69. številka._Ljnbljana, v petek 24. marca._XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan *ve£er, izimSt nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačnje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po F» kr., če se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek, dne 27. marca 1893.
Nov pravdni red.
Te dni predložila je vlada državnemu zboru načrte novega pravilnega reda, kateri ima popolnoma preustrojiti pravni promet v naši državi, ki ga še vedno ovirajo spone zastarelega birokratizma in formalizma. Novi zakon bo za vse javno in privatno življenje tako eminentnega pomena, da bo izvestno tudi naše čitatelje zanimalo, seznaniti se že sedaj z glavnimi načeli novega pravdnega reda.
Načrt pravdnega reda obstoji iz treh zakonov in ti so: 1.) ,o sodnem postopanju v državljanskih pravn h prepirih „(031) členov); 2. „o izvrševanju pravosodja in o pristojnosti rednih sodišč v državljanskih pravnih stvareh" (122 členov): 3.) o „ekse-kucijskem in za»arovalnem postopanju" (402 člena). Najvažnejši je prvoimenovaui zakon, kateri popolnoma zatajuje zastarela načela našega sedanjega, že nad 10O let starega sodnega reda ter je sestavljen na načelu ustnosti in javnosti sodnega postopanja, — Vse razprave pred sodišči bodo, ko stopi v moč novi zakon, javne; izključiti se sme javnost le na zahtevo obeh spornih strank, potem pri zakonskih prepirih in v obče v interesu javne nravnosti in javnega reda. Vender pa se postopanje pred okrajnimi sodišči razlikuje v nekoliko od onega pred kolegijalnimi sodišči t. j. pred sodnimi dvori prve instancije. Pred okrajna sodišča (tudi za mesto delegovana) spadajo vsi prepiri do 1000 gld. (zakaj se ni v postov jemala nova veljava?), tudi v trgovskih in meniških zadevali. V krajih, kjer obstojajo sedaj posebna trgovska in pomorska sodišča, ustanovila se bodo za trgovske, meniške in pomorske pravde do 1000 gld. posebna trgovska okrajna sodišča. Pred okrajnimi sodišči sme se vsaka stranka zastopati osebno ali pa po poljubnem pooblaščencu, pri sodnih dvorih in pri višjih instancijah pa so stranke vezane na odvetniško zastopstvo. Pred okrajnimi sodišči je pismena jedino le tožba, vse drugo je predmet ustni (resnično ustni!) razpravi. Vzkiic zoper Hodbe okrajnih sodišč šel bo odslej na sodni dvor prve instancije (deželno in okrožno sodišče) in   sicer  tudi   v   bagatelnom posto-
LISTEK.
Ponesrečeno odpeljanje.
(Kratka a rcaničiia zgodba Biiuicein v tultižbo. Napisal Ivan B.)
Nekdaj bil je sodnik na dolenjem Štajerskem. Zdaj je uživa) svoju pen/ ju na Dunaji, ponajveč v naši stalni gostilni, kjer je rad prisedal k naši mla-deniški mizi.
— „Zakaj se jaz nisem ženil, hočete vedeti? — no, dobro, to smete vsi vedeti!"
»Ženil sem bo pač tudi jaz, ali oženil se nisem, kakor veste, nikdar. 11'h, bilo je jedenkrat in de takrat samo na pol, Bog ve\ ali radi moje bojazni ali radi moje navihanosti. Poslušajte torej: Bil sem nastavljen v mestu C. pri sodišču iu zahajal sem rad v hišo svojega strijca. On je bil že doslužil svojo sodniSko karijero in me je veduo rad pri sebi videl; komaj sem odprl vrata — že je iskal po svoji munici razne konjičke, črno in belo kraljico, in dve, tri ure pri šahu minile so vsaj njemu na jedenkrat. Res je zdaj to tudi za-me velika zabava, a tedaj bila mi je igra še večji dolgčas. Tako bi jaz svojega mladega časa tudi svojemu lastnemu ■trijcu ne bil žrtvoval, da on ni imel hčerke Vide,
p a n j i. Posebno važno je, da se bodo imele tudi v vzklicu in proti vzklicu navesti se nove okol-ščine iu ponuditi novi dokazi. Tudi vzklicna obravnava jo ustna. Celo vzklicno postopanje je zelo podobno sedanjemu kazenskemu. Revizija gre, kakor doslej na najvišji sodni dvor. ter je izključena samo v bagatelnem postopanju. Pred sodnimi dvori se bodo tudi odslej menjavali pravdni spisi, a le ad informandum sodišča za u s t n o obravnavo, pri kateri bosta strsnki z nova utemeljevali svoje stališče. Vzkiic zoper sodbe sodnega dvora gre na deželno nadsodišče. — Na gotova dokazna pravila sodnik odslej ne bo več vezan ter bo smel izvzemši gotove popolnoma verodostojne listine, prosto ocenjevati dokaze ; vrhu tega ima celo uradoma skrbeti za to, da se predlože potrebna dokazila ter izvrše umestni dokazi, tudi ako jih stranki nista zahtevali. Glavna prisega strank odpad« in nado-mestuje jo zaslišavanje strank pod prisego, kakor sedaj v bagatelnem postopanju. Važno je posebno tudi še, da bo imel toženec varnost za pravdne stroške, takozvano aktorično kavcijo, zahtevati le še od inozemcev. Brez dvoma najvažnejša reforma pa je ta, da je dovoljen pravni lek tudi zoper bagatelne sodbe, glede katerih je sedaj izvestno ne v interesu ugleda in sigurnosti pravosodja izključena vsaka pritožba.
