* .i„*„;b;h V Alnlrvu ie trenutno zaposlenih 730 delavcev. Zapise o Železnikih lahko preberete V torek, 24. februarja, so se reporterji našega »letečega« uredništva ustavili pred tovarno Alples   v Železnikih. V Alplesu je trenutno za/
v današnji številki na 4. in 5. strani (-jg) - Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 17
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
Kranj, torek, 2. 3. 1976 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Smučarsko središče Kobla oživelo
Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj je v petek s slavnostno sejo centralnega delavskega sveta proslavilo 30-letnico ustanovitve podjetja
Tesno povezan z razvojem občine
S slavnostno sejo centralnega delavskega sveta je Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj v petek proslavilo 30-letnico ustanovitve podjetja
. Kranj - Prek 1000-članski kolek tiv Splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj letos slavi 30-letnico Ustanovitve podjetja. V petek, 27. februarja, je bila v dvorani kranjske občinske skupščine slavnostna seja centralnega delavskega sveta, ki so se je udeležili tudi predstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij in nekaterih podjetij. Na svečanosti so podelili priznanja ustanoviteljem in dolgoletnim članom podjetja. V kulturnem programu je nastopil Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstom Matevža Fabjana, nato pa 8o v avli občinske skupščine odprli še razstavo o gradnji nekaterih večjih lr» pomembnejših objektov, ki jih je zgradilo podjetje.
Današnje podjetje Projekt je pred
Poverjeniki Komunista sprejeli program
Radovljica — Iz osnovnih organizacij zveze komunistov v radov-»jiSki občini je združenih v svoj aktiv okrog 80 poverjenikov časopisa Komunist. Aktiv, ki ga vodi Milan Ba-loh, je na drugi seji sredi februarja obravnaval naloge poverjenikov. Do aPrila nameravajo organizirati dve Predavanji, in sicer o odnosu komunistov do religije in cerkve, drugo Predavanje, ki bo aprila, pa bo imelo naslov Razvoj proizvajalnih sil in uresničevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Na seji so se dogovorili tudi za tesnejše sodelovanje z uredništvom ^asopisa Komunist. Izrazili so željo, p W na njihovih sejah sodelovali ludi predstavniki uredništva in tako Pomagali pri uresničevanju oziroma °blikovanju    njihovega delovnega Pr°grama. Razen tega so predlagali, p oi Komunist v prilogah objavljal udi teze za vse teoretične teme iz erneljnega programa idejnopolitič-e8a usposabljanja, ki velja za Slo-en>jo.
t Udeleženci aktiva so se poklonili u°-i spominu pokojnega revolucio-arJa in marksista Borisa Ziherla.
JR
Tri žičnice lahko prepeljejo okrog 2500 smučarjev na uro — Brez gneče lahko na 25 hektarih urejenih smučišč smuča okrog 1000 smučarjev — Ocena na mladinskem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah: Najboljša smuk proga doslej
pri nas
Bohinjska Bistrica — S četrtko-
vo svečano otvoritvijo letošnjega XXXI.mladinskega državnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki je potem potekalo v smuku, veleslalomu in slalomu od 27. do 29. februarja, je bilo simbolično odprto tudi Smučarsko središče Kobla nad Bohinjsko Bistrico v Bohinju. Po dolgoletnih razpravah in pripravah je tako po zaslugi Turist progresa Radovljica in članov konzorcija za izgradnjo tega središča skoraj že uresničen eden najbolj zanimivih zimskih rekreacijskih projektov pri nas. Bohinju, zibelki predvojnega smučanja in skakalnega športa pri nas, se torej vrača ime zimskega rekreacijskega središča.
Letos mineva 70 let, ko je bila zgrajena železniška proga Jesenice — Gorica, s katero se je začela turistična izgradnja Bohinjske Bistrice. Že pred koncem minulega stoletja je
30 leti ustanovil okrožni odbor OF za ljubljansko okrožje. Podjetje je takrat združilo gradbenike Kranja in okolice. Že kmalu po ustanovitvi pa se je podjetje z odločbo Ljudske republike Slovenije preimenovalo v SGP Projekt Kranj. Takrat so se podjetju priključili obrati Gradisa v Tržiču, Kranju, Kamniku in Slovenskem Javorniku. Tako je bila s priključitvijo obratov 1951. leta končana prva faza razvoja podjetja.
Dobrih deset let po tem je bila v podjetju ustanovljena posebna organizacijska enota Projektivni biro. LetOS pa bo minilo tri leta, ko se je podjetje organiziralo po novih ustavnih določilih. Tako ima podjetje danes štiri temeljne organizacije združenega dela s področja gradbeništva, ki so organizirane po teritorialnem načelu. Glede na poslovno dejavnost pa so ustanovili tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer betonerski obrati, strojni obrati in lesno-železokrivski obrati.
Podjetje je začelo poslovati tako rekoč iz nič. Zato so si že na samem začetku zadali cilj, da pridobijo primerne  kadre.  Številne so sami
Nadaljevanje na 3. strani
Krvodajalska akcija
Kranj — Rdeči križ Slovenije ta mesec spet organizira krvodajalske akcije po vsej Sloveniji in poziva občane, da se udeležijo odvzema krvi. Prijave sprejemajo občinski odbori Rdečega križa, poverjeniki za krvodajalstvo v krajevnih organizacijah Rdečega križa in aktivisti, ki so odgovorni za krvodajalske akcije v delovnih organizacijah.
V Kranju se je krvodajalska akcija začela danes, ko so se na odvzem krvi odpeljali prvi občani. Posebni avtobusi bodo vozili občane, ki so se odločili za to humano dejanje, na odvzemni center v Ljubljano tudi 3., 4., 5., 9., 10., 11., 16. in 17. marca.
Zakaj primanjkljaj v zdravstvu
Tržič — Občinska skupščina Tržič je na zadnjem zasedanju potrdila statut občinske skupnosti socialnega skrbstva, statut občinske zdravstvene skupnosti Tržič, statut regionalne zdravstvene skupnosti Kranj in spremembe ter dopolnitve samoupravnih sporazumov o ustanovitvi regionalne in občinske zdravstvene skupnosti Kranj.
Na statut  občinske skupnosti socialnega skrbstva delegati niso imeli  pomislekov. Živahnejša in ostrejša je bila razprava o dokumentu   občinske   in regionalne zdravstvene  skupnosti. Delegate je predvsem zanimalo, odkod skoraj dvomilijardna izguba in zakaj je  v   manjših   občinah,   kot je Tržič, le-ta občutnejša kot v večjih,   kamor   sodijo   na primer Kranj, Ljubljana itd. Vpraševali so tudi, kdo bo primanjkljaj po kril: ali vsaka občina zase, ali de lovni ljudje z odtegljaji od neto osebnih dohodkov ali pa na dru gačen način. S tem kakšen le-ta bo, je treba zavarovance čim prej seznaniti.     Strokovna služba zdravstvene skupnosti mora dati vsestransko strokovno razlago.
Sicer pa je bilo na račun zdravstvene službe na skupščini izrečenih precej pikrih. Delegati so opozarjali, da je povezava zdravnikov s kadrovskimi in splošnimi službami po organizacijah zdru ženega dela prešibka in zato po gosto ni mogoče realno ugotav ljati, ali so bolezenski izostanki res upravičeni ali ne. Prav tako kaže v zdravstvu boljše izkoriščati delovni čas. Prepogosto se do gaja, da se vrata ambulant odpro šele ob osmih ali kasneje, čeprav bi se morala na osnovi navedenega delovnega časa že prej. -jk
bila Bohinjska Bistrica znana in za tiste čase je bil kraj med razvitejšimi pri nas. Ko pa so ugasnili plavži in je nastopila brezposelnost, je življenje nekako zamrlo. Sele z izgradnjo železnice je spet oživelo. Začel se je namreč turizem. Tako je bilo 1913. leta na Bohinjski Bistrici 6 hotelov in 12 gostiln in vsako nedeljo pozimi je iz Trsta pripeljal na Bistrico beli vlak. Začelo se je rekreacijsko sankanje in smučanje na današnjih terenih Koble nad Bohinjsko Bistrico. Tu je bila potem 1924. leta zgrajena prva skakalnica v Jugoslaviji in Albin Novšak je postavil prvi državni rekord v smučarskih skokih  — 9 metrov. Že dve leti kasneje, torej pred 50 leti, pa je bil ustanovljen Smučarski klub, ki je potem med obema   vojnama   prirejal številna državna   prvenstva   v  alpskih in klasičnih disciplinah. Tu so na primer trikrat organizirali smučarske teke na 50 kilometrov, ki se jih je udeležil tudi bohinjski revolucionar in prvoborec Tomaž Godec, po katerem   se   imenuje   danes TOZD Lesnoindustrijskega   podjetja Bled na Bohinjski Bistrici.
Tudi po drugi vojni je bil smučarski šport v Bohinju med prioritetnimi športnimi panogami. Po izgradnji
žičnic pri nas pa je začel nekako nazadovati. Bohinjski Bistrici oziroma Kobli so namreč manjkale žičnice. Turistični in gostinski delavci oziroma krajani so večkrat omenjali misel na oživitev Koble. Ob koncu minulega desetletja, predvsem pa po 1970. letu je bilo potem nekaj ponesrečenih poskusov, dokler 1972. leta ni Turist Progres Radovljica v Spodnji bohinjski dolini nad bohinjskim železniškim predorom zgradil prvo vlečnico Bistrica. Tej odločitvi pa je kmalu sledil tudi konzorcij za izgradnjo Koble, ki so ga ustanovila nekatera radovljiška in druga podjetja.
Danes ima Kobla nad Bohinjsko Bistrico tri žičnice: vlečnico Bistrica, sedežnico Kobla I in II, ki na uro lahko prepeljejo okrog 2500 smučarjev. Ob žičnicah je hkrati urejenih 25 hektarov smučišč, med katerimi velja še posebej omeniti izgradnjo smuk proge, ki je že zdaj po mnenju strokovnjakov ena najboljših pri nas, čeprav še ni dograjena.
»Tako imenovana prva etapa izgradnje Koble bo letos gotova,« pravi 33-letni Anton Šlibar vodja organizacijskih priprav pri investicijski izgradnji in pri začetnem poslovanju Koble oziroma TOZD Žičnice Kobla pri Turist progresu Radovljica. »Letos bomo zgradili še vlečnico Ravne I, ki bo potekala vzporedno s sedežnico Kobla II. Celotno opremo za to vlečnico že imamo in tudi smučišča so urejena. Razen tega smo lani
Nadaljevanje na 16. strani
Novo smučarsko središče Kobla nad Bohinjsko Bistrico ima že zgrajeno okrog 2!iOO metrov dolgo smuk progo. Ko bo končana tudi tako imenovana druga faza izgradnje Koble, bo to smučarsko središče imelo okrog 50 hektarov urejenih smučišč in 3700 metrov dolgo smuk progo z višinsko razliko 930 metrov.
Jeseniški referendum uspel
Jesenice — V nedeljo, 29. februarja, so se občani in delovni ljudje jeseniške občine na referendumu odločali za samoprispevek za izgradnjo šolskega centra na Plavžu.
Že v dopoldanskih urah so bila lepo okrašena volišča izredno dobro obiskana, najboljša udeležba pa je bila po nekaj urah v Radovni, v Ratečah in v Planini pod Golico.
Jeseniški delovni ljudje in občani so s tem, ko so se 90-odstotno udeležili glasovanja in kar s 75 odstotki izrekli za gradnjo šolskega prostora Plavž in za svoj denarni prispevek, pokazali svojo visoko zavest in solidarnost. D. S.
Naročnik:
Tito povabljen v Panamo
Na povabilo predsednika republike Paname dr. Deme-trija Lakasa in šefa vlade Omarja Rikhosa Erereja bo predsednik socialistične republike Jugoslavije Josip Broz-Tito v kratkem odpotoval na uradni in prijateljski obisk v republiko Panamo.
Posojilo za ceste
V Bosni in Hercegovini predlagajo, da bi začeli vpisovati ljudsko posojilo za ceste. S posojilom bi modernizirali glavne ceste. Pri delih naj bi pomagala tudi mladina.
Prvi podpisi dogovora o porabi
Predstavniki 38 občin so v petek v klubu delegatov v Ljubljani podpisali dogovor o splošni porabi v občinah. Med drugimi so bili pri podpisu dogovora navzoči tudi podpredsednik IS Rudi Cačinovič, predsednica zbora občin Mara Žlebnik in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič.
Konferenca o kmetici
Predsedstvo republiške konference SZDL je v petek sklicalo problemsko konferenco o kmetijski proizvajalki v Sloveniji. Udeležilo se jo je 163 delegatk in delegatov. Cilj konference je bil osvetliti probleme našega kmetijstva, posebej pa žensk — kmetijskih proizvajalk.
Dražja elektrika
Skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije je pred nedavnim sprejela sklep o povišanju cen električne energije Sklep bo mogoče uveljaviti šele, ko ga bo potrdil tudi republiški izvršni svet.
Leto Nikole Tesle
Delegati zveznega zbora skupščine SFRJ so sprejeli 4>redlog hrvatskega sabora, naj bi letošnje leto razglasili za leto Nikole Tesle, ki naj bi bilo posvečeno spodbujanju in razvijanju znanstvene in teh-* nične ustvarjalnosti in izumi-teljstva.
Dinamičen razvoj
Jugoslavija se je v minulih petih letih razvijala zelo dinamično. Gospodarstvo je doseglo 6\2 odstotka večjo stopnjo skupne rasti kot v petih letih pred tem obdobjem.
Vse manj kmetov
Medtem ko je bilo v Sloveniji pred vojno 59 odstotkov kmečkega prebivalstva, ga je danes le še 16 ali 17 odstotkov. V zadnjih letih se delež kmečkega življa vsako leto zmanjša za 2,6 odstotka.
V Sloveniji je sedaj 180.000 kmečkih gospodarstev. Polovico gospodarstev je »čistih«, polovico pa je delavsko-kmečkih. To pomeni, da so na polovici kmetij moški zaposleni. Primerov, da bi bila zaposlena žena, mož pa bi kmetoval, je malo.
Mitja Ribičič za nizozemsko TV
Predstavniki nizozemske televizije so obiskali predsednika republiške konference Mitjo Ribičiča in z njim posneli razgovor o položaju naših manjšin v Avstriji. Nizozemska TV pripravlja oddajo o položaju narodnostnih manjšin v Evropi.
Za vzgojo in izobraževanje
najtežje
Občinska konferenca SZDL Tržič in občinska skupščina priporočata racionalnejše delo in trošenje sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih
Tržič — Programi in potrebe samoupravnih interesnih skupnosti v tržiški občini so v glavnem usklajeni.
Izobraževanje učencev in dijakov
Občinska konferenca ZSMS Jesenice je v okviru svojega izobraževalnega programa organizirala seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS z osnovnih in srednjih šol jeseniške občine. Poleg članov, ki delajo v vodstvih 00 ZSMS, so se seminarja udeležili tudi predsedniki raznih šolskih društev in krožkov ter člani vodstev pionirskih odredov na šolah.
Učenci in dijaki so poslušali predavanja o vlogi in organiziranosti ZSMS, o samoupravljanju na šolah, seznanili pa so se tudi z najaktualnejšimi dogodki v sedanjem svetu. Poseben poudarek na tem seminarju je bil dan samoupravnim odnosom na osnovnih in srednjih šolah, in sicer zato, ker občinska konferenca mladih v izobraževanju pripravlja problemsko sejo o samoupravljanju na šolah. , J. R.
Pregledali so dejavnost
Kokrica, 20. 2. — Osnovna organizacija mladine je imela letno konferenco, na kateri so zelo kritično ocenili delo vodstva in vseh mladih v krajevnih skupnostih. Sprejeli so tudi program dela za prihodnje, v katerem so dali velik poudarek izobraževanju mladih, povezavi z drugimi osnovnimi organizacijami mladine v občini in pa povezovanju 00 ZSMS z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti.
Mladi so v razpravi zelo kritično ocenili dosedanje akcije in probleme, ki so se pojavljali ob njihovem izvajanju. Predvsem so ostro kritizirali nedelavnost nekaterih mladincev, predvsem tistih, ki so bili odgovorni za posamezna področja, pa so premalo delali. Sklenili so, da bodo v prihodnje bolj redno pregledovali, kaj je bilo narejenega in tako skrbeli, da aktivnost na nobenem področju ne bo ponehala.
Na letni konferenci so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Zvonko Zorč. Z. Z.
Ivan Fabjan predsednik DPZ
Radovljica — Po končani skupni seji vseh zborov radovljiške občinske skupščine v sredo, 25. februarja, se je na osmi seji sestal še družbenopolitični zbor občinske skupščine. Razpravljal je o izvolitvi novega predsednika zbora.
Z imenovanjem za družbenega pravobranilca samoupravljanja radovljiške občine je namreč dosedanjemu predsedniku zbora Ferdu Bernu prenehalo članstvo v zboru. Na predlog občinske konference socialistične zveze je zbor za novega predsednika izvolil Ivana Pahjana.
,   i      A. Z.
Za skupno porabo, kamor samoupravne interesne skupnosti sodijo, bodo v Tržiču zbrali letos skoraj 3 milijarde starih dinarjev, od katerih gre pol milijarde za solidarnost. Upoštevajoč potrebe, naloge in sredstva bo v najtežjem položaju izobraževalna skupnost (prispevna stopnja zanjo znaša 5,27 odstotka od bruto osebnega dohodka). Z izjemo telesnokulturne skupnosti ji bodo druge samoupravne skupnosti pomagale oziroma začasno posodile denar za njeno dejavnost. Če takšnega soglasja ne bi našli, bi bilo posebej kritično pri dogovorjenem programu pri celodnevni šoli ter dejavnosti Delavske univerze.
Sicer pa sta občinska konferenca SZDL in delegatska občinska skupščina sprejeli nekaj priporočil, ki bodo prispevale k boljšemu delu interesnih skupnosti ter racionalnejšemu trošenju denarja. SZDL in skupščina vztrajata, da je treba osnovne aktivnosti uresničiti. Z omahovanjem pri oblikovanju skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti kaže prenehati in le-te čim prej ustanoviti. Hkrati pa je treba uvesti enotnejše nagrajevanje strokovnih delavcev v skupnostih. Trenutno se pojavljajo precejšnje razlike. Odločitev oziroma priporočilo je pomembno tudi zaradi tega, ker so načrtovane nove interesne skupnosti in nove potrebe po strokovnih delavcih v skupnostih. Interesne skupnosti morajo zagotoviti tudi sredstva za izobraževanje delegatov. To je med drugim zapisano tudi v družbenem dogovoru o družbenem izobraževanju v tržiški občini. J. Košnjek
Akcija Mladi novinar
Predsedstvo republiške konference mladine Slovenije je dalo pobudo za akcijo Mladi novinarji. Namen akcije je spodbuditi mlade, da bi čim več pisali o svojem delu in svoje prispevke pošiljali v osrednja slovenska glasila, pokrajinske in občinske časopise, glasila delovnih organizacij in razne biltene.
