Leto XXI., št. 147 f Upraviužtvo: ujuDljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 126, 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Seleo-Ourgova ul. — Tel. 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St f. — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenora ulica 2. Telefon St. 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana 9t. 17.749. Ljubljana, sreda 26. junija 1940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica štev. L telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Sov jetska politika Obnovili smo pravne odnošaje z Rusijo. Tako se glasi popularna označba diplomatskega dogodka, ki bi bil v drugih časih vzbudil še večjo pozornost, dasi tudi danes vtis ni majhen. Toda pravilno moramo reči, da smo s tem aktom stopili v redne pravne in diplomatske odnošaje z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ali kakor se sama označuje s kratico, s SSSR. Pri tem moramo imeti pred očmi, da pomeni ta dogodek večjo novost za nas, nego za Sovjetsko unijo, pa da ga moramo motriti s tega vidika. Ni s tem izrečena samo formalna razlika, marveč se tiče vsebine same. Sovjetska politika se giblje po določenih smernicah, ki jim je načelo, da stopi Unija v redne pravne in trgovinske odnošaje z vsemi državami, ki to želijo. S sovjetske strani se taki stiki načeloma ne odklanjajo. Sovjetska unija je ogromna državna enota, ki se razprostira preko teritorijev orjaških dimenzij vzhodne Evrope ter severne in osrednje Azije. Njeni politični interesi so in morajo biti silno raznovrstni in njena zunanjepolitična služba ni preprosta. Navzlic tej svoji ogromni razprostranjenosti pa meji njen teritorij neposredno samo na dve veliki sili, na vzhodu na Japonsko, a na zapadu na Nemčijo. Pa še ta stik je dejansko šele od zadnjih velikih pretresljaiev v srednji in baltiški Evropi. Z drugimi velesilami more priti opasno v kontakt zlasti v področju Črnega morja, po posredovanju Darda-nel. Ni čuda, da posveča zato temu prehodu tudi sedanja Moskva največjo pozornost. Z Japonsko je Sovjetska unija sklenila v zadnji dobi več dogovorov, ki se tičejo odnošajev na mandžursko-mon-golski meji, pa v področju japonskega ribištva v tihomorskih obrežnih področjih V sedanjem mednarodnopoli-tičnem stanju se čuti Moskva na to stran precej krepka, zakaj drugi, bolj kritični dogodki že obračajo japonsko pozornost drugam, v južne dele Tihega oceana, kjer se Japoncem obetajo uspehi mnogo večjega stila in gospodarsko večje pomembnosti. Ze dolgo trdijo neki teoretiki, da leži na Daljnem vzhodu bodočnost rusko-japonskega sodelovanja. Za celotno japonsko gospodarsko pozicijo so potrebne surovine, ki jih morejo dati le dežele na jugu ob Tihem oceanu, ne pa kontinentalna notranjost. ki ni za južnjaškega in malo odpornega Japonca, marveč za Rusa, ki spada nedvomno med najtipičnejše, najbolj odporne kontinentalce. Kljub temu bi ravnal najbrž napačno ali pa vsaj prenagljeno, kdor bi zboljšanje odnošajev med Moskvo in Tokijem, ki se je brez dvoma krepko uveljavilo v teku zadnjega leta, tolmačil samo v smislu naznačene ideje. Saj nam prav sovjetska poročila še vedno javljajo podrobnosti o bojih na Kitajskem, dočim jih ostali svet že dolgo zanemarja. Zadnje komplikacije v Evropi je izkoristila Japonska s tem, da skuša popolnoma izpodrezati dobave vojnega materiala preko francoske Indokine ter britanske Birme. O sovjetskih dobavah se čuje sedaj zelo malo, čemur pa morejo biti vzroki zelo različni Vsekakor pa je položaj sedaj tak, da zaposlenost Japonske s kitajskimi in tihomorskimi problemi razbremenjuje Sovjetsko unijo na azijskem vzhodu. V teku prvega pol leta sedanje vojne so neprestano prihajale alarmantne vesti iz Prednje Azije. Skupni izvor so imele z novim dejstvom, da razmerje med Moskvo in Ankaro od lanske jeseni dalje ni bilo najboljše. V zadnjem času so se stvari jako spremenile. Turčija se je znova vidno naslonila na Rusijo. Turčija pa je vodilni član prednjeazijskega bloka, ki obsega poleg Afganistana in Perzije tudi Irak. Z izbruhom italijansko-angleške vojne nastajajo tu novi problemi, še prav posebno pa z izločitvijo Francije. Postavlja se problem Sirije, ki more priti na dnevni red v različnih oblikah, bodisi kot uporni del francoskega imperija ali kot dežela, ki je na tem, da bi mogla spremeniti svojega gospodarja. Turčija ni prikrivala, da jo usoda Sirije jako zanima, za kar ni treba navajati vzrokov. Tudi iz Moskve prihajajo vesti, ki obračajo pozornost na ta del Prednje Azije. V poštev je treba samo vzeti, kako malo daleč je s sirskega ozemlja do petrolejskih vrelcev v Bakuju, ko so se letala izkazala za tako učinkovito vojno sredstvo. Toda v bližini so tudi britanski petrolej-ski vrelci v Iraku in v Perziji. Zato je zelo mogoče, da se bo mednarodnopo-litična in vojna pozornost v bližnji bodočnosti obračala čim dalje k Prednji Aziji in da se bo sodelovanje med Turčijo in Sovjetsko unijo še stopnjevalo. Nekateri poročevalski viri so skušali dokazovati, da imajo spremembe, ki jih je Moskva izvedla v Baltiku, ofenziven značaj. Demantiji iz obeh političnih akcijskih središč naglašajo, da je drugače, sssvv ».NadaUuie se vojna proti Angliji Italijanski in nemški listi napovedujejo, da bo premirju s Francijo sledil odločilni obračun z Anglijo — Vedno večji prepad med Londonom in Bordeauxom — Govora Churchilla in Petaina Curih, 25. junija, z. Davi ob pol 1., po nemškem in italijanskem poletnem času ob pol 2., je na vseh francoskih bojiščih nastopilo tudi formalno premirje. Dejansko so boji skoro povsod ponehali že zvečer, čim se je izvedelo, da je Francija sprejela tudi italijanske pogoje. Po soglasnih vesteh švicarskih listov iz Nemčije in Italije je prebivalstvo v obeh državah sprejelo vest o premirju, ki je kronalo dosedanje uspehe na zapadnih bojiščih, z zadoščenjem in navdušenjem, obenem pa s še večjim zaupanjem v potek vojne proti Angliji. Listi obeh zavezniških velesil, Nemčije in Italije, podčrtavajo pomen izvojevane zmage. Značilno je, da se pri tem ne obračajo toliko nazaj kakor naprej. Vsi komentarji listov izzvene v ugotovitev, da se bo sedaj vojna nadaljevala v vso silo in z vsemi sredstvi proti Angliji in da bo sledil končni obračun, ki naj Anglijo enkrat za vselej izloči iz evropske kontinentalne politike. Tudi današnje italijansko vojno poročilo ugotavlja na koncu, da se vojna proti Angliji nadaljuje in da se bo nadaljevala do končne zmage. Švicarski listi posvečajo mnogo prostora tudi polemiki med dovčerajšnjima zaveznikoma Anglijo in Francijo ter odmevom, ki jih ta polemika vzbuja v inozemstvu, zlasti v nemški in italijanski javnosti. Iz Berlina poroča »Neue Ziircher Zeitung«, da so v nemških političnih krogih z razvojem te polemike zelo zadovoljni, pri čemer zlasti ugotavljajo, da je postal »največji mož Francije«, kakor so v Franciji in Angliji radi nazivali maršala Petaina, sedaj oster nasprotnik ministrskega predsednika Churchilla. Nemški tisk Berlin, 25. junija. AA. (DNB). Današnji tisk posveča vso pozornost sklenitvi premirja med Italijo in Nemčijo na eni ter Francijo na drugi strani. Listi soglasno ugotavljajo, da je borba na zapadu končana. Dalje objavljajo poročila iz glavnega stanu vodje rajha o ustavitvi sovražnosti, proglas vodje ter vse ostale vesti, ki se nanašajo na premirje. Komentarji izražajo soglasno hvaležnost nemškega naroda vodji Nemčije in nemški vojski, da je vojna v enem delu Evrope končana. »Berliner Borsenzeitung« pravi med drugim: Od Severnega morja do Alp miruje orožje. Francija je morala nositi posledice vseh napak svojih politikov. Duh Cle-menceauja in Focha je postal usoden za Francijo. Nemški narod je danes enoten ter se ta enotnost izraža povsod in v \ vsem, v notranji politiki, v zunanji poli- , tiki, v gospodarstvu in na vseh ostalih po- j V vili »Incis 1" pri Rimu Kako je bilo podpisano premirje med Francijo in Italijo Odhod francoskih delegatov iz Rima Rim, 25. junija. AA. (Štefani) O včerajšnjem podpisovanju premirja med kraljevino Italijo in francosko republiko so se zvedele naslednje podrobnosti: Ko so francoski zastopniki dobili iz Bor-deauxa nalog, naj sprejmejo pogoje, ki jih je stavila Italija, so prišli ob 15.45 v vilo »Incisa«, kjer so jih sprejeli maršal Badoglio in ostali italijanski pooblaščenci. Začelo se je takoj končno urejanje besedila pogodbe in priloženih listin, kar je zahtevalo precej časa. Razen tega je bil uradno določen točni čas za podpis premirja, da bi ga bilo možno sporočiti vladi nemškega rajha, ki bi se potem v duhu nem-ško-italijanskega sporazuma mogla po tem času ravnati in določiti trenutek, ko se bodo ustavile sovražnosti na francoskem bojišču. O tem sta bila takoj obveščena duce in zunanji minister grof Ciano. Nato je francosko zastopstvo vnovič stopilo v telefonsko zvezo z vlado v Bordeauxu in jo obvestilo, da stvar stoji tik pred podpisom pogodbe o premirju. Premirje je bilo podpisano v pritlični dvorani vile »Incisa«. Ob 19.15 se je prvi podpisal na pogodbo maršal Badoglio, za njim pa general Huntzinger v imenu Fran- cije. Podpisana sta bila dva izvoda pogodbe, sestavljena oba v italijanščini. Čim je bilo podpisovanje pogodbe o premirju končano, je zunanji minister grof Ciano obvestil o tem telefonlčno vodjo rajha. Istočasno je italijanska vlada ra-diotelegrafsko obvestila francosko vlado, da je bilo ob 19.35 končano podpisovanje pogodbe o premirju, dalje, da je bil ta čas podpisa uradno sporočen nemški vladi ter da bo z ozirom na to veljal za določitev trenutka, ko se bodo ustavile sovražnosti. Ko je bilo to delo končano, so se general Huntzinger in ostali francoski zastopniki poslovili od maršala Badoglia in drugih italijanskih pooblaščencev, ti pa so jih pospremili do njihovega stanovanja. Danes so se francoski pooblaščenci vrnili v Francijo. Italijanski pogoji so bili sprejeti nespremenjeni Rim, 25. junija. AA. (Štefani) Na pristojnih mestih odločno zanikajo glasove, da bi bili francoski zastopniki stavili kakršnekoli protipredloge, ker so bili italijanski pogoji brez nadaljnjega sprejeti. Dru- pa da je dogodkom v baltiških republikah pripisovati izključno defenzivni smisel. Zasedba Litve, Latvije in Estije je imela za posledico, da so se v vseh treh republikah izvršile tudi notranjepolitične spremembe z značajem prevrata. Toda ne gre pri tem za sovjeti-zacijo, marveč le za strmoglavi j en je dosedanjih diktatorskih režimov. Kam bo še do vedel ta prevrat, je vsekakor še negotovo, a podoba je, da je resnica do sedaj predvsem v tem, da Moskva dosedanjim vladam ni zaupala. Hotela se je nasloniti na domače činitelje, ki bi ji bili bolj naklonjeni in bolj zanesljivi. Da bi se sovjetska akcija razširila tudi na Finsko, kakor se je sprva pričakovalo, o tem ni sedaj še ničesar slišati. Balkansko poglavje v sovjetski zunanji politiki je v glavnem reaktivira-no izza začetka sedanje vojne. Vsaj na zunaj, posebno odkar so ga pogajanja s Turčijo lansko jesen postavila v ospredje. Nevtralni Balkan varuje tudi črnomorske obale južne Rusije in Kavkaza, ki so v gospodarskem pogledu ljih. Nemški narod za bojiščem in nemški vojaki na bojišču so eno telo. O tem edin- , stvu in tej moči naj razmišljajo tudi vsi i drugi. Potem bodo razumeli razloge nem- j ške zmage. Evropski narodi naj razumejo, da so zle sile premagane. Velika Britanija je večni nasprotnik evropskega življenjskega prostora. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« riše v kratkih potezah operacije od 10. maja do 24. junija. Posebno naglaša njihovo dinamiko ter pravi, da je bil nasprotnik navzlic junaškemu zadržanju in močnemu odporu premagan in da je moral nazadnje položiti orožje. Dejstvo je, da je vojna proti Franciji končana in da sledi sedaj odločilna borba proti Veliki Britaniji. Berlin, 25. junija. AA. (DNB). Pisanje nemškega časopisja ne dopušča nobenega dvoma, aa bo končno prišlo do popolnega obračuna z Anglijo. »Nachtausgabe« piše: Z vsemi bojnimi sredstvi se bo vodila borba proti gotovi kliki v Angliji iin proti narodu, ki si tudi po zlomu Francije prizadeva, da bi zrušil nemški rajh. V Angliji vedo prav tako dobro, kakor vemo mi, da je pred nami ura odločitve. »Berliner Borsen Zeitung« omenja, da v Angliji še vedno poskušajo javnosti prikrivati resnost položaja. List omenja pripombo Duff Coopera, da se bo Anglija po zlemu Francije borila pod ugodnejšimi okoliščinami, kakor pa dozdaj, ker ji ne bo več treba razdvajati svoje vojaške sile in del nje pošiljati za obrambo Francije. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pripominja, da Angležem ne bo nič pomagalo, če se zdaj trudijo, da bi jih begunci raznih narodov, politični in vojaški, podpirali s svojimi izjavami solidarnosti. Italijanski listi Rim, 25. junija. AA. (DNB) Italijanski listi naglašajo, da je bilo premirje sklenjeno v trenutku, ko je bila italijanska ofenziva v Alpah, ki se je začela 21. junija v polnem razvoju in da so italijanske čete že prodrle na francosko ozemlje. »Popolo di Roma« pravi, da je na alpskem bojišču sedaj nastalo zatišje, da se pa borbe na Sredozemskem morju in v Afriki proti Angliji navensKih klavirskih skladb v RAdio-BeogrM. V sredo, dne 26. t. m., priredi radio-Beogiad koncert slovenskih klavirskih del, ki jih izvaja pianist prof. L. M. škerjanc. Spored obsega skladbe Adamiča, La,jovica, Kreka, Kogoja, škerjanca, Bravničarja, Osterca. Isti spored bo izvajal v začetku julija prof. škerjanc v Ra-dio-Sofija. Umetniška monografija o Rihardu Ja-Kopiču. Pod naslovom »Neznani Jakopič« bo izšla najpozneje do konca prihodnjega meseca umetniška monografija o našem vodilnem slikarju. Monografijo, ki bo zelo obsežna in ilustrirana z mnogimi slikami v enobarvnem in večbarvnem tisku, je sestavil Anton Podbevšek. Knjiga je bila napovedana že pred meseci, a se je izid zakasnil, ker je kliširanje Jakopičevih slik povzročalo velike težave, številni sub-skribenti, kakor tudi naša kulturna javnost, pričakujejo z velikim zanimanjem izid te knjige. »Glasnik Zemaljskog muzeja v Sarajevu«. Izšel je prvi zvezek 51. letnika tega sarajevskega znanstvenega zbornika, ki izhaja v redakciji dr. Mihovila M a nd i-č a. Zvezek prinaša razpravo dr. M. Man-diča o predzgodovinski delavnici pri Pa-zariču, dalje razpravo Dimitrija Serge-jevskega o arheoloških najdbah pri Biha-čau in Bosanskem Novem razpravo Dj. Mazaliča o starinah v okolici Sarajeva, M. Ka rabo vida »Vodnik po Etnografskem muzeju« in dr. M. Mandiča predhodno poročilo o začetem izkopavanju v Hrustovač-ki pečini pri Bosanskem Vrpolju. Vse razprave so opremljene s slikami in načrti v tekstu ter s tabelami na posebnih prilogah, izmed katerih so zlasti zanimivi posnetki iz sarajevskega Etnografskega muzeja. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je pravkar izdala v redakciji akademika dr. D. Boraniča drugi zvezek 32. knjige »Zbornika za život i običaje hrvatskoga naroda«. Ta zvezek ima naslednjo vsebino: Dr. Božidar širola razpravlja o revijah hrvatske kmečke kulture s posebnim ozirom na njihov pomen za napredek hrvatske muzikologogije, Franjo Galibec razglablja književni izvor nekaterih hrvatskih narodnih povesti, Ante šinčik je prispeval razpravo »Anegdote selice«, Milena Papratovič »Narodne pri-po vi je tke iz okolice Djakova s komenta-rima i poredbenim pregledom«, Pavao Ti-jan pa »Senjske štori je i čakule«. Knjiga stane 80 din in se naroča pri Jugoslaven-ski akademiji v Zagrebu, Zrlojski trg 11. Iz Ljubljane proslava Vidovega dne. Kr. banska uprava objavlja: Vidov dan, dne 28. junija, se praznuje vsako leto kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino s slovesno^ službo božjo. V stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. t. m. ob 10. uri dopoldne. V pravoslavni cerkvi na Bleivvei-sovi cesti bo svečani parastos ob 11. uri dopoldne. V evangeljski cerkvi bo slovesna služba božja ob 10. uri dopoldne. V starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti pa bo služba božja ob 9. uri. u— Poletni čas v trgovinskih obratovalnicah. Po uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin velja poletni čas v mesecih juliju in avgustu. Trgovine smejo biti torej odprte od 7.45 do 12. in od 15. do 19. ure. Združenje trgovcev. (—) u— Novi grobovi. V 78. letu je umrla gospa Alojzija Tratnikova. Pogreb bo danes ob pol 15. izpred mrtvašnice na Vi-dovdanski cesti. — Prav od tam bo jutri ob 14. nastopila zadnjo pot gospa Elizabeta Blatnikova. — Gospa Julijana žibertova bo nastopila zadnjo pot danes ob 16. iz mrtvašnice ljubljanske bolnišnice. Včerajšnjo napačno navedbo s tem popravljamo. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Zadnja sklepna produkcija Glasbene akademije v šolskem letu 1939/40 bo drevi ob 18.15 uri v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu, katerega izvajajo izključno slušatelji Glasbene akademije, so sledeči skladatelji: Jomelli, Vitali, Mozart, Beethoven. Musorgski. Chopin, Chaminade, Bi-nički, Krek, Petefelka, Hubad, Samo, Gre-gorc, Jurij. Spored, ki velja obenem kot vstopnica se dobi za 3 din v knjigarni Glasbene Matice ter pri večerni blagajni. (—) u— Ljubljana v cvetju. Poletje prihaja letos pozno k nam. Zato se šele zdaj opaža več cvetja po mestu. Tivoli, ponos vsakega Ljubljančana, je v polnem cvetju in zelenju in njegovi nasadi vzradostijo mlado in staro. V mestu ima tudi več javnih stavb okrašene balkone s cvetjem, kar ugodno vpliva na mimoidoče. Prav tako je tudi mnogo privatnih hiš okrašenih z cvetlicami in zelenjem. Posebno lepo pa je okrašen balkon hiše na Gosposvet-ki cesti št. 4 z izbranimi cvetlicami, oleandri, zelenjem in cvetočimi vrtnicami, kar izdaja okus tega ljubitelja cvetlic. Za naše mesto je to redkost, ker zahteva vrtnica posebno nego, da more lepo cveteti, čeprav je vsajena v zabojčku. Taka okrasitev je hvale in posnemanja vredna — Opazovalec. u— Evidenčnega lista oddelka hišne zaščite, ki ga je mestni zaščitni urad dostavil vsem hišnim posestnikom, nekateri gospodarji še vedno niso vrnili. Zato opozarjamo vse zamudnike, naj v lzogib kazenskih posledic oddajo natanko izpolnjene liste najkasneje v 8 dneh v zaščitnem uradu mestnega poglavarstva v I. nadstropju nad prodajalno mestne elektrarne. u— V vseh zadevah rezervne hrane za mestno občino ljubljansko naj se interesenti ne obračajo osebno na predsednika prehranjevalnega odbora ali na odbornike, temveč brez izjeme samo na uradnega prehranjevalnega referenta med popoldanskimi uradnimi urami od 16. do 19. v I. nadstropju mestnega magistrata nad prodajalno mestne elektrarne. u— Ginekolog in porodničar dr. Vito Lavrič ne ordinira do vštetega drugega julija u— Peteršiljčkovo mamo rubijo ali Kaznovana trdosrčnost se imenuje pretresljiva igra v petih dejanjih s prologom, ki jo ie včeraj popoldne igral Pavlihov oder. prvo znano slovensko gledališče z ročnimi lutkami. v mestnem otroškem zavetišču v Trnovem na splošno zadovoljnost vseh majhnih gledalcev, ki hkrati tudi vsi sodelujejo pri igri. Danes popoldne bo Pavlihov oder gostoval ob 15. v mestnem dnevnem otroškem zavetišču v Mostah, ob 17. bo pa imel veliko predstavo v stari cukrarni za prehodni otroški dom in dnevno zavetišče pri Sv. Petru. Jutri ob 15. bo predstava v dnevnem otroškem zavetišču v Zg. Šiški, ob 17. pa v šoli za Bežigradom za dnevna zavetišča So. Šiška in Bežigrad. Prizadevni Pavlihov oder napravi to veselje revnim otrokom popolnoma brezplačno in z znatnimi žrtvami svojih so-trudnikov. zato zasluži tudi javno pohvalo. u— Gospodinjska pomočnica, ki hoče kaj veljati, se bo rada marsikaj učila. Denar, ki ga bo izdala za svojo izobrazbo, ne bo izgubljen, ampak naložen na najboljše obresti. Saj bo laže dobila boljšo službo in boljšo plačo. Kar bo izdala za svojo izobrazbo, se ji bo v nekaj mescih vrnilo. Zato naj se čimprej prijavi za večerni kuharski tečaj pri Zvezi gospodinjskih pomočnic v Wolfovi ulici 10. Pouk se prične prvi teden julija. (—) u— Opozarjamo ceni. občinstvo na javno dravsko knjižnico v Simon Gregorčičevi ulici, ki je spet nabavila veliko število najnovejših kniig. Za novo sezijo ie pripravljena popolna preureditev knjižnice. Oglejte si izložbena okna! Knjižnica ie do popolne preureditve odprta v ponedeljek, sredo, petek in soboto od 16. do r>ol 20. ure. Pridite in podpirajte to ustanovo! (—) u— Na Petrovo in v nedeljo štirje Put-nikovi izleti: Št. Jernej. Gorjanci. Plitvič-ka jezera. Crikvenica. Zahtevajte programe. Prijave do petka 28. t. m. opoldne. (—) u— Zahvala. CMD v Ljubljani je nakazala 500 din revnim obmejnim učencem drž. ljudske šole pri Sp. Sv. Kungoti (Pesnica) kot prispevek za izlet v Zagreb, šolsko upraviteljstvo se v imenu revnih učencev prisrčno zahvaljuje. u— Družbi sv. Orila in Metoda je daroval g. ravnatelj Fran štrukelj 100 din v počaščen je spomina pok. Frana Goloba. Iskrena hvala! u— Zveza kulturnih društev poziva članstvo ljubljanskih edinic, da se polnošte-vilno udeleži letnega nastopa sokolskega društva Ljubljana II.. ki bo v soboto 29. t. m. ob 16. uri na letnem telovadišču v Trnovem. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima v četrtek ob 20. uri vajo mešanega zbora za nastop na 2alah pri Sv. Križu 7. julija t. L Odbor. čefsclarfem čebelarji, ki prevažajo čebele na ajdovo pašo v okraje Ljubljana okolica, Slovenj Gradec, Brežh-e in Celje, se opozarjajo, da morajo po določilih čl. 3. naredbe o prevozu čebel na ajdovo pašo III, št. 3894 1, z dne 23. junija 1936 prijaviti to občini, v kateri jih nameravajo postaviti na pašo, do 1. julija t. 1. V prijavi je treba navesti točno število panjev in prostor, kamor jih nameravajo postaviti. V ostalih krajih je dovoljeno čebele postaviti v ajdovo pašo le na določena stalna stojišča, na nova stojišča pa le v smislu določil čl. 6. naredbe o prevažanju čebel na ajdovo pašo III, št. 4926 1, z dne 7-julija 1938, sicer bodo občutno kaznovani čebele pa po določilih naredbe odstranjene na njihove stroške in nevarnost, če tega v določenem roku prizadeti ne bi sami storili. čebelarji, ki imajo po nai edbi iz 1.1938. stalna stojišča, pa jih letos iz kakršnih koli razlogov ne bodo ali samo delno uporabili, morajo po določilu čl. 8. navedene naredbe to javiti najkasneje do 5. julija t. 1- okrajnemu načelstvu, v čigar območju je stojišče, da ga lahko za letos odda prosilcem, ki nimajo stalnih stojišč. Ne pozabite na čebele tovarišev, ki so v vojaški službi! V začetku julija preglejte vse njihove panje, če so v redu. Slabiče in brezmatične združite in pripravite družine za jesensko pašo. Poskrbite, da čebele ne bodo ostale doma. Dolžnost naših podružnic je, da to delo organizirajo! Držimo se načela: Vse za blagor domovine in gospodarski prospeh slovenskega čebelarstva. V slogi je moč! NaSs Gledališče OPERA Sreda, 26.: Carmen. Red sreda. Četrtek, 27.: Carmen. Red četrtek. Petek, 28.: Lucija Lammermoorska. Izven. Debut koloraturke šlehanove in gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Globoko znižane cene od 2-1 din navzdoL (Zaključek operne sezone). Naša letošnja nova uprizoritev Bi zetove opere »Carmen« je vzbudila ob koncu sezone zavoljo odlične priprave, zasedbe in zunanjega okvira pri občinstvu in kritiki izredno pozornost. Zlasti velik uspeh so dosegli nositelji glavnih partij, predvsem Kogejeva v naslovni, Franci kot don Jase, Janko kot Escamillo in Ribičeva kot Mi-caela. V ostalih vlogah sodelujejo še Lupša. Polajnarjeva. Poličeva, Anžlovar, Beli-zar in Modest Sancin. Režija je Debevče-va, inscenacija inž. Franzova, dirigira pa dr. švara. Poslednji dve predstavi veljata za red sreda in četrtek. Za zaključek operne sezone bo debuti-rala na našem odru v petek zvečer mlada in izredno mnogo obetajoča koloratur-ka šlehanova, ki bo pela naslovno partijo Donizettijeve »Lucije La m-mermoorske«. šlehanova je študirala solopetje pri najboljših italijanskih glasbenih pedagogih, ki ji vsi obetajo najlepšo pevsko bodočnost. Doslej je nastopila že na več koncertih, ter je zlasti v Trstu vzbudila največjo pozornost. Tako bomo imeli torej priliko slišati letos poleg ge. Ivančičeve in Vanje Leventove še tretjo in-terpretko te nelahke partije. Partijo Ed-garda bo pel kot gost Josip Gosti č. Sodelovali pa bodo še Anžlovar, Marčec, Lupša, Rakovec in Barbičeva. Režija je Frelihova, dirigira A. Neffat. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Iz Celja e— PrazovanJe Vidovega dne. Mestno poglavarstvo odreja na osnovi 61. 27., t. b naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 29. aprila 1937. da mora na Vidov dan v petek 28. t. m. počivati delo v trgovinah in obrtnih obratovalnicah v mestu Celju od 7.30 do 9.30 dopoldne. e— Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da morajo biti na Vidov dan 28. junija trgovine v območju mesta Celja od /•30 do 9-30 dopoldne zaprte. V soboto 29. in nedeljo 30. t m. bodo trgovine ves dan zaprte. e— Resnično demagoštvo. Na našo stvarno notico v nedeljskem »Jutru« glede poročanja »Slovenca« o poravnavi med tvrd-ko Westen in bivšimi Westnovimi delavci je odgovoril »Slovenec«, kakor smo pričakovali. docela na svoi način. Razburieno klati dopisnik okrog sebe. nam podtika demagogijo in se trka hinavsko na Drsi. da ima ob stavkah, oogaianiih in mezdah več razumevania za delavstvo nego mi. Pozabil oa ie povedati, da se to njegovo razumevanje nanaša na delavstvo v ZZD. ki io tako vneto podpira in dela zanio reklamo. Trezno delavstvo si ie o tem že davno ustvarilo svojo sodbo. Glede otroške trditve, da ne beremo listov, pa moramo povedati, da se vidi. da io ie napisal začetnik, ki ie tudi pri poročanju o poravnavi zagrešil grdo neloialnost. ki io je ož:go~,ala tudi »Delavska politika-'. Na zlobno vprašanie. čemu sta bili »Sloven-čevi notici delavstvu v škodo, ne bomo odgovorili — ker hočemo s tem ščititi interese delavstva. Menda se razumemo?! e— K poročilu o požaru v Arji va^i nas prosi poveljnik celjske gasilske čete za ugotovitev, da ie on odredil, da gasilci ne pojdejo na krai požara, ker to po njegovem mnenju ni bilo več potrebno. Celjski gasilci pa so se kliub temu odoeliali v Arjo vas. e— l'mrl jo včeraj v Z o gradu 17 pri Celju v starosti 74 let posestnik g. Sfefan Goručan. oče g. Franca Goručana, črko-stavca v Zvezni tiskarni v Celju. Pogreb bo jutri ob 16. iz hišo žalosti na okoliško pok pal;šče. Pokornemu brdi ohranjen bla-f spomin, svojcem naše iskreno so-žalje! e Delavce je okradel. Lani v avgustu ie delavec Siegfried R. z Bizeljskega. ki je bil zaposlen ori regulaciji Savinie pri Celju, ukradel trem svojim tovarišem iz barake ob Savinji oblek, čevljev in gotovine v vrednosti 650 din in pobegnil čez mejo. Pred dnevi se ie vrnil v našo državo. Blizu meie oa so ga naši varnostni organi na podlagi tiralice aretirali in prepeljali v Celje. Policija ga je izročila sodišču. e— Tatvine koles, v soboto okrog 21.30 4e nekdo ukradel mizarskemu moistru Jožetu Veselaku iz Levca izpred neke gostilne v Med!ogu 800 din vredno, črno ple-skano kolo znamke »Propeler«. Pol ure pozneje ie bilo ključavničarskemu mojstru Ivanu Skvarči iz Zavodne izpred neke gostilne v Zavedni ukradeno 400 din vredno. Srno pleskano kolo znamke »Antinea«. V }onedeliek med 8. in 9. dopoldne ie nekdo »kradel izpred neke trgovine v Prešernovi Ulici v Celju posestniku Martinu Sarlaku fz Viirštania 1.600 vredno, črno ndeskano fcolo znamke »Triumph«. e— Zaključek šolskega Ma bs «rgo«rstel nadaljevalni šoli v Celju. V nedeljo 23. t. an. je bil na celjski trgovski nadaljevalni <šo?i slovesen zaključek šolskega leta 19o9 '49. Slovesnosti so se udeležili profe-t rs'.d zbor z direktorjem g. Marinčkom na čelu, zastopniki Združenja trgovcev za mesto Celje ter učenci in učenke. Direktor g. Marinček je po pozdravnih besedah pc ".. . tal veliki pomen trgovine za državo, r.ii naloge in pričakovanja vajencev in v.jcnk, ki postanejo trgovski sot.rudmiki in sotrudnice odnosno pozneje tudi samostojni trgovci in trgovke, ter vzpodbujal mladino k vztrajnemu delu za napredek. Gosp. Jagodic se je kot zastopnik Združenja trgovcev za mesto Celje iskreno zahvalil učiteljskemu zborn za ves trud in apeliral na učence, aa ne pozabijo na svoje bivše učitelje, ki so jim želeli samo dobro. Učenci naj ne mislijo, se učijo samo za šafe in za šolo, temveč je učenje predvsem njim samim v korist za bodoče življenje in za težavni trgovski poklic, Šolski uspehi v posameznih razredih so naši odn ji: I. razred je obiskovalo 36 vajencev in vajen k, z uspehom jih je izdelalo 17, popravni izpit jih ima 13, nezadosten uspeh imata 2, štirje pa so predčasno