V novem eksekucijskem redu je posebno zanimiva precej drakonična določba glede razodetne prisege, katero mora že po sedanjih zakonih položiti eksekut, pri katerem je ostala brezuspešna ekse kucija. Po novem zakonu pa se bomoral vsak tak slučaj, naj dolžnik stori prisego ali pa naj seje brani, razglasit i v javnih, z a t o d o 1 o č e n i h č a ■ o p i s i h in šo le potem, ako dolžnik dokaže, da je poplačal vse nepokrite dolgove, sme se ta sramotna razglasitev zopet javno in v istih časopisih preklicati. — Res je sieer, da so tudi v tem pogledu dosedanja zakonita določila pomankljiva in v interesu sigurnosti kredita potrebna reforme in pooštrenja zoper fravdulozne dolžnike, a ipak dvomimo, je-li bode tako drakonično sredstvo prodrlo pred državnim zborom. V ostalem priporoča načrt novega ekseku-cijskega   reda   mesto   prodaje  takozvano prisilno
radi katere sem prav za prav sleherni dan tja hodil. Zdaj pa zdaj sem šel ž njo zvečer tudi na sprehod, bodisi malo izven mesta, bodisi po prostranem vrtu, kateri je opravljal mlad in čil vrtnar, in nečem trditi, da neBem nikdar imenoval besede .ljubezen". Ali bila je gluha in vprašala me je raje, kako jaz zovem to ali ono cvetlico ali kaj druzega, sploh, bila je v takih treootkih prej lahkoživa deklica — suma pusta proza.
Tako sem poskusil večkrat; spodletelo mi je vedno in nazadnje sem se zatekel k svojemu strijcu, njeuemu očetu."
„„Ali pa veš, da te ima tudi ona rada?""
BTega ravno ne vem, včasih bi hotel celo sklepati iz njenega obnašanja, da me odločno mrzi."
Čelo se je nagubančilo staremu strijcu; gotovo se je domislil, kako bi bilo lepo, če bi mogel zdaj na stara leta večer na večer z manoj šah igrati, jaz bi mu bil vedno pri roki — in zdaj mu njegova lastna hči vse njegove upe na tako ceno zabavo podira!
Slabe volje sedla sva k šahu.
„„Da, da, ljubi moj, ti si nekaj vreden, in tako varčen kot si ravno ti, in ona te neče! Ji bomo že izbili to misel iz glave, le meni prepusti vse."*
oskrbovanje eksekucijskega objekta, zlasti tedaj, ako je pričakovati, da bo mogoče poplačati tirjatov v kratkem času iz prebitka Čistih dohodkov, ako je tedaj eksokucije krivo v prvi vrsti slabo gospodarstvo eksekuta. Oskrbnik imel bo veliko večjo oblast, kakor sedaj sekvestar in dovoljeno je prisilno oskrbovanje zlasti tudi pri tovarniških, trgovskih iu obrtnih podjetjih. Pri eksekutivnih prodajah nepremičnin določenih je več olajšav v interesu eksekuta; več takih eksekucij hkrati ni dopuščeno in vsak poznejši upnik se sme pridružiti že tekoči ekseku-ciji. Pod polovico cenilno vrednosti se nepremičninanesmeprodati. Slična določba velja tudi za prodajo premičnin, katere je pa smeti prodajati iz proste roke. Ako namreč kdo ponudi za zarubljene stvari peti del več, kakor se potem stoprav v to svrho cenijo, tedaj se mu smejo s privoljenjem zastavnih upnikov prepustiti. Sploh je način prodaje prepuščen presoji sodišča. Kkse-kucija v varnost je v načrtu postavljena na širšo podlago. — Iz celega načrta odseva pač načelo, da je prisilna prodaja najslabši način eksekucije, ker pripravi eksekuta ob vse, upniku pa često nič ne hasne.
Toliko za danes o nameravani prevažni in prepotrebni reformaciji našega zastarelega in točnost pravnega prometa silno ovirajočega sodnega postopanja. V marsičem bo izvestno še treba vladno predlogo popraviti in dopolniti, a želeti je le, da bi se državni zbor hitro lotil tega važnega dela ter skrbel za to, da bo beseda prej ko prej meso postala.
Državni zbor.
Na Dunaji, 22. marca. V današnji večerni seji vršila se je volitev v delegacijo in sicer so bili voljeni delegatom za Kranjsko posl. Pfeifer, njegovim namestnikom poni. Kušar; Štajersko in Koroško zastopajo sami Nemci, Goriško zastopa grof Franc Coronioi, Trst vitez Stalitz, Istro pa Rizzi (uamestnik Bartolli). Pri volitvi isterskega delegata dobila sta Spinčić in Rizzi jednako glasov, tako, da je bilo srečkati; isto tako je bilo pri volitvi nameBtuika, ker sta dobila dr. Luginja in Bartolli vsak po dva glasa. Tako zastopata letos Istro dva Italijana. Je-
Tako je mrmral atrije, počenši me hvaliti na vse pretege. Povedal mi ]e mej drugim, da imam že par tisočakov prihranjenih, sploh, pokazati mi je hotel jasno, da on ve ceniti mojo varčnost in promišljenost, jaz pa sein iz njegovih beBedij spoznal, da se je on meni v prid bolje zanimal za to, kam da jaz devam svoje mesečne dohodke, kot bi bil jaz mislil.
Di bi bila tedaj vsaj ona poslušala, če že ni mogla biti v sobi, pa vsaj pri ključavnici — bila bi me morda vender še rada imela!
Partija je bila končana in jaz sem odšel.
Čez par dnij pridem kot po navadi. Mrak se je že hotel mulo delati, ko sem vstopil. Važnega obraza me atrije pelje v sobo in mi takoj pove, da je vse v redu. Vprašal jo je, če me res neče in ona mu je odgovorila, da je svojo ljubezen darovala ženinu, čegar leputa nikdar ne mine, čegar ljubezen nikdar ne sahne. Če jo pa ne mislijo pustiti v miru, pojde v samostan nazaj, tja, kjer vlada mir iu sveti pokoj.
