113. Številka. V LJubljani, v soboto 21. majo I9Z1. Liu. leto Uhaja vsak dan popoldne Imtail aaialla In »rasalkt. Inse rat! i Prostor 1 ml m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m visine dalje knpSlski In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame 1 m/m K >—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov nai se miloži rnamka sa odgovor. OprRVBJihro „Slov. Naroda« In .ffarodua ristaraa' alloa št. 5, pritlično. — Telefon it 394. mi a t lov a „81o#eustif Narod1 vel|e w Jnj.'siawiji i celoletno rtapre, plačan . K 300* — polletno 150 — 3 mesečno......„ 75*— 1 m .......25 — v L|obl|anl la pa posti t V laoaenaatvo i celoletno......K4Sženimi Heimwehrovci*Tazboj* Za prazen izgovor jim služi, i teroriziramo Nemce in jih ne pustimo v našo državo, te pridejo pogledat pa se bodo ičali kako mirno se tukaj spre* o avstrijski Nemci in se jim ti, da bodo napadeni, ako go* o nemško. Naša oblast ne pre* duje izdajanja nemškega lista ajerskem. Se celo regent je pri dtvi konstituante slavnostno asil enakopravnost vseh na* osti v naši državi. In mi drži* irojo besedo! Med tem so pa naši ljudje na Koroškem popolno* ma brezpravni. No, hvala Bogu tu* Fran Govekar: r. u. r. Dramatska u top i j a. In dr. Ga.ll vidi, da je Radine pravi upornik, ki zna že sovražiti. A vieek G a Ilove umeriti sta robota Damon in Helena; Damona »o prodali v Ha vre. Helena, krasna, sanjava, je ljubljenka Gallova: ime ji je dal po gospej Heleni, a nesrečen je ž njo. ker robotka ne zna ljubiti. Nikdar li ne oživi njeno telo, r.ikdar ne postane mati. nikdar se nje-nana krasoti ne obnovi t krasoti rje-rega otroka? — ln Nana pove zopet: >Vsi izumi so proti Bog-u. Preveč denarja je nesreča*. Nato zvemo, da se je v Havru nsta-noviia prva rasna orgsniz-eij.i robo-tov. ki je pozvala vse robote na svetu k vsesplošni revoluciji. Prerezali 50 kable, hipoma so prenehali telefoni in peraflri ne plovejo več. Bati se je bilo najhujšega. Zato si je Domin nabavil ladjo >Ultimua« s topovi: pobegniti je nameraval z ženo in tovarisL A po dolzi dobi plove zopet na otok postna ladja >Ameliia«. prav tipta, ki je pred desetimi leti pripeti«1* ™le" i»o (Hotiofevt zdaj omožeoo Domanovo. Groza je paola z njih, saj revolte je konec Zdaj ustanove tovarne R. U. H. po vsem svetu ter začno fabricirati na-cicralne robote raznih barv, las in jezikov, ki bodo drue drugega sovražil! Kakor se sovražijo človeške narodnosti. Napaka je bila, da so bili doslej vsi liiadS na Koroškem. Beograda.) di tu priznavajo nekatere »neko* rektnosti«, ali to samo radi tega, ker so »hujskali«. Da, govorili so slovensko in priznavali so se za SI d* vence, kar velja v Avstriji menda za hujskanje . Pa da re govorimo o brezpravnosti! Niti svojega živ* ljenja niso varni. Naj gorostasne j še ilustrira to slučaj Limpel, katerega morajo še celo Nemci sami prizna* vati. Uvedla se je bila preiskava, iz* sledili so razbojnika in s tem je stvar končana! Ako priznavajo to dejstvo, potem gotovo ne morejo govoriti o varnosti naših ljudi. O drugih slučajih, ki so ravno tako kričeči, sploh nočejo govoriti; mol« če o tem, da koroških Slovencev ne puste nazaj ali jih izganjajo iz de* žele. Na celem svetu v nobeni dr* žavi ni takega zakona, po katerem bi se dalo lastnega državljana iz* gnati iz države. Avstrija je tisti tir* žava, ki je prva to storila, Jasi se glase njeni zakoni baš nasprotno. O tem, kako postopajo njihovi ura* di, posebno pa orožniki z našimi ljudmi, nočejo govoriti. Pa saj »Slo* vence je treba pobitila Mirno gle* dajo, kako se pretepa in pobija naše ljudi samo zato, ker so glasovali za Jugoslavijo. Pa kar je še najhujše, je to, da pocem ne zapro napadalca, ampak napadenega. Našim ljudem odvzemajo obrtne koncesije, češ* da za časa Marije Terezije je ;mcl to koncesijo neki Nemec! Dr. Le* meseh je govoril celo o nekaki rav* nopravnosti Slovencev in Nemcev na Koroškem: Avstrijci so podni* sali sandtgermainsko pogodbo in manjšinsko klavzulo; govore o neki svetosti obljube, ali niti svojih pod* pisov ne priznavajo več. Slavnostno se proglaša enakopravnost obeh na? rodnosti, ali kadar treba obljube re* alizirati, je vsa enakopravnost po* zabijena. Jasno sliko enakopravno? sti nam nudi zlasti nemško pos-to* panje z našimi učitelji :n šolami. Priznavajo, da so pregnali nekaj učiteljev, toda »saj imamo mi *nno* go učiteljev, ki poznajo oba jezika; po pragmatiki jih celo morajo do* znati.« Kdor se spominja Avstrije, ve, koliko se je upoštevalo znanje drugega jezika, pa če je bilo to tu Ji predpisano. »Fiir militargebrauch geniigend!«r Nova Avstrija pa ni nič drugega nego nadaljevanje stare Avstrije in njenih metod. To doka* zuje sledeča trditev: Kaj Slovenci sploh tako kričijo, da ni slovenskih šol na Koroškem, saj jih tudi pod Avstrijo ni bilo! Torej, ker lih prej* šnja vlada ni dala, ni ootrebno, da bi jih dala sedanja. Boljšega dokaza o ded.ščini po stari Avstriji skoro ni potreba. Res je sicer, da je Avstrija uala našim Korošcem samo one zlo* glasne utrakvistične šole, ali Slo* venci so si sami vzdrževali slo ven* ske šole v Sv. Jakobu, Št Ilju, Št. Rupertu in Velikovcu. Za časa plc* biscita pa so bile šole spl^h ploven* ske. Ni res, da Slovenci ne potrebu* jejo slovenskih šol. Kdo oa je po* šiljai v te slovenske šo!q svoje otro* ke, ali so jih morda pošiljali Nemci in so morda celo Nemci vzdrževali te šole? Jugoslavija Nemcem po* trebnih šol ne zapira. Ako pa se je zaprlo nekaj Siidmarkinih šol, je vzrok ta, ker so postale nepotrebne. Sudmarka je postavila 8 pomočjo vlade svoje šole v čisto slovenskih krajih ter so tja pošiljali svoje otro* ke nemški državni uradniki, ki so stanovali v okolišu takih šol. Po prevratu so se uradniki odpeljali v Avstrijo in Siidmarkina šola je ostala prazna. Avstrija pa noče otvoriti nobene slovenske Šole in zaprla je celo zasebne slovenske šole, pa samo radi tega seveda, ker tudi v stari Avstriji ni bilo sloven* skih šol. Mi pa trpimo nemške šole in niti ne pomišlja se pri nas, da bi \ih zaprli. Mi pač nismo barbari, zato pa damo vsakemu kar mu gre. Tudi mi smo podpisali manjšinsko klav« zulo in naša navad? je, da držimo to, kar podpišemo. Ravno članek g. dr. Ivana Tavčarja v »Slov. Naro* du«, na katerega se sklicujejo, in drugi podobni članki, so avstrijskim Nemcem jasen dokaz, da se mi no* čemo revanžirati in nočemo posto* pati po načelu »zob za zob«. Toda tudi mi zahtevamo s polno pravico od svojih sosedov, da spoštujejo svoje obljube in jih izvajajo. Dosti je gorja in vojne, naj bi že nastopil mir med narodi. Tako postopanje z našimi ljudmi, ki iih ima Avstrija začasno v svojih mejah, pa ne more nikdar privesti do nikakega mirne? ga zbližanja narodov. Metjda stare Avstrije, da se da narodni čut iz» biti s persekucijami, se ni obnesla in se ne obnese nikdar. Ako se bo* de nova Avstrija posluževala iste metode, naj ve, da se bo čitalo v zgodovini to*Ie: »Mala Srbija je odnavadila av« stro=ogrsko monarhijo postopanja z narodi po njeni metodi; žalibog ne popolnoma. Prišla je republika Avstrija, ki je imela isto metodoj no. Velika Jugoslavija ji je to me* todo popolnoma izbila iz glave.