izstopili. V II. razredu jih je od 43 izdelalo 24, popravni izpit jih ima S, nezadosten u peh jih ima 6. predčasno so izstopili 4, eden pa je ostal neocenjen. III. razred je od 24 učencev in učenk z uspehom dovršilo 16, ponavljaLni izpit jih ima 6, dva pa sta predčasno izstopila. Gosp. Jagodič je ob koncu svojega govora razdelil najboljšim učencem in učenkam nagrade Združenja trgovcev. Pivo nagrado v znesku po 200 din so prejele Angela Žoharjeva (v Mohorjevi knjigarni), Štefanija štorova (v Mohorjevi knjigarni) in Danica Petri-čeva (pri tv. Poženel). Drugo nagrado po 100 din so prejeli Pavel Schvvander (pri tv. Stermecki), Ferdinand Pimol (pri tv. Jagodič) in Marija škofičeva (pri tv. Sluga), tretjo nagrado po 50 din pa Miran Toplak in Friderik Poilandt. V imenu učencev in nagrajencev se je v lepem govoru zahvalil učenec III. razreda Jože Mu* lej učiteljskemu zboru sa ves njegov trud, Združenju trgovcev pa za nagrade in priznanje. Pozval je svoje tovariše k nadaljnjemu uspešnemu delu v njihovem poklicu in apeliral na nje, da ostanejo v svojem življenju dobri državljani, zvesti kralju, domovini in narodu. Lepa slovesnost je bilo zaključena s petjem državne himne. e— /a vršil i izpiti na drž. dvOrazredni trgovski š°li v Celju so bili od 10. do 21. t. m. pod predsedstvom direktorja g. Ma-rinčka. K izpitu se je prijavilo 16 kandidatov in 20 kandidatinj. Izpit so položili: Oton Berdnik, Franc Cvitanič, Stane Cu-jež, Ivan Jeriček, Jože Kajtna, Maks Ka-pelar, Aifred Klos Hugon Ogrinc, Edvard Ozimek (z odliko), Janez Pečovnik, Franc Pušnik, Erik Reglowitz. Vekoslav šoin, Mitrofan šorn, Milan Štok, Darinka Ce-linškova, Janja črnkova, Sonja Goriupo-va, Marija Gorjančeva, Antonija Jagrova, Milica Kosova, Vida Lesjakova (z odliko), Kristina Stožirjeva, Marija Štravsova, Anastazija Vipotnikova, Terezija Volovškova, Milena Vršnikova in Nada Zoričeva. Odklonjeni so bili iz 1 ali 2 predmetov do septembrskega roka 1 kandidat in 5 kandidatinj, 2 kandidatinji pa bosta polagali iz zdravstvenih razlogov izpit v jeseni. Absolventom in absolventkam iskreno čestitamo!. e— Tečajni izpiti na drž. r©ajn} gimnaziji v Celju.' Nižji tečajni izpit je napravilo 146 učencev in učenk izmed 149. Popravni izpit imajo 2 učenca in 1 učenka, padel ni nihče. Višji tečajni izpit je bil pod predsedstvom gimnazijskega direktorja g. Franca Mravljaka od 10. do 24. t. m. K izpitu se je prijavilo 79 rednih učencev, med temi 17 učenk, in 1 privatist za nacionalne predmete. Izpit je uspešno napravilo 58 kandidatov, privatist in 16 kandidatk, 5 kandidatov ima popravni izpit, zavrnjen za eno leto ni bil nihče. Ustnega izpita so bili oproščeni: Marija Brinerje-va, Jože černelč, Tatjana Drofenikova, Jože Hočevar, Anton Jager, Franc Janežič, Anton Kocbek, Janko Lešničar, Aleksander Majdič, Franc Ostrožnik, Srečko Raz-potnik, Stanislav Rijavec, Cirila Spindler-jeva, Ivan Stanovnik in Vladimir Wein-gerl. Pismeni in ustni izpit so uspešno dovršili: Anton Agrež, Bogomir Antloga, Branko Avsenik, Boris Ban, Vlasta Bavd-kova, Edmund Bezenšek, Ernest Bezen-šek, Edmund Božnik, Demetrij Brodar, Ludovik Cencelj, Milan Ciglenečki, Mirko Confidenti, Vladimir čadež, Ladislav Cmer, Silva Delničarjeva, Henrik Driimel, Natalija Engelhardtova, Danilo Ferenčak, Bogdan Fiirst. Boris Gams. Ivan Gantar. Drago Golob, Kamila Gosakova, Dušan Gradišnik, Janko Jazbec, Gerhard Jekl, Josip Jellenz, Franc Jerič, Alfred Konig, Milenko Kos, Hieronim Kozjak, Vera Kras-nikova, Milena Krolnikova, Boris Krulc, Edvard Lakner, Marjeta Lebarjeva, Silvi-ja Lenkova, Ognjeslav Majerič, Leonid Marčič, Ivan Mihelčič, Rudolf Močnik. Danica Nedohova, Marijan Nemec, Gregor Ocvirk. Petrina Ocvirkova, Slavko Ogra-jenšek, Marijan Pestevšek, Vida Planer-jeva, Marijan Pogačnik, Vladimir Posa-vec, Anton Potočnik, Valter Premschak Franc šergan, Vera šlandrova, Otmar Tatscher, Jože Tovornik, Ivana Uranjeko-va, Avgust Vršnik in Oskar žohar. Čestitamo! Iz Maribora a— Zadružna misel prodira v vrste mariborskega ženstva. Na nedavnem občnem zboru krožka žen zadrugark so pričala poročila o marljivem prizadevanju članic na področju propagiranja zadružne misli. Pri volitvah so bile izvoljene v odbor: BračiC Herma, predsednica, Marica Fiirst, podpredsednica, Elza Ketiš, tajnica, Ana Glu-šič, blagajničarka. Odbornice: Strnad Angela. Majhen Terezija in Angela Ribič, namestnice Amalija Polenčič, Jerica šerbak in Marica Ornik. Nadzorni odbor: Slava Pahorjeva predsednica, odbornice prof. Milica Ostrovškova, Vršič Pavla, Marija Kocmut in Vera Založnikova. Mestna hranilnica v Mariboru, Spodnje-štajerska posojilnica in Mariborski kreditni zavod v Mariboru na Vidov dan t. j. v ptek 26. t. m. ne uradujejo. a— Lanska pomlad je bila lepš^. Po opažanjih tezenske vremenske postaje je bila povprečna toplota letošnje pomladi 8.6» c, povprečna maksimalna temperatura 13.7, povprečna minimalna pa 3® C. Padavin je bilo za 304.7 mm. Lansko pomlad je bilo manj padavinskih dni. Povprečna oblačnost je bila 6.7 z oblaki zastrtega neba. Ja-na sta bila samo dva dneva. a— Podružnica CMD v Mariboru je prejela od Narodne banke 1000 din za revno obmejno deco. G. dr. Ašič je daroval v počastitev spomina pokojnega šolskega upravitelja g. Frana Zacherla iz Ljutomera 200 din. a— V cerkvi okradena. Včeraj zjutraj je bila zasebnica Angela Cepotova iz Betnav-ske 18 v jezuitski kapeli pri obhajilu. Pustila je torbico v klopi. Ko se je vrnila z obhajilne mize v klop, je opazila, da ji je izginila torbica, v kateri je bila zlata ura, večji znesek gotovine in razne druge stvari. Oškodovana je za 2000 din. podarstvo uredbi o maksimiranju cene in prisilnem odkupu pšenice in moke 2e v včerajšnji številki smo objavili besedilo uredbe o maksimiranju cen in o prisilnem odkupu pšenice in koruze. Ta uredba je objavljena v »Službenih novi-nah« 24. t m. in je s tem dnem dobila obvezno moč. Tridnevni rok za prijavo zalog in presežkov pšenice in koruze poteče torej v četrtek, 27. t. m. K uredbi je generalni ravnatelj Prizada dr Dragutin Tot podal naslednjo zanimivo izjavo: Od letošnjega februarja vladajo na našem žitnem trgu nenormalne razmere. Zaradi hude zime so precej nazadovale naše žitne rezerve, zlasti v deficitnih področjih, ki morajo dokupovati živež. Nastalo je veliko povpraševanje po žitu, ki bo gotovo trajalo do nove letine. Te razmere so izkoristili imetniki blaga, ki so zmanjševali svoje ponudbe na trgu. Špekulacija je pokupila blago in ga shranila, da ga lahko pozneje proda po znatno višjih cenah. Cene pšenici in koruzi so naglo naraščale. Te visoke cene so zadele predvsem majhne in najmanjše proizvajalce in delavce. Cene pšenici in koruzi so v primeri z drugimi cenami relativno najbolj narasle. Osnovna potreba za prehrano ljudi in živine je postala torej najdražja in za mnoge kmete nedostopna. Mnogi so se morali zadolžiti, da so nakupili žito za prehrano. Ko je cena koruzi dosegla 150 din, je špekulacija reflektirala na ceno 200 din; ko pa je bila cena 200 din dosežena, je zadrževala blago, češ da se bo dosegla cena 250 din. In ta cena koruzi je bila skoro dosežena. V pasivnih pokrajinah se je zaradi prevoznih stroškov cena koruzi dvignila celo na 300 din. Enako je bilo s pšenico in je v zadnjem času špekulacija računala že s ceno 300 din. Tako stanje se ni moglo dalje tolerirati. Kr. vlada je bila prisiljena izdati ukrepe, da prepreči izkoriščanje malih in gladnih ljudi, da zasigura prehrano in da napravi nezdravemu stanju konec. Tako je prišlo do uredbe o maksimiranju cene in prisilnem odkupu pšenice in koruze, ki določa za pšenico maksimalno ceno 230, 227 odnosno 224 din in za koruzo maksimalno ceno 180 odnosno 170 din. Z določitvijo te cene ni bila storjena nobena krivica niti imetnikom blaga, ker so sedanje maksi- mirane cene za naše razmere še vedno visoke. Po novi uredbi morajo vsi imetniki presežkov preko v uredbi določenega mi-nima v treh dneh podati prijavo upravnemu oblastvu prve stopnje, ki to prijavo dostavi Prizadu. V smislu uredbe ima Prizad prvenstveno pravico odkupa vseh prijavljenih viškov. V imenu Prizada je dr. Tot izjavil, da se bo Prizad te pravice poslužil. Vsi imetniki viškov in sklenjenih ter neizvršenih zaključkov, ki jih je treba prijaviti, so zavezani staviti to blago na razpolago Prizadu, kolikor ne bodo od Prizada obveščeni, da so oproščeni te obveze. Dr. Tot je nadalje izjavil, da so bili organi Prizada v ponedeljek poslani na teren, da kontrolirajo izvajanje uredbe. Ti organi Prizada bodo vsakega, ki bi skušal zadržati presežke ali se izogniti obveznosti iz te uredbe, prijavili oblastvu zaradi postopanja in kaznovanja. Prizad bo blago, ki ga prevzame, takoj plačal v gotovini. Najvišji interesi države in naroda zahtevajo, da se ta uredba striktno in takoj izvede. Prizad ne bo imel nobenih ozirov in je v interesu imetnikov presežkov in koruze, da se podredijo določbam uredbe. Dr. Tot je še poudaril, da bodo nove maksimalne cene za pšenico in koruzo veljale do nove žetve. Za pšenico nove žetve bodo, kakor je bilo doslej, določene nove cene na osnovi stvarnega stanja, upoštevajoč interese proizvajalcev in potrošnikov. Pri tem bo treba upoštevati, da predstavljajo tudi med kmetovalci potrošniki večino ▼ primeri s proizvajalci presežkov. V svojem delu je Prizad postavljen pred nove naloge in bo tudi v bodoče iskal sodelovanja s privatnim gospodarstvom. Tudi za novo žitno kampanjo Prizad ni dobil m o- | nopola trgovine z Sitom, vendar je jasno, da bo v sedanjih razmerah potrebna ostrejša kontrola in celo dirigiranje privatne trgovine, ki se v ostalem ne bo omejilo samo na trgovino z žitom. Osnovna naloga gospodarske politike je v današnjih razmerah, zasigurati prehrano države. V tem okviru ima Prizad nalogo zbirati presežke, direkcija za prehrano pa ima nalogo vršiti razdelitev zbranih zalog, zlasti v pasivnih krajih. Poklicna razvrstitev prebivalstva Državni statistični urad je pravkar izdal četrto knjigo o definitivnih rezultatih popisa prebivalstva od 31. marca 1931, ki se nanaša na poklicno razvrstitev prebivalstva. Prva knjiga, ki je izšla šele leta 1937, torej 6 let po izvršenem popisu, vsebuje podrobne podatke o številu ženskega in moškega prebivalstva, o celotnem številu prebivalstva in o številu gospodinjstev, in sicer za posamezne sreze, kakor tudi za posamezne občine. Druga knjiga, ki je izšla leta 1938, podaja na enak način popis po verski pripadnosti, t r e t j a knjiga, ki je izšla istega leta, pa po pismenosti in nepismenosti. V najnovejši četrti knjigi so podatki razvrščeni po spolu, kakor tudi po osebah, ki zaslužijo odn. pridobivajo (aktivno pre-biv.) in po vzdrževanih osebah. V primeri s popisom prebivalstva v letu 1921 je število pridobitnega prebivalstva (oseb, ki zaslužijo), naraslo le od 6,033.000 na 6.683.000 in znaša torej prirastek 650.000 oseb, to je 10.8%. število vzdrževanih oseb pa se je povečalo od 5,652.000 na 7,251.000, torej za 1,599.000 ali za 28.3%. Število vzdrževanih oseb je torej mnogo bolj naraslo kakor število oseb, ki same pridobivajo, kar je deloma v zvezi z okolnostjo, da je bil popis v letu 1931 izvršen v dobi naglo nazadujoče konjunkture. To nesorazmerje pa gotovo tudi kaže, da se je v tem desetletju prebivalstvo mnogo hitreje pomnožilo, kakor pa so se povečale pridobitne možnosti. Jugoslavija ima 76.6% kmetijskega prebivalstva številke o poklicni razvrstitvi prebivalstva kažejo, da smo še vedno pretežno agrarna država sai se več kakor tri četrtine prebivalstva preživljajo od kmetijstva, šumarstva in ribarstva. Odstotek, ki odpade na glavne poklicne skupine se je po sta- i tistiki, ki se nanaša na vse prebivalstvo, spremenil od 1. 1921 takole: 1921 1931 razlika kmetij., šumar. in ribarstvo 78.87% 76.58% —2.29% industr. in obrt 9.91% 11.00% +1.09% trgovina, kredit in promet 4.35% 4.85% +0.50% javna služba, svob. poklici in vojska 3.80% 4.08% + 0.28% ostali 3.07% 3.49% + 0.48% Odstotek prebivalstva, ki se preživlja od kmetijstva, šumarstva in ribarstva, je torej v 10 letih nazadoval za 2.3%. Pri vseh ostalih poklicih pa opažamo povečanje odstotka v razmeri s celotnim prebivalstvom. Seveda se je navzlic manjšemu odstotku prebivalstva, ki se preživlja od kmetijstva, šumarstva in ribarstva 9.22 milijona ljudi, leta 1931. pa 10.67 milijona ljudi, kmetijskega prebivalstva še povečalo. Leta 1921 se je preživljalo od kmetijstva, šumarstva in ribarstva 9.22 milijona ljudi, V celoti je torej kmetijsko prebivalstvo naraslo za 1,455.000 ljudi ali za 15.8%, in to navzlic temu, da je nazadoval delež kmetijskega prebivalstva v okviru celotnega števila prebivalcev. Sorazmerno najbolj je naraslo število prebivalcev, ki se preživljajo v Industriji in obrti, in sicer od 1,158.000 na 1,533.000 torej za 375.000 ali za 32.4%. število prebivalcev, ki žive od trgovine, kredita in prometa je naraslo od 509.000 na 676.000, število prebivalcev, ki žive od javne službe, svobodnih poklicev in vojske pa se je povečalo od 444.000 na 568.000. Nekoliko drugačne so številke, ki se nanašajo le na aktivno (pridobitno) prebivalstvo. Po tej statistiki je odpadlo leta 1931 na kmetijstvo 76.3% (leta 1921 80.37%), na industrijo in obrt pa 10.73% £8.65^ Poklicna razvrstitev po banovinah Prav zanimive in poučne so številke, ki kažejo poklicno razvrstitev prebivalstva v posameznih banovinah (v naslednjem navajamo le odstotke, ki se nanašajo na skupno prebivalstvo). Na prebivalstvo, ki se preživlja od kmetijstva, šumarstva in rl barstva, odpadejo v posameznih banovinah naslednji odstotki: področje Beograda 3.53% dravska banovina 60.28% dunavska banovina 74.71% savska banovina 75.33% vardarska banovina 78.03% zetska banovina 81.96% drinska banovina 82.31% primorska banovina 83.53% moravska banovina 85.82% vrbaska banovina 88.16% Sorazmerno največ kmetijskega prebi valstva je v vrbaski in moravski banovini, najmanj pa v dravski banovini, če izvzamemo področje uprave mesta Beograda. Odstotki, ki odpadejo na prebivalstvo v industriji ln obrti, pa so naslednji: področje Beograda 33.35% dravska banovina 22.15% dunavska banovina 13.47% savska banovina 12.08% vardarska banovina 9.41% drinska banovina 7.78% moravska banovina 7.22% primorska banovina 6.39% zetska banovina 5.63% vrbaska banovina 5.19% Najslabše sta razvita industrija in obrt v vrbaski in zetski banovini, najbolj pa v dravski, dunavski in savski banovini. Razlike v poklicni skupini trgovine, kredita ln prometa niso tako znatne. Na to skupino odpade v Beogradu 21.13%, v dravski banovini 6.82%, v dunavski 5.19rJ-. v savski 5.13%, v vardarski 4.40%, v primorski 4.09%, v zetski 4.07%, v drinski 3.97%, v vrbaski 3.19% in v moravski 2.55%. Končno je omeniti še odstotke prebivalstva, ki živi od javne službe, svobodnih poklicev in v vojski. Na to skupino odpade v Beogradu 21.32%, v zetski banovini 4.74%, v dravski 4.64.