Pomembno mesto v tej akciji imajo glasila delovnih skupnosti. Mladi novinarji naj bi popestrili njihovo vsebino, ko bi pisali o delu, željah in hotenjih mladih, uredniški odbori glasil pa bi morali poskrbeti za njihovo izobraževanje. Seveda pa ni nujno, da bi mladi pisali samo o svojih problemih. Prav tako naj bi pisali o gospodarjenju v določeni temeljni organizaciji, o medsebojnih odnosih in vseh drugih problemih, ki se v določeni sredini pojavljajo. Mladi novinarji bodo za svoje delo tudi nagrajeni.
Mladinec, ki se bo odločil za sodelovanje v akciji, bo moral napisati vsaj pet prispevkov, ki bodo seveda morali biti objavljeni. Z desetimi objavljenimi prispevki pa bo že lahko dobil posebno izkaznico Mladi novinar. Ker bo akcija stalna, bodo vsako leto najbolj aktivnim mladim novinarjem podelili posebna priznanja in nagrade. Hkrati pa velja omeniti, da se v akcijo lahko vključijo tudi mladi publicisti-literati, ki se ukvarjajo s poglobljenimi, aktualnimi in družbeno angažiranimi literarnimi sestavki. -||>
Predstavniki jeseniške mladine na karavli Korensko sedlo
V četrtek. 19. februarja, so predstavniki občinske konference ZSMS Jesenice in Koordinacijskega sveta ZSMS Železarne obiskali graničarje
Usposabljanje rezervnih starešin
Radovljica — Oddelek za ljudsko obrambo pri radovljiški občinski skupščini je ta teden organiziral za rezervne vojaške starešine iz občine predavanja o rezultatih družbene akcije za stabilizacijo gospodarstva. V ponedeljk, 23. februarja, je bilo v Radovljici predavanje za vojaške starešine iz radovljiškega, kropar-skega in begunjskega območja. Za starešine z blejskega in gorjanskega območja je bilo predavanje v torek, 24. februarja, na Bledu, v sredo, 24. februarja, pa še za starešine iz Bohinja v Bohinjski Bistrici. Za vse tiste, ki se predavanj niso mogli udeležiti, pa bo v ponedeljek, 1. marca, ob 17. uri predavanje v kino dyorani v Radovljici. JK
na karavli na Korenskem sedlu. Obisk je bil delovnega značaja, in sicer so se zanimali za delo in življenjske pogoje graničarjev na karavli, predvsem v sedanjih težkih snežnih razmerah.
Predsednico občinske konference ZSMS Angelco Murko-Pleš in sekretarja Kranja Kragolnika so gra-ničarji seznanili z delom osnovne organizacije ZSMS, ki uspešno deluje na karavli. Povedali so, da so dan prej imeli sestanek osnovne organizacije ZSMS, na katerem so med drugim govorili tudi o nedavnem intervjuju predsednika Tita zagrebškemu Vjesniku. Poudarili so, da jim bodo besede tovariša Tita v veliko pomoč pri nadaljnjem delu osnovne organizacije ZSMS kot samoupravne oblike organiziranosti graničarjev na karavli.
S predsednikom Koordinacijskega sveta ZSMS Železarne Valentinom Jeklenem pa so se graničarji pogovarjali o tesnejšem sodelovanju z mladimi železarji. Domenili so se, da bodo pripravili podrobnejši program srečanj. -J. R.
Kranj
Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo jutri sestal iniciativni odbor za ustanovitev občinske zveze telesno-kulturnih organizacij, pri občinskem sindikalnem svetu pa bo seja organizacijskega odbora za izvedbo letošnjih sindikalnih športnih iger. V četrtek pa se bo sestal občinski odbor sindikata gradbenih delavcev.
V četrtek popoldne bo v Kranju deveta redna seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Govorili bodo o nalogah in akcijski usmeritvi zveze komunistov na Gorenjskem po peti seji CK ZKS. Pregledali bodo tudi delo sekretariata medobčinskega sveta ZK za preteklo obdobje, potrdili poslovnik medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in izvolili komisijo za informiranje in propagando.
Ta teden se bodo sestale tudi skupščine nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Tako se bosta jutri sestali skupščini skupnosti otroškega varstva, kulturne skupnosti in izobraževalne skupnosti. Na vseh sejah skupščin bodo med drugim razpravljali tudi o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini za letos.
Danes se bo na sedmi redni seji sestal izvršni odbor raziskovalne skupnosti Kranj. Med drugim bodo člani razpravljali o osnutku načrta raziskovalne skupnosti za letos in o predlogu letošnjega finančnega programa.
A. Z.
Radovljica
Pri komiteju občinske konference zveze komunistov je bila včeraj skupna seja predsednikov komisij ter sekretarjev svetov zveze komunistov. Razpravljali so o sklepih seminarja, o pripravah na problemsko konferenco o urbanizmu in stanovanjski gradnji in o organiziranosti svetov in delovnih programih.
Včeraj pa so se sestali tudi predstavniki krajevnih skupnosti in obravnavali predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka, predlog družbenega dogovora o splošni porabi, osnutek proračuna radovljiške občine za letos in predlog samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti.
Na 18. seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov bodo jutri popoldne obravnavali predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka za letos in samoupravni sporazum za železniški in luški promet ter elektrogospodarstvo. — Prav tako se bo popoldne sestal tudi občinski odbor ZRVS. Na seji bodo med drugim razpravljali o reorganizaciji v organizacijah ZRVS, ustanovitvi ZRVS v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih ter o aktivu mladih.
Na 23. seji se bo v četrtek popoldne sestal komite občinske konference zveze komunistov. Na seji bo podan kratek pregled mednarodnih in domačih dogodkov. Takšne kratke preglede bodo imeli poslej na vsaki seji komiteja. Razen tega bodo na seji razpravljali o pripravi problemske konference o urbanizmu in stanovanjski gradnji. Pred republiško konferenco o kulturi pa bodo na seji ocenili tudi stanje v kulturi. A. Z.
Škofja Loka
V nedeljo so bile v krajevni skupnosti Zminee v Poljanski dolini nado: mestne volitve za člana delegacije, ki zastopa krajevno skupnost v zboru krajevnih skupnosti škofjeloške občine. Med tremi kandidati je dobil največ glasov Jože Bokal iz Zminca. Svoje glasove je oddalo kar 88 odstotkov volilnih upravičencev. To kaže na visoko zavest prebivalcev s tega področja.
-jg
Tržič
Po zasedanju občinske konference SZDL je tudi občinska skupščin* Tržič potrdila delovni program skupščine in njenih organov do letošnjega polletja. Delegati so sestavljavce programa opozorili, da bo morala skupščina do polletja razpravljali tudi o položaju obrti v tržiški občini, o delu kluba gospodarstvenikov in sodelovanju med občinsko skupščino ter republiško skupščino.
Statut Komunalnega podjetja Tržič določa, da mora skupščina imenovati
v delavski svet podjetja tretjino delegatov. To nalogo so zbori tržiške skupščine zaupali Janezu Pl a j besu iz Splošnega gradbenega podjetja Tržič, Francu Kavčiču iz Tika, Metodu Ahačiču iz Bombažne predilnice in tkalnice, upokojencu Francu Hiršlu in Viktorju Smoleju iz samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič. Skupščina je nato imenovala Štefko Gros iz Peka v svet Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske, Danico Mešič, zaposleno pri Skupnosti za zaposlovanje Kranj, pa v svet kranjske Gimnazije. -jk
V tržiški občini so začeli oblikovati svete Zveze komunistov. 25. februarja so ga ustanovili v krajevni skupnosti Bistrica, v katerem so sekretarji krajevnih organizacij ZK Bistrica I in II in delegati osnovnih organizacij ZK v organizacijah združenega dela, ki so v krajevni skupnosti Bistrica. Svet vodi sekretar Janko Štefe, njegova prva naloga pa bo oblikovanje delovnega progra* ma, razen tega pa usklajevanje programov posameznih osnovnih organizacij na področju krajevne skupnosti. Programi morajo biti izdelani do konca marca in obetajo živahno družbenopolitično delo. Razen tega bo treba izdelati tudi program idejnopolitičnega dela in dela kadrovske komisije, ki je za obe bistriški organizaciji skupna. Konec marca bo zbor komunistov Bistrice, ki bo razpravljal o programih. jyj Valjavec
Sodelovanje mladine Jesenic
in Valjeva
Jeseniška mladina bo letos še bolj poglobila sodelovanje z mladimi iz pobratenega mesta Valjevo. Občinska konferenca ZSMS je vsem sredinam mladih na Jesenicah razposlala dopis o sodelovanju z Valjevom ter jih pozvala, da se odločijo, na kakšen način bi želeli sodelovati z mladimi iz pobratenega mesta.
Na podlagi zbranih prijav so pri občinski konferenci pripravili okvirni program sodelovanja. Tako bodo v letošnjem letu navezali stike jeseniški planinci kot najmnožičnej-ši kolektivni člani ZSMS. Mladi iz Železarne Jesenice bodo skušali najti stik z mladimi delavci iz Kru-šika Valjevo. Center jeseniških srednjih šol bo poglobil že začete tradicionalne kulturne stike. Mladi iz pobratenih mest se bodo srečali tudi na mladinskih delovnih akcijah, in sicer bo v brigadi -leseniškoho-hinjski odred sodelovalo pet mladincev iz Valjava, prav tako pa bodo jeseniški brigadirji odšli v brigado iz Valjeva.
Ignac Pirjevec nov predsednik zbora
Tržič — Delegati zbora združenega dela občinske skupščine Tržič so na zadnjem zasedanju izvolili za novega predsednika zbora Ignaca Pirjevca iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Ignac Pirjevec je bil doslej podpredsednik zbora združenega dela. Dosedanjega predsednika zbora Francija Jazbeca so zaradi odhoda na novo delovno dolžnost razrešili -jk
Dokončni izoblikovalni program občinske konference o sodelovanju mladih z Jesenic in Valjeva bo sestavni del programa SZDL o sodelovanju s tem pobratenim mestom.
J. R.
VBritofu konferenca Zveze borcev
Britof — Člani krajevne organizacije Zveze borcev Britof so se zbrali na redni letni delovni konferenci, ki se jo je od 49 članov udeležilo kar 44 članov, razen njih pa številni gostje in predstavnik' krajevnih družbenopolitičnih orgar nizacij. Članom ZB je zapel domaČi upokojenski pevski zbor, mladinci pa so pripravili kulturni program, posvečen pisatelju Ivanu Cankarju-
Predsednik krajevne organizacij*1 Lovro Karničar je v poročilu orisal preteklo delo borčevske organizacije v Britofu in nakazal smernice z* delo v prihodnje. Nato pa je podelij darila krajevne organizacije. Prejel' so jih Miha Štefe, aktivist od let^ 1941, ki je dopolnil 80 let starosti. Francka Drpetič, pevski zbor drtf štva upokojencev za uspešno sode lovanje z organizacijo ZB in predsednik krajevne organizacije SZpb Anton Anžič. Le-ta pa se je s knji$ nimi nagradami oddolžil za dolg0' letno delo v organizaciji ZB in dni gih družbenopolitičnih organi/ai'1' jah Lovru Karničarju, Antonu P'1" manu, Antonu Mohoriču in AlojzU Vidmarju. Beton
Solidarnost na preizkušnji
Škofja Loka — Veliki deževni nalivi so v pivih aprilskih dneh lanskega leta na celotnem področju Goreli jake povzročili ogromno materialno škodo. Le-ta je bila še posebno občutna v nekaterih krajih Škofjeloške občine. Poplave so prizadele mnoge prebivalce Poljanske in Selške doline. Udirale so se ceste, na prometne žile so se posipali zemeljski plazovi, podirali so se mostovi, škoda je bila povzročena na vodovodih, električnih napeljavah, več stanovanjskih hiš je bilo hudo poškodovanih in tako popolnoma onesposobljenih za nadaljnje bivanje v njih, poplavljena so bila polja . . . Domala že zgrajena nova hiša v Martinj vrhu je bila takorekoč zradirana z zemljišča.
Jasno je bilo, da prebivalci ob Selščici in Poljanščici ter višje v hribih, delovne organizacije - predvsem Alples iz Železnikov, škofjeloški Šešir, GG Kranj - obrat Škofja Loka in še nekatere, krajevne skupnosti in drugi ne bodo sposobni sami odstraniti nastale škode. Pri občinski skupščini je bila takoj imenovana posebna komisija za ocenjevanje povzročene škode. Za njenega predsednika je bil imenovan predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar. Komisija je že na prvi seji vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka podala poročilo o posledicah deževja in poplav. Ugotovljeno je bilo, da je celotna škoda izredno velika. Zato je že takrat prevladalo mišljenje, da bo v celotni škofjeloški občini potrebno začeti s širšo akcijo za odpravo posledic nesreče. Delavci Iskre iz Železnikov in še nekaterih drugih tovarn so že takrat nekaterim svojim najbolj prizadetim delavcem nakazali prvo pomoč v denarju. Veliko število delavcev pa je svojim sodelavcem v najhujših trenutkih takoj priskočilo na pomoč. ^
Že v zadnjih dneh aprila je občinska konferenca SZDL Škofja Loka sprejela sklep, da pripravi akcijo pomoči v vseh organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih v občini ter med obrtniki, namreč da zaposleni prispevajo enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim.
Akcija je tako stekla. Že prvemu pozivu se je odzvalo osemindvajset delovnih organizacij, tistih, v katerih so bili zaposleni pripravljeni prispevati enodnevni zaslužek za najbolj prizadete prebivalce v škofjeloški občini. Osemnajst pa jih je bilo pripravljenih, da svojo pomoč nudijo svojim delavcem. Vendar škofjeloška občinska konferenca takih predlogov ni mogla sprejeti, saj je bila to enotna občinska akcija.
Kasneje je bilo potrebnih še nekaj dopisov najbolj »zakrknjenim« organizacijam združenega dela, ki nikakor niso hotele prispevati svojega deleža v solidarnostni sklad.
Solidarnostna akcija za pomoč prizadetim ob lanskih spomladanskih poplavah v škofjeloški občini je vsekakor uspela. Od devetinosem-deset delovnih in drugih organizacij je do trenutka, ko imamo te podatke v roki, izpolnilo obveznost osemdeset organizacij. V petih so v zadnjih dneh že sprejeli sklep, da se bodo solidarnostni akciji pridružili, v treh pa je občinska konferenca SZDL, pobudnik in vodja akcije, še vedno naletela na gluha ušesa. To so: Veterinarski zavod Kranj -enota Škofja Loka in Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana — TOZD vzdrževanje prog in TOZD prometna služba. Treba pa je povedati, da so nekatere delovne organizacije v solidarnostni sklad nakazale smešno nizke enodnevne zaslužke. Lahko bi jih imenovali kar »miloščina«. Varnost iz Ljubljane je, denimo, prispevala po 32,55 din na zaposlenega (to naj bi bil enodnevni zaslužek). Gimnazija Škofja lokai 45,45 din, škofjeloške vzgojno varstvene ustanove 47,45 din, itd. Kot kaže, so bili dosti bolj pošteni v Orodnem kovaštvu Poljane, kjer so prispevali po 212,:J5 din na zaposlenega. Seveda ti podatki morda zaradi raznoraznih vzrokov, nekateri delavci so bili namreč na delovni dan, ki je bil namenjen solidarnosti na dopustu ali bolovanju, nekoliko nerealni.
Toda so »vsaj« približno realni. Solidarnostna akcija za pomoč prizadetim občanom bo končana čez nekaj tednov.
J. Govekar
Tesno povezan z razvojem občine
Nove ceste, kanalizacija in še kaj
ttvet krajevne skupnosti Komen-('a, ki sodi med največje krajevne skupnosti v kamniški občini, je pripravil predlog petletnega programa •azvoja krajevne skupnosti. 1*11-Pi'ava programa razvoja sodi v živahno dejavnost pred glasovanjem 0 Podaljšanju plačevanja krajevnega samoprispevka, ki ga vsi občani plačujejo 11 let. Do leta 1980 predvidevajo Komendčani, da bodo asfaltirali ceste Komenda — Potok — Naivce, Komenda-Gora, KI anc — £*'eg in del ceste od Podboršta do ^ornendske Dobrave. Uredili naj bi tudi avtobusno postajo in ojačali fc'ektrično omrežje, ki ne ustreza več.
Komenda se je posebno v zadnjih '.etih zelo razširila, saj so tod zgradili steyilne družinske hiše. Med gradi-.?'ji so tudi številni Ljubljančani, ki •"n je Komenda pritegnila zaradi »'^ega zraka in tudi gradbena zem-Oišča niso predraga. Prav ' zato ^ačrtujejo ureditev kanalizacije, saj ako veliko naselje brez nje no bo
mogl<).' Kanalizacija bo veljala skoraj 2 milijona dinarjev.
V program so uvrstili tudi gradnjo letnega kopališča, ki si ga domača mladina tako zelo želi. Omeniti moramo, da je komendsko športno društvo zelo aktivno, saj so s prostovoljnim delom uredili več športnih igrišč. Letošnja podelitev plaket Branka Ziherla, ki je bila v Komendi, pa je nedvomno potrditev njihovih prizadevanj . . .
S samoprispevkom naj bi zbrali 1,155.000 dinarjev, petletni program pa je ovrednoten z več kot 5 milijoni dinarjev. Zato krajevna skupnost predvideva večjo pomoč delovnih organizacij in prispevek občanov. Prav prispevki občanov so bili v preteklosti znaten del denarja pri uresničitvi programov gradnje komunalnih objektov v komendski krajevni skupnosti. Program kia-jevne skupnosti je skupek interesov vseh krajanov, zato pričakujejo, da se bodo volivci na referendumu odločili za samoprispevek. -t
Komisija za medsebojna razmerja delavcev samoupravne delovne skupnosti skupnih služb
Veletrgovina Živila Kranj • — n. sol. o.
ponovno objavlja prosto delovno mesto
strojnega knjigovodje
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo srednjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri (ekonomski ali finančni tehnik) in 1 leto delovnih izkušenj
— da imajo opravljen tečaj za knjiženje na mehanografskih strojih. Poskusno delo na tem delovnem mestu je 00 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovina Živila Kranj, C. JLA 6.
Nadaljevanje s   l. strani
vzgojili. Začeli so nabavljati mehanizacijo, uvajati nove tehnološke postopke, specializacijo itd. Projekt je bil na primer prvo podjetje, ki je organiziral izobraževanje na delovnem mestu in zato organiziral izobraževalni center, kjer danes stalno izobražujejo od Hi) do 90 učencev raznih strok. Kar okrog 450 članov kolektiva je v centru pridobilo ustrezno izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Redno pa štipendirajo učence na srednjih, višjih in visokih šolah.
Danes ima podjetje najmodernejšo mehanizacijo, vrednost osnovnih sredstev na vsakega zaposlenega v nekaj nad 1000-članskem kolektivu pa kaže. da je Projekt med prvimi štirimi podjetji v Sloveniji. Danes stojijo na Kokrici moderne delavnice, 1961. leta so /gradili prvo sepa-racijo gramoza, in dve leti kasneje prvo centralno betonarno. Zdaj pa imajo povsem avtomatsko krmiljeno betonarno. Sporedno s tem pa so postavili tudi obrate za vse vrste betonskih izdelkov. V svoji delavnici lahko predelajo okrog 2000 ton betonskega jekla na leto. Skratka, ves čas so posvečali veliko skrb modernizaciji in tehnologiji. Za primerjavo omenimo, da so I9B0. leta porabili za izdelavo enega kvadratnega metra stanovanja poprečno 2H do :{.""> ur. lani pa 15 do 1 7.
