Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci
OV1CE
Občine juršinci
Leto X, številka 2
20. december/gruden 2005
Če naj se res trenutek vsak nekje konča, odprimo duše le v prihodnost, zbistrimo si pogled, le v čvrsto dlan naj čvrsta seže, le dobro v dušo in srce naj leže.
Blagoslovljene božične praznike in srečno 2006.
Vaš župan Alojz KAUČIČ
Obiski na domu
Doma sva obiskala upokojence, stare nad 90 let, in z njimi malo poklepetala. Bilo je prav prijetno, saj se še vsi dobro držijo in se pri svojcih dobro počutijo.
Tako sva se najprej ustavila pri Veroniki Weingartner, ki naju je toplo sprejela skupaj s hčerko Ivanko in z zetom Jožetom.
Dobro je bila razpoložena, pa sva jo vprašala, kako se je vsa leta počutila med upokojenci. Odgovorila je, da je rada šla na romarske poti in tudi na martinovanje ter občne zbore. Vsi vemo, kako lepo zna peti v dobri družbi. Tako smo malce poklepetali, potem pa sva naredila posnetek z njeno hčerko Ivanko, ki prav lepo skrbi za svojo mamo. Veroniko smo vprašali, če bi kaj za sporočila našim članom. Povedala je, da se letos ne more udeležiti martinovanja, vendar vsem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2006.
Drugega sva obiskala Stanka Zelenka. Zelo razpoložen naju je
Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela, Simon Toplak, Stanislav Holc in Dragica Majcen Toš.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno.
Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150.
Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (02) 758-21-41.
Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov.
Lektor: Bojana Kolenko.
Odgovorni urednik in oblikovanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače.
sprejel s svojo, kakor je sam dejal, ljubljeno ženkico Nado. Kar precej smo se razgovorili. Najprej je seveda pohvalil svojo ženo Nado, potem pa se je kot dober vinogradnik razgovoril o dobrih in slabih vinskih letinah, o tem, kaj vse je doživel in tudi o odkupih mošta, saj ga je več let odkupoval v Juršincih. »Seveda, kaj pa trsničarstvo? Se še spomniš, Ignac, da sva si bila vsa leta prijatelja,« me je opomnil. Oba sva dobila svetle oči.
»Član društva upokojencev sem od vsega začetka, se spomniš, kako sem se enkrat na občnem zboru hudomušno izrazil,« je dejal Stanko.
»Ko je gospod župan Alojz Kaučič imel govor, je dejal, da na podeželju pada število rojstev, pa sem vstal in mu takole povedal: »Gospod župan, mi nismo danes zato tukaj, k temu ne moremo nič pomagati!« 92 let sem star. Članom želim blagoslovljen božič ter srečno in zdravo novo leto 2006,« je voščil Stanko Zelenko.
Pa sva že pri prijazni Liziki Osterc, stari 93 let, in sinu Frančku, kakor se vidi na sliki - pri polni mizi.
Pri teh letih se še zelo dobro spomni, kako se ji je godilo v življenju. Pa pravi: »Naj prvo en kozarček popijem!«
Najprej je pohvalila svojo sosedo Krajnčevo Mimo in seveda tudi svojega sina Frančka, da tako lahko preživlja svoja visoka leta. Potem pa je začela pripovedovati, kako je bilo v mladih letih, da je bila v tuji hiši, da je morala hoditi na delo na več strani, da so imeli »kruheka«, dokler niso imeli svojega posestva.
»Danes imamo vsega dovolj, seveda pri skrbnem sinu.« Hvaležna je tudi patronažnima sestrama Heleni in Jožici, ki pa je imela hudo prometno nesrečo. Lizika se ne more udeležiti naših srečanj, zato jo bomo člani našega društva večkrat obiskali, posebej za božič in novo leto. Vsem članom društev upokojencev želi dosti zdravja v letu 2006.
Potem sva bila še pri naši članici Mariji Kukovec v Gradiščaku, ki
je bila rojena 19. 8. 1913, in je torej v 93. letu.
Takole se nama je pohvalila: »Sem, hvala bogu, zdrava, pri teh letih še hodim, pa tudi hišo še pometem, pa ko imam metlo, jih še kdo dobi po zadnji plati, tako malo za šalo.»
Vsa srečna še je dodala: »Zelo jih imam rada in oni mene tudi, kar dokazuje tudi posnetek. Snaha Marta in sin Lovrenc pa pravita, kako srečna sem pri njima, da bi le še dolgo bilo tako.« Povedala je tudi, da je bila mnogo let viničarka in da je zato morala delati okoli.
»Tako je v tistih časih bilo vsepovsod, toda imela sem srečo, da sem imela dobro gospodarico Druzovičevo,« je dodala.
To je povedala o življenju v preteklosti, odkar je v pokoju, je rada šla na romanje in še kam, sedaj pa prepušča snahi in sinu, da gresta kam namesto nje. Tako sta se udeležila tudi martinovanja. Marija Kukovec je članica društva že 45 let in želi vsem ostalim članom tudi toliko let in še več. Mi pa želimo, da vsi štirje živijo preko 100 let.
Upravni in nadzorni odbor Društva upokojencev Juršinci želita vsem upokojencem ki so doma, v domovih upokojencev ali v bolnišnici, vesele božične praznike in zdravja v letu 2006.
Za upravni odbor: Ignac Toš in Vilijem Kekec
Nova zdravstvena ambulanta
Zdravnik Miro Lasbaher, dr. med., in župan Občine Juršinci Alojz Kaučič ob otvoritvi ambulante
V soboto, 1. oktobra, je v Juršincih potekala pomembna svečanost za občane in okoličane. Po trinajstih letih so v Juršincih namreč ponovno pridobili zdravnika, ki je odprl zasebno ambulanto. Po dobrih dveh mesecih dela je Miro Lasbaher, dr. med., povedal: »V Naši ambulanti sva z medicinsko sestro Marjano zelo zadovoljna z doseženim. Vsak dan se na novo oglasi okrog petnajst ljudi, tako da se ambulanta uspešno zaokroža. Pri tem nama zelo pomaga tudi najnovejša laboratorijska oprema za preiskave krvi in vode, naj novejši EKG aparat in seveda računalniška oprema, ki omogoča popolnoma nov način medicinske obravnave bolnikov, kakršne do sedaj nismo bili vajeni. Delo namreč poteka brez papirnatih kartotek, ker jih pri novem načinu dela več ne potrebujemo. Moram poudariti, da sva bila zelo lepo sprejeta. Še vedno pa se pri vsakdanjem stiku z občani Juršinccv čuti bojazen, da bi jih tudi najnovejši zdravnik po kratkem času zapustil. Vendar je ta bojazen popolnoma odveč. V prenovo ambulante in v opisano opremo je bilo vlože-
nih preveč sredstev in truda, da bi to lahko čez noč pozabil in zapustil. V najkrajšem možnem času se nam obeta tudi dvigalo, da bo omogočen dostop prav vsem, tudi tistim na invalidskih vozičkih. V prejšnji številki vašega glasila pa je bil objavljen tudi razpis za podelitev koncesije za lekarno ..., kar bi skoraj že izpopolnilo ponudbo zdravstvenih storitev. Prvi vtisi tudi kažejo na to, da naju čaka precej dela, da bomo lahko rekli, da je zdravstveno stanje občanov na zadovoljivi ravni. Žal se namreč precej pozna, da so bile razmere pri preskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zelo slabe.
Preostane pa nam le še to, da vas čim več pride v Našo ambulanto in se vas čim več vpiše k novemu zdravniku. To je namreč pomembno zaradi več dejavnikov, praktično vsi pa so, žal, povezani z denarjem. Več kot je namreč vpisanih ljudi v splošni ambulanti, več denarja se steka nazaj v kraj, kjer ambulanta deluje. Denar namreč priteka v ambulanto, v kateri ste vpisani, od vseh zavarovalnic, pri katerih ste zavarovani, oziroma katerim plačujete za
zdravstvo. Po domače: denar gre za vami. Omogoča pa normalno delovanje ambulante in seveda nabavo potrebne opreme, zdravil, sanitetnega materiala, plačila drugih stroškov, kot so elektrika, plin, voda ... S tem ko se vpišete v Našo ambulanto, posredno koristite tudi svoji občini, saj se zbrani denar vrne nazaj vanjo. Še posebej je pomembno, da to storite tudi tisti, ki ste zdravi in zdravnika zaenkrat ne potrebujete. Denar namreč priteka, če ste v ambulanti vpisani, ne glede na to, če zdravnika potrebujete ali ne. Obenem pa vam lahko opravimo še preventivne preglede, in sicer za moške med 35. in 65. letom, za ženske pa
med 40. in 70. letom. Preventivni pregledi so sestavljeni iz meritev krvnega tlaka, EKG-ja in laboratorijskega pregleda krvi - na sladkor, holesterol in maščobne kisline. Odvisno je od odziva, v tem pa vidim možnosti nadaljnjega razvoja Naše ambulante, v kateri bi bili mogoči tudi obiski drugih specialistov, ki bi pri nas občasno opravljali preglede, na katere se morate sedaj voziti na Ptuj ali celo v Maribor.«
Miro Lasbaher, dr. med., je o teh in drugih načrtih spregovoril na spoznavnem večeru, ki sta ga organizirala skupaj s sestro Marjano 14. decembra ob 19 30 v prostorih OŠ Juršinci.
Delo v KO RK Juršinci
Delo RK je raznovrstno. Ena pomembnejših dejavnosti je vsekakor krvodajalstvo.
Vsako leto organiziramo po dve krvodajalski akciji, ki sta množično obiskani, saj se zavedamo, da brez te tekočine človek ne more živeti. »Človek - človeku« je zelo lepa in humana dejavnost.
Druga dejavnost članov RK Juršinci pa je delo na terenu: obiskujemo ostarele, onemogle, bolne in pomoči potrebne. V okviru projekta Nikoli sami bomo v decembru razdelili 60 paketov hrane in 60 paketov pralnega praška. Ker nam omenjeno ne zadošča, smo nabavili še 60 lončnic - božične zvezde, saj je med nami veliko ostarelih in osamljenih, ki jim več kot materialne dobrine pomenijo obisk, stisk roke in majhna pozornost - npr. roža.
Ostarele obiskujemo skozi vse leto. Še posebno smo na to pozorni ob praznikih. Tudi letos smo ob materinskem prazniku obiskali stare mame. Med njimi je tudi Marija Čuček iz Gabcrnika 1, ki je praznovala častitljivih 90 let in smo jo obiskali ob njenem rojstnem dnevu. Obiska je bila nadvse vesela.
Spomnimo se tudi naših občanov, ki živijo v domovih za ostarele. Teh imamo kar precej na Ptuju in v Muretincih. To je enkratno doživetje, saj jim obisk sovaščana in pogovor z domačimi in znanimi ljudmi veliko pomenita.
Nikakor pa nismo pozabili naših članov in zvestih krvodajalcev: zanje smo pripravili ekskurzijo na Primorsko.