%, v vardarski 4.38%, v dunavski 3.9S%, v savski 3.72%, v primorski 3.51%, v drinski 3.49%, v moravski 2.72% in v vrbaski 2.01%. Možnost Izvoza cementa in boksita v Rusijo V zvezi s sklenitvijo trgovinske pogodbe z Rusijo smo že poudarili, da obstoja možnost izvoza znatnih količin cementa in boksita v Rusijo. Med drugim smo omenili, da so dalmatinski boksitni rudniki že prejeli iz Rusije poziv, naj stavijo svoje ponudbe. Rusija potrebuje znatne količine bavksita, ker tamošnja ležišča bavksita niso znatna in je tudi bavksit slabše kakovosti. Rusija pa je znatno razvila svojo industrijo aluminija in so njene potrebe po boksitu vedno večje. Velike tvornice aluminija je Rusija zgradila na Dnjepru, nedaleč tamošnje velike hidrocentrale. Sploh ima Rusija na razpolago velike rezerve električnega toka, ki je važen za produkcijo aluminija. Do leta 1942 nameravajo Rusi dvigniti produkcijo aluminija na 190.000 ton, pri čemer bi se potrebna količina bavksita povečala na 800.000 ton. Rusi so že napravili poskuse pridobivanja aluminija lz drugih manjvrednih rud, ki se pa niso obnesli Rusija ima tudi znatne potrebe v cementu v zvezi z Izvedbo velikih javnih del. Vsekakor obstojajo možnosti za stalne dobave bavksita in cementa, ki bi ga izvažali z našimi ladjami v Crno-morske luke. Ustvaritev možnosti izvoza cemcnta in boksita v Rusijo bi bilo tem bo'j pozdraviti, ker jc zaradi vojne naš izvoz boksita in cementa prav občutno nazadoval. Boksit smo prej izvažali predvsem v Nemčijo, kamor pa je od pričetka vojne prevoz po morju onemogočen. Naš izvoz dalmatinskega cementa že nekaj let nazaduje po razširjenju vojne na Sredozemsko morje, pa se je skoro ustavil, ke. ca ne moremo več izvažati v številne prekomorske države. Gospodarske vesti = Predlog za uvedbo treh vrst pšenične moke. z uredbo o varčevanju z živili od 10. maja t. 1. sta dobila trgovinski minister in ban banovine Hrvatske pooblastilo, da sporazumno s kmetijskim in socialnim ministrom izdata določbe o mletju pšenične moke in o omejitvi vrst pšenične moke in kruha iz take moke. Glede na to pooblastilo je bila nedavno v trgovinskem ministrstvu strokovna anketa, ki se je pečala predvsem s tipiziran jem' moke. Združenje mlinske industrije je sedaj izdelalo o tem vprašanju konkretne predloge, ki gredo za tem, da se doseže pri mletju pšenice večji odstotek moke, namreč 80% namesto dosedanjih 78%. Po tem predlogu, ki je izdelan v smislu razprave na anketi, naj bi se v bodoče izdelovale le 3 vrste pšenične moke, in sicer moka »0«, moka z® kuhanje ki bi se uvrstila med sedanje tipe št. 2 do 4, in krušna moka, ki bi ustrezala dosedanji tipi št. 6. Po dosedanjih uzancah izdelujejo mlini 7 vrst pšenične moke, namreč Og. Ogg, 2, 5, 6, 7 in 8. = Uvoz blaga, ki ga imajo naši uvoznici v italijanskih lukah. Direkcija za zunanjo trgovino opozarja vse uvoznike, ki imajo svoje blago kupljeno v tujini, spravljeno v skladiščih italijanskih luk, pa ga niso mogli uvoziti v Jugoslavijo, ker so ga zadržale italijanske oblasti, da dajo potreben nalog svojim odpremnikom v prizadetih italijanskih lukah, naj se obrnejo do italijanskega ministrstva za trgovino in valuto v Rimu, (ministero per cambi e le valute) z vsemi potrebnimi listinami, da se jim blago osvobodi in stavi na razpolago. Ce odpremnik v italijanski luki ne bi mogel izposlovati dovoljenja od omenjenega ministrstva v Rimu, naj se konkretni primeri prijavijo direkciji za zunanjo trgovino v Beogradu, Ratnički dom. poštni predal 818. Prijave direkciji morajo biti po predpisih kolkovane. (Kakor smo že poročali, smo o priliki trgovinskih pogajanj, ki so bila prav kar zaključena v Rimu, dobili zagotovilo, da- bomo lahko uvozili blago, ki leži v italijanskih lukah). Borze 25. junija Nit jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 41, v Beogradu pa je bil zabeležen tečaj 40.50 — 41. Bolgarski klirinški čeki so bili v Beogradu zaključeni po 88. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Skoda ponovno okrepila, in je uil za- beležen tečaj 410 — 415 (v Beogradu 41« — 415). Tudi tečaji ostalih državnih vrednot so bili danes višji, vendar ni prišlo do prometa. DEVIZE Ljubijan«. Oficielni tečaji: London 164.12 — 167.32, New Yorik 4425 — 1485, Curih 1002.49 — 1012.49. Tečaji na svobodnem trgu: London 203 — 206.20, New York 5480 — 5520, Curih 1238.82 — 1248.82. Curih. Beograd 10, London 16.30, New York 443, Milan 22.40. Madrid 40, Berlin 177.50, Stockholm 106.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škeda 410 — 415, 4% severne agrarne 48 — 49, 6% dalm agrarne 65 den., 7«/0 invest. 93 den., 7% Seligman 101 den., 7»/0 Blair 85.50 den.; delnice: PAB 183 den., Trboveljska 260 den., Gutmann 59 bi., šečera-na Osijek 230 den., Osiječka Ijevaonica 160 den., Oceania 600 den., Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 412 — 415, 4% severne agrarne 49 — 50, 6% begluške 74 — 74.50, 6«/0 dalm. agrarne 70 — 71 (70 — 70.50), 70/0 Seligman 100 den. (101), 7«'n Blair 90 den. (90), 8«'n Blair 95 den., Narodna banka 7800 den., PAB 1S8 — 190. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 25. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 79.25. za sept. 79.75, za dec. 80.375; korOza: za julij 61.875, za sept. 59.875. -f Winnipeg, 25. junija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 73.625, za dec. 75. -f Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: baška, baranjska in banaška 78 kg, 2"U, 242; srenr-ka in slavonska 78 kg, 2° '„, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marša 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t. m ). Rž: baška in banaška 210 — 2J2.50. Oves: baški, sremski in slavonsflti 210 — 217.50. Ječmen: baški in sremski 64/64 kg, koruza, bela 192, rumena 182 Cz vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). M°ka: baška in banatska Og- in Oggr 370 — 380, »2« 345 — 355, »5« 325 — 335, >6« 205 — 315, »7« 275 — 285, :8« 175 — 180. Otrobi: baški !n sremski 162.50 — 165, banatski 160 — 16250. Fižol; baški in sremski beli brez vreč 435 — 440. Dve usodni nesreči pri ognju Vače, 25 junija Usodno nesrečo je doživela 30-letna Micka Juvanova, posestnikova hči na Klcnku. Pri Juvanovih so kuhali žganje in je upravljal kotel Mickin brat Ker jc imc'1 med delom neki opravek na Vačah, jc zaprosil sestro Micko, da bi popazila na ogenj in na kotel, ki jc bil nameščen v posebni kuhinji za hišo. Micka je prevzela skrb nad kotlom. Med delom pa ji je postalo slabo. Brez glasu se je nezavestna zavalila na goreč kup in je tamkaj ostala negibna. Micka bi bila gotovo zgorela pri živem telesu, če ne bi bil tedaj po naključju prišel do kotla sosedov fantek. Ta je videl, da je bila Micka vsa goreča Začel je kričati na pomoč in prihiteli so domač' in sosedovi. Do smrti so se prestrašili nad groznim prizorom, ko je ležala M:cka v ogn;u Potegnili so jo z ognja, jo pogasili in prenesli v hišo. Micka jc obžgana po vsem telesu, zlasti po trebuhu in hrbtu. Poklicani zdravnik je storil, kar se je dalo. Stanje ponesrečen-ke je nevarno, vendar kaže, da bo morebiti le ostala pri življenju. Podobna nesreča se je dogodila v družini našega pismonoSe g. Jožeta Tiča. Enoletni sinček Janezek jc bil nekaj bolan. Ker ga je tresel mraz, ga jc mati položila na peč. Fantiček pa jc začel, ko jc bil sam, laziti po peči in jc zašel v kot, kjer jc bilo zelo vroče. Pri Tičevih so namreč prav tedaj imeli peko Mali Janezek je zače! zaradi bolečin od vroč me obupno klicati na pomoč. Ko je pritekla mati, je bil sinko že ves opečen. Poklicali so zdravnika in p° njegovem nasvetu so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je nekaj ur kasneje umrl. Vsa soseska pomiluje nesrečno Ti-čevo družino To je v dobrem letu zdaj že drugi hud udarec, ki ie zadel našega priljubljenega pismonošo. Lani mu je zgorela domačija in sta prišla mladi zakonca ob vse. Dve domačiji sta zgoreli Ptuj, 25. junija V Podvincih pri Ptuju je v nedeljo popoldne začelo goreti gospodarsko j>osiop-je posestnika Martina Repiča. Ogenj jc z veliko naglico prešel tudi na hišo istega posestnika in potem se na hišo in gospodarsko poslopje nekoliko oddaljenega posestnika Franca Bezjaka. Prihiteli so gasilci od vseh strani, a zaradi hudega vetra in pomanjkanja vode niso mogli uspešno gasiti, pač pa so obvarovali sosedne zgradbe. Ogenj so zanetili najbrže otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Škoda znaša okoli 100.000 din. R D I Sreda, 26. junija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Godbe na pihala igrajo (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli kvartet. — 14: Poročila — 18: Mladinska ura — reportaža iz tiskarne. — 18.40: Rc-stavriranje kapiteljske cerkve v Novem mestu (predavanje). — 19: Napovedi in poročila. — 19 20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Violinski koncert g prof. Jana Slajša. — 20.50: Bizetova suita L'Arle-sienne. — 21.10: Pevski zbor »Slavec«. 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Havajske kitare in \vurliške orgle. Beograd 14.15: Klavirski koncert. — 18.50: Zabavni koncert velikega radijskega orkestra. — 19.40: Plesna glasba (plošče). — 20: Prenos opere iz beograjskega Narodnega gledališča. — Zagreb 19 20: Nacionalna ura. — 21: Vesel večer. — Sofija 13.30: Glasba za ples in razvedrilo. — 14: Narodna glasba. — 18: Lahka in plesna glasba. — 19: Klavirski koncert. — 19.50: Prenos opere Gioconda iz sofijskega Narodnega gledališča. — 22.30: Narodna glasba — Praga 21.20: Komorna glasba (godalni kvartet). — 22: Koncert (dela češkm skladateljev). — London program ni prispel. — Pariz program ni prispel. — Rim 21.15: Plesna glasba. — 22.15: Orkester. — Berlin program ni prispel. Zdravniki s padali švedsko notranje ministrstvo je odredilo, da morajo biti zdravniki, ki uporabljajo letala za obiskovanje bolnikov v redko naseljenih predelih dežele, vešči tudi skakanja s padali. Iz Rusije poročajo, da so v oddaljenih ozemljih zdravniki že v več nego 250 primerih obiskali bolnike s skokom iz padala. Lek zoper jrsbltost švedski zdravnik Olaf Bruel poroča o svojih izkušnjah z lečilom hematoporfiri-nom, ki ga je odkril psihiater dr. Huehner-feld. To lečilo so začeli uporabljati za zdravljenje težke melanholije in duševnih depresij. Dr. Bruel ga je preizkusil v najtežjih primerih, v katerih je trajala bolezen tudi po desetletja. V polovici vseh primerov mu je uspelo paciente popolnoma ozdraviti, v četrtini primerov vsaj delno, ostanek pa je na preparat le malo reagiral. Compiegne 1. 1913. Premirje pred dva in dvajsetimi leti Maršal Badoglio šef Italijanske delegacije za pogajanja s Francijo Premirje v Compiegneu L 1918. je bilo sklenjeno takole: Dne 7. novembra 1918. se je odpeljala nemška komisija za sklenitev premirja z antanto iz glavnega stana nemške vojske v Spaaju. V komisiji so bili: državni tajnik Erzberger, poslanik grof Oberndorf, general v. VVinterfeldt in pomorski kapitan v. Vanselow. V komisiji tedaj ni bilo nobenega odločujoče osebnosti nemškega vrhovnega poveljstva, kar je delegacijo v nasprotnikovih očeh poniževalo. S francosko delegacijo, ki jo je topot vodil član vrhovnega sveta general Huntzinger, je bilo popolnoma drugače. Nemška komisija se je pripeljala z avtomobilom po cesti Fumay-Givet ter je pri kraju La Capelle zapustila zadnjo nemško prednjo stražo. Sprejel jo je francoski oficir, ki ga je spremljal trobentač. Oba sta vodila Nemce skozi francosko črto. Ponoči od 7. na 8. november je komisija prispela v glavni stan generala Debeneya, ki je sprejel Nemce hladno ter jim postregel z običajnim vojaškim prigrizkom, kakršen je bil tedaj na razpolago i častnikom i moštvu. Le Creuzot V teku pohoda na Francosko so prišle Nemcem v roke tudi največje francoske tvornice za orožje Schneider & Co v Le Creuzotu. To mesto leži kakšnih 100 km jugozapadno od Dijona med Saono in Loiro ter ima okoli 45.000 prebivalcev. Pred več nego sto leti, 1. 1836. je indu-strijec Schneider tukaj osnoval kovinsko industrijo, ki se je razvila v eno največjih podjetij svoje vrste v Evropi. Tvornica je postala pravcata francoska orožarna. Ker ležijo v bližini Le Creuzota premogovniki in rudniki železne rude, je produkcija na moč olajšana. Schneiderjeve tvornice tvorijo mesto zase, ki razpolaga s premogovniki, rudniki, ogromnimi pečmi za železo itd. Tukaj se vlivajo topovi, izdelujejo jeklene plošče, lokomotive in stroji vseh vrst, mostov in kar še spada zraven. Same razvaline • • • Nemci so se nato odpeljali z avtomobilom dalje in so prispeli do napol porušene postaje, kjer je stal vlak s spalnimi vagoni. V ta vlak je delegacija sedla in ee je z njim vozila skozi noč. Zjutraj se je vlak ustavil na mrtvem tiru na jasi v Compiegneu. Na tračnicah zraven je stal salonski voz maršala Focha. Ta vagon je stal nekaj let po vojni na dvorišču Doma invalidov v Parizu, kjer so ga obiskovalci ogledovali. Potem so ga ponovno prepeljali v Compiegne ter ga ostavili na Rond-Point d Armistice, na zgodovinskih tleh iz 1. 