je podjetje, ki ga upravlja, stremi za tem, da bi se podjetje čim bolj razširilo. Delež presežne vrednosti, ki ga
dajejo investicijam, mora biti zato večji kot poprej. Delničarji s tem seveda niso zadovoljni — in tu se porajajo nenehna trenja med kapitalisti-delničarji in kapitalMsti-man&gerji. kjer vlečejo managerji navadno čedalje daljši konec.
V velikem businessu pa nastajajo tudi čisto nove družbene plasti in poklici. Najboljši kadri, ki prihajajo iz šol. hočejo delati v velikem businessu, saj jim je tam zagotovljen največji dohodek. Z mnogodimenzional-nimi razrednimi trenji med delavci, delničarji, managerji in državnim aparatom — birokracijo se ukvarja vojska pravnikov. ekonomistov in sociologov. Za veliki business dela skoraj devetdeset odstotkov raziskovalnih ustanov. Poleg tega pa je veliki business uspešno prodrl tudi v vrhove državne birokracije. Tako nastaja manager-sko-birokratska plast, ki skuša podrediti državno politiko interesu velekapitala, bolj rečeno, njegovega managerskega dela.
In tako je .nevarnost absolutne managersfco-birokratske diktature dandanes eno najpomembnejših vprašanj, ki se mora z njim ukvarjati v sindikatih organizirano delavstvo. To je pravzaprav tudi največja grožnja nemoteni krepitvi socialističnih elementov in družbenim spremembam, ki so tudi v ameriški družbi čedalje bolj očitne.	Dušan	Dolinar
4 flSr. / SLOfBKSEi PCROCEVSLEC / St. 258 - 2. novembha iss?
Pf
posli - proMem
Rep sistema
Pristojnosti so bile doslej tnvd ključnimi problemi našega komunalnega sistema, čeprav ne edini, vendar pa izredno pomembni za njegov nadaljnji razvoj. Dosedanje načelne ugotovitve o razvoju našega komunalnega sistema nas opozarjajo in silijo k hitrejšemu urejanju tistih problemov, ki so v zvezi s pristojnostmi tako občine, okraja ali pa upravne službe.
Doslej smo sprejeli že vrsto dobrih zakonov, s katerimi smo uredili nekatere organizacijske zadeve občinskih ljudskih odborov. Med te smemo
prištevati tele: zakon o
držav-
ni upravi, zakon o upravnih organih LRS, zakon o splošnem upravnem postopku in seveda še nekatere ostale predpise. Razumljivo pa je, da je še vedno mnogo takih perečih vprašanj, k\, jih bo moral zakonodajalec urediti. To delo naj bi opravil novi zakon o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov, katerega so pred kratkim dali v razpravo.
Na račun teh pristojnosti je bilo izrečenih že mnogo besedi, in sicer, ali naj se za določanje pristojnosti vzame kot vzorec manj ali bolj razvita občina. Sčasoma je postalo očitno, da moramo upoštevati tiste občine, katerih je največ, t. j. srednje razvite. Pri teh pa se je ugotovilo, naj bi bile v pristojnosti posameznih oblastnih organov predvsem tiste dolžnosti, ki neposredno in odločujoče zadevajo gospodarske rezultate na območju občine ali okraja.
Med osrednjimi pristojnostmi, ki naj bi jih poslej imela občina, je vprašanje inšpekcijske sliižbs, ki bi morata biti samostojna predvsem na področju financ in dela. Kot^pa kažejo uaotovitve skupščinskega odbora za organizacijo oblasti in uprave, je zlasti v večjih občinah tudi dokaj močna težnja, po šolski inšpekciji. Splošno ■mnenje je, da bi prišle vse šole v pristojnost občinskih ljudskih odborov.
Glede pristojnosti razpolaganja z družbenimi sredstvi bi morala le-ta ostati pri ljudskih odborih, čeprav so se nekateri zavzemali za njihov prenos na svete. Vendar se^je po mnogih razpravah izluščilo mnenje, da je nabolje, če ima-jo občine izključno 'pTa.vico določanja namena teh sredstev, kot n. pr. pri dajanju osnovnih in obratnih sredstev gospodarskim organizacijam, dajanju zemljišč iz splošnega ljudskega premoženja Kmetijskim zadrugam, dajanje: faz-nih stavb in podobno. Ljudski odbori bi imeli tudi pristojnost razpolaganja s finančnimi sredstvi okraja ali občine. Odbori bi bili tudi edino pristojni činitelji. ki bi sklepali tiste pogodbe, iz katerih izhajajo predvsem materialne obveznosti 7.2. občino ali okraj. Teh pristojnosti ne bi smeli prenašati na svete.
Ce pa vzamemo še iiekatere druge ugotovitve o razdelitvi pristojnosti med organi oblasti in upravnimi organi, potem bi imeli ljudski odbori tudi pristojnost glede likvidacije podjetij. Pripomniti moramo, da se ponekod ne zavzemajo za takšno rešitev, češ da bi s takimi stvarmi preveč obremenili ljudske odbore, ki morajo voditi predvsem celotno politiko v občini. Vendar pa ukinjanje oz. ustanavljanje gospodarskih organizacij nedvomno spada v pristojnost občine, pri čemer je treba upoštevati, da je to izključno grospo'darsko-politično dejanje, ki seveda sodi na področje celotnega družbenega usmerjanja komunalnega gospodar-stva.
Dokaj zahtevnejše vprašanje pristojnosti pa je razmejitev le-teh med organi družbenega in delavskega upravljanja, pri čemer naj bi jasno opredelili doložnosti in pravice občinskega ljudskega odbora in organov delavskega upravljanja v podjetjih. Ce bi z zakonom uredili te pristojnosti. potem bi bila politika bodisi občinskega ljudskega odbora ali pa organov delavskega upravljanja mnogo trdnejša in zanesljivejša.
Pri tem naj poudarimo, da je izredno pomembno vprašanje tudi razmejitev pristojnosti med organi upravljanja in nadzornimi organi, kakor tudi med organi delavskega upravljanja in direktorji. Še pomembnejša pa bo ureditev pristojnosti med obema zboroma v ljudskem odboru. Pomen tega bo kaj kmalu zelo očiten posebno v občinskem ljudskem odboru, kjer se srečujejo r>ro-blernA v zvezi z gospodarstvom skoraj sleherni dan. Treba bo določiti pristojnost zborov proizvajalcev, kadar gre za vprašanja, ki so jih doslej v okraju
»Slovenski poročevalec* največji in najbolj razširjeni slovenski dne nik! @
obravnavali le na okrajnem zboru, ne pa na zborih proizvajalcev. Te pristojnosti bi bile predvsem v pravici soodločanja. To pa zaradi tega, ker se bo pri mnogih vprašanjih, ki jih bo obravnaval okrajni ali občinski zbor, zadevalo tudi ob materialne izdatke, ki jih seveda krijejo proizvajalci• v občini oziroma okraju. Zategadelj bo prav, če bodo odločali tudi o tem predstavniki nro-izvajalcev.
Kajpada bo treba precej zadev, ki jih je doslej urejal sam okrajni ljudski odbor, prenesti na občinske ljudske odbore. Za tiste zadeve pa, ki so sicer splošnega okrajnega pomena, vendar pa močno zadevajo v občinsko družbeno življenje, bi morali imeti občinski ljudski odbori pravico, da pri upravljanju poslov takih služb sodelujejo. Tu gre zlasti za nekatere okrajne zavode, ki vodijo enotno službo na področju okraja.
Glede pristojnosti svetov pri občini in okraju pa naj bi veljalo predvsem načelo, da le-ti opravljajo tiste naloge, ki jim jih prepusti ljudski odbor, da se lahko realizira njihova osnovna politika na določenem področju.
Poudarimo naj še, da je osnovna težnja določevanja pristojnosti ta, da se odstranijo razne pomanjkljivosti in nejasnosti v celotnem obsegu funkcioniranja našega komunalnega sistema. Pri tem moramo upoštevati, da bo sam razvoj terjal neprestane spremembe tudi glede teh pristojnosti. Naš komunalni sistem je namreč izredno živ organizem, ki s svojo rastjo zahteva v vsakem svojem posameznem obdobju razvoja določene oblike. Le-te pa se med drugim ko.žejo v pristojnostih posameznih funkcij v komunalnem sistemu.
-vr
Reorganizacija obveznega
šolstva na Gorenjskem
Gmdnfa šolskih stereb in stanovanj za učitelje je najvažnejša naloga v prihodnjih letih —
Ustanovljenih je 23 popolnih osemletk
lig s talili
je
Okrajni ljudski odbor Kranj preteklo sredo sklepal o ustanovitvi osemletk ter proučil sedanje (stanje obveznega šolstva v okraju. Priprave za izvajanj.e šolske reforme so potekala že več let. Okrajni svet za šolstvo si ie prizadeval, da šole izboljšajo in izpopolnijo metodiko pouka ter da višj. razredi osnovnih šol dosežejo raven nižjih gimnazij, kar jim je v precejšnji meri uspelo. Predvsem so utrdili predmetno inšpekcijo, tako da je postal inšpektor učitfceljev vodnik in svetovalec. Izmenjavi izkušeni so služile tudi hospitac.je in hospitacijske šole v Naklem, Radovljici in Stražišču, ki so znatno pripomogle k dvigu kakovosti pouka. Tako v okraiju bolj ali manj vse šole enakomerno napredujejo. Mnogo skrbi s0 posvetili tudi delu učiteljev izven šole, (roditeljskim sestankom šolskim odborom.
Reformo šolstva v okraju ovirajo objektivne težave. Pomanjkanj© učnega kadra in učilnic, preobremenjenost učiteljev in nizki proračuni za. šole v posameznih občinah tako občutno hromijo nadaljnji razvoj šol, da bodo sedaj ob ustanovitvi osemletk morali občinski LO kaikor tudi OLO • takoj pričeti z reševanjem omenjenih perečih problemov. Na več šolah so tri izmene pouka, kar je nedopustno iz pedagoških, socialnih in zdravstvenih razlogov. Občine bodo morale v prihodnjih petih letih zgraditi več šolskih stavb. Sredstva, predvidena za ražne komunalne in
sredstev iz stanovanjskega sklada, bodo uporabili za šolske gradnje, ker je to trenutno najnujnejša naloga. V nasprotnem slučaju bo reorganizacija šolstva zgolj formalna neučinkovita. Osvojiti bo treba tudi bolj skromne gradbene projekte. Pri sedanjih gradnjah znašajo na primer stroški za eno učilnico v Stražišču 9.6 milijonov, v Trsteniku pa celo 12 milijonov din. Nič manjši problem ne predstavljajo stanovanja za učitelje. V' letošnjem razpisu' za učiteljska mesta v kranjskem okraju ni bilo na razpolago stanovanj za več kot polovico razpisanih mest.
Izved.li so rajonizacijo Šolskih okolišev, s čemer so omogočili, da tudi učenci iz bolj oddaljenih vasi obiskujejo viš-
je organizirane šole. V teh šolah so mnogo manjši izdatki na enega učenca, saj znašajo 2700 do 3500 din, medtem ko je v enooddelčnih šolah povprečje 7000 do 9000 din, v neki šoli s 14 učenci pa celo 13.000 din.
Mreža obveznega šolstva v kranjskem okraju predvideva po tri osemletke v Kranju in na Jesenicah ter po dve v Radovljici, Tržiču in Stražišču, nadalje pa še po eno v Bohinjski Bistrici, Srednji vasi v Bohinju, Bledu, Gorjah pri Bledu, Cerkljah, Gorenji vasi, Poljanah, . Kranjski gori, Koroški Beli, Žirovnici. Dupljah, Predosljah, Preddvoru, Lipnici (v razvoju), Škofji Loki, Železnikih " in Zireh.
Sole posebnega tipa bodo v Koprivniku, Gorjušah in na
Jezerskem, postopoma pa se bodo razvile v osemletke osnovne šole v Goričah, Šenčurju. Trati in Križah.
Popolne osemletke bodo imele svoje podružnične šole, ustanovili pa so jih tam, kjer je dovolj učnega kadra in prostorov. V drugo skupino bi lahko uvrstil: osnovne šole, ki se bodo v naslednjih 'letih razvile v popolne osemletke. Imajo namreč dav-olj učencev, dobiti pa joodo morale primerno učno osebje in učilnice. Ostale šole so oddaljene od prometnih poti ter so v večini nižje organizirane. Zaradi majhnega števila učencev se ne bodo mogle nazviti v višjeorganizirane šole .ter bo zaradi tega treba oroučiti vsak tak prime- posebej.	B.	L.
ZANIMANJE PODJETIJ ZA BORBO PROTI KOROZIJI
Društvo za zaščito materiala LR Slovenije in Elektrogospodarska skupnost Slovenije sta priredili te dni v prostorih predavalnice ELES strokovno predavanje o »ZAŠČITI PROTI KOROZIJI V TEORIJI IN PRAKSI«.
Predavali so strokovnjaki Dr. Mann in Ing. Jahn in dir. Mondl. tovarne za izdelavo sredstev za zaščito rastlinstva in zascitnin sredstev v gradbeništvu »AGRO«, Wels v Avstriji. .	,
Zanimanje za ta predavanja je l>ilo zelo veliko, vsa zainteresirana podjetja Slovenije so poslala svoje zastopnike — ca 60 po številu. V imenu društva in ELES je pozdravil udeležence in predavatelje tov. ing. Gregorič Fedor ter je v uvodnili besedah. poudaril važnost in veliki ekonomski po-
mmm
^ J.
men zaščite industrijskih naprav pred korozijo.	.	.
Predavanje je bilo zelo zanimivo an. Koristno, številne barvaste skioptične slike so poživele izvajanja in so nazorno prikazale nastanek korozije, njene škodljive posledice in kakšna sodobna zaščitna sredstva moramo uporabiti v našili industrijskih napravah, posebno v tistih, ki so zelo Izpostavljena agresiji korozije n. pr. v naših termo- in hidroelektrarnah, kemiičnih tovarnah in na vseh objektih, ki so izpostavljeni atmosferskim vplivom.
Vse napredne države trošijo velike vsote, da preprečijo uničujoči učinek korozije (rje) železnih in jeklenih konstrukcij, to je pa le mogoče, če se uporablja za vsak specifični primer ustrezajoče sodobno zaščitno sredstvo. V naših tovarnah n. pr. Color. Pinus • itd. že izdelujemo razne take zaščitne premaze. Mc-ramo pa posvetiti čim večjo pnžnjo kvalitetnejšemu delu pri zaščiti oti.iektov. Društvo za zaščito materiala Lit Slovenije v Ljubljani ima organiziranih 12 strokovnih sekcij, ki se
posebno bavijo z zaščito raznega materiala in je zaželeno ter koristno, da se posamezna industrijska po-djetja v teh vprašanjih
obračala na omenjeno društvo, ki jim bo lahko dalo po svojih specializiranih strokovnjakih zaželena navodila in nasvete.
Ljubljana
Ljubljanski upokojenci s0 se te dni zbrali na proslavi 40-let-nice Oktobrske revolucije, k: jo je priredil okrajni odbor društva upokojencev v dvorani Doma sindikatov. Poleg slavnostnega govora so člani kul-turno-prosvetne družine pod vodstvom pevovodje Antona Vračka zapeli več borbenih in umetnih pesmi. Proslava je ob lepi udeležbi upokojencev in ostalih vseskozi uspela.
J. Z
ZAGREBŠKA KRONIKA
Dalmacije. Večje
To jesen prihajajo v koprsko luko tudi ladje s 3 do 5 vagonov vina iz količine sortnih vin (dingača in pod.) je tam kupilo podjetje »Vino-Koper«. Spričo nižjih otl" kupnih cen v Dalmaciji in pretirano visokih na Koprskem, se te nabavke kljub kar dolgemu prevozu splačajo. (Ce bodo pridelovalci vina na Koprskem kaj dolgo čakali s prodajo, se jim utegne zgoditi, da se bodo morali zadovoljiti za ne več čisto zdravo vino s 4 din za maligan-sko stopnjo — za industrijsko predelavo). — Na sliki: Pretakanje dalmatinskega vina z ladje na
kamion v koprski luki. — F. M.
Mesni kombinat za 100 tisoč ton mesa. Zagreb ima več večjih podjetij za predelavo mesa. kakor so na primer »Sijeme«. »Zaprešič«. »Vrbovec« in drugi. Razen tega imajo v Zagrebu klavnico, ki je ena izmed največjih in najbolj modernih v državi. Te dni so razpravljali v svetu za blagovni promet pri zagrebškem okrajnem ljudskem odboru, da bi vsa ta podjetja združili in organiziral’ velik kombinat za predelavo mesa, ki bi na leto predelal do ion tisoč ton mesa. Ta kombinat bi predelaval tudi meso perutnine, prevzel večino prodajalnic v mestu in povsem zagotovil oskrbovanje Zagreba s svežim in drugim mesom za mnogo nižje cene kakor doslej.
Napred.ek mestne hranilnice. Zagrebška mestna hranilnica ima danes 42.500 varčevalcev, kakor so ugotovili ob dnevu varčevanja Zanimivo je. da so med njimi na prvem mestu gospodinje in ljudje in ljudje svobodnih poklicev, na tretjem mestu delavci. nato uslužbenci m učenci. Lani so.pridobili varčevalci na obrestih 28 milijonov dinarjev navadnih po-
Pred cepljenjem
proti poliomielitisu
Redke bolezni tako zelo vzne-
mirjiajo človeštvo kaikor polio-mielitis, matokatere bolezni je človek toliko raziskoval kakor to. Kazlogi zato so povsem j asni. Bolezen ogroža ruajčešče otroke v najnežnejši mladosti in jih na mali telesno pohabi, neredko za celo življenje. Nič ni bolj žalostnega kot pogled na otroka, ki se je včeraj prevračal, skakal, se podil in igral, na otroka, ki se je pravkar naučil uporabljati roke in noge, nenadoma pa ga bolezen priklene na posteljo in pohabi za vse življenje. 2iv-ljenska nesreča je tako usodna, da posledico ne občuti le prizadeti otrok, temveč tudi širša okolica in družba.