„,Obstal sem iz začetka, uesem si je upal dalje nadlegovati v priču pobožnih njenih mislij,"•' nadaljeval je strijc, „ p morda jo v samostanu res čaka sreča in zadovoljnost; ali spomnil sem se dobrega tvojega srca, tacega zeta dobiti"" —
Narodno-gospodarske stvari.
— Vinska letina v minulem leta 1892. Po-Ijedeljako ministarstvo razglasilo ju poročilo o vinski letini 1. 1892. Na Kranjskem bila je letina prav dobra v 2 okrajih, srednja v 4 in slaba v 4 okra)ih. Na Štajerskem bila je letina povprek slaba, isto tako bila je na Primorskem le srednja. Dalmacija pa je imela večinoma prav dobro vinsko letino. Na Nižjem Avstrijskem bila je letioa v 11 okrajih Hreduja in v 13 okrajib nlaba, na Češkem in Mo ravskem sreduia in deloma slaba. Tirolsko je imelo deloma BP'dnjo, deloma prav dobro vinsko letino
— Tovarna za izdelovanje sladk orja v Varaždina. Nekoliko odličnih meščanov v Varaždinu se je zjedinilo v svrho, da bi se ustanovila tam tovarna za izdelovanje sladkorja. Veftčaki izrekli so, da je zemlja v okolici Varaždinski kakor ustvarjena za naHajevanje Bladkorne repe. Tovarna bi torej potrebnega gradiva za izdelovanje Hlttdkorja dobivala iz najbližje okolice.
— Bolgarska parobrodna družba. V Varni osnovala se bode trgovinska parobrodna družba, ki bode vzdržavala zvezo bolgarskih pristanišč ob Črnem morji s Carigradom. Delniška glavnica znašala bode 2 milijona frankov. Bolgarska vlada zagotovila je podporo 9°/0 od vplačanega kapitala.
Zahvala.
Slavna  „Kmetska  posojilnica  Ljuldjariako okolico" blagovolila  je podariti v..i revne učencu nuSe trirairedno Bole zn«-sek desetih golili nar jev.   Za ta plemeniti dar se v imenu obdarovane mladeži toplo zahvaljujemo. Studenec, dne 21. marca 189.'}. j. CiSniiiM s. r., l'r. Km. Troit 8. r.,
predsednik kraj. šol. sveta, nadučitelj.
Tujci:
22. uiarca.
Pri Mnliel: BerilOg, llerzel, Poppelbaum, Kngel. <inorma!), VVinter, Bnchenmaver, Peterinucbel, Bernardi« ner, Runipold, Sclunid, Adler, VVil'e, Kleiber Dunaja. — Storoh, t'hroUeti i* lierolma. Havlidek \z Maribora. — Tliuru iz Kočevja. — Borotku it Ljubljane. — l.u-iiig is Budimpešte.
Tri Monu: Scbranfz, Boiituii, Pollak z Dunaja. — Fischer it Budimpešte. — Brelim Iz Ljubljane.
Umrli so v Uaibljaui:
19. marca: N h Ko line, delavčeva hči, 41,', leta, Strtdiske ulice St. II, jetika. — Marija Maaelj, guatija, 41* let, Kravja dolina »t. 11, epHepale.
20. marca: Marija Teruioa, dsttla, 24 lot, Rimska ceita it   17, jetika
21. marca: Jožeta Umove, livarjeva Lćer, lb' dni, (Vsta v mestni log št. 6, katar v ćrevib.
Meteorologično poročilo.
Ca« opa- L SU"Jf „ barometra rvanja .--
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
7, zjutraj I 742« m«.     12'C    si. svz, snož.
2. popol.   742 4 mu.     6 8' C   jsl. vzh.1 ob).    0*00■
9. zvečer   743*3 mm.     3*6° C   jsl. vzh.j  obl. j
Srodnja temperatura 3 9 , za 04J pod uormalom.
doc 23  marca t. 1.
včeraj — dane«
Papirna renta.....gld.   9885 — gld.   98 75
Srebrna renta...... 9HQ —    „ 98"70
Zlata renta...... „   11720 —    - U715
4°/6 kronska renta   ...     „     96 90 —    „ 9695
Akcije narodne banke  .   .     „   982*— —    „    986"—
Kreditne akcije    ....     „   350-30 —    „   353 75
Lordon....... „   12126 —    „ 12130
Srebro....... „     ——    „     ——
Napol........,       9 64«/, —    „ 964'/,
C. kr. cekini.....n       678 —    „ 573
Nemške marke.....69'37'/t —    » 5940
4°/0 državne srečke iz L 1854 . 250 gld. 147 gld. 25 kr. Državne srečke iz I. 1864    .   .   100    „     197    „   75 „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 115   „   85 „
Ogerska papirna renta 5°/0..... —    „   — *
Dunava reg. srečke 5%   ...   100 gld.   129    „   25 „
Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/° zlati zast listi . 119    „   75 „
Kreditne srečke......100 gld.   201    .   — „
Rndolfbve srečke.....10    „       25    „   25 „
Akcije anglo-avBt. banke . . . 2O0 „ 158 „ 10 „ Tramwaydin5t. velj. 170 gld. a. v. .   .   .      2^6   „   50 „
Konkurzna imovina (masa) tvrdke
Riessberger & Co.
na Vranskem pri Celji
proda popolno poalovuo polilft)e v cenilni vrednosti kakih 3000 gld. posamičuo ali pa vse povprek, dalje vozove in l&oiije, mej njimi skoro nov „laii«laner" v cenilni vrednosti 500 gld. proti takojšnjemu gotovemu plačilu.