Dobro sodelujemo tudi s podmladkom RK Juršinci. Mladi nam vedno priskočijo na pomoč, izdelajo pa tudi voščilnice za obisk ostarelih ob novem letu.
Ob koncu bi še pozdravila vse naše ostarele, onemogle in bolne in jim zaželela vesele božične praznike ter srečno novo leto.
Predsednica RKJuršinci Marija Filipič
IZ ZGODOVINE OŠ JURŠINCI
Juršinci z osnovno šolo pred drugo svetovno vojno
Vir: Pokrajinski muzej Ptuj

Ut/
Tj/e/ -	/d^#' /

yW/» A^z -£<'	A	i*yu
Jg/.	rOfS	//£
"u>0t / x»<*veA/ S'ft7{£	&9.***0 /*&< -f/	A' o	.J AA ,
/*	/+++e+ra6fk/	^	s***ya£*~*

ybOA-*+-V'+**-A',	/4^*y yfi' s+KA^*****-*^
'^>K0~&/b> /P-tSč A" /elVŽ’ ^>V^V<eV^ *>*/<»*^f*^ ,	S&& ,
... A /.	.*>	/
w£
s^t/tUL*rr £/	/	-^T 'vC' ZZ&k^r
/**/&/ A*>AtA &*ra^
6riLfZ/r s	.**/ s
&
vVZ* yč«
y+'4/&	</,<z V*^- /«
siAa-t-.
/*tAL/ s&Jr i£a/ s?*~/+
■J**,' v»Z	^AA&*ts4> '*-**^t**-+* sč**.
t^S^ač ■/ oef*S.	StfyJ	«CY<V
y /	^U/ /pft	/^C-	,
_»<^, &43L^ £*^'rt£'	'/*CAA' /£- j£>'UlAA4A' J? />^ZA~e^,
4 Z*'j j -tt yb‘is /-rst*//?	-»•'-- /2*-^	$•.
.‘Z*
',,&/'sšf ?-4*. y$*s
Vir Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, šolska mapa OŠJuršinci
Meseca marca 2006 OŠ Juršinci proslavlja 200-letnico rednega šolstva. Leta 1806 v takratnem Sv. Lovrencu dobijo prvo pravo učilnico oz. zasilno, vendar redno šolo, ter stalnega učitelja. To leto tako velja kot začetek šolstva, čeprav se je pouk občasno odvijal že prej. Tako je zapisano v šolski kroniki.
O šolstvu v Juršincih pričajo tudi drugi viri. V Zborniku razprav ob tisoč devetstoletnici Ptuja so o začetkih šolstva, prvih učiteljih, njihovih dohodkih, šolskih stavbah in številu učencev naslednji podatki:
»Tildi tu so učili (v Juršincih oz. takratnem Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah) stari šolniki že v prvi polovici 18. stoletja, a redna zasilna šola je bila v leseni mežnariji poleg cerkve leta 1806. Ta je bila podrejena komisarju iz Dornave in patronatu mestnega župnika v Ptuju. Katehet (Jože Cvitkovič, leta 1812) je poučeval dvakrat na teden. Učitelj Jože Štuhec je bil učil že 16. leto in je prišel sem leta 1799 36-leten, izprašan pa je bil v Mariboru že leta 1795. Ni bil predavatelj in tudi ne reden v šoli, kjer je imel 26 otrok (23 dečkov). Od dornavske graščine je dobival vsako leto po tri klaftre (to je 12 m3)drv.
Učilnico pa je čistil sam. Kot mežnar je dobival bero: 30 mernikov zrnja, 10 fl od župnika, 7 fl od cerkve, 16 fl šolnine. Leta 1806 je znašala njegova plača skupaj 108 fl.
Šoloobveznih otrok je bilo 78. Leta 1814 je bil pouk še v stari mežnariji in bržčas še do leta 1834, ko so jo pozidali. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno šele na koncu stoletja leta 1895, čeprav je šolski svet 1868 kupil zanjo zemljišče za 2800 mgl. Enorazrednica je ostala do 1878. Na tej šoli tudi pesnik Anton Aškerc poučeval verouk dve leti (1889/91). Osnovne nauke pa je v njej dobil tudi naš slovstveni zgodovinar akademik dr. Anton Slodnjak ...»
Vir: Zbornik razprav ob tisoč devetstoletnici Ptuja, Založba Obzorja Maribor, 1969.
Slavko Feguš
LEPŠE BREZ PETARD
Policisti se v času praznovanja božičnih in novoletnih praznikov vsako leto srečujemo s pojavom množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih sredstev in izdelkov. Takšno početje je nekaterim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa je neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča nezaželene posledice, telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali pa tudi onesnažuje okolje. Najpogostejše poškodbe so opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.. Kljub prizadevanju policije se moramo zavedati, da je nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripo-
morejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic takega ravnanja. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
Če se pa petardam ne moreš upreti, bodi previden pri uporabi in
-	upoštevaj navodila proizvajalca,
-	ne ogrožaj drugih,
-	jih po aktiviranju takoj odvrzi ter
-	ne pobiraj odvrženih.
Spoštujmo pravico sosedov, otrok in starejših, da v miru praznujejo praznike. Ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Vprašajmo se, ali so slepota, opečeni prsti, prestrašeni sosedje pa tudi živali in materialna škoda VREDNI POKA PETARDE!
Samo Turčin
Uradni vestnik Občine Juršinci
Leto X, številka 4
20. december 2005
VSEBINA
1.	Spremembe in dopolnitve
Statuta Občine Juršinci
2.	Odlok
o	načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Juršinci
3.	ODLOK
o	spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Juršinci za leto 2005
4.	SKLEP
o začasnem financiranju potreb iz proračuna Občine Juršinci v letu 2006
5.	SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Juršinci
6.	SKLEP
o določitvi cene programov vrtca v občini Juršinci
7.	PRAVILNIK
o oddajanju poslovnih prostorov v najem
1.
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93,57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), odločbe US (Ur. list RS št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 59/99 in 108/ 03) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Ur. vestnik občine Juršinci, št. 1/99, 3/00 in 7/02) je Občinski svet Občine Juršinci na seji 28. 11. 2005 sprejel
Spremembe in dopolnitve
Statuta Občine Juršinci
1.	člen
V statutu Občine Juršinci (Ur. vestnik Občine Juršinci, št. 1/99 3/00 in 7/02) se v 90. členu doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Za brezplačno pridobitev premoženja mora župan pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvom povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznost za občino. Pri pridobivanju in odtujitvi premoženja je potrebno upoštevati načela učinkovitosti in gospodarnosti. Pri tem veljajo načela in standardi, ki jih predpiše vlada.«
2.	člen
100. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine ter njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje
na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
V	obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi uradnem glasilu občine.
Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se lahko začasno financiranje na predlog župan podaljša s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.«
3.	člen
107. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun za preteklo leto.
V	zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja in rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco na dan 31. decembra leta, za katerega sprejme zaključni račun.
Župan mora pripraviti poročilo o doseže-
nih ciljih in rezultatih s področja svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna
Župan občinskemu svetu v juliju poroča o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju vsebuje:
-	poročilo o realizacij prejemkov in izdatkov, o presežku ali primanjkljaju ter zadolževanju in oceno realizacije do konca leta;
-	podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih porabnikov med letom, porabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev;
-	razlog glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in
-	predlog potrebnih ukrepov«
4.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Štev.: 015-02/99 Datum: 28. 11. 2005
Župan Občine Juršinci: Alojz KAUČIČ, s.r.
2.
Na podlagi 3- in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004),
21.	in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 6/1994 Odi. US: U-I-13/94-65,45/1994 Odi. US: U-I-144/ 94-18, 57/1994, 14/1995, 20/1995 Odi. US: U-I-285/94-105, 63/1995, 73/1995 Odi. US: U-I-304/94-9, 9/1996 Odi. US: U-I-264/95-7, 39/1996 Odi. US: U-I-274-95, 44/1996 Odi. US: U-I-98/95, 26/1997, 70/1997, 10/ 1998, 68/1998 Odl.S: U-I-39/95, 74/1998, 12/1999 Skl. US: U-I-4/99, 36/1999 Odi. US: U-I-313/96, 59/1999 Odl.US: U-I-4/99, 70/2000, 94/2000 Skl. US: U-I-305-98-14, 100/2000 Skl. US: U-I-186/00-10, 28/2001 Odi. US: U-I-416/98-38, 87/2001, 16/2002 Skl.US: U-I-33/02-7, 51/2002, 108/2003 Odi. US: U-I-186/00-21,77/2004 Odi. US: U-1-111/04-21), 3- člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003,45/2004,86/20-04, 7/2005 Skl. US: U-I-19/05-5), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004), Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/2000, 41/2004, 43/2004), Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/2000, 12/2002, 41/2004), Pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/2004, 41/2004), Pravilnika o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 42/2004), Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/2004), 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/1999, 3/2000 in 7/2002) in 4. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Juršinci (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) je Občinski svet Občine Juršinci na svoji 27. redni seji 28. 11. 2005 sprejel
Odlok
0	načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Juršinci
1	Splošne določbe
1.	člen
(javna služba)
(1)	Ta odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odstranjevanja komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Juršinci.
2.	člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov,
5.	vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
6.	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Juršinci,
7.	cene storitev javne službe,
8.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
9.	kazenske določbe.
3.	člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.
4.	člen
(opredelitev pojmov) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.	Odpadek je določena snov ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči.
2.	Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitve ali druge dejavnosti.
3.	Kuhinjski odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in v kuhinjah pri razdeljevanju hrane v industriji, obrti in storitveni dejavnosti.
4.	Biološko razgradljiv odpadek so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z vrtov in parkov ali drugi odpadki, papir in karton ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja.
5.	Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč) so odpadki rastlinskega izvora, kot so odpadne veje, trava, listje in podobno, razen odpadkov od čiščenja površin, žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali z lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.
6.	Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom teh ravnanj in ukrepi po prenehanju delovanja naprave za ravnanje z odpadki.
7.	Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov.
8.	Imetnik odpadkov je povzročitelj odpad-
kov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
9.	Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali ke-mično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
10.	Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki odstranjuje odpadke, ne glede na to ali je njihov povzročitelj ali pa odstranjuje odpadke za druge imetnike.
11.	Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
12.	Zbiralec odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje določene vrste odpadkov.
13.	Prevoznik odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov.
14.	Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »embalaža«, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
15.	Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
16.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
17.	Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
18.	Ostali komunalni odpadki so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek" v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
19.	Ostanki komunalnih odpadkov so ostanki predhodno obdelanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
20.	Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove
dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
21.	Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu, ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
22.	Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
23.	Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
24.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
25.	Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij.
26.	Zbirno-prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za zbiranje in prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.
27.	Zbirno mesto ostalih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posede, v katere imetniki komunalnih odpadkov neovirano odlagajo ostale odpadke. Zbirno mesto ostalih odpadkov praviloma ni na javni površini.
28.	Prevzemno mesto ostalih odpadkov je mesto, kjer imetniki odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe ostale odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto ostalih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto ostalih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja ostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest.