Takih bolnikov se je zvrstilo pred našimi očmi na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice v zadnjih štirih letih kar 150. Vsi bolniki so prišli iz celjske okolice, nekaj tudi iz mesta samega. Vsaj pri polovici bolnikov je bolezen povzročila večjo ali manjšo inval'dnos>t za .vse življenje, nekateri pa so za to strašno boleznijo umrli. Virus ie začel pr-odirati na naše ozemlje vedno močneje in pogosteje, tako da sodi naša ožja domovina Slovenija, posebno pa celjska okolica, v zadnjih štirih letih med naše najbolj ogrožene pokrajine.
Spričo tragedij, ki jih dan za dnem doživljamo oib sprejemih twsr,4fa bolni/kov ln cfo njihovem
zdravljenju, je postala misel na zaščitno cepljenje s Salkovim cepivom blagodejna tolažba. Vzročnega zdravljenja za polio-mielitis za sedaj ni. Niti eden od znanih antibiotkov ne deluje na virus poliomielitisa. Zdravnik stoji često brez moči ob bolnikovi postelji, le ta pa vkljub vsemu sodobnemu zdravilstvu pogosto zapušča zdravstvene ustanove kot pohabljenec. Razumljivo je tedaj, da ni nobena zdravstveno obrambna dejavnost bolj. utemeljena kakor zaščita naše mladine s cepljenjem proti poliomielitisu.
Pet vprašanj in odgovorov
Ob pripravah za ceplenje smo naleteli povsod na ista vprašanja. na katera smo dolžni odgovoriti.
Prvo vprašanje: Koliko časa zdrži zaščita pridobljena s Salkovim cepivom?
Salk sam meni, da popolno cepljenje s tremi injekcijami, vbrizganimi v primernih časovnih presledkih, obvaruje za vse življenje. Doslej pa je to izpričano za dobo tTeh let po cep-Ljenju.
Drugo vprašanje: Kakšne so možnosti, da oboli otrok za po-liomielitisom, kljub cepljenju?
Cepljenje zmanjšuje možnost obolenja z ohromitvami cca SO odsto-t., v ostalih 20 odst-ot. pa so obolenja lažja in popravljiv*.
Tretjo in četrto vprašanje: Ali so za popolno zaščito potrebne tri injekcije? Koliko časa po zaključku cepljenja nastopi zaščita?
Ena injekcija je za zaščito prav gotovo premalo, ta injekcija sproži šele tvorbo zaščitnih tele.s v krvi. Druga injekcija tvori dobro zaščito za krajša obdobje, to je za tekočo polio-mieli'tiično sezono, zaščita pa nastopi cca 14 dni po drugi injekciji. Trajno zaščito daje šele tretja injekcija. Ta zaščita je popolna in tako močna, kakor tista, ikii si jo pridobimo, če po-liomieUtis prebolimo. Ta zaščita nastopi 9 dni po sprejemu tretje in j efccije.
Peto vprašanje se nanaša na Cutlter-jev primer. Ali se s tem cepljenjem še vedno le poizkuša in poizkuša?
Nikakor ne! Eksperimentiranje je bilo zaključeno 12. aprila 1955, ko je ameriška zvezna komisija pod yodstvom znanstvenika Francisa na michiganski univerzi poročala o zgodovinski pridobitvi in je bilo Salkovo cepivo dano v široko uporabo. Nesreča s cepivom Cutterjeve tovarne se je' zgodila po zaključku eksperimentiranja, kriva pa je bila tovarna, fei je proizvedla in dala v promet cepivo z živim virusom. Taka nesreča se danes ne more več pripetiti. Od tedaj je bilo cepljenih že 100 miLljonjov otooik brea incidenta.
Kontrole se vrše v laboratorijih proizvajalca, končno dovoljenje za uporabo pa daje država šele po kontroli v državnih laboratorijih. Danes s cepljenjem ne tvegamo prav nič več. Po cepljenju lahko nastopijo lažje reakcije, ki jsa so blažje kakor pri katerem koli drugem cepljenju.
Spričo dejstva, da se ie otroška paraliza pričela nevarno širiti pri nas šele v zadnjih letih in da je šele nastopila svojo pogubno pot po Sloveniji, pomeni to cepljenje res pravi varnostni in obramni ukre.p, s katerim se bomo skušali izogniti katastrofi, kakršna je prizadela zahodne države.
O pomenu cepljenja naj spregovori še avtor cepiva sam. V enem svojih zadnjih del, ki govore o cepljenju proti otroški ohromelosti v ZDA, pravi Salk: »Odgovornost za zator parametričnega poliomielitisa nosijo tisti, ki poznajo učinkovitost sedanjega cepiva in ki bi lahko pripomogli k temu, da bi se zaščitili ali sami ali pa tisti, za katere so odgovorni. Do sedaj zbrani podatki govore za to, da bi lahko skoraj povsem ali celo popolnoma zatrli panalitični po-liomielitis v Združenih državah že v letu 1957, če bi se vsi, ki ga utegnejo dobiti, cepili s* cepivom, ki je sedaj na razpolago.«
Dr. Janko Lešničar
Iz .Novega mesta poročajo, da 3» v prvii polovici tedna odkupna cena krompirja padla na 8 dinarjev za en kilogram. Ponudba Je na tem področju še vedno velika, povpraševanje pa zmerno. Gospodarska poslovna zveza prodaja krompir na debelo po 3 dinarjev Iranko vagon, na drobno Pa po 11 dinarjev. Do znižanja cene je prišlo zaradi velike ponudbe in razmeroma slabe kakovosti.
V trboveljskem okraju je bilo po približnih izračunih okrog 231) vagonov tržnih presežkov krompirja. vendar ga je pridelovalcem u-spelo prodati komaj Sl) vagonov. Na prodaj je še vedno okrog 250 vagonov. Vse zaloge krompirja so pravilno vskladiščene in se ni bati, da bi mu eventuelni mraz škodil. Kmetijski strokovnjaki v Zasavju so mnenja, da bi kmetje morali nekoliko spremeniti način pitanja prašičev. Namesto s peso naj bi jih pitali s krompirji »n, medtem ko bi s peso lahUo Krmili govejo živino. Na področju mariborskega okraja je okrog 2 tisoč vagonov krompirja, ki ga ne morejo prodati vnovčiti bi bilo treba' vsaj tisoč vagonov.
Ugodni vremenski pogoji so na Goriškem vplivali na precejšnjo ponudbo razne sezonske zelenjave ki je šla dobro v promet. Slabo pa je povpraševanje po cvetači in so določene količine ostale neodkupljene. Na Koprskem se je cvetača pocenila.
Na trgu z živino ni bistvenih sprememb. Cene teletom še vedno naraščajo na primer v novomeškem okraju. Iz Trbovelj poročajo. da se mesarska podjetja bojijo podražiti teletino, ker bi to razburilo potrošnike. Posledica tega je, da mesarska podjetja raje ne nabavljajo telet in se zadnji čas dogaja, da je v revirjih zadnji čas na razpolago zelo malo telečjega mesa ali sloh ne. S tem seveda potrošnikom Tudi ni ustreženo. V celjskem okraju se je zboljšala ponudba mesnatih prašičev in delno goved.
Iz Kopra poročajo, da je odkup vina slab. ker zahtavajo pridelovalci visoke cene. Odkupne cene, ki jih podjetje »vino-Ko-per« lahko plačuje so: za konzumno belo in Cmo vino 6.50 od stopnje, kar da za en liter, glede na povprečje letošnje letine 77 dinarjev; za burgundec in malvazijo 7,50 za stopnjo (33 dinarjev za liter) in za refoško 8,50 za , stopnjo. Na Goriškem so odkupni? cene poskočile za deset dinarjev pri litru. Na Štajerskem je odkup mošta v glavnem končan.
sojil Je bilo izdanih 136 milijonov dinarjev za stanovanjsko gradnjo pa 3422 milijonov dinarjev. SkUDni promet mestne hranilnice ie bil lani 211 milijard 987 milijonov dinarjev.
Prva biretehnična šola v dria-
vi. V Zagrebu so' v bodočem središču poleg nove mestne posvetovalnice začeli graditi moderno bi. rotehnično šolo. Ta šola bo zanimiva. Delala bo po načelu šolskega podjetij a, ker bo posvečala veliko pozornost praksi in bodo učenci takoj zaslužili. Učenci se bodo posluževali najmodernejših pripomočkov uradnih strojev, takoj nato. ko se bodo uvedli v začetku, pa bodo upravljali usluge za podjetje »Birotehniko«, ki je ustanoviteljica šole, ln druga oodjetja.	—bič
Okraj
KROMPIR:
Cena Cena Cena pri . na na KZ drobne debelo
SpET VRSTA NESREČ
Po cesti Skozi Hajdoše pri Ptuju se je peljal te dni z osebnim avtomobilom voznik amater Franjo Korenjak. Vozil je z zmerno hitrostjo in tudi previdno. Med vožnjo je dohitel vprežni voz, ki ga je upravljal voznik Rudolf Kokalj. Z njim ob levi strani vprežnega voza je hodila Elizabeta Zupančič. Oba sta se med potjo pogovarjala. V trenutku, ko je avtomobilist dohitel vprežni voz in ga pričel prehitevati, se je Zupančičeva poslovila od voznika vprežnega voza in ne da bi pogledala. prečkala cesto proti levi strani, tiik pred avtomobilom. Ko je voznik avtomobila opazil ženico pred vozilom, je hitro zavil močno v levo in pritisnil na zavore. Hotel je preprečiti nesrečo, vendar ni uspel. S prednjim delom vozila je zadel neprevidno ženico in jo podrl na asfaltno vo-- zišče. Ponesrečenka je dobila 8 smrtne poškodbe in obležala na 5 mestu mrtva.
P,
.• Po cesti iz smeri Ribnice proti Podvelki v mariborskem okraju t je vozil tovorni avtomobil v torek ? popoldne poklicni voznik Marko £ Laznik. Na odseku, kjer ima cesta precej padca, mu je pripeljal nasproti drug tovornjak. Da ne bi prišlo pri srečanju do trčenja, je pritisnil voznik nekoliko na zavoro jn se umaknil ob desni rob ceste. Pri tem pa je počila na tovornjaku prednja vzmet kar Je imelo za posledico, da je pričelo vozilo polagoma drseti v desno. • dokler se ni prevrnilo v prepad ob cesti. Pri nesreči je nastalo na vozilu za okrog 2,000.000 dinarjev škode
Po cesti skozi Družmirje pri Šoštanju v celjskem okraju je vozil te dni skoraj po levi strani ceste s konjsko vprego voznik Viktor Drev. Bilo je že temno in ravno na ovinku, ko se je pripeljal nasproti z motornim kolesom poklicni voznik Milan Mraz. Le ta j-e ob trenutku, ko Je opazil vprego, zavil z motornim kolesom na levo, da bi preprečil trčenje, toda v tem trenutku je zavil z vozilom na svojo desno stran tud. voznik vprege pri čemer je' prišlo do trčenja med vozili. Pri nesreči je dobil motorist hude in sopotnik na motornem kolesu lažje poškodbe.
Po Zvezni ulici v Murski Soboti se je pripeljal pred dnevi z motornim kolesom motorist Ivan Gerenčar V križišču s Kocljeve ulice, po kateri se je pripeljal s kolesom osemletni kolesar Ulrih Bogataj, bi moral voziti motorist previdno, ker je Imel prednost vožnje skozi križišče kolesar. Ker Pa je izsiljeval prednost 1e zadel v križišču s svojim vozilom v prednje kolo kolesarja in ga zbil po tleh. pri nesreči je dobil kolesar hude poškodbe, medtem ko je ostal motorist nepoškodovan.
Maribor 9	32	11
Celje 10	13	11
Trbovlje 10	14	11
Nova Gorica 11	14	13
Koper 11 Novo mesto	15—IS	
(odk. cena) 8	11	9
ZELJE:		
Maribor 8—10	15	12
Celje 7	8	8
Trbovlje 10	12	10
>Tova Gorica 12	18	15
Koper 10	23	
FlZOL:		
Maribor 50—60	60—70	
Trbovlje 45	70	
Nova Gorica 55	70	60
Koper 60 ČEBULA:	SO—30	
Maribor 45—50	60—70	50
Celje	44	35
Trbovlje 35	40	38
Nova Gorica 38	50	45
Koper ČESEN:	40	
Maribor 135 PAPRIKA:	150—160	140
Celje	40	32
Nova Gorica 22	30	
Koper IS	30	
PARADIŽNIK;		
Celje	30	25
Nova Gorica 14	18	
Koper 16 CVETAČA:	30	
Nova Gorica 18	26	20
Koper 12 KAKI:	25—30	
Nova Gorica 32	40	
Koper 45	70	
JABOLKA:		
Maribor I. 55—SO	60—SO	50—70
Maribor III. 40		50
Celje 55—60	50—70	65
Trbovlje 50	63	55
Nova Gorica I. 60	80	65
Nova Gorica II. 45	65	
Koper 55—70	60—90	
HRUŠKE:		
Ma rii bor 60	70—80	6b
Celje 55	60—70	60
Trbovlje 50	60	55
Nova Gorica 45	60	
GROZDJE:		
Maribor Celje — namiiz. makedonski	80—100	75—30
d'se nak	120	110
industrijsko	50	45
Trbovlje — namiz.	100	
KOSTANJ:		
Maribor 35	42	38—10
Celje 25	36	32
Trbovlje 30	40	
Nova Gori ca 55	65	
Koper 30	50	
VINO: Maribor — privatni so nial. Celje mošt Trbovlje Nova Gorica namiz. v)p, briško
80—120 110—140 200—220 150 82—107 100 280
05	125
105	125
Koper	6.50—8.50	200—220
po vrstt in stopnji maligana.
GOVEDO III. klase:
Maribor	80—103 ISO—220
Celje	128	220—260
Trbovlje	130	250
Nova Gorica	113	130—280
Koper	260
Novo mesto odkup, cena	110	240—260
TELETA;
Maribor	180—205 280
Celje	190—200 300—320
Trbovlje	130	280
Nova Gorica	210	210—320
Koper	130	340
Novo mesto —
(odk. cena)	190	320
praSiCi:
Maribor Celje
Trbovlje	225
Nova Gorica	205
Koper	215
Novo mesto —
(CHlk. cena)	230
220—235 370 220	380
360 360 360
330
•TAJCA:
Maribor
Celje
Trbovlje
Nova Gorica
Koper
20—21 24
19	23
21	26
20	23 26—28
22
22
22
/
St. 258 — 2. NOVEMBRA 1957	/	SLOVENSKI	P0R0CEV1LEC	/	ftr.	S
ZAUPANJE V DOBRO ZADRUGO
ODMEV Z NEDELJSKIH VOLITEV
Preteklo nedeljo so v neki kmetijski zadrugi ene obrobnih oboi n Ljubljanskega barja bojevali veliko bitko- Tri zadruga z različnim številom volilnih upravičencev so tekmovale za višjo udeležbo volivcev, ki so volili posamezne kandidate v kmetijski skupini za občinski zbor proizvajalcev. Odstotek udeležbe se je dvigal od ure do ure. Prav do zadnje minute, ki je naznanjala zaključek volitev v občinski zbor proizvajalcev, so je stopnjevala napetost, katera od 'Zadrug bo imela naij-višjd odstotek volilne udeležbe.
V prvih Jutranjih urah se je pokazalo, da sta število volivcev in odstotek udeležbe v dveh zadrugah stalno in sistematično naraščala vsako uro, medtem ko Je udeležba v eni zadrugi znatno zaostajala. Bilo je videti, da bosta odločili bitko z naj-vi.šjo udeležbo med seboj dve zadrugi- Tako se je tudi zgodilo. Zmagala je zadruga z okoli 300 volivci, ki je dosegla 90 odstotkov udeležbe, medtem ko je bila na drugem mestu zadruga z okoli 90 volivci, ki so te udeležil; volitev 88 odstotno.
Odkod tako zanimanje kmečkih proizvajalcev v zmagoviti zadrugi za volitve v občinski zbor proizvajalcev? Odgovor na to se skriva v samem delu zadruge, v demokratičnem načinu njenega upravljanja, v pri-pravah na volitve in v izbiri kandidatov-
Delo zadruge se namreč vedno bolj usmerja na neposredne r.aioge v kmetijstvu, katerim po—večajo organi upravljanja - zadrugi vedno več časa ib vedno več pozornosti. Zbor zadružnikov je na predlog upravni h organov zadruge sprejel r-klen o melioraciji znatne površne zamočvirjenih kmetijskih zemljišč, kjer kmečki proizvajalci sedaj praktično skoraj ni-
česar ne pridelajo, vendar pa so obremenjeni z dajatvami. Tako stanje zmanjšuje dohodek in slabša položaj večjemu številki kmečtklh proizvajalcev v treh vaseh, ki imajo svoja zemljišča zamočvirjena- Z melioracijo pa bo pridobljenih nekaj desetin hektarov plodne zemlje, na kateri bodo kmečki proizvajalci s pomočjo zadruge in njenim sodelovanjem vpeljali organizirano proizvodnjo tistih kultur, za katere se bo izkazalo, da najbolj ustrezajo in u-spevajo na melioriranem zemljišču ter so najbolj donosne. Vse predhodne priprave na melioracijo so že v teku, pri čemer sodeluje tudi okrajna zadružna zveza s svojimi strokovnjaki in drugi.
Upravni organi zadruge so na predloge zadružnikov predvideli tudi nabavo nekaterih poljedelskih strojev, ki naj bi povečali zadružni strojni park in skrajšali čas obdelave- Nasploh pa se zadružniki vedno bolj ogrevajo za nabavo tistih kmetijskih strojev, ki jih je mogoče..uporabljati v širšem obsegu. Vedno bolj pogosto izražajo zadružniki potrebo, naj bi se uporaba zadružnih strojev razširila. Sedanje takse, ki jih plačujejo zadružnik- za svoje kmetijske stroje, naj bi zamenjalo plačevanje amortizacije za vzdrževanje in uporabo zadružnih sitrojev, medtem ko naj bi zasebne stroje postopoma izločali.