* Jugoslou. poslanci o Julijski Benečiji. Dr. Josip Wilfan. Dr. Josip Wilfan se je rodil v Trstu kot sin inženirja pri pomor* ski vladi. Oče je bil dober Jugoslo* ven, zato je moral kmalu iz Trsta v Dalmacijo. Tam je mladi njegov sin Joško dovršil gimnazijo v Du* brovniku. Po končanih pravnih štu* dijah na Dunaju ga je pozval dr. Laginja v Pulo k sebi za koncipi* jenta. Tam je pričel delovati na po« liričnem in gospodarskem polju. Ko se je preselil v Trst, je bil izvoljen takoj v odbor političnega društ^ a. Leta 1909. je bil izvoljen v tržaško občinsko in deželno zastopstvo. Od tam je znan kot izvrsten govornik in sijajen debater. Velika nje> gova bistroumnost, temeljita n. razba in govorniška spretnost so> mu pridobile rudi pri nasprotnikih priznanje in spoštovanje. Najtež;c položaje je obvladal s svojimi vrli« nami na lahek način. Vodstvo poli* tičnega društva »Edinosti« je pre* vzel po izvolitvi dr. Rvbafa za dr* žavnega poslanca. Ta težek posel opravlja z vso svojo vnemo in niso ga potrli grozni dogodki lanskeca poletja, ko mu je bilo uničeno < imetje. Bogato je Wilfanovo delo* vanje na vseh poljih našega narod* nega življenja, zato pa tudi vse Primorje z največjim spoštovanjem iz* reka njegovo ime in se veseli nje* gove izvolitve, dobro vedoč, kako izbornega boritelja za svoje pravi* ce pošlje v njem v Rim. Dr. Karel Podgornik. Dr. Karel Podgornik se je rodil pod kmetskim krovom, izpod kate? rega so izšli vsi naši najboljši prvo* boritelji, kekor to Jako lepo opeva Simon Gregorčič v svoji pesmi, posrečeni kmečki hiši. Gimnazijo j s dovršil v Gorici. Zo kot gimnazijec je kazal veliko nadarjenost Ko je dovršil pra- ne študije, se je posvetil odvetništvu. Kot koncipijent Je že deloval marljivo v javnem živ« ljenju goriških Slovencev in se kot zrel mož uveljavil med svojimi ro* jaki. Pri zadnjih volitvah v goriški deželni zbor je bil izvoljen za oo* slanca, na novo porajajoča se na* predna stranka pa ga je bila posta« roboti enaki; zato bo solidarni. To njih naravno organizacijo in bratetvo treba razbiti, potem bo človek zopet lahko miren. Zopet gospodar »veta. Toda >Amelija? je pripravljala cele tovore letakov: >Roboti sveta! Mi. prva rasna organizacija Roseumovih univerz, robotov proglft^arDO človeka za neprijatelia in izobčenca v vserniru. Razvojno smo vižii od človeka, inteligentnejši in eilnejši. Človek je le naš p ar asi t Roboti sveta, ukazujemo vam. da iztrebite ljudstvo' Ne pardonirajte ne mož ne žen! Ohranite le tovarne, železnice, strofe, rudnike in sirovine! Vee ostalo uničite! Nato se vrnite na delo! Izvršite to takoi'.c Ladja >Ultimu3< je že zasedena po robotih, ki v o*rromnih trumah oblegajo tovarna Drueo dejanje. Roboti ne morejo vdreti v stanovanje, ker železna ograja je zvezana z elektrarno ter jih uničuje, čim se je dotaknejo. A zato do-vaiafo roboti topove, pripravljajo naskok. In Helena prizna, da je iz hrepenenja po otroku in iz strahu pred božjo kaznijo sežgala rokopise obeh RowurooT s tajnim fomulami strašnega izuma In razvesele se tega: roboti se n'1 razmnože več. v dvajsetih letih Izgine poslednji robot in svet bo zopet človeški! Toda tedaj prizna dr. Gall, da je irfabriciral te n*»kaj robotov najkras-nejge dovršenosti: dal Um je človeška čustva. Le par. ki so že ljudje, a ti sa izzvali splošno revolto. PodkupiU lih je treba. 520 milijonov bankovcev in eekov jim nese Busamn, genij financ a električna oirrija ga ubije. In elektrarna pade: sodni dan naatopa. Roboti vdero ter pomore vse. Tudi Heleno. Le Alqui9ta ne. Robot ie. mislilo o njem roboti, saj dela z rokami, stavi dome. Potreben jim je. In vodja upornikov, robot Radina propi asa-. > Padla jo človeška moč. Etapa človeštva le prekoračena. Nastopil je novi svet: vlada robotov! Nnd morji, z?m!jami in zvezdami! Vlada nad vse-rcirom. Proetor, prostor, več prostora za robote!« A Alquist Ječi: >Kai Rte storili! Saj poginete brez ljadi!« Radius: >Ni ljudi Roboti, na delo! Msift!« Tretje dejanje; Roboti so pomorili človeštvo. Alquist je edini, poslednji človek na vsem svetu, A roboti izginjajo kakor sneg pod solneem. Nihče jih več ne fabricira, nihče ne re-parira. Izumirajo! In robotski vladar Pamon iz Havra roti mojstra Alqoista, začne fabricirati robote znova Za man. Papirje je sežgala gospa Helena in Alqui?t se br**z uspehov muči s eksperimenti. Rosauroovih formul se ne domisli več. Roboti so obupani, obetajo mu za plačilo vse. karkoli zahteva Zaman. Alquist jim odgovarja: »Tajnost je zgorela! Le ljudje morejo zopet za-ploditi znova ljudi, obnoviti življenja. 0, zakaj ste jih iztrebili'« >HoteIi smo biti kakor ljudje. Hoteli smo se dvigniti nad ljudi!« govore roboti. >Dali ste nam orožje. Morali smo postati gospodarji!« >Goepod, spoznali smo hibe ljudi.« >Mora se ubijati, moriti ln gospodovati, ako smo hoteli biti kakor ljudje. Čitajte zgodovino! Čitajte človeške knjige!« se opravičujejo roboti. >Ce hočete živeti, se plodi to kakor zveri!« vzklika Alquist. >Ljndje nam nieo dali, da bi se plodili ! Oh, delaj poskuse na živih robotih! Najdi, kako se delajo! Vzemi kogarkoli, reži, sekaj, vzemi mene!« prosi Damom, skoraj Človek, daai se boji smrti. Alquls< se pokori, reže, a — zaman . .. Robota Primus in Helena pa se čudno — lovita; če se dotakneta drug drugega, sta vsa vznemirjena, are/na. Višek Gallove umetnosti sta. Helena: >Primua, hotela bi biti ptič! Tako Čudno mi je, saj sama ne vem, kaj je to: neumna sem, brez glave, telo me boU, srce. vse me boli —. A kaj se mi je pripetilo, ne, tega ti niti ne povem! Primus, mislim, da moram umreti!« In Primus pripoveduje, da sanja o nji, govori ž njo v prekrasnem jeziku in ko se je Je v snu dotaknil, je želel umreti. In pripovedujeta dme drugemu, da je krasen ter sta srečna ker srce jima bije tako, tako veselo, da čutita: zdaj-U. idajle se mora nekaj zjroditi! Alquist iu zaloti in se vzraduje: >Vidva sta človeka? Vidva sta lju-bimoa?« vila na mesto svojega voditelja. Marljivo je njegovo delovanje zla* sti tudi pri pevskem in glasbenem društvu. Povojni čas mu je Še pove* čul vsestransko skrb za goriške Slo» vence. Da je v Gorici nekaj sloveti* skih ljudsko«šolskih razredov, ]e ir glavnem zasluga neumornega na* stopanja poslanca Podgornika. Kot odbornik političnega društva »Edfc nosti« je bil parkrat v Rimu, kjer so je nevstrašeno trudil za materi* jalne in moralne koristi našega pocj* jarmi j enega naroda. Dr. Poa gornik se nahaja v najčvrstejši moški dobi in tako je pričakovati z njegov* strani še prav uspešnega delovanja v korist primorskih Slovencev. Josip LovrenČič, Rojen je bil leta 1859. v Postojni Dovršil je spodnjo realko Ljubljani in trgovsko akademijo f Gradcu. Nato se jo posvetil krn/ia tiji in trgovini Politično jo delovaj že kot mladenič proti takratnemtl nemškutarstvu. Lota 1883, Je ua'ca* no vil Notranjsko posojilnico, Id uspešno posluje. Nato je do leta 1910. bival v Ljubljani, potem pa se je zopet vrnil v Postojno, kjer Je trfl leta 1913. izvoljen za župana. 8fl je nadalje predsednik občinske hranil* niče, član šolskega sveta, cestnega odbora itd., tako da je LavrenčiČ ^ svojem okraju kakor tudi Izveo njega dobro znan delaven mož. V kranjskem deželnem zboru je za* stopal mestno skupino Postojna^ Lož*Vrhnika. Po izbruhu vojno ga je pričela avstrijska vlada prega» njati. Kot pregnanec Je bival f Gmiindnu in potem v Gradcu. Ras di svojega živega narodnega pro* pričanja je trpel LavrenčiČ pod Av% strijo in sedaj trpi pod Italijo. Ra^ bojniški fašisti mu slede korak ga korakom, kar ga pa nič ne ovira ▼ njegovem smotrenem delovanju v korist Notranjcev, Dr. Ulikse Stanger. Rojen je na Voloskem leta 1888. 2e kot dijak na Reki ln Su* šaku je sodeloval pri vseh narodnih manifestacijah. Vseučilišče Je obfc skoval v Zagrebu in potem na Do» naju. Idejo Sokolstva Je v Istro za* 'doktot >Ne, robota sva!« >Kdai i zgotovljena?« > Pred dvema Lotoma,,, Gallus...« > Dobro! Eksperimentirati moram na Gal lovih robotih. Odvedi to dekle ▼ anatomsko dvorano! Secirani Jo,c uia-zujo Alqulst. A Primas prosi ■ >No njo gosporj? Mene vzemi — mene razrezi! Iz lat© snovi sem, prav tako narejen in oelo Lstesra dne kakor ona Tu. re*i! A njo pusti! Brez njo mi ni mogoče živeti 1« In ko hočo secirati Primu^a, prosi Helena: >Mene, mene! Z okna skočim, razbijem se, čo razrežoft Prima!« Tedaj izjavlja Primua: >Ne pusttrril Nikogar, starec, ne ubiJeS. Midva — midva — spadava skupaj!