29.	Odlagališče odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odlagališče) je objekt ali več objektov za odlaganje odpadkov v tla ali na njih ali pod zemljo. Odlagališče je tudi:
• objekt ali del objekta, kjer proizvajalec
odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka in
•	stalni objekt ali del objekta, kjer se odpadki skladiščijo več kot eno leto. Odlagališče ni:
•	naprava, objekt ali del objekta, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja njihove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje ali
•	skladišče odpadkov, kjer se odpadki začasno skladiščijo največ tri leta pred predelavo ali obdelavo ali največ eno leto pred njihovim odstranjevanjem.
30.	Upravljavec odlagališča je pravna ali fizična oseba, ki skladno s predpisi upravlja odlagališče v času njegovega obratovanja ali po njegovem zaprtju.
31.	Divje odlagališče komunalnih odpadkov je vsak prostor, na katerem so nepravilno in nezakonito odloženi komunalni odpadki.
32.	Infrastruktura javne službe je sistem zbiralnic, zbirnih centrov, komunalnih kompostarn, sortirnic in odlagališče nenevarnih odpadkov.
33.	Cena storitev javne službe je cena, na podlagi katere izvajalec javne službe obračuna opravljene storitve uporabniku storitev javnih služb,
34.	Enota količine storitev javne službe je masna enota 1 kg oziroma volumska enota 1 m5 prevzetih komunalnih odpadkov za storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
5.	člen
(subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki)
(1)	Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1.	Občina Juršinci,
2.	izvajalec javne službe,
3.	povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine Juršinci,
4.	imetnik odpadkov na območju občine Juršinci.
(2)	Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje Občina Juršinci oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi Občina Juršinci.
6.	člen
(vrste komunalnih odpadkov)
(1)	Vrste komunalnih odpadkov, ki so predmet javne službe, so:
1.	gospodinjski odpadki in njim po naravi in sestavi podobni odpadki v industriji, obrti ter storitveni dejavnosti (v nadaljevanju: gospodinjski odpadki),
2.	ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe,
3.	nevarni odpadki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja
s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: nevarni odpadki),
4.	kosovni odpadki,
5.	odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu, ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrti, storitveni ali drugi dejavnosti,
6.	biološko razgradljivi odpadki so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z vrtov in parkov ali drugi odpadki, papir in karton, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja.
7.	organski kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in v kuhinjah ter pri razdeljevanju hrane v industriji, obrti in storitveni dejavnosti (v nadaljevanju: kuhinjski odpadki),
8.	ostali komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije ali ostanki komunalnih odpadkov iz predelave ločeno zbranih frakcij ali kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »ločene zbrane frakcije« ali druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki ali v skupino »kuhinjski odpadki« iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: ostali odpadki),
9- ostanki komunalnih odpadkov so ostanki predhodno obdelanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
II	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
7.	člen
(oblika izvajanja javne službe)
(1)	Javna služba se opravlja kot koncesio-nirana gospodarska javna služba.
(2)	Koncesijo podeljuje pristojni organ Občine Juršinci.
(3)	Koncesija za opravljanje javne službe po tem odloku se podeli enemu koncesionarju (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izbira koncesionarja se opravi na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja opravi pristojni organ Občine Juršinci.
(4)	Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju občine Juršinci.
III	Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
8.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
1.	zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu:
•	ločeno zbiranje in prevoz ločenih frakcij,
•	obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo,
•	zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje in predelavo,
•	zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov,
•	obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
•	zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
•	zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov,
•	zbiranje odpadnih jedilnih olj in maščob,
•	zbiranje in prevoz ostalih komunalnih odpadkov,
•	obdelavo ostalih komunalnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje;
2.	obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo,
3.	odstranjevanje komunalnih odpadkov ali odlaganje ostankov predelave,
4.	saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov.
1	Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov
9.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju občine Juršin-ci uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov.
(2)	Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja:
1.	v zbirnem centru Juršinci,
2.	v zbiralnicah ločenih frakcij,
3.	s premičnimi zbiralnicami nevarnih frakcij,
4.	na zbirnih in prevzemnih mestih,
5.	na zbirnih-prevzcmnih mestih ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah.
10.	člen
(ločeno zbiranje frakcij)
(1)	Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru Juršinci, v zbiralnicah ločenih frakcij in v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
11.	člen
(zbirni center)
(1)	V zbirnem centru se v okviru veljavnega obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
•	papir in lepenka vseh vrst in velikosti vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
•	stekla vseh vrst in oblik, vključno s odpadno embalažo iz stekla,
•	plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
•	odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
•	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
•	oblačila,
•	tekstil,
•	jedilno olje in maščobe,
•	barve, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
•	električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
•	kosovne odpadke.
(2)	Poleg frakcij iz prvega odstavka tega člena se v zbirnem centru v skladu s predpisanimi pogoji zagotavlja tudi ločeno zbiranje in začasno skladiščenje v zbiralnicah nevarnih frakcij za nevarne frakcije določene s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3)	Poleg frakcij iz prvega člena se v zbirnem centru zagotavlja tudi zbiranje kuhinjskih odpadkov v skladu s pogoji, ki jih določa predpis, ki ureja ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki ter ostalih biološko razgradljivih odpadkov.
(4)	Obseg, vsebina ravnanja ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(5)	Obseg, vsebina ravnanja ter način zbiranja odpadkov iz tretjega odstavka tega člena se določi z letnim programom oskrbe kuhinjskih odpadkov.
(6)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prvega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
12.	člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1)	V zbiralnicah ločenih frakcij se v zaboj-
nikih in posodah stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločeno zbiranje:
•	papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
•	drobne odpadne embalaže iz stekla,
•	drobne odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in
•	drobne odpadne embalaže iz kovine.
(2)	Zbiralnice so prostorsko razporejene v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3)	Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij iz prvega in drugega odstavka tega člena v zbirni center.
(4)	Obseg, vsebina ravnanja ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določijo z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(5)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov in posod iz prvega in drugega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
13- člen
(premične zbiralnice nevarnih frakcij)
(1)	V premičnih zbiralnicah se zagotavlja ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz drugega odstavka 11. člena tega odloka najmanj enkrat letno na najmanj 12 mestih, ki so razporejene po celotnem območju občine Juršinci.
(2)	Obseg, vsebino ravnanja, način in obdobje zbiranja ter razporeditev premičnih zbiralnic nevarnih frakcij določi izvajalec javne službe z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami. Izvajalec mora pri razporeditvi premičnih zbiralnic upoštevati gostoto poselitve in enakomernost razporeditve po celotnem območju občine Juršinci.
14.	člen
(zbirna in prevzemna mesta ostalih komunalnih odpadkov)
(1)	Na zbirnih in prevzemnih mestih ostankov komunalnih odpadkov se redno, nemoteno in po vnaprej določenem urniku zagotavlja prevzem ostalih komunalnih odpadkov.
(2)	Na zbirnih in prevzemnih mestih ostalih komunalnih odpadkov se redno, nemoteno in po vnaprej določenem urniku zagotavlja tudi prevzem kuhinjskih odpadkov in ostalih biološko razgradljivih odpadkov.
(3)	Prepuščanje kuhinjskih odpadkov in
ostalih biološko razgradljivih odpadkov iz drugega odstavka tega člena v prevzem izvajalcu javne službe na zbirnih in prevzemnih mestih ni obvezno, če jih povzročitelji kompostirajo sami v hišnem kompostniku ali prepuščajo v male kompostarne.
(4)	Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena v za to namenjenih zabojnikih oz. posodah, ki jih na zbirnih in prevzemnih mestih namešča izvajalec javne službe.
(5)	Ne glede na določilo tretjega odstavka tega člena lahko povzročitelji komunalnih odpadkov občasno prepuščajo preostale odpadke v tipiziranih vrečkah, če v posodah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe na predlog povzročitelja komunalnih odpadkov takšno prepuščanje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti zbirnih ali prevzemnih mest od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastanejo.
(6)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov in posod iz prvega in drugega odstavka tega člena in tipiziranih vrečk iz petega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
15.	člen
(zbirno-prevzemno mesto ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah)
(1)	Za čas trajanja javne kulturne, športne ali druge prireditve ali aktivnosti na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1000 udeležencev, je treba na kraju prireditve zagotoviti ustrezno namestitev posebnih zabojnikov vsaj za ločeno zbiranje frakcij papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke, drobne odpadne embalaže iz stekla, drobne odpadne embalaže iz kovin, tako da jih organizator prireditve izvajalcu javne službe odda ločeno od ostalih odpadkov, in posode za zbiranje ostalih komunalnih odpadkov. V primeru, da se na prireditvi ponujajo tudi gostinske storitve, je treba na kraju prireditve zagotoviti tudi ustrezno namestitev zabojnikov za zbiranje kuhinjskih odpadkov.
(2)	Vrsto in obseg storitve iz prvega odstavka tega člena dogovorita izvajalec in uporabnik s pogodbo. Uporabniki (organizatorji) so dolžni prireditev priglasiti izvajalcu javne službe najmanj 8 dni pred datumom izvedbe prireditve.
16.	člen
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
Kadar komunalni odpadki niso oskrbljeni v skladu z določili tega odloka in ko povzročitelj komunalnih odpadkov ni znan ter so komunalno odpadki začasno ali trajno
odloženi na zasebnih ali javnih površinah, jih mora na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa prevzeti izvajalec javne službe, če ni znan povzročitelj komunalnih odpadkov.
2	Obdelava ostalih komunalnih odpadkov
17.	člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljena obdelava ostalih komunalnih odpadkov z izločanjem biološko razgradljivih odpadkov, ki se kompostirajo. Ostanek odpadkov pa se obdela s stiskanjem in baliranjem zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo.
(2)	Obdelavo ostalih komunalnih odpadkov v skladu z določilom prvega odstavka tega člena zagotavlja izvajalec javne službe.
3	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov
18.	člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljeno odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2)	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov zagotavlja izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
4	Saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov
19- člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljeno saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov na območju občine Juršinci.
(2)	Saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena zagotavlja izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, in na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.
(3)	Če se na območju občine Juršinci odkrije divje odlagališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna organ občinske uprave oziroma izvajalec javne službe o tem obvesti državni organ, pristojen za tisto vrsto odpadkov.
IV	Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
1 Splošni pogoji
20. člen
(pogoji obratovanja)
(1) Izvajalec javne službe mora pri izvajanju storitev zagotoviti:
1.	opremljanje novih uporabnikov storitve zbiranja ostankov komunalnih odpadkov s posodami in z zabojniki,
2.	opremljanje zbiralnic ločenih frakcij s posodami in z zabojniki,
3.	redno praznjenje, vzdrževanje in čiščenje posod oziroma zabojnikov, namenjenih za:
•	prepuščanje ločenih frakcij,
•	prepuščanje nevarnih ločenih frakcij,
•	kosovnih odpadkov,
•	biološko razgradljivih odpadkov,
•	kuhinjskih odpadkov,
•	ostalih komunalnih odpadkov,
4.	zamenjavo dotrajanih in poškodovanih posod oziroma zabojnikov z novimi,
5.	zamenjavo posod oziroma zabojnikov s posodami oziroma z zabojniki drugih velikosti,
6.	nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe,
7.	nabavo in vzdrževanje vozil za prevoz:
•	ločenih frakcij,
•	nevarnih frakcij,
•	kosovnih odpadkov,
•	biološko razgradljivih odpadkov in
•	kuhinjskih odpadkov,
•	ostalih komunalnih odpadkov,
•	baliranih ostankov komunalnih odpadkov.