Na zahtevo zadružnikov so bila zagotovljena tudi sredstva za uvedbo umetnega osemenjevanja. Zadruga je v dogovoru z ostalima dvema zadrugama v občini že nastavila umetnega osemenjevalca, ki naj bi osemenjeval plemensko živino na področju vseh treh zadrug, vodil po' potrebi za vse tri zadru-
ge tud; rodovnik plemenske živine in podobno-
To je samo nekaj drobcev iz dela zadruge in njenih organov upravljanja, je pa še vrsta drugih praktičnih ukrepov, ki 'jih izvajajo za pospeševanje kmetijstva. Tem vprašanjem bodo posvetili v zadrugi še posebno pozornost s tem, da bo organizirana posebna razprava samo o kmetijstvu, na kateri bodo sodelovali vsi odbori zadruge.
K uspehu na volitvah je mnogo prispeval tudi demokratični način upravljanja. V raznih pospeševalnih odborih zadruge aktivno dela nad 50 zadružnikov ali vsak šest; zadružnik. Ti odbori in zadružniki niso samo na papirju, temveč se sestajajo, predlagajo in sklepajo. O važnejših stvareh razpravlja upravni odbor v prisotnosti in ob sodelovanju teh odborov-
Tudii na zadnjem sestanku pred volitvami v občinski zbor proizvajalcev so sodelovali tudi vsi člani upravnega odbora, nadzornega odbora in pospeše-■ valnih odborov. Izostalo je vsega le pet članov odborov. Tak način dela in upravljanja zadruge omogoča, torej dejansko u-pravljanje zadruge s strani zadružnikov- Zadružniki so torej začeli čutiti, da nastaja v zadrugi vsak dan bolj otipljivo organizirano gibanje za razvoj kmetijstva.
Zadružniki, ki upravljajo zadrugo, so sam; kontrolirali ali so kmečki proizvajalci v volilnem seznamu. Število volilnih upravičencev se je zato povečalo za več desetin.
Kako resno So vzeli kmečki proizvajalci v omenjen; zadrugi nedeljske volitve, je pokazalo štetje glasov .in izid glasovanja. Pr; 90 odstotni udeležbi je bilo vsega eden ;n pol odstotka glasov neveljavnih, pa še od tega je nekdo volil oba kandi-
data, drugi volivec pa ni dovolj nedvoumno izrazil svoje volje- Tako je ena glasovnica ostala prazna, na drugih dveh pa sta bila prečrtana oba kandidata.
Enakovrednost obeh kandidatov in zaupanje vanju so izražali volivci tako v pogovorih kakor tudi Pri glasovanju. Videti je bilo, da se mnogi voliv-c; težko odločajo, za katerega obeh kandidatov naj bi glasova-li-
To je pokazal tudi izid glasovanja. Kapdidata sta si glasove tako rekoč razdelila. Zmagal je drugi kandidat z enim glasom vičine- Tak d.zid volitev kaže, da je dobil prvi kandidat splošno priznanje za svoje požrtvovalno delo do sedaj, medtem ko imajo volivcj tudi v drugega kandidata polno zaupanje, da bo opravljal svojo od-borniško dolžnost v splošno korist kmečkih proizvajalcev.
Z—ek
Jesenski motiv iz goriške okolice: ob stenah hiš vise bogate
koruzne kite
Mlada zadmžnica - borba za večje hektarske donose
Naj vam jo predstavim. To je 23 letno dekle iz Mirna pri Gorici. Našel sem jo na pragu njenega- doma. Bržkone je bila namenjena na polje, čeprav je glavni pridelek že pospravljen in vise na kašči velike pletene kite koruznih storžev Pra-r za-
ZGLEDNA
DOBRI
SKRB
REZULTATI
Komisija za vas pri Okrajnem ljudskem odboru SZDL v Trbovljah, ki jo vodi ljudski poslanec tov. Franc Dragan, je pri svojem dosedanjem delu dosegla že kar lepe uspehe. Na eni izmed svojih sej je razpravljala o tem, kako izboljšati sistematično delo kmetijske službe. Zaključek je bil, da je potrebno v prizadevanju za dvig kmetijske proizvodnje in za razvijanje novih socialističnih odnosov podrobneje proučevati posamezne kmetijske predele in iskati pota za izvajanje socialistične politike na vasi. Komisija za vas je opozoril a tudi na važnost izdelave ureditvenih načrtov, ki morajo izhajati iz dejanskih potreb in seveda tud* obstoječih možnosti. Pomanjkanje načrtov za razne investicije je bilo čestokrat vzrok, da kmetijske gospodarske organizacije in zadruge niso mogle sodelovati na natečajih za investicijska posojila.
Uspeh pri ustanovitvi kmetij-tke šole v Sevnici gre prav tako v veliki meri pripisati dobremu delu komisije za vas, ki si je močno prizadevala, da bi prišlo iinpre-j do njene ustanovitve. Ta šola je zaenkrat tromesečna načrtu pa je šestmesečna ali :elo enoletna. Zanimanje za to šolo je zelo veliko in bo lahko mnogo prispevala k vzgoji bo-
dočih naprednih kmečkih gospodarjev.
Komisija za vas je uspešno sodeloval a tudi pri popularizaciji kmetijskega tekmovanja. Rezultat tega je bil, da je letos tekmovalo v pridelovanju krompirja 10 kmetijskih skupin, v pridelovanju koruze ena skupina in v ureditvi čr»-dinsfcega pašnika prav tako ena skupina. Po mnenju ing. Prijatelja, ki je tudi zelo aktiven član komisije za vas, bo v prihodnjem letu tekmovalo še več kmetijskih skupin, ker pri kmetih zelo narašča zanimanje za tekmovanje.
Odkup kmetijskih pridelkov je bilo tudi zelo važno področje dela komisije za vas. Zadnje čase se je izpopolnila odkupna mreža in mnoge zadruge so že sposobne z odkupom zajeti vse tržne presežke kmetijskih pridelkov na svojem območju. V letošnjem investicijskem planu je bila dana prednost izgradnji raznih skladišč, nabavi prevoznih sredstev in izpopolnitvi opremljenosti zadrug, da bi na ta način čimbolj pospeševali odkup kmetijskih pridelkov, ki lahko vzpodbudno vpliva na povečanje kmetijske proizvodnje
Ko je OZ-Z izvedla anketo o potrebah po kreditih za reprodukcijski material in za drugo, kar je v zvezi s kmetijsko pro-
izvodnjo, je pri tem sodelovala tudi komisija za vas. Rezultat te ankete je viden v tem. da je ogromno zanimanje kmečkih proizvajalcev zia razne kredite in to bolj v Spodnjem Posavju, kakor pa v hribovskih krajih Zasavja. Vzrok je najbrž v tem, ker imajo v zgornjem predelu okraja precejšnje dohodke od prodaje lesa dn niso toliko zainteresirani na kreditih. Računajo, da bodo zadruge in kmečki proizvajalci prihodnje leto najeli za okrog 300 milijonov din investicijskega posojila, od tega okrog 200 milijonov za skladišča., za obnovo sadovnjakov in vinogradov itd., 100 milijonov pa za reprodukcijski material.	—no.
Dorica Nemčeva
radi pridelka koruze sem se namenil obiskati to kmečko gospodarstvo. Upravnik zadruge Miren mi je namreč povedal, da so Nemčevi med 48. tekmovalci, ki so se udeležili zveznega nagradnega tekmovanja za večji pridelek koruze, dosegli 68,3 metrskega stota hibridne koruze na ha. Pri tem je pokazal na dva izredno velika koruzna storža, od katerih je imel prvi 1000, drugi pa 1188 koruznih zrn. Lastnik teh dveh storžev pa ima doma še lepši primerek
Slab pregled nad zadrniniki
Na nedeljskih volitvah se je pokazalo, da imajo nekatere zadruge zelo slabo evidenco nad zadružnimi člani. Mnogi zadružnild, ki so sicer plačali delež in podpisali jamstvo, sploh niso bili v volilnih imenikih. To je bilo zlasti očitno v volilni enoti KZ Studenec v sevniški občini, pa tudi drugod ni bilo dosti bolje. Se slabši pregled pa imajo nekatere zadruge nad družinskimi člani svojih zadružnikov. Podatkov
o njih nekatere zadruge pred volitvami sploh niso imele in so jih ugotavljale šele v zvezi s sestavljanjem volilnih imenikov.
Če hočejo zadruge imeti pregled o svojih zadružnikih in seveda tudi o njihovih družinskih članih ter razviti z
njimi kar najtesnejše sodelovanje, je dobra evidenca nad' njive pobral: koruzo in njive s
s 1364 koruznimi zrni. mi je upravnik povedal. Sel sem torej tja, da bi si ga ogledal, namesto gospodarja pa sem našel doma le hčerko Dorico, delegatko mladih zadružnikov pri okrajni zadružni zvezi.
Z njo sem navezal pogovor o letošnji letini in o dobrem pridelku koruze. V najin pogovor na dvorišču se je vmešala še njena mati, ki je povedala staro kmečko resnico: »Vstajati ob zori, delati do mraka in dati zemlji gnojilo, ki ji gre', pa je uspeh zajamčen, če je vreme naklonjeno in setev, plete v in žetev opravljena ob pravem času.« Dodala je še, da z možem nista več pri polnih močeh in da leži glavno delo ba ramah Dorice in njene nekaj let mlajše sestre. Vprašal sem ju, če se poslužujejo tudi mehanizacije in drugih sodobnih oblik dela in izkušenj agrotehnične znanosti.
»Vse njive smo globoko preorali s traktorjem, navozili preležanega hlevskega gnoja in dodali še umetnih gnojil, da je bila vsa njiva bela. Nato smo potegnili po njivi še brazde s plugom in posadili koruzo. Na poldrugi njivi, kar predstavlja 54 arov, smo porabili 6 do 8 voz gnoja in 300 kg umetnih gnojil. Pri okopavanju smo- dodali koruzi še 50 kg dušičnih gnojil. Ker nam je pri prvem gnojenju zmanjkalo hlevskega gnoja, smo namesto tega na del njive namesto tega navozili gnojnice in dodali še potrebno količino	umetnih	gnojil. Pri
pridelku pa se je	pokazalo, da
je bil boljši tam, kjer je bil organski gnoj mešan z umetnimi gnojili, saj je koruznica zrasla do 3 m in še čezvisoko ter je rodila tudi lepše in polnejše storže«, je povedala Dorica.
»Tudi	kolobar	ali plodored
vpliva na večje pridelke«, jo je dopolnila mati. »Predlanskim smo na primer na teh površinah pokosili	lucerno.	podorali in
■posejali pšenico, ki je dala dober pridelek, letos pa smo z
govor ša o zveznem kmedjslvm nagradnem tekmovanju in o delitvi nagrad za večje heKtar».-:e donose pšenice, ki so jih pred nedavnim že razdelili v znesku 100.090 din med 48 tekmovalcev. Med nagrajenci so bili tudi Nemčevi, saj s0 dosegli kljub suši 34 metrskih stotov pšenice na ha. Za koruzo pa upajo, da bodo med vse tekmovalce razdelili celo 200.000 din nagrad, sa.j so dosegli v vasi povprečje 51,17 metrskih stotov na ha. Mlada zadružnica Dorica je bila pravilnega mnenja, da naj se nagrade dele skladno z obdelovalno površino, bodisi pšenice. koruze ali krompirja, čeprav dobi morda sorazmerno višjo nagrado tisti, ki je imel nekoliko slabši hektarski donos od najvišje doseženega, če je imel posejano večjo površino. Sicer bi se utegnilo primeriti, da bi posamezniki izbrali manjše površine v zelo ugodnih legah. vanje pa vložili visoke investicije in obilo truda. -Jp
m Iz naših
ZADRUG
Te dni so v Podtaboru slovesno izročili prostore zadružnega dorrua svojemu namenu. Dom so pričeli graditi leta 1948. vse pa je potem počivalo do leta 1954,. ko je pričela domača kmetijska zadruga nadaljevali gradnjo. V teh letih je bil končno ob podpori zadružnikov in sredstev zadruge zgrajen zadružni dom, ki je ponos temu kraju in spada v vrsto naj lepših domov od Velikih Lašč pa tja do Grosup-Ija. Zadružniki iz okolice so za gradnjo prispevali okoli 200 kubičnih metrov lesa.
Čeravno ima vodstvo Kmetijske zadruge v Podtaboru precej težav dosega kljub temu vidne uspehe na področju kmetijstva.
. Lani je imela zadruga okoli 90 milijonov prometa in od tega ustvarila okrog 6 milijonov din dobička. Dobiček so pravilno razdelili in ga smotrno uporabili za napredek kmetijstva m drugo. Odseki pri tej zadrugi so delavni. Živinorejski odsek vodi rodovni šitoi seznam za okoli 280 glav živine. Na spomladanskih in plemenskih sejmih prodajo živinorejci iz tega področja večje število prvovrstne plemenske živine. Vodijo molzno kontrolo in diaje okoli 90 krav letno povprečno 3200 litrov mleka. Poljedelski odsek skrbi za dobra semena. Letos so ugotovili, da se zelo dobro obnese krompir sorte »Merkur«. Sadjarski odsek se zadnje čase resno zavzema za izboljšanje
sadjarstva. To kljub naravnim pogojem nd v tej okolici najboljše. Imajo lastno drevesnico in so spomladi prodali okoli 1200 sadik, večje število pa jih imajo na zalogi. Uredili so hektar zemljišča za- poskusno sajenje črnega ribeza in malin. 2e zdaj pa se skrbno pripravljajo na tekmovanje za višje hektarske donose, saj so spoznali, da imajo od tega precej koristi.	(or)
KZ Šmartno ob Paki. Napredek zadruge je opaziti pri vseh dejavnostih, najbolj pa pri hmeljarstvu. Vse kaže. da bodo v bližnji prihodnosti začeli zidati še osem hmeijskh sušilnic. Seveda jih bodo nekaj prizidali sedanjim trem, ki so letos obratovale z vso paro- Tudi strojni park bodo povečali, saj bodo nabavili še tri traktorje s potrebnimi prikjučki. Ker bodo strojno uro zaračunavali v bodoče le po 238 din, ne pa kakor doslej 460 din, se bodo zadružniki strojne obdelave nedvomno močno posluževali.
9? Ribniški
člani najmanj, imeti
kar morajo/ ^ rak tor jem že ponovno podorali .‘.za prihodnjo setev.«
Ob koncu se je razpletel po-
». Pred dnevi so kmetje In zadružniki iz področja občin Ribnica in Sodražica ustanovili Vodno skupnost. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo okoli 200 članov, ki so v temeljiti razpravi sprejeli pravila vodne skupnosti. Do sedaj šteje vodna skupnost okoli 260 članov. Naloga te skupnosti ni lahka, ker bo potrebno izvesti melioracijska dela na zamočvirjenih zemljiščih potoka Bistrica in ostalih potokov, ki v deževnih dneh in tudi normalno zamočvirjiajo več sto ha ravnih površin. Po sedaj določenih načrtih bodo v doglednem času izsušili okoli 300 ha površin. Nekaj sredstev imajo, nekaj jih bodo dobili iz vodnega sklada bivšega o-kraja Kočevje, nujno pa bodo morale priskočiti na pomoč kmetijske zadruge Sodražica, Ribnica in Jurjeviča, na katerih področju so potrebna iz-
suševalna dela. Ker bo za tako obsežna dela kljub temu malo finančnih sredstev so pooblastili upravni odbor, da bo najel nekaj milijonov din potrebnih posojil. Tudi Občinska LO Ribnica in Sodražica bosta po svojih močeh priskočila na pomoč. Za napredek kmetijstva so izsuševalna dola za to področje izredno pomembna, saj posameznim kmetom in zadružnikom primanjkuje zemlje, na teh zamočvirjenih površinah pa pridelajo le boren pridelek kisle in zelo slabe krme. Člani so tudi zelo zainteresirani, da se bi dela čimprej začela in so obljubili, da bodo po svojih močeh priskočili na pomoč. Tako je upati, da bodo zaipočvirjene površine na področju Sodražice pa tja do Ribnice izsušili in da bodo dajale dobre pridelke.
Koristno živalstvo proti škodljivcem
Dandanes, v času velikih tehničnih in kemičnih dosežkov, često rajd,l pozabljamo na biološko .borbo proti različnim poljskim, vrtnim in gozdnim škodljivcem. Ce mislimo, da bodo samo kemična sredstva zares zadovoljivo opravila svoje delo, se motimo. Ob vsestranskem razvijanju agrotehnike in kemije namreč ne Di smel, pozabiti tudi našega važnega, v stoletjih preizkušenega zaveznika, na koristno živalstvo proste narave. Zaradi razširjenja površin najrazličnejših kultur se namreč temu živalstvu oži življenjski prostor, medtem pa se širi območje najrazličnejših škodljivcev. Nujno je bilo torej treba poseči tud; po zaščitnih kemičnih sredstvih, k; pa često ne delujejo samo v človekovo korist, ampak tudi v škodo, zlast; če jih uporablja nevešča roka- Poleg milijonov najrazličnejših zaj-edalcev najde namreč smrt tud; na tisoče in tisoče ko-ristnih žuželk, ptic in sesalcev.
Ne mislim trditi, da je uporabe kemičnih sredstev nekaj negativnega, ampak obratno, da je v današnjih pogoj""h kmetijstva in sadjarstva absolutna nujno-st, le to poudarjam, da smo or.; vsem ‘»m česL> preveč
zaverovan; v različna škropiva in pozabljamo na koristno živalstvo.