1918. Sezidali so tudi majhen muzej, katerega sliko smo priobčili v včerajšnjem »Jutru«. Okoli devete ure zjutraj je stopila nemška komisija za sklepanje premirja v Fo-chev voz z veliko mizo, na kateri je bil papir poleg svinčnikov. Tja sta prišla maršal Foch in angleški admiral Weyms, general Weygand in drugi. Foch je vprašal nemško odposlanstvo, čemu je prišlo. Nemci so izjavili, da so prišli zaradi pogojev, nakar jih je Foch zavrnil, da »nima staviti nobenih pogojev«. Položaj je rešil grof Oberndorff, ki je pojasnil, da bi nemška delegacija rada izvedela pogoje za premirje. General Weygand je nato prečital 18 točk. V dva in sedemdesetih urah. so se Nemci morali odločiti, Ce sprejmejo pogoje ail ne. Grof Oberndorff je imel z generalom Weygandom razgovore, v katerih mu je pojasnil nemške pridržke. Weygand mu je svetoval, naj napiše to, kar se mu zdi nesprejemljivo. Weygand je bil prijazen z Nemci, prav tako niso Angleži kazali nobene mržnje do kapitana v. Vanselowa. Dne 11. novembra ob petih so Nemci podpisali premirje in šest ur pozneje so bile ustavljene sovražnosti. Mladi vojvoda Guiški, nadškof v Reim-su, se je odločil, da se bo odpovedal duhovniškemu poklicu in nadarbini, ker se je strastno zaljubil v princeso Gonzago in se je hotel z njo poročiti. »Premislite to stvar«, mu je dejal kardinal Richelieu očetovsko, »žrtvovati hočete 400.000 liver dohodka, da bi dobili eno žensko. Marsikdo bi žrtvoval štiri sto tisoč žensk, da bi dobil en takšen dohoriek, kakršen je vaš.« MOTEL ZfiVAOO: l48 Don Juan ROMAN. XVII. S KOM SE JE BORIL DON JUAN Juan Tenorio se je vrnil v svojo sobo in glasno zaklical Corentina. Ne da bi ga bil potreboval: čutil je le, da mora imeti nekoga blizu sebe. Jakomina ni bilo, in don Juan je pomislil: »Ta butec bo zdaj zmerom tičal pri licemerki Denizi. Pokažem mu, nepridipravu, da še ni ože-njen. Nu, drugič bom vedel, kaj se pravi popravljati storjeno krivico. Iz te ženitve ne bo nič, razen če bom jaz hotel. Naj bo bedak stokrat oženj en, toliko mora vedeti, da gre služba pred zakonsko dolžnostjo...« Toda Jakomin ni bil pri gospe Jeromi Diman-chevi; kmalu bomo videli, kod je hodil. Don Juan je med svojim godrnjanjem tekal sem in tja, prestavljal naslanjače, odpasoval meč ter zdaj pa zdaj mahoma obstal, zamežal, znova odprl oči in srepo zastrmel v praznoto. »Ni ga več!« si je dejal. A že ga je izpreletelo: »Glej ga!... Te oči, oh, te oči!... Vsaj da bi oči zaprl!« Še in še je klical Corentina in kričal tako, da je mojster Gregor jadrno pritekel k njemu. »Želi vaša svetlost morda kaj prigrizniti? ...« »Da, da. Se pravi, ne. Spati hočem. Ali pa — rajši ostanite malce pri meni. Ne. Cujte. prinesite mi vina, najboljšega, kar ga je v kleti.« »Imam nekaj za vas, svetlost.« Mojster Gregor je odhitel in se kmalu vrnil z dvema steklenkama žlahtne šampanjske kapljice, ki je že tedaj slovela, čeprav je ob tistem času še niso bili naučili kipenja. Don Juan je zaporedoma zvrnil nekaj kozarcev šampanjca; nato se je začutil pokrepčanega in ponovil, da hoče spati. Mojster Gregor je v svoji zaskrbljenosti spustil zastore na oknu, da ne bi dnevna svetloba branila njegovi svetlosti spati, ter odšel, želeč visokemu gospodu srečne sanje. »Srečne sanje?« je zamrmral don Juan, ko je ostal sam. »Morda jih najdem na dnu teh ste-klenk.« Izpraznil je prvo steklenico. Ko je bil pri zadnjem kozarcu, je mahoma pre-bledel, obmrl, počasi okrenil glavo, pogledal preko rame ... in skočil k oknu odgrinjat zastore. »Prekleto!« je zastokal. »Ali mi to govedo s svojo zanko okrog vratu res ne bo dalo zaspati? Evo ga tamle pri oknu! Kdo ve, nemara bi bilo bolje, da pustim zastore spuščene. Tako se ne bo imel kje zibati...« Spustil je zastore ter se počasi in nezaupljivo obrnil. Oddahnil se je, se zasmejal in stopil proti postelji- »Saj sem vedel, kaj je treba storiti...« Tesnoben vzkrik se mu je iz vil. Peklenska pri- i i ■ ' in i ■ ■ II kazen se je zibala zdaj tu, privezana za posteljni baldahin. Tedaj se je lotil druge steklenke, ne da bi odtrgal oči od pojaca. Ko je bila steklenka do dna izpraznjena, je po-rog^ivo dejal: »Cuj, prijatelj. Lahko si misliš, da Juan Teno-rilo ni voljar vso noč prenašati tvojo lubinasto spako. Kaži jezik, kolikor ti je drago, a zapri vsaj oči. Ne? Kaj mi konec koncev očitaš? Da me je imela tvoja Zavota rajši od tebe? Kak piškav razlog!« »Eh, vraga,« je nadaljeval, »mar mi je prismojene dekline. Kar imej jo. Še bolje bi bilo, da si jo branil in obdržal. Vkljub mojim dobrim svetom si vtaknil glavo v zanko. Nores si bil. A kaj morem jaz za to? Hodi z bogom. Mirno se vrni na svoje podstrešje k ostalim pojacem, ki ti bodo prijetna druščina. Spravi se, pri tej priči se spravi! Izpred mojih oči, nepridiprav! Ne greš? Videl boš, kaj je jeza Juana Tenoria!« Planil je na posteljo in oberoč zgrabil obešenca... Ne da bi ga bil izkušal zgrabiti: prav zgrabil ga je. Začutil ga je med rokami in ga jel stiskati, da bi ga zadušil. Obešenec je splaval kvišku, kakor da mu hoče uiti. Toda don Juan je po bliskovo izdrl bodalo in prerezal vrv. Obešenec je padel na posteljo in se zgruznil. Tenorio mu je pokleknil na prsi ter z naježenimi lasmi, izbuljenimi očmi in peno na ustnicah zarohnel: »Držim te, nesramni capin. Se sem ti voljan od- pustiti. Se vdaš na milost in nemilost?« Obešenec se mu je šiloma izmuznil, se vzravnal in znova obvisel v zraku; prerezana vrv je bila spet cela in privezana na baldahin. Don Juan je kakor mačka skočil na posteljo ter objel pojaca, da bi ga vnovič prevrnil. Pomembno je, da ni v vsem tem strahotnem boju niti enkrat poizkusil zabosti obešenca z mečem ali bodalom. Nekaj temnega je hotelo, da ga zaduši in zdrobi, in v čudnem preskoku spomina je mahoma glasno zaklical: »V objemu namestnikove roke...« Don Juan je sigal in hropel. On, ki je znal v vseh dvobojih neoporečno izbirati besede, je bruhal kletvice in psovke. Hotel je zadaviti nasprotnika, pa mu je bilo samemu, kakor da ga nekdo davi. Spet in spet se mu je izvijal, spet in spet je grabil pojaca za grlo.... Deset dolgih, strašnih minut je trajal blazni boj dona Juana... boj s pojacem, z obešencem, z ničimer ... Nato se je mahoma sesedel na posteljo, kakor bi mu bile odnehale vse kosti in mišice v telesu, ter se pogreznil v težko, svinčeno spanje... XVII Poldne je že bilo, ko je dona Juana zbudil mojster Gregor, ki je s čepico v roki stal ob postelji: »Gospod grof de T*oraydan je prišel in želi govoriti z vašo svetlostjo...« Premirje med Nemčijo in Francijo Zgodovinski vagon v Compiegnea Zgodovinski trenutek v Compiegneu. General Keitel čita nemške pogoje. Poleg njega sede: kancelar Hitler, maršal Goring, admiral Rader, general Brauchitsch in Hess. Francoska delegacija z generalom Hunt-zingerjeni sedi na desni Nemški oficirji ogledujejo vagon, v katerem je bilo sklenjeno premirje s Francozi L 1918. in /. 1940. Francosko vojno brodovje Razdeljeno je na Atlantik in Sredozemlje O francoskem vojnem brodovju v tej vojni v splošnem ni bilo mnogo slišati, vsaj ne v tem smislu, da bi se angažiralo za kakšne pomorske bitke. V severnem delu Severnega morja se je v času nemškega vdora na Norveškem udeleževalo operacij, med katerimi so mu Nemci poškodovali oziroma potopili matično ladjo za letala »Bearn«, lahko križarko »Emile Bertin« in rušilec »Bison«. Večjega pomena je bila vloga francoskega vojnega brodovja pri vkrcavanju zavezniških čet, ki so se umikale iz Flandrije. Pod poveljstvom admirala Abriala je znaten del francoske vojne mornarice tu odločilno pripomogel, da se je utegnila zavezniška vojska še prilično ohranjena umakniti na Angleško in v francoske lu-ke. V neprestanih spopadih z nemškimi letali je bilo ob tej priliki nekoliko manjših enot francoske mornarice poškodovanih. Francoske vojne ladje, ki so tu sodelovale in ki so se v ostalem Atlantskem oceanu udeleževale lova na nemške trgovinske parnike in na parnike nevtralnih držav, ki so prevažali tihotapsko blago v Nemčijo, so izvirale nedvomno iz oporišča v Brestu, ki so ga Francozi v zadnjih letih močno razvijali. Tu je bila domovna luka zelo velikega in tudi zelo modernega vojnega brodovja, ki je obsegalo med drugim dve novi bojni ladji, tri starejše bojne ladje, eno matično ladjo za letala, tri no- ve lažje križarke, dvanajst velikih rušilcev, petnajst manjših rušilcev, 25 velikih podmornic itd. Naloga tega brodovja je bila v prvi vrsti ščititi velike prevoze vojaštva, ki so jih pričakovali iz zapadne Afrike, in prevoze vsakovrstnega blaga. Drugo težišče francoske vojne mornarice je bilo seveda v Sredozemskem morju, in sicer v njegovem zapadnem delu, med tem ko je naloga ščititi vzhodno Sredozemsko morje pripadla angleški vojni mornarici. Francoska vojna mornarica je bila v Sredozemskem morju po številu in tonaži približno enako velika kakor v Atlantiku, vendar je imela manj velikih bojnih ladij. Vzdrževati bi morala v glavnem zvezo s francoskimi kolonijami v Severni Afriki. Francoska vojna mornarica je v zadnjih letih silovito napredovala. V marcu letošnjega leta je bilo po uradnih podatkih v gradnji nič manj nego 126 enot, med njimi 4 bojne ladje po 35.000 ton, 2 matični ladji za letala, 3 lahke križarke, 3 veliki rušilci, 11 srednjih rušilcev, 14 torpedovk in 20 podmornic. Letos so nameravali postaviti v službo 49 enot s 73.000 tonami, število pomorskih častnikov bi se pomnožilo za 5000. podčastnikov za 17.850, moštva pa za 85.000. Dogodki so prehiteli vse te namere in kakšna je usoda francoske vojne mornarice, trenutno še ne vemo. Med sodi smodnika in minami VSAK DAN ENA »Kaj pa hočete s temi rožami?« »Namenil sem jih vaši gospodični hčerki — če bo imela milijon dinarjev dote ...« (»Humorist«) Dramatična vožnja iz Egipta v Italijo Zaradi premirja, ki ga je podpisala francoska vlada z Nemčijo, je izjavil general Mittelhauser, poveljnik francoske vojske na Bližnjem Vzhodu, da stopa ob stran Velike Britanije, s katero se bo boril do konca Divji zakoni v Ritmuniji V Rumuniji živi toliko divjih zakoncev, da je sklenila vlada proti koruzništvu odločne ukrepe. Samo v černoviškem okrožju so našteli nad 2000 primerov divjega zakona. Ker je glavni vzrok zanje večinoma prevelika revščina, da bi mogla oba človeka misliti na formalizacijo svojega razmerja, bo rumunska vlada osnovala sklad, iz katerega bodo takšnim dvojicam delili podpore, da se bodo lahko v redu poročili. Narod brez otrok je narod brez bodočnosti Cesta v Franciji, natrpana z vsakovrstnim vojnim materialom, ki je prišel v nemške roke Italijanski begunci iz Egipta, večinoma ženske, otroci in starci, ki so zapustili deželo faraonov na krovu Italijanskega parnika »Caiatea«, da se vrnejo v domovino, pripovedujejo dramatične podrobnosti o vožnji, ki jih je pripeljala končno v Sirakuzo. Kakor poroča agencija Štefani, so Angleži parnik prisilili, da se mora ustaviti najprvo na Malti. Tam se Je moral zasidrati med radijsko postajo in skladiščem smodnika, torej med dvema važnima vojaškima ciljema. Italijani menijo, da so Angleži hoteli na ta način izvršiti pritisk na italijanske bombnike. Ladjo so označili Francija v razkolu z velikimi italijanskimi zastavami. Toda italijanska letala so v dneh, ko se je parnik mudil na Malti, vendarle obmetavali z bombami vojaške objekte blizu parnika. čez nekoliko dni so angleške oblasti spravile na parnik še kakšnih 100 Malte-zov, baje članov »pete kolone«, in dovolile odhod. Tiste Malteze so odposlale v Italijo menda za to, da bi bilo na otoku manj ljudi, ki bi jim bilo treba skrbeti za jed. Parnik je v bližini obale naletel na veliko število plavajočih min in je bil pravi čudež, da je priplul nepoškodovan v Italijo. Rusija na velesejmu v Lipskem Vlada Sovjetske unije je na jesenskem velesejmu v Lipskem (od 25. do 29. avgusta t. 1.) najela 450 kvadratnih m prostora v tkzv. Krožni palači (Ring-Messe-Haus). Poleg tega so Rusi vzeli v zakup velik nepokrit prostor, kjer bodo razstavili prvenstveno stroje. t Moce*s vtis ©bii^vs nalili stikov z Rusijo Ugodni Komentarji v vseh balkanskih državah Beograd, 25. junija, p. Vest o obnovi diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo je napravila v vsej domači in tudi v vsej tuji javnosti izredno velik vtis. Nocojšnja »Pravda« obeležuje razvoj dogodkov zadnjega časa, ki so dovedli do obnove diplomatskih odnošajev in list pri tem naglaša, da je politika miru in nevtralnosti ter dobrega prijateljstva z vsemi sosedi od Jugoslavije naravnost zahtevala, da uredi diplomatske odnošaje tudi s sovjetsko Rusijo. Sovjetska unija je vodila politiko miru in je ob vsaki priliki pokazala svoje nevtralnost kakor tudi svojo voljo, da ne sodeluje v sedanji vojni Razen tega je kakor je izjavil Molotov, sovjetska Rusija želela vzpostaviti dobre odnošaje z vsemi državami. Politika miru in nevtralnosti, ki jo izvaja Jugoslavija, je bila z vzpostavitvijo diplomatskih odnošajev s sovjetsko f\u ;jo samo še utrjena. Vzpostavitev odnošajev s sovjetsko Rusijo bo Jugoslaviji omogočila, da še bolj poglobi svoje dobre odnosa ie tudi z drugimi sosedami. Skoro vsi sofijski listi objavljajo danes komentarje o tem dogodku. V njin naglašajo. da bo obnova diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo pripomogla, da se bo politika miru m nevtralnosti na Balkanu in v Podunavju še bolj stabilizirala. Bližnja bodočnost bo pokazala, kako pametno je Jugoslavija postopala, ko si je ob pravem času uredila svoje diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo, ki je postala zelo važen faktor v evropski mednarodni politiki Rusija je dokazala tudi že z dejanji, da želi miru in da želi, da se vojna ne razširi na Balkan m na Podu-navje. To svojo politiko je Sovjetska zveza izvajala tudi tedaj, ko je bila prisiljena z energičnimi ukrep' sk-beti za večjo varnost svojih meja. Ureditev diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in SSSR bo znatno utrdila jugoslovenski zunanje-politi-čni položaj, omogočila pa bo Jugoslaviji tudi, da si preskrbi vse ono blago, ki ga ji Rusija lahko nudi, a ki ga sedaj zaradi vojne od drugod ne more uvažati. Tudi turški tisk objavlja že obširne komentarje o najnovejšem dogodku o katerem pravi, da pomeni znatno konsolidacijo prilik na Balkanu. Ni dvoma, da na diplomatskem terenu že dolgo ni bil storjen korak, ki bi v večji meri pripomogel h konsolidaciji miru kakor prav ta vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo. Končno pripisujejo tudi rumunski listi velik pomen ureditvi diplomatskih odnošajev Jugoslavije in sovjetske Rusije in ugotavljajo, da jc povsod v Rumuniji napravila globok in ugoden vtis. Listi ji pripisujejo velik pomen ne le za Jugoslavijo, temveč za vse države v jugovzhodni Evropi. Sovjetski poslanik v Beogradu Plotnikov je bil dolga leta odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Bukarešti in dobro pozna prilike na Balkanu. To mu bo v znatno pomoč pri opravljanju njegove nove važne diplomatske