« In Alquist jima pravi: >Icflta! Helena vedite ga' Idi. Adam! Idi, Evai boš ran žena. Bodi Ji mož U — In Bresta, AlouLst pa pade na kolena in hvalf Boera. Ter vzklik*: >Rossum Fabry, Gallus, vi veliki izumitelji, kaj ste Izumili relikeea v primeri a to deklino, s tem mladeničeni s tem prvim parom ki je izn^£"l ljubezen, jok, usmev, ljubezen moža in žene! Priroda, priroda, življenje ne pogine! Zopet se začne iz ljubezni za/-ne se nag in majčken; nio mu ne bo v=e to. kar smo storili in gradili mi, nič mu ne bodo vea mesta ln tovarne, naša umetnost, naSe ideje, a vendar ne pogine. Poginemo le ml Razpadejo do mi in stroji, razpadejo sistemi in imena velikanov kakor listje s vej; 1© ti. ljubezen, vzerveteđ U 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. maja 192i. i u stev. nesel on in osnoval »Sokola« v Vo# loškem. Leta 1903. je sodeloval kot dijak na Dunaju pri sprejemu kra* lja Petra, ko je ta potoval v Beo* grad, da zasede srbski kraljevski prestol Dr. Stanger je pisal v Trstu v razne strokovne liste o pomor* stvu, urejeval »Hrvatsko Slogo« in bil tajnik »Dalmatinskega Skupa«, Ni bilo narodne svečanosti brez Stanger j a. V vojnem Času se je zdel avstrijski oblasti nevaren, zato pa je pričakal prevrat na Dunaju kot navaden vojak. Kot pomorskemu strokovnjaku mu je bilo ponuđeno v prometnem ministrstvu v Beo* gradu odlično mesto, katero je pa odklonil, ker hoče ostati doma in na svojih rojstnih tleh delovati za boli* še čase v sedanjih trenutkih tako teptane Istre. Virgilij Sček. Rodil se je v Trstu kot sin že* lezniškega strojevodje. Šček je do* končal svoje srednješolske študije na realki v Gorici. Kot dijak je ka* zal veliko nadarjenost in vsestran* sko zanimanje za politiko. Pisal je v razne časopise in z Mermoljo, se* I danjim narodnim poslancem SKS, hodil na shode. Kot realčni dijak ie bil organiziral stavko proti takrat« nemu nemškemu ravnatelju in nem* ško * nacijonalnim profesorjem. Stavka se je končala brez vsake neugodne posledice za Ščeka, Po končani realki je šel Sček na trgo* vinsko akademijo v Gradec, nato pa je stopil v bogoslovje po težkem duševnem boju kakor trdi v »Edi* nosti« njegov Življenjepisec. K a* planoval je v Trstu, kjer je mar* ljivo deloval za svoie trpeče ljud* stvo. Potegoval se je zlasti za šolo pri starem Sv. Antonu za mnoco« številne slovenske železničarske družine. Potem je deloval na Krasu. Sčeka diči ognjevit temperament, krepak duh in železna volja. Svoje moči posveča zlasti socijalnemn gi* banju in raznovrstnim gospodar* skim vprašanjem. Tako imaio naši bratie v Julij* ski Benečiji pet svojih poslancev, ki so izborno kvalificirani za za* stopanje jugoslovenskih interesov v Rimu. Politične uesfL = Iz ustavnega odseka. Beograd, 19. maja. V današnji seji ustavnega odseka se je nadaljevala razprava o čL 18. Odklonjen je bil predlog socialistov in zomljoradnikov, naj se tudi ministri in vojaki tožijo pred rednim sodiščem. Sprejet je bil dodatek, da se morejo uradniki tožiti za škodo, ki jo povzročijo, pred rednim sodiščem in da sastara tožba po devetih mesecih. Pri čl. 19 je predlagal demokratski poslanec Angjelič dodatek, da se naj pri državljanstvu vstavi beseda >jugosloven-skec. Dodatek pride pozneje v razpravo. Pri čl. 20 je bil odklonjen predlog socialistov, naj se ne izročajo politični krivci. = Trgovinska pogajanja z Italijo. Beograd, 19. maja. Včeraj se Je vršila seja naših delegatov za trgovinska pogajanja z Italijo ter je bil sprejet predlog za odgovor na zahteve italijanskih delegatov. Obenem je bilo določeno stališče naše delegacije pri nadaljevanju, pogajanj. Italijanska delegacija se ni obvestila naše o svojem prihodu v Beogradu- — Ker Romunija ne priznava več trgovinske pogodbe, sklenjene L 1912 s Srbijo, bo določilo ministrstvo za zunanje stvari po sklepu trgovinske pogodbe z Italijo svoje delegate sa trgovinska pogajanja z Romunijo. = Proti Radičevcem In d ni si m protidržavnlm elementom. Občinski svet v Baski na otoku Krku le poslal notranjemu ministru brzojavko, v kateri izraza občinski svet popolno zaupanje centralni lvadi ebenem pa najstrožje obsoja protinarodno delovanje Radičeve stranke na Hrvatskem in vseh podobnih elementov. Brzojavka se končuje: Naj živi in procvita enotna, neraz deljiva, enakopravna Jugoslavija v blagor celokupnega jugoslovanskega naroda. s= Glavni odbor demokratske stranke. V demokratskem klnbu so bo izvolil glavni odbor stranke za vso državo, in sicer bo izvolil 15 odbornikov iz Beograda, 10 pa iz province. = Avstrija in južna Koroška. Pod tem naslovom prinaša zagrebška klerikalna »Narodna Politika« z Dunaja sledečo vest: Nemška Avstrija le sklenila izvesti glasovanje o priklopitvi k Nemčiji Prvo glasovanje nai se Izvrši v Salcburgu. Vlada se je izprva branita dopustiti tako glasovanje, ker se je bala, da bi jugoslovenske čete vdrle v Koroško, ki se je z velikim številom glasov pri plebiscitu izjavila za Jugoslavijo. Med tem pa je bila ta bojazen brez podlage, ker se je Avstrija uve-rfla, da se jugoslovanske Čete ne koncentrirajo radi tega, da bi zasedle Ko- valin ter zaupaš vetrom semence življenja!« In zastor pade. Bujna, uprav kinematografsko fantastna je ta duhovita Capkova utopija. Kot igra brez boja duhov, brez konflikta človeških stremljenj in strasti, brez notranjega razvoja menda ne zapušča razen živčnega raz draženja pravega dramatskoga dojma. A vrednost ji daje ideja. Ni nova. 2e Rousseau je klical človeštvu: >Vrni se zopet k naravi!« A Capek je zanimivo povedal aktualno resnico: ves kolosalni, kakor hudournik vedno višje in globlje prodirajoči tehnični in znanstveni napredek 9vetu sreče ne prinese. Rešitev človeštva leži v prirodi, in ni rešitve iz kaosa modernega življenja, ako se človek ne vrne iz kulturnega mrzlega rafinmana zopet v naročje narave. Najvišje kulturne vrednote postajajo človečanstvu pogubne; meha* nizujoča smer življenja na svetu, ki odstiranja vse prirodno ter ga nadomešča s tehnično umetelnostjo, ki ooecašča in ubija delo, najnujnejše sredstvo telesnega in duševnega razvoja, ta brezsrčna in brezdušna smer se mora prej ali slej umakniti zopet dusi, ljubezni, sočutju. Več srca, manje misli treba svetu! In vir vse, edine sreče, je le ljubezen moža do žene ter višek čudežev je plodno naročje žensko, ki donaša po vseh katastrofah svetu večno nov spas. Ljubezen in žena — Adam in Eva od začetka in do konca svetal roško, za katero se brigajo samo Slovenci in Hrvati, marveč radi revolucije (?) na Hrvatskem, ki bi morala izbruhniti po vesteh beogradskih listov na Binkošti. = Predsednik Masarvk na potu v Italijo. »Češkoslovenskl Republika« poroča, da odpotuie predsednik Masarvk 21. t. m. v Italijo, kier ostane šest tednov. Predsednik Masarvk potuje strogo incognito ter bo vkljub svojemu bivanju v Italiji vodil posle predsednika republike. = Imenovanje Salate za italijanskega poslanika v Beogradu neresnično. Iz Rima poročajo: Vse vesti, ki so se zadnje dni razširile po mestu, da bo komendator Salata imenovan za italijanskega poslanika v Beogradu, se službeno dementirajo. = Grof Sforza o italijanski politiki. »Štampa« priobčiije interviev z ministrom zunanjih poslov grofom Sforzo, ki je izjavil: Zunanja politika italijanske vlade, Id je dosegla povsod najboljše meje, je stremela za tem, vstvariti možnost sporazuma z vsemi sosedi. Zdi se nam, da smo to uresničili. Pri dosegi tega cilja nam je pomagalo in nam še vedno pomaga to, da smo izločili vsakršen vzrok za nesno-razumljenje z Jugoslavijo. Preko Balkana smo prej ko slej spojeni z Levan-to in Črnim morjem. Minister ie ugotovil, da se nahaja Italija v ugodnem položaju napram islamu. Nato je zagovarjal po njegovem mnenju za italijanske interese koristne poizknse, skleniti z boljševiško Rusijo gospodarski dogovor, kakor ie napravila An-gliia in ie zaključil svoj govor: Sedaj ima Italija povsod popolnoma proste roke. Nova Italija se ne more izkazati vredneiša tepra srečnecra položaja drugače, kakor da sodeluje pri najvišjem biagru. namreč" pri vzpostavirvi evropskega miru. = Grof Apponv delegat Madžar-j ske v zvezi narodov. Iz Budimpešte I poroča dunajski »8 Uhr Blatt«, da bo grof Appony takoj po ratifikaciji tri-anonske mirovne pogodbe imenovan za delegata Madžarske v zvezi narodov. = Lloyd George o šlezijskem vprašanju. V izjavi, ki jo je Llovd Ge-orge poslal Reuterjevemu uradu, veli med drugim: Prihodnjost sveta, posebno Evrope, bodo odločile stare ali nove prijateljske razmere. Zatorej je ver-sallleska pogodba nad vse važen dokument, zlasti za ententne narode. Ona nas najde skupaj tam. kjer je mnogo-kaj takega, kar nas loči. Oni, ki delajo z določbami pogodbe, kakor bi bile sport za strasti ali predsodke, bodo kmalu obžalovali svojo vrocekrvnost. Angleška vlada se ne orlteza nobeni odgovornosti glede pogodbe. Začasno je otežkočena