Ptice — naši zavezniki
Veliko vlogo Pri ustvarjanju ravnotežja v naravi igraljo prav koristne ptice. Koristnost tehtamo s tehtnico objektivne presoje škode in koristi, ki jo napravlja neka ptica- Skoraj vsaka koristna ptica namreč poleg koristi napravlja tudi neko nepomembno škodo. Toda človek je pr,j presojanju škodljivosti ali koristnosti neke živali često do-kaij pristranski ali pa nima pravega vpogleda v živalski jedi-1-n; list. Marsikdo namreč navadno prej vidij škodo kot pa koristi. ker je s škodo neposredno prizadet- Videl- bo na primer svoje okljuvane češnje, na tisoče in tisoče ugonobljenega škodljivega mrčesa pa ne- Videl bo morda sinice, ko so se mu na zimo lotile koruze, obešene na podstrešju, ne ve pa, da je čez leto samo par sinic s svojim.; mladičj uničilo okrog 150 kilogramov mrčesa. To so poražene m-ilijonske armade, ki bi sicer pojedle ali uničile na desetine in stotine kilogramov pridelkov- Kakšno korist napravljajo trop.i sinic, ki preletavajo od drevesa na drevo v
Tudi biološkemu zatiranju škodljivcev posvečajmo pozornost
gozdu ali sadovnjakih, si težko predstavljamo.
Najkoristnejše ptice so prav duplarice in mednje spadajo razen dolgorepk vse vrste sinic. Toda dejstvo je, da je prav ptic duplairlc vedno manj- Občutno pada seveda tudi število siinic. Nekaterih vrst že skoraj ni več videti. Sinice gnezdijo in prenočujejo namreč samo v duplih, katerih pa vedno bolj primanjkuje. Prav je, da logar ali gozdar zaznamuje za posek votlo drevo, toda treba je najti nadomestilo za duplo, v katerem je mogoče prenočevala ali valila sinica- Uprava za gozdarstvo LRS je sicer lansko leto razposlala okrajnim gozdnim upravam skice in navodila s priporočilom za iizdelavo valilnic. toda vprašanje Je, Pri kolikih je to priporočilo našlo koristen odmev. Razveseljiva poročila so letos spomladi prišla iz Murske Sobote, kjer je revirni gozdar Pavšič pričel učinkovito borbo proti gobarju z razmnoževanjem ptic z valilnicami. V svojem revirju je namestil namreč preko 500 valilnic-
Nekaj naših kmetov tud,; še nima pravega odnosa do poljske
perjadi, kot so jerebice in fazani- Pri košnji ali žetvi se nekateri kmetje odlično izkažejo in zaščitijo najdena gnezda ter o tem obves-te lovske družine, nekateri pa tudi ne in če le morejo gnezdo razdere-jo.
Prijatelj, nekoliko počasneje! O stvari se je treba pogovoriti! Drži, fazani *n jerebice imajo kljune zato, da jedo. Toda vprašati se je treba, kaj jedo. Ne bi bal objektiven, če bi napisal, da fazan in jerebica ne napravita nobene škode. Toda ta škoda je v primerjavi s koristnostjo malenkostna- Mladi fazani in jerebice se hranijo- skoraj izključno z raznimi škodljivimi žužki in črvi. In v času dora-ščan-ja porabi ta perjad ogromne količine hrane ter tako naprav; za kmetijstvo mnogo koristi. Kasneje pa, čim starejša je, se hran-; tudi z različno rastlinsko hrano in semenjem. Toda pr,} vs-m tem še vedno najbolj ceni meso najrazličnejših žuželk in drugih škodljivcev- V golši odraslega ustreljenega fazana so na primer našli kar 67 koloradskih hroščev, v golši odrasle jerebice pa 32. Ni torej čudno, da se je zgodilo v Prekmurju, kij er je fazanov in .jere-
bic v Sloveniji največ, da so se gospodarsko naprednejši kmetje obrnili na okrajno lovsko zvezo v Murski Soboti s prošnjo, naj love; fazanov -in jerebic sploh ne bj več streljali. Ugotovili so, da v predelih, kjer •ni dovolj fazanov to jerebic, koloradski hrošč predstavlja velik problem-
Razširimo fazana in jerebico
Se prav posebno pa so koristne jerebice. Poleg različnih škodljivih žuželk se namreč hranijo največ le s semenjem različnih plevelov ter tudi s tem napravljajo ne.kai koristi. Le v sili se jerebica hran; tudi z debelejšim zrnjem. Češkoslovaška je znana kot kmetijska napredna država. Tam imajo na tisoč hektarov okrog 200 jerebic, v Avstrija 50, pri nas pa le 14. Pa Čehi staleža nikakor ne mislijo znižati, ker jerebic ne cenijo samo lovci, temveč tudi kmetje- Pred časom so na primer izdali velike naklade lepakov, na katerih je naslikana jerebica, ki z lista sladkorne pese pobira škodljive zajedalce. poleg pa je napis: Ona nam varuje 50 odstotkov pridelka sladkorne
pese. Čuvajmo jo! — Podobne lepake so natisnili tud.j v Sovjetski zvezi, kjer je lov tako-re-koč pod vodstvom ministrstva za kmetijstvo. Koristnost poljske kuretine cenijo tudi v drugih naprednih zahodnih državah-Zato v času košnje in žetve stroje opremljajo s posebnimi napravam:;, ki divjad pravočasno prepodijo, da ne postane žrtev strojev. Tudii v naših nižinskih žitorodnih predelih že pričenjajo uvajat; take pripomočke.
Ko kmet sedaj pospravlja svoje pridelke, ki so v naj večji meri res plod njegovega dela, pozitivnih vremenskih pogojev, zemlje, agrotehničnih in kemičnih sredstev, naj tudi ne pozablja, da mu je vse leto neopazno, a budno čuvala setev in rast armada koristnega živalstva, koristnih ptic in sesalcev-
V	Sloveniji cenimo število fazanov na 35 tisoč, jerebic pa na 24 tisoč, kar je še vedno razmeroma premalo. Toda zadnje čase se je za razmnožite v £a-zanov in jerebic napravilo marsikaj- V zadnjem letu je bilo naseljenih na področju Slovenije. tam kjer doslej še ni bilo fazanov, ali pa je bilo njihovo število izredno nizko — pa so pogoji zanje zadovoljivi — 1250
fazanov, ali pa je bilo njihovo jo fazanov ima fazanerija v Vurbergu pri Ptuju. Poleg teh, ki so bili vzrejeni v navedeni fazanerij^ pa tudi v drugih manjših fazanerijah Slovenije, pa so se lovci letos lotili razmnoževanja fazanov tudi' z jajci. Naše fazanerije so letos razposlale po Sloveniji v 80 različnih krajev 5.800 fazanjih jajc, k; so se valila pod kokljami-uspehi so bili zadovoljivi.
Razmnoževanje jerebic pa je težje. Zato pri tem ni bilo tolikšnih uspehov. V minulem letu je bilo iz Prekmurja preseljenih v razne predele Slovenije 700 jerebic, -od tega največ v okolico Novega mesta.
Fazani in jerebice, ki oživljajo naša polja, so splošno ljudsko premoženje, so torej prav toliko lovčev,; kot kmetovi. Lovec jih res sme upleniti določeno število, -toda le pod posebnimi pogoji, oziroma proti predpisanemu plačilu- Ker zlasti fazani, jerebice in druge koristne ptice na naših poljih ne pomenijo le veselja za lovce, temveč tudj korist za kmeta, b,; bilo v splošno korist, da oba kakor tudi gozdar j; čuvajo zaklad naših pol; in gozdov, — koristno živalstvol
Fr. Cvenkel
6 st*. I SLOVENSKI POROCEVILEC J St 258 — *• novembra 1957
Na grobovih talcev v Dragi
©Igo s® bodo spominja
PkanirEfai odtred) »Milana- Mrav-Ijeta iz Dravelj] je priredil te dni izlet v Rado-vijico, Begunje, Drago in Vrbo. Sam. izle-t je bil namenjen počastitvi padlih talcev. Priredili so ga res malce pozno, to-da povsem upravičeno, kar je večina pionirjev zbolela za gripo. Sicer pa za vse, kar je topo. ni nikoli prepozno. In tako je bilo tudi tokrat. Pionirji so se prelepega izleta iz srca razveselili.
»Pučnik« iz Ljubljane, ki je pokrovitelj ‘ odreda je z veliko uvidevnostjo dal brezplačno na razpolago dva avtobusa. Iz srca pozdravljamo to prelepo gesto in želimo, da bi 1o do možnosti posnemala še druga prevozniška podjetja.
Je trolejbus le za potnike ali ne?
V ponedeljelv zjutra.i nekaj pred osmo je stala pred troiejbusno postajo Ko vi bioki na Celovški cesti skupina ljudi, med njimi okrog la otrok Privozil je trolejbus za \ je in normalno parkiral. Vstopilo je nekaj ljudi, med tem pa je za njim že pripeljal drug troljebus z-i Ajdovščino in s trobljenjem opozarjal onega spredaj, naj potegne. Drugi trolejbus je s sunkom narkiral tik za prvim, toliko da se ni vanj zalete!. Prvi trolejbus je zares potegnil, z odprtimi vrati in z gručo otrok pred vrati ki so boleli vstopiti. To pa se ni bilo vse. Ljudje, večidel otroci, so se zaleteli proti drugemu trolejbusu. toda tudi le ta je sPr?" iel nekaj ljudi. Ne da bi vrata zaprl, ie potegnil in pustil na postaji vse otroke čeprav je bilo v vozilu Se dosti prostora. Ljudje v vozu so se zgražali, a spr , ,bus Je odgovorila, da je prvi trolejbus T-.nkvarien . . . potem smo pa vi deli da se ie prvi trolejbus pre-1 Unionom spet ustavi, in potegnU, ■Dri tem pa z vrati enega potnika priščipnil, ostale pa pustu na postaji.	«
Vendar to še ni konec. NajlepSa še sledi. Dva potmka sta vss* za se prišla k nadzorniku ECZ prea Figovcem, da mu povesta, kaj sej ie pripetilo in opozorita na nevarnost taksnega ravnanja. Povabil iu je v pisarno, kjer le sprejel kratko prijavo. Na izja.-o ene izmed prič da so počeli vozniKl in sprevodniki, kar so hoteli, po-polr.oma "brez ozira na jsotniKe, se nadzornik ni hotel več trezpo pogovarjati marveč je vzkipel, češ da očitata vsej ECZ. da pečne, l5ar se ji zdi in da takšne kritike ne sprejema, pomolil jima je dve po-li.j češ naj sama napišeta prijavi. da ima dosti drugega delaj V razburljivem tonu je pojasnil le to. rta prvi ijolejbus tačas, ko Je vozil splovi ni bil pokvarje.i, pač pa da je nrihajal s t,opravila in da se mu je zato mudilo.
Vse skupaj je bilo malo komično, malo žalostno. Ampak ob takem ravnanju lahko postane vsa zadeva z našim cestnim prometom slej ali prej zelo žalostna. Saj razumemo težave z voznim parkom In težave uslužbencev, radi potrpimo, saj cenimo napore uprave ECZ in \seh uslužbencev — toda gre za bistven odnos med -prometnim osebjem in potniki gre za sodelovanje med potniki in prometnimi uslužbenci, brez česar sl urejevanja in napredka našega jevnega cestnega prometa ni mogoče zamišljati.
PotnUc
V srečno izbranem, še dokaj lepem jesenskem vremenu sta si sivozelena Putnikova avtobusa komaj utirala pot po ozki cesti v dolini Drage —
Pogledal sem na sedež, kjer ponavadi sedi vodnik. Tam je to pot sedel živahen fanitič, ki je kar naprej vntel gumbe radia in ponosno nekaj razkazoval drugemu pionirju. Neverjetno se je na vse spoznal. Nisem se pa več čudil, ko ie poklical očeta, ki je sedel za volanom.
V avtobusi h je bilo zelo živo. Predstavljajte si po petdeset pionirjev in pionirk, ki kar naprej čebljajo, se smejijo in pojejo. Gledal sem jiiu kako so stali, držeč se naslonjal prednjih sedežev in nihali sem ter tja, kakor je x>ač nihal avtobus. Če sem priprl oči, so se mi zdeili s svojimi rusimi glavicami, z rdečimi ruticami okrog vratov in razžarjenimi obrazki kakor tulipani, ki se pripogibajo v vetru.
Pesem in biserni smeh, kd ata vrela iz pionirskih src, sitaropvič zamrla, ko se je avto ustavil ob spomeniku in grobovih talcev v Dragi, Čeprav morda vsi pionirji niso razumeli dosledno dogodkov, ki so se odigral; tu v preteklosti in katere jim je skušala razjasniti predsednica starešinskega sveta, je sam kraj vplival nekako veličastno nanje. Umolikndli so in se zamislili. Položili so venec pred spomenik in zapeli pionirsko himno. Sam sem se umakmil nekoliko nazaj, tako da sem imel pregled nad vsem prizoriščem. Priznat} moram, lep je bil pogled; snežno -beli spomenik se je jasno odražal od zelenomodrega ozadja, drobna telesca pionirjev in -pionirk so se tesno prižela obenj. Zdeli so se mi že sami kakor velik pisan venec, ki ga je življenje položilo k nogam onih.
ki so padli, pred leti zato, da le-ti lahko sedaj svobodno živijo. Nljrhova pesem se mi js zdela kakor obet, ki se bo sčasoma razrasel v zavest, da se kaj takega, kar Se ie na tem mestu dogajalo, ne sme ponoviti nikoli več.
Ob povratku iz doline Drage smo obiskali grobove talcev v Begunjah. Pionirji in pionirke so se razkopili po prostranem grobišču. Ves ta mrtvi svet je oživel. Stal sem ob marmornat: plošči, kjer sta pionirki prižgali svečo svojemu staremu očetu. 2e prej sta vedeli, da je bil njun stari oče- ustreljen kot talec v Begurujah, vendar nista imeli nikoli priložnosti, da bi obiskali grob. Sele danes se jima je izpolnila želja. Ko sta vstali, sta imeli razžarjena obraza, na plošči oa je prvič zaplapolala njuna sveča. Z drobnim plamenom je pravzaprav utripalo njuno srce.
Cilj nadaljtne poti je bila Prešernova Vrba. Pionirji so si ogledali prostore, kjer je odraščal veliki pesnik. Z velikim veseljem in moškim Donosom so se vpisali v knjigo spominov. Nekateri so si nakupili tudi razglednic, da bi pisali svojim mamicam in atkom.
In še nekaj, kar ne smem pozabiti. OP vseh prijetnostih in zanimivostih pionirji niso pozabili na obljubo, ki, so jo dali pionirjem iz Radovljice, namreč, da jim bodo popoldne priredili lutkovno igrico ,»Čarobni klobuk«. Vsled te obljube se jim je tudi tako mudilo nazaj. Ni še Uigasnil dan, ko smo že bili v Radovljici. Oder je bil positavljen mimogrede. In že so prihajali prvi mlad! gledalci, seveda povečini v naročjih svojih mamic. Igrica je odlično uspela in žela polno priznanje.
N. M.
Pričujoči sestavek ie posvečen 16-letnid selitve v Spodnjem Posavju. Čeprav spomini na tiste dni niso veseli, so vendarle potrebni, ker nas opozarjajo, da so leto 1941 ne sme več nikoli ponoviti. V tem času pa proslavlajo v Spodnjem Posavju tudi obletnice celo pomembnih dogodkov, na katere so Spodnjepo-savčand upravičeno ponosni: ustanovitev brežiške čete in osvoboditev naprednih ljudi iz sevniških zaporov. Komandant taborišča je že mislil zaključiti »apel«, ko je pristopil k njemu njegov pomočnik in mu nekaj zašepetal na uho. Takoj mo vedeli, da se ie nekaj zgodilo. To smo' slu-‘ili zaradi zloveiščetga nasmeška, !ai se je prikradel na lagerfu-rerjev obraz. Na sebi smo čutili njegov pogled, ki nas. je tipal, kakor bi hotel že prej izmeriti učinek tistega, kar bomo 6ez nekaj trenutkov slišali.
»Pravkar so pripeljali,« je začel lagerfiireir in nas zaničljivo pogledal, »Franca Zupana, ki je — kar vi dobro veste — pred dnevi pobegnil iz taborišča. Ujeli so ga na poti protii Mariboru. Preden ga bodo odpeljali v kazensko taborišče, si ga boste še lahko ogledali . . .«
Vojialku je dal znak, naj pripeljejo begunca. Vsi smo pogledali proti vratom, skozi katera‘bo zdaj zdaj stopil človek, za katerega smo že .upali, da je srečno prispel v svobodne gozdove.
V spremstvu dveh esesovcev je stopil v dvorano. Srečali smo se z ngegoviim pogledom, ki kakor da nam je hotel reči: Ni se mi posrečilo. Morda bo kdo _ drug imel več sreče ...
Postavili so ga na oder, da smo ga lahko vsi videli. Nekaj nas je stiskalo pri srcih. Bilo nam je. kakor da smo pravkar doživeli poraz. Preveč boleče ie telo spoznanje, da simo zaman upali, da bo Franci srečno prispel v tisti košček domovine, kjer že sije sonce. Če bi mu to uspelo, bi nam bilo, kakor da smo tudi sami bliže svobodi ...
Lagerfiirer se je postavil pred ujetnika in ga prebadal s svojim zlobnim pogledom. Nato se je obrnil k nam in začel kričati:
»Poglejte si ga, junaka! Mislil je, da bo lahko kljuboval Veliki Nemčiji. Hotel se je vrniti v Spodnjo Štajersko, ki ni in ne bo več nikoli vaša domovina ... Ni ga, ki bi mu uspelo spremeniti usodo! Zapomnite si to, da ne bi še vam prišlo kaj takega na pamet! Vaš dom je šepa so nionifji
Ajdovščina
Po vseh krajih v -občini se že pridno pripravljajo na praznovanje 29. novembra. Centralno proslavo predvidevajo v Ajdovščini ma predvečer praznika, manjše proslave pa pripravljajo domala po vseh vaseh. Lepo se pripravljajo tudi .dijaki ajdovske gimnazije, ekonomske srednje šole in nižje gimnazije v Dobravljah.