Uspehi poslovanja pa se kažejo tudi v rasti proizvodnje. Čeprav se je v zadnjih letih število zaposlenih na leto povečalo za okrog 2 odstotka, se je v tem obdobju celotni dohodek povečeval za 2H odstotkov, dohodek za 24 in osnovna sredstva za 21 odstotkov.
Večina sredstev KS
Radovljica — Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je v ponedeljek, 2.5. februarja, razpravljalo o osnutku proračuna radovljiške občine. Sklenili so, da je pred razpravami v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah treba s predlogom in programom seznaniti predsednike skupščin in izvršnih »Vetov krajevnih skupnosti. Zavzeli pa so se tudi, da je pri razporejanju sredstev večino treba nameniti krajevnim skupnostim.
Ko so razpravljali o sofinanciranju časopisa (Jlas, je predsedstvo zavzelo stališče-, da je treba višino dotacije Časopisnem podjetju Glas povečati <«l sedanjih 134.400 dinarjev v osnutku predloga proračuna na 17().(K)() dinarjev. A. Ž.
Poleg številnih objektov, ki jih je podjetje v JO letih gradilo na Gorenjskem, omenimo posebej stanovanjsko gradnjo. Pred desetimi leti so na primer zgradili 1772 kvadr. metrov stanovanjskih površin, lani pa je gradnja narasla na blizu 20.000 kvadratnih metrov. Pri tem pa je pomembno, da je cena stanovanja v Kranju med najnižjimi v Sloveniji. Poleg tega pa je podjetje zgradilo v Kranju dva samska domova s 370 ležišči za delavce iz drugih republik. Samske domove pa imajo ali pa jih bodo zgradili tudi v drugih krajih, kjer imajo svoje obrate. Letos na primer nameravajo /.graniti samski dom v Tržiču.
Ko je na siavnostni seji centralnega delavskega sveta v petek predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič čestital kolektivu za dosežene uspehe, je rekel, da je v kranjski občini malo delovnih organizacij, ki bi bile tako kot Projekt povezane z razvojem Kranja. Kakor je raslo in se razvijalo kranjsko gospodarstvo, tako je raslo SGP Projekt. Tako danes v kranjski občini ni pomembnejšega objekta oziroma dosežka, pri katerem ne bi sodelovali delavci Projekta. Predvsem pomemben je njihov prispevek pri gradnji šol in vrtcev v občini.
A. Žalar
O delu in razvoju podjetja je govoril predsednik sindikata v podjetju Jože Pešak
Po končani slavnostni seji so v avli občinske skupščine odprli dokumentacijsko fotorazstavo o objektih, ki jih je gradilo podjetje Projekt. Vse slike F. Perdan
Prvi sejem malega gospodarstva
Kranj — Obiskovalci gorenjskih sejemskih prireditev v Kranju se najbrž še spomnijo, da je bil lanski sejem obrti in opreme oktobra v Savskem logu zadnji v takšni obliki. Organizatorji so se namreč odločili, da bodo letos ta sejem drugače uredili. Prireditev so razdelili na dva dela, tako da bo spomladi sejem malega gospodarstva, jeseni pa sejem opreme.
Letošnji prvi sejem malega gospodarstva bo od 7. do II. maja v Savskem logu v Kranju. V pripravo tega sejma pa se je vključilo t tuli Združenje samostojnih, obrtnikov i/, kranjske občine, ki se je z upravo sejma dogovorilo, da bo sodelovalo na prireditvi na površini 200 kvadratnih metrov. Poseben odbor pri združenju si je že zadal nalogo, da na tem prostoru prikaže položaj in razvoj obrti v kranjski občini.
Poudarek bodo dali predvsem listi obrti, ki sodeluje z industrijo, in tudi uslužnostni oziroma mali obrti. Vendar se bosta slednji morali prilagoditi razstavi, prodaja pa bo bolj drugotnega pomena, Cilj združenja je namreč, da bi sejem malega gospodarstva v prihodnje postal prireditev v pravem pomenu besede, ne pa da bi spet ostal na ravni plehke krama-rije in kiča.
Tako so si na primer zamislili, da bi v enem paviljonu sodelovalo več obrtnikov, ki bi recimo prikazali opremo kopalnice, spalnice in podobno. Kazen tega bodo v sejemskih dneh pripravili poseben tridnevni seminar, na katerem bodo strokovnjaki za področje obrti razlagali in odgovarjali na najrazličnejša vprašanja s tega področja. Na sejmu bo odprta tudi posebna pisarna /druženja, v kateri bodo člani /druženja lahko sklepali pogodilo, izdati name-
ravajo manjši katalog o pregledu obrtništva v občini in posebne značke. Posebno skrb pa bo združenje na sejmu posvetilo tudi učencem v malem gospodarstvu.
Po zamisli in napovedi združenja, kjer pravijo, da je za letošnji sejem med člani že precejšnje zanimanje.
torej na letošnjem prvem sejmu malega gospodarstva lahko pričakujemo, da bodo obrtniki prikazali nekatere nove izdelke, nekatere novosti in nove možnosti za sodelovanje z industrijo in da bo zato po tej plati prireditev tudi prostor za sklepanje poslov. A. Žalar
dogovorimo se
SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V četrtek, 4. marca, se bodo v Kranju sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta občinske skupščine, razprava o podpisu družbenega dogovora o splošni porabi v občinah za letos, sklepanje o urbanističnih načrtih Cerkelj in Šenčurja, nadalje razprava o poročilu o izvajanju programa gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v kranjski občini in razprava o poročilu o reševanju problematike udeležencev NOV in vojaških invalidov v minulem letu. 0 izvajanju programa gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini in o reševanju problematike udeležencev NOV in vojaških invalidov bodo delegati razpravljali na ločenih sejah zborov, o ostalih vprašanjih pa na skupni seji vseh zborov občinske skupščine.
DOGOVOR O SPLOŠNI PORABI
Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda četrtkovega skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine bo nedvomno razprava in sklepanje o podpisu družbenega dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976. Po programu naj bi takšen dogovor letos podpisale republiška skupščina, skupščina mesta Ljubljane in skupščine vseh slovenskih občin. Iz dosedanjih razprav pa veje ugotovitev, da se z merili, ki slonijo na letu 1973 in do danes še niso bila spremenjena, v kranjski občini ne morejo strinjati. Gre za to, da je bila splošna poraba v kranjski občini pod republiškim poprečjem, pri tem pa je Kranj moral prispevati za solidarnost tudi tistim občinam, kjer so imeli porabo nad republiškim poprečjem. Zato je predsedstvo občinske konference socialistične zveze na zadnji razširjeni seji sprejelo stališče, da se takšen družbeni dogovor ne podpiše. Končno besedo o tem pa bodo imeli v četrtek delegati vseh treh zborov skupščine. A. Žalar
Industrija prinaša napredek
V torek, pretekli teden, je naše »leteče« uredništvo prvič krenilo na pot. Naš cilj so bili Železniki, deset let staro mestece, industrijski kraj v osrčju Selške doline. In moramo povedati, da smo se odločili kar prav. Ognjeni krst smo prestali zares uspešno. Predvsem smo bili presenečeni nad toplim sprejemom. Pred-
Ali veste?
— da so leta 1277 freisinški škofje dobili od cesarja pravico izkoriščati rudno bogastvo na svojih posestvih — torej tudi železovo rudo na področju Železnikov in okolice
da listine iz leta 1422 prvič omenjajo plavž v kraju
— da so leta 1575 Železniki postali
— da so fužinarji v Železnikih najprej talili rudo v kopastih pečeh na veter
— da so v 16. stoletju namesto dosti preprostih slovenskih uvedli brešijan-ske peči z dvojnim phalom
— da sta v 17. stoletju talila v Železnikih rudo dva plavža, da sta bili v kraju dve večji in da je bilo v kraju še pet manjših fužin s kladivi na vodni pogon ter še vrsta vigenjcev
— da je bilo leta 1628 v železarstvu, oglarstvu in pri prevozih v Železnikih zaposlenih prek 2000 ljudi
— da so imeli fužinarji pri zemljiški gosposki dolgo vrsto let velike privilegije, da so plačevali dajatve le od leta 1515 do 1521 zato, ker so se pridružili kmečkemu uporu
— da je leta 1822 nekatere predele Železnikov upepelil velik požar
— da so leta 1848 Železniki namesto rudarskega sodnika dobili župana
— da je leta 1866 večina delnic prevzela rodbina Globočnik
— da so leta 1909 Globočniki postali edini lastniki fužin
— da se je leta 1902 v plavžu zadnjikrat talila ruda
— da je 19. 6. 1909 ugasnil zadnji ogenj v vigenjcu
— da je bilo takrat večina fužin spremenjenih v žage
— da imajo Železniki zanimivo baročno cerkev iz leta 1706
— da je s področja Železnikov in okolice doma cela vrsta znanih mož. Naj naštejemo le nekatere: komandant Gorenjskega odreda Anton Bcrtoncelj, komisar Vojkove brigade Radovan Do-lenc-Perun, Prešernov »šef« Blaž Cro-bath, strokovnjak v strojni tehniki Josip Boncelj, janzenist Jožef Dagarin, pisatelj strokovnih knjig ter zdravnik ortoped Franc Debevec, dermatolog in pisec strokovnih knjig Jernej Demšar, publicist, prevajalec in politik Anton Dermota, politični delavec Anton Globočnik, podobar in rezbar Tone Kle-menčič-Plndar, krajevni zgodovinar in politik Anton Koblar, zgodovinar gledališke umetnosti, literarni zgodovinar in prevajalec France Koblar, pesnik in publicist Jernej Levičnik, pesnik Matej Lotrič, pisatelj Janko Mlakar, pripovednik in prevajalec Anton Sušnik, bratje Žumer, ki so se zavzemali predvsem za industrijski razvoj in napredek kraja ter drugi
— da so borci Prešernove brigade v noči z 22. na 23. januar bili ogorčen hoj z Nemci v samih Železnikih
— da je 21. novembra 1944 Gradni-kova brigada po ogorčenih bojih, ki so trajali tri dni, osvobodila Železnike
— da so Nemci ponovno prišli v kraj v hudi ofenzivi v zadnjem letu vojne
— da so bili Železniki dokončno osvobojeni 6. aprila leta 1945
— da so v Železnikih še vedno ponosni na svoj partizanski pionirski odred Ratitovec
— da so Železniki leta 1966 postali mesto
•J. Govekar
stavniki kraja in krajani sami so nam vedeli povedati veliko zanimivega.
Selška dolina ima okrog 7000 prebivalcev, sama krajevna skupnost Železniki pa približno 3200. Treba pa je povedati, da se je krajevna skupnost močno povečala pred nedavnim, da so se k njej priključile prejšnje krajevne skupnosti Martinj vrh, Zali log, Podlonk in Ojstri vrh. V teh krajih zdaj uspešno delujejo vaški odbori. V šestih podjetjih v kraju je zaposlenih prek 2000 delavcev, v negospodarstvu pa še dodatnih 300.
»Trudimo se, da bi razvili tako gospodarstvo, ki bi nudilo zaposlitev vsem prebivalcem Selške doline in bi zagotavljalo vzporedni razvoj vsega tistega, kar prebivalci potrebujejo,« je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Niko Sedej. »Zdravstveni dom imamo. Toda zdravstvo bo potrebno še bolje organizirati. Pri sedanji šoli je bil pred nedavnim zgrajen prizidek. Lahko povem, da smo prvi v občini uvedli samoprispevek za gradnjo šolskih prostorov. Z udarniškim delom in izdatno pomočjo podjetij smo zgradili vodovod in asfaltirali cesto skozi Železnike. Skupno z republiško skupnostjo za ceste in pomočjo škofjeloške občinske skupščine pa smo uredili tudi cesto iz Škofje Loke do Zalega loga. Denar zbran iz prispevka za mestno zemljišče. namenjamo za urejanje komunalnih objektov: za urejanje javne razsvetljave, kanalizacije in zelenic. Trenutno gradimo bazen, v načrtu pa že imamo gradnjo toplovoda in nove trgovske hiše. Predvidevamo, da bo kanalizacija dokončno urejena do leta 1980. Sredstva za gradnjo bomo dobili iz ,kanalščine', precej pa bodo zraven primaknile tudi gospodarske organizacije. Pokopališče bo v kratkem urejeno. Krajevna skupnost je ob pomoči domačih podjetij uredila kulturni dom, ga adaptirala, skupaj s kino podjetjem pa uredila tudi kino dvorano na Ceš-njici. Prav tako smo s pomočjo domačih tovarn uredili televizijska pretvornika za spremljanje prvega in drugega programa. Skupno s šolo pa smo zgradili rokometno igrišče in garderobo pri nogometnem igrišču. Moram pa pripomniti, da to še ni dokončno urejeno.«
Stanovanjska gradnja v Železnikih že vsa leta le počasi napreduje. Vse gospodarske organizacije v Železnikih so se zato odločile, da svoje delavce »navdušijo« za namensko varčevanje, za individualno in blokovno gradnjo. Blokovna gradnja poteka zelo počasi, ker ni denarja. Problematična je tudi individualna gradnja. Toda to ni le problem Železnikov, ampak celotne Selške doline.
»Će hočemo naše gospodarstvo obdržati na ustrezni ravni, če hočemo, da se bo le-to uspešno razvijalo,« je dejal Niko Sedej, »potem so nam potrebni kadri, za te ljudi pa tudi stanovanja. Varstvo otrok je vsaj delno rešeno. Pri šoli v Železnikih smo namreč zgradili vrtec, v katerem je našlo svoje zatočišče osemdeset otrok. S številnimi težavami se ubadajo tudi po vaških odborih. Najbolj problematično je vzdrževanje poti in cest. Za to nam vedno
Dogovora niso sprejeli
Tržič — Številne pripombe temeljnih delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti so bili vzrok, da občinska skupščina Tržič na zadnjem zasedanju ni sprejela letošnjega družbenega dogovora o razporejanju dohodka. Delegati so
Seminar za vodstva KS
Kranj — Da bi poenotili administrativno in finančno poslovanje krajevnih skupnosti v kranjski občini in da bi zaradi nepoznavanja dela in nalog odpravili tudi nekatere napake, se je izvršni svet kranjske občinske skupščine odločil, da organizira seminar za tajnike in blagajnike krajevnih skupnosti. Seminar je bil v petek in v soboto (27. in 28. feb-ruarja), udeležili pa so se ga tudi predsedniki krajevnih skupnosti. Na seminarju so se uvodoma seznanili z določili ustave, občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti, potem pa so govorili o pisarniškem poslovanju, pripravi gradiva za seje, o finančnih načrtih krajevnih skupnosti  in  o finančnem poslovanju.
A. Ž.
menili, da družbeni dogovor ne upošteva dovolj razmer v tržiški občini, razen tega pa ni usklajen z nekaterimi dogovori v regiji in po panogah. Delegacija Bombažne predilnice in tkalnice še posebej opozarja na nezavidljiv položaj organizacije združenega dela, saj.se na primer utegnejo pojaviti težave pri izplačevanju regresa za dopust in jubilejnih nagrad. Bombažna predilnica in tkalnica jih je sicer lani izplačala, vendar samo v polovični višini, druga polovica pa je bila jubilantom obljubljena letos. Precej pomislekov je tudi pri solidarnosti, ki ji sicer nihče ne ugovarja, vendar se mora gibati v sprejemljivih okvirih. Nekatere organizacije združenega dela in skupnosti, ki solidarnost prejemajo, so pogosto v boljšem položaju od tistih, ki solidarno prispevajo. Slišat i je bilo mnenje, da bi kazalo najprej izkoristiti vse notranje rešitve in rezerve in se šele nato odločati za solidarno pomoč.
Delo za koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o skupni porabi, ki je omenjeni predlog dogovora o razporejanju dohodka oblikoval, torej še ni končano. Gospodarstvo predvsem terja, da letošnje družbene obremenitve ne bodo višje od lanskih.
Simbol Železnikov — plavž. Plavž je le še spomin na nekdanje »fužinarske« čase. V njegovi neposredni bližini so Železnikarji pred leti uredili muzej. *
Start našega »letečega« uredništva — Prijazen sprejem v Železnikih — »Okrogle« mize v mali dvorani domačega kulturnega doma so se udeležili predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij kraja, delovnih kolektivov, ustanov in društev ter številni prebivalci srednjega dela Selške doline — Velik napredek področja v zadnjih letih — Tudi sedanji problemi niso nerazrešljivi
Stanovanjski problemi ne nastajajo zaradi te sredine. Individualne hiše želijo graditi domačini. To so kmečki otroci. Zaposlili so se tu in tu želijo živeti. Te stvari velikokrat niso prav prikazane in osvetljene. Ljudje tudi po štiri leta čakajo na lokacijo, obenem pa se stiskajo v majhnem stanovanju ali živijo celo ločeno od zakonca.«
V tovarni Niko bodo letos začeli graditi nove proizvodne in poslovne prostore. Že od leta 1970 načrtujejo gradnjo. Delo v sedanjih razmerah, v sedanjih prostorih, je namreč skrajno nemogoče. »V podjetju je zaposlenih 249 delavcev,« je povedal Niko Sedej. »Letos se to število ne bo povečalo. Ko pa bo zgrajen nov obrat, se bo število zaposlenih dvignilo za poldrug odstotek. Ta kader pa že imamo, saj imamo štipendiste in vajence. Šestnajst delavcev namensko varčuje za individualno gradnjo, osemnajst pa za blokovno gradnjo. Sredstva, ki jih podjetje namenja za kredite, so nižja za individualno gradnjo. Razmerje je 40:60 za blokovno gradnjo.«
V Iskri v Železnikih je zaposlenih 770 delavcev, letos pa naj bi se zaposlilo še 27 novih.
V Alplesu se vozi vsak dan na delo iz okoliških krajev kar 230 delavcev. Vsa podjetja imajo o prevozih sklenjen ustrezen dogovor z Alpetou-rom. Iz odročnejših krajev pa vozijo zaposlene v Železnike s kombiji. Treba je povedati, da so nekateri delavci zelo oddaljeni od industrijskega središča Selške doline. Zato je zanje v vseh tovarnah urejena topla prehrana.
AKTIVNA MLADINA
Mladi v Železnikih so izredno aktivni. Aktivni so tisti v krajevni skupnosti, aktivni pa so tudi tisti po podjetjih.