Na dotična vprašanja odgovarjata gosp. notar Svetina in gonp. komercijalni svetovalec Riessberger na Vranskem. (285—3)
V lovski in mokri Jesenski dobi moći je doseči mehkega in suhega obuvala sn > o tedaj, če se rabi F. BENT>IK-ova v Št. Valentinu (Nižja Avstrija) patentovana, nepremoina
mm
svetilna tinktura za
redilna mast za usnje
ki se rabi pri obuvala na Najvišjem dvoru že nekaj let, kakor tudi za svetljenje in voičenje istega c. kr. izključno privilegirana
usnje
katera ne pušča barvo ter je izkušaua od c. in kr. državnega vojnega ministerstva in je v rabi v c. in kr. vojaki in največjih prevoznik podjetji k.
O o ta a
svetilni tinkturi za usnje:   I     redllnl masti za usnje:
'/i P»5ica .   .   .   gld. — 80
1 kilo .... gld. 1 20 steklenica I . 1 . „ —-80 steklenica št. 2 . „ —40 stek;enica št. 3 . „ —*20 V vseh večjih mestih
•/t puiioe . '(4 pušico . pusice .
—•40 —•20 —•10
lonarhije v zalogi. — Glavna zaloga v LJukljuiii pri NeliUMMuig*u *V Weber-ju; v Krntiji
pri Pettan-u; v Radovljici pri tioman-u;  v CelJl pri R. 8tieger-ju. (965—14) Svari mv> pr«'d ponarejanjem.
Jedino pravo prirejanja pri.itnje. F. Bendiku v št. Valentinu.
C. tr. glavpo ravnateljstvo avstr. đrž. Menic.
Izrod iz voznega reda
T7-elja.-vza.egro. cd 1. cktobra 1892.
Nastopno omenjeni priliajalni in odhajalni časi osna* čeni so v srednjeevropskem <am.
Odhod lz Izubijane (juž. kol).
Ob 0. url 30 min. zjutraj osebni vin k na Trbiž. Pon-tabel,  Beljak, Celovec, Framensfoste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. url 55 min. predpoltidno osebni vlak na Trbiž'
Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfest«, Lfubno, Dunaj! Ob 4. uri 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Pariz, Line, Iaehl, Budejevice, Plzenj, Marijino varo, Eger, Franrove varo' Prago, Karlove vare. Draždaue, Dunaj via Amstetten!
Prihod v Izubijano (juž. kol.).
Ob 7. uri 10 min. zjutraj  osebni  vlak z Dunaja via
Amstetton, Draždanf, Piage, Francovih varov, Karlu-vih varov, Eger,  Marijinih varov,   Plznja,  Budo je Solnograda, Linca, Ih. hlja, Ljubna, Celovca. Fraiieens-feste, Trbi*a.
Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni  vlak  z Dunaju, Ljubna,   Beljaka,   Celovca,   Frauzeusfeste, PontaM. Tibiža.
Ob 9. url 27 min. zvečor osebni vlak z Dunaja, Ljubim, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiia.
Odhod iz TJubljaiie (drž. kol.).
Ob 7. uri 15 min. zjutraj v Kamnik. „  3.    ,,  lO   „     popoludne v Kamnik. ,,  7.    n OO   „     zvečer v Kamnik.
Prihod v Izubijano (drž. kol.) Ob   0. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   OB   „     dopolnilne iz Kammka. „   9.   „   30   n    zvečer iz Kamnika.
SrediOe-evropski čas je krajnomu času v Ljubljani za 2 minute naprej. fig—Q0\
rs
AGGB
pomnoži izredno ukua juhe. Holser-ju.
H33E1 n «• ■> r i <*
za Juh v
Dobiva so pri Karola i .
(21)
Prodajalka
dobro izučena v prodajalnici z mešanim blagom, vzprejino se pri .J. 3to«ii<;-n v Novi vasi pri Kakelcu. —
Več ae izve pri dotičuiku. ^294—8)
Na večja zaloga
minili strojev
JAN. JAX
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Niske cene. — I 'godno plneevnnle nn obroke. — Stari stroji ee sauie-nJnvHjo. — Popravki Me Bl«le)a|u liitro. dobro Iu (17) eneuo. (130'M
SCHUSTER'JA
za §espe
L I. nadstr.
pjstpprojSa
za spomladno in letno sezono
po Jako iiizKih cenah
največjo izburo najboljših in liajmodcrncjsih
dežnih plaščev za gospe, dekleta in otroke, vrhnih sukenj, zgornjih sukenj (Caps), jaquetov, pelerinov
vsake velikosti,
potnih oblek in jopičev (bluz)
bajaovejie nir;one, kakor tudi s povMeiki  uoviut  l»lu-oin založeno
3 skladišče suknene, platnene in modne robe.
L. Luser-jev obliž za turiste.
Gotovo in hitro npli-Mijucf sredstvo proti kurjim očesom,   y « žuljem na pod-    /. ^j^*1 plstih, petah in    >T^sS' Veliko drug.m trdim >^5n^ PriznH,l"l» praskam    JtL^ P'8t'm J° nH
kože. <*^r        (,gletl v
^ p'ilv"' razpoŠiljalniri
Dobiva se v lekar nah.
L. Schvvenk-a lekarna
(302) Moldllng-DunaJ.
Pristen samo, <' >■ imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj s» pazi zavrne vse manj vredno ponaredbe.