8.	nabavo in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod in zabojnikov,
9.	vzdrževanje opreme in prostorov sortirnice,
10.	vzdrževanje opreme in prostorov, namenjenih za stiskanje in baliranje ostankov komunalnih odpadkov,
11.	dodatno sortiranje, obdelavo in začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij pred oddajo v predelavo,
12.	redno oddajanje ločeno zbranih frakcij v predelavo,
13.	redno oddajanje odpadne embalaže v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
14.	čistost prostorov zbirnih in prevzemnih mest in zbirnih centrov,
15.	izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih ostalih komunalnih odpadkov v sortirnici,
16.	redno oddajanje ostalih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem,
17.	druga dela, potrebna za kakovostno izvajanje dejavnosti javne službe.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so posode in zabojniki, namenjeni za prepuščanje posameznih vrst komunalnih odpadkov, enakega tipa in ustrezno označeni. Z oznake na posodi oziroma zabojniku mora biti razvidna vrsta komunalnega odpadka, ki se lahko odloži v posodo in zabojnik, ter pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
(3)	Način izvajanja storitev iz tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
21.	člen (evidence)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
(2)	Poleg predpisanih evidenc iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe voditi tudi:
•	evidenco o količinah in vrstah kosovnih odpadkov,
•	evidenco o količinah in vrstah komunalnih odpadkov, ki jih izvajalec javne službe predela ali odstrani sam,
•	druge vrste evidenc, ki jih za potrebe spremljanja ravnanja z odpadki določi pristojni organ skupne občinske uprave.
22.	člen
(register prevzemnih mest)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest s podatki o:
•	lokaciji prevzemnega mesta za ostale komunalne odpadke, kuhinjske odpadke in biološko razgradljive odpadke,
•	identifikacijski oznaki iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo ostali komunalni odpadki, kuhinjski odpadki in biološko razgradljivi odpadki,
•	ulici in hišni številki stavbe.
(2)	V registru prevzemnih mest se vodijo tudi podatki za določitev cene in obračun storitev, in sicer o:
•	menu oziroma firmi ter bivališču oziroma sedežu uporabnika storitev,
•	številu prebivalcev v stavbi,
•	načinu prepuščanja komunalnih odpadkov,
•	velikosti, številu ali deležih posod za prepuščanje komunalnih odpadkov,
•	količini prevzetih ostalih komunalnih in kuhinjskih odpadkov po posameznem uporabniku oz. skupini uporabnikov.
(3)	Podatki iz drugega odstavka tega člena se redno ažurirajo najmanj enkrat letno na podlagi:
•	sprememb podatkov iz centralnega registra prebivalstva o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi, podatkov iz registra stanovanj in registra najemnih pogodb,
•	sprememb evidenc o številu zaposlenih pri uporabniku storitev,
•	ugotovitev izvajalca o trajnejših spremembah dejanskih količin nastajanja ostankov komunalnih odpadkov pri uporabniku,
•	pisne vloge uporabnika za spremembo prostornine posod na prevzemnih mestih,
•	prijave novega ali odjave dotedanjega uporabnika
•	in drugih uradnih evidenc.
(4)	Če uporabnik ne posreduje potrebnih podatkov za vpis v register prevzemnih
mest ali v prijavi iz 37. člena tega odloka navede napačne podatke, lahko izvajalec javne službe za vpis uporabi uradne podatke iz tretjega odstavka tega člena.
(5)	Izvajalec javne službe potrdi uporabniku vpis sprememb in uskladitev s podatki iz registra prevzemnih mest v roku 30 dni od dokončne odločitve.
(6)	Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
23.	člen
(register zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi register zbiralnic ločenih frakcij s podatki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne ločene frakcije, ločeno po naseljih.
(2)	V registru iz prvega odstavka tega člena mora voditi tudi tematsko karto lokacij zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov.
24.	člen
(javna obvestila in naznanila)
(1)	Izvajalec mora najmanj enkrat letno povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvestiti o:
•	lokacijah zbirnega centra, zbiralnic, zbiralnic nevarnih frakcij in drugih objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
•	času obratovanja zbirnega centra, zbiralnic, zbiralnic nevarnih frakcij in drugih objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
•	posameznih frakcijah, ki se prepuščajo ali oddajajo,
•	časovnem razporedu in načinu ter pogojih prepuščanja kosovnih odpadkov, drugih odpadkov, primernih za kompostiranje, in nevarnih frakcij,
•	načinu predvidene obdelave, predelave in odstranjevanju prevzetih frakcij,
•	pogojih, ki jih morajo uporabniki izpolnjevati pri lastni oskrbi kuhinjskih odpadkov in drugih odpadkov, primernih za kompostiranje s predelavo v hišnem kom-postniku,
•	drugih pogojih za prepuščanje posameznih frakcij, njihovo oddajo oziroma lastno oskrbo, določenih s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki oziroma s posameznimi frakcijami.
(2)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega se uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov ali omogoči kompostiranje kuhinjskih odpadkov v mali kompostarni, z naznanilom v sredstvih javnega obvešča-
nja in na krajevno običajen način obvestiti
o:
•	lokaciji male kompostarne in pogojih oddaje kuhinjskih odpadkov v predelavo,
•	času obratovanja male kompostarne in pogojih pridobivanja komposta,
•	območju, kjer se kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad prepušča izvajalcu javne službe,
•	načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
•	pogojih oddaje proizvedenega komposta povzročiteljem kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva,
•	pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri lastni oskrbi kuhinjskih odpadkov s predelavo v hišnem kompostniku,
•	drugih pogojih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, oddajo proizvedenega komposta in lastno oskrbo kuhinjskih odpadkov.
2	Posebni pogoji izvajanja storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
25.	člen
(ločene frakcije)
(1)	Izvajalec javne službe mora ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami zagotavljati skladno z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(2)	Letni program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, v katerem se določijo obseg in vsebina ravnanja ter način ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, izdela izvajalec javne službe v skladu s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki do 15. oktobra za vsako leto, potrdi pa ga pristojni organ Občine Juršinci.
26.	člen
(nevarne frakcije)
(1) Zbiranje in prevoz nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
27.	člen
(kosovni odpadki)
(1) Zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
28.	člen
(kuhinjski odpadki)
(1)	Izvajalec javne službe mora oskrbo kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva izvajati v skladu z letnim programom oskrbe kuhinjskih odpadkov.
(2)	Letni program oskrbe kuhinjskih odpadkov, v katerem se določijo obseg in vsebina oskrbe ter način oskrbe kuhinjskih odpadkov, izdela izvajalec javne službe v skladu s predpisom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki do 15. oktobra za
vsako leto, potrdi pa ga pristojni organ Občine Juršinci.
(3)	Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko kuhinjske odpadke iz gospodinjstva kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov.
(4)	Povzročiteljem kuhinjskih odpadkov, ki kuhinjskih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje kuhinjskih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni.
29.	člen
(biološko razgradljivi odpadki)
(1)	Zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov se izvaja po letnem programu oskrbe s kuhinjskimi odpadki.
(2)	Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko biološko razgradljivih odpadke kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov.
(3)	Povzročiteljem biološko razgradljivih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni.
30.	člen
(odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek)
Zbiranje in prevoz odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
31.	člen
(Ostali komunalnih odpadkov)
Zbiranje in prevoz ostalih komunalnih odpadkov se izvaja v skladu s tehničnim pravilnikom.
3	Posebni pogoji odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
32.	člen (odlagališče)
Na odlagališču nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je dovoljeno odlagati samo odpadke, določene v predpisu o odlaganju odpadkov, in pod pogoji, ki jih določa ta predpis.
33.	člen
(odlaganje komunalnih odpadkov)
(1)	Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališču v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov.
(2)	Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvene dejavnosti, ki niso komunal-
ni odpadki, se odlagajo na odlagališču le v primeru, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov.
34.	člen
(nepravilno odlaganje komunalnih odpadkov)
Vsako odlaganje komunalnih odpadkov izven območja odlagališča oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov (divje odlagališče), je nepravilno ali nezakonito odlaganje odpadkov.
35- člen
(odstranitev nepravilno odloženih komunalnih odpadkov)
Odstranitev nepravilno odloženih odpadkov odredi pristojna inšpekcija z odločbo.
V	Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
36.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kakovostnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine Juršinci.
37.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1)	Uporabnik storitev javne službe mora prijaviti, odjaviti ali sporočiti spremembo, ki vpliva na izvajanje javne službe ter koriščenje storitev, takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva nastanka spremembe.
(2)	Uporabnik storitev javne službe mora ravnati s komunalnimi odpadki v skladu z določili tega odloka.
38.	člen (prepovedi)
Prepovedano je:
•	prepuščanje komunalnih odpadkov v nasprotju z določili tega odloka,
•	brskanje po posodah in vrečkah ter razmetavanje odpadkov oziroma drugo onesnaževanje s komunalnimi odpadki na zbirno-prevzemnih mestih, zbiralnicah in drugih označenih mestih za prevzem komunalnih odpadkov,
•	odlaganje komunalnih odpadkov izven odlagališč,
•	poškodovanje naprav in opreme izvajalca javne službe,
•	pisanje ter lepljenje plakatov na posode in zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
•	opuščanje uporabe storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov oziroma odlaganje komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
•	sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno,
•	mešanje kuhinjskih odpadkov z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava tako, da je končni produkt kompost z neomejeno ali omejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi ter rastlinskih hranil v tla,
•	rezanje, drobljenje ali mletje ter redčenje kuhinjskih odpadkov s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode,
•	mešanje kuhinjskih odpadkov z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se prepuščajo izvajalcu javne službe,
•	mešanje jedilnih olj z drugimi odpadki,
•	odvajanje jedilnih olj v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode in izpuščanje v ali na tla,
•	mešanje jedilnih olj z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se jedilna olja prepuščajo izvajalcu javne službe v zbirnih centrih.
VI	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
39- člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz:
•	plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	proračuna Občine Juršinci,
•	dotacij, donacij in subvencij,
•	drugih virov.
40.	člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo iz:
•	plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	proračuna občine,
•	dotacij, donacij in subvencij,
•	dolgoročnega kreditiranja,
•	drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
VII	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Juršinci
41.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Juršinci, so:
•	objekti in naprave zbirnega centra brez zabojnikov in posod ter opreme za prepuščanje in začasno hranjenje posameznih vrst odpadkov,
•	objekti zbiralnic ločenih frakcij brez zabojnikov in posod.