»Za letos smo si zastavili zelo pester načrt dela,« je pripovedoval predsednik osnovne organizacije ZSMS v Železnikih Janko Logar. »Sodelovali smo na proslavi ob občinskem prazniku, pripravili občinsko prvenstvo v šahu med osnovnimi oganizacijami ZSMS iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Si delujemo z vsemi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, imamo svoj klub, prostore nam je dala na voljo krajevna skupnost, barvni televizor ...«
»Kot veste prihaja v Železnike veliko mladih iz drugih krajev,« pa je dejal sekretar osnovne organizacije ZSMS v Alplesu Lojze Nastran. »Zato je naša prva skrb ta, da se ti mladi delavci čimhitreje vključijo v našo sredino. Po kongresu ZSMS smo v Alplesu namesto ene osnovne organizacije ZSMS ustanovili pet osnovnih organizacij ZSMS. Pripravili smo tudi nekaj predavanj po terenu, vendar zanje ni bilo pravega zanimanja. V teku je tudi popis članov ZSMS.«
Planinsko društvo v Železnikih šteje 000 članov. Na najvišjem vrhu Selške doline Hatitovcu ima društvo dve koči. Po tem področju pelje več transverzalnih poti. V društvu pri-
Predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov, ustanov in društev iz Železnikov so nam predstavili osrčje Selške doline. Spregovorili so o svojih uspehih, pa tudi o težavah, kijih tarejo.
primanjkuje denarja. Na vsak način bo, potrebno rešiti, in to čimprej, vprašanje financiranja krajevnih skupnosti. Potem bodo tudi krajevne prometne žile lahko bolje urejene. To seveda še ni vse naše delo. Opravili smo še več manjših stvari.«
BOLEČA TOČKA -URBANIZEM
»Urbanistični načrt za Železnike iz leta 1965 vsebuje idealne zamisli, ki naj bi bile nekoč uresničene,« pa je menil upokojenec Drago Dolenc. »Toda ta ,nekoč' mislim, da je še daleč. Take načrte bi za zdaj morali dati še v arhiv, vendar jih vseeno obdržati v evidenci, da bi jih izpeljali, ko bi bilo to mogoče. Več pozornosti bi morali posvetiti vprašanju osnovne preskrbe. Posodobiti bi bilo potrebno trgovino na Češnjici, zgraditi trgovsko hišo v Železnikih. Tudi z gostinstvom in prenočitvenimi zmogljivostmi nikakor ne moremo biti zadovoljni. Sprašujem se, če je turistična organizacija v kraju sploh potrebna, ker razen kopališča, ki je v gradnji, nimamo prav ničesar, kar bi lahko ponudili gostu za razvedrilo.«
Nato je Drago Dolenc spregovoril o razvoju industrije v kraju. Menil je, da bi se v Železnikih morali dogovoriti za tak razvoj industrije, ki ne bo zahteval bistvenega povečanja delovnih mest. Seveda pa bo zato potrebno industrijo posodobiti. Nobenega dvoma namreč ni, da čezmerno zaposlovanje delavcev prinaša težke komunalne probleme.
»Stanovanjska problematika bo dokončno urejena z zakonom o namembnosti zemljišč,« je menil Drago Dolenc. »V skladu s tem zakonom bo občina morala izdati take odloke, ki bodo sprejemljivi tudi za lastnike stavbnih parcel. O tako kočljivih vprašanjih bi se morali več pogovarjati na zborih občanov.«
Kdaj bodo Železniki dobili skozi kraj novo cesto? se je glasilo eno od naslednjih vprašanj. Niko Sedej je pojasnil, da so nekatera zemljišča v ta namen že rezervirana, na republiški skupnosti za ceste pa je v izdelavi načrt, kje naj bi cesta šla. Vpra-
šanje je tudi denar, ki ga je občutno premalo. Jasno je le, da v dveh ali treh letih ceste še ne bo.«
ŠEST TOVARN
V Železnikih je šest delovnih organizacij. Najmočnejši med njimi sta Alples in Iskra.
»Zaposlovanje novih delavcev v Alplesu se v zadnjem času ne povečuje bistveno,« je dejala Milka Šmid. Letos predvideva načrt dvo-odstotno rast zaposlovanja. V srednjeročnih načrtih, ki jih sedaj sprejemamo, pa je predvidena celo le enoodstotna rast. Rast produktivnosti oziroma obsega proizvodnje v naših temeljnih organizacijah združenega dela pa je v povprečju sedemodstotna. Večkrat slišimo očitke na račun zaposlovanja ,tujih' delavcev. Vprašati pa se je treba, kaj naj bi ,tuji' delavci bili. Naj povem, da je le 100 delavcev od 2400 zaposlenih iz drugih krajev. To ni velik odstotek.
Nov bazen v Železnikih bo velika pridobitev za Selško dolino in celotno škofjeloško občino. Zimsko kopališče so začeli graditi junija lani, dograjen pa bi moral biti že do konca lanskega leta. Do zakasnitve je prišlo zaradi začetka gradnje toplovoda, ki prej ni bil predviden. Na vprašanje, ali bo morda za kopanje v bazenu na voljo kaka urica tudi »navadnim« občanoni; so predstavniki krajevne skupnosti odgovorili, da glede tega ni bojazni. Tisti> ki so gradnjo sofinancirali, bodo imeli pri vstopnini celo popust.
Tradicija urnih prstov
Lotričeva Frančiška in njena hči Ana sta nepre-kosljivi čipkarici, bolj iz predanosti in vdanosti čipkam kot pa zaradi zaslužka, ki je za ročno delo dokaj boren
Pintar Janez
Albina Hudolin
m
Matevž Jenšterle
Predsednica osnovne organizacije ZSMS v Alplesu Jožica Linga Naše »leteče« uredništvo so obiskali mnogi prebivalci Železni- Upokojenec Drago Dolenc je kritično spregovoril o nekaterih ltt sekretar osnovne organizacije ZSMS v istem podjetju Lojze kov. Dobili smo nove naročnike in tudi nekaj malih oglasov smo problemih, ki tarejo Železnike in Železnikarje. Še vedno smo v ^astran sta spregovorila o delu in življenju mladih v Železnikih, zbrali. začaranem krogu, je dejal. Produktivnost se dviga prepočasi,
zaposlovanje pa prehitro.
manjkuje edinole kadra. Zanj bo 2ato potrebno poskrbeti čimprej, saj Planince iz Železnikov v prihodnje Čakajo zahtevne naloge. Ratitovec bo namreč postal krajinski park.
Železniki imajo tudi dve gasilski društvi: v kraju in v Alplesu. Tudi ti §ta izredno aktivni.
Na področju Selške doline je bilo Še pred nekaj leti kar sedem podružničnih šol. Zdaj pa se večina otrok Ma v Železnikih. Zato je bilo posebno poskrbeti tudi za nove prostore. Zgrajene so bile nove prostor-°e in moderne učilnice, nova telovadnica, pred dnevi pa je bila prostorska stiska dokončno rešena. Pri sedanji šoli je bil namreč zgrajen Prizidek. Pri razreševanju problemov šolstva so izdatno pomagali domačini, ki so se na referendumu brez Pomisleka odločili za plačevanje samoprispevka. Zdaj obiskuje šolo v Železnikih 695 otrok, od katerih se J m kar 46 odstotkov prevaža. Učen-C1> ki po pouku Čakajo na avtobus Jfeč kot po eno uro, dobijo kosilo za y0 odstotkov ceneje. V Železnikih lmajo tudi vrtec, ki lahko sprejme 75 malčkov.
^ nadaljevanju »okrogle« mize je Qato spregovoril ravnatelj šole v ^e eznikih in sekretar sveta ZK za I e^ko dolino Franc Benedik. »Zelniki so v dosedanjem razvoju podali, da so za napredek,« je dejal. * Sloveniji smo lahko marsikomu a zgled. Kraj izredno hitro napre-HU/ei Poglejte: v kratkem bomo «opHi toplovod in zimsko kopališče.
lavne težave nam povzroča le urbanistična ureditev kraja. Urbanistični načrt je zdaj razgrnjen. Kakšne bodo pripombe nanj, za zdaj še ne vemo. Svet ZK za Selško dolino se bo v teh dneh sestal z vsemi predsedniki sindikata, predsedniki ^ZDL, krajevnih skupnosti in direk-t0/ji ter se pogovoril o teh vprašajo. Nihče ne zahteva, da se gradi rayn0 na rudenskem polju, vendar j*aJ se ta problem reši še letos. Če n°Čemo razširiti industrijo, ljudje m?rajo dobiti zemljo za gradnjo zasebnih hiš. Želimo, da domačini, ki bi fadi živeli v Železnikih, naj v kraju tudi ostanejo. Narobe je* ker se vedno prikazuje le problem ruden-sRega polja!«
Mama Frančiška in hči Ana sta že večkrat na čipkarskih dnevnih dokazali, da sta med najbolj spretnimi čipkaricami daleč naokoli...
DOBRI ŠPORTNIKI
Nazadnje smo na našem »letečem« uredništvu spregovorili še o Sportu. V kraju sta dve športni društvi: športno društvo Železniki in športno društvo Alples.
»V kraju kot so Železniki jt težko dobiti tekmovalce,« so povedali Predstavniki športnega društva Železniki. »Naš proračun za letos zna-°a 880.000 din. Četrtino sredstev prikujemo od TKS, četrtino od Pokrovitelja Iskre Železniki, ostalo Polovico pa bomo zbrali sami. Sode-
lo
Vanje z  Iskro je zares odlično.
^°ti pa nas, da s strani krajevne skupnosti in občine ne dobimo nobene podpore za delo s pionirji in za ?®|o, ki ga društvo opravlja na Sori-
*i planini. Štiri ali pet let ni nihče .edel, da je na tem področju mogoče
udi smučati. Moramo povedati, da Jrejanje ceste š Scr.CC Soriško P*anino plačuje naše Športno dru-.tvo. Hudo je za nas, ker se to doga-{a> saj naše društvo na koncu koncev glv^ od dotacij. Tesno sodelujemo s
da
Obiskati Železnike, se potikati v tej očarljivi dolinici naravno odprtih, nenarejeno prisrčnih in gostoljubnih ljudi in ne videti vsaj ene ali dveh čipkaric pri njihovem spretnem prepletanju sukanca, pomeni prav neodpust-ljivo prezreti dolgoletno tradicijo, zadosti hvaljeno in cenjeno ter v svetu slavljeno in proslavljeno. Mika te in zamika, vabi nevsakdanje, če ne že enkratno srečanje, vodi zanimanje in pričakovanje nečesa spoštljivo lepega, ki je lepo zato, ker je pristno, vabljivo zato, ker je v gibih in premikih stoletno izročilo, tako skrbno varovano in ohra-njevano. In če vodi korak še slutnja, da je v ljudeh samih ostal in se nadaljeval spoštljiv poklon izročilu dedov in prade-dov, potem pristna naklonjenost še pospeši korak ...
Lotričeva Frančiška iz Železnikov, presenetljivo čvrsta in čila 83-let-nica, še kako dovzetna za humor in hec na svoj račun, je najstarejša čipkarica v teh krajih. Dokaj samoumevno bo najbrž tudi, da ji ni para naokoli, saj je s prepletanjem sukanca, z lepoto in dovršenostjo izdelka in ne nazadnje tudi s težavnostjo vzorca požela že nič koliko nedelje-nih priznanj. Ona, njena hči Ana, ki je tudi imenitna čipkarica ter še nekaj drugih prevzemajo priznanja na čipkarskih dnevih, srečanjih, ki se jih izredno rade udeležujejo. Kako tudi ne, saj so čipke bile in bodo njihova velika življenjska ljubezen, delo in razvedrilo hkrati; predanost, ki izhaja iz roda in se vdano nadaljuje ob upanju, da se bo ohranila.
Frančiška reče »tako je bilo, odkar pomnim,« Ana prikimava, bolj redkobesedna in zaverovana v svoj vzorec. »Tako čili ste videti in še
brez očal,« in Frančiška se zadovoljno nasmeje v vzorec tankih črt in ozkih stebričkov, ozaljšanimi z zavojčki in prevojčki. Njene roke pa spet in spet naokrog in gor in dol pa spet tanka igla in spet se oglasi tihi zven izpod Frančiškinih prstov. Občudujoče imenitna je Frančiška, nekdaj šolarka čipkarske šole v Železnikih, zdaj pa v visoki starosti enako spretna kot v najlepših mladostnih letih, ko sta ji šola in mama priljubili čipke.
»Seveda se vidi, kaj ni dobro in kaj je, vkup zleze, če delo ni bilo kaj prida,« de iznad sukanca in vzorca in spet zapoje izpod njenih neverjetno urnih rok, »za ljubljanski DOM delamo, nekaj je pa le. Zaslužek, no ja, še kar dober. Vsakih šest tednov pridejo pa sukanec nam prineso pa vzorce pokažejo in delamo. Takšen vzorec delam približno dve uri, pet dinarjev dobim zanj. Seveda, boljše bi lahko bilo, ročno delo je vendarle, pa kaj, nekaj pa le zaslužiš.«
Ana je neumorna in neprenehoma oblikuje, Frančiška pa zgovorna in prisrčno vesela' obiska rada po-kramlja. Najbrž že vajena radovednih vprašanj in zanimanja, saj je navsezadnje požela že precej priznanj in nagrad, a vendar vsakokrat kar malce presenečena. Zanjo, za Ano in še za druge starejše čipkarice v Železnikih je čipkarstvo pač nekaj vsakdanjega, nekaj neločljivo povezanega z njimi, zatrdno stkanega v življenje. Zanju je čipkarstvo veselje v ranem jutru in počitek v poznem večeru, v njunih čipkah so njuna veselja in radosti, žalost in bolečina, ki jo prinaša življenje. V njunih čipkah so prešerne ali otožne misli njunih življenj, zato so tako izredno lepe ...        D. Sedei
\ Alples in ŠŠD Ratitovec. Šoli Jemo vaditelje, sodelujemo pri pri-
^ramo brezplačne prevoze. In še to aJ povemo, da je pred dnevi nekaj slf^ članov v visokem snegu obiralo vse visokogorske kmetije. .Starele so obdarili s sadjem in ft ^gimi dobrotami,« je dejal tajnik-r;edsednik ŠD Železniki inž. Branko
Vat-
j.^elezniki se torej razvijajo izredno jjr r.°- In kot kaže bo tako tudi vna-(j eJ- Poleg bazena, toplovoda in y ^gih stanovanjskih objektov bodo Pr LVse kaže Železnikarji že v bližnji Ž|< °dnosti dobili tudi dolgo in te-0 Pričakovano trgovino.
|*o stenogramu H. Jelovčan pripravil: J. Govekar ^hke: F. Perdan
Železnikarji in njihov kraj
Pogovarjali smo se s prebivalci krajevne skupnosti Železniki, povpraševali, kaj menijo o ovojem kraju, česa pogrešajo in kako nasploh ocenjujejo razvoj svojega kraja, ki prerašča v pravo malo mesto.
Franc Fajfar s Češnjice: »V
zadnjem času je opazen napredek Železnikov, industrija je v precejšnjem razmahu, probleme seveda rešujemo v skladu svojih možnosti. Kljub temu pa menim, da bi se posamezni problemi kdaj lahko hitreje in ustrezneje reševali. Čuti se predvsem še vedno odmaTcnjenost kraja. Družabno življenje? Razvedrila je po mojem mnenju še vedno premalo, mladi pogrešajo zabavo.«
Filip   Tolar   iz Podlonka:
»Mislim, da smo v Železnikih lahko zadovoljni, nekaj problemov je seveda še vedno, vendar se kraj izredno hitro in vsestransko razvija.«
Ivan Šmid iz Podlonka: »Zabave je po mojem mnenju dovolj, tudi cesta je dobra, vsi tisti, ki smo iz oddaljenejših krajev, se zdaj vozimo, medtem ko smo prej kar pošteno pešačili. Vendar pa bi predvsem v našem kraju zelo radi imeli telefonsko napeljavo, kajti oddaljenost bi se potlej manj čutila.«
Janez Pintar iz Martinj vrha: »Mislim, da je razvoj tako Železnikov kot vseh okoliških vasi šel s hitrim korakom in lahko smo zadovoljni, posebno v naši vasi, kjer smo v zadnjih letih
precej pridobili. Le cesta bi bila lahko boljša.«
Stane Benedičič iz Železnikov: »Čeprav lahko pohvalno ocenjujemo razvoj svojega kraja, vendar menim, da bi morali čimprej poskrbeti za samopostrežno, za trgovino, ki bi jo morali zgraditi prej kot bazen. Trgovke morajo v sedanji biti precej urne po ves dan in zares bi potrebovali novo trgovino.«
Matevž Jenšterle: »Napredek v gospodarstvu je precejšen, primanjkuje pa obrtne dejavnosti. Turizem se poskuša uveljaviti, vendar nimamo zadosti turističnih sob, da bi gosta spravili pod streho. Cesta sicer ni najslabša, vendar je kritični predvsem zgornji del Selške doline in premalo smo poskrbeli za povezavo s Primorsko.«
Albina Hudolin iz Zalega loga: »Zdaj, ko so zgradili nova stanovanja, v katera smo se preselili letos 17. januarja, smo izredno zadovoljni predvsem tisti, ki smo doma iz oddaljenejših vasi, po zaslužek pa smo hodili v dolino. Vse je dobro in v redu, le samopostrežno trgovino zelo pogrešamo.«
Ivana Lotrič iz Železnikov: »Dobro se počutimo v kraju, ki se naglo razvija in smo zelo zadovoljni. Včasih pride do nevščeč-nosti, posebno ob nedavno zapadlem snegu, ko je bila cesta zaprta.«
Andreja Debeljak iz Železnikov: »Prebivalci Železnikov smo zadovoljni, tudi mladi, ki imamo svoje prostore, zadosti možnosti pa je tudi bodisi za udejstvovanje v kulturi bodisi za spremljanje kulturnega življenja v kraju. Imamo kulturni dom, v katerem se sestajamo, in mladinski klub, v katerem mladi delamo in se zabavamo. D. S.
Andreja Debeljak Franc Fajfar
Stane Benedičič
Novo stanovanjsko naselje Na Kresu na Češnjici. V zadnja dva bloka so se stanovalci vseldipred nedavnim. Stanovanja v njih ho dobile tudi mlade družine ter družine z nižjimi osebnimi dohodki.