Pristnega imajo v Ljubljani J. Svvoboda, 11, pl. Trnkdosy. G. Piccoli, L. Gredel; v Kudoifoveiu S. pl. Sladovič, F. Ilaika; v Kamniku .1 Močnik; v 47elovcl A. Kgger, W. Thunuwald, J. Birnba-clier; v Rresak A. Aich-inger; v Tricu (na Koroškem) 0. Menner; v Itrljnkii P, Se.holz, Dr. K, Kumpf; v (iSoriei G. It. Pontoni; v W «►!!"*-kergu A. Uutli; v tiru-n|l K Savni k; v Radgoni C. E Andrieu; v Iliriji Josip VVarto; v Itnduvl jlii A. Koblek ; v Celji J. Kuprcr.se.binid.
ti
1
Z volesp .Štovanjem
?^Pri Tončku".
Nil. < «■ »e vp«»NlJe iiM-ri«, hv naročeni koufekei|Mkl pred-niiH Izilt'lu j< jo v H iIim-Ii na popoluo ladotoljstvo.
\n /ti lii« i mi [. po-.ii {u j o ne kutnlogl iu karte s osorei poNtulue proHto. (2tiG—4)
14ilor liocck |iiaii*eJaU doliro kavo, iaaj
kupiljC* (9G7-16)
kavo
Oelz-eva kava
je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi.
mt Oelz-eva kava jkb
ne sodržuje niti luušek, niti repe, niti sirupa.
Dobiva se v vseh špecerijskih prodajalnicah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No ll i.
LaBtnina iu tisk „Ndrodae Tiskarne".
VJ
•lini zastopnik naroda slovenskega in isterskih Hrvatov je letos gosp. posl. Pfeifer in upamo, da "bo storil sveto svojo narodno dolžnost tudi v delegaciji.
Po končani volitvi delegatov vršila se je volitev v permanentne odseke in s:cer so bili volieni nastopni slovenski poslanci: V obrtni odsek: K I u ti; v davčni odsek: Robič, Šuklje, Po v še.
Po končanih volitvah nadaljevala je zbornica debato o zakonskem načrtu glede ponarejanja živil.
Posl. Seifert priporoča, naj se preiskovanje Živil naroči lekarjem.
Posl. Hofman-\Vellenhof Želi, da naj se kaznuje tudi ponarejanje kosmetičoib sredstev; kakor ponarejanje mila, barv itd.
Vladni zastopnik Plappart izjavlja, da seje soglasno z odličnimi strokovnjaki določilo, da se je zakonu izključno le na živila ozirati, nikakor pa ne na druge predmete.
Posl. 11 a u c k naavetuje resolucijo gledč zdravju nevarnih predmetov; posl. Habermann želi, naj se zakonito uredi izdelovanje in prodajanje desin-fekcijskih sredstev.
Zbornica vzprejme § 1 zakona in začne debato o § 2, o katerem govore posl. Gotz, Kinder-mann in P i ni nsk i.
Posl. Spi uči ć interpelira vlado radi postopanja državnih organov zoper Hrvate in Slovence v Intri.
Posl. dr. Gre gor c c interpelira zaradi kršenja jezikovue ravnopravnosti  zoper Hrvate in Slovence. Prihodnja seja jutri.
Na Dnuaji, 23. marca.
V današnji seji rešila je zbornica razne gospodarske predloge in pn premembo skleneuega zakona o učnem redu na pravoslovnih fakultetah.
Začetkom seje odgovarja finančni minister na nekatere interpelacije, potem pa prestopi zbornica na duevni red.
Zakonska načrta o liišnonajemnem davku na Dunaji in v Lvovu se vzprejmeta brez debate, in isto tako zakon o pristojbiuskih olajšavah, dovoljenih komisiji za izvršitev Dunajskih prometnih naprav.
Krajša debata se uname o poročilu gospodarskega odseka o pogodbi b Švico radi regulacije Ruue.
Poročevalec posl. Scbvvegel priporoča predlogo kot jako koristno.
Posl. baron W i d m a n n opozarja vlado, da bo treba za to regulacijo dobiti izredno sposobnih tehniških ail, Švica ima jako sposobne tehnike in ti bodo varovuli interese svoje domovine, torej se je tudi pri nas za to pobrigati.
Posl. Weibl želi, da se izvrši pri tej priliki tudi regulacija hudournikov.
Poročevalec Schwegel pojasnjuje določbe sklenene pogodbe zlaati gledć troškov, odgovarja posl. Weiblu, da se bodo regulirali vsi hudourniki, ki se stakajo v Reno io priporoča predlogo.
Zbornica vzprejme razpravljam zakonski načrt in pa zakonsko predlogo glede* varstva literarnih izdelkov.
Poal. Beer poroča o predlogi glede ustanovitve medicinske fakultete na vseučilišči v Lvovu in priporoča predlogo povdarjajoč, da treba za ustanovitev posebne fakultete tudi posebnega zakona.
„Ali Hte že postavili šah,"  pretrgal sem ga.
„„Da, tacega izvrstnega človeka v hišo dobiti, to velja nekaj, in čudno bi bilo, da bi ona s tabo, samo s tubo ne bila zadovoljna, morda celo nič manj kot v samostanu. Mislil sem in mislil, kako bi začel ves pogovor z nova, ona pa je jokala. Hkrati pa mi je šinila v glavo genijalna misel.
„„Veš kaj, Vulka, ljubka moja, to me veseli, rekel sem ji navidezno vesel, to me veseli, da Bi ti tako pametna. Skušati sem te hotel samo, če se nisi zagledala v svojega bratranca, ko je on vender dan na dun gost v naši hiši. Vedi torej, da bi jaz tacega zapravljivca, naj si bo tudi moj sorodnik, ne trpel v hiši, če bi mi ne bil potreben radi druščine.""