prehranitev čet, toda te težkoče bodo, kakor zaupljivo domnevam že sedaj, kmalu prenehale. Opozarjam na dejstvo ,da smo na zadnji konferenci pokazali 6vojo pripravljenost, dati zaveznikom našo mornarico na razpolago za vsako vojaško operacijo, ako bi Nemčija ne sprejela določb zaveznikov. Britanska vlada je stremila po tem, da se vprašanje delitve Šleziie reši na londonski konferenci. Izidi ljudskega glasovanja so bili znani. Naši zavezniki pa niso hoteli nadaljevati posvetovanj. Mi bomo zvesto vztrajali pri sklepu, ki ga je storila večina velesil, ki so na temelju pogodbe imele glas pri določitvi šlezijske meje. Mi smatramo ljudsko glasovanje kot izraz želja šlezijskega prebivalstva, pa naj se glasi razsodba Kakorkoli. Ker pa smo vstopili v veliko vojno in utrpeli velike izgube za obrambo stare pogodbe, pri kateri je bila udeležena naša država, Velika Britanija ne more gledati, da se tepta pogodba, katero so njeni zastopniki podpisali pred manj kakor dvema letoma. = Iz sovjetske Rusije. Petrograd-sko časopisje napada z vso silo duhovščino, ki je priredila 8. t m. v Petro-gradu veliko cerkveno procesijo, katere so se udeležile ogromne mase delavcev. Udeleženci procesije so prisilili vsakega, da se je moral odkriti proti svojemu prepričanju. Boliševiško časopisje vidi v duhovščini noro nevaraost j^tirevolucije, lfolltue u italijanske parlament. PLEBISCIT NA GORIŠKEM. Italijani skušajo razveljaviti jugo* slovenske mandate. — Gorica, 19. maja. Kakor smo že poročali, je sijajna zmaga Jugo« slovenov v goriškem volil, okrožju, kjer so priborili velikansko večino, nad 30.300 glasov, napravila na ita* lijanske nacionalistične kroge kon* sternirajoč vtis. Fašisti, videč edi* nost, samozavest in disciplino naših ljudi na vseh voliščih, so skušali sprva z nasiljem preprečiti skruti* nije posamnih volišč, pozneje so skušali preprečiti prihod volilnih komisij na skrutinij glavnega volil* nega odbora. V svoji divji pobes-nelosti so v Gorici napeli vse sile, da bi se ovrgle in razveljavile vo* litve. Zastopniki italijanskega blo* ka pri glavnem skrutiniiu nastopaio z vse mogočimi lažmi in argumenti proti volilnim rezultatom posamez= nih slovenskih občin. Za vsak glas se razvijajo dolgotrajne debate. Bije se prava bitka za glasove. Ita* Hjani ugovarjajo proti vsakemu gla* su, iščejo vse, tudi najneznatnejše malenkosti, da bi ovrgli volitve, upajoč poterrt, da s podvojenim na* siljem ustrahujejo naše volilce. V tem oziru pa so bile volitve po na* ših občinah tako čiste in v resnici svobodne, da vsak ugovor proti njim pade v vodo. Naše glasovnice so brez vsake hibe. Naš narod, za* vedajoč se svoiih pravic in važnosti teh volitev, je z največjo pazlji* vostjo skrbel za veličastno zmago. Politično zrelost naših ljudi osvetljuje najbolje dejstvo, da so povsod na Notranjskem, Vipav* skem, na Goriškem in Tolmin* skem enodušno poudarjali plebis scitarni značaj volitev. »Pokažimo z volitvami, da smo Jugosloveni! Pokažimo z lipovo vejico, da biva* mo tod kompaktno in da odločuje« mo sami o svoji bodočnosti!« Po vseh krajih od bovških planin do javorniških gozdov je prešiniala narod ena, edina misel, da s kom* paktnim glasovanjem, z disciplino in edinostjo dokaže tlačiteliici Ita* liji — svojo narodno pripadnost. Edino to je razlog, zakaj ni it ali* janski komunizem uspel — na kra» ških in goriških tleh. Prve volitve so bile plebiscit, s katerim je zma* goslavno dokumentirana naša ju* goslovenska misel. Italijanski listi skušajo veliko zmago omalovaževati in napovedu* jejo, da se volitve razveljavijo iz vzroka, da so zakrivili jugoslo\en* ski župani protizakonitosti in ne* rednosti s tem, da niso dovolili !ta» lijanom volilne pravice. Zelo jalov argument! SOCIALISTI V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. — Rim, 19, maja. Socialisti so do sedaj priborili 125 mandatov. Komunisti 15. POLOM GIOLITTIJEVE VLADE. — Rim, 19. maja. Pri volitvah, pri katerih je Giolitti upal na enormno zmago vladnih strank, je Giolittijeva vlada doživela popoln poraz. Po dosedanjih rezultatih so vladne stranke v manjšini. Volitve pa so tudi fašizem v temelju raz* bile in porazile. —d Rim, !<>. maja. Ministrski predsednik Giolitti je izjavil časni; karjem, da je zadovoljen z izidom volitev in una, da bo nova zborni* ca delazmožnejša. — d Rim, 19. maia. V kolikor so izidi volitev znani dosedai, iz* gube socijalisti v Turinu in Parmi po štiri mandate, od katerih dobi ljudska stranka po enega in nacijor nalni blok po tri mandate. V Nas polju dobe socijalisti dva mandata, ene?a od ljudske stranke, enega pa od konstitrcijonalne stranke. V Rimu izgubi liudska stranka en mandat, katerega dobi nacijonali-stični blok. Socijalisti izgube nada* I je v Novari enega, v Veroni enega in v Florenci dva ter v Cuneu tri mandate, kateri vsi pripadejo naci* jonalističnemu bloku. NEMŠKI POSLANCI. — Rim, 19. maja. Pri volitvah v južnem Tirolskem so Nemci izvolili grofa Toggenburga in predsednika »Nemške zveze« Reut^Nikolussija. Prvi le bivši avstrijski notranji mi* nister v Sttirskhovi vladi, drugi pa je vitez Marije Terezijinega reda. Vsekakor zelo značilne volitve. SEM BENELLI PROPADEL. — Rim, 19. maja. Pri volitvah je propadel znani reški fašist Sem Benelli. Propadli so tudi nekateri bivši ministri. Telefonski« m hrmmmmm poročila* Draoa meja na KoroSfeem. —d Maribor, 19. maja. Jug o slovenska delegacija komisije za razmejitev naše države in Avstrije ie vred-ložila danes predsedništvu zavezniške Plebiscitno gibanie o — d Beograd, 19. maja. Pres* biro javlja z Dunaja: Dne 17. t. m. je pokrajinska skupščina v svoii seji odposlala ustavnemu odseku razmejitvene komisije zahtevo, nai se na bivšem koroškem plebiscitnem ozemlju določi kot meja med obema državama reka Drava. Hosirigi se nadaljnje. vprašanje, ali naj se izvede glaso* vf.nje za priključitev k Nemčiji ali ne. Končnega odloka še ni. Panger* mani zahtevajo, naj se glasuje za to. Kema! paša prosi za pomoč ln ponuja Solon. —d Beograd, 19. maja. Dopisnik > Jutarnjega lista« doznava, da je naša vlada prejela noto od Kemal pase, naj bi naša država pomagala kemalistom v — Mali Aziji, za protiuslugo pa bi ke-malisti delali na to, da bi Jugoslavija dobila in okupirala Solun. Pogajanja radi Zapadne madžarske. —d Beograd, 19. maja. Presbiro javlja z Dunaja: Pogajanja med avstrijsko in madžarsko vlado glede Zapad- ne Madžarske se prično 23. maja na Dunaju. Razpraoa proti dr. StoZIrn, —d Zagreb, 19. maja. Danes se je pričela pred tukajšnjim okrajnim sodiščem prva razprava proti dr. Ivanu Stožirju vsled obtožbe ministra za pro-sveto Svetozarja Pribičeviča radi žaljenja časti povodom napada v znani seji zagrebškega mestnega zastopstva, v kateri je rabil dr. Sfcožir nastopne besede: >Povejte g. Pribičeviču, da je lopov in da naj me toži pred 6odiščemk Razprava je bila nujno odrejena, ker je obtoženec dr. Stožir skušal potem tiska vplivati v naprej na javno mnenje. Razpravo je vodil sodnik Slavo Leva-nič. Obtoženec dr. Stožir je zahteval, naj se razprava odgodi, ker ni mogel radi kratkega roka zbrati dokazov. Obenem je poudarjal, da ni rekel, da je Svetozar Pribičevič lopov, nego da je politični lopov. Zastopnik tožitelja se je protivil odgoditvi in je sodnik odločil, da se razprava ne odgodi. Obtoženi dr. Stožir je vložil radi tega ničnostno pritožbo. Dr. Stožir je poudarjal, da obžaluje svoje besede radi oblike, a ne radi vsebine. Dr. Walter >e zatem predlagal, naj se razprava prekine, pri čemer je nabasal, da bi se rad izognil mnogim kolizijam dolžnosti, ker je osebni prijatelj Svetozarja Pribičeviča in politični prijatelj obtoženca. Sodnik je odklonil njegov predlog. Branitelj ?e radi tega vložil ničnostno pritožbo. Po kratkem odmoru se je pričelo dokazno r vstopanje. Priča dr. Robert Siebenschein je opisoval prizor v seji, ko se je zgodila žalitev, ne ve pa, kdo jo jo zaklical. Druga priča Radoslav Medec je jasno čul inkriminirani vzklik dr. Stožirja. Priča je na vprašanje branitelja in obtoženca do petkrat ponovil doslovno besede, kakor jih je čul. Pri tej priliki je prišlo do prepira med zastopnikoma obtoženca in