Ivana Lotrič
Ivan Smid
Filip Tolar
J
Ivan Seljak-Čopić
Slikarstvo Ivana Seljaka-Čopiča je v slovenski umetnostni tradiciji nenavaden, redek, če ne celo edinstven pojav. Tako daleč od slehernega rahlega ali komaj slutenega impresionističnega vpliva, tako daleč od razčustvovane idiličnosti ali romantizirajoče folklornosti je, da se že vprašujemo, če je še naše oziroma, odkod je vplivano. .Vendar je uganka samo na videz zagonetna, v resnici pa je njena rešitev preprosta: Seljakovo slikarstvo je poskus skrajne racionalizacije naše tematske tradicije in hkrati njene interpretacije, če je bilo kdaj v obdobjih razvoja vplivano, je bilo predvsem s spoznanjem, da možnosti umetniške interpretacije v sVoji bogati motiviki še daleč nismo izčrpali in da v naši preteklosti pravzaprav redko zasledimo umetnika, ki bi razumskemu polu odredil vsaj njegovo upravičeno polovico ustvarjalnega deleža. Sicer pa je Ivan Seljak-Čopič predvsem razporedil in na novo, za svoje potrebe ovrednotil posamezne sestavine umetnine. Mi-metika je samo še odsev nekdanjega naturalizma, potrebna za svobodno izrabo igre oblik, ki tvorijo poslej
samostojno umetniško celoto, nov organizem, sliko. Ta slika sicer povzema v naravi spoznani red oziroma ga uporablja kot vzor pri nastajanju njenega lastnega reda — umetniške utemeljitve preurejenega in prevrednotenega sveta. Znotraj štirih stranic poslikanega platna ali papirja pa raste drug svet, z iluzijo prostora, ki ni več tradicionalni slikarski, iluzionistični in po dolgi sorodstveni veji še renesančni in antični, evklidski: to je prostor te in takšne umetnine, ploskovni in časovni, rezultat montaže različnih sledečih si pogledov in zornih kotov v istem prostoru naravne predloge, vendar ne skrivajoč svoje avtentične iluzijske in dekorativne organike. Izenačevanje akterjev slike po pomenu jih formalno podredi višjemu, slikarskemu, umetniškemu redu in jih s tem mobilizira in aktivira v nosilce nove, čiste umetniške resničnosti. Prav doslednost v tem, risarsko naglašenem in s tem skrajno discipliniranem postopku osvetljuje posebnost tega slikarstva in ga hkrati jasno vrednoti.
Janez Mesesnel
Uspeh kranjskih lutkarjev
Maribor — Ob zaključku VI. srečanja lutkarjev Slovenije je bilo na IV. skupščini slovenskih lutkarjev sklenjeno, da se predstava Janko in Metka uvrsti v nadaljnje uprizarjanje.
Janka in Metko Jirija Strede so z inventivnim režijskim prijemom prikazali kranjski lutkarji (Saša Kump kot režiser in scenograf ter igralci Duša Repinc Roossova, Tine Oman in Cveto Sever). Poleg Zvezdice zaspanke, v izvedbi Lutkovnega gledališča KUD Kobanci iz Kamnice pri Mariboru, bodo kranjski lutkarji nastopili na XIX. srečanju gledaliških skupin Slovenije, ki bo tokrat na Vrhniki kot prispevek k slavnostim ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja.       J. P.
Hlapci na Visokem
Gledališki center in kulturna društva občine Kranj prirejajo v počastitev 100-LETNICE ROJSTVA IVANA CANKARJA njegovo dramo HLAPCI. Premiera bo v petek, 5. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Visokem.
Peter Jovanovič: Seliškarjeve mule
Tako kot mnoge druge literarne predloge so tudi Seliškarjeve tematsko sklenjene in pripovedno zaokrožene zgodbice o partizanih in mulah spodbudile Petra Jovanoviča h kiparski interpretaciji pisateljevih živahnih, mladini namenjenih tekstov. Jovanovičev kiparski resu me posameznih zgodb »S je zaradi skromnih možnosti oblikovanja na lesenih okroglih čokih, narezanih iz lipovih oziroma hrastovih debel, moral omejeti na najnujnejši izbor nastopajočih. Tako se v močno zgoščeni kompozicijski zgradbi pojavljajo običajno le trije poglavitni akterji: partizan, mula in okupator. Tisti, ki mu je v zgodbi namenjena poglavitna vloga, postane tudi dominantni člen kiparske kompozicijske zasnove. Največkrat je to seveda mula, ki prenaša partizanom tovore in orožje in je vzrok najrazličnejšim peripetijam, pogosto pa o'oa junaka nastopita »; enakopravni vlogi, le okupato*. kot njun nasprotni pol je JOytls1ijen kam ob stran in da bi ga ^.zje spoznali ter zvedeli za njegovo logo in usodo, ga Jovanovič rad
»ostavi na giavo ali opremi s kaj malo simpatičnimi oznakami.
Perspektivične skrajšave, tipizacija obrazov, vpliv vsebinskih kriterijev na kompozicijsko gradnjo so DOleg zgoščenega sestava figur, ki ga narekuje vezanost na prostorsko omejeno podlago, tisti elementi, ki odločajo pri nastajanju Jovanoviče-vega kiparskega opusa. Obenem so to tiste likovne sestavine, ki jih ugotavljamo na zgodnejših razvojnih stopnjah umetnostnega obliko-
vanja. In če je eden od rezultatov tega likovnega procesa naivnost v izrazu, potem ta komponenta pri Petru Jovanoviču ni iskana, ni umetno ustvarjena, temveč se javlja kot posledica kiparjevega neposrednega, spontanega iracionalnega pristopa h kiparski tvarini. Jovanoviče-ve plastike niso »grajene«, niso »ustvarjene«, temveč so neposreden odmev tistih samodejnih vzgibov, tiste prvinske ustvarjalne .>i!e, ki ni obremenjena s programskimi iskanji in rešitvami, temveč preprosto raste, tako kot vsaka stvar, ki vzkali iz zdravega in plodnega SeiuSSS.
dr. Cene Avguštin
Po uspehih lanske naredili načrt za letošnjo akcijo
Kulturne prireditve za 17.000 delavcev in občanov — Letošnji program še bolj obsežen — družbeni dogovor podpisalo že 70 temeljnih organizacij
združenega dela
Radovljica — Kulturna akcija, s katero naj bi širili kulturo med delavce in s katero naj bi kulturne in umetniške stvaritve prenesli iz osrednjih, mnogim težko dostopnih hramov med delovne ljudi, v tovarne, delavske menze in krajevne dvorane, je^v Radovljici izredno dobro uspela. Najbolje na vsej Gorenjski. Tudi v slovenskem merilu bi po uspešnosti lahko uvrstili radovljiško kulturno akcijo v sam vrh.
Pomen kulturne akcije pa ni samo v tem, da so organizirali toliko in toliko gostovanj in razstav, temveč tudi v te*m, da so z njo izredno spodbudili amatersko dejavnost. Delavci in vsi delovni ljudje tako postajajo ustvarjalci in ne samo porabniki kulturnih dobrin. To pa je tudi eden od glavnih namenov akcije,, ki so jo pred nekaj leti začeli slovenski sindikati.
Lani so organizirali 34 gledaliških predstav, ki jih je obiskalo več kot 12.000 gledalcev, 5 glasbenih koncertov, ki se jih je udeležilo skoraj 2000 občanov in 7 likovnih razstav, ki si jih je ogledalo 2800 delovnih ljudi. Skupno so pripravili 46 kulturnih prireditev, ki jih je obiskalo skupno več kot 17.000 delavcev in občanov ali poprečno nekaj več kot 380 na
V Železnikih: Sanje smešnega
človeka
V Železnikih so ob letošnjem kulturnem prazniku poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo po brigadi, ki je v času vojne vihre nosila ime našega velikega pesnika Prešerna. Hkrati so izročili javnosti večnamensko šolsko dvorano s 150 sedeži, v kateri se je že zvrstilo nekaj zanimivih prireditev. Tudi v bližnji prihodnosti obljubljajo obiska vredne kulturne dogodke, med katere se prav gotovo uvršča gostovanje člana Drame Slovenskega narodnega gle-
dališča iz Ljubljane Andreja Kurenta, ki bo v ponedeljek, 8. marca, ob 19. uri v dvorani Osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih nastopil z monodramo »Sanje smešnega človeka« po noveli ruskega klasičnega pisatelja F. M. Dostojevski^: To novelo je v slovenščino prelil Janez Zor, zavzema pa posebno mesto tako v pripovedništvu Dostojevskega kot v svetovni nove-listiki nasploh. Z njo je Dostojevski kljub kratki pripovedni obliki dosegel izjemen umetniški rezultat, njena osrednja- tema — vizija zemeljskega raja — je uporabljena v fantastični^ kritičnih sanjah, v katerih »smešni človek« doživi preporod, kjer sam na svoje oči vidi možnost popolnoma drugačnega življe-?* 7"m,ii vsi 'iudje pa se norčujejo iz njega in ga imajo za blazneža, toda sam donkihotsko vztraja: »ln šel bon.! In šel bom!«. - Pričakovati je, da bo napor Igralca Andreja Kurenta po nastopih na Borštnikovem srečanju v Mariboru in nizu predstav v ljubljanski Mali drami SNG doživel dosti upravičenega zanimanja tudi v Železnikih in njihovi bližnji okolici. - Na sliki Andrej Kurent kot »smešni človek« (foto Igor Antič).
eno predstavo. Lani je družbeni dogovor o vsakoletni kulturni akciji za delavce v občini podpisalo 70 temeljnih organizacij, kar je 15 več kot leta 1974.
Za letos pa so planirali 43 gledaliških predstav, 5 glasbenih koncertov, 6 likovnih razstav, 2 literarna večera in 2 kulturno-zabavni prireditvi za delavce iz drugih jugoslovanskih republik. Skupno torej nameravajo organizirati 58 prireditev.
Od 43 gledaliških predstav bodo 21 predstav izvedla poklicna gledališča, ki jih bodo v Radovljico povabili na gostovanje, 22 predstav pa bodo pripravili domači gledališki odri. Od 5 predvidenih koncertov bo eden v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije, enega bo pripravil ansambel Avsenik, enega pa narodno-zabavni ansambel, ki deluje pri slovenskem društvu naših delavcev na začasnem delu v tujini. Kulturno umetniški prireditvi za delavce iz drugih jugoslovanskih republik bosta v izvedbi kulturno-umetniških  ansamblov iz
tistih krajev, kjer je doma največ delavcev.
Predstave ne bodo samo v Radovljici ali na Bledu, temveč v raznih krajih občine. Tako je v načrtu akcije predvideno, da bo v Radovljici in na Bledu po 6 gledaliških predstav, v Bohinjski Bistrici, Gorjah in Bohinjski Češnjici po 4, v Kropi 5, v Pod; nartu 3 in v Ljubnem, Bohinjski Beli in Ribnem po 2 gledališki predstavi. 5 gledaliških predstav pa je Še nerazporejenih in bodo tam, kjer bodo pripravili dvorano.
Glasbeni koncerti bodo po eden v Radovljici, Bohinjski Bistrici in Kropi in 2 na Bledu. Likovne razstave pa bodo pripravili v delovnih kolektivih in osnovnih šolah.
Za izvedbo programa kulturne akcije bo kulturna skupnost v Radovljici prispevala 19.500 dinarjev. Prispevek delovnih organizacij -podpisnic družbenega dogovora pa ostane enak lanskemu: kolektivi, ki imajo do 100 zaposlenih bodo prispevali po 6 din na delavca, če je v kolektivu do 200 zaposlenih, bo. znašal prispevek po 5 din in na člana če j je kolektiv večji, pa 4 din na člana.
L. Bogataj
»Via mala« v Šenčurju
Igralska družina DPD »Svoboda« iz Šenčurja se je že v začetku januarja pogumno lotila studija zahtevne drame švicarskega pisatelja Johna Knittla »Via mala« (prevedel Peter Malec). Po kar štiridesetih vajah je bil trud požrtvovalnih amaterjev poplačan z uspehom: 14. februarja je bila premierna uprizoritev, repriza pa je bila 22. februarja. Obakrat je bila velika dvorana senčurskega kulturnega doma zadostno zasedena. Hvalevredna pa je bila tudi izjemna zamisel društva, da so na končno generalko povabili učence višjih razredov šenčurske osnovne sole. Zgled, ki ga velja posnemati; saj prisotnost publike pri generalki nikomur ne škoduje. Nasprotno, zadnja vaja, ko so igralci že našminkani in kostimirani, ko scena že stoji, ko so dopustne le še manjše korekture — to je že prava predpremiera! Res zadnja vaja, generalka — ko tudi dvorana ne sme zevati prazna.
Izbor dela samega utegne koga vznemirjati, češ, za na deželo so ljudske igre, ne pa zahtevne psihološke drame. Seveda je tako pojmovanje zastarelo, močno poenostavljeno: vas naj je črn kmečki kruh, le mesto pa si sme privoščiti gosposko potico. Danes pa je k sreči že tako, da prave province ni več, vas in mesto sta si blizu v vsem — le zakaj bi moral biti le kulturni standard na podeželju na nižji stopnji kot oni v mestu? — Prav je, če tudi vaški ljudje pogledajo v tuj svet, skozi gledališko okence pa v širšo, človečansko miselnost, ki je gotovo vsem ljudem enako blizu — pa naj jih ločijo še tako visoke jezikovne in druge pregrade.
Seveda je druga stvar, kako utegnejo, kako zmorejo predstaviti zahtevno tujo psihološko dramo domači, nešolani gleda-liščniki. Ko se mora preprost delavec na odru vživeti v vlogo plemiča, aristokrata, sodnika, zdravnika. Ko je režiser* hkrati tudi dramaturg in lektor, -brez pravih asistentov in drugačne pomoči.
Požrtvovalnost in napor sta očitna. Srečna izpeljava predstave je edino zadoščenje, edino plačilo vsem sodelujočim. Čisto ljubitelJ8tvo, amaterizem!
In tako je bilo to pot tudi v Šenčurju. Predstavljeno delo je povsem uspelo. Avditorij je smisel drame brž doumel in potem z vso zbranostjo sledil dogodkom na odru. Morda velja kritična pripomba: prvi prizori, ki so resda potrebna dispozicija igre, bi morali bolj hiteti, biti bolj dinamični in ne tako statični — psihoza morastega vzdušja bi ostala še vedno neokrnjena. Sicer pa tudi prevelika širina senčurskega odra v tem primeru ni prispevala k občutku usodne povezanosti nesrečne, preplašene in pretepene družine Žagarja in pijanca Laureča. Poudarek, kako se boje in kako so sami sebi zvesti, brat in obe sestri, ni mogel priti do pravega izraza.
Potem je predstava, ki ima šest dejanj, glajše in smotrnejše stekla in celo dosegla zavidljive viške v nekaterih res nepozab-
nih prizorih: divji izbruh jezne Hanne (Darka Rozman); toplo prepričevanje gospe Richenauške (Tončka Prestor), k° mati sinu-sodniku dopoveduje, da morajo imeti zakonski paragrafi tudi človeško plat; mučno in ostro zasliševanje, ki ga je izvrstno izpeljal Andreas Richenauški (Janez Ažman), sprva sproščena veselost, kasneje pa tako žalostna resignacija gospe Svllveli (Cilka Ravnik), soproge preiskovalnega sodnika ne morem dalje, prede*1 ne izrečem občudovanja niansirani, prefi-njeni igri Cilke Ravnikove — kako je znal* iz začetne pobitosti, zrasti v srečo0 vzdušje mlade žene, potem pa nenadom* spet v žalostno odpoved, povezano * zvestobo svojim domačim in s ponoso* starega gorjanskega rodu; znala je lepa in svetla gospa Svllveli, a tudi tem*18 in žalostna Laurečeva hči. Mogočen je bi' tudi prizor, ko se nesrečni Niclaus (Vinko Vidmar) kriče izpove, da je le on ubijalce hudobnega očeta in da njegovi sestri nist* sokrivi.
Ti igralci, posebej velja to za neutrudno Ravnikovo in Ažmana, ki sta skoraj ve« čas na sceni, so bili glavni nosilci odrskeg* dogajanja. Vendar so za uspeh te uprizoritve vsekakor zaslužni tudi igralci epizodni* vlog, ki jih nekateri režiserji (za Silv* Ovsenka to ne velja) le preradi zanemarjajo. Tako je prav pretresljivo in preprič*" valno zaigrala vlogo matere LaurečeV Štefka Toporiš, kar impozanten je bil d*' Gutknecht Lojzeta Prosena, ljubka je bil' služkinja Anneli (Anica Torkar); svoj" drobno vlogo pisarja Ammana je zaneslj'' vo izpolnil Štefan Savs.
Režiser (Silvo Ovsenk) je poskrbel, da je bilo igranje enotno, neraztrgano; posebnfl jezikovno je bila predstava na višku. Im«' pa sem manjše pripombe glede šminkanja-kostimiranja in rekvizitov — vendar sen* le-te kar direktno posredoval, saj so res le same drobnarije, a za reprize, ki bodo gotovo sledile, morda upoštevanja vredne. " Splošen vtis pa dela uprizorjena dram* nadvse ugoden. Vsekakor je Silvo Ovsenk med režiserji, ki se posvečajo naši"1 prosvetnim društvom, eden redkih, ki zna kultivirati amatersko odrsko delo. Ima razvit estetski smisel pa tudi prefinjen čut za pravo mero. Gledal sem že vrsto njegovih režij — nikoli ni izpadlo njegovo delo iz okvirjev dobrega okusa. Igralske površnosti ali nepazljivosti do jezika in izgovorjave Silvo Ovsenk nikoli ne dopusti. K uspehu predstave »Via mala« v Šenčurju so gotovo svoj delež prispevali tudi »nevidni« sodelavci: za luč in svetlobne efekte je skrbel Peter Vidmar, odrska mojstra sta bila Ivan Vidmar in Jane« Prestor. Sceno je zasnoval Saša Kump.
Dramski sekciji DPD »Svoboda« Sencu** želim srečno pot in dosti uspeha ob gostovanjih na drugih odrih gorenjskega podeželja pa morda tudi na odrih v zamejstvu.
C. Z.
Naša kinematografija, posebej še naša kinematografska mlademu človeku ne nudijo dovolj kvalitetnih filmov, ne umetniško-izraznih niti angažiranih. Da bi se stanje izboljšalo, je OK ZMS sprožila iH<>^
1 * 1       1      »•"" "-"-'-j w    A 11 I I 1 ~
—1° sieuaiišča. Dati moramo možnost posebej izbranih filmov ter jih posredovati mladim gledalcem. Pravega razumevanja za akcijo ni; tudi med mladimi samimi ni dovolj intetesa, strokovne institucije se Premalo angažirajo... (Iz izjave predsednika OK ZMS Cirila Sitarja.)
Poleg OK ZMS je organizator letošnjega cikla pri filmskemu gledališču še Mladinski servis in kranjsko Kinematografsko podjetje. Na sporedu bo še sedem filmov, enega smo videli konec prejšnjega tedna, izbor pa ni bil izveden po kvalitativni lestvici, pač pa je bolj naključen. Še
cIta cr1.o/IjsliS^P
najbolj pravilno bi bilo, če zapišem* da bi z izbranimi filmi lahk° ustvarili videz kronologije, probio matiko izpred vojne, medvojn0 obdobje, povojna graditev do prikS'
10 vanj a sodobnosti. Kakor pa veni? iz izkušnje, filme, ki bi jih moral1 videti določeni dan, navadno prikfl' žejo v drugačnih terminih, kar vse" kakor uniči vsebinsko zaporedja Pomanjkljivost letošnjega cikla Je' poleg samega izbora, še dejstvo, ofi abonenti nimajo na voljo biltena, * bi jih uvajal v razumevanje pos?' meznih del ter kinematografij nasploh. Ukinjeni so že bili razg^ vori s kritiki po predstavah, ukinite biltena pa postavlja filmsko gle°j lišče v svetilko brez svetlobe. Nič v& vzgojnega pomena, ne podpira P. tudi množičnega zanimanja mlad^ za dobro mišljeno, a slabo izpelja*1 akcijo. J. Poštrak
Alpetour Škofja Loka DO Gostinstvo Škofja Loka
hotel CR Einfi Kranj
Mesec madžarske glasbe v dancing baru
hotela Creina z ansamblom
ČARDAŠ
vsak dan razen nedelje od 21. do 3. ure
Ivan Cankar:    Martin KaČUr
8
Vsak član AMD naj pridobi novega člana
Sobotni redni občni zbor Avto-moto društva Kranj, ki je bil v delavski restavraciji Iskre na Laborah, je bil zelo dobro obiskan. Vodstvo društva je seznanilo člane z delom, težavami in z uspehi društva v zadnjih dveh letih. Sprejeli so tudi nov pravilnik in izvolili nove organe društva.