Otočec bo urejen do spoi
Grad Otočec na Knki, ki ga obnavljajo in preur&jujejo. bo ena najlepših turističnih postojank na Dolenjskem. Do zime bodo končana zunanja dela, pozimi in spomladi na bodo delali na notranji ureditvi. Spodnji prostori bodo za gostišče, zgornji pa deloma za muzej in za tujske sobe. Predvidevajo, da bodo spodnii prostori urejeni do maja prihodnjega leta, ko bo gostišče izročeno svojemu namenu.
Da bo Otočec prijeten kotiček za vsakega turista in izletnika. skrbi poleig občine tudi Turistično društvo Novo mesto. Društvo bo do prihodnje spomladi uredilo blizu gradu tik
Krke velik prostor zg. taborjenja z vsemi napravami, pozneje pa verjetno še kopališče. Krka je na tem kraju še prav po-
Prevoje
Kmetijsko posestvo v Prevojah pri Domžalah je doseglo v zadnjem času lepe uspehe. Zlasti lepo se je povečala mlečnost pri govedu. Kratkotrajne izkušnje z nasadi jagodičevja pa so pokazale, ča so v Prevojah, Šentvidu, Lukovici in v Črnem grabnu vsi pogoji za gojitev teh rastlin. V kratkem nameravajo urediti hleve in druge prostore. Finančna sredstva so si že izposlovali.
sebno mikavna za kopanje. Voda je tod čista in topla, ima pa tudi dovoli plitvin s nešče-nim dnom in globin zz plavanje in skoke. Prostor za taborjenje je tu še toliko bolj potreben, ker gre tik Otočca avto cesta, čez oba rokava Krke je zgrajen most, tako da ie možen oreh o d z vozili na obe strani Otočca.
Velenje
Te dni So obiskali Velenje in Šoštanj »Zadovoljni Kranjci«. V Velenju so nastopili kar dvakrat. Program je bil dokaj pester. Posebno je ugajal pevski trio. Poslušalci so povsod do zadnjega napolnili dvorano.
JE
& ©
Nekega dne pa je nekdo dobil pismo, v katerem je bilo dvoumno napisano, da se Tone dobro počuti. Ob tej novici nas je vse prevzela nepopisna sreoa, ki nam je lajšala trpljenje. Ko smo zvečer poslušali »apel« la-gerfiirerja, ki nam je spet ponovno zagotavljal, da se ne bomo nikoli več vrnili domov, smo se samo nasmihali in si mislili svoje . ..
F. Setino
Tuhinjska dolina
2e od poletja povzročajo kmetovalcem Tuhinjske doline precejšnjo škodo divj.i prašiči. Mnogi so morali letošnjo jesen neprestano varovati svoje pridelke na polju, ker bi. bila sicer škoda še večja. Sedaj,, ko so pridelki pospravljeni, pa rijejo prašiči po lepih travniških površinah, na Menini planini in obronkih Sipka ter tako uničujejo travnike. Vsekakor bi morali lovci to nadležno divjad v prihodnje bolj načrtno redčiti.
Moravce
čeprav Avto-moto društvo Moravče-Lukovica še ne obstoja dolgo^ je že doseglo lepe uspehe. Poleg drugega je priredilo hitrostne dirke in ocenjevalno vožnjo. V tečajih se je Izučilo še nad 100 članov za voznike amaterje in poklicne voznike motornih vozil. Zaradi precejšnjega zanimanja se je te dni začel spet nov tečaj, ki ga obiskuje nad 40 tečajnikov. Da je delo društva tako plodno na tem izrazito kmečkem področju, je nedvomno zasluga vodstva, za kar zasluži vse priznanje.
Škofja Loka
Delo Rdečega križa v Škofji Loki je zelo razgibano. Največjo pomoč nudi preventivrr zdravstveni službi. V manjših presledkih prireja zdravstvene predavanja po vsem območju občine, poleg tega pa tudi tečaje za zdravstveno izobrazbo ženske mladine. Letos se bost? taka tečaja začela 6. novembra v Škofji Loki in Retečah. Ds bodo poučna predavanja čimbolj privlačna in nazorna, si bo občinski odbor RK nabavil dia-skop za predvajanje ozkotrač-nih filmov in slik
D. G.
Bela krajina
Hmelj tudi v Beli krajini.
Poizkusni nasadi hmelja v okolici Vinice so se v letošnjem letu obnesli, zato je pričakovati, da se bodo kmetovalci, posebno pa zadružniki v tej okolic.; in še v nekaterih drugih predelih Bele krajine resno zavzel) za gojitev hmelja.
O CESTAH
bilo
3.0UVHRA
"5 »^VOOD/*
:
M.MUSTAR
1-12 Oči so ji begale po neznanem prostoru, po neznancu In po Kazanu, ki se je dvignil in s prijaznim renčanjem stopil k niej. Končno je zagledala krzneni sveženj, v katerem je ležal otrok. Z veselim krikom ga je dvignila v naročje in vedno znova poljubljala mali obraz ter rdeče ročice. Zadišalo je po vročem čaj«.
daj tukaj! Kdor bo mislil drugače, ga bo doletela ista usoda: namesto domov, bo prišel v kazensko taborišče, kjer ne poznajo milosti . ..«
Tisti trenutek sem se spomnil. da je v dvorana tudi Francetova mati. Pogledal sem v kot, kjer je sedela vsa bleda in skrušena. Pogled je imela uprt v sina., a ustnice so ji drgetale v pritajenem joku. Očitno je bilo, da bi rada planila k sinu, pa ni iimela toliko moči . . .
Ko je lagerfiirer končal svoj svarilni govor, sta esesovca odpeljala jetnika iz vratiih je Francu kajti zaslišal je matere. Hotel ji je kaj vzpodbudnega* pa ni imel več časa, ker sta ga esesovca surovo porinila čez prag, da se je kar opotekel in piad-dl po tleh. Nato sitia ga kakor poleno odvlekla proti avtomobilu ...
Čez nekaj dni so šušljali taborišču, da. je pobegnil Tone. »Apela« še ni bilo, kar je pomenilo, da komandantu taborišča še ni nič znanega o pobegu. Tonetovi starši so, kakor je bilo dogovorjeno, šele drugi dan sporočili lagerfiirer ju, da je sin izginil neznano kam. Še celo »prosili« so ga, da bi o tem obvestil policijo, ki naj bi jim ga čimpreje vrnila nazaj ...
Radgona
Posebna komisija občinskega odbora Socialistične zveze pripravlja v občini vrsto proslav ob 40-letnici Oktobrske revolucije. Proslave bodo po vseh šolskih središčih in v večjih podjetjih, posebno svečana akademija pa bo v sami Gornji Radgoni. Na sporedu bodo predavanja, povezana a kulturnimi točkami. Z vso vnemo pripravljajo proslavo tudi pionirji radgonske osemletka.
Ika •
Žalec
Te dni je bilo v Žalcu posvetovanje upravnikov in predsednikov kmetijskih zadrug v občini. Razpravljali so o reorganizaciji dejavnosti kmetijskih zadrug, ki v pretežni meri že opuščajo trgovine in druga obrate. Le zadrugi v Braslovčah in Taboru hočeta tudi vnaprej obdržati trgovini.
•
Gospodinje v Žalcu zelo pogrešajo trgovino s sadjem in zelenjavo ali Pa vsaj tržnico, kjer bi lahko branjevke in okoliške kmetice prodajale svoje pridelke. Sedaj opravljajo to kar sredi trga na pločnikih. Da to ni primemo in higienično, ni treba posebej poudarjati.
—ko
MANFREDA TONE — ŠESTDESETLETNIH
Filmi v prihodnjem tednu
Prihodnji teden se obeta ljubiteljem filma dvoje prijetnih doživetij. Film številka 1 po svoji kakovosti bo prav gotovo filmska priredba odrskega dela Williama Inga »Piknik«, za katero je avtor prejel Pulitzerjevo nagrado. Film je zrežiral sloviti režiser z Brood-waya Joshua Logan. V glavnih vlogah bomo srečali dolgo vrsto samih nabolj znanih ameriških igralcev; Wi.ldama Holdena, Kim Novak, Rosalind Russell in 16-let-no Susan Strasberg. Film bo od nedelje dalje na programu v kinu »Komuna«.
Ena najboljših kavbojk, kar so jih posneli po filmih »Shane« In »Točno opoldne« je vsekakor film znanega ameriškega režiserja Dmytrycka (»Upor na ladji Cai-ne«) »Zlomljeno kopje«. Na sporedu bo v kinu »Vič«.
Leta 3942 je sloviti francoski režiser Renoir posnel v Ameriki odlični film »Močvirje«. Isto zgodbo pa sedaj obravnava režiser Jean
»Veste, mladi ljudje so tako čudni. Nočejo priznati, da smo tudi mi bili nekoč mladi in da smo doprinesli svoje. Danes, ko ne morem več delati, ker sem stara ln betežna, me sploh ne vidijo. — Skoraj vsak dan grem na Zale«.
Pripeljal je drug tramvaj in stara žena se je odpeljala. Meni pa je ostal neprijeten občutek krivde: mladi ljudje smo do starejših tako radi neuvidevni.
Cas hiti, tempo življenja je drug kot nekoč — ljudje pa so ostali ljudje. Vsaj morali bi...
Promet
• «	S	Zaradi	velike
HM ffisAM obremenitve so S‘it, 8 3 IS1 T Sl imeli včeraj via-11 Ulili 11 občutno zali 11 19 81 niudo. Zamujen B RII M H I Si^c bil zlasti vlak 33W B S «S 12 Štajerske. »Dolenjec«, ki tako rad stoji pred signalom, pa je bil še kar točen.
Najhujši naval Je bil v četrtek zvečer in v petek zjutraj do devete ure. Zvečer pri povratku pa so ljudje »stali na eni nogi in Dosta-jali rahlo živčni«.
*
Avtobusi so vozili redno, nekatere proge so. bile okrepljene. Zelo se .je izkazal »koprčan«, ki sploh ni imel navala. Avtobus Ljubljana — Novo mesto je peljal trikrat.
*
Iz Madžarske je prispela prva pošiljka petih spalnikov. Gre za udobne vozove z 20 ležišči, ki bodo predvidoma vključeni v kompozicije na progi Berlin—Beograd —Sofija. Do marca prihodnjega leta bo v pošiljkah do pet prišlo še 15 spalnikov. Pričakujejo tudi pošiljko 10 Jedilnih voz. S tem bi bil rešen problem spalnih in jedilnih voz na vseh rednih vlakih.
Vrbje pri 2alcu
V letošnji sezoni je hmeljarska šola v Vrbju pri Žalcu prenehala z normalnim šolanjem, namesto nje pa je začel 3-me-sečni tečaj za vodje strojno-traktonskih odsekov pri kmetijskih zadrugah, ki ga obiskuje 30 tečajnikov, predvsem iz Savinjske doline. V kratkem se bo začel tudi tečaj za traktoriste. Z izšolan jem teh kadrov bo poslovpi kmetijski zvezi v Žalcu uspelo uresničiti sklep, da do kraja mehanizira vsa kmetijska dela v dolini. V ta namen bo kupila v dveh letih okrog 200 traktorjev, ki jih bo razdelila med posamezne "dni?™ T,p-te bodo imele vseh ad 300 traktorjev. Nekaj manjših traktorjev bodo kmetijske zadruge odstopile strojnim podcd=pknm.
—k®
143. Mož ji je postregel s čajem in Jeanne so se vrnile moči. Strah ji je vztrepetal v očeh, ko se Je domislila prestanih strašnih ur. Potem je začela pripovedovati tujcu. Kazan se je Pomirjen in zadovoljen zavlekel pod posteljo. Odvzeto mu je bilo breme, pod katerim ni smel omagati. Utrujene oči so se mu zaprle.
144. Zjutraj Je mož stopil k vratom in jih odprl. Na pragu pa ga je prehitel Kazan in v naslednjem trenutku izginil v Jutranjem mraku. Nedaleč od koče je našel zvesto Sivo. Odgovorila mu je na lajanje in že je stal ob njeJ pri robu gozda. Toda v gozd ji ni hotel slediti. Počakal je, dokler nista tujec in Jeanne sedla na san L
seti rojstni dan Tone Manfreda, pomočnik ravnatelja bolnišnice za duševne in živčne bolezni v Polju pri Ljubljani.
Ce o kom, po*tem lahko trdimo prav o našem jubilantu, da je vzor požrtvovalnega dn neutrudljivega Zdravstvenega sodelavca. Njegovo življenje ie nepretrgana vrsta naporov, ki jim je bil vedno kos. Kot mlad gimnazijec je moral že leta 1915 zamenjati knjige s puško in leto 1918 ga je zajelo v Ukrajina. Komaj se je vrnil domov, že 'ga je zaneslo v boje za Koroško. Vse presledke je izkoristil za trdovraten študij in uspelo mu je dokončati gimnazijo z maturo v Ljubljani. Dne 18. julija 1920, pred 37 leti, je nastopil svoje prvo službeno mesto v tedanji ljubljanski deželni bolnici. Po službovanju v bolnišnicah v Novem mestu, Brežicah, Murski Soboti, Novem Celju in Studencu pri Ljubljani ga zajame vrtinec druge svetovne vojne in usoda neštevilnih sodelavcev OF — zapor in Dachau. Od svojega prihoda iz Dachaua do premestitve na sedanje službeno mesto vrši odgovorno delo upravitelja zdravilišča na Golniku.
Njegovo požrtvovalno delo in zasluge, ki si ji.h je pridobil, niso ostale neopažene, saj je bil jubilant odlikovan z Medaljo in Redom zasluge za narod ter nosi Red dela II. stopnje.
Poln izkušenj in strokovnega znanja vodi kot predsednik delo komisije za bolniško službo pri sekretairiatu sveta za zdravstvo LRS, zelo aktivno pa sodeluje pri reševanju različnih vprašanj v občini Polie.
Tisti, ki poznajo n j .30/o osebno skromnost, vedo, da mu te vrstice ne bodo všeč in da b'i mu bolj ustregli, če bi pozabili na njegov jubilej. Ker pa ne bi bilo p.rav, da sveti luč pod mernikom, se ga te dni spominjajo vsi prijatelji in znanci z željo, da bi bil med njimi še dolgo vrsto zdravih let in da bi jim ostal še naprej dobrohoten mentor.
Stanovski tovariši
Negolesco v svojem filmu »Skrivnostno močvirje« v barvni tehniki z istim glavnim igralcem (Wal-ter Brennan). Film bo na sporedu od srede prihodnjega tedna dalje v kinu »Sloga«.
»Abdulah Velik:!«, angleška satira na račun egiptovskega ex-kra-lja Faruka, bo na sporedu od ponedeljka dalje v kinu »Union«.
Srečanje dneva
Tramvajska postaja pri Pošti. Gneča. Dijaki, študenti in stara žena. Hotela se je odpeljati na Zale.
Tramvaj je pripeljal ln vsi so planili k stopnicam — kot da je prostora samo za pet ljudi. Mlajši so seveda vstopili prvi, za njimi starejši, žena pa je ostala spodaj. Tramvaj je odpeljal ...
»Se vam dostikrat pripeti kaj takega?«
»Ni bilo prvič,« je odgovorila ln žalostno dodala: »Verjetno tudi ne zadnjič.«
Bilo ji Je hudo. Hotela je na pokopališče k svojemu možu.
KOLEDAR Sobota, 2. novembra: Dušanka x
Joškotu Pirnarju k diplomi na Ekonomski fakulteti iskreno čestitajo sorodniki in prijatelji. x
nočna zdravniška dežurna
SLU2BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO I. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES O AN
ZDRAVSTVENI DOM VIC:
dr. Stok Miloš, Cankarjeva 10, tel. 21-519. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 31, tel. 21-797, od 3. do -H. ure.
ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD:, dr. Čebin Branko, Stoženska 35, tel. 332297.
ZDRAVSTVENI DOM SlSKA: dr. Ponikvar Rafko, Celovška 2ri. tel. >0-748.
ZDRAVSTVENI DOM CENTER: dr. Kozak-Bizjak Vlasta, Poljanski nasip 12, tel. 31‘15o. V odsotnost: zdravnika klicati tel. LM 30-, «0
ZDRAVSTVENI DOM MOSTE:
Zdravstveni dom Moste, Ljublja-r.a, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM
30-300.
ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK:
dr. Velikonja Valentin, ambulanta Ižanska 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 13. ure dalje.
Pri zdravljenju liemeroidov : ,:e žile) je prvi pogoj redno ■bl.ian.je. S tem se ublažijo :	ečine in krči. Prijetno učink-o-
Drirodno sredstvo za to je ;---r-:aški »D O NAT« vrelec. Zahte-;:e v trgovinah, v Ljubljani ^Mercatorju«, »Prehrani« in >onomu«.
Združenje rezervnih oficirjev — r inski odbor Bežigrad obvešča
rezervne oficirje občine Bežigrad, da bo letna skupščina. 5. no-rbra 1957 ob 19. uri v prostorih ašnice ob Titovi cesti. — Za ’ ,-fne udeležba obvezna, ostali ’eni! Vabila-pozive oddati pri rhodu.	Odbor.
Združenje rezervnih oficirjev } -y:oslavije Pododbor Rožna doli-• Vič, obvešča vse svoje članstvo, bo dne 3. novembra 1957 ob 9. redni letni občni zbor v pro-'>-;n Tobačne tovarne. Za vse ;--ne udeležba obvezna. *
Društvo kmetijskih inženirjev • :	tehnikov Slovenije — podruž-
.ra Ljubljana obvešča vse svoje j me, da bo dne 4. novembra 1957 •-h	16. uri društveni sestanek v
■-n: dvorani SZDL Ljubljana — r:-"~-lieva cesta, soba 31-11. Dnevni d:’ 1. Oblike kooperacije v Ljub-n-.-kem okraju. 2. Zasedba kme-~'z:h strokovnjakov na kmetij--	gospodarski h šolah. 3. Razno.
Udeležba obvezna!