tožetelja. Sodnik je disciplinarno kaznoval odvetnika dr. Stoparja z globo 100 kron, dr. Walterju pa je podelil ukor. Razprava se je prekinila ob 12. ter je bila odgođena na 16. popoldne. O Ilezlishem opraSanfn. —d London, 18. maja. Izjava Llovd Georgea k šlezijskemu vpra* šanju je našla v vsem časopisju naj* večje vpoštevanje in se smatra kot resno svarilo Franciji. »Westmin* ster Gazette« piše: Izjaloviti se mo-ra vsaka politika, ki temelji na nameri, zadržati 60 do 70 milijonov Nemcev v stanju podjarmi j en j a. Francija mora pustiti Nemčiji »fair play« in možnost, da se umiri. — »Pall Mali Gazette« in »Globe* pravita: Francoski narod mora ra* zumeti, da Anglija brezpogojno od* klanja vsako pustolovščino, kakr* šna je poljska, in da bo prepustila Nemčiji, da odbije vsak prešerni napad Poljakov. —d Washington, 19. maja. Od* govarjajoč poizkusu poljske vlade zaradi podpore poljskega stališča v gornje*šlezijskem vprašanju po Zedin jenih državah, poudari a dr* žavni tajnik Hughes iznova, da se politika Zedinjenih držav ne želi vmešavati v bistveno evronska vprašanja. Ameriški zastopniki v evropskih svetih bodo prisostvovali J edinole kot opazovalci, ako ne bo šlo neposredno za ini -vse Zcdinje* nih držav. ANTANTINA NOTA NEM* eui radi žli:::ue. —d Berlin, 19. maja. I rad za zunanje posle je prejel noto med* zavezniške komisije, v kateri se opozarja, da se v raznih delih Nem* eije nabirajo p-ostovolici za £!ezl« jo. Nota Ziihte\a, da se takoj ukre« nejo odre 3be za preorečenie teh naborov, ki nasprotujejo določbam mirovne pogodbe, in da se razpuste /c sestavljene formaciie. Kontrolna komisija prosi za obvestitev o ko* rakih, storicnih v to svrho. BOLJSEVIKI ZA NEMČIJO. — d Berlin, 19. maja« Izvrševal* ni komite komunistične mttrnacio* nale je pod datumom 7. t. m. priob* čil v listu »Kote Fahn w poziv pro* letarcem vse i sveta, ki se nanaša na to. da hočejo ententne vlade s Francijo na čelu zadrgniti zaniko okrog nemškega vratu. Samo padec Stinesove vlade, vzpostavitev go* spodovania delavskega razreda in zveza sovjetske Nemčije s sovjet* sko Rusijo pomeni rešitev proleta* rijata. Proglas končuje: »Proe z bankerotno nemško vlado in i sailleskimi roparji' Naj živi so* ska Nemčija in zveza s sov je Rusijo!« O VRHOVNEM SVETU. — d Beograd, 19. maja. Pr ro javlja iz Pariza: Vprs šanj< stanka vrhovnega sveta je na d nem redu v francoskem in a škem časopisju. Angleško ča* je zahteva, naj se Čimprej ses vrhovni svet. Angleško \ is upa, da bo Briand prihodnji t« že lahko odšel iz Pariza. Fran© časopisje trdi, da bi se moralo p kati na komentarje zavezniške misije iz Gornje Slezije. nrede se konenoveliavno skl palo vprašanju ureditve tamošnje n IZ DE2ELE ANARHIJE. — Videm, 19. maja. Ker *< šisti razbili tiskarno Sv. Pavlini se uprli proti njim tiskar;i, soci stična stranka je izdala ^etak, obsoja fašistovsko divjanje, pri -žili so se protestu proti faši! tudi pristaši ljudske stranke, htevajo, da oblast takoj odstrar šiste, sicer si oni ustvarijo cr milico. Čete so zasedle prostor šistov. Fašistovki razgrajači so nili. — Milsn, 19. maia. Pri spi dih po volitvah je prišlo do o spopadov. Ko so demonstranti gledali kraljevske stražnike. s< dli po niih in enega ubili. — Mantova, 19. aprila, h province prihajajo poročila c mirih in spopadih. Do sedaj ie no, da je številno oseb ranjen da sta dva mrtva. V Castelfoi bil ubit fašist Ferrari in truplc govo strašno stepeno in 7meč — Vicenza, 19. maja. Na r krajih hudi boji med fašisti i munisti. V Sv. Luciji je priš pravega boja in orožniki in ■ niki so streljali s strojnico, h ranjeni, številne aretacije, Slič bilo tudi po drugih raznih kraj BOMBE V DEVINU. — Trst, 19. maja. Karabine fašisti so baje včeraj odkHli \ komunistično zaroto. V Devii našli zalogo bomb in ročnih gr Zaplenili so baje 305 bomb ii. — granat. Tudi v Trstu so prt nekem Komunistu našli 104 bombe. Kara* binerji tudi po Krasu stikajo za bombami in orožjem. Na več kr;n jih so začeli iskati orožje po cer* kvah. Deset cerkva so preiskali, to* da brezuspešno. POTOVANJA GROFA SFORZg. —d Rini, 19. nuija. lil nister zunanjih poslov erof Sforza se je noaoj odpeljal v Boulogne sur Mer, kjor se bo v soboto vršila seja medznveznic* ga vrhovnega svota. PORAZ GRKOV V MALI AZIJI. — d Helsingfors, 19. maja. Ne« ki ruski list poroča, da ho bili Grki hudo poraženi in da se umikaio proti Smirni. Kemalisti so potopili v zalivu Izmid grško križarko »Avc* ros«. Iz naSe ftraSfsuIiie. — Za neodrešene brate. Iz Beograda poročajo, da bo glavni odbor JuKoslovenske iMatice priredil v vseh krajih naše kraljevino predavanja v svrho čiin večje moralne in materijalne pomoči za nase neourešene brate. V Sarajevu in Mostarju bo predaval vseueiliški profesor dr. Fran Ilešič. Sarajevska ženska udruženja pa bodo ob tej priliki priredila veliko narodno zabavo, katere čisti dobiček je namenjen za Jrsoslovensko Matico. — Novinarski kongres v Splitu. Iz Splita poročijo, da se že vrSiio tam priprave za prihodnji novinarski kongres, ki se bo vršil koncem avgusta ali začetkom septembra. Driaunl praznik so. Cirila In metoda. V* torek, dne 24. maja 1921 se bo praznoval praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda kot državni praznik po običajnem mčtna drža\>nih praznikov. Ob 10. uri se daruje v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo in z državno himno. Tudi v svetiščih drugih veroiz-povedani se vrši služba božja z običajnimi obredi. Na šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih obratih počiva delo. Po cerkveni slavnosti se vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostnih prostorih predsednlštva deželne vlade svečana poklonitcv, kakor je to običajno ob državnih praznikih. Vsi državni uradi in javna obiastva razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V sled poziva predsedništva deželne vlade za Slovenijo vabi mestno županstvo vse hišne posestnike ljubljanske, da naj okrase ta dan tudi svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. najnovejša poročila. Dneone oesfi. V Ljubljani. — Pozdravljamo jugoslovenske inženirje in arhitekte, ki so prispeli danes na kongres v središče Slovenije. Nebrojnokrat se povdarja, da je v združenju moč. Zato pa vidimo, kako hite vsi stanovi in sloji, da se potom udruženja uveljavijo v naši novi državi. Med raznima udruienji ie eno najvažnejših ono naših inženirjev in arhitektov. Gradimo Jugoslavijo in hočemo jo izgraditi tako, da bo vsestransko moderna, imponujoča država. Železnice, ceste, vodne stavbe, industrija s svojim širokim krogom, gozdovi, preureditve mest, uvedenje domačnosti v slogu, odprava usiUenega tujin-stva, kako široko je polje v razsežnem praktičnem življenju za naše inženirje in arhitekte! Združijo se, da bodo mogli kar najboljše vršiti svojo veliko nalogo pri građenju jugoslovenske države. Uspeh je zajamčen v udruženju. Dobrodošli! Na krepko delo! — Koroško vprašanje v odlo* iem stadiju! Naš list je že od j a* irja sem neprestano poudarjal, koroško vprašanje še ni defini* 10 rešeno. Na tem svojem stali* je vztrajal vkljub temu, da so 11 neverni Tomaži zmajevali z o ter »Slovenskemu Narodu« ali optimizem, ki ga baje v no* ?m oziru ne opravičuje faktični ožaj. Ko se je končal plebiscit v raji Šleziji neugodno za Polja* je »Slovenski Narod« v svoji ilki z dne 2. marca — ali ni to sn slučaj, da je isti dan vložila la vlada znano noto na velepo* iško konferenco v Parizu glede . voske? — v članku »Pred rešit* koroškega vprašanja« izvajal esedno to*le: Zdi se, da bo ko* o vprašanje stopilo že v do* nem času v akuten stadij. Vse j na to, da bo veleposlaniška ferenca razpravljala o koroškem :>lemu istočasno, ko bo vzela v res tudi rezultat ljudskega gla* m j a v Gorenji Šleziji. Ali je to caj, ali se je namenoma odlaga* aačeti koroško vprašanje prej igo se izvrši plebiscit v Šleziji, kdo :o vedel? Naj bo pa stvar taka drugačna, eno je gotovo, da so 3d sličnosti skoro bi rekli iden* nosti naše zadeve na jugu in polj* zadeve na severu, znatno po* »čile naše akcije. Da je Nemčija vojim velikanskim aparatom, s rjimi ogromnimi denarnimi sred* i in svojim