službe. s premirje? Premirje je sporazum, s katerim se dve na^piotni vojski dogovorita o pogojih ustavitve sovražnosti. Navadno napoveduje premirje tudi popoln mir. toda premirje samo še ni mirovna pogodba, a tudi ne navadna ustavitev sovražnosti. Medtem ko ie namreč navadna ustavitev sovražnosti časovno in krajevno omejena, se premirje skoro vedno nanaša na vse bojišče ter je kot uvod v mir navadno dališega trajanja. Premirje pa ni še mir. kajti ima sicer za posledico ustavitev sovražnosti, a ne ukine vojnega stanja med vojskujočima se državama. Zato se sovražnosti navzlic premirju lahko še vedno začno, bodisi zaradi zapada roka o premirju, bodisi zaradi neizpolnjevanja premi: skih pogojev. Na postopek o premirju se nanašajo določbe čl. 36—41 četrte haaške konvencije iz leta 1907.. ki vsebuje določbe o vojskovanju na kopnem. Cl. 36 te konvencije določa na primer, da sme navzlic premirju vsaka vojna stranka kadarkoli spet začeti s sovražnostmi, ako ni posebej določeno tra-.isnie premirja. V ta namen zadostuje navadno obvestilo nasprotni voini stranki. Dolžnost obeh strank je. da sklenitev premirja pravočasno in uradno javita borečim se četam. Sovražnosti prenehajo ali takoj po tej objavi, ali pa v dogovorjenem določenem roku. Sleherna kršitev pogoiev premirja no eni izmed strank daje seveda prikrajšani stranki pravico, da sporazum o premirju odpove in takoi spet začne s sovražnostmi. Le v primeru, da so te kršitve posledica zasebnih dejani neodgovornih oseb. prizadeta stranka ne sme premirja kar odpovedati, temveč mora zahtevati kaznovanje krivcev ter odškodnino za morebitno kazen. Sporazum o premirju navadno sklepajo vrhovni, poveljniki vojsk. Rok ki preteče med zahtevo po premirju ter pristankom nanj. je različen, ker je odvisen bodisi od posebnega voinega položaja, bodisi od posebnih interesov obeh vojnih strank. Pogajanja za premirje v svetovni vojni so se glede Avstro-Ogrske vlekla od 29. oktobra do 3. novembra 1918. Premirje ie bilo podpisano v Villa Giusti. Glede Nemčije pa so pagajania tekla od 5. oktobra do 11. novembra 1918, ko je bil dogovor o premirju podpisan v istem gozdiču pri Com-piegneu. kjer je bilo v soboto podpisano premirje med Nemčijo in Francijo. Ob smrti dr. Dežmana Smrt uglednega hrvatskega novinarja dr. Milivo a Dežmana ie napravila tudi v sic enski javnosti globok vtis ter vzburi-' . iskreno obžalovanje zlasti v naših n vinarskih krogih. Na včerajšnji redakcijski seji > Jutra« je direktor dr. Kramer v toplih be;eda'n komemoriral smrt odličnega novinarja in zaslužnega stanovskega tovariša ter so bili s seje poslani uredniškim kolegom v Obzoru; izrazi iskrenega sočustvovanja listov konzorcija »Jutra«. Vse jugoslovensko časopisje posveča osebn sti umrlega dr. Dežmana spominske članke, poudarjaioč njegovo kulturno, so-cialno-politično in še posebei njegovo poli t i čno-no vin arsko delovanj e. Redakeiia »Obzora« in rodbina pokojnega ie tekom včerajšnjega dne preiela nebroj brzojavnih izrazov sožalja. Med drugimi so izrazili svoje sočustvovan e predsednik vlade g. Cvetkovlč. podpredsednik dr. Maček in mnogi ministri, ban dr. šubašič. mnogi bivši ministri, med njimi dr. Andjelinovič in dr. Kramer. številni političarji. kulturni in prosvetni delavci. Centrala Novinarskega udruženja v Beogradu in vse sekcije Novinarskega udruženja so poslale izraze sožalja in Novinarsko udruženje je položilo na oder krasen venec. Pogreba se udeležijo vsi zagrebški novinarji ter odposlanci novinarskih organizacij iz ostalih središč države. Kdo bo na^omestoval Milana Gavriloviča v stranki Spričo imenovanja dr. Milana Gavrilovica, senatorja in voditelja zemljoradniške stranke za poslanika v Moskvi je nastal v strankarsko-političnem pogledu majhen, a svojevrsten problem. Zemljoradniška stranka namreč nima ne podpredsednika, ne kakega drugega predsedniškega namestnika, niti ne generalnega tajnika, tako da je nastalo vprašanje. Kdo jo bo vodil po odhodu dr. Gavriloviča v Moskvo. Kakor nam iz Beograda poročajo, se je v ponedeljek zvečer zaradi tega sestal izvršni odbor stranke. Dr. Gavrilovič je poročal o notranjem in zunanjem političnem položaji. Izvršni odbor mu je izrazil svoje čestitke k imenovanju za prvega jugoslovenskega poslanika v Moskvi. Te dni se bo sestal še glavni odbor stranke, verjetno, da že 30. t. m., in tedaj se bo definitivno uredilo vprašanje kdo fc-< dr. Gavriloviča nadomeščal v vodstvu stranke za časa njegove odsotnosti. Maš življenjski prostor Splitski Narodni list« objavlja uvodnik pod naslovom »Naš življenjski prostor«. V n em se ogreva za načelo balkanske soli c' • -.osti in rs zvija nekako tele misli: Skupni cilj balkanskih narodov mora biti. da se ves Balkan smatra kot skupni in enotni ž'- i jonski prostor tu od vekov nastanjeni narodov, prostor, ki ga je treba čuvati in braniti z združenimi silami. Pri tem imajo balkanske slovanske države dolžnost, cla ne izgubijo zveze z ostalimi slovanskimi naredi in državami, s katerimi jih vežejo sorodnost krvi in jezika ter zgodovinski spomini skupnih borb. Kar se še posebej nas Jugc-slovenov tiče, se mora- mo stalno spominjati, da nam je samo jugoslovenska narodna misel po razpadu Av-stroogrske rešila današnje meje, naš ožji življenjski prostor, ker se od enotnega naroda, kakor smo takrat vsi na ves glas trdili, od njegovega živega telesa niso mo-| gli in niso smeli trgati poedini deli, niti na I osnovi že podpisanih pogodb. Ali ni tudi ; danes jasno vsakemu, ki drži oči odprte, da ima za nas Srbe. Hrvate in Slovence jugoslovenska misel isto zaščitno nalogo, kakor v svetovni vojni, ker je mnogo lažje razbijati državo, razdeljeno na več narodov kakor nacionalno enotno državo? Misel jugoslovenskega edinstva pa seveda ni in ne more biti zapreka, da ne bi se naša država na znotraj tako uredila, da bodo zadovoljeni vsi upravičeni interesi posameznih delov, ne da bi bilo treba pri tem žrtvovati kaj od onega, kar nam nalagata naš skupni interes in obramba našega ožjega življenjskega prostora v okviru širšega balkanskega. „Srpski glas" ustavljen Kakor čitamo v listih, je z odlokom notranjega ministra ustavljeno izhajanje tednika »Srpski glas«. List je izdajala zadruga »Sloboda«, ki so jo osnovali nekateri ugledni člani Srbskega kluba ? vseučili-škim profesorjem dr Slobodanom Jovano-vičem na čelu. »Srpski glas« je izhajal v četrtkih ter je ostro napadai sporazum od 26. avgusta. Bil je velikosrbsko vsmerjen in je zato napadal jugoslovensko ideologijo v enaki meri, kakor Hrvate in njihovo politiko po sporazumu. Imel jc prilično veliko naklado. Glavni urednik mu je bil srbski književnik in odvetnik Dragiša Vasic. Reis-ul-ulema v Zagrebu Kakor smo že poročali, se mudi v Zagrebu verski poglavar naših muslimanov reis ul ulema Spaho. Ban dr. Subašič mu je priredil včeraj svečan obed. Verski poglavar muslimanov ostane še danes v Zagrebu. Kolikor ob tej priliki poročajo zagrebški listi, bodo v Zagrebu zgradili veliko džamijo v bližini Gubčeve zvezde, kjer je primerno stavbišče za to že dolečeno. Švicarske informacije o nemških ciljih Berlinski poročevalec »Neue Ziircher Zeitung« je objavil nekaj zanimivih informacij o pomenu nemško-italijanskega premirja s Francijo ter o bližnjih ciljih Nemčije. Poročevalec pravi med drugim: »Sklenitev sporazuma o premirju v com-piegneskem gozdiču je močno približala ločeni mir med Francijo in velesilama osi, obenem pa zlomila angleško-francosko sodelovanje. Nemce je ta uspeh samo podkrepil v veri, da je sedaj tudi vkorakanje nemških čet v London le še vprašanje nekaj tednov ali največ nekaj mescev. Os Rim-Berlin se ob tem preokretu svoje vojne akcije kaže kot popolna enota. Zahteve, ki sta jih obe velesili postavili Franciji. so bile sporazumno določene v Monakovu med Hitlerjem in Mussolinijem. Od francoske vlade v Bordeauxu sprejeti pogoji so trenutno še vedno tajni. Neki berlinski list pa je pripravil svoje čitatelje nanje, ko je zapisal, da so pogoji »brez dvoumij in trdot«, kajti Nemčija mora preprečiti najmanjšo možnost zopetnega vzplamtenja bojev na vsem francoskem suverenem področju. Seveda pa si je morala Nemčija zagotoviti sleherno gotovost, ki si jo je sploh mogoče misliti, da ji bo nadaljevanje vojne proti Angliji mogoče pod kar najbolj ugodnimi pogoji in iz kar najboljših pozicij. Z nekoliko prikritimi, vendar razumljivimi izrazi napoveduje list tudi to, da mora biti premirje samo izhod za razširjenje nemškega življenskega prostora, in sicer, kakor se zdi, v zelo velikem obsegu. Kot cilj se namesto nesimpatične besede o hegemoniji navaja »nova zgraditev Evrope na zapadnih tleh kontinenta«. Revizija mej mora biti pri tem takšna, da bo nudila možnost za izvedbo »osnovnih načel resničnega miru na kontinentu«. Da bo združitev Alzacije in Lotaringije tvorila del nemških mirovnih pogojev, odgovarja že splošnim pričakovanjem v Berlinu, dasi ni še sledu o uradnem stališču v tem vprašanju.« Zakaj se Amerika tako oborožuje Pretekle dni so skoro vsi nemški listi priobčili dopis iz Washingtona. ki poroča o zborovanju zastopnikov 95 mest iz raznih držav Amerike. Na tem zborovanju je bil sprejet sklep, naj se vladi nujno priporoči, da se ne meša v evropsko vojno. Predsednik zborovanja bivši tajnik William Castle je po nalogu zborovalcev poslal vladi brzojavko, v kateri je ponovil omenjeni sklep z dodatkom, da Zedinjene države itak niso pripravljene za vojno. V zvezi s tem omenja dopis nedavno izjavo načelnika ameriškega generalnega štaba generala Georgesa Marshalla, ki je v vojaški komisiji senata razkril neugodno preskrbo ameriške vojske. Ako bi Amerika močno pomnožila število svoje vojske, bi ji po Mar-shallovem mnenju ne manjkalo samo orožja in opreme, marveč celo obleke. Za enkrat ima na razpolago samo 320.000 uniform. General Gregory, vrhovni intendant ameriške vojske, je potrdil MaTshallove navedbe. Moskovski nogometni klub v Sofiji Sofija, 25. jun. o. Sofijski nogometni klub »Slavija« se je pogodil z moskovskim nogometnim klubom »Dinamo« za tekmo, ki bo 12. julija v Sofiji Dva dni nato bo »Dinamo« igral tudi proti klubu »Lovskemu«. Prošnje za vstop v poštno službo Beograd, 24. junija. AA. Iz ministrstva za ptt poročajo zainteresiranim osebam, da so vsa mesta za službe na področju tega ministrstva izpopolnjena. Vse prošnje, ki'so ostale nerešene bodo poslane prosilcem nazaj. V poštno-telegrafsko-telefonsko službo bodo v bodoče sprejemali ravnatelji ptt uradniške pripravnike samo na podlagi natečaja, ki bo razpisan od primera do primera po proračunskih možnostih in po potrebi. Zato bo v bodoče treba pošiljati prošnje samo na posamezna ravnateljstva ptt. Ministrstvo ptt sploh ne bo sprejemalo več nobenih prošenj za službo. šaljivost ni vedno dobra Pod naslovom »Opozicija se posvetuje« objavlja zagrebška »Nova riječ« zafrklji-vo beležko, v kateri primerja posvetovanja jugoslovenske opozicije z dogodki v Evropi in zamerja opozicijskim strankam, da ves čas odkar traja strahovita vojna, še niso mogle formulirati pozitivno svoje stališče napram sporazumu,« češ da se »opozicija boji, da bi izgubila parole za volitve«. »Nova riječ« se še posebno norčuje iz časopisnega poročila, da bodo opozicijske stranke nadaljevale medsebojno izmenjavo misli. Priznati moramo, da nam šaljivo razpoloženje »Nove riječi« ni povsem razumljivo. Dogodki v Evropi ne govorijo proti temu, da bi se odgovorni politiki ne sestajali in ne izmenjavali misli. Nasprotno, če je kdai čas, da se med zastopniki raznih strank razpravlja o narodnih in državnih stvareh, potem ie ta čas nastopil baš sedaj, ko se ie utrgal velik plaz. ki vsmeria vse življenje Eviope na druga pota. Morda v Zagrebu ne čutijo potrebe izmenjavanja misli o dogodkih, ki se odigravajo okoli nas. in o njihovih posledicah. ki so važne za nas. Vsekakor se »Nova riječ« moti. če misli, da opozicija nima drugih predmetov za razpravo kakor sporazum. Sporazum se izvaja in nihče od opozicije ne želi naši notranji politiki delati kakršnekoli težkoče. ali pa povzročati kake nove konflikte. Še mani seveda kdo misli na volilne parole. Zaenkrat je bila razprava o volilnih parolah za občinske volitve na Hrvatskem poslednja. O tem smo gotovo tudi z »Novo riječ jo« složni. Ne vemo, ali se v Zagrebu in v Beogradu med koali ranimi vladnimi strankami vrši kaka izmenjava misli. Vsekakor ne bi bilo odveč. Gremo še dalje. Mislimo. da bi bilo več kakor koristno, ako bi se izmenjavale misli med vsemi strankami, ne zaradi strank (kdo bo danes govoril o strankarskih interesih?), temveč zaradi stvari, ki so nad vsemi strankami in ki se tičejo nas vseh. Nihče ne bo upravičen pisati zafrkljivih notic, če »Nova riječ« sporoči, da so se tudi med Samostojno demokratsko stranko in z nio zvezanimi strankami vršile razprave, ki se bodo šele nadaljevale. Saj se niti ni nihče smejal ko smo pretekli teden vsak dan čitali poročila o posvetovanjih in pogajanjih v Beogradu, nastalih zaradi tega, ker se je JRZ in SDS nista mogli zecflniti. o tem. kdo je zmagal v 27 hrvatskih občinah ... »Nova riječ« naj verjame, da so predmeti posvetovanj med opozicijskimi voditelji mnogo resnejši in važnejši, nego so bili premeti nenavadnih beograjskih konferenc. Tudi njej se morda ne bo zdelo neumestno naše priporočila da izmenja s svojimi zavezniki misli o izvestnih izjavah in člankih, ki v resnici zaslužijo, da se nad njimi zamislimo vsL Zafrklji-vost v teh resnih in težkih časih ni dobra in koristna metoda. Ce ie pa izraz šaljivega razpoloženja, potem je to humor, ki je posebno s stališča gospode okrog »Nove riječi« vprav »obešnjaški«. O ruski politiki Dve zanimivi presoji, prva iz Švice, druga iz Bolgarije švicarski list »National Zeitung« iz Basla razmotriva v uvodniku o ruski politiki zavarovanja ter piše med drugim, da se moramo po ruski akciji v Baltiku vprašati. »kje so meje te zavarovalne politike in kakšna presenečenja še pripravlja Rusija.