VIII	Cene storitev javne službe
42.	člen
(oblikovanje cen)
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
16.	odvaja jedilna olja v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode in jih izpušča v ali na tla,
17.	meša jedilna olja z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se jedilna olja prepuščajo izvajalcu javne službe v zbirnih centrih.
(2) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(2) Način obračunavanja cene storitev javne službe se določi s posebnim aktom, ki ga sprejme Občinski svet Občine Juršinci v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
IX	Nadzor nad izvajanjem javne službe
43.	člen
(nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ in občinska uprava Občine Juršinci.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe in odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave Občine Juršinci ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
X	Kazenske določbe
44.	člen (prekrški)
(1) Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
(3)	Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4)	Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XI	Prehodne in končne določbe
45- člen
(tehnični pravilnik)
Izvajalec javne službe mora sprejeti tehnični pravilnik v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
46.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 7/2002).
47.	člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Številka: 352-126/05 Datum: 29. 11. 2005
1.	ne zbira komunalnih odpadkov ločeno v skladu z določili tega odloka,
2.	ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali zabojnikih, kot to določajo 11., 12. in 14. člen tega odloka,
3.	ne prijavi, odjavi ali sporoči spremembe, ki vpliva na izvajanje javne službe in koriščenje storitev takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva nastanka spremembe ali če v prijavi ali odjavi sporoči nepravilne podatke,
4.	ne priglasi prireditve izvajalcu javne službe v skladu z določilom 15. člena tega odloka,
5.	ne prepušča komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah v skladu z določili 14. člena tega odloka,
6.	odlaga komunalne odpadke izven območja odlagališča oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov,
7.	poškoduje napravo ali opremo, namenjeno izvajanju storitev javne službe,
8.	piše in lepi plakate na posode in zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
9.	opusti uporabo storitev javne službe,
10.	kopiči komunalne odpadke oziroma odlaga komunalne odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
11.	sežiga komunalne odpadke na prostem, na mestu nastanka, na kuriščih in podobno,
12.	meša kuhinjske odpadke z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava tako, da je končni produkt kompost z neomejeno ali omejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla,
13.	reže, drobi, ali melje ter redči kuhinjske odpadke s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode,
14.	meša kuhinjske odpadke z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se prepuščajo izvajalcu javne službe,
15.	meša jedilna olja z drugimi odpadki,
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.r.
3.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, štev.72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, štev.79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci štev. 1/99, 3/00 in 7/02) je Občinski svet Občine Juršinci na 27. redni seji 28. 11. 2005 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Juršinci za leto 2005
1.	člen
V Odloku o proračunu Občine Juršinci za leto 2005 (Uradni vestnik Občine Juršinci, štev. 1/2005) se spremeni 2. člen tako, da se glasi:
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v SIT
Skupina/podskupina kontov	Proračun leta 2005
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71 +72 + 73 + 74)	277.625.794
TEKOČI PRIHODKI (70 + 71)	86.467.487
70	DAVČNI PRIHODKI	70.090.942
700 Davki na dohodek in dobiček	46.566.000
703	Davki na premoženje	10.929.000
704	Domači davki na blago in storitve	12.595.942
71	NEDAVČNI PRIHODKI	16.376.545
710	Udeležba pri dobičku in dohodki od premoženja 2.607.598
711	Upravne takse in pristojbine	1.218.000
712	Denarne kazni	500.000
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	266.820
714	Drugi nedavčni prihodki	11.784.127
72	KAPITALSKI PRIHODKI
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev
73	PREJETE DONACIJE	437.000
730 Prejete donacije iz domačih virov	437.000
74	TRANSFERNI PRIHODKI	190.721.307
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
190.721.307
4.
Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, štev. 72/93 in dopolnitve), 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, štev. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 35. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci štev.1/99, 3/00 in 7/02) je župan Občine Juršinci 28. 11. 2005 sprejel
SKLEP
o začasnem financiranju potreb iz proračuna Občine Juršinci v letu 2006
II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 + 42 + 43)	317.920.983
40	TEKOČI ODHODKI	75.004.352
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	14.863.625
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	2.668.000
402	Izdatki za blago in storitve	57.472.727
409	Rezerve
41	TEKOČI TRANSFERI	114.916.896
410	Subvencije	12.819.201
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	56.453.223
412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
413 Drugi tekoči domači transferi
42	INVESTICIJSKI ODHODKI
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI
10.504.358
35.140.114
118.970.914
118.970.914
9.028.821
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam,
ki niso proračunski porabniki	4.600.000
432	Investicijski transferi proračunskim porabnikom 4.428.821
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ	40.295.189
B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/podskupina kontov	Proračun leta 2005
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 + 752)	3243.280
75	PREJETA VRAČIIA DANIH POSOJIL	3.243.280
750	Prejeta vračila danih posojil
751	Prodaja kapitalskih deležev	3.243.280
752	Kupnine iz naslova privatizacije
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440 + 441 + 442)
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
440	Dana posojila
441	Povečanje kapitalskih deležev in naložb
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN
SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	3.243.280
C RAČUN FINANCIRANJA Skupina/podskupina kontov VIL ZADOLŽEVANJE (500)
50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje
VIII.	ODPLAČILO DOLGA (5 50)
55 ODPLAČILO DOLGA
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH
(I. + IV.+ VII.-II.-V.-VIII.)	- 7.051.909
X.	NETO ZADOLŽEVANJE(VII.-VIIL)	30.000.000
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI. + X. -IX.= -III.)	40.295.189
STANJE SREDSTEV NA RAČUNU DNE 31. 12. 2004	7.051.909
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Proračun leta 2005 30.000.000 30.000.000 30.000.000
Štev.403-373/04 Juršinci 28. novembra 2005
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.r.
1.	člen
Do sprejetja proračuna Občine Juršinci za leto 2006 se financiranje potreb proračunskih uporabnikov začasno nadaljuje na podlagi proračuna občine za leto 2005, vendar najdlje do 31. 3- 2006.
2.	člen
Proračunska sredstva za tekoči del obveznosti se v obdobju začasnega financiranja prvenstveno uporabljajo za nemoteno izvajanje dejavnosti proračunskih uporabnikov v obsegu dejavnosti, predvidenih v proračunu za leto 2005.
Proračunska sredstva za investicijski del obveznosti se v obdobju začasnega financiranja uporabljajo le za investicije, ki so bile zagotovljene v občinskem proračunu za leto 2005, začete v letu 2005 in se nadaljujejo v letu 2006.
3.	člen
Doseženi prihodki in odhodki ter njihova razporeditev v času začasnega financiranja so sestavni del občinskega proračuna za leto
2006.
4.	člen
Pri izvajanju začasnega financiranja se smiselno upoštevajo določbe odloka o proračunu Občine Juršinci za leto 2005.
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 1. 1. 2006.
Štcv.403-373/05 Juršinci, 28. novembra 2005
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.r.
5.
Na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ur. vestnik Občine Juršinci št. 3/2000) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Ur. vestnik Občine Juršinci, št. 1/1999, 3/2000 in 7/2002) je Občinski svet Občine Juršinci na 27. redni seji 28. 11.2005 sprejel
SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Juršinci
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Juršinci za leto 2006 znaša 0,90 SIT.
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 1. 1. 2006 dalje.
Štev.: 423-383/2005 Datum: 28. 11. 2005
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.r.
6.
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi - UPB1 (Ur. list RS, št. 100/2005) in 16. člena Statuta Občine Jur-šinci (Ur. vestnik Občincjuršinci, št. 1/199, 3/2000 in 7/2002), je Občinski svet Občine Juršinci na seji 28. 11. 2005 sprejel
SKLEP
o določitvi cene programov vrtca v občini Juršinci
I.
Ekonomska cena programa vrtca v OŠ Juršinci znaša:
-	za I. starostno skupino 84.815,00 SIT.
-	za II. starostno skupino 67.090,00 SIT.
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 1. 1. 2006 dalje.
Štev.: 414-384/05 Datum: 28. 11.2005
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.r.
7.
Na podlagi 4. in 10. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. 1. SRS št, 18/74, 34/88 (sprememba Ur. 1. RS št. 32/00 ) ter 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/99, 3/00 in 7/02) je Občinski svet Občine Juršinci na seji 28. 11. 2005 sprejel
PRAVILNIK
o oddajanju poslovnih prostorov v najem
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poslovne stavbe in poslovni prostori na območju občine Juršinci, ki so last Občine Juršinci, se oddajajo v najem v skladu z določili tega pravilnika.
Postopke in izbiro ponudnika opravi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan.
II.	POSTOPEK ODDAJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
2.	člen
Poslovni prostor se odda v najem s pogodbo na osnovi javnega natečaja ali neposredno s pogodbo za določen ali nedoločen čas.
3.	člen
Javni natečaj se izvede z zbiranjem pisnih ponudb. Javni natečaj se objavi v javnih glasilih najmanj 15 dni pred obravnavo in izbiro na osnovi pisnih ponudb.
4.	člen
Javni natečaj mora vsebovati
-	naziv in sedež najemodajalca;
-	podatke o poslovnem prostoru , ki se daje v najem;
-	podatke o možni namembnosti poslovnega prostora;
-	višino najemnine ter višino in način sovlaganj pri obnovi poslovnega prostora;
-	rok za predložitev pisnih ponudb;
-	višino in način plačila varščine;
-	rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri; rok za sklenitev najemne pogodbe, ali se pogodba sklepa za določen ali nedoločen čas.
5.	člen
Komisija iz 1. člena pravilnika odloča o izbiri najugodnejšega ponudnika na podlagi naslednjih meril:
1.	ponudba najkakovostnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
2.	opravljanje redne dejavnosti kot edine dejavnosti,
3.	odstotek vlaganj v obnovo,
4.	število zaposlenih z dnem, ko začne s poslovanjem.
6.	člen
Udeleženci javnega natečaja morajo pisni ponudbi priložiti potrdilo o plačani varščini, ki je določena z razpisom.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v najemnino, tistemu, ki s ponudbo ni uspel, pa vrne najkasneje v roku 8 dni.
V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od ponudbe in v roku ne sklene najemne pogodbe, varščina zapade v korist sredstev najemnin za poslovne prostore.
7.	člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega natečaja, ima pravico vložiti ugovor županu Občine Juršinci v roku 8 dni od prejema obvestila o izbiri, če meni, da je z odločitvijo o izbiri kršena njegova pravica.
Župan Občine Juršinci mora odločiti o ugovoru v roku 30 dni od dneva, ko je bil ugovor vložen. Odločitev župana Občine Juršinci je dokončna.