Zveza Svobod in prosvetnih dru-Slovenije vabi na akademijo,
.-s nrireja v počastitev štiride-c. :e obletnice Velike oktobrske revolucije. Akademija bo v ponede-1 ek. 4. novembra ob 20.uri v Dvoran: Doma sindikatov na Miklo-š če vi cesti. — Program bodo izvajal: solisti pevske šole Svoboda, pevski zbor Svobode Center in reo::ator.ii Delavskega odra.
Obiskovalcem Zagreba: Obiščite st-voznano. na novo preurejeno »Kozjak«, bivši »Černe Vlado-- — ooieg kina »Balkan«, Varšavska ulica 7. Za dobro postrežbo. domačo hrano in bizelj-5 k o vino Vam garantira Uprava gostilne »Kozjak«.
Podjetje INTERTRANS. mednarodni transDorti — centrala v Ljubljani, ima odslej sledeče telefonske številke, in sicer: telefonska centrala:	31-200,	31-201,
31-202 in 30*781 — generalni direktor: 31-203.
M E. H ! B G H
Sobota, 2. novembra
Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg
revolucije 3.
NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. — Izven in za premierski
abonma.
RADIO
5.00—S.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti;
—c. 15 Objave in reklame; 8.15 do H.35 Plesne melodije izvajata l-:\-rV'tet Vitek in Mariborski ples-:	ntet; 8.35—14.35 Prenos spo-
: da Radia Ljubljana; 14.35—15.00 " del: ste, poslušajte!; 15.00—17.00 P -•nos sporeda Radia Ljubljana;
— .7.10 Domača poročila; 17.10 d :7.20 Objave in reklame; 17.20 * IT.30 Nekaj partizanskih pesmi; i. ■ do 17.40 Radijska reportaža; -13.00 Igrajo Pohorski fantje, ‘a Sonja in Milan; 18.00—23.00 P. ' S sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA nedeljo, 3. novembra ob enaj-s* bodo v zgornjih prostorih :	‘nostne	galerije (Strossmayer-
5) odprli razstavo dveh mla-imetnikov. Razstavljata kipar "ko Tihec in slikar Rudolf - 'ndrt. Po obsegu nevelika raz-' v a ima vendarle precej del ve-di po formatu. Tihec je v ga-i že razstavljal kipe z izra-z * > modernimi formalnim* priza-^.r vrnil, formalno dognane na ~ evrsten način. Kotnik, ki pa r~ davi ja prvič v Mariboru, si je '-‘'‘varil svojevrstno skalo temnih tonov, s katerimi je izrazit in bolj monumentalen kakor dekorativen. KINO
PTUJ: amer. barv. film »DOLINA NASILJA«.
Umrla .1«
IDA K O R Z E
učiteljica
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 3. nov. 1957 ob 13. uri na Polšniku pri Litiji.
Žalujoča hčerka Jelka ter brat in sestre in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 1. novembra 1957.
Duševna svežost, in sprejemljivost so di, ki redno uživajo ni med. — Dvakrat dan žličko medu, ki v najboljši kvaliteti govina M e d e x , Miklošičeva 30.
koncentracija lastnosti Iju-pristni čebel-ali trikrat na ga garantira specialna tr-poslovalnica
Zdravo, mlado in svežo kožo dobite. Če Jo redno čistite z vitaminskim mlekom »LAIT« in »LO-TION« (zožuje .kožne pore) »EVELINE« namesto z vodo in milom, ki škodita koži Dqbite jih v vseh drogerijah!
ZA NEGO LICA SAMO
KVALITETNA KREMA!
»FLEX« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj »FLEX«, če hočeš kvaliteto! Idealno čisti mastne madeže.
Kolikor plačaš — toliko dobišf Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahvevaj ULTRAGIN-sport kremo.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Sobota. 2 novembra, ob 19.30: — O-NeiU »Dolgega dneva ootova-n.1e v noč«. Abonma C. (Sedeži so Se v prodali.)
Nedelja, 3. novembra ob 19.30: Goodrich-Hackett: Dnevnik Ane Frank. Izven in za podeželje. — (Vstopnice so že v prodaji.) Ponedeljek, 4. novembra: zaprto.
OPERA
Sobota, 2. nov. ob 19.30* BALETNI VEČER:	Chopin:	Silfide, von
Einem: Rondo o zlatem teletu, Rossini - Respighi:	Fantastična
prodajalna. Abonma red XJ. (Sedeži so tudi v prodaji.)
Nedelja, 3 nov. ob 19.3U Verdi: »TRIVIATA«. Izven in za podeželje. (Nada Vidmarjeva, Brajnik, Langus.) Vstopnice so še na razpolago.
Ponedeljek, 4. nov.: zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža Sobota, 2. nov. ob 20: Nušič: »Dr*. Zaključena predstava za sindikat Litostroj.
Nedelja, 3. nov. ob 10.30: Pokaži kaj znaš. Oddaja Radia Ljubljane.
'ob 15: Nušič: »Dr«. Izven. Popoldanska predstava.
Ob 20: Evreinov: »Komedija o sreči«. Izven.
Ponedeljek, 4. nov. ob 20: Evreinov: »Komedija o sreči« Abonma TSS I.
Torek, 5. nov. ob 20: Cehov: »Striček Vanja«. Abonma Torek. — Vstopnice so tudi v prodaji.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana. Mestni dom Sobota 2. nov. ob 20 — Schein-pflugova: — »Okence«	(Zgodba
profesorja Johaneka).	Veselo-
igra. Izven.
Nedelja, 3. nov. ob 16 — Sehein-pflugova: — »Okence«,	(Zgodba
profesorja Johaneka).	Veselo-
igra. Red Nedelja — popoldanski. — Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 20:	Nestroy; .Nič ni tako
skrito da ne bi postalo očito«. Veseloigra z godbo in petjem. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telef. 32-8G0. Prihodnji teden bo premiera Medvedove ljudske igre »Za pravdo in srce« s Petrovčičevo. Simončičevo. Bergantom, Penkom, V. Vrhovcem in Zakrajškom v glavnih vlogah, v ostalih vlogah nastopa ves ansambel.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) tr* it. 2 Sobota, 2. novembra ob 17: Bevk: »Lenuh Poležuh.« ob 20.30: Bevk: »Lenuh Poležuh«. Za odrasle Nedelja, 3. nov. ob 11: C!nybulk-Dežman: »Igračke na cestah«, ob IS: Cinybulk-Dežman: »Igračke na cestah«.
Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od srede dalje (razen nedelje) od 10. do 12. ure na upravi. Resljeva c. 36, telefon št 32-020 in pol ure pred vsako oredstavo pri gledališki blagajni.
D. P. D. »SVOBODA« LJUBLJANA VIC Sobota, 2 nov. ob 20:	Finžgar:
»Veriga«. Ljudska zgodba v treh dejanjih. Premiera.
Nedelja, 3. nov. ob 17: Finžgar: »Veriga«. Ljudska zgodba v treh dejanjih. Repriza.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Nedelja, 3. nov. ob 10 — Sylvia Kammerman:	Štiri enodejanke:
»Semenke«, »Rdeča kapica«, »Sneguljčica«, »Lev in miš«. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni od 10. do 12. ure.
OKRAJNO GLEDALIŠČE — PTUJ
Sobota, 2. nov. ob 20: E. Frelih: »Vrnil se je«. Gostovanje v Ljutomeru.' Abonma in Izven. Nedelia 3. nov. ob 14.30: E. Frelih: »Vrnil se je«. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru.
Sreda, 6. nov. ob IG: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red LMS I In Izven.
Četrtek, 7. nov. ob 20: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red Četrtek in Izven.
Petek, 8. nov. ob 20: E. Frelih: »Vrnil se je«. Gostovanje v Kidričevem. Abonma in Izven.
šani zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja; 9.00 Radijska Sola za nižjo stopnjo (ponovitev) Pod te z mami! 8.30 Prijetno zabavo * orkestrom Harry Herman in ebo-rom; 10.10 50 minut simfoničnih plesov; 11.00 Pionirski tednik; 11.15 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 12.00 Mali koncert solistične glasbe; 12.30 Kmečka univerza *- Ing. Rado Linzner: Oblike in uspehi pospeševanja poljedelstva na področju proizvajalnih zvez; 12.40 Koračnice igra Bostonski promenadni orkester; 13.15 »Rendez-vous na Eifflovem stolpu« (francoska zabavna glasba);
14.00 Vesela godala; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.30 Pogled z ljubljanskega gradu (ansambel Mojmira Sepeta); 17.45 Hitri prsti (igra trio Dorko Skoberne); 18.00 Okno v svet — Armenija; 18.15 Pesmi raznih narodov; 18.45 Jezikovni pogovori;
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Melodije in ritmi za konec tedna;
22.15 Oddaja za izseljence; 23.00 do
23.15 in 23.30—23.48 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
n. PROGRAM za soboto 14.00 Zabavni zvoki; 15.00 Napo-, ved časa, poročila In vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25—16.00 W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester; 22.15—24.00 Zaplešimol
OCOOOCX»OOOOC>OC»OOOCXXX»OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCX!OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCOOOOOOOOOCXX»
*
UMRLI
E R Z P 1 S I
RAZPIS
Kmetijska zadruga z o. J. Sent-lanž na Dol. razpisuje mesto kmetijskega tehnika ali inženirja za vse panoge kmetijstva Plača do dogovoru. Nastop službe takoj, najkasneje do 1. I, 1S58. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati z življenjepisom na zgoraj navedeni naslov.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij gospodarskih organizacij ObLO Mengeš razpisuje na podlagi 10. člena zakona o 'pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34 in 39-55) mesto
DIREKTORJA tovarne glasbenih inštrumentov »Melodija« Mengeš Pogoji: Fakultetna izobrazba s 5-letno prakso ali popolna srednja šola z 10-letno prakso na vodilnem mestu v industriji.
Nastop službe je možen takoj. Plača je določena po tarifnem pravilniku.
Prošnji, ki mora biti pravilno kolkovana, je priložiti zadnje šolsko spričevalo ter obširnejši življenjepis. Prošnje interesentov za razpisano mesto se sprejemajo do vključno 30. nov. 1957 katere je nasloviti na ObLO Mengeš.	R
BHBI0
SPORED ZA. SOBOTO
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob_ 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Pojeta »Ljubljanski zvon« p. v. Jožeta Hanca in me-
ZDRAVSTVEM? DOM ILIRSKA BISTRICA
razpisuj e delovno mesto
STOMATOLOGA ali DEMTISTA in 2 BABIC
o
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača, po uredbi, dodatna plača po pravilniku Zdravstvenega doma.
Za stomatologa ali dentista komfortno stanovanje preskrbljeno.	6250-R
lOBOBOlOlOlOlOlOlOlOBOSOlOBO
Naznanjam žalostno vest, da nji je umrl moj dobri dobrotnik
JANEZ HRIBERNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 3. nov. 1957 ob 16. uri iz Antonove mrliške vežice na Zalah. Žalujoča družina Kavčičeva. Ljubljana, l. novembra 1957.
MALI OGLASI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdeluje najhitreje FOTO HOLYN-SKI, Cankarjeva 8. foto KOLYNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod. kjerkoli želite. Telefon 21-689.	20591
KMETIJSKA ZADRUGA Trebelno sprejme takoj trgovskega pomočnika -co. Nastop službe s 15. novembrom 1957. Prijave pošljite na upravo Kmetijske zadruge Trebelno.	R	3280-1
2 ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejme Modno čevljarstvo »Rožnik«, Ljubljana — Rožna dolina c. X-2. Nastop	službe	takoj ali
po dogovoru.	R	3279-1'
RAČUNOVODJO ali računovodkinjo išče dobro idoče in vpeljano obrtno podjetje v Ljubljani. Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe pošljite pod »Obrtno podjetje v Ljubljani« v ogl. odd.	R	3277-1
HONORARNEGA RAČUNOVODJO sprejme večje obrtno podjetje lesne stroke v Ljubljani. Plača in nastop službe po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ver-ziran v proizvodnji«.	R 3276-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA -CO galanterijske, parfumerij ske ali drogerijske stroke in pomočnika za prodajo fotografskih potrebščin sprejmemo. Nastop službe takoj. Ponudbe na Upravo podjetja »Drogerija« Ljubljana, Mestni trg.	R	3275-1
KRZNEN PLASC poceni prodam Naslov v ogl. odd. .	23689-4
ZELEZNO OMARO [blagajno) za poslovne knjige proda trg. podjetje Preskrba, Ljubljana, Resljeva C. 18-1.	23642-4
NOVO, nerabljeno, furnirano, kombinirano omaro prodam. Kolbe, Mestni trg 8-m.	23618-4
KRAVO s teličkom prodam. Ca-mernik Jernej, Dragomer, p. Brezovica.	23614-4
SPORED ZA SOBOTO »UNION«:	—	amer.,	barvni film
»ZGODBA O GLENNU MILERJU«. Tednik: F. N. 44. Samo pri zadnji predstavi. Predstave ob
16, 18 ln 20. Ob 22 premiera ameriškega barvnega cinemasccpe filma »ZLOMLJENO KOPJE«. Ob 10 je matineja francoskega filma »OTROCI UUBEZNI«.
•KOMUNA«: franc, film »OTROCI LJUBEZNI«. Brez tednika. — Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat!
• SLOGA«:	— amer barvni tlim
»ROB KOY«. Tednik F. N. 44. Predstave ob 15. 17, 19 in 21	1
»VIC«: sovjetski film »ILJlC LENIN«. Tednik. Predstave ob 15,
17, 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.30 do 11 in od
14 dalje, za matinejo v kino Union pa od 9 dalje.
»SOCA«: Zaprto!
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: amer. film »JULIJ CEZAR«. Predstavi sta vsak dan ob 10 In 15.
»TRIGLAV«: nemški barvni film »PIROSKA«. Tednik. V gl. vlogi: Lisellotte Pulver, Gunnar Mol-ier, Gustav Knuth. Predstave ob / 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od
15 dalje.
»LITOSTROJ«! amer. film »NASA SE POTA KRIŽAJO«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«:	ameriški
film »MARIJA WALEVSICA«, ob 17 in 19.
ZADOBROVA: amer. barvni film »VESELO IZKRCAVANJE«, ob 20.
CRNUCE: amer. barvni film’»CLO-VEK IZ ALAMA«, ob 20. DOMŽALE:	amer. film »TUJEC
V SEDLU«, ob 18 in 20. KAMNIK »DOM«: amer. barv. film »TROBENTE OPOLDNE«.
BLED:	ital. barv. film »SCAM-
POLO«, ob 17 ln 20.
NOVO MESTO »KRKA«: Italijanski barvni film »MOŽAK ZA VSE«.
KRANJ »STORZlC«: ob 16. 18 ln 9 20 angl. barvni vistavison film »HISA SKRIVNOSTI«, ob 22 premiera franc, filma »JULIETTA«. KRANJ »SVOBODA«:	premiera
franc, filma »JULIETTA«, ob 18 in 20.
KRANJ »TRIGLAV«! premiera nemškega filma »LETEČI RAZRED«, ob 19.
GOSPODINJE! .	,	•
PRIJETNO PRESENEČEN JE
tsm
ČISTILO 7A K0VJ.VE IX §TEKLp
OSEBNI AVTO DKW in Fiat 1.100, oba v voznem stanju prodamo pod zelo ugodnimi pogoji. Interesenti naj se zglase v grosističnem podjetju »EKONOM«, Ljubljana. Titova e. 20 b.	R 3281-4
2 ras SUHIH JELOVIH PLOHOV prodam. Izdelujemo nove sko-belnike. Gris Franc, Sv. Jakob Ob Savi 35.	23506-4
VOLKSWAGEN novejšega tipa kupim. Pismene ponudbe z opisom ln navedbo cene pod »Takoj« v ogl. odd.	236GS-5
MESARSKE STROJE Blitz in Wolf kupimo ali vzamemo v najem. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Šentrupert.	R 3282-5
MILIJON DINARJEV vreden idealni del hiše v strogem centru Ljubljane prodam za dvotretin-sko ceno. Stanovanje event. prosto. Ponudbe pod »Izredna ugodnost« v ogl. odd.	23703-7
ENOSTANOVANJSKO HISO ali trosobno stanovanje v Ljubljani kupim. Po možnosti takoj ali kasneje, vseljivo. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd. 23704-7
NOVO S
Roger Peyrefitte »KLJUČI SV. PETRii«
polplatno din 690.—
Marijem Kozina: »0 ČLOVEKOVI DEJAVNOSTI«
polplatno din 250.—
V VSEH KNJGARNAH!
Kar naj gospodinje spijo, zanje pere prašek »RIO«!
/
Naj bo voda mehka trda, »RIO« zlepa - prav nič zgrdal vso nesnago iz tkanin spravi sam - brez pritiklini
Kakor mačka voljne, fine vam postanejo tkanine, barve znova zablestijo . .. Vse to zmore prašek »RIO«!
OlOlOaOBOlOaOlOSOiOIOiOBOBOI II -	u
Upravni odbor podjetja »KfiMNIK« v Kamniku
razpisuje natezaj za izpopolnitev naslednjih delovnih mest:
0 ■
o
0 EKONOMISTU
o
m
0
■
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
■
o
n
<CD
lOioiosoioioaoioBOEoioiaaoac
■
Ali ni prijeten občutek lastne razgledanosti, kadar 0 uspešno rešite zapleteno uganko? 36-krat imate lahko ta ■ občutek, če kupite 20. številko ugankarskega lista	(J
0
■
o
m
0
■
o
■
o
a
0
■
o
■
o
B
o
o
H
o
Upravni odbor podjetja JZ0LIRKA* Ljubljana-Mosie 0
razpisuje delovno mesto *"	0
KOMERCIALNEGA POMOČNIKA DIREKTORJA Q
Pogoji: Ekonomska fakulteta s 5 let prakse na vodilnem mestu v industriji ekonomsko-komercial-ne stroke, oziroma Srednja ekonomska šola in nad 5 let prakse na vodilnem mestu ekonomsko-komer-cialne stroke.
Nastop službe 1. decembra 1957. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja, oziroma dogovoru. — Prednost imajo prosilci iz gradbeništva, oziroma industrije gradbenega materiala. — Prijave pošljite tajništvu podjetja do 15. novembra 1957.