terori em zmagala nad togo slabejširni Poljaki v Gornji ziji, je, kakor vse kaže, samo v ičo naši stvari na Koroškem. Do* n je imel prej naš postulat, da se goslaviji vkljub neugodnemu ple* 5citu prisodi Koroška, samo labil* izglede na uspeh, ne pa zaneslji* h šans, da se uresniči, se je sedaj sličnim izidom plebiscita v Šleziji var spremenila v svojih temeljih, sicer odločno na našo korist. O I >nčni usodi Gornje Šlezije razso* , kakor v našem slučaju, velepo* aniška konferenca v Parizu. No* snega dvoma ni, da ta konferenca, v ljub za Nemce ugodnemu rezul* tu ljudskega glasovanja, ne bo i risodila Zgornje Šlezije v celoti [emčiji. Francoski listi pišejo o „m docela odkrito in ne puščajo crav nikakega dvoma o tem, da Nemčija v nobenem slučaju in pod nobenim pogojem ne bo dobila vse Zgornje Šlezije... Ni torej dvo* miti, da bo Poljska dobila vkljub neugodnemu plebiscitu svoj delež na Gornji šleziji. Per analogiam lahko zato sklepamo z največjo go* tovostjo, da bo tudi Jugoslavija pri* šla na svoj račun na Koroškem, saj bo veleposlaniška konferenca isto* časno razpravljala o šlezijskem in o koroškem plebiscitu. Ker sta oba slučaja analogna, je pač računati s tem, da bo konferenca v obeh slu* čajih izrekla enako se glasečo sod* bo. Koroški bratje, srca kvišku! »Zora puca, bit 6e dana!« — Tako smo pisali dne 26. marca. Da je bilo naše naziranje po* polnoma pravilno, dokazuje govor, ki ga je imel ministrski predsednik Pašič v predvčerajšnji seji ustavo* tvorne skupščine! Koroška stvar stoji za nas ugodno: s precejšnjo gotovostjo lahko računamo na to, da se nam vrne vsaj oni del nase Koroške, ki leži na desnem bregu Drave. Poznamo gospoda Pašiča kot državnika in diplomata, ki ni* kdar ne govori o stvari, o kateri ni prepričan, da jo trdno drži x svojih 20. maja 1921. rokah. Ako je torej ta vešči ln na višku svoje naloge stoječi državni krmilar spregovoril v parlamentu o koroškem vprašanju in s takim po* udarkom izrazil svoje prepričanje, da bo ob koncu koncev koroški problem rešen ugodno za nas, smo lah* ko glede usode naših koroških bra* tov pomirjeni. Naj koroški Nemci še tako divjajo proti vsemu, kar je slovenskega na Koroškem, rojaki, potrpite in ne klonite, naj vas bodri k junaškemu vztrajanju krepka vera, da je blizu dan, ko zopet raz= pne preko koroških gora in poljan svoja krila beli jugoslovenski orel ter vam znova prinese zlato svobo* do, ki vam je zatonila lani 10. ok* tobra! — Predstavniki našega Sokolstva v Franciji. Unija francoskih gimnastov-skih društev je slavila dne 15. in 16. maja svoj 43. zvezni (federalni) praznik v elegantnem, med vojsko pogosto imenovanem mostu Lilleu. Slavnost je zavzela velikanski obseg. Ogromno lastnega naroda, pa veliko zastopnikov prijateljskih narodov se je zbralo v Lilleu. Naše Sokolstvo je odposlalo tri 6okolske voditelje: drja, M u r n i k a, dr. Ravniharja in Ambrožiča, da prisostvujejo znamenitemu francoskemu Zveznemu prazniku, kojemu predseduje predsednik francoske republike g. Millerand. Do Lilla so potovali pet dni. Sprejeti in pozdravljeni so bili kar naj pri srčne j še. — Neresnične vesti o meji na Štajerskem. Nek zagrebški list je te dni priobčil z Dunaja datirano vest o meji med Avstrijo ln Jugoslavijo, kjer pravi, da bo pripadla črta Špilje-Radgona in tudi apaška kotlina Avstriji. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je ta vest brez vsake podlage in je prosta izmišljotina, ki se je skovala na Dunaju v neznane svrhe. — Volitev župana v Šoštanju. V bivšem nemskutarskem mestecu Šoštanju je bil izvoljen za župana notar Mat-ko Ma r i n č e k, za svetovalce pa kovač Soln, trgovec Vrečko, trgovec Za-lar in čevljarski mojster Štor. Vsi imenovani so somišljeniki demokratske stranke. Z županom Marinčkom je dobil Šoštanj izvrstnega župana, izborne-ga delavca na narodnem polju, ki bo gotovo skrbel za to, da ee bodo v Šoštanju čdmpreje izbrisali vsi sledovi dolgotrajnega nemškega gospodstva. — Volitev županov v mariborskem okraju. Do 19. t m. zvečer so znane nastopne izvolitve županov v mariborskem okraju: Slovenska Bistrica, trgovec Danijel Omerzu, demokrat; Krčevina pri Mariboru, posestnik Škof, demokrat, — podžupan dosedanji gerent Inkret; Loka, Franc Stern. samostoj-než; Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Val. Klemertčič, klerikalec; klerikalni župani so izvoljeni tudi v občinah Sleme, Vrhole, Gočeva, Šetareva-Radeho-va, Zamarkova, rlošnica In Morje. — »Triglavski kamen za spomenik vojvodi Mišieti. Za nabavo in transrvort triglavskega kamna, ki se naj vzida v spomenik vojvodi Mišiću v Rumi, je nadalje daroval >Kreditni zavod za trgovino in industrijo« v Ljubljani znesek 1000 K. To je največji znesek, ki je doslej došel v ta namen. — Hvala! — Smrtna kosa, V Črnomlju je umrla zasebni ca ga. Marija B 6 g e 1. Pokopljejo k> v Ljubljani. P. v m.! -—■ Gugafnlca. V Lattermanovem drevoredu je med en ga njem padci z gugalnice delavec Južne železnice Janez Plečnik. Težko si Je poškodoval levo nogo. — Tatvrn« pehtrana fn petina. Soprogi užitninskega paznika Ivani Ra-kuSevi je neznan tat porezal na njivi v Mestnem logu veliko množino pehtrana ln pelina. Rakuševa ima 300 K škode. — Gozdna nesreča. V glinsTcem gozdu pri Št. Vidu nad LJubljano se Je smrtnonevarno ponesrečil fJOletnl hlapec Jože Šubell. Smreka ga je podrla na tla. Preneliali so ga v bolnico. — Nasilnež. Krojaški pomočnik Viktor Burnik je nasilen človek Z 3fl-lovko je smrtnonevarno pretepel 55 fet staro zasebnico Marilo Narobe na Glincah. Starko so prepeljali v bolnico, mladega Bnnrika pa so izročili državnemu pravdnlku. — Premo*. Stranke, ki imajo karto A ali B bivše ubofne akcije, dobe na nakaznice mestnega magistrata za vsako rodbino po 100 kg premoea za 10 K. Vse stranke z izkaznico A in one stranke z izkaznico B. kojib rodbinsko ime prične z začetno črko A aH B, naj se zglasijo v soboto dn<* 21. maja, one 7, začetno črko C. 0 In D po v ponedeljek 23. maja ori me=tnem maestra tu. — Koncert vojaške godbe danes sveder v kavarni >Zvezda*. Vstop prost. ČEŠKE VOJAŠKE VAJE OB MADŽARSKI MEJI. za čehoslov^jugoslov. koridor? — Budimpešta, 20. maja. V tu* kajšnjih političnih krogih vzbuja veliko pozornost vest, da namerava čehoslovaška vojska imeti letos ve* like vojaške vaje v dolini Vage ob madžarski meji. Baje so dospeli ob mejo že čehoslovaški častniki, ki nameravajo do konca tega meseca napraviti potrebne načrte za te va* je. V političnih krogih vlada veliko razburjenje radi tega in prevladuje domneva, da so te priprave ne=> združljive s principi konference, ki se vrši v Brucku. »8 Uhr BI a 11« po* roea, da se razpravlja o tem češkem koraku, ki je zelo podoben vojni napovedi Madžarski, tudi v diplo* datičnih krogih v Rimu, Parizu in Londonu ter da se spravlja to v zvezo z namero Čehoslovaške, izsi* liti od zaveznikov dovoljenje za ustvaritev čehoslovaškosjugosloven* skega koridorja. GIOLITTIJEVO STALIŠČE OMAJANO. —d Milan, 19. maja. »Corriere della Sera« piše, da je stališče Gio* littijevega ministrstva omajano. Nova zbornica bo ministrskemu predsedniku manj naklonjena kot prejšnja. Giolitti je napravil to napako, da je zbornico prehitro raz* pustil. Socijalisti bodo v zbornici bolj močno zastopani, kakor če bi se volitve vršile leto kasneje. Na drugi strani ima katoliška ljudska stranka več mandatov. Kar se tiče fašistovske skupine, bo na vsak na* čin štela med nasprotnike Giolit* ti j a. SFORZA ODSTOPI. —d Milan, 19. maja. »Avanri« priobčuje govorico, da bo italijan* ski zunanji minister grof Sforza v kratkem odstopil. Listi objavljajo vest o demisiji delovnega ministra Labriolo, ki je pri ministrskem predsedniku, ki ie obenem notranji minister, protestiral proti pretirani svobodi, ki jo ima fašizem v svoji akciji proti strokovnim organizaci* jam. ARETACIJA ITALIJANSKEGA GENERALA SEGREJA NA DU* NAJU. — Dunaj, 20. maja. Veliko po* zornost vzbuja odrejena aretacija načelnika italijanske vojaške misije na Dunaju generala Segreja in 13 članov te komisije. Domneva se, da je bila ta aretacija odrejena vsled pisave »Avantija«, kateremu je po* ročal njegov dunajski korespon* dent