III.	NAJEMNO RAZMERJE
8.	člen
Poslovni prostor se lahko odda v najem neposredno s pogodbo v naslednjih primerih:
-	preselitve najemnika iz najetega občinskega poslovnega prostora zaradi rušenja zgradbe ali drugih gradbenih posegov v zgradbi ali pogodbe za določen čas - razširitev poslovnega prostora na prostor, ki ga je mogoče z obstoječim neposredno povezati v isti zgradbi (hišna številka), če gre za opravljanje iste dejavnosti;
-	če sedanji najemnik prenaša svojo dejavnost na ožjega družinskega člana;
-	če najemnik umre in namerava dejavnost nadaljevati ožji družinski član;
-	če gre za poslovni prostor, za katerega na javnem natečaju ni bilo ponudnikov;
-	v posebnih utemeljenih primerih, na predlog župana Občine Juršinci, ki ga potrdi Občinski svet Občine Juršinci.
9- člen
Pogodba o najemu poslovnega prostora mora, razen z zakonom določenih sestavin, vsebovati še naslednje sestavine:
-	naslov poslovnega prostora oziroma stavbe, v kateri se poslovni prostor nahaja;
-	točno navedbo dejavnosti, za katere je poslovni prostor namenjen;
-	čas, za katerega se poslovni prostor oddaja;
-	razloge za prenehanje najemne pogodbe;
-	obveznosti najemnine glede vzdrževanja poslovnega prostora in morebitnih skupnih prostorov v zgradbi;
-	ostale obveznosti najemnika in druge pogoje, ki izhajajo iz uporabe poslovnega prostora.
10.	člen
Poleg vsebine iz 9. člena tega pravilnika se v pogodbo vnese določilo, da položi najemnik pred sklenitvijo najemne pogodbe varščino v višini 3-mesečnc najemnine, ki se ob vplačilu preračuna v evrih po srednjem tečaju Banke Slovenije, enaka vrednost v evrih se upošteva tudi pri izplačilu varščine. Ob prekinitvi pogodbe se varščina najemniku vrne ob izpolnjevanju pogojev v rokih in na način, ki se določi v pogodbi.
V primerih, ko ima najemnik neporavnane obveznosti iz naslova poslovnega prostora, se varščina ne vrača, temveč se jo poračuna z neporavnanimi obveznostmi najemnika, oziroma z morebitno škodo, ki jo je povzročil.
11.	člen
Pogodba mora vsebovati tudi določilo, da najemnik ne sme oddati poslovnega prostora v podnajem oziroma dovoliti drugim, da opravljajo dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca.
12.	člen
Najemno razmerje preneha:
-	s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe;
-	z odpovedjo najemne pogodbe, če je bila sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom enega leta;
-	s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena;
-	z odstopom od najemne pogodbe;
-	po samem zakonu;
-	v primeru, ko najemnik poslovnega prostora le-tega redno ne uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, ali če v enem mesecu po roku, ki je določen v pogodbi za prevzem najetega poslovnega prostora, ni pričel opravljati dejavnosti v najetem prostoru.
13.	člen
Najemodajalec odstopi od najemne po-
godbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema:
-	če najemnik uporablja poslovni prostor tako, da ovira stanovalce ali drugega najemnika poslovnega prostora pri normalni rabi poslovnega prostora ali stanovanja, če gre za poslovno-stanovanjsko zgradbo;
-	če najemnik v roku enega meseca od dneva prejema opomina ne opravi del, potrebnih za redno vzdrževanje poslovnega prostora, ki spadajo v njegove stroške;
-	če najemnik spremeni poslovno dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja pristojnega upravnega organa in najemodajalca;
-	če najemnik brez upravičenih razlogov preneha z opravljanjem dejavnosti za več kot tri mesece;
-	če najemnik preneha z opravljanjem dovoljene dejavnosti;
-	če najemnik odda poslovni prostor v podnajem oziroma dovoli drugim, da opravljajo dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca;
-	če najemnik ne plača najemnine ali stroškov upravljanja s skupnimi deli in z napravami stavbe v roku 60 dni po zapadlih obveznostih;
-	v drugih v zakonu in v pogodbi določenih primerih.
V sklepu o odpovedi mora biti navedeno, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovnih prostorov in jih izročiti najemodajalcu.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV NAJNIŽJE NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE.
14.	člen
Višina najemnine za poslovne prostore je odvisna od vrste dejavnosti v poslovnem prostoru, in sicer so poslovni prostori razvrščeni v naslednji skupine:
-	I. skupina: dejavnost gostinstva, bančništva, pošte, zavarovalništva, trgovine, zdravstva, pravnega svetovanja, iger na srečo, inženiringa in podobno.
-	II. skupina: skladišča, pomožni prostori, garaže.
15.	člen
Mesečna najemnina za m2 znaša: evro - v tolarski protivrednosti po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa.
Skupina pritličje nadstropje
I.	4	3,3
II.	3	2
Na izračunano najemnino se obračunajo predpisani DDV in druge zakonske obveznosti.
Najemnina se plačuje do 15. v mesecu za tekoči mesec.
16.	člen
Javni zavodi in društva, ki se financirajo iz proračuna in je njihova dejavnost v občinskem interesu, ne plačujejo najemnine, temveč le stroške obratovanja in stroške upravljanja za poslovne prostore, ki so jim dodeljeni v najem ali uporabo.
O opredelitvi občinskega interesa za dejavnosti, ki jih izvajajo posamezna društva, odloča občinski svet.
17.	člen
Najemnik poslovnega prostora lahko pridobi v najem delno dokončane ali delno urejene poslovne prostore.
Najemnik lahko adaptira prostor le na podlagi predhodnega soglasja lastnika in potrditve predračuna.
Po adaptaciji poslovnega prostora se z najemnikom sklene dodatek k pogodbi, v katerem se ugotovi koristna vlaganja v poslovni prostor in določi način povračila vloženih sredstev.
Lastna vlaganja najemnika se lahko pora-čunavajo z najemnino.
18.	člen
Sredstva najemnin poslovnih prostorov se uporabljajo za kritje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja skupnih delov in naprav stavb in poslovnih prostorov, za nakup in prenovo poslovnih prostorov ter za kritje amortizacije.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
V kolikor poslovnega prostora ni možno oddati po ceni, določeni v 19. členu tega pravilnika, se le ta odda najugodnejšemu ponudniku.
20.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Številka: 002-8/05 Datum: 28. 11.2005
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.p.
Priprave na 200-letnico OŠ Juršinci
Učenci in delavci OŠ Juršinci pričakujemo leto 2006 zelo nestrpno, saj bomo v marcu praznovali 200-letnico začetka rednega pouka v nekdanjem Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah.
Priprave na pomemben jubilej potekajo že nekaj časa, v kolektivu pa smo sprejeli koncept prireditev, ki bodo potekala v tednu od 6. do 10. marca 2006.
Šola je imela v svoji preteklosti izjemen pomen pri ohranjanju jezika, kulture in izobraževanja na področju sadjarstva in vinogradništva v tem delu Slovenskih goric in širše. Sicer pa iz naše šole izhajajo tudi nekateri pomembni Slovenci, ki so ji dali izjemen pečat na različnih področjih.
Ob tej priložnosti bomo izdali zbornik s pregledom zgodovine
šole, z bogatim slikovnim materialom in drugimi zanimivostmi, povezanimi s preteklostjo.
Slavko Feguš
Naj Vam božični večer prinese notranjega miru in družinske sreče, da bi v novem letu zdravje Vam služilo, da uspehov imeli bi obilo, da sreča vedno spremlja Vas, da v letu 2006 preživeli bi res miren čas, Vam želi
Dragica TOŠ MAJCEN, univ. dipl. inž. kmet.
SODNA CENILKA KMETIJSKE STROKE Ministrstva za pravosodje RS stan. Grlinci 37, 2256 JURŠINCI tel. 02 758 33 21; 031 529 420
SIVA SUKNJIČA, SVETLA SABLJIČA ...
GORICE LETA 1917.
Vojaško obvezo je v stari Avstriji uvedel cesar Jožef 2.. S podpisom leta 1780 so določili neoženjene sinove kmetov in obrtnikov, da so služili vojake za neomejeno dobo. Če so si po določenem času služenja našli koga, da jih je nadomestil, so bili vojaščine osvobojeni. Vojaščine prosti pa so bili vsi šolani, predvsem duhovniki, učitelji, uradniki... Občine so imele nalogo, da so oskrbovale polk z novinci, če jih v polku niso imeli zadostno število. Tako so se začeli nekateri izogibati vojaščine, zato se skrivali ali se celo namerno pohabili.
Sčasoma so se predpisi spremenili na bolje. Leta 1802 so omejili vojaški rok na 14 let. Ko je minila nevarnost Napoleonovih vojn, so znižali vojaški rok na 8 let, kot pravi odmev v ljudski pesmi: Cesarski orel pravi,
je gor zapisano, na osem let nas vabi, da služit pojdemo!
Leta 1827 so bili oproščeni vojaščine tudi tisti kmečki fantje, ki so obdelovali svoje posestvo sami. Leta 1845 so spet znižali služenje vojaškega roka na 7 let. Tako pravi pesem o slovesu dekleta in fanta, ki še jo danes radi zapojemo:
Nocoj pa oh nocoj, ko mesec svetil bo, bo k meni ljubi moj prišel jemat slovo.
Ne jokaj ljubica, ne bodi žalostna, čez sedem dolgih let se bova vidla spet!
Cesar Franc Jožef je leta 1876 uvedel splošno vojaško obveznost. Ta je obvezovala vsakega mladeniča, razen duhovnikov, da je odslužil vojaški rok, ki je trajal dve leti, v mornarici pa tri. S tem se je prenehalo vsako izmikanje vojaški obvezi. Vsak fant je moral na nabor, kjer so ga spoznali za sposobnega ali nesposobnega in mu določili rod vojske. Nabor je bil za fante nekakšen znak odraslosti, še posebej takrat, ko so zaslišali besedo sposoben, da se bodo lahko odpravili »služit cesarja«.
Na nabor so šli fantje v skupinah, s »pušici« na prsih in za klobukom. Fant brez »pušica« ni pomenil dosti, še manj pa tisti, ki ga naborna komisija ni spoznala za sposobnega, da bi lahko služil vojake. Takega niti dekleta niso marala, saj so se potegovala za postavne fante, ki so se vračali od vojakov z bogatimi izkušnjami. Tudi vaščani so na dan nabora z radovednostjo pričakovali vrnitev nabornikov in takoj se je izvedelo, kateri rod je kdo dobil in kdo ni bil izbran za vojaka.
Ob nedeljah po pozni maši, so se ti fantje, zdaj že rekruti, zbirali na trgu pred cerkvijo in farani so izvedeli, da bodo kmalu šli k vojakom. Od nabora do odhoda k vojakom je navadno minilo nekaj mesecev. Vsak si je medtem pri vaškem mizarju priskrbel leseni
kovček, v katerega bo dal stvari, ko bo šel k vojakom. Ko je prispel poziv, je izvedela vsa vas. Fantje so si pri župniku naročili tudi svojo mašo. To je bila vedno pozna maša na zadnjo nedeljo pred odhodom. Dekleta so se potrudila, vsaka je svojemu dala najlepši »pušelc«, s katerim je odšel v farno cerkev. Cerkev je bila ta dan nabito polna. Rekruti so sedeli v prednjih stolih in prenekateri pogled je bil ves čas maše oprt prav v njih. Po maši je župnik rekrute povabil v »farof«, in zaželel, naj jih skrbno čuvajo in se srečni ter zdravi vrnejo v domači kraj. Potem pa so se zbrali v vaški gostilni, kjer so dali vsak za liter vina in ga popili s prijatelji. Zlasti v zadnjem času so po domovih rekrutov domači pripravili poslovilno zabavo za sina, ki odhaja k vojakom. Povabili so sosede, »žlahto« in prijatelje ter jih pogostili. Za srečen odhod in še srečnejšo vrnitev so fantom čestitali tudi preko radijskih valov.