V program naslednjega mandata so si med drugim zastavili tudi dati Še večji poudarek vzgoji in varstvu v prometu in pa predvsem razširiti članstvo na vsaj 20 odstotkov voznikov in lastnikov motornih vozil. 150 din je zdaj članarina v društvu zelo majhna, če pomislimo, kakšne ugodnosti nudi članstvo: cenejši tehnični pregled, cenejša vlečna služba, posebna ugodnost pri zavarovanju vozila, pri potovanju v tujino itd.
Na zboru je tudi padel predlog, da bi vsak član AMD pridobil novega člana. S podvojeno močjo bi društvo nedvomno želo še večje uspehe in si
Zlatarska delavnica
Levičnik Živko, Kranj,
Maistrov trg 9
(Nasproti Delikatese)
Za praznik žena trajne vrednosti.
darila
med drugim pridobilo tudi novih vo-lonterjev za delo pri društvu, ki jih vedno primanjkuje. Lani je društvo izvedlo med člani anketo, kdo bi želel sodelovati pri društvu, to je pri delu v raznih komisijah društva. Pridobili so 45 novih sodelavcev, tako da bo zdaj redno delovalo pri društvu 70 društvenih delavcev in pa še tistih nekaj, ki se jim pridružijo pri kakšnih posebnih akcijah.
Največji poudarek društva je še vedno opravljanje vozniških izpitov in izdajanje vozniških dovoljenj. Trenutno imajo na voljo 22 svojih in 5 izposojenih vozil. Zahtevnost prometa zahteva res preizkušene šoferje in seveda tudi dobre inštruktorje. Poostreni tečaj za inštruktorje je uspešno končal v letu 1974 le en inštruktor, lani pa štirje. Popravil pa se je osip pri vozniških izpitih: odstotek uspešno opravljenih izpitov se je dvignil od 59 na 05 odstotkov.
V našem prometu res ni pogojev za brezskrbno vožnjo in pozornost voznika mora biti res največja. Lani so pri društvu pričeli z anonimnim preverjanjem znanja voznikov. Odziv je bil slab; le 14 voznikov se je prijavilo na preizkus. Bodo pa s preizkusi še nadaljevali. Posebno bi ga priporočili voznikom, ki so opravili vozniški izpit že pred veliko leti, kajti zadnja leta so prinesla v prometu veliko sprememb in veliko novega.
Na zboru so poudarili, da se bodo v prihodnje tesneje povezali z mladimi in da bodo dali več poudarka samoupravi v društvu.
Še vedno pa so sile društva in tista gonilna sila, brez katere bi že davno omagali, amaterji. Tega se še kako zavedajo in občni zbor je najbolj prizadevnim dal vse priznanje. Zlato plaketo AMZ Slovenije je prejel Marjan Tičar, srebrno Janko Koš-nik, bronasto si pa delita Milan Di-mitrovič in Lado Pečenko. Podeljena so bila še štiri priznanja AMZS, devet društvenih priznanj, štirje tekmovalci pa so dobili diplome društva. D. Dolenc
Črtomir Zoreč:
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela .. .
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(9. zapis)
Zdaj pa je že čas, da pogledamo Rezijo s stvarnejšimi očmi — ne le njen jezik, pesmi, plese in nošo.
s popotno Palico
Popotnik, ki prihaja od zahodnih vrat Tam na Bieli (Re-siutta) po cesti navkreber — v mislih imam radoznalega pešca, ne hitečega in za nobeno stvar se zanimajočega avtomobilista — bo vso pot srečeval ženice, črno oblečene, z značilnim naramnim koškom. Na slovenski pozdrav — laškj odgovor... Na slovenj vprasanje
— ne razume... Pa vendar se ta ali ona le odtaja, saj je le skorja laška — ljudje so vendar slovenski Rezijani! Zavedajo se, da je njihovo narečje tujcem skoro nerazumljivo
— končno pa se le sporazumejo s popotnikom, če je ta prijazen in nevsiljiv.
Po šestih kilometrih izvrstne asfaltirane ceste zagledamo na levi večjo vas Tam v Bieli (S. Giorgio). Ze po dveh kilometrih pripešačimo na Ravnico ali Ravenco (Prato di Resia). Še pred to vasjo, ki ima že bolj lice pravega trga, zavije glavna rezijanska cesta na desno, navzdol, k vodi.
Ravnica je danes središče Rezije, tu je fara, tu so sedeži krajevnih
oblasti, tu so trgovine, gostilne; celo hotel (albergo) je tu.
Sedaj pa moram povedati zgodbico, ki se pač dogodi skromnemu Kranjcu. Kajti kamor naš človek pride, raje sede v preprosto krčmo; imenitne restavracije ali celo hotela pa se kar boji. No, ko sem ob prvih obiskih redno zavijal v nizko gostilno, na zunaj nič kaj ugledno, sem doživel razočaranje — nihče od osebja ni umel ne slovenj; -e rez|.
jćir.oku. r"a sem drugič, z večjo družbo, le stopil v hotel, ki stoji v neposredni bližini one preproste krčme, bil presenečen: slovenski' pozdrav, slovenski pogovor! Poslej sem seve vedno obiskal ta lokal. Ki vrhu vsega niii ni predrag, ima lepe prostore pa še oni okras hiš v Furla-niji, Karniji — tudi v večini krajev Beneške Slovenije ima — »napo«. To je dimna streha, navadno pločevinasta, nad prostim ognjiščem. Opremljena z umetelno kovanim priborom in visečim bakrenim kotli* čem na verigi. Seveda SO nape danes bolj v okris lokalov — le v hribovskih kmečkih hišah še love nape dim iznad ognjišč.
GORE KOT OBZIDJE
Nekoliko nad Ravnico, natanko proti  vzhodu je postavljena nekakšna   Kalvarija, križev pot.   Domačini  ji  pravijo Križan
Kačur je odgovoril jezno:
»Nisem prišel zato, da bi vas prašal, če je treba . . .« Zdravnik pa se je zasmejal.
»Saj tudi jaz nisem govoril zato, ker sem misli', da me boste ubogali! Vaša usoda je že zapečatena; škoda! Tamle v miznici imam napisano razpravo in zaključek te razprave je resen in jako dobro utemeljen nasvet, da naj država zapre v blaznico vse idealiste, ki človeštvu več škodujejo nego koristijo. Nekateri blazni ljudje razbijajo in pobijajo, kar seveda ni prav; drugi ekstrem pa so idealisti, ki nadlegujejo človeštvo s svojo ljubeznijo. Edino, kar dosežejo s svojo norostjo, je to, da dajejo potuho in pretvezo šarlatanom, ki se skrivajo pod masko blaznega idealista, da laže kradejo denar in glorijo . . .«
»Tako ne mislite!« je izpregovoril Kačur in se je nasmehnil, zato da bi videl nasmeh zdravnikov. Zdravnik pa je ostal resen in se je ozrl na Kačurja skoraj zlovoljno.
»Tako mislim!«
Gospa je prinesla čaj.
»Močan je dovolj! Ruma ne dam več!«
»Poslušajte in učite se!« je pomignil zdravnik z žalostnim obrazom Kačurju.
»Torej vi ste zdaj Minkin ženin?« je vprašala gospa.
»Kaj bo! Kaj bo!« je hitel zdravnik. »Vsakdo je lahko Minkin ženin ... za teden dni!«
»Ne poslušajte ga! Saj ni človeka, da bi moj mož kaj lepega povedal o njem . . .«
»Res, ni ga!« je potrdil zdravnik.
»In Minka je čisto pošteno dekle! Nekoliko vesela je — kakor je pač dekle!«
»Vesela je, res!« je potrdil zdravnik in se je smehljal. »Tudi ti si bila vesela! — No, toči!«
Natočila jima je čaja in se poslovila.
»Morda je bila podobna Minki?« je mislil Kačur in raz.j&zila ga je ta nenadna misel, ko je primerjal široki, krepki obraz gospe zdravnikove z belimi Minkinimi lici.
Pil je čas in vroče mu je bilo v glavi.
»Veste, zakaj sem prišel k vam, gospod doktor? Zdaj sem nenadoma spoznal, zakaj; prej sem samo čutil. — Ne mislite, da me je opijanil ta kozarec čaja, ampak . .. resnično, tako lepe so bile moje misli, da bi jih bil lahko brez strahu vsakemu pokazal. Pokazal jih nisem nikomur in vendar so jih blatili vsi, ki so me srečali in ki so slutili, kaj je v mojem srcu. — Ljubil sem tistega dekleta in ga ljubim zdaj bolj kot poprej. In če bi bila Mesalina sama — kdo mi more zameriti, da jo ljubim, in kdo mi more očitati ljubezen, ki je vsa čista? Jaz bi ne povedal prijatelju, poštenemu človeku, da ga njegova nevesta ne ljubi; če jo ljubi on, je posvečena in govoriti in misliti morem o njej samo tisto, kar govori sam . . .«
Kačur je umolknil; tudi zdravnik je molčal in je gledal v žarečo peč. Kačur si je natočil in je pil; čaj je bil vroč in mu je skoraj ožgal ustnice.
»In tisto drugo, kar mi očitate! Da ustanavljam! Saj, če premislim natanko, stvar res ni veliko vredna in pomena ima sila malo! Koristi pa bo imela vendar nekaj in kadar bodo — to se bo pač zgodilo! — vsi tako delali, kakor mislim delati jaz, ne bo naš narod več zadnji v vrstah! Vsa, vsa nesreča, kolikor smo je doživeli, izvira iz ene same laži: da nimamo kulture! Da torej nismo vredni stopiti med druge narode in da moramo pobirati ostanke, ko so drugi pojedli ocvirke in tropine in vse mastne žgance! — Kaj je zategadelj treba? Treba je pokazati, da imamo kulturo! Zdaj smo šele povedali, da smo; odslej pa je treba pripovedovati, kaj smo. Prej je bilo delo na zunaj; in mislim, da je bilo lažje; zdaj pa je prišel čas, ko je treba delati to-stran mej. Prej sovražniki od zunaj — ves narod proti njim; in svetnik je bil, kdor je govoril*na taboru. Jaz sam sem bil, dvanajstleten otrok, pri Sveti Trojici, in sem slišal Tavčarja — tresel sem se in sem se jokal. In danes vidim: kakšen je ta narod, ki sem pripravljen, da darujem življenje zanj? — Tak bo ta narod, kakor
ga boš napravil - toliko bo vedel, kolikor ga boš naučil! — tako si mislim. In zato ni moja dolžnost, temveč moje življenje je, da tako storim, kakor mislim.«
Zdravnik je pušil močno; vsa soba je bila polna dima.
»Ubogi fant! No, ne zamerite! Cez deset, čez dvajset let bo že drugače! Ampak stvar je taka, da pridejo pametni ljudje zmerom prezgodaj, zakaj če bi prezgodaj ne prišli, bi nt bili več tako pametni. Usodno uro spoznati, kadar bije, ni umetnost, ampak slutiti jo prej. to je umetnost!«
Ugasnil je pipo s prstom, izpil je ostanek čaja in je slekel spalno suknjo.
»Saj vam ne bo v nadlego, če pojdem z vami?«
»Kako bi mi bilo v nadlego?« se je razveselil Kačur.
Stopila sta v noč; tu, tam je gorela dremotna svetilka, razsvetljevala je komaj ozek kolobar ob cesti. Pot je bila lužasta in blatna. Iz teme so se razsvetila okna gostil niče »Mantova«.
»Torej v božjem imenu!« se je zasmejal zdravnik in je odprl duri.
»V božjem imenu!« je odgovoril Kačur in se je zasmejal tudi sam.
Izba je bila polna kmetov in delavcev in težak vzduh jima je puhnil v lica. Zdravnik in Kačur sta sedla za malo okroglo mizo pod ogledalom in Kačur se je ozrl po izbi. Nekoliko sitno mu je bilo pri srcu in vroče mu je bilo v lica, ko je videl uprte nase radovedne oči in ko je spoznal takoj, da ni na obrazih, v očeh, v besedah poleg radovednega pričakovanja nič navdušenosti, temveč namesto nje v nekaterih pogledih in vzklikih kljubovanje in zlovoljnost. Konec dolge mize je sedel postaren kmet, plečat in visok, z gladko obritim, veselim obrazom; gledal je neprestano na Kačurja in mu mežikal z očesom. Za posebm, mizo so sedeli delavci, strojarji; zdelo se je Kačurju, da vidi tam resnobo in zaupanje. Kmetje in fantje so govorili zelo glasno in so tolkli s kozarci ob mizo, da se je vino razlivalo. »Nič dobrega ni tam; pijani so že!« je pomislil Kačur.
V tistem trenutku, ko je vstal in izpregovoril, je odprl duri rdečelični kaplan; ostal je na pragu in je gledal s tihim nasmehom v izbo. Njegov pogled je zmedel Kačurja in govoril je prve besede z neodločnim, jecajočim glasom.
»Kmetje! Delavci! Prišli smo nocoj skupaj, da se pomenimo o imenitni stvari . . .«
»Francka! Še en liter!« je zaklical kmečki fant in omizje se je zasmejalo hrupoma.
»Kdo pa mu je dal besedo? Kdo pa je dal besedo gospodu učitelju?« je prašal kaplan na pragu s prijaznim glasom in smehljajočim obrazom.
»Res je tako! Kdo pa je dal škrieu besedo?« je zakričal pijan kmet in je udaril s praznim litrom ob mizo.
»Nobeden mu je ni dal!« je odgovoril zdravnik s prav tako prijaznim glasom in smehljajočim obrazom. »Saj ni shoda tukaj, ni predsednika in ne žandai-jev! Oštarija je in v oštariji govori lahko, kdor hoče!«
»Naj govori!« se je oglasil strojar. »Da slišimo, kaj misli povedat i!«
»Le naj govori!« je pokimal dolgi kmet in je po-mežiknil Kačurju.
— »Veliko vam nimam povedati, ampak kar hočem povedati, je važno in zapomni naj si, kdor je dobre volje! Ta večer, zdaj, ko sem slišal vse te besede, izgovorjene naglas in natihoma, sem prepričan boli nego kdaj poprej, da je eno nad vse potrebno. — «
»Vera!« ga je prekinil kaplan z mirnim glasom in smehljaje.
»Tako je! Vera!« je zakričal kmet.
»Dajte mir!« je zaklical delavec.
»Kdo mi bo ukazoval?« je vstal kmet izza mize in je prijel za kozarec.
Delavec je molčal, kmet se je ozrl počasi po izbi, od obraza do obraza, in je sedel.
(Crisazze). Od tod je prav lep pogled proti vzhodu, na Kaninske vrhove. S terase gostilne Pugnetti pa je nadvse poučen pogled na Njivo (Gnivo), Gozd (Gost) in Lisenek (Borgo Lischazze) — tri zaselke pod visokimi Muzci (Monte Musi). Hiše v teh rezijanskih krajih so zidane — kamenja tu ne manjka. No, če je Ravnica le nerada slovenska, kot pač vsak večji kraj, kjer asimilacija bolj napreduje, je Njiva povsem slovenska! Takšni so tudi Osojani (Oseacco), pod katerimi vodi cesta
— še vedno lepa, asfaltirana — proti Stolbici ali Solvici (Stolvizza), zadnjem večjem kraju, pa tudi h koncu ceste. Od tu dalje so le planinski pašniki, strmine in — vi«i;ke gore (Prestreljenik 2498 m, Kanin *^87 m, Umi vogel 2422 m, Vrh žlebi 2317 m, Veliki Skedenj 2117 m, Skut-nik 1720 m. Na baneri 1015 m — sami visoki vrhovi, pravo obzidje, ki zapira Rezijo proti vzhodu!). Laških imen hote nisem dodajal, saj so v glavnem takile »prevodi«: Crni vogel je »po laško« Cerni Vogu; Prestreljenik pa je »po laško« Monte Prestre-lenig!
Solbica (ali Stolbica ali Stolvica
— tudi domačini si niso edini v poimenovanju svojega kraja) ima tako lego v koncu Rezije kot orlovsko gnezdo — prav blizu so peščeni
.plazovi, soteske z deročimi potoki in slapovi — v bregeh, ne tako daleč od vasi, pa prazne hiše s slepimi okni . . . Emigracija je vzela ljudi! Taka je hitra pot v konec doline
— v zračni črti meri dolina po dolgem 20 km, počez pa komaj 0 do 7 km.
Rezijansko Bielo, Veliko vodo ali kar na kratko rečico Rezijo, ki izvira prav  pod   Kaninom,  napaja vrsta
potokov z obeh strani: Ronek, Jar-man in Crni potok so največji. Je pa Rezija čudovita, čista voda z belimi skalnimi bregovi, vmes pa zelenice, peščenine in vodnate zajede — kot nalašč za osvežitev in počitek, kajti vsenaokrog je blažen mir. Bučnega turizma tod še ni, domačinov pa je tako malo, vsaj videti jih ni. Najbrž se bolj domov drže?
Še to: v Solbici stoji tudi lep figuralen spomenik padlim vojakom iz prve svetovne vojne. Vsi p«d!l SO I?!'! slovenski Rezijani...
POT V REZIJO
Gorenjcem je najbolj pri roki pot čez Trbiž. Tu pa se odločimo:  če  bomo  potovali bolj zložno in skoro po ravnem, bomo
hiteli po vsej Kanalski dolini (skozi Zabnico - Camporosso, Ukve - Ugo-vizza, Naborjet - Malborghetto, Kuk-Cucco, Senkatrijo-Santa Cate-rina. Lužice- Lusnizza, Dipaljo vas-San Leopoldo — to je zadnja slovenska vas na zahodu Kanalske doline - do Tablja ali Pontablja (Pontebba). Od tu zavije cesta ostro proti jugu, kot tudi reka Bela, ki postane tudi »laška« Fela. Ozka dolina: cesta in železnica se ves čas prepletata in .ši iščeta poti ped strminami z obeh plati. Dolina se imenuje Železna dolina (Canale del Ferro). - Večji kraj ob cesti je Dunja (Dogna) - le kdo ne pozna doline s tem imenom iz Kugvjevih gorskih pesnitev v prozi? Potem hiti cesta do Kluž (Chiusaforte) in Re-klanice (Raccolana).
Spomenik padlim pri Solvici (572 m). — Ob spomeniku Rezijani in He;ijankv v praznični ljudski noši.