„Kaj govorite, oče! Vi ste ga vedno hvalili, kako da je priden in pošten," dejala je dekle, „kaj Vam je danes?"
,„Da, da, ne le zapravljivec! Pijanec, sploh na vsako Btran lehkomiseln človek, kot mu ga ni para v mestu; ni še mesec dnij od tega, kar se je znana lepota v Graškem ženskem svetu radi njega zastrupila. Jaz sem se le vedno bal, da tudi tebi glave ne zmeša."" ..Kaj, kaj!«
„„Tako je!uw sem ji pritrdil, ona se je zgru-
Naučni minister baron Gautsch ugovarja, da za ustanovitev nove faknltete ni treba posebnega zakona in se sklicuje na precedenčne slučaje, v katerih so bile nove fakultete ustanovljene zgol administrativnim potem. V Lvovu je to tem laglje, ker je oodotno vseučilišče imelo do I. 1805 tudi medicinsko fakulteto, ker ima če sedaj dotični pečat in ker so tudi v sedanjih vseućiliških insignijah izražene vse štiri fakultete.
Posl. grof PI ni nsk i pritrja naučnomu ministru io dokazuje, da za ustanovitev Lvoveke medicinske fakultete ni treba posebnega zakona.
Posl. grof Sttlrgh opozarja, da ima vlada tudi pravico odpraviti posamne fakultete, če ji pristaja pravica, je ustanovljati administrativnim potem. Gališka na) torej skrbi, da Be za novo fakulteto izposluje zakonita sankcija.
Po kratkem govoru poročevalca posl. Beera vzprejme zbornica zakonski načrt z dostavkom. kateri je v odseku nasvetoval posl. Kaizl, da naj se nova fakulteta zagotovi zakonitim potem.
Zbornica vzprejme to predlogo in pa predlogi o napravi kirurgtčnega paviljona pri Dunajski univerzi in o nakupu sveta za razširjenje češkega in nemškega vseučilišča io nemške tehnike v Pragi ter začne razpravo o poročilu glede* prememb, katere je sklenila gospodska zbornica pri zakonskem načrtu o učnem redu na pravoslovnih fakultetah in o pravoslovnih državnih izpitih.
Posl. dr. M a s a r v k želi, naj se jasno izreče, ali je z zakonsko določbo, da je prvi državni izpit narediti po tretjem ali po četrtem semestru, rečeno, da je to odvisno od puljubnusti dijakov ali od vlade.
Posl. dr. Kaizl omenja, kako slovesno se je napovedala reforma učnega reda in obžaluje, da se vzlic temu Še ui nič storilo OdBekovo poročilo je patvor, kateri se je rodil iz kompromisa mej poslansko in gospodsko zbornico; ker odsekovo poročilo ni jasno, dobi vlada pravico, da določi na-redbeoim potem, ali je prvi državni izpit delati po tretjem ali po četrtem semestru. Govornik naBvetuje, da se vsa stvar znova odkaže odseku z naročilom, naj to vprašanje dožene.
Posl. dr. Pa t ta i Bodi, da je polaganje izpita po tretjem ali četrtem semestru dano dijakom na voljo in da tega ne bo vlada določevala. Govornik želi, da obvelja sklep gospodske zbornice, da je izpit delati po četrtem semestru, ker je le na ta način skrbljeno za to, da se ne zanemarjajo pravo-zgodovinski nauki.
Naučni minister baron Gautsch dokazuje, da je z ozirom na kratki poletni semester diferenca mej sklepoma gospodske zbornice in odseka le majhna. Sicer pa se bodo pravice, polagati izpit že po tretjem semestru, posluževali samo marljivi dijaki sicer pa bo to na voljo dano dijakom in ne bo vlada na to čisto nič uplivala.
Po kratkih dostavkih poslaucev Gross, Ma-sarvk in Pininski ter po priporočilu poročevalca dra. M e n ge r j a, vzprejme zbornica nasvet odsekov, reši potem brez debate še nekatere druge zakonske predloge iu odobri razne volitve.
Prihodnja seja nocoj ob 7. uri.
dila na posteljo, jaz sem odšel iz njene sohe in vrata j zaprl. Danes se ni še nič prikazala.
„Strijc, kako se Vi upate tako nesramno obre-kovati mene proti Vaši hčeri!" zagrmel sem nad njim in v svoji togoti sem le še premišljeval, ali bi vrgel najprej šahove figure po sobi ali strijčevo lasuljo skozi okno, ali pa narobe.
Strijc pa se je čudno zadovoljno muzal.
BBPoča8i, sinko, — tako je govoril — počasi! Vesel bodi, da mi je taka krasna misel zašla v moje izrabljene možgane. Vida je prenapeta in pretirana pobožnost je le navidezno pomirila valove, katere bo vzbudili v njeni duši fantastični nemški in francoski romani. Suhoparnega pristava ne mara, za interesantnim don Juanom pa bo letala. Vzbudi in vzburi jej domišljijo in jaz ne dvomim, da bo moj načrt uspešen. Reci ji, du jaz ne dovolim zakona ; sklenita pobegniti in potem mi navidezno pišeš, če se smeš vrniti na dom. Jaz se bom branil seveda; ko se pa poročita kje v tujini, Vama bora vse odpustil. Vidva se vrneta, do tedaj bom pa počakal s šabom. Če ti tedaj ne spodleti, sporoči mi, da naročim svojemu vozniku, kdaj da naj bo pripravljen za beg.*"
Ven zmešan sem šel domov.   Ko pridem pri-fc    a v hauipTu jocrdi al .svalg si Isaim oi llidaf
V današnji večerni seji nadaljevala je zbornica razpravo o zakonu glede ponarejanja živil. Slovenski poslanci stavili so do pravosodnega ministra interpelacijo o neki naredbi najvišjega lodišča.