Odhod k vojakom je bil vedno vznemirljiv za vso okolico, zlasti na deželi. Ko je prišel čas odhoda, jih je vaški furman na lepo okrašenem lojtrskem vozu s konji odpeljal so železniške postaje, od tam naprej pa so potovali z vlakom. Tudi ta dan so fantje nosili »pušice« za klobukom in na prsih. Najprej so se doma poslovili od domačih in deklet. Če je bilo dovolj prostora na vozu, so jih zraven furmana spremljali tudi prijatelji in kakšen godec. Ko so se poslavljali, so eni in drugi s težavo zadrževali solze, zlasti vpoklicani, za katere je bilo najmanj dostojno, da bi ob taki priložnosti jokali. Zato so se s pogledi obračali nekam vstran, da bi skrili solze, ki so jim silile v oči. Za tolažbo so nekateri segli po alkoholu, drugi pa so se tolažili s pesmijo med prijatelji, ki so jih spremljali. Vlak je že odsopihal in odpeljal rekrute po navadi v zelo oddaljene kraje. Prvo težko pričakovano pismo je prineslo staršem in dekletu vesti o prvih vtisih s krepkim priokusom domotožja. Tako nekako je bilo v mirnem času vse do 1. svetovne vojne, med obema vojnama in še dolgo po 2. svetovni vojni.
Čisto drugače pa je bilo, ko so morali fantje in možje na vojsko. V družinah je zavladala globoka žalost in bojazen, da se ne bodo več vrnili. Naši fantje in možje so se morali v 1. svetovni vojni boriti na Srbski fronti, v Galiciji in na Soški fronti, na koncu pa še za našo severno mejo na Štajerskem in Koroškem. Res dosti se jih ni nikoli več vrnilo.
Po koncu 1. svetovne vojne so na ozemlju bivše Avstro-Ogrske nastale nove države. Naši fantje niso služili več »avstrijskega cesarja«, ampak »jugoslovanskemu kralju«. Pa ne za dolgo, kajti začela se je 2. svetovna vojna, še hujša od prve. Fantje in možje iz naših krajev so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Borili so se za tuje interese na različnih frontah po Evropi. Mnogi med njimi so za vedno obležali v tuji zemlji.
Čeprav so bili ti Lovrenški fantje in možje takrat prisilno mobilizirani v nemško vojsko, jim v naši občini še do danes nismo uspeli postaviti dostojnega poimenskega pomnika, le majhno sramežljivo ploščo, ki je pritrjena pod spomenikom padlim iz 1. svetovne vojne na trgu pod farno cerkvijo v Juršincih.
Po 2. svetovni vojni je bil miren čas. Naši fantje so služili Titovo vojsko širom po Jugoslaviji, dokler ni leta 1990 tudi ta država razpadla.
Leta 1991 je nastala samostojna država Slovenija in dobili smo tudi svojo - slovensko vojsko, v kateri so služili naši fantje. Po dolgi dobi služenja Slovencev v uniformah različnih držav in po vstopu Slovenije v NATO so leta 2003 ukinili tudi redno slovensko vojsko, zamenjala jo je profesionalna.
Naborniški vojaški sistem, ki ga je pred davnimi leti uvedel cesar Franc Jožef, se je ohranil vse od časa, ko smo tudi Slovenci imeli svojo vojsko. Navade in običaji ob naboru do vpoklica, poslovilne in odhoda k vojakom, se niso nič dosti spremenili. Ljudje so jih obdržali in dodali še kaj novega, odvisno od časa, v katerem so živeli.
Anton Lajh
Drugi dobrodelni koncert za opremo vrtca
Odbor za družbene dejavnosti Občine JURŠINCI je skupaj z Osnovno šolo JURŠINCI, organiziral že II. dobrodelni koncert, ki je bil v petek, 21. 10. 2005, ob 20. uri v večnamenski dvorani Osnovne šole Juršinci.
Za nastop na dobrodelnem koncertu nam je uspelo pridobiti več znanih narodno-zabavnih in zabavnih ansamblov ter posameznikov, ki so s svojim nastopom zagotovo pričarali nepozabno vzdušje.
Z nami so bili:
TRIO STANKA PLOHLA - KOVAČEČJAKA, SANJA IVANJŠIČ, DENIS ŽNIDARIČ, TADEJ CIGLARIČ, BRATA ROMAN IN DANIEL NOVAK S PRIJATELJEM, ANITA KRALJ, MATEJA DOMANJKO, CLAUDIJA, ANSAMBLI: BRATOV GAŠPERIČ, PREPIH, DINAMIKA in PRIJATEIJI IZ PTUJA, TURBO FOLK SKUPINA BIČ BOYS, DUO POLET, SMILE BAND, ŠTAJERSKI MIŠO, ANSAMBLA KARIZMA in ŠTRK, PATER JANEZ FERLEŽ ter ALFI NIPIČ.
Koncert je sicer trajal kar štiri ure, vendar obiskovalci tega organizatorjem niso zamerili, saj imamo redkokdaj priložnost spremljati nastope tolikšnega števila odličnih glasbenikov, da o humorističnem delu, ki so ga pripravili; LUKA IN PEPI, KORI. IN GIASBE-
PGD GRABŠINSKI BREG
PGD Grabšinski breg prireja v petek, 23. decembra 2005, tradicionalno srečanje krajanov. Pričelo se bo ob 18.30 v prostorih gasilskega doma Grabšinski breg. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel »TRIO ŽAMET«, za ostalo pa gasilci s pomočjo kuharja Vlada Pignarja.
Rezervacije: Bife Justa v Zagorcih, trgovina pri Holčevih in gostilna pri »DARINKI« v Juršincih.
Bližata se nam tudi božič in bovo leto, zato želimo vsem našim občanom blagoslovljene božične praznike ter zdravo, srečno in uspešno leto 2006.
Člani PGD Grabšinski breg
OBVESTILO
Športno društvo Juršinci prireja turnir v malem nogometu za POKAL OBČINE JUŠINCI 2005 med vasmi občine Juršinci, ki bo 26. 12. 2005. Žreb bo ob 9.00 v večnamenski dvorani v Juršincih.
Lep pozdrav.
Športno društvo Juršinci Prane Kukovec
NO-HUMORISTIČNA SKUPINA IZ BEBEDIKTA - KLAPOVUHI, sploh ne govorimo.
Ob pogledu v dvorano je bilo med obiskovalci opaziti nasmejane obraze, ki so izžarevali navdušenje in dobro voljo, kar je predvsem velika zasluga organizatorjev, saj zahteva priprava takšnega koncerta ogromno vloženega truda.
Za uresničitev naše zamisli - za nakup opreme za naš vrtec, smo se s prošnjo obrnili tudi na obrtnike v občini Juršinci, na naše odlične vinogradnike in podjetja, s katerimi občina sodeluje.
Veseli nas, da so slednji tudi letos dokazali, da so odprtega srca in da imajo posluh za napredek, za kar se jim še enkrat iz srca zahvaljujemo.
S prodajo vstopnic in z donatorskimi prispevki smo zbrali 1.05-6.000,00 sit.
Izkupiček dobrodelnega koncerta je bil v celoti namenjen nakupu manjkajoče opreme za vrtec.Kupili smo: ležalnike, kolesa za ležalnike, mizo, korito z žogicami, konferenčno mizo in stole, igralne module in letvenik, od didaktičnega materiala pa keglje, konstrukcijsko igračo CLICS S 1000, poganjalce, skiroje, lesene nabijalke, kovček z orodjem in plastelin ter seveda tako želeni televizor z DVD predvajalnikom.
Naši malčki v vrtcu - sedaj jih je že 29 (v obeh starostnih skupinah) so zelo veseli nove opreme, prav tako kot njihove vzgojiteljice.
PRAV GOTOVO PA SMO LAHKO VSI SKUPAJ PONOSNI IN SREČNI, DA SMO DEL SREDINE, KI JO PREVEVATA IJUBE-ZEN IN ODPRTO SRCE.
Dragica TOŠ MAJCEN predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine JURŠINCI
ČEBELARSKO DRUŠTVO JURŠINCI
Čebelarsko društvo Juršinci želi vsem občanom občine Juršinci blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravja polno leto 2006.
Čebelarsko društvo Juršinci
Športne dejavnosti na OŠ Juršinci
FOTO: Športne dejavnosti
Z začetkom novega šolskega leta smo se z učenci poleg vseh aktivnosti, vezanih na učno-vzgojni proces, zavzeto lotili tudi športnih aktivnosti, saj nas dosežki minulega šolskega leta obvezujejo, da tudi v letošnjem šolskem letu aktivno in uspešno sodelujemo na mnogih področjih športnega udejstvovanja. Že sredi septembra smo se lotili dela v interesnih dejavnostih, povezanih s športom. Svoje strokovno delo smo okrepili z zunanjima sodelavcema, in sicer s Sergejo Lorber, eno najboljših odbojkaric v slovenskem prostoru, ki skrbi za odbojkarice od 3- do 9- razreda in z Dejanom Vilčnikom, profesorjem športne vzgoje, ki skrbi za nogometne nadobudneže Našim učencem smo omogočili, da so ob rednem pouku in izbirnem predmetu športno aktivni vsaj dvakrat tedensko. Omogočili smo jim, da so lahko svoj prosti čas v jesenskih počitnicah aktivno preživeli v športni dvorani, saj smo jim ob strokovnem vodstvu ponudili bogato paleto športnih dejavnosti, ki so jo številni otroci na veliko veselje znali izkoristiti.
Na tekmovalnem področju pa smo že v tem obdobju ponovno presegli vsa pričakovanja, saj smo se s štirih tekmovanj vrnili s štirimi pokali, krosa se je udeležilo 7 tekmovalcev, osvojili pa smo pet medalj. Na področnem prvenstvu v badmintonu smo osvojili 2 zlati in 2 bronasti medalji.
ROKOMET - starejše učenke: OŠ JURŠINCI : OŠ OLGE MEGLIČ 13 : 8, OŠ JURŠINCI: OŠ LJUDSKI VRT 11 : 10. Medobčinske prvakinje so postale:SANDRA MATJAŠIČ, MARAJKA TOPLAK, VERONIKA MIKOLIČ, SANJA IVANJŠIČ, MAJA ČUŠ, AMADEJA LOVREC, PATRICIJA RAJH, ANJA KRIŽAN, ROSVITA FEKONJA, MANUELA KRAJNC, SABINA MATJAŠIČ in MIHAELA ZORKO.