NORČAVI PUSTNI »CIRKUS« NA BLEDU - Begunjskim turističnim delavcem v soboto in blejskim v nedeljo je nedvomno uspelo, da si je letošnji norčavi pust nad^l trenutku in razpoloženju primerno podobo. Ce so bili organizatorji pred prireditvijo zaskrbljeni, ali bo dovolj obiskovalcev in ali je po tej plati prireditev že postala tradicionalna, potem so bili v nedeljo, ko je bilo sončno, toplo — pravo pomladansko vreme, lahko več kot zadovoljni. Se več. Lahko bi rekli, da so zaradi številnih obiskovalcev imeli celo težave. Težko je povedati približno oceno, vendar okrog 15 ali celo 20 tisoč obiskovalcev je bilo na Bledu gotovo. Nekateri menijo, da jih je bilo celo 30 tisoč. Vsekakor pa je bilo parkirnih prostorov za okrog 2000 osebnih avtomobilov premalo. Razumljivo, da zato tudi prometni miličniki niso mogli delati čudežev in da je bila čakajoča kolona avtomobilov pred prireditvijo dolga več kilometrov; celo do bencinske črpalke v Radovljici ob gorenjski cesti je segala in kar približno 2i uri je trajala vožnja iz Kranja do Bleda. Po končani prireditvi pa je bilo še slabše. Za letošnjo pustno povorko po blejskih ulicah se je prijavilo 28 skupin in je tako v njej sodelovalo prek 230 maškar. Domislic in pikrih pripomb ni manjkalo, čeprav nekateri, ki so si sprevod ogledali lani, nenijo, da je bil letošnji za spoznanje slabši. Sicer pa poglejmo, kako sta ocenjevalni komisiji prisodili nagrade. Najboljša je bila skupina Montreal (veslači) z Bleda, drugo do četrto mesto so si z enakim številom točk delile skupine Hokejisti v Innsbrucku (Bled), Davčni vijak (Lesce) in Trgovska mornarica Radovna (Gorje). Peta je bila Elanova skupina, ki je prikazala pogreb množičnega športa. Sledili pa so Blejski Gruntovčani (Bled), Krompirjeva mrzlica (Zgoša), Smog (Zasip) itd.
Kot rečeno, za naprej blejskim turističnim delavcem ni treba imeti skrbi, saj je prireditev že postala tradicionalna v pravem pomenu besede. Glavno skrb bo treba posvetiti organizaciji oziroma prometnemu in parkirnemu vozlu, tako da po tej plati prireditev le ne bo preveč izzvenela kot norčavi pustni »cirkus«. — Foto: A. Žalar
Ker se v predpustu nihče ni oženil
V Lešah vlekli ploh
Po napornem barantanju so si pogajalci segli v roke in Združena lesna industrija iz Tržiča je odkupila 25 metrov dolg lešanski ploh za 200
starih tisočakov
Lešani, ki so v vas privlekli ploh in zastopniki Združene lesne industrije iz Tržiča so se precej dolgo pogajali o odkupu ploha. Končno so si udarili v roke in kupčija je bila sklenjena. — Foto: J. Košnjek
Leše — Tako kot lanski tudi letošnji predpust v Lešah, Vadičah, Palovičah in na Popovem ni bilo oh-Ceti. Nobeden jz omenjenih vasi. k j sodijo v lešansko krajevno skupnost, se ni oženil in nobena omožila. Zato so se krajani, še posebej pa elani kulturno-umetniškega društva, odločili vleči ploh.
Le redki so bili Lešani in prebivalci sosednjih vasi, ki niso sodelovali pri nedeljskem plohu. Oblikovali so pisano povorko kmečkih vozov z ma-Škarami in nevesto, ki je točila bridke solze, saj bo morala biti še debelo leto sa.T'ca. Razen tega smo v povorki, ki se je viia po ozkih vaških poteh, videli precej boJj ah manj posrečenih in tudi kritičnih prizorov. Za masko pustne šegavosti so Lešani opozarjali na slabo cesto od Bistrice pri Tržiču do Begunj, na razrito cesto do nižjeležečih Leš in prizadevanja, da bi vsaj načrti za ceste čim prej zagledali beli dan, na polžev razvoj kmetijstva in živinoreje itd. Na čelu pustne povorke so jahali konjeniki, za njimi pa je eden najmočnejših konj v vasi vlekel 25 metrov dolgo smreko — ploh ime-
novano. Ce že ženina v predpustu nisi mogla dobiti, so dejali užaloščeni nevesti, pa se za eno leto s plohom potOiSŽi. Sicer pa za samoto nisi ie sama kriva. Ce bi bila pot do Leš boljša, bi se marsikdo oglasil in te poprosil za roko!
Povorka s plohom na čelu je uspešno prestala šrango, nato pa jo je čakala najtežja preizkušnja. S predstavniki Združene lesne industrije iz Tržiča, pokrovitelji lešan-skega ploha, se je bilo treba pogoditi o odkupu mogočne smreke. Ne eni in ne drugi se niso tako hitro omehčali. Po napornem in uspešnem barantanju so si segli v roke, si nazdravili in slovesno objavili, da je 25 metrov lešanski ploh vreden 2(M) starih tisočakov! Potem se je začelo v domu družbeniti argariteacij pustno slavje.
J. Košnjek
KS Naklo izdaja informativni bilten »Naklanec«
Zadnja številka »Naklanca« je sicer izšla za 29. november, sedaj pa so tik pred izdajo prve letošnje številke. Ta svoj bilten »tiskajo« v 5(X) izvodih in je namenjen vsem gospodinjstvom v KS. V njem objavljajo vse pomembne sklepe KS in DPO, objavili pa bodo tudi svoj srednjeročni plan in proračun za 1. 1976.
Težave pa imajo z razpečavo, saj zadnje številke niso dobila vsa gospodinjstva, čeprav so mladinci-kurirji vedeli, kakšno odgovornost so si naložili s prevzemom razpečave. Ker se je isti primer ponovil pri raznašanju vabil za zadnji zbor krajanov (zaradi obravnave družbenega načrta občine Kranj), na KS Naklo razmišljajo o možnosti dostavljanja »Naklanca« prek pošte. I. S.
Uredili so prostor
Kranj — Skupina mladincev iz Tekstilindusa je lani ustanovila kulturno skupino. Prizadevni mladi delavci so se zelo zavzeto lotili dela in so že po nekaj mesecih vadbe sode-Jovali na vseh pomembnejših proslavah v podjetju s skrbno pripravljenim programom. Osnovali so tudi folklorno skupino 83 začeli vaditi. Za vaje so imeli le skromei:, na pol zapuščen prostor v tovarni, ki je rabil tudi strelcem za strelske vaje, včasih pa so v njem igrali tudi tenis. Skratka, prostor je bil potreben temeljite obnove.
Pretekli mesec je mladinska organizacija uspela s pobudo, da se prostor uredi. Najprej so prebelili stene, nato so očistili sobo razne navlake, ki se je v njej nabirala že leta. Na okna so obesili zavese in imajo sedaj zelo prijetno mladinsko sobo. Kasneje nameravajo prepleskati tudi okna in vrata, urediti garderobe in obnoviti pod. -lb
Jubileji gorenjskih gasilskih društev
Kranj — Letos bo precej gorenjskih gasilskih društev praznovalo pomembne obletnice delovanja. 100. obletnico gasilstva bodo slavili v Šk. Loki, 80. obletnico delovanja pa gasilska društva Zabreznica, Žirovnica in Preddvor. Deset let mlajša so gasilska društva Duplje, Zabnica in Zasip pri Bledu. 50. obletnico delovanja bodo proslavljali gasilci iz Bri-tofa, s Suhe, Kupljenika, Rudnega in Železnikov, 40. obletnico dela pa bodo letos proslavljala društva iz Zej, Bistrice in Dupelj. 30. obletnico industrijsko gasilsko društvo Gradiš Škofja Loka, deset let mlajša pa so društva Alples Železniki in Planika Kranj. I. Petrič
Ženske enakopravne v gasilstvu
Kranj — Ze na ustanovnem zboru Gasilske zveze Slovenije 2. oktobra leta 1949 je bil utemeljen enakopraven položaj žensk v gasilski organizaciji. To je poudarila tudi predstavnica antifašističnih žena v pozdravnem govoru in dejala, da ženske ne varčujejo z močmi pri socialistični preobrazbi domovine. Z vključevanjem v gasilske vrste ženske to po-sianstVC uspešno uresničujejo, čeprav z njihovo zastopanostjo še ne moremo biti povsem zaaovGljn'. Sprva jih je bilo mogoče srečati predvsem v oddelkih prve pomoči in pri vodenju raznih administrativnih opravil za gasilska društva. Danes so ženske tudi na najodgovornejših nalogah v gasilski organizaciji in se strokovno usposabljajo -za naloge gasilca. Tudi ženskih gasilskih desetin je vedno več, kar priča o enakopravnem vključevanju žensk v gasilstvo. I. Petrič
HOTEL   BOR   v Preddvoru vabi danes na veselo PUSTNO RAJANJE
NA JEZERSKEM IMAJO NARA VNO DRSALIŠČE - Veliko truda je bilo potrebnega, da so člani hokejske sekcije TVD Partizan Jezersko pod vodstvom Andreja Zadnikarja uredili za hotelom Kazina naravno drsališče. Posebno Andrej, pred leti ga je bilo kot vratarja srečati v moštvu Olimpije iz Ljubljane, je dneve in noči polival prostor z vodo in usposobil ledeno ploskev. Ker jo je pokril sneg, so jo morali očistiti. Pri tem je Jezerjanom pomagal bager Gozdnega gospodarstva. Sicer pa je na Jezerskem veliko zanimanje za drsanje in hokej. Lansko zimo so hokejisti tekmovali v divji ligi in »obdržali« led do začetka aprila. Letos pa nameravajo okrog drsališča namestiti »bando« in tekmovati v republiški hokejski ligi. (jk) — Foto: F. Perdan
Novo jezero v Podreči — Preden pridemo iz kranjske smeri do Zbiljskega jezera, nas je prejšnji teden »presenetilo« na cčsti v Podreči pravo jezerce. Seveda se ne more primerjati z Zbiljskim, vendar vseeno povejmo njegove mere: dolžina okrog 30 metrov, širina po cesti, globina pa na sredini 15 cm. Škoda, da bo — seveda, če že ni — poniknilo. — A.U.
MILIČNIKI OBNAVUAJO ZNANJE - Delavci milice morajo obvladati vrsto veščin, med njimi tudi samoobrambo. Osnove znanja pridobijo v šoli, na postajah pa morajo vsako leto znanje utrjevati. Za to skrbi referent za telesno in specialno vzgojo Viktor Medle. Vaditelj je z učenci zelo zadovoljen, saj na preizkusu znanja dosegajo miličniki zelo visoko oceno. Na fotografiji udeleženci tečaja na postaji milice v Radovljici, (jk) — Foto: F. Perdan
O*
3&<
Darila za 8. marec DAN ŽENA pri Elita, Kranj
— tekstilno blago
— oblačila vseh vrst,
— kozmetika,
— ure.
Po 43., 45. in 46. členu statuta
Naravnega zdravilišča Triglav Mojstrana,
razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
(ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom o medsebojnih razmerjih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba upravne, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri,
— da ima najmanj 5 let delovne prakse pri delu z vojaškimi vojnimi invalidi oziroma na drugih delovnih mestih, kjer je pričakovati, da bo uspešno opravljal naloge,
— da je moralno-politično neoporečen, da je aktiven družbenopolitični delavec.
Kandidati naj pošljejo skupno s pismeno prijavo tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev glede na zahteve strokovnosti in prakse dela, kratek življenjepis dosedanjega službovanja, potrdilo o nekaznovanju oziroma da ni v preiskavi.
Kandidati pošljejo prijavo v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisi !E?™i8iJa Naravnega zdravilišča Triglav Mojstrana.
mali oglasi •  mali oglasi
prodam
Ugodno prodam lepo DNEVNO OMARO s kavčem. Naslov v oglasnem oddelku 1217
Prodam KROŽNO ZAGO (cirku-lar). Trstenik 12, Golnik 1255
Prodam dve KRAVI s teličkoma. Zasip 48, Bled 1256
Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Dežman, Šercerje-va 30, Radovljica 1257
Prodam bel globok OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. Vidmar, Planina 2, Kranj 1258
Prodam nove ženske DRSALKE, Številka 41, po ugodni ceni. Irena Get, Planina 3, Kranj 1259
Prodam STROJ za plastiko. Oman, Zg. Bitnje 24 1260
vozila
Prodam ZASTAVO 750 ter blok motorja za NSU 1200. Zg. Brnik 85
1165
Prodam ŠKODO, letnik 1968. Pavlic, C. na Klanec 8 a, Kranj 1261
Prodam dobro ohranjen PEUGEOT 204. Ogled popoldan. Srednja vas 65, Šenčur 1262
Prodam FORD 17 M, letnik 1970, ali zamenjam za manjšega. Drempe-tič, Planina 26, Kranj, tel. 24-891
1263
Prodam ZAPOROZCA, letnik 1975. Papler, Kranj, Stražišče, Sitar-ska 13 1244
kupim
Kupim 4 kub. m suhih macesno-vih PLOHOV. Kolar, Zg. Brnik 56
1245
Kupim BUTARE. Ponudbe: Milje 16, Šenčur 1246
posesti
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 5 km pred Tržičem. Ponudbe Pod »750 kvadratnih metrov« 1247
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Gnjezda,   Mošnje   40, Radovljica
1248
. Prodam lep TRAVNIK v Tene-tišah. Naslov v oglasnem oddelku
1243
zaposlitve
POPRAVILA IN OGLAŠEVANJE KLAVIRJEV. Košar 'Jože, C 2 talcev 1, 61240 Kamnik 1185
Restavracija
»Texas«,
Lesce
išče
kuharico in natakarico
Plača po dogovoru. Prijave je treba poslati na   naslov Restavracija »Texas«,  Lesce, Hraška 13.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO zaposli honorarno NATA-KARICO-rja za bife. Stanovanje je zagotovljeno v hiši, tudi za zakonski Par. Pismene ponudbe do 10. 3. 1976 °a naslov: Društvo upokojencev Naklo, 64202 Naklo 1244
prireditve
GOSTIŠČE NA LETALIŠČU v Lescah prireja VESELO PUSTNO RAJANJE. V soboto, 6. 3., in nedeljo, 7. 3., pa ZABAVO S PLESOM v okviru dneva žena. Rezervacije sprejemamo vsak dan, razen torka. Vse dni vas bo zabaval NARODNI ZABAVNI TRIO. Vljudno vabljeni!
1127
, KOLESARSKA SEKCIJA ŠD KOKRICA prireja v torek, 2. 3. 1976, ob 19. uri PUSTOVANJE NA KOKRICI. Maske nagrajene. Igra ansambel ROMB. 1249 , Vabimo vas v dom PARTIZANA LJUBNO na veselo PUSTOVANJE
kdaja ĆP Glaa, Kranj, Ulica Mode Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°glasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 1.50 dinarja. - Oproščeno promet-°ega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
v torek (danes) ob 19. uri. Igral bo priznani ansambel MANUAL. Najboljše maske bodo nagrajene. 1245 GOSTILNA KRIŠTOF Predoslje prireja v torek zvečer PUSTNO ZABAVO. Igra trio MATIJA. Vabljeni
1246
Ansambel TRGOVCI obvešča, da igra vsako nedeljo ob 16.30 na plesu v ZALOGU. Vabljeni! 1247
obvestila
PREBIVALCI ŠKOFJE LOKE IN OKOLICE, POZOR! S 1. 3. 1976 začne poslovati EKSPRES PO-PRAVLJALNICA ČEVLJEV, Spodnji trg 33, Škofja Loka. Se priporoča dobro znani čevljar, ki že dela več kot 7 let v EXPRES delavnicah 1252
PLESNE VAJE za začetnike samo ob nedeljah se začnejo v nedeljo, 7. 3. 1976, ob 9. uri v delavskem domu Kranj (poleg ljudske knjižnice) 1253
kino
AVTOMOBIL
Kranj CENTER
2. marca (rane. barv. krim. NENAVADNE TATVINE ob 16.. 18. in 20. uri
3. marca amer. barv. pust. SMRTI ob 16., I«, in 20. uri
4. marca amer. barv. CS krim. YAKUZA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
2. marca amer. barv. ljub. LJUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI ob 16., 18. in 20. uri
3. marca amer. barv. ljub. LJUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI ob 16., 18. in 20. uri
4. marca franc. barv. krim. NENAVADNE TATVINE ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
.2. marca amer. barv. pust. AVTOMOBIL SMRTI ob 18. in 20. uri
3. marca amer. barv. pust. EN VLAK ZA DVA KLATEŽA ob 18. in 20. uri
4. marca amer. barv. pust. EN VLAK ZA DVA KLATEŽA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
2. marca ital.-amer. barv. krim. DOLGA ROKA MAFIJE ob 18. uri
3. marca ital.-amer. krim. DOLGA ROKA MAFIJE ob 18. in 20. uri
4. marca amer. barv. vestem ZLOMLJENA PUŠČICA ob 18. in 20. uri
Radovljica
2. marca amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 20. uri
3. marca amer. barv. pust. LOV ZA ZLATIMI IGLAMI ob 20. uri
4. marca franc. barv. ODKUPNINA ob 20. uri
Bled
2. marca amer. film FRANKENSTEIN MLAJŠI ob 20. uri
3. marca amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 20. uri
Jesenice RADIO
2. marca franc. barv. krim. VLOMILEC ob
17. in 19. uri
3. marca ital. barv. vestem DANES MENI, JUTRI TEBI ob 17. in 1». uri
Jesenice PLAVŽ
2. marca amer. barv. pust STEZA SLONOV ob 18. in 20. uri
4. marca amer. barv. drama KVARTOPI-REC ob 18. in 20. uri
Kranjska gora
3. marca franc. brav. krim. VLOMILEC ob
18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
2. marca franc. barv. drama NI DIMA BREZ OGNJA ob 20. uri
3. marca franc. barv. drama NI DJMA BREZ OGNJA ob 18. in 20. uri
4. marca franc. barv. drama PRVA SPOKOJNA NOC ob 20. uri
Železniki OBZORJE
3. marca amer. barv. krim. UMORI V ULICI MORGUE ob 20. uri
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
ČETRTEK, 4. marca, ob 19.30 ta red ČETRTEK - I. Cankar: HIŠA MARIJE POMOČNICE.
ALPETOUR
Alpetour Škofja Loka DO Gostinstvo Škofja Loka
Hotel ECREinfl Kranj
Ob 20. uri v ponedeljek, 8. marca,
ples
v hotelu do 2. ure
Rezervacije miz v recepciji hotela telefon 23-650.
alpina
tovarna obutve
V naših prodajalnah že lahko izberete modele za pomlad. Posebno boste zadovoljni z ženskimi salonarji z usnjenimi podplati.
Praktična darila
za dan žena
8. marec
v prodajalnah
veletrgovskega
podjetja
KRANJ
VgUjul
ff f f f f f f TTTT -W
Darila izdajamo tudi na bone; v Globusu in Blagovnici darila lično aranžiramo.
61000 Ljubljana, COmmerCG Titova cesta 81
ZASTOPSTVA, IZVOZ-UVOZ, SERVISI, KONSIGNACIJE
Zastopamo tuje proizvajalce s področij:
gradbene mehanizacije, birotehnične opreme, kemikalij, tekstila, gum, plastičnih mas ter agrokemikalij.