Posl. dr. K ion a we t ter se spodtika ob tem, da se v zakunu o ponarejanju živil ne jemlje nikak ozir na avtonomne občine, kakor da imajo samo plačevati in molčati.
Posl. grof Ser eny i kot poročevalec zagovarja predlogo precej obširno. I) »bate se udeleže še poslanci Rollsberg, Habermann inWieders-perg, potem pa se razprava zaustavi.
Trgovinski minister marki Bacquehem predloži zakonski načrt o zgradbi Valsuganske železnice.
Posl. K1 u n in tovariši interpelirajo pravosodnega ministra, ali misli od predsednika najvišjemu sodišču tirjati natančno poročilo o prezidijalni naredbi z dno 5  decembra 1892.
Prihodnja seja jutri.
Politični razgled.
ftotraiite <lcželc.
V Ljubljani, 24. marca.
Iz drzavnetja »bora. Češki klerikalni list „Hlas" javlja, da mi .1. princ Karol Schvvarzenberg, jeden najodličnejših čeških veleposestniških poslancev, odložiti mandat. — „Moravske listy* javljajo, da so se v Hohen-\vartovem klubu unele jako rezke debate radi postopanja Poljakov gledo Pacakovega predloga, naj se na dnevni red predvčerajšnje seje postavi tudi poročilo imunitetnega odseka o Sninčić-m afOri. — Glede1 volitve Madey«kega javlja Lvovski „Przeglad," da so se liberalni člani poljskega kluba zato tako odločno potegnili za svojega somišljenika Madeyskega, da bi s tem demonstrirali zoper breztaktno upli-vanje Hohenwartovega kluba na notranje zadeve poljskega kluba.
Gospodska zbornica.
V včerajšnji seji gospodske zbornice rešila je ta razen nekaterih manjših predlog tudi državni proračun in finančni zakon in odobrila brez debate vse v poslanski zbornici vzprejete trgovinske pogodbe.
Nekdaj in sedaj. Nekdaj imelo je predsedstvo poslanske zbornice slovansko lice in levičarji so brezuspešno skušali zdrobiti železni obroč. To je resnica, a ta železni obroč, ta močna falanga je bila le v korist vladi, ue pa slovanskim narodom. Slovanski poslanci so tedaj tlačauili vladi, volilci pa niso imeli od tega nikake koristi, Še škodo, in zato je češki narod zdrobil staro desnico poslavši namestu ueodločnih, vladi poslušnih Staročehov energične neodvisne poslance v državni zbor. Toliko .Slovencu" v prijazno pojasnilo.
„ Fej Poljakomu Dne 21. t. m. zvečer okolu jedaajste ure slišal se je prvikrat v poslanski zbornici iz slovanskih uat zaničljivi klic: Fej Poljakom! To je bila spontana ali zaslužena sodba za nedostojno, sra-motao postopanje gališke delegacije proti predlogu poslanca dra Pucaka, naj se postavi na dnevni red poročilo imunitetnega odseka o Spinčićevi aferi. Poljaki so hiteli iz zbornice, jeden od njih, konservativni Abrabamowicz pa je predlagal, naj se preštejeio navzočni poslanci in jo potem sam odkuril. Za njim in za njegovimi tovariši pa so doneli klici:   P6| Poljakom!   in je silno razžalili.
£fifl£F~ Dalje v prilogi. ~^9GE
hoduji dan, vidim Vido na vrtu. Stopim k nji in jo pozdravim. Zaplela sva se kmalu v živahen pogovor in potem ho je pričelo moje delovanje po receptu genijaluegu strijca. Ko sva prišetala do klopi v hludnici, sem začel ravno opisavati krasoto in ljubeznivost neke igralke — bila je četrta, s katero sem se poznal, kakor sem ji pravil. Čudil sem se sam svoji domišljiji in preverjen sem bil, da bi bil vsakdo občudoval tega novodobnega don Juana. Učinek bil jo velikansk. Imel sem v zalogi še pet strtih src, a že mi je bila moja Vida krog vratu. „Ti si krasen dečko!"
Srebrna lunica, ki jo pesniki toliko mučijo, se je tudi tedaj potrudila iz -a oblakov, pogledala na klop in se gotovo nasmijala starim možganom strij-čeviui. Iu atrije bi gotovo rad kaj dal za to, da bi mogel neviden zdaj stati tu kje pri klopi in zopet vživati na svojih otrocih srečo mladih let.
BTedaj jutri ob desetih na večer boš čakal pod gozdičem?"
„Da, ljuba moja, jutri bo napočila nova doba najinega življenja."
„Kako pa hočem dobiti od očeta denar, da ga bodeva imela za prve potrebe?"
.Ničesar ne skrbi. Tukaj imaš mojih tri tisoč, j»biV ujlu'rl lomi io no ah 4l<ivoviiS i;d >.mi uji
Priloga ^Slovenskemu Narodu"
st. 69, dnć 24. marca 1893.
To je čudno! Neobčutni so, kadar gre za pravicu uzoroega poštenjaka, kadar gre" zoper krivico, skrajno občutni pa in globoko užaljeni, kadar se njih poče njanje imenuje s pravim imenom. Leto dni je tega, kar je bil Spinčić za njega političuo delavnost ka znovan. Zbornica bi bila varovala samo svojo čast in svoj ugled, da te politične persekucije sploh m trpela, a sedanji parlament je korenito pozabil, kako mu je varovati pravice in po zakonih zajamčeno svobodo svojih članov. Leto dnij ni dognal tega vprašanja, važnega za vsakega poaamnega poslanca in sedaj so to preprečili Poljaki. Moralna kazen, katera |ih je zato zadela, obudila je v njih tista Čutila, ki obhajajo človeka, kadar je storil kako krivico. Zagotovljali so mladočeške in jugoslovanske poslance, da nimajo čisto nič zoper Spin-čića, da so mu naklonjeni (Klun trdi v „Slovencu", da mrze Poljaki Spinč ca zato, ker ga zmatrajo — panslavistom) in da bodo skrbeli, da se njegova afera koj na jesen ugodno reši. Sam Ja vvorski se je v tem zmislu izrazil proti nekaterim slovanskim poslancem. Dokler se to res ne zgodi, dotlej velja po vsi pravici klic: Fej Poljakom!