Sprejmemo tudi več
STROJNIH TEHNIKOV za delovna mesta v tehničnem in montažnem oddelku.	6249-R
0
B
0
s
o
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
52
Q_
v biroju za napredek industrijske proizvodnje. — Pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola s prakso v gospodarstvu.
STROJNEGA INŽENIRJU*
v oddelku za vzdrževanje obratov. — Pogoji: tehnična visoka šola, strojni oddelek.
REFERENTA MBA¥E
Pogoji: ekonomska srednja šola ali nižja šola s prakso v gospodarstvu.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Družinsko stanovanje na razpolago. — Prošnje s potrebnimi podatki o dosedanjem službovanju in obširnim življenjepisom dostavite do dne 10. novembra 1957 tajništvu podjetja.	6256-R
ogoioioiaiogoioioBOioaoao!
0
BS
0
O
0
6
0
&
o
oa
0
m
0
ca
0
s
0
sa
o
s
0
&
o
iC
CDBCDSC3!
U
lOBOlOBOSOlOBOBOBOBOapi
0GANKABSR1 LIST
SLOVENSKEGA
P080CEV4LCS
kajti v njej je objavljenih 36 ugank vseh vrst.
Za nagradno križanko je razpisanih za 20.000 din denarnih nagrad. — »Kaj veš — kaj znaš« izhaja na 16 straneh in stane 25 din.
0
93
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
Umrla je naša ljuba mama, žena in sestra
EMILU JI DREMELJ roj. HAMMERLITZ
Pogreb drage pokojnice bo v Logatcu v nedeljo, dne 3. novembra 1957, ob 16. url.
2alujoči: hčerka Vesna z možem,, mož Stane, sestra Berta z družino in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Logatec, Radovljica, 31.. oktobra 1957.
0
B
'0
B
0
B
0
sa
0
m
0
GB
0
B
0
B
0
53
o
Vojna, pošta 8315 Zagreb proda potom licitacije
motoma vozila in prikolice raznih znamk in tipov, katera po tipizaciji odpadejo iz sestava ILS.
IOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOI
Vse kar mi je pomenilo vir življenja in edinstvene sreče je leglo z
mojo najdražjo mamico
Po kratki bolezni nas je zapustil naš srčnoljubljeni, dobri mož, očka, dedek, stric, tast in svak	✓
EDVARD BUBNIČ
upokojeneo
Pogreb dragega pokojnika bo v sobefto, 2. novembra 1957, ob 16. uri.
2alujoči: žena Roza, sin Mirko, hčerki Nada ln Vera z družinama, sestri Pavla in Gizela in ostali sorodniki. Ilirska Bistrica, Piran, Gorica, Milan, dne 1. nov. 1957.
Za prvi del vozil in prikolic bo licitacija 2. decembra 1957. leta pri Vojni pošti 8315-28 Zagreb — Borongaj.
Za drugi del vozil bo licitacija 4. decembra 1957 pri Vojni pošti 1838 Zemunik — Zadar.	o
Pravico licitiranja imajo državna, gospodarska podjetja, družbene organizacije, kakor tudi zasebniki.
J.	Pred začetkom licitacije morajo predstavniki pod-
,	jetij predložiti pismeno pooblastilo in potrdilo NB o
|	razpoložljivih denarnih sredstvih.
i	Vozila so na vpogled od 25. novembra 1957. leta
|	do dneva licitacije pri zgoraj imenovanih vojnih poštah,
i	6260-R
I
> ■ C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 « C3 ■ C3 ■ C3 ■ C3 a O ■ C31
U
ss
0
sa
0
m
o
B
0
n
0
32
o
o
B
0
B
0
sa
o
a
o
a
0
s
o
ra
0
B
0
B
0
B
0
&
n
MARIJO POVHE
STJFLEZO DRAME V POKOJU
v njenem 80. letu starosti k prezasluženemu počitku. — Spavaj sladko edinstvena med materami.
Pogreb nepozabne bo v aoboto, 2. novembra 19d7, ob 13.30 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
NEUTOLAŽLJIVA IlCl
Ljubljana, 31. oktobra 1957.
Globoko užaloščeni sporočamo, (Ta je lz.nenada preminila naša zlata mamica, sestra in teta
EMILUA POTOČNIK
Od nje se bomo poslovili dne 4. novembra 1957, ob 16. uri na 2alah v Kamniku. — Pokojnica leži na Zalah v Ljubljani, - v Frančiškovi mrl. vežici, kjer bo pogrebni ceremonial ob 13. uri, nakar bo prepeljana v Kamnik.
Globoko žalujoči: hčerki Zora in Marjana ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Ajdovščina, Rakek, Kamnik, Škofja Loka,
1. novembri 1957.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da so po dolgi bolezni mirno za večno zaspali naša predobra, skrbna mama, stara mama in tašča
ANA ŽEMLJA
Kralova mama iz Vrbe Pogreb bo v nedeljo, dne 3. novembra 1957, popoldne ob 15. uri.
Žalujoči: otroci Micka, Jože, Franc in Gabrijel
z družinami.
Vrba, 1. novembra 1957.
JESENSKO NOGOMETNO PRVENSTVO SE BLIZa ZAKLJUČKU
Še zmerom nekaj točk na izbiro
Odred ima nasprotnika iz Siska - Segesto
Jutri bo prvenstveni spore d na nogometnih igriščih delno okrnjen, ker enajstorice iz zv ezne nogometne lige spričo bližajočih se kvalifikacijskih nogometnih tekem za svetovno prvenstvo ne morejo nastopiti kompletne; precej njihovih igralcfv je bilo namreč odrejenih v skup ni trening za sestavo obeh držav-n ih reprezentanc, od katerih l>p ena igrala doma za točke z Romuni, druga pa v Bukarešti z drugo garnituro Romunije, kakor je že to v navadi (mend a za tolažbo!) pri teh srečanjih.
Tako nam bodo za Jutri preostale v prvenstveni konkurenci samo še tekme v nižjih, kategorijah, se pravi pri nas v prvi conski ligi in pa v obeh republiških skupinah.
Osma prvenstvena nedelja v coni obeta komaj kaj boljšega, kolikor smo si smeli prerokovati pred vsakim prejšnjim kolom. Edino prednost domačega igrišča ima tokrat še enkrat Odred, ki sprejema v goste enajstorico Segeste. Ta tekma bo ob 14.45 uri na stadionu ob Titovi cesti, predtekmo pa bosta igrali — prav tako za točke — enajsterici Domžal in Odreda B. Vstopnice so po 105. 85 in 65 din.
Ostala dva slovenska zastopnika morata spet po kostanj drugam. Ljubljana mora Jutri nastopiti v Kaštel Sučurcu proti tamkajšnjemu Jadranu, ki sicer ni kdo ve kako nevaren nasprotnik, bo pa vsaj pred domačim občinstvom gotovo skušal pokazati, da ni tako šibak, kakor kaže njegov sedanji prostor v razpredelnici. Maribor-
čane čaka precej težja naloga, saj bodo morali Jutri pomeriti moči z zagrebškim Metalcem, precej prekaljenim moštvom, ki se še posebno rado uspešno uveljavlja v srečanjih z nasprotniki tostran Sotle. Ce pravimo, da bodo jutri s polovičnim izkupičkom točk, torej vsaj tremi, več ko zadovoljni, smo se pravzaprav že zavihteli preko meja verjetnosti. Po vsej priliki bo ostalo pri onih dveh tradicionalnih pikah ki jih vsakokrat pobere tisti izmed »naših«, ki mu je žreb predvsem dodelil domače igrišče.
Ostale tekme tega kola bodo Igrali:
na Reki: Rijeka ; Trešnjevka, v Šibeniku: Šibenik : Lokomotiva, v Varaždinu: Tekstilac : Uljasik, v Zagrebu: Elektrostroj : Orijent.
V	ljubljansko-primorski ligi bodo letos zaigrali zadnjič, torej obenem že za naslov jesenskega prvaka. Vodeči Krim ima tokrat goste pri sebi, in sicer enajstorico Tržiča. Ce so računi na papirju količkaj vredni, bi moral domačin
z Rakovnika dobiti tudi to srečanje in si tako osvojiti naslov jesenskega prvaka v republiki. V Ljubljani bosta razen tega igrala za točki v tej konkurenci. Slovan in Rudar iz Idrije, na Jesenicah domače moštvo z Izolo, V Kranju Triglav z Grafičarjem in v Gorici Nova Gorica z Ilirijo. Gostitelji so pač v vseh štirih tekmah favoriti.
V	mariborsko-varaždinsko-celj-ski ligi pa so pari VIII. kola razvrščeni takole:
Rudar :	Jedinstvo, Maribor :
Aluminij, Zagorac :	Mladost.
Tekstilac : Sloboda, Drava : Kla-divar in Sloga : Podravka.
Zvezni šahovski
polfinali
Športniki na proslavi
novomeške občine
V	okviru številnih prireditev v počastitev občinskega praznika v Novem mestu ni manjkalo niti kvalitetnih športnih prireditev. Namesto odbojkarske prvenstvene tekme z zagrebško Lokomotivo — to so Novomeščani zelo težko pričakovali in bi bila pravzaprav največji dogodek v teh slavnostnih dneh. pa je bila v zadnjem hipu odgodena do jutrišnje nedelje — so ponovno gostovali v dolenjski metropoli odbojkarji Ljub-
TOKIO IN SAO PAOLO VABITA ...
In kdo pojde?
Atletska sezona je doma v glavnem zaključena. Preostaja še nekaj krosov in pa — gostovanj na tujem. Prethsent je v zadnjem času precej govora o tem, kateri jugoslovanski atleti naj zastopajo našo državo v Tokiu in Sao Paolu. V japonski prestolnici bo 1. decembra velik mednarodni maraton, v brazilskem Sao Paolu pa bo natanko mesec dni za tem znameniti polnočni tek po mestnih ulicah.
Atletska zveza Jugoslavije je prejela vabili za obe prireditvi. Organizatorji maratona v Tokiu bi radi videli na startu Mihaliča (za to plačajo vse stroške!), Brazilci pa so se prav tako ogledali za enim Jugoslovanom. In sedaj se je klobčič zač e; zapletati. Mihalič je izjavil, d bi rad potoval v Tokio, češ da je v dobri formi in po zadnjih nastopih v Moskvi in Atenah ni pret eč utrujen. Toda svet trenerjev pri AS J je drugačnega mišljenja: »Mihaliču je treba počivati in čuvati ga je treba za prihodnje evropsko rirven-stvo,« tako pravijo nekateri strokovnjaki. Tako je ASJ Mihaličevo povabilo za Tokio odklonil. Sedaj so se oglasili še drugi: »Ce že Mihalič ne sme v Tokio, pa naj vendar potuje balkanski prvak Škrinjar. Tudi ta naš maratonec bi imel dobre možnosti za visok plasma.« Toliko o Tokiu!
S Sao Paolom pa je tako. Ze pred meseci je bil določen za to potovanje Veliša Mugoša. Zakaj prav on — sicer ni popolnoma jasno, kajti dolžina proge v Sao Paolu je 7300 m — toda recimo, da bi kot najboljši jugoslovanski srednjeprogaš res imel največ upov za dobro mesto. To pa je tudi vse. Mugoša ni nastopil na zadnjih večjih prireditvah doma (med drugim v teku po ulicah Beograda) in tudi trening je baje precej zanemaril. ASJ se sedaj trudi, da bi Brazilce prepričal, naj povabijo še drugega Jugoslovana. To bi naj bil Mihalič, ki bi se mu tako oddolžili za Tokio. Na Važiča, ki pa je v Beogradu premagal Mihaliča, pa nihče še pomisli ne.
Po našem mnenju bi bilo prav, da Mihaliču samemu prepustijo odločitev glede Tokia, za Sao Paolo pa bi bilo treba prirediti izbirno tekmovanje na prav tako dolgi progi, kakršno bo treba preteči v Južni Ameriki in po uspehih na njem izbrati našega zastopnika. Vsaka druga rešitev pa samo po nepotrebnem seje slabo voljo med atlete in tudi pravična ni!
-eb
ljane. V prijateljskem srečanju so zmagali gostje 3:2. Domačine, ki 'so bili enakovredni v prvih dveh nizih, opravičuje za poraz samo to, da je en niz izgubila druga postava, ki je popolnoma odpovedala.
Druga večja prireditev so bile kolesarske in motorne dirke, ki pa so, žal, zahtevale tudi človeško žrtev. V kolesarskem tekmovanju je dvakrat zmagal Janez Šuštar, in sicer v hitrostni in polževi dirki, medtem ko si je med motoristi osvojil dve prvi mesti Dane Novak.
Tudi atleti so počastili občinski praznik, in sicer so za ta dan prvič priredili tek po mestnih ulicah »Tek 29. oktobra«. Ob udeležbi domačih atletov in gostov iz Ljubljane in Kočevja je med moškimi zmagal Vesel (Kočevje) pred Tratarjem (Novo mesto), pri ženskah pa je bila najboljša Gor-šinova (N. m.). Najboljši tekmovalci so prejeli prehodne pokale — darilo ObLO Novo mesto.
Na praznik sam, to je pretekli torek, je bila slovesna otvoritev novih teniških igrišč. Po otvoritvi sta dva ljubljanska teniška igralca odigrala ekshibicijsko srečanje, nato pa so se merili v prijateljskih dvobojih najboljši domačini z otema članoma 01ympije — Suharjem in Škuljem.
Slednjič je bil ta dan zaključen še finale'za okrajno moštveno šahovsko prvenstvo, v katerem so s tesno zmago 4.5:3.5 zmagali domači šahisti pred ekipo Črnomlja. Novomeščani bodo na prvenstvu Slovenije v I. kolu igrali s CSK v Celju.	F.	M.
Kranj, l.’ nov. V VI. kolu so v Kranju igrali; Miličevič : Bulat remi, Cuderman : Bertok remi, Tomšič : Nikolič o:l, Lukič : Vukovič remi. Crepinjšek je prekinil z Bradvarevičem Puc z Bidevom, Sofrevski s Smederevcem in Srna-ilbegovič s Totom.
Stanje na vrhu: Sofrevski 4 (1), Vukovič 4, Puc, Cuderman 3.5 (1), Bradvarevič 3 (1) itd.
Sevojno, 1. nov. VI. kolo: Bogdanovič : Djuraševič prek.,' Vavpetič : Čirič 0:1, Lešnik : Sokolov prek. v dobljenem položaju za Sokolova, Tikvešanski :	Rodič
prek., Avirovič : Dimc 0:1, Vospernik : Tomovič 1:0 Ugrinovič : Vukčevič 1:0, Djantar ; Karanjac remi.
Vodi Dimc s 4.5 (1) pred Ugri-novičem 4.5, Tomovičem 4, Ka-ranjcem 3.5 'itd.
Križevci, 1. nov. V VI. kolu so bili rezultati naslednji: Šuvalič : Kozomara prek., Ninič : Rakič 1:0, Udovčič : Krstič 1:0. Damjanovič : Vukčevič 1:0, Janoševič : Kačič 1:0. Vasiljevič : Stupica remi, Petek :	Ivkovič	prek.	Tomšič :!i>
Martinovski prekinjeno.
Stanje na lestvici:	Janoševič,
Vasiljevič 5, Udovčič 4, Vukčevič. Stupica 3.5 itd.
Izidi prekinjenih partij
V Kranju so se prekinjene partije VI. kola končale takole: So-frervski—Smederevac 1:0, Puc— Bidev 1:0. Bradvarevič—Crepin- . šek, Tomšič—Bertok remi (iz IV. kola). Dvoboj med Smailbegovi-čem in Totom še ni končan.
Stanje po VI. kolu: Sofrevski 5. Puc 4.5, Vukovič 4. Cuderman 3.5 (1). Bradvarevič 3,5 itd.
V Križevcih so bile včeraj prav-tako odigrane nekatere prekinjene partije jz zadnjih dveh kol. in sicer Kns-tič—Mimič remi, Suva-lič—Kozomara 1:0. Igri med Tomšičem in Martinovskim ter petkom in Ivkovičem sta bili ponovno prekinjeni.
Po VI. kolu je vrstni red ta-kle; Vasiljevič m Janoševič 5. Udovčič in Suvalič 4, Vukčevič in Stupica 3.5 Itd.
V Sevojnu so se nedovršene partije iz V. in VI. kola zaključile naslednje:	Dimc—Djantar remi (brez nadaljevanja). Tikvešanski —Rodič remi (brez nadaljevanja). Dve partiji, med njimi med Sokolovem in Lešnikom sta bili ponovno prekinjeni
Po VI. kolu vodi na tabeli Dimc s petimi točkami pred Ugrinovi-čem (4,5). Tomovičem 4. Bogdanovičem 3,5 (2) itd.
Kralj Saud se bo porodi s 16-totno Libanonko«
V	Bejrutiu vztrajno krožijo govorice — in nedtateri arabski časopisi, o tejn že nekaj dni pišejo — da namerava Ibn Saud, kralj Saiudove Arabije, iveeti za ženo 16—letno gospodično Farial Multaz Solih, sestrično Sami Solha. sedanjega predsednika libanonske vlade.
Kralj Saud naj bi zagledal to cvetoče dekle na nekem sprejemu, ko je bil na ofoisikju v Libanonu in gost predsednik a vlade. Kralju je balo dekle mahoma tako všeč, da iii je podaril daril za pol miltj. libanonskih lir, prav toliko so bili vredni dragulji, poleg tega pa ji je v Bejrutu kupil hišo. j£i je bita vredna vsaj milijon. Darežlji-vost krailja Sanda torej skoraj nima meja; ima pa. vsekakor svoj namen. Vsi so mnenja, da bi imel rad še eno ženo. ki naj bi krasila njegov že tako številen harem
Krepak otrok
Črnka iz Durbana (Južna Afrika) je rodila hčerko. Ker otrok ob porodu ni vekal, se je materi zdelo, da je mrtev. Zavila ga je v ovojni papir in ga zakopala na vrtu, kglfib 15 centimetrov pod zemljo. Sest ur pozneje je mati pripovedovala o svojem porodu svojemu delodajalcu. Le-ita je obvesitdl zdravstveno policijo, ki je šla odkopat trupelce, dg bi ga pokopali na pokopališču. Ko pa so odfco-' pali začasni grob. so presenečeni ugotovili, da otrok' še zmeraj živi. Brž so ga poslali v bolnišnico, kjer si je kmalu opomogel.