« O dosedanjem zavarovanju v Baltiku meni list, da odgovarja rus:ti potrebi po zaščiti Leningrada. Vprašanje pa je, tako nadaljuje, ali prideta sedaj na vrsto tudi Rumunija zaradi Besarabije in Turčija zaradi Dardanel. Ni izključeno, da bo Rusija uveljavila svojo zavarovalno politiko tudi na Kavkazu, kjer bo hotela vključiti vase turške vpadne baze. kakor na primer trdnjavo Kar. Glede ruske politike na evropskem jugovzhodu domneva list med drugim: »Mnogo bolj previdno nastopa Rusija začasno na jugovzhodu; toda ob primerjavi s postopkom z baltiškimi državicami se ni mogoče ubraniti vtisu, da bi utegnila tudi na Balkanu prvemu aktu, ki se razvija v znamenju sporazuma, v kratkem slediti bolj brezobzirna ruska politika.« List omenja ruske odnošaje z Bolgarijo ter moskovsko ustrežljivost napram Bukarešti, kjer je bil pred kratkim imenovan za poslanika Lavrentijev, nakar pripominja: »Trenutno je gotovo, da si hoče Rusija zagotoviti solidarnost balkanskih držav, to pa zato. da ne bi za primer razširjenja vojne na Balkan bila osumljena, da je poslala svoje čete v ogenj samo zaradi Besarabije.« Zelo zapleteni so trenutno po mnenju lista tudi rusko-turški odnošaji. Turčija čuti po nemškim zmagah svoje obveznosti do zaveznikov kot breme, želi ostati nevtralna in pričakuje, da bo našla oporo pri Rusiji. Kremelj odgovarja na to ankarsko naslonitev nase z izredno prijaznostjo. Obe j stranki spretno peljeta igro in zagotavljata, da bi se borili samo v primeru direktnega napada nase. Negotovo pa je. ali bi Moskva nudila Ankari dejansko pomoč. Tudi to je del ruske zavarovalne politike. Bolgarski poslanec Janev, ki se je pred kratkim zelo pozitivno izrazil o ruski pomoči Bolgariji za primer kakršnihkoli za-pletljajev, je objavil te dni v sofijskem vladnem listu »Večer« članek, iz katerega posnemamo nekaj zelo zanimivih pogledov na sedanjo politiko Rusije. Janev piše med drugim: »Nešteto jih je med nami in v inozemstvu. ki se spuščajo v najrazličnejša ugibanja glede ruskega zadržanja ter napo- vedujejo najbolj nemogoče dogodke. Med spletkarskimi intrigami, namenjenimi evropskim in balkanskim informacijskim borzam. je bila tudi vest, da je Rusija dala jamstva nekaterim državam. To verzijo je agencija Tass kategorično demantirala. Te dni pa je bila vržena v svet nova diplomatska senzacija, češ da je Sovjetska Rusija podvzela pobudo za ustanovitev balkanskega bloka. Tudi ta vest je bila takoj de-mantirana iz Moskve. V evropskih listih se še vedno govori o Rusiji kot o »sfingi« in še vedno se namiguje na nasprotja med njo in Nemčijo. Vsakdo ve, odhod in zakaj te spletke. Namesto da bi nanje odgovarjali, naj raje omenimo nedavno domnevo francoskega publicista de Kerillisa v listu »Epoaue«, češ da je edina naloga franco-sko-angleške politike zastrupiti odnošaje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo . . . Dogodki, ki se odigravajo v Evropi, niso le slučajni, a tudi zbližanje med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, brez katerega bi zmage v Franciji morda ne bile mogoče, ni slučajno. Kdor ima količitaj smisla za zgodovinski razvoj, si bo lahko razložil, zakaj je Sovjetska Rusija bližja Berlinu kakor Londonu. Rezultati te nove vsme-ritve so se pokazali tako glede Nemčije kakor glede Rusije. Zadostuje, ako pogledamo na realizacije Rusije po 23. avgustu 1339. Vsi dosedanji luski uspehi bi bili nemogoči brez sporazuma z Nemčijo. Vprašanje je sedaj, ali so naloge sovjetske zunanje politik? s tem končane? Ne. Rusija ima še svoje teritorialne zahteve in interese v pogledu trgovskih prometnih zvez na rečni in pomorski poti, ki niso v njeni posesti in ki pripadajo njenim sosedam — z jamstvom zapadnih velesil. Ne smemo si delati iluzij: Anglija in Francija ne bosta izginili, tudi če izgubita sedanjo vojno, toda oni ne bosta več mogli braniti onih določb, ki so nasprotne ruskim interesom. Ni torej potrebno, da nam to reče kak ruski diplomat, da razumemo, da Rusija čaka svojo uro. ca bi branila svoje interese in realizirala svoje cilje. Ali je za to potreben konflikt z Nemčijo? Ne, kajti že se vidijo obrisi nove geopolitike. Svet bo verjetno razdeljen na velika gospodar-sko-politična področja, na katerih bo mogoče zgraditi pravi mir. Zato so med ruskim blokom in nemško-italljanskim središčem mogoči samo sporazumi, ne pa spori ali vojne. Interesi malih narodov pri tem ne bodo prizadeti, kajti rajh in Moskva nista nroti svobodnim nacionalnim mani« festacijam. Seveda pa imajo ve>ika vpra« šar.ja prednost pred temi vpeašaaji . . .« Minister Varga o svepm zbMi® puri nas Budimpešta, 25. junija. AA. (MTI) Pred svojim odhodom iz Beograda je dal madžarski trgovinski minister dr. Varga beograjskemu dopisniku MTI izjavo, v kateri je izrazil toplo zahvalo jugoslovenski vladi, predvsem trgovinskemu ministru dr. Andresu in senatorju Iliču za zelo prisrčen sprejem. Dr. Varga je dalje dejal, da mu bodo dnevi, ki jih je prebil v jugoslovenski prestolnici, ostali v najprijetnejšem spominu. Pripomnil je, da o priliki njegovega bivanja v Beogradu ni bilo trgovinskih pogajanj, ker to tudi ni bilo potrebno, pač pa da je bilo govora o tem, kako bi bilo možno čim uspešneje izvajati nedavni trgovinski sporazum, ki obeta sijajne uspehe. Izkoristil je svoje tridnevno bivanje v Beogradu v to, da je z ministrom dr. Andre-som in ostalimi osebnostmi iz jugoslovenskega gospodarskega življenja prerešetal vprašanja, ki zanimajo obe državi. Ugotovljeno je bilo, da so razgovori potekali v popolnem soglasju z jugoslovenskimi gospodarskimi krogi tako glede posameznih splošnih vprašanj, kakor tudi glede onih vprašanj, ki še posebej zanimajo Jugoslavijo in Madžarsko. Minister dr. Varga je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je po 20 letih on prvi madžarski minister, ki je uradno obiskal Jugoslavijo. Prepričan je, da bo vzajemno delo med Madžarsko in Jugoslavijo prineslo ko: isti obema državama. Razumevanje, ki so ga v Jugoslaviji pokazali o priliki njegovega obiska, je po besedah dr. Varge jamstvo, da bodo medsebojni odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo še lepše napredovali. Tudi budimpeštanski župan je dal novinarjem kratko izjavo v kateri je naglasil, da se je prepričal o sijajnem delovanju jugoslovensko—madžarskega odbora, ki je mnogo pripomogel k razvoju prijateljskih odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Izrasil je nado, da bo v kratkem mogoče organizirati velikopotezno izmenjavo turistov obeh držav. Celjska številka m V petek, soboto in nedeljo bi moral biti v Celju pokrajinski sokolski zlet, posvečen 50-Ietnici ustanovitve celjskega Sokola, iz katerega se je potem raz-predla gosta mreža sokolskih in drugih narodnih postojank po vsem prostranem celjskem okrožju. Zaradi izrednih razmer je moral, kakor vse večje prireditve, odpasti tudi pokrajinski zlet v Celju. Zbrali smo bili za to priliko že vrsto zanimivih prispevkov o celjskem okrožju, v katerem je bilo narodno-politično življenje tako razgibano, kakor v malo katerem drugem delu Slovenije. Kakor ob priliki odpadlega mariborskega zleta smo se odločili tudi v tem primeru, da zbrane prispevke objavimo, čeprav zleta ne bo. Prepričani smo, da bo naša »celjska številka«, ki bo izšla najbrž skupno z nedeljsko že v soboto, vzbudila prav tako priznanje in odobravanje, kakršnih smo bili deležni za svojo »mariborsko številko«. Interesente opozarjamo na njo že naprej, vse prodajalce, ki bi radi prejeli to številko v več izvodih, kakor dobivajo običajne nedeljske številke, pa prosimo, da to čimprej sporoče naši upravi. „JUTRO" Zadnja pot ravnatelja Frana Goloba Ljubljana, 25. junija Kako globoko je odjeknila nenadna smrt ravnatelja tobačne tovarne Frana Goloba v naši javnosti, to je izpričal žalni sprevod, ki se je danes ob 17. razvil izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti. Čeprav so se zgrinjali temni oblaki nad obzorjem, se je zbrala k njegovi zadnji poti velika množica prijateljev in znancev, vseh tistih pač, ki so ga ljubili in spoštovali kot človeka, kot predstojnika in nepozabnega tovariša. Po blagoslovitvi so prenesli krsto med špalirjem gasilcev tobačne tovarne na voz, v katerega sta bila vprežena dva para vran-cev. Takoj nato se je razvil med gostim špalirjem mogočen pogrebni sprevod. Za križem in žalnim praporom se je uvrstila četa gasilcev tobačne tovarne z vencem, ki so ga poklonili gasilci častnemu predsedniku. Za četo so nosili 17 prekrasnih vencev, predvsem velik venec Jadranske straže. Sokola, venec uradništva tobačne tovarne in delavstva, venec sindikata monopolske uprave ter še vrsto vencev, ki so jih poklonili prijatelji in najbližji. Ob vozu s krsto je stopala častna straža gasilcev za žalujočimi svojci pa se je uvrstila dolga vrsta od-ličnikov, zastopnikov oblastev. društev in narodnih organizacij. Bilo je prisotno celotno uredništvo tobačne tovarne s podravna-teljem g. Ivanom Babnikom, zastopniki državnih uradov in monopolske uprave, dolge vrste delavstva tobačne tovarne ter tepre-gledna množica prijateljev in znancev. Poleg Številnih Sokolov v civilu je bilo zlasti častno zastopano članstvo Jadranske straže, posebno še ženska sekcija Bil je to krasen in obenem turoben pogrebm sprevod, kakršnih malo vidi Ljubljana. Temni oblaki so s« zgrnili nad pokopališčem, ko so spustili pokojnikovo krsto v grob. Vendar jc ostalo nebo milostno ves čas pogreba. Po obredih je stopil pred grob generalni tajnik TPD g. Jože Pogačnik ter izprcgovoril v imenu Jadranske straže in v imenu prijateljev teie pretresljive besede v slovo: Z najglobljim obžalovanjem se poslavlja Jadranska straža od svojega nepozabnega odbornika in nenadomestljivega načelnika prireditvene sekcije. Ob temle bridkem slovesu nam je samo eno v uteho: predragi prijatelj in tovariš Franjo je vedno častno izpolnjeval svojo dolžnost in je storil toliko dobrega, kakor malokdo drugi z daleko večjo kopico let. Z žarko ljubeznijo s\>ojega plemenitega srca je ljubil prirodo. Ljubil je Jadran, ljubil je naš prekrasni planinski svet. In ko je že hotela kruta usoda, da se je tako zgodaj utrgala nit njegovega plodnega življenja, je vendarle svetel poudarek na njegovi tolikanj tragični smrti v tem. da je ugasnilo njego\ro življenje v objemu naše krasne planinske prirode Zlato Tce dobrega človeka, vzornega tovariša in iskrenega prijatelja smo položili v naročje blagoslovljene zemlje. Naj se mirno odpočije, naj v tihem pokoju prisluškuje utripom življenja jugoslovenskega naroda. Mi, ki globoko užaloščeni jemljemo slovo, bomo ponesli nazaj v življenje najsvetlejši spomin. In ta spomin bo združen z našo obljubo, da se bomo trudili za svoje ideale z isto plemenito gorečnostjo, s kakršno nam je dal najlepši zgled naš nepozabni Fianjo Golob! Večna čast njegovemu imenu!« Nobeno oko ni ostalo suho In potlej je na razstanku še nebo orosilo svežo gomilo moža, ki smo ga prezgodaj izgubili. t t MALI OGLASI LIN OGLASOM CENE M A Po 60 par za besedo, Dtn 8.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U Iščejo •lužh. Najmanj« znesek za enkratno objavo oglasa Din L&.—. Dopisi In ženltve se zaračunajo po Din 2— sa vsako besedo, Din S.— davka ga vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši mesek n enkratno objavo oglasa Dtn 20. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din S.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši objavo oglasa Din 17- Beseda 1 din, dave* 3 din, za Šifro ali daianie oasi..v 5 din. Najmanjii znesek 17 dia. Zr» počitnice v Dalmacijo na morje! Za bagatelno ceno din 35 dnevno dobite opremljeno enodružinsko vilo dveh sob Informacije pod šifro »Prilika 33« na ogl. odd. Jutra 16311-38 Službo dobi Beseda l din, davetr * din: za šifro ili Jajanje naslova 3 din. Naimaniši znesek 17 din. Za Slov. gorice potrebujemo vinlčarsko družino z najmanj 4 delavnimi močmi. Prejemki znašajo po vini-čarski pogodbi: 200 din mesečno v gotovini za viničarska dela. prosto stanovanje, mes. 1 zl.m drv, 30 1 sadjevca ter deputatno zemljišče v Izmeri V/2 ha in odpadajoča dnina. Obširne pcnudbe z navedbo do sedanjih službovanj je poslati pod »Graščina< na ogl. odd. Jutra. 15975-3 Industrijsko podjetje živilske stroke išče mladega absolviranega agronoma, — jugosl. državljana, po možnost z nekaj prakse. Prošnje z osebnimi podatki vojne obveze, življenjepisom ter z navedbo dosedanje prakse in z zahtevami plače poslati na ogl. oddelek Jutra pod »Agronomska izdelava«. 16307-1 Šiviljska pomočnica popolnoma samostojna — dobi stalno mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16339-1 Pisarniška moč stareiša, z večletno prakso zmožna slovenske in nemške korespondence ter knjigovodstva. dobi mesto na deželi. Navesti vse dosedanje službe. V poštev pridejo tudi absolventke dveletne trgovske šole z odličnim uspehom. Nastop takoi, plača po dogovoru. Ponudbe na Aloma Com-pany d. z o. z., Ljubljana, Čopova ul. 1 prvi vhod. 16320-1 Postrežnico mlaišo, sprejmem takoj. — Javiti: Aleksandrova 3'IIX., desno. 16323-1 Frizerko dobro, ki dela tudi moško spreimem takoi ali po dogovoru. — Ogrizek Lado, Medvode. 16313-1 Ključavničarji dobiio zaroslenie pri tvrdki Varšek, Domžale. 16315-1 Inteligentno gospodično začetnico, zmožno nemščine. stenografije, strojepisja, iščem, da se izvežba za vodilno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena, korektna«. 16312-1 Krznarski pomočnik mlaiša moč. dobi stalno službo in krznarsko šiviljo sprejme krznar Dolenc, Sv. Petra cesta 19. 16308-1 Vzgojiteljico s perfektnim znanjem francoščine in nemščine iščem k dvema dečkoma v Ljub-liani. Ponudbe s sliko ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 111«. 16329-1 Uradnico začetnico z znanjem stenografije in strojepisja sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L. julij«. 16331-1 Postrežnico za popoldne od 2. do 5. ure spreimem. Ogrinc, Gasilska cesta 15. 16330-1 ^aummitftR Vajenci (ke) Pekovskega vajenca z vso oskrbo v hiši spreime parna pekarna Ivan Šilih, Slovenj Gradec. 16336-44 , moto Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Avto mali angleški ali amerilcan-ski, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj avto«. 16002-10 Kupim avto štirisedežni, dobre znamke brezhiben. Ponudbe z navedbo cene, kilometraže in barve na ogl. odd. Jutra pod »Avtomobil«. 16335-10 Prodam Beseda 1 din. davek 3 din. ti šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjii znesek 17 dia. Prodam 2 omari, mizico, 2 suknji. Šubičeva ul. 3/III. 16325-6 Stavben les za zaklonišča, trame in deske ima naprodaj __ po najnižjih cenah I. Oražem, Moste. 