Delavski svet
Proizvodno trgovskega podjetja
Peks Škofja Loka
ponovno razpisuje, na podlagi 26. in 60. člena statuta podjetja ter 16. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto:
vodje finančno-računovodske službe
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po veljavnih predpisih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da so ekonomisti s tremi leti delovnih izkušenj ali
— ekonomski tehniki s petimi leti delovnih izkušenj
— da imajo družbenopolitične in moralno-etične kvalitete Kandidati morajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa, na naslov Proizvodno trgovsko podjetje »Peks« Škofja Loka, Kidričeva cesta 53 — splošna služba, ki daje tudi vse potrebne informacije.
Vloge, ki ne bodo dokumentirane, se ne bodo upoštevale.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh od dneva izbire.
Odbor za medsebojna razmerja delavce r v združenem delu Iskra
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in
elektromehaniko
Kranj, o. sol. o.
Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o.
razpisuje na osnovi določil statuta temeljne organizacije prosta delovna mesta:
1. sekretarja
2. vodje tehničnega razvoja
3. vodje tehnološke priprave proizvodnje
4. vodje tehnične kontrole
5. vodje gospodarske priprave proizvodnje
6. vodje proizvodnje
7. računovodje
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod točko 1.:
— visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih na tem delovnem področju.
pod točko 2. do 4.:
— visoka izobrazba tehnične smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike,
— znanje enega svetovnega jezika, pod točko 5.:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike,
— znanje enega svetovnega jezika, pod točko 6.:
— visoka ali višja izobrazba tehnične ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike.
pod točko 7.:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih na tem delovnem področju.
Kandidati morajo biti družbenopolitično aktivni in morajo imeti aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa.
Izpolnjevanje teb pogojev se bo ocenjevalo v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
Vse informacije o delu daje direktor tovarne.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo do 12. marca 1976 v zaprti ovojnici na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, o. sol. o., Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o., OtoČe 5 a, 64244 Podnart, z oznako »na razpis«. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili do 30. marca 1976.
Darilo za 8. marec
in vse dni v letu
Nov fluorografski avtobus
Vse žičnice na Kobli zdaj lahko prepeljejo okrog 2500 smučarjev na uro. Brez gneče pa na urejenih smučiščih lahko smuča okrog 1000 smučarjev. Ko bo zgrajena še vlečnica Ravne I, bo Kobla lahko sprejela 1500 smučarjev.
Nadaljevanje s 1. strani
nabavili tudi teptalni stroj, ki lahko v osmih urah pripravi vseh 25 hektarov smučišč.
Anton Šlibar, vodja organizacijskih priprav pri investicijski izgradnji in pri začetnem poslovanju Koble oziroma TOZD Žičnice pri Turist progresu Radovljica
Prepričan sem, da bo sedanja izgradnja smučarskega središča Kobla spodbudila tudi tako imenovano drugo fazo izgradnje, v kateri je predvidena izgradnja še ene dvosedežne žičnice (Kobla III), ki bo smučarje potegnila na višino 1473 metrov. Razen tega je predvidena še ena vlečnica (Ravne II), ki bo potekala vzporedno z vlečnico Ravne I, in nabava še enega teptalnega stroja. Tako bo imela Kobla pet žičnic
in 50 hektarov urejenih smučišč ter smuk progo, dolgo okrog 3700 metrov z višinsko razliko 930 metrov. Takrat pa bo lahko oživela tudi najdaljša proga od vrha oziroma zgornje postaje žičnice Kobla III do spodnje postaje žičnice Kobla I, ki bo potekala mimo tako imenovanih Hrušk in bo dolga okrog 8 kilometrov.«
Uresničitev takšnega programa v prihodnjem srednjeročnem obdobju je bila podprta tudi na otvoritvi letošnjega mladinskega državnega prvenstva v alpskih disciplinah, kjer je predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica Franc Jere poudaril, da je najprej treba uresničiti program izgradnje Koble. Poleg te naloge pa bi bilo treba v radovljiški občini do 1980. leta izgraditi še pokrito drsališče in plavalni bazen na Bledu in nov trgovski center v Lescah.
Čeprav so smučišča na Kobli odprta šele mesec dni, ko so letos 1. februarja stekle tudi žičnice, središče ni več nepoznano. Tako kot nekdaj iz Trsta je letos že trikrat pripeljal beli vlak s smučarji iz Ljubljane. Do konca letošnje smučarske sezone, ki bo na Kobli traiala nedvomno dlje, kot na prenekate-rem smučarskem središču pri nas (saj se sneg običajno na severnem travnatem pobočju obdrži tja do srede pomladi) pa bo takšnih belih vlakov še precej. Tako si vsaj prizadevajo v Turist progresu in v podjetju za turizem, transport in gostinstvo in pri avtobusnem podjetju SAP Ljubljana.
Ugodna smuka pa se letos obeta smučarjem na Kobli tudi po finančni plati. Dnevne karte so namreč od 20 do 80 dinarjev.
A. Žalar
Slike: F. Perdan
Ob zgornji postaji spodnje dvosedežne žičnice (Kobla I) je turistično društvo Bohinjska Bistrica postavilo manjšo brunarico, kjer se smučarji lahko okrepčajo.
Programi in finančni načrti SIS
Enota za fluorografijo Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik je pred kratkim dobila še drugi sodoben fluorografski avtobus, v katerega je sicer vgrajena stara, a še vedno uporabna fluoro-grafska aparatura. Enota ima tako končno dva sodobna fluorografska avtobusa, s katerima so v ponedeljek, 1. marca, že začeli delati v ljubljanskih občinah. Eno starejše vozilo prav tako opremljeno z aparatom pa je v rezervi in ga bodo uporabljali le, če bi prišlo na ostalih dveh aparaturah do večjih okvar.
»Z obema fluorografskima avtobusoma«, je povedal Gašper Je-senovec, vodja enote za fluorografijo, »bomo v letošnjem letu fluorografirali prebivalstvo staro nad 24 let v 19 slovenskih občinah. Vsako leto obe naši ekipi delata na terenu do sredine novembra: v tem času fluorografi-ramo okoli 250.000 ljudi«. V 24 letih, odkar se opravlja fluorografira-nje prebivalstva v Sloveniji sistema-
tirno vsake štiri leta, pa je stopilo pred fluorografske aparate kar 5,6 milijona ljudi. S to široko zasnovano preventivno akcijo pa ne odkrivamo le začetnih tuberkuloznih obolenj, kar je bila sprva osnovna naloga radiofotografije prebivalstva, pač pa še ostala obolenja pljuč in drugih organov v prsnem košu, predvsem srca in ožilja. Vsega skupaj je s flu-orografiranjem možno zaznati okoli 20 različnih bolezni.
V zadnjih dveh letih pa je program fluorografske akcije še razširjen z odkrivanjem sladkornih bolnikov, srčnih bolnikov, bolnikov s trajno zvišanim krvnim pritiskom. Skratka, bolezni, za katerimi v zadnjem času oboleva vse več ljudi. Postopki odkrivanja so enostavni in poceni, njihova vrednost pa je seveda v tem, da pravočasno odkrijejo bolezni, ki so najbolj pogoste pri 57 odstotkih prebivalstva, kolikor ga je zajetega v obvezno fluorografiranje.
L. M.
Fluorografska avtobusa. — Foto: I. Serenc
V Tržiču novi člani izvršnega sveta
Skupščina je na novo zaupala to nalogo Brunu Godnovu, Viktorju Kralju, Jožetu Grosu in Marjanu Šarabonu — Izvršni svet je do sedaj na 49 sejah obravnaval 390 zadev — V občinski upravi dobrih 17 odstotkov sistemiziranih delovnih mest
nezasedenih
Na osnovi dopolnjenega statuta tržiške občine so delegati zborov občinske skupščine, ki so se sešli v četrtek, 26. februarja, izvolili nove člane izvršnega sveta občinske skupščine Tržič. Odgovorno nalogo so zaupali Brunu Godnovu, vršilcu dolžnosti načelnika za plan in finance, ki bo funkcijo opravljal poklicno, Viktorju Kralju iz Tria Tržič, ki bo nepoklicno odgovarjal za samoupravljanje v TOZD, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, Jožetu Grosu iz Peka, ki bo tudi nepoklicni član izvršnega sveta in bo skrbel za usklajevanje na področju gospodarstva, ter Marjanu Šarabonu iz Bombažne predilnice in tkalnice, ki bo prav tako nepoklicni član sveta in odgovoren za, delovanje krajevnih skupnosti. Razen teh članov so v tržiškern izvršnem svetu še dosedanji predsednik inž. Vili Logar, podpredsednik Janez Ivnik, Rihard Jerebic, načelnik oddelka za gospodarstvo, Marija Leitinger, načelnik oddelka za notranje zadeve, Albin Plantan.   načelnik   davčne uprave,
Miloš Savič, načelnik oddelka za ljudsko obrambo, in Anton Stritih, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe.
Delegati skupščinskih zborov so v četrtek razpravljali tudi o delovnem poročilu izvršnega sveta. Predvsem kaže omeniti, da še niso dovolj natančno razmejene pristojnosti med občinsko skupščino, izvršnim svetom in upravnimi organi, da je še precej pomanjkljivosti pri organizaciji dela in da so strokovne službe, ki so velika opora izvršnemu svetu, prešibke kljub prizadevanjem po zboljšavi. Zaposlenost v občinskem upravnem organu se od leta 1973 ni spremenila in ni zasedenih dobrih 17 odstotkov sistemiziranih delovnih mest kljub zahtevnejšim strokovnim nalogam. Izvršni svet se je doslej sešel na 49 sej in razpravljal o 390 zadevah. Čeprav je skupščina zavrnila le en predlog, izvršni svet v oceni dela sodi, da kaže pripravljati še boljše in bolj usklajene predloge ter oblikovati še več svetov in komisij.
J. Košnjek
Protesti proti preštevanju
Radovljica — Ta teden so se v radovljiški občini sestale vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki sodijo v tako imenovano skupno porabo. Delegati so razpravljali 0 družbenem dogovoru o razporejanju dohodka za letos in o letošnjih predlogih programov in finančnih načrtov.
Kljub težavam je koordinacijskemu odboru za splošno in skupno porabo pri izvršnem svetu občinske skupščine nekako uspelo uskladiti stopnje oziroma finančna sredstva s programi samoupravnih interesnih skupnosti za letos. Sredstva za socialno skrbstvo se bodo povečala za dobrih 400.000 dinarjev. Od 2,37 na 2,71 odstotka je povečana stopnja prispevka skupnosti otroškega varstva. Nekaj manjša pa je stopnja za zdravstveno skupnost. Za invalidsko-pokojninsko zavarovanje bo stopnja višja za 0,70 odstotka. Ugodnejša pa bo tudi prispevna stopnja za kulturno in telesnokulturno skupnost. Za prvo bo znašala name-
sto lanske 0,37 odstotka letos 0,39 odstotka, za telesnokulturno skupnost pa se bo povečala od 0,30 na 0,36 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Tako bo po predlogu kulturna skupnost zbrala letos 3,2 milijona dinarjev (lani 2.755.000), telesnokulturua skupnost pa 2,96 milijona (lani 2,212.000). Zaradi takšnega usklajevanja pa se bo zmanjšala stopnja izobraževalni skupnosti od 4,91 na 4,89 odstotka, kar znese okrog 160.000 dinarjev manj od načrtovanega zneska.
O takšnih predlogih se bodo že prihodnji teden (od 1. do 6. marca) v občini začele javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer bodo potrjevali tudi družbeni dogovor o razporejanju dohodka za letos. Razprave bosta organizirala občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov, vodili pa jih bodo predstavniki izvršnih odborov občinskih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
JR
Dogovor osrednjih avstrijskih strank v dunajskem parlamentu o posebnem preštevanju slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji je kot v vsej slovenski in jugoslovanski javnosti sprožil najodločnejše obsodbe in proteste tudi v radovljiški občini.
Popuščanje avstrijske vlade nemško nacionalističnim skrajnežem glede postopnega omejevanja najosnovnejših človeških in narodnostnih pravic naše narodnostne skupnosti je predmet zavzetih razprav in zaskrbljenosti na vseh sestankih družbenopolitičnih organizacij v občini. Zaskrbljenost in ogorčenje spričo postopka avstrijskih oblasti so izrekli na zadnji razširjeni seji občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Radovljica, kjer so zahtevali najodločnejše ukrepe naše vlade pri avstrijski vladi za zaščito pravic slovenske in hrvatske manjšine.
V protestnem pismu, ki so ga sprejeli predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v koordinacijskem odboru za odnose z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi pri občinski konferenci SZDL, in ga poslali republiški konferenci SZDL Slovenije, se nameravano štetje ocenjuje kot genocidno dejanje proti Slovencem in Hrvatom v Avstriji, ki se v ničemer ne razlikuje od podobnih dejanj nacističnih oblastnikov tretjega rajha. V pismu se v imenu vseh delovnih ljudi radovljiške občine združenih v SZDL odločno obsoja grobo kršenje 7. člena avstrijske državne pogodbe in helsinških dogovorov o odnosih med evropskimi državami. Hkrati se od naše vlade zahteva nujne diplomatske korake za preprečitev nameravanega štetja. O vsebini pisma je seznanjena tudi zveza slovenskih organizacij v Celovcu. JR
1. KajkoFlerin,
Kidričeva 36, Kranj 1.000
2. Zmago Flerin,
Kidričeva 36, Kranj 1.000
3. Vladimir Flerin,
Kidričeva 36, Kranj 300
4. Marija Šmid,
Na Plavžu 58, Železniki 100
5. Zalika Radikovič,
Kebetova 8, Kranj 500
6. Trgovsko podjetje Rožca,
Jesenice 7.520
7. KŽK Kranj 20.000
8. Delavska univerza
Tomo Brejc, Kranj 2.500
9. Osnovna šola
Stanko Mlakar, Šenčur 2.450
10. Osnovna dola
Stane Žagar, Kranj 2.000
11. Postaja milice, Škofja Loka 1.750
12. Gizela Mrak, Kranjska gora 50
13. SDK - ekspozitura
na Jesenicah 850
14. Slavka Miklavčič in Ivo,
Kebetova 2, Kranj 300
15. Slavka Šranc,
Zgornje Gorje, Radovljica 1.000
16. Osnovna dola
Davorin Jenko, Cerklje 2.800
17. Zupan Janko, Jezersko 17 500
18. Krajevna organizacija
RK Gorice 200
19. konferenca OOS OZD Sava (namesto nakupa venca) 770
20. komite OK ZKS Kranj
(namesto novoletnih čestitk) 500
21. OOS CP Glas 850
22. Postaja mejne milice
Korensko sedlo 850
23. Anica Kastelic, Tavčarjeva 22,
Kranj ino
24. Anica Dolžan, Šorlijeva 33,
Kranj 200
25. Anton Arvai, Kajuhova 2,
Kranj 2.000
26. Postaja mejne milice Rateče 600
27. Osnovne organizacije sindikata Železarna Jesenice 100.000
28. OOS podjetja Bled 850
29. Osnovna sola
Stane Žagar, Kranj 1.000
30. Tončka Konobelj,
Jesenice, Titova 87 200
31. Štefka Frančeškin, Kranj,
Staneta Rozmana 100
32. OOS Brivsko frizerski salon
Kranj 2.250
33. Marija Jelovčan,
Hrušica 53, Jesenice 200
34. Milan Bajželj,
Pot na Jošta 19 a, Kranj 100
35. Ivan Brun, BaSelj 8,
Preddvor 150
36. Majda Bogataj,
Frankovo naselje 71, Šk. Loka 100
37. Jelka Kotar,
Frankovo naselje 71, Sk. Loka 50
38. OOS Posebne osnovne šole
Škofja Loka 650
39. Kolektiv gostišča Miki Gozd-Martuljek 1.700
40. Kolektiv okrožnega sodišča
v Kranju 340
41. Radon M., Kranj 20
42. OSS Merkur, Kranj 28.850
43. Občinsko sodišče Jesenice 1.000
44. KO RK Sv. Duh 1.000
45. Alojz Čimžar, Poženik 5, Cerklje 150
46. Andrej Strniša,
Tekstilna 16, Kranj 2.000
47. TOZD PTT Jesenice 2.700
48. Alpetour Škofja Loka 20.320
49. Gostinsko podjetje Turist Lesce 400
50. Irena Dežman in Slavko,
Žirovnica 108 100
51. Podjetje Central —
TOZD Vino Kranj 1,350
52. Osnovna šola Josip Broz-Tito, Predoslje 2.000
53. Kompas — kolektiv hotela
Stane Žagar, Bohinj 2.060
54. Kompas - OOS hotela
Stane Žagar, Bohinj 500
55. Osnovna šola Bohinjska Bistrica 2.500
56. Komunalni servis Jesenice 3.000
57. VGP Kranj 2.600
58. Vera Bogataj,
Župančičeva 41, Kranj 500
59. Alojz Sodnik, Tupaliče 41,
Preddvor 500
60. Arh Ančka, Srednja vas 30,
Bohinj 200
61. LB - podružnica Škofja Loka 3.250
62. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj 2.275
63. Antonija Knific, Prebačevo 52 100
64. Jožica Mezek in Alojz,
Pot v Bitnje 12, Kranj 300
65. OOS GG Bled 7.400
66. Zdravstveni dom Radovljica 3.000
67. Knjigoveznica Radovljica 2.050
68. Gorenjska lekarna Kranj 3.250
69. KS Poljane nad Škofjo Loko 1.000
70. OOS družbenopolitičnih organizacij Radovljica 600
71. Šolski center Iskra 1.000
72. OOS Splošne bolnice
Jesenice 25.000
73. Osnovna šola
Kranjska gora 1.350
74. Bolnišnica za ginekologijo
in porodništvo Kranj 8.000
75. OO sindikata (brez naslova) 3.000
76. OO SZDL Gorice 800
77. OOS Sava Kranj -
namesto nakupa venca 580
78. Krajevna organizacija
RK Šenčur 500
79. Rožca Jesenice 10.000
80. OOS Jesenice
(naslov nečitljiv) 2.050
81. OOS Komunalnega
podjetja Tržič 3.000
82. OOS Glasbene šole Kranj 1.550
83. OOS Posebna šola Jesenice 900
84. KO SZDL Davča 200
85. KO ZZB NOV Davča 200
86. OO ZSMS Davča 200
97. KS Davča 200
98. TD Davča 200
99. KORK Davča 200
100. Kune Katarina, Žiri 100
101. OOS ALPDOM Radovljica 450
102. Osnovna šola Lucijan
Seljak, Kranj 3.000
103. Veleblagovnica Nama
Škofja Loka 4.750
104. Central Kranj 8.200
105. OOS Živila Kranj -
TOZD Maloprodaja 19.000
106. Gizela Mrak, Kranjska gora 100
107. OOZVVI Šenčur 500
108. Emona market Kranj 600
109. Martin Vrtač in Janez,
Visoko 77, Kranj 1.000
1. marca je bilo na žiro računu Odbora  za  nakup  aparata za
zgodnje odkrivanje raka na dojki (številka 51500-678-280191) 463.537,60 dinarjev.