naravnost gorostasne stvari. Po teh vesteh je general Segre brat znanega tržaškega veletrgovca Se« gre j a in je v zvezi ž njim izvedel velikanska tihotapstva. Dopisnik trdi, da niti en tovorni vlak ni ods šel iz Trsta, ne da bi imel priklop; Ijena 2 do 3 vagone, ki jih je poslal tržaški veletrgovec svojemu bratu. Te vagone so stražili in spremljali italijanski vojaki in blago ni bilo podvrženo carini. Dopisnik poroča, da si je na ta način pridobil general Segre ogromno premoženje. Poleg tega je imel general dobre zveze z avstrijskimi oblastmi, ki so mirno trpele, da je nezacarinjeno blago po* šiljal tudi v druge države. Dobival je neomejena uvozna dovoljenja, ki jih je kaj pridno spravljal v de* nar. Poleg kupčije z najrozličnej* šim blagom se je bavil general Se* gre tudi s tihotapstvom tujih valut kar na debelo. — Trst, 19. maja. Kakor javlja »S Piccolo«, so se general Segre in ostali častniki bivše vojaške komi* sije na Dunaju aretirali na podlagi izida preiskave, ki jo je odredil voj* ni minister Bonomi. List opozarja, na svoječasne napade dunajskcLU*. časopisja zaradi izvoznih dovoljenj. Preiskavo vodi posebno vojaško so* dišee. FRANCOSKI PARLAMENT PROTI NEMČIJI. —d Pariz, 19. maja. l'rancosku zbornica jo danes popoldne pričela razpravo o interpelacijah glede zunanje politiko vlade. Galerijo in tribune so bilo močno zasedene. Kot prvi intcrpelant jo poslanec Andre T a r d i e u izvajal med drugim: Dne 1. maja Nemčija ni plačala zahtevane eno milijarde zlatih mark. Izvršile se niso none sankcije. Vlada ni izvedla svojih obveznosti. Povrnila so ni na predlog versailieske mirovao pogodbe. Po njegovem mnenju ima Francija izgubo 10%. Tnrdieu je vprašal, ali ie zlx>rniea izrekli vladi svoje zaupanje za to, da sprejme to izgul*). Poslanec je na to govoril o raznih kršitvah mirovne pogodbe po Nemčiji. Briiml je izrecno izjavil, da lx> Nemčija, ako 1. maja ne plača 12 milijard, t mila na svojem vratu močn«. roko. Nem« ija ni plačala ničesar, zgodilo se na ni ni6. Vršile so se samo nove konference. To poraenja kršitev mirovne pogodbe, neizpolnitev obliub, ki so se dale parlamentu. Clomenceau so ni uklonil predlogom Llovda C^orgea, Tardieu z obžalovanjem ugotavlja, da Llovd Geergo pobija gotove klavzule mirovne pogodbe, zlasti one, ki se tičejo Poliakov. £e 16 mesecev ne dela Llovd Georgo drugega, kakor to, da doseže revizijo mirovne pogodbo, in sicer na škodo Francije. Politika večnega popuščanja je povzročila v Angliji nevarne iluzije. Ta politika je večinoma posledica slabosti sedanje vlade. Izkušnja potrjuje, da se more vzdrževati francosko stališče, ne da bi došlo do spora z Anglijo. POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJI. — Breslava, 20. maja. Mesto Katovice je od včeraj odrezano od ostalega sveta, ker so uporniki oči* vidno pretrgali vse telefonske in br= zojavne žice. Po ovinkih preko Ko* nigshiitte se izve, da se plenjenje v Katovicah nadaljuje in da franco* ske čete mirno gledajo to počenja* nje vstašev. V Nikolaju so vstaši dvignili po noči iz postelj 7 Nem* cev, jih le za silo oblečene prignali na cesto in tamkaj ustrelili. V Schar* levu nadaljujejo Poljaki z nasilnim rekrutiranjem nemškega prebival* stva. O kakem umiku poljskih vsta* šev ne more biti govora, marveč ravno nasprotno; pri Ratiboru se vstaši zopet približujejo Odri. Pre* bivalstvo beži iz krajev, katerim se približujejo vstaši. O novem pusto* šenju in plenjenju se poroča iz kra* jev Kogolivin, Grošovice, Kosla in Oderhafena. Preko poljske meje prihajajo vedno znova nove prosto* voljske čete. (Ta vest je iz nemške* ga vira, torej nemško barvana! Ured.) PONOSNI ŠPANCLDUNAJ. CANIl — Dunaj, 20. maja. Dunajske tvrdke, ki se bavi j o s prodajo gor* nje*šlezijskega premoga so prejele od Korfantvja poziv, naj pošljejo v Gornjo Šlezijo svoje zastopnike, da sklenejo kupčije s šleskimi pre* mogokopnimi družbami. Dunajske tvrdke so vse, razen ene, odklonile to ponudbo Korfantvja- KAREL HABSBURŽAN ZAPU= STI ŠVICO. —d Bern, 19. maja. Kralj Karel Madžarski je 14. maja obvestil zvezni svet, da bo meseca avgusta končnoveljavno zapustil Švico. Ob* enem je prosil, naj se mu do tega roka dovoli nadaljnje bivanje v švi* ci. Zvezni svet je vzel to na znanje in ugodil tej prošnji, ker je Karel sprejel stavljene pogoje. Karel je zlasti formelno izjavil, da se bodo on in osebe njegovega spremstva zu bivanja v Švici vzdržale vsakega po* litičnega delovanja. Kultura. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Petek, 20. maja: Zaprto. Sobota, 21. maja: Elga, Red C. Nedelja. 22. maja: Mrakovi. Izven. Ponedeljek, 23. maja: Elga. Red E. O p e ra: Petek, 20. maja: Carmen. Red A. Sobota, 21. maja: Zaprto. Nedelja, 22. maja- Dalibor. Gostovanje g. Julija Betteta. Red B. Ponedeljek, 23. maja: Zaprto. Za koncert, katerega priredi naša >Glaabena Matica« v soboto ob 9. zvečer na čast Udruženja jugoslovenski h Inženjera i arhitekta, vlada v Ljubljani vseobče zanimanje. Ponavlja se T največjim uspehom uspela Sattnerjeva >V pepelnični noči*. Poleg tega se po-jo tudi najlepše naše narodne pesmi. Za koncert je na razpolago še nekaj sedežev, posebno na galeriji in balkonu ter vabimo naše občinstvo da se tega koncerta v največjem številu udeleži. Začetek točno ob 9. zvečer. k — Pev-ki zbor »Glasbene Matice«. Danes dne 20. t. m. ob 8. zvečer skupna yaja ia celi zbor. Polnoštevilno! k — Zveza slovenskih pevskih zborov. Vsi reditelji in člani v Zvezi stoječi, ki so sodelovali pri sprejemu >ITla-hola<, se uljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže 6eje, ki se vrši v petek dne 20. t m. ob 8. uri zvečer v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici za sprejem pevskega društva >Usin-ski< iz Zagreba, ki pride v Ljubljano v torek dne 24. t. m. z brzovlakom ob 6. zvečer. — Koncert hrvatskega pevskega društva »Lisinski* iz Zagreba. Pod okriljem nase Glasbene Matice priredi pevski zbor Lisiuskoga iz Zagreba v torek dne 24. maja v veliki dvorani hotela Union koncert s sledečim sporedom: 1.) Konjović: Seljančice. a) Dve jabuke; b) Zar tako? c) Pod onom jelom zelenom. Mešani zbori. — 2.) Plamenac: Pjesma od kmaanskega veselja. Zonski zbori. — 5.) Josefovič: a) Kosci; b) Zdravo Marija. Lhotka: c) Perun. Moški zbori. — 4.) Koniović: a) Oj za gorom; b) Oroženi dierdnn; c) Vragoljen. Ženski zbori s spremljevanjem klavirja. 5.) Lajovic: a) Pastirčki; b) Rro-pnrji; c) Medved z medom. Mešani zbori. — 6) 2ganec: p) Orne čizme z vu-skimi peto mi; b) Dildil duda; c) Vu mieki so kun v um; d) Jedna majka yu- mrla; c) Raca plava po Pravi. Mefianl zbori. — 7.) Žganec: a) Zibu haiu; Ha-jić-. b; Je T te žalba; c) I'/le/J babo mori, Dov: d) Vigred približa ee; o) Mt* rij i in mlinnr; Zirovnik: 1) Hoj očka ima konjča dva. Moški zbor. — 8.) Mokra nj.-Lc: Deseti rukovet. Meaau zbor. besedilo pesmi se dobi po 8 K izv**l v prednrodaji v.= topnio in na večer koncerta pri blagajni. Na posamezno , . : se še po vrnemo, daaies pa opozarjam*, občinstvo aa izredni glasbeni užiicV. ki nam se bo nudil in ga uljucno vabuao, da z mnogobrojnim po setom povasti bratski hrvatski pevski zbor in njegovo odlično kulturno delo. t — Pot LiMu^iejrn* na Dunaj. Dne J9. t. m. ob 10. dopoldne je odpotovalo iz Zagreba pevsko društvo >Li-einskU na Dunaj, kjer prirodi 21. in 22. t. m. dva koncerta. Na povratku z luir.aia lo >Lisinski< koncertiral r Ljubljani 24. in 25. t. m. — Novi intendant zagrebškega gledallšja. »Narodne Novine« priobČu-jcio imenovanje vladnega tajnika prof. Julija Benešića za intendanta narodnega gledališča v ZnsTcbu^_ —d Beograd, 19. maia. Devize: Pariz 2>>S—269, Lood >n 123.25—128.76, Kewyork 0. Dunaj 3.90—5.95, Praga 4T..10—4S, Rim - MLlan 174- 175, Sofija 0—41.75, 8olun 190—195, Ženeva 580—584, Berlin r>4.75—55.25. Valute 20 din. v zh.tu 22.GO—22.70. francoski franki 2GG—267, dolarji 31.15—31.20, italiiansko liro 170—172, bolg. levi 41—41.50, rom. leii 56—5C.50, nemške marko 54.7."