16319-6 Kupim Beseda 1 din. davek 9 din. a šifro ali dajanje aaslova s din. Najmanjii znesek 17 dia Stavbeno dvigalo dobro ohranjeno, kupi stavbenik Pire, Ljubljana, Ple-teršnikova ulica 28. 16328-7 Kolesa Beseda 1 din, davek » din za iifre ali dajanje aaslova 3 dia. Najmaniši znesek 17 din. um k ■V m Beseda 1 din, davek 3 din. z« šifro ali daianje aaslova 3 dia Najmanjii znesek 17 dia Pisarniški lokal sobo, event. s kabinetom ali predsobo, direkten vhod s stopnišča, iščem za takoj v strogem centru Ljubljane, na prometnem kraju. Cenj. ponudbe na oglasni odd. jutra pod »Bureau stalno«. 16310-19 Kapital Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo talno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. 12 16154-16 Kolesa damsko, moško in športno kolo, vsa popolnoma nova in najboljše znamke, za vsako ceno naprodaj. — Strojna delavnica. Sv. Petra cesta 85. 16298-11 Sobo odda Beseda 1 din. davek 3 din. zm šifro ali dajanje naslova 5 dia Najmanjii znesek 17 dia Sobo s posebnim vhodom, z dvema posteljama, oddam za 1. julij. Vprašati: Kolodvorska ul. 35/1., desno. 16322-23 Lepo sobo prazno, s posebnim vhodom, oddam v sredini Ljubljane. Vprašati: Salen-drova 6, III. nadstr. 16326-23 Sobe išče U Stanovanja Beseda 30 par, davek 3 din, tet 3 din za fifro ali dajanje naslova — Najmanjii znesek dm 13. Opremljeno sobo lepo in čisto v neposredni bližini kasarne Vojvode Mi-šiča iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno«. 16314-23a Beseda 1 din, davek 4 din, za iifro ali daianje aaslova 3 din Najmanjii t znesek 17 dia Opremljeno sobo s kopalnico oddam v strogem centru. Naslov v vseh I začasno poslovalnicah Jutra. j 16327-23 Parcele v št. Vidu ln v Vižmar-jlh naprodaj po nizki ceni. Lega zelo ugodna za obrt, weekend ali vile. Vižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge. 16076-20 215 oralov prvovrstne obdelane ln posejane zemlje v enem kosu z gospodarskimi po slopjl vred Je v neposredni bližini Osljeka naprodaj. Cena 9500 din po oralu. Vse informacije daje Josip Galovac v zdravUlšču Slatina Radenci. 15990-20 Dvosob. stanovanje cuizrup *(*ui ajfi *ni)U33 a odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3 člani«. 16341-211 ŠPORT Pripombe k beograjskemu mitingu Poraz proti Madžarom je bil sicer velik, toda kljub temu so se naši atleti držali dobro V soboto in nedeljo smo imeli v Beogradu prvo mednarodno atletsko prireditev, v Beseda 1 din, davek § din. I kateri je precej močna reprezentanca Mati Itfro ali daianje naslova džarske z izdatno razliko 46 točk porazila - mlade izbrance našega atletskega športa. 3 dia Najmamii 17 dia znesek razveselil pa je uspeh talentiranega Mav-sarja. Slednji je imel dolgo najboljši met (60.82) in šele v zadnjem poizkusu je Madžaru uspel daljši. V troskoku je zopet uspešno nastopil Lazarevič ter se plasiral na Šivalni stroj »Singer«, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Kolodvorska ul. 35/1., desno 16321-29 Razlika v točkah je res precej visoka, to- i drugo mesto. V teku na 400 m z zapreka Informacije VVertheim blagajno srednjeveliko takoj prodam. Levstikova ulica 21/11., levo 16324-6 Knjižice Kmetskega hranilnega in pos. doma Liubljana, večje in manjše, prodam po ugodni ceni. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12 16333-16 Gotovine od 500 do 800.000 din, imam na razpolago, katera bi se vložila v dobro trgovsko ali industrijsko podjetje, ki že obratuje, interesenti naj se obrnejo na Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 16332-16 RAZPIS Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razpisuje pismeno ponudbeno licitacijo za slikarska, pleskarska in tapetniška dela ter za polaganje linoleja pri gradnji nove bolnice na Jesenicah. Razpisni pripomočki so na razpolago proti plačilu zneska Din 40.—, za vsako vrsto dela, pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah ali pa pri nadzornih inženjerjih gg. ing. Kosu M. in ing. Platnerju J. v Ljubljani, šubičeva ulica št. 3, pritličje. Ponudbe je treba oddati v pisarni Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah dne 15. julija 1940, najkasneje do 12. ure. Na Jesenicah, dne 24. junija 1940. VEČJE GOZDNO POSESTVO išče logarja Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj je poslati pod »Graščina« na oglasni oddelek »Jutra«. 5288 da upoštevati je treba, da je precej naših atletov manjkalo in so namesto njih vskočile v reprezentanco nekatere mlade moči, ki jim še primanjkuje rutine za mednarodne nastope, razen tega pa vsi skupaj v Šivalni stroj I letošnji sezoni prav za prav niso imeli no-skoro nov, »Gritzner«. po- benega pravega treninga. V splošnem se grezljiv, radi pomanjkanja mora reči, da je to prvo mednarodno sre- dam!°rOgled°'dopoldne M*?*5 V ^ P°tekl° ? ^ »dO- goč. Marinčičeva ul. 3. voljivo, tembolj ker so sedanji časi pač I6151-29 I takšni, da tudi v športnih vrstah ne vladajo normalne razmere in je prirejanje takih mednarodnih srečanj že samo po sebi združeno z veliki težavami in je treba pri Beseda i din, davek 3 din: I njih računati z vsemi negotovostmi. ? d£.° S ^S ° Prireditvi sami nam je eden izmed 17 din. | udeležencev dal na razpolago še nekatere podrobne podatke, ki bodo gotovo zanima-Preklic I prijatelje tega športa pri nas. Pripove- S tem opozarjam, da nisem doval je med drugim: bi*'n"aiCMv" mo?°šfn Franc *V telni na 110 m z ^Prekami sta naša Hlebš.^AntonTja' Hlebš.rinC dva tekača Erlih in Hanžekovič le malo 16318-31 j zaostajala za odličnimi Madžari. Na 800 m je bil Goršek slab, pa tudi Srakar ni dosegel prav dobrega časa. Madžara sta namreč začela s silnim tempom, ki sta ga prevzela tudi naša dva, tako da jima je proti koncu zmanjkalo moči. Na 200 m smo bili daleč zadaj za izbirnimi gosti. V disku je bil siguren arugi Kovačevič in ta uspeh je ponovil v močni konkurenci tudi v metu krogle. Tek na 5000 m je bila ena najbolj zanimivih disciplin prvega dneva. Madžara sta se že po tretjem krogu odtrgala od naših dveh, vendar je Flass, ki je prvič nastopil v državnem prvenstvu, še kljub temu dosegel dober rezultat. Verjetno bi bil še boljši, če bi bil imel poleg sebe vsaj približno enakovrednega tekača, ne pa izredno slabega Galoviča. V skoku v daljino je imel Madžar le malo prednosti pred Lazarevičem, ki je sedaj v odlični formi. Tukaj je treba omeniti tudi mladega Urbiča, ki je nepričakovano zasedel tretje mesto. V štafeti 4X100 m so zmagali naši; madžarski tekači so pri zadnji predaji izgubili palico in bili nazadnje zaradi prestopa proge še diskvalificirani. V nedeljo dopoldne sta se obe reprezentanci z avtobusi odpeljali na Avalo. kjer sta položili krasen venec na grob Neznanega vojaka. Začetek nedeljskega tekmovanja se je zaradi nevihte zakasnil za pol ure. Obisk je bil ta dan precej boljši, kakor v soboto, med gledalci je bilo tudi mnogo odličnih gostov. V teku na 400 m sta manjkala naša dva najboljša tekača Skušek in Gabršek, ki sta jih zamenjala Klinar in Oberšek, ki se pa nista mogla uveljaviti proti pre-eej hitrejšim gostom, štefanovič je le za prsa zmagal v teku na 100 m pred drugim Madžarom ter se plasiral na drugo mesto. V teku na 1500 m je bilo ves čas huda borba med obema Madžaroma in našim Kotnikom, ki je zdaj v odlični formi. Dolgo se ga gosta nista mogla otresti in šele v finišu, približno 140 m pred ciljem — jima je to uspelo. Četrti je bil Košir, ki je tekel popolnoma zase, pa je vendar dosegel prav dober čas. V skoku v višino sta prijetno iznenadila juniorja Abramovič in Zivkovič, ki sta oba prvič nastopila v reprezentanci in nam priborila prvo dvojno zmago na tem mitingu. Markušič nas je v metu kopja precej razočaral, tem bolj ZAHVALA Za vse mnogoštevilne izraze iskrenega sočustvovanja, katere sem prejel ob bridki nenadni izgubi svoje drage dobre soproge, se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem. Posebno zahvalo naj sprejme g. tovariš dr. Šporn, ki ji je lajšal zadnje ure in vsi darovalci vencev in cvetja ter prijatelji in znanci, ki so blagopokojno spremili k večnemu počitku. NAJLEPŠE CTIVO! Ravljen. Klabund Ravljen , Thompson Majerjeva. Broširana knjiga. Vezana kn/iga rfin 10.-din 15.- Zgodbe brez groze Piotr - Rasputin Črna voina Sivko Rudarska balada Ljubljana, dne 25. junija 1940. LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 Dr. MILAN PAPEŽ višji zdrav, svetnik v pok., soprog Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana Vsem, ki ste jo poznali naznanjamo tužno vest, da nam je umrla naša nadvse ljubljena soproga, mamica, vnukinja in svakinja, gospa Elizabeta Blatnik roj. PIPA Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 27. junija 1940 ob 14. iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta št. 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 25. junija 1940. ERNEST BLATNIK s sinom; HROVAT IVAN, stari oče in ostalo sorodstvo. Dotrpela je v 78. letu starosti naša ljuba mama, stara mamica, sestra, tašča in teta, gospa Alojzija Tratnik roj. HAFNER dne 24. t. m. po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v sredo, dne 26. junija 1940 ob pol 15. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, dne 24. junija 1940. Otroci in ostalo sorodstvo mi je moral ponovno na start že utrujeni Kotnik, ki je ostal za prsa za Rehmom. Drugo dvojno zmago sta nam priborila inž. Stepišnik in Gojič v metu kladiva. Na 10.000 m je Kvas precej izboljšal svoj čas, pa tudi Biučan se je popravil. Gosta sta bila mnogo močnejša od naših, saj je zmagovalec Nemeth pretekel zadnjih 400 m na tej progi v času 56 sekund. V zadnji disciplini so gostje s precejšnjim naskokom spravili še eno zmago — v štafeti 4X 400 m. Nezadovoljstvo med atleti iz Slovenije Slovenski del državne reprezentance je odpotoval iz Ljubljane pretekli petek pod vodstvom tajnika SAZ g. Zupančiča, V Zagrebu so se mu pridružili hrvatski atleti in pa naš rekorder Emil Goršek. Čuden vtis je napravilo, da so hrvatski tovariši dobili na razpolago drugi razred, medtem ko so slovenski atleti nadaljevali pot na trdih deskah, tako da so dospeli zvečer vsi izmučeni v Beograd. Tamkaj jih je pričakoval zvezni trener g. Klein, ki je bil že tamkaj, da jim pripravi vse potrebno. Na stanovanju v dijaškem domu kralja Aleksandra I. so slabo spali, ker so imeli pri sebi — zelo neprijetno drnžbico. Najmanj zadovoljni pa so bili s prehrano, ki je bila vse prej kakor pa za atlete, ki so jih čakali tako važni nastopi. Pripovedujejo tudi, da sta se dva zagrebška tekmovalca kar z letalom pripeljala v Beograd, čeprav nista spadala med stebre naše reprezentance proti Madžarom. Kakor zatrjujejo, je bilo med slovenskimi atleti pri tej priliki toliko nezadovoljstva, da so sklenili izvajati najhujše posledice, če bodo morali, še kdaj v takih okoliščinah nastopiti v državni reprezentanci. Pričakujejo, da bodo organizatorji zadevo pojasnili in obljubili, da bo v bodoče popolnoma drugače ... V Dve veliki tekmi v nedeljo V Budimpešti je bilo v nedeljo zvečer žrebanje parov za drugo kolo v tekmah za mali srednjeevropski pokal 1940, v katero so po izločilnih tekmah vstopili naslednji klubi: Gradjanski iz Zagreba, BSK iz Beograda, Ferencvaros iz Budimpešte in Rapid iz Bukarešte, žrebanja se je v imenu naše nogometne zveze udeležil njen mednarodni tajnik g. Kika Popovič. Ceremonija se je precej zavlekla, ker se zastopniki posameznih zvez niso mogli odločiti za najkoristnejši način. Naši delegati so slednjič prodrli z mnenjem, da je treba onemogočiti srečanje dveh jugoslovenskih klubov, čeprav so se ostali zastopniki zavzemali za to, naj bo žrebanje popolnoma svobodno. V duhu predlogov našega zastopstva je žreb določil pare takole: BSK—Ferencvaros v Beogradu in Gradjanski—Kapid v Zagrebu. Prvi dve tekmi v semifinalu za ta pokal bosta torej prihodnjo nedeljo na naših tleh. Povratni srečanji bosta odigrani v dveh delih, in sicer najprej med Ferencvarosem in BSK v Budimpešti v nedeljo dne 7. julija, drugi par Rapid—Gradjanski pa bo odigral revanžno igro šele dne 14. julija v Bukarešti. ★ Preteklo nedeljo so razen dveh nogometnih enajstoric gostovali v Budimpešti tudi jugoslovenski veslači, in sicer samo oni iz Beograda. V mednarodni regati na Dunavu so v soboto veslači VK Beograda v vožnji štiric s krmarjem zasedli prvo mesto. Drugi dan v isti disciplini niso imeli toliko sreče in tudi double-scull Beograda je bil premagan, zato pa je v skiffu po zelo hudi borbi zmagal izvrstni Vujan, prav tako veslač VK Beograda. »Hrvatska športna sloga« pripravlja v teh dnevih sestanek z zastopniki Saveza srbskih športnih savezov, na katerem bodo skušali spraviti s sveta vsaj glavna sporna vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z reorganizacijo naših športnih forumov v skladu z novo politično ureditvijo v državi. Slovenci so z namenom, da bi prav tako sorazmerno s svojimi uspehi in žrtvami za jugoslovenski šport sodelovali pri novi ureditvi športnega življenja v državi, pred kratkim ustanovili podobno splošno športno organizacijo, kakršno imajo Hrvati in Srbi, namreč-SIovensko športno zvezo. Zdi pa se. da vsaj v Zagrebu o tej skupni predstavnici slovenskih športnikov nočejo ničesar slišati, ker doslej Slovenska športna zveza na vprašanja glede sklicanja skupnega sestanka s HŠS in SSSS še ni dobila nobenega odgovora. Kolikor se da pregledati, bodo srbski športniki giede sporazumne rešitve vseh nesoglasij podpirali Slovence, tako da se lahko računa, da bo naša SSZ vendarle še o pravem času prišla do besede. SK Grafika. Treninga juniorjev danes ne bo. Jutri ob 20. sestanek v palači »Grafike«. SOKOL Sokol I Ljubljana - Tabor obvešča svoje članstva ki ie oddalo svoie članske legitimacije v overoviienie. da jih dvigne v društveni pisarni med uradnimi urami. Legitimacije bodo overovliene le za ono članstvo, ki ie poravnalo vsai za prvo polovico leta 1940. svoie članske prispevka odnosno ustanovniki za leto 1940. predpisane poreže. Kinematografi i Ptuj. Zvočni kino bo predvajal v sredo in četrtek, obakrat ob pol 21. uri, eksotični film »Princesa Tam Tam« z Josipino Bakerjevo v glavni vlogi Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja a konzorcij »Jatca« Staako Viraat. — Za Narodno tiskarno <*, d. kot tiaKaraarja Fran Jeran — Za inaaratia dal je odgovoren Aioji Novak. — Vaj T Ljubljani. | ! ""!P!"7"!" "! !!! ! !(