ROKOMET - starejši učenci: OŠ JURŠINCI : OŠ LJUDSKI VRT 15 : 18, OŠ JURŠINCI : OŠ DESTRNIK 13 : 8. 3 mesto na medobčinskem prvenstvu so dosegli: MITJA VESENJAK, ELVIS ARNUŠ, TADEJ KEKEC, GREGOR KRAJNC, BOJAN KUJAVEC, ALEŠ KU-JAVEC, DAVOR ČUŠ, KLEMEN NEDELJKO, NEJC LOVREC in BORUT KOSEC.
Omenjena ekipa pa je suvereno zmagala na medobčinskem prvenstvu v odbojki, saj je premagala vse nasprotnike. OŠ JURŠINCI : OŠ HAJDINA 2 : 1, OŠ JURŠINCI: OŠ LJUDSKI VR I' 2 : 0, OŠ JURŠINCI : OŠ MAJŠPERK 2 : 0, OŠ JURŠINCI: OŠ PODLEHNIK 2 : 0, OŠ JURŠINCI : OŠ MARKOVCI 2 : 0, OŠ JURŠINCI : OŠ HAJDINA 2 : 1.
Dekleta pa so se prebila na 4.mesto z naslednjimi rezultati: OŠ JURŠINCI: OŠ LJUDSKI VRT 2:1, OŠ JURŠINCI : OŠ MARKOVCI 2 : 1, OŠ JURŠINCI : OŠ MLADIKA 2 : 0, OŠ JURŠINCI : OŠ POD-LELINIK 2 : 0, OŠ JURŠINCI : OŠ VIDEM 2 : 1, OŠ JURŠINCI : OŠ ŽETALE 1 : 2, OŠ JURŠINCI : OŠ MARKOVCI 0 : 2, OŠ JURŠINCI : OŠ VIDEM 2 : 1.
Igrala je ista ekipa kot pri odbojki, leda je Majo Čuš zamenjala Katja Plohl, Mihaelo Zorko pa Samantha Slaček.
Na jesenskem krosu na Vidmu so medalje osvojili: BARBARA RIŽNAR - zlato, MATEJA MUNDA - bronasto, PARICIJA RAJH - srebrno, ELVIS ARNUŠ - zlato in NEJC LOVREC - bronasto.
Področna prvaka v badmintonu sta postala SANDRA MATJAŠIČ pri mlajših učenkah in ROSVITA FEKONJA pri starejših učenkah, bronasti medalji pa sta si priigrala še MITJA VESENJAK in SANJA IVANJŠIČ.
OŠJuršinci
CIRIL ŽMAUC 70-LETNIK
Junija letos je svoj 70. rojstni dan praznoval Ciril Žmauc iz Zagorcev. Ciril se je v gasilske vrste vključil že leta 1952 in je po gasilskem stažu najstarejši gasilec na Grabšinskem bregu. Takoj ob vstopu v gasilske vrste je končal gasilsko šolo v Medvodah in potem večino časa opravljal poveljniško, pozneje pa še podpoveljni-ško funkcijo, ki jo opravlja še danes.
Mlajši gasilci zelo radi prisluhnejo njegovim izkušnjam in spominom, predvsem tistim o letih, ko je šele vstopil med gasilce. Ima bogate gasilske izkušnje, vseskozi je ostal zvest gasilski organizaciji - tako ob njenih vzponih kot tudi ob padcih. Za svoje delo v gasilstvu je prejel številna priznanja in odlikovanja.
Vsi člani PGD Grabšinski breg mu želimo obilo zdravja in še na mnoga leta.
PGD Grabšinski breg Tajnik Stanko Holc
PEPE
DOMA IMAMO PAPAGAJA. IME MU JE PEPE. PERJE IMA MODRO IN RDEČE.
ŽIVI V KLETKI. ZJUTRAJ IN ZVEČER MU OČISTIMO KLETKO. VSAK DAN GA SPUSTIMO V KUHINJO.
ANDREJA KUMER 2. r.
MOJ KUŽA
IMAM KUŽKA. ŽIVI V PASJI UTICI. IME MU JE REKS. IMA DOLGO DLAKO.
ZA NJEGA SKRBIM JAZ. RAD JE MAKARONE.
ADRIJANA HOLC 2. r.
MOJA MUCA MICI
IMAM MUCO MICI. IMA ČRNO DOLGO DIAKO. RADA PIJE MLEKO.
SPI V HIŠICI ZA MAČKE. RADA SE BOŽA. VČASIH GRE K BABICI.
IGRAVA SE Z ŽOGICO.
JANA JANŽEKOVIČ 2. r.
MUCA
DOMA IMAM MUCO. IME JI JE TAČKA. RADA SE KRTAČI. KO JE SAMA DOMA,
SE POGOSTO JOČE. IMA ČRNO IN BELO DIAKO. RADA JE BRIKETE. SPI V UTICI.
SAMANTA FEKONJA 2. r.
Otvoritev ceste Hlaponci - Rotman
V	občini Juršinci so v letošnjem letu posodobili cesto Hlaponci -Rotman. Asfaltno cestišče je bilo široko samo 2,5 metra, zato so ga letos preplastili in razširili. Sedaj je široko 5 metrov. Na novo so uredili bankine in mulde. Preplastitev in razširitev ceste v dolžini 1200 metrov je stala 23 milijonov tolarjev.
V	nedeljo, 6. novembra, so obnovljeno ceste predali svojemu namenu. Na krajši slovesnosti je zbrane pozdravil župan Občine Juršinci Alojz Kaučič. Novo pridobitev sta odprla najstarejši krajan Alojz Zelenko in Roman Novak. Blagoslovil jo je domači župnik Štefan Časar.
POLICIJA
Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne zabriše dragocenih človeških vezi, ki stkali smo jih od soljudi.
Vesele božične praznike in srečno 2006
Vam želi
v
Samo TURČINj
Grabšinski breg
Razvili društveni prapor
Gasilci PGD Grabšinski breg so v avgustu v gasilskem domu v Zagorcih razvili novi društveni prapor. Na slovesnosti, ki so jo organizirali letos že tretjič, saj je zaradi slabega vremena bila prireditev že dvakrat prestavljena, je zbranim najprej o zgodovini prostovoljnega gasilskega društva Grabšinski breg spregovoril predsednik društva Jože Horvat. Gasilsko društvo Grabšinski breg je bilo ustanovljeno leta 1939. Prvo opremo so v društvu kupili v letu 1943 in v letu 1951 so postavili prvi majhen gasilski dom. Društvo se ne imenuje po vasi Zagorci, ampak po hribu, ki povezuje vasi Zagorci in Grabšinci. Leta 1983 so obnovili in povečali gasilski dom, kupili gasilsko vozilo in razvili prvi društveni prapor. Ta prapor so uporabljali do danes in ker so na njem še stari simboli, so se odločili letos prapor zamenjati.
V nadaljevanju sta zbrane pozdravila predsednik Občinske gasilske zveze Juršinci Franc Ratek in župan Občine Juršinci Alojz Kaučič. Sledila je razvitje novega praporja, ki ga je razvil župan Občine Juršinci Alojz Kaučič in ga predal predsedniku PGD Grabšinski bregjožetu Horvatu. Novi prapor grabšinskih gasilcev krasi trideset trakov in okrog sto žebljičkov. Novo gasilsko pridobitev je blagoslovil tudi domači župnik Štefan Časar. Ob koncu prireditve so grabšinski gasilci podelili priznanja in zahvale. Po končanem * uradnem delu so se gasilci, gostje in krajani zbrali na družabnem srečanju.
cjcor\3rorv>r\3r\3roror\3roro->-*-»-*-»->->-*->->
-iQCDcavjmui£>cor\:-ioa]CDsjmLnf>com-iOCDcosjmui£.coi\3-i
i I|-lir-H pI!5 t-s|||ll!ii
°	™	“	■»	Dl » g
@	?5?	©	<Ši
rurorurururoruroru
co^icnai^coru-^o
(DOo>simcji.c*Ldru-iOcoco>>imcn4^Gjru.
lirrFFFiirrsiiisiFizrisffiri
T4t»nm»ru
05	3	«'	QJ	Q)	Q)
©

GJCjrururururorurururoru-^-^
-»□(DCOslOlOUiCOlU-iOCDCO
•»Jcncnji.coro-iOCDaD^cncji^coro-
||=II II1.S" = 1-1 l.šl Esi Š3 |,s 3 3 s |.|ai
®	“	g oT <	S
©	©	W
otDCDvjOTCJi^coro-^otDOo^OTcn^coru-^ocDOo-^jcDCJi^aDro-
|‘lSr" ESf hjitt,pf* S’1!
m	po«	n>
©	^	© p- &
GJGjrururor\jrun>rorv)ruiY)-i-*->-i->->-^->->->
-iOtDaj-vjCTjcn^coro-iOCDOo-vjOTCJi^Gjru-^ocDOo-vjtncjij^corv)-
S; ° »s" g. s' s "g
(D 3 O 3	O-
©

iii ^iSFi"ii $
©	* S-
corororororuforurorviro-*-*
Ocooovjcncn^coro-^OCDOD
vJoiai^coiu-^ocDca^CDCJiiiCorv)-
3*
I S-* S. 13 |	| -1
©	w
cocorororororororuroruro-*-*-*-*-*
-^OCDCo^Jcnui^coro-^ocDCD-^Jcnai
-P>coro-^ocDOO'vjcncji.c»cjro-
iiprriiimiiiiiiiirrrffp^iii
= ’S^ T I' ™ “ ° s m i S |3	|'B:|“ S'|| N' ™' |
______©_____ ^_____©_____| W
cocorororurororororororu-*-*-*-*-*^-*-*-*-*
-^aiDCo^JOTuiJ^coro-^ocDtn^CDcnJ^coro-iO
(Doo^OTcnJ^coro-
ZisIFiElZišSI-EZFFStil^SMiF-E»S
fPl|5||6|5|E|ri|S-5l!lHš-h
s!
=
° *■»
©
(oiUMiuiu(UMruroiuiu-»-»-»-i-»-»-4-»-»-»
ocDajvjmcji^coro-iOCDCJjvjoicji^coro-AOCDCD^sjcncji^coru-A
iIIiPilUpillpffiPIPEP
— 0=J	O •=:	ŠJ	tu »	° m
^ ^ ©
cocorur\3rv)r\3ror\3r\jf\3rur\3->-k-*-»-*-*->-»-»-*
-^OlDOO^JmCJl^CJlO-iOCDCD^OTCJIJ^CJrO-kOtDCDvJOTUl^COrU-A
11 1 rt* s Š5|=!--i iplfl |»H$|M$
©
3	3* E
©
cororororor\jrorui\)roro-*->-*->-i->->-*-*->
ocDca^mai^corvj-iOCDOo^cncji^corvj-^acDCD^cDcn^coro-Al
© H

cocororororururururoroio-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*
-»acDCo^cuai-^cjru^ocDca^OTtJi^coro-iOCDCo^cncji^i
i^°Br	||fff
»	o »
©