■
m
POLET NA MESEC
»Poeta Sputnika. — Luna!« trdijo Husi in napovedujejo, da na daleč čas, ko bo raketa brez posadke poskušala prodreti do Meseca in na njem pristati, So-vj-elfisSci znanstveniki so še pred izstreliitvijo umetnega satelita precej samozavestno napovedovali, da je blizu čas medplanetarnih. potovanj. Morda bo storjen korak naprej v vs emirje prav kmalu — 7. novembra ob 40. obletnici Oktobrske revolucije.
Po vsej Sovjetski zvezi zdaj predvajajo radovednemu občinstvu irtsan film o prvem potovanju na Mesec — trenutno še brez človeške posadke. Ta film £5> odkupili tudi Američani in ga že dva. tri tedne vrtijo po ZDA. Film, ki so ga posneli pod vodstvom Jurija Hlebčeviča, predsednika tehniškega odbora za radijsffco in televizijsko krmarjenje raket, prikazuje uporabo majčkenega tanka brez- posadke, ki pa je natrpan z znanstvenimi instrumenti. Ta mali tank bo služil za raziskovanje Mesečeve površine.
Tank bodo prepeljali na Mesec v trofazni »kozmični« raketi, ki jo bo izstrelila izven Zemljine atmosfere krilata vsemirska ladja na raketni pogon. Ko se bo raketa znašla na Sputnikovi poti, bo Dre jela gorivo od druge dirigirane rakete. Nato bo dobila dovolj močan pospešek, da se bo iztrgala Zemljini teži, in jo ubrala proti Mesecu.
Ko bo raketa pristala na Mesecu. se bo pojavil iz nje tank, ki se bo po radijskih navodilih gibal po Mesečevi površini, te-
levizijsko snemal pokrajino in pošiljal podatke z instrumentov znanstvenikom, ki bodo poslušali in gledali na Zemlji.
Morda bi še pred kratkim tak film odpravili kot golo domišljijo. Toda odkar so Rusi uspešno izstrelili satelit, je postalo zeld verjetno tisto, kar prikazuje ta film. Če se že ne bo zgodilo prav natanko tako kot v fiilmiu. pa le drži, da je ta film morda bolj od vseh doslej še najbolj zvesto pokazal, kako 'bo takrat, ko bo šlo zares.
Bogatinova
Neki bogatin je naročil pri slavnem umetniku sliko. Ker je bil grd kakor greh, plačal pa je dobro, mu je umetnik na sliki zelo laskal.
Ko je bila slika gotova, je bogatin povabil svoje najboljše prijatelje, da jo vidijo in občudujejo.
Prvi je dejal: »Klobuk ja dobro zadet, takšen je kot tvoj.«
Drugi je rekel: »Obleka je čisto naravno naslikana.«
Tretji prijatelj Je še- vedno molčal. Nestrpni bogatin ga je končno vprašal: »Kako je z obrazom. ali ie podoben mojemu?«
da j« v Bologni bivSi evropski boksarski prvak v težki kategoriji Franoo Savicchi porazil Francoza Drgesa s k. o. v tretji rundi:
da sta se krajevna nogometna tekmeca Spartak in Dinamo v Moskvi razšla z neodločenim rezultatom 1:1. S tem je Dinamo postal prvak Sovjetske zveze za leto 1957;
da se bo v Bruslju 8. novembra sestal izvršni komite evropske nogometne unije ki bo sklepal o ustanovitvi evropskega pokala za nogometne reprezetance evropskih držav:
da je nogometna ekipa UNEF. v kateri je igralo 9 Jugoslovanov. v Bejrutu porazila reprezentanco Libanona 1:0 (1:0);
da je svetovni boksarski prvak poltežke kategorije Archie Moore v Vancouverju porazil Američana Michela s t. k. o. v tretji rundi.
... da je v osminki finala špansko moštvo Real iz Madrida zmagalo v Antverpenu nad domačo enajstorico z enakim imenom 2:1 (1:0).
da Je bilo dokončno sklenjeno gostovanje sovjetske reprezentance v hokeju na ledu v Kanadi. Ruski hokejisti bodo od 22. novembra dalje odigrali več tekem v Torontu, Montrealu. Ottaivi itd.;
da je nogometni prvak Poljske Gvardijan Iz Varšave v Prestonu zmagal nad prvoligaškim klubom Preston North End 2:1 (1:0);
da je nogometna enajstorica Milana v Ztirichu dobila tekmo z dunajskim Rapidom 4:2	(2:1);	to
je bilo tretje srečanje v tekmovanju za pokal evropskih prvakov;
da je sovjetski atlet Igor Novi-kov zasedel na svetovnem prvenstvu v modernem peteroboju v Stockholmu prvo mesto s 4769 točkami; tudi v ekipnem tekmovanju je zmagala SZ pred Finsko in Madžarsko.
Smučaski mnogoboj
Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo 3. tega meseca na letnem telovadišču v Tivoliju s pričetkom ob 9. uri klubski mnogoboj smučarjev za člane, mladince in starejše pionirje — moške in ženske — v tekih na 100 metrov in 60 letrov. skoku v višino in daljino ter gozdnem teku na pet kilometrov, dva in pol kilometra in en kilometer. Slačilnice so v Narodnem domu. Sodelovanje vseh klubskih članov je obvezno. Vabljeni so tudi smučarski tekmovalci drugih enot iz Ljubljane ter ostali še neregistrirani smučarji, ki se hočejo posvetiti tekmovanjem.
Rekord
Abraham Lincoln Je bil sin siromašnih staršev in nikoli ni sanjal, da bo ikdaj postal predsednik ZDA. Ko jg obiskoval osnovno šolo v Hodgevillu, je nekega dne stopil v razred šolski nadzornik. Otroci so morali pokazati roke. Lincoln si je desno roko najprej obrisal v hlače in jo potem pokazal strogemu šolniku, Bila je strašno umazana. Nadzornik 1« dejal:
»Zaslužil si 3j®zen, toda oprostim ti jo, če je v razredu ena roka, ki je bolj umazana kot tvoja.«
Lincoln je nato pokazal drugo roko, ki jo je dotlej skrival za hrbtom.
.Tretji Je sliteo še vedno ogledoval, potem pa preudarno odgovoril:
»Torej, brado je moč spoznati.«
Ribje »konserve« iz Cezarjeve dobe
Potapljači francoske vojne mornarice so ob obaji Sredozemskega morja blizu otoka »II« de France« odkrili davno potopljeno galejo iz dobe Cezarja. Ladja je ležala stisnjena med dvema skalama. Del ladijskega trupa je bil še vedno dobro ohranjen, ker je bil izdelan iz lesa libanonskih ceder, ki so zdržale polnih dva tisoč tat- V trupu ladje so potapljači našli Pet sto amfor, polnih v olivnem olju konserviranih rib kj so jih Rimljani tja pripeljali za oskrbovanje Cezarjevih legij, ki so se borile v Galiji-Olivno olje se je v morju sicer strdilo, ribe pa so bile tako dobro ohranjene, da so z lahkoto ugotovili, da so to skuše-
Z Zemlje, bodo izstrelili trofazno »kozmično« raketo, namenjeno na Mesec. To raketo bo izven atmosfere prenesla druga, nosilna raketa, ki jo bo poganjalo deset lastnih raket. V določeni razdalji od Zemlje bo nosilna raketa izstrelila dalje v prostor »Mesečevo« raketo. V drugi fazi bo rep Mesečeve rakete odpadel, ko bo porabil gorivo, ki je bilo spravljeno v njem. V tretji fazi bo odpadel srednji del Mesečeve rakete, ki dobi zdaj svoj končni pospešek. Ko se bo Mesečeva raketa približala sputnikovi poti, kjer bi po sili vztrajnosti začela svojo pot okrog zemlje, se bo »sestala« z raketo z dopolnilnim gorivom, ki jo bodo radijsko usmerjali z Zemlje. To gorivo bo poganjalo Mesečevo raketo na njeni zadnji dolgi poti do Meseca. Na sliki: krilata »nosilna« raketa z Mesečevo raketo.
NAVDIM
Francoski pisatelj Roger Pey-refitte, ki je napisal med drugim tudi knjigo »Ključi svetega Petra« (imamo jo tudi v slovenskem prevodu) je ob zaključku svojega obiska v Italija izjavil, da je zadovoljen z italijanskimi ocenami svojih del. Med vsem; kritikami pa mu je najbolj ugajala kritika monar-
Darilo po ovinkih
Hoolywo.odska filmska zvezda Lan® Turner ie letos bila v Italiji in je izrabita svoj dopust v majhnem obmorskem m^ste-
V
— No, vseeno hvala lepa. Nimate ne klimatskih naprav ne deklet v avtomobilu!
cu Positano. Hotela je pač v miru preživeti svoj dopust. Ko se je nekega popoldne vračala s kopanja, jo je občinski policaj aretiral in odpeljal na kvesturo. Tam so ji vzeli mero nog in jo potem s skrivnostnim smehljajem prosili za odpuščanje, nakar .i® lahko odšla v hotel. Drugo jutro ji je župan osebno prinesel krasno izdelane sandale kot darilo občine stavni filmski jtaralki.	^
Še en rekord
Naj večja stavba na svetu z izključno službenimi prostori je vsekakor »Pentagon«, v katerem so uradi vojnega ministrstva ZDA. Zgradili so io na račun ameriške vlade. Gradnja se je pričela leta 1938. končana pa je leta 1943. Pentagon je zidan v obliki osmerokota in pokriva šest in pol milijonov kvadratnih čevljev. Polovica prostorov je pod zemljo v varnih bunkerjih s klimatskimi napravami in dnevno svetlobo. Vsak dan dela v »Pentagonu« 28.500 ljudi.
hističnega voditelja in poslanca Covellija, ki je svoj članek o »Ključih svetega Petra«, zaključil s trditvijo, da je ob zori zažgal sramotilni spis, ki ga je prebral v nespečni noči. Roger Peyrefitte pravi, da res ni od muh napisati knjigo, ki lahko tako razkači nekega poslanca, da ob zori zažge grmado. Dejal je, da se spomni na Covellija, kadar koli začne dvomiti o svojih pisateljskih sposobnostih in mu pero steče po betam listu papirja.
Značaj fingiežev
Znani angleški novinar in publicist Adam Green proučuje značaj in lastnosti povprečnega Angleža. V zadnjem času je povzročil pozornost jn šaljive 'komentarje eden njegovih takih eksperimentov. Green je pokazal velikemu številu Angležev raznih poklicev, najrazličnejše stopnjo izobrazbe in razne starosti fotografijo Gine Lolobri-gide, pred katero sedita psa volčjaka. Okrog 84% vseh Angležev. katerim je Green pokazal sliko, ie spontano in navdušeno vzkliknilo: »Zares, prekrasna psa!«
Matere z največ otroki
Največ otrok je rodila Rusinja Fedora Vasiljeva, ki je pri 27 porodih podarila življenje 69 otrokom.
Takoj za njo prihaja Angležinja. ki je v srečnem zakonu rodila 39 otrok, od tega 32 hčera in 7 sinov.
19
RMALAR
Siti Jerome pa je pustil starca, da :se je repenčil. Za trenutek je mislil, da bi stopil nazaj na poveljniški most pogledat, če je vse v redu, a se mu je zdelo, da je zemlja, posejana z bežnimi lučmi, še zmeraj v isti razdalji, zato je bil potolažen. Namenil se je v skladišče. Tovor ga je vznemirjal, hotel je preveriti, če so zaboji dobro pričvrščeni.
Varnostna svetilka, ki je bila obešena zunaj, se je z ladjo vred mehko majala: zdaj je začetek stopnišča slabotno osvetljevala, zdaj metala nanj senco. Že je mislil stopiti dol, kar se je kot pribit ustavil zaradi tega, ker je na železnih stopnicah zaslišal ropotanje. S sklonjeno glavo je nekdo, ki ga ni videl, trčil obenj. Jerome je odskočil in se izognil, da ni prišlo do kaj hujšega.
»E, ti!«
A človek, ki ga je kar spodrezalo v njegovem zagonu in je le na pol zlezel iz luknje, se je ustavil ter cbrnil proti njemu začuden pogled. Jerome se ni mogel premagati, naglas je zavpil: »Christo!«
In res je bil tisti človek pred njim Christo njegove mladosti, imel je isto golo brado in rožnato lice, iste izmikajoče se oči, isti nepokorni koder las. Podobnost je bila tako očitna, da je Jerome obstal, kot bi ga zadela strela. Bil je ves iz sebe. In ta je bil pravzaprav bolj podoben nekdanjemu Christu kot pravi Christo, ki ga zavoljo spakovanja ni bilo mogoče več prepoznati, kar je Jeroma v enaki meri veselilo in žalostilo. Saj ga je z nekakšno neznano, divjo in neustavljivo silo potiskalo v preteklost.
MaLi pa se je opravičeval:
»Skoraj bi butnil ob vas.«
»Kako si podoben bratu!«
»Ah, ne govorite tako! Jaz nisem norec!«
Užaljen se je branil, zanj je bila primerjava z bratom >a!itev. Bil je zdrav v glavi. •
»Tvoj brat ni bil zmeraj tak.c
»Mislite?«
Rekli so mu sicer že, a ni tega verjel. Odkar ga je poznal, se je pačil in zganjal nesramnosti in zato ni mogel razumeti, da bi bil lahko kdajkoli drugačen.
»Nekoč sem hodil z njim v šolo v Omonville, natanko takšen je bil, kot si zdaj ti.«
»Zdaj pa jaz zanj služim kruh,« je s kmečko jezo v srcu rekel mali.
Z nogo je iskal po tleh coklo, ki mu je spolzela po stopnicah, in ker je ni našel, je zacepetal z nogo, a z glasom, ki je mutiral, po moško zaklel.
Da, prav tak je bil Christo: imel je srdite kretnje, bil je nestrpen, ramena je dvigal, govoril pa je kot bi pel otrok. Christo ni zgubljen, čas ga ni oglodal in razdrobil. Jerome ga je spet našel.
Iznenada pa je nenadoma pretrgal to čudno grenko lepotijo.
»Kaj me je prijelo, da sem hotel iti dol brez luči. Presneto sem bil nespameten, saj ne bi nič videl v skladišču,« je rekel in snel svetilko.
»Pa saj je pri vhodu na hodnik petrolejka,« je rekel mali, »a bolje boste videli s tole, to je jasno.« Nato j.e odšel po palubi, za njim so se vlekle ropotajoče cokle.
Bolj ko si rinil v notranjščino ladje, bolj si občutil tresenje. Zdelo se je, da te od vsenaokoli obkroža, da je pred tabo, za tabo, pod nogami, ob boku, na glavi. Spremljala ga je tudi neke vrste vlažna umetna vročina, ki je dišala po olju' in babjem pšenu in v tej vročini sr je tresenje slabilo, ustaljalo in postajalo takorekoč popolnoma razumljivo.
S svetilko v roki se je Jerome potopil v zamolkli in mračni ropot. Tovorni oddelek je bil prazen. Tudi v Romainovi kabini ni bilo nikogar; sosednja vrata so pa tresknila, kadarkoli se je ladja.zamajala, ker so bila slabo zaprta. Jerome je mislil, da se je starec tedaj, ko je on večerjal piri Thiebotu, .vrnil na poveljniški most. Sel je
mimo prostora za moštvo. V hodniku ni bilo razsvetljave, moštvo je najbrž vzelo svetilko in si z njo svetilo. Slišati je bilo smeh in žvenket kozarcev: »Nocoj jim ne bom rekel nobene,« si je mislil Jerome, »jutri bodo pa že morali iti kam drugam, če bodo hoteli piti.« Iz odprtine pri železnih stopnicah, ki držijo k strojem, je dišalo po smraji. ognil se jih je ter šel naprej. Odrinil je skladiščna vrata
Skladišče je bilo prostrano, a kaj se ve zakaj razdeljeno v neenake dele s tankimi pregrajami, med katerimi so bile nekatere, tako visoke kot pregraje v konjušnicah. Prostori ob vratih so bili prazni, a na tleh so ležali razni odpadki, ostali od prejšnjih potovanj: videl si lahko koščke porcelana, krpe strganih jader in v enem celo staro avtomobilsko gumo, ki je ležala na kupu smeti.
Nekje v sredini je Jerome našel zaboje, po trije so bili naloženi drug na drugem in slama je lezla i za zabitih desk. Spretno so bi.ld porazdeljeni na levo in desno, tako da je posredi tekla potka, po kateri bi se človek lahko kar gibal. Pritrjeni so bili s trdnimi konopci za obročke na steni, ki so nekdaj verjetno rabili za privezovanje živali. Konopci niso bili preveč zategnjeni, da se pač ne bi strgali.
Tresenje in šumenje je bilo tu znosnejše in lahko si razločno slišal živo pljuskanje vode ob tanko steno trupa. Oploščje, vlažno v sklepnicah, se je stiskalo i širilo kakor opeke na strehi.
Nenadoma pa je Jerome opazil, da je nekdo v skladišču. Bil je v enem izmed zadnjih oddelkov tik pred tistimi vrati, do katerih je vodilo troje stopnic. To so bila vrata, ki so delila skladišče od krme in prejšnjega prostora za moštvo, katerega so zaradi zibanja že davno opustili.
Mož je klečal; pred sebe na tla je bil postavil svetilko. Zatopljen je bil v delo. Jeroma ni slišal. Mladeniča je izdala luč velike svetilke, ki je metala njegovo senco na pregrajo. Tedaj se je človek dvignil, ko bi ga presenetili pri prepon vedanem delu. Bil je Romain.
*