— 55.26, dratuno 190—200, avstriiske krone 0—6.40, napoleondor 107—109. —d ZagTcb 19. maja. Deviza: Bet*' lin 217—222, Italija 702—708, London izplačilo 0—515, ček 500—505, New-york 0—126.50, ček 123—124, Pariz 10SO—1090. Praga 191—193, Švica f»—2325. Dunaj 23.20—23.50. Budimpešta 59—60. Valute: Dolarji 122.25 do 122.75, avstrijsko krone 23.50—24, carski rublji 55-—5S, napoleoiidor 435 do 438, nemške marke 21&— 220, italijMiv. ske Uro 680—690. angleški funti 0—500, češkoslovaško krone 192—0. —d Praga, 19. maja. Amsterdam 2478.50. Berolin 114.25, Čarih 1223.50. Milan 375, Pari/, 565.50, London 27?. Novi Jork 66.75. Beograd 204.50, Bukarešta 118.75, Sofija 84.60, Dunaj 11.92H; Varšava 7.12, Zagreb 51.37, Budhrmo&ta 32. Valuto: holandskl goldinarj* 2473.50. nemška marke 114.25, švicaav ski franki 1223.50, francoski franki 582.50, angleški funti 271, ameriški 412. Beograd 1750—1770, Berolin 919.50—925.50, Budimpeeta 258.50 db 261.50. Bukarešta 962.50—972.50, London 21^0—2200, Milan 3010—3660, Novi don 2180—2200, Milan 3040—3060, Novi ga 806—812, .Sofija 675-685, Varšava 59.50—61.50, Curih 9825—9875. Valnte. Ameriški dolarji 54**—M7, bolgarski le vi 665—675, nemško marke 937— angleški funti 2180—2200, francoski franki 4740- 4780, holandskl goldinarfi 19.600—19.700, italijansko lire 8032.50 do 3052, dinarji, tisočaki 1740—1760. stotaki 1728—1749, nemške marke 63 do 65, romunski le.ji 955—965, carski rublji 142—148, švicarski franki 9725 do 0775, češkoslovaško krone 811—817. Šokolstoo. — Izlet deškega naraščaja (moška de ca) ljubljanskega Sokola n& Šmarno goro! V nedeljo dno 22. t m, priredimo izlet na starodavno Šmarno goro, na katerega vabimo vse cenj. roditelje in prijatelje sokol<=kega naraščaja. Zbirališče naraščajo pred Narodnim domom, odhod točno ob 7. zjutraj, povratefc mod 7. in pol 8. zvečer. Zdravo! k — Sokol TI v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 22. t. m., pešizlet v kroju čez Orle na Škofljico. Zbiramo s«- ob četrt na 2. na Cojzovi cesti pred šolo. Odhod točno ob 2. uri popoldne. Udeležba dolžnost. K udeležbi vabljeni tudi člani drugih bratskih sokolskih društev. _________ Društvene uastf. — Obrtniški shod. Vabijo vsi samostojni obrtniki Ljubljanske okolioe na obrtniški shod in 1. občni zbor, Id se bo vršil v nedeljo, dne 22. t m. ob 3. l>opoldne v gostilni pri Kavčiču (vulgpo Svedrač) v Kosezah. — C-evljarska zadruga za Izubijan© in okolico naznanja, da so vrsi poma-galska preizkušnja v nedeljo 29. maja ob 2. uri popoldne. Kdor B« hoče podvreči jx>magalski preizkušnji, naj »e priglasi do 25. t m. pri Karlu Kor-d o 1 i č u. Rimska ce^ta 5. Na poznejše objave so ne bo oziralo. Turlsfilta in sport. — Slavia, Praha : Iiirifa, Slavi a prispe v Ljubljano danes zve6er s 6e-škim brzovlakom. Tekme se vrfce v soboto in ncslMjo ob pol 18. Ker je pri blagajni pričakovati navala, se občinstvu priporoča nabaviti si vstopnice v predprodaji v drogeriji Kane Polzuedbe. — Na Sla se je na binkostno nedeljo pod Trančo rjava rokavica (Reole-derV, dobi -e i>ri upravi SI. Nar._ Glavni urednik: Pasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodefe . Damasmi prti in seivfste platnene rjuhe (garnitura) najboljše, popolnoma novo, še neizprano predvojno blago, se ugodna prodfl. Domobranska e. 7/1 levo. 3469 Prodani 2 vaaona hrastovi, nioiu? 3 in 5 cm debelih in 2 vagina lepega bukovega oglja, dobavno takoj. Naslov pove uprAv. Slov. Naroda. 3491 Velezanimiva burk iz vojaškega življenja. Vprizarja se z velikim uspe .om na številnih odrih. Cena k 9. Dn&lsev liarodoi Sprejme se tako) sposoben prikrojevalec kartona. HOZANEGVS2I, Zagrob, Savska cesta broj 27' Sprejme se takoj ničijim; kartonaio. — EOŽAJfKOVSKI, Zagreb, 3&75ka c. 27. (proti mnham in bolham) i 00 škatljfc za pršenje (Spr'tz-karton) 350 K. Sprejmejo se zastopniki. JBBT L S. 0. j. 9 Tok Dan Jota Dian rej. Mu ponEna i. IE. m \m. Inteligentna gospodično se išče k trem otrokom za pOpoMne. Naslov v uprav. Slov. Naroda. 3444 Sprejme se prodajniKa ▼ papirno irycrfno Sv. Bonai, Ljubljana. iščem trgovino v najem ali jo kupim. Biti mora na prometnem kraju v mestu ali na deželi. Event. grem tud» kot družabnica aH voditeljica. Ponudbe pod »Trgovka 3441* na upravo Slov Naroda. 3441 BnmsRe kolo, v zelo dobrem itamu se po ugodni ceni proda. Naprodaj je tudi nekaj d ehu o cement, tor. v Sjiliu. Po-tzve se v gost.lnl Koi-*v Ljnollrna. Srakov trg- 3435 S 60.000 K~ želim sodelovati pri kakšnem podjetju Sem nekoliko trgovsko naobražen. Cenj. dopisi pod .Podjeten" na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 347S Tiflks f. Tsrdina ? IjoVjal na Starem trgu, sprejme »zvizbano blagajisičarko ia imm it predajali evenr ateoka v trgovino z mešanim bugorn. v pf©-metnem kraju na Dolenjskem Naslov pore upravništvo SI. Naroda M74 3Šče se mesečna soba ia dva poletna meseca i d verna co-steljema, tudt lahko brez poti^L.iega perila, proti dobtemu plačilu. Ceni. ponudbe tia uprav. Slov. Naroda pod .Pole:je/24S2\ MS2 RBjlZevDi fijesali ^Žva novo irailu knjigo JIRASEK : rilozo-fiuka h'storild K 30 Najbolji historični roman čeh nsr^d^, koja je tznila '..r!o\/ pove oprav. Slov. Nar. pod St. „1000 K./S4M". Dve sobi skupaj ali posamezno išVe trgovec Visokost najemnine postranska a Ponudbe na poštni predal 151, gl. pošta. Ljubijana 3452 Bznčni nrašnik In sfrejspiska sc sprejmeta. Lastno ročno oisar.e ponudbe (brez sprićeval) pod .Bančni uradnik/3459" na uprav. Siov. Naroaa. OGLAS. Frada es ti 673©nafl3tro?Tin Za nabavo mesc za mesece jnlij, avgust !n september t. 1. ^ potrebe Dravske divizijske oblasti se vrfic direktno poc~Ml~~ in ^icer: Za Ijttbljanski garnizon v intendanturi Dravskn divizijski dne 27. maju. Za mariborski garnizon v Komandi me^ta Maribor dr maja 1921. Za celjski garnizon v Komandi Puk. okr. Komande Celj 30. m^ja. Za Ptuj in Slov. Bistrico v Komandi mesta na dan 31. tek. leta, vsakikrat ob 11. uri dopoldne. Potrebo mesa za Ljubljano dnevno od 1000 do 150 Maribor 800 do 1000 kg, Cejje 500 do 800 kg, Ptuj 200 d« kg in za SI. Bistrico 50 do 100 ker. Pogoji se morejo videti vsak dan za čas uradnih ur p načenih komandah. Potrebna kavcije se polagajo na dan pogodbe v roke sije in sicer naši podaniki 10 % in tuji podaniki 20 % o ključe.:e cene m sicer v gotovem novcu ali bančnem garat pismu, katero pa mora biti od finančne oblasti potrjeno. Iz Komande Dravske divizijske oblasti E. broj 6774 c maja 1921. na Gorenjskem v bližini Bleda,. ze:o pripravna za letovišče, 7 sob / vsemi pritikimami, zidan hlev, svinjaki, itd. Eventualno st lshl'.o dokup? gozd, sa-donosniK, nekaj njiv in tra.nikov, \se s takojšnjo vporabo. Naslov v oprav Slov Naroda. 3423 Austro - Fiat, 35 HP, električ. razsvetljava Bosch, pogon od znotraj, 6 sedežev, modernega tipa, popolnoma nov, se proda. — Istotam Puch 24 HP, 5 sedežev. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3453 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srČnoljubijena mati, stara mati, sestra, tašča in teta, gospa Marija B&gel saa«bnlca v četrtek, dne 19. t. m. v Črnomlju, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Truplo blage pokojnice se prepelje v Ljubljano in se vrši pogreb v soboto, dne 21. t.m. ob 4. pop. iz južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Črnomelj-Ljubljana, dne 20. maja 1921. Žalujoči rodbin! B5ge!-Rožanc. -.; -r (i) , V 7/,o vinske steklenice prodaja Ivas Slamsehe ages'urs ' vr vino BCarlbor, Alabaaadrova saala 12. 34S2 Otroški voziček se proda. Novi Vodmat, Poljska ceata 20., Ren-čelj. 3483 Kupijo se okna in vrsta, debro ohranjena, z?. tovarniško poslopje. I Ponudbe pod ,Tovatna/3485" nf uprav, j Siov. Naroda 3435 j Moško feo§o, i dobro ohranjeno, se proda. Naslov pove anrava Slov. Naroda. 3480 Postelja iz medenine se ta'oroča;o svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše br»nke. Točna postrežba — to |e vedno bilo in bo ostalo naše geslo. mmn shks^ strte bahk 82 Costlandt S«r?-i Waw Tor!i, 3V. 7. ==3B III sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoJL Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatifs, 8a£«ajew&, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, W Poslovne zveze z vsemi večj mi kraji v tu- in inozemstvu. I MfadM in tisk »Narodne tiskarna«' Za iuserutni del uUuovoreu Valeutin Kopi tat. 187595