Češki glas. „Narodni Listy" Be bavijo v članku, naslovljenem „E|hle, ty spojence Staročechu" z volitvijo novega predsedstva drž. zboru ter očitajo strankam, ki so bile nekdaj združene v železnem obroču, da so ravnale, izbravši Chlumeckega predsednikom tako neznačajno, da je ves moralni svet osupneu. — Glede konference deželnih maršalov in deželnih glavarjev pravi imenovani list, da se vrši po uplivu vlade in da ima namen poučiti načelnike posamnih deželnih zborov, kako jim je preprečiti politične debate v prihodnjem deželnozborskem za-sedauju.
Novi tro&hi za vojsko. „Dziennik Polski" naznanja iz baje zanesljivega vira, da je vojno ministerstvo izdelalo novo vojaško predlogo, katero predloži parlamentoma obeh državnih polovic Po tej novi predlogi, ako obvelja, pomnožila bi se stalna vojska za 30 000 mož.
znanje <tJr*i*v<r*.
JTrancoska zbornica.
Za včerajšnji dan pričakovala se je burna seja francoske zbornice in sicer zopet zaradi pauam ike nfere. Boulanžist Millevoye napovedal je interpelacijo, v kateri bo vlado vprašal, pod kakšnim uplivom so porutniki oprostili nekatere zatožene politike in zakaj so bili Flcquet, Freycinet in C 6 menceau zaslišani samo kot priče, dočim ti jih bilo tožiti radi podkupnosti. Vrh tega hočejo interpelant; spraviti vlado v zadrego z vprašanjem, če odobrava, da ho prejšnji ministri jemali denarjev za tajne fonde od finančnih zavodov. Da bo debata o tei interpelaciji živahna, o tem ni dvomiti. Združeni boulanžisti in iiiiiiiiii Insti so srditi, ker vzlic panamski aferi ne morejo ugonobiti republike in bodo pri tei priliki skušali podkopati vsaj sedanjo zbornico. Radikalni poslanec Hubbard namerava predlagati, naj se razpusti zbornica. Ta snina po sebi tega ne more skleniti, ker to more določiti samo predsednik republike dogovorno s peuatom, pač pa more zbornica vladi naročiti, naj stori v to svrho potrebne korake. Ministerstvo bo na interpelacijo takoj odgovorilo in tudi svoje stališče gledč razjiu^a zbornice pojasnilo. Sicer pa tudi odklonitev Hubbnrdovega predloga ne bo posebnega pomena, ker se morajo koncem meseca septembra itak vršiti nove volitve.
ltazmere v lielgljl.
Upanje, da bo parlument vzprejct klerikalne predloge o volilski reformi, giueva bolj  iu bolj. Mini sterstvo Beernaertovo storilo je vse, kar je le mogoče, da si zagotovi potrebno število glasov, a vzlic
katere danes izročam tebi v varstvo, novi moji gospodinji; zu začetek bo dovolj, do tedaj se že vrneva domov. m   * «.
Veselja ai je mol atrije roke, ko sem mu jar. vse to povedal io obljubil mi je, da naroči vozniku za jutri ob desetih zvečer. Zadnjo partijo pre I b gom sva šele pozno v noč doigrala.
Pol ure pred deseto Betu stal na dogovorjenem meBtu. Kraj pod malim gozdičem in jasno nebo sts mi vedno bolj vzbujala krasno misli o zaželjeni moji sreči. Prišla je deseta ura ali strijčevega voza Se ni bilo. Čakal sem do jednajstih iu še pol ure. Kaj se je moglo pripetiti Vidi ?
Vznemirjen šel sem uazaj k strijčevi hiši. Luč je Še gorela Vstopim tiho in vprašam strijca, kje da je Vida? Debelo me je gledal, češ, da se je voz že o polu desetih odpeljal. Greva v njeno sobo; vse je bilo odprto, na imzi je ležal list:
„Dragi oče! Odpusti mi, da sem ustregla želji svojega srca. Vem, dabi mi ti no bil nikdar tega dovolil, ali ljubezen veže mene in našega vrtnarja žo iz mladih dnij. Upam, da ae čez čuh srečna vrnem v domačo hišo. Bratruuec mi je posodil 3000 gld., katere mu vrni, prosim. Tvoja hči Vida."
Tako sem se tedaj jaz ženili
Vi se smejete?   Jaz sem se tudi smejal! —
temu si ni utrdilo stališče. Sodi se, da uvažuje vlada eventuvalnost da razpusti parlament, a posebno verjetno to ni, ker bi to prouzročilo resno in nevarno krizo. Najbrž se bo vlada zadovoljila a posredovalnim predlogom Nothombovim, kateri določa, da bo imel vsak državljan volilsko pravico, kdor je zvršd 25. leto in zna čitati in pisati. Vodja radikalcev, Pavel Jansson, se je že izrekel za predlog, torej je Še največ upanja da obvelja.
Angleški parlament. Angleška zbornica, kateri je hotel Gladstone dovoliti samo štiridnevne velikonočne počitnice, snide se po novejših določbah dne 10. aprila in se bo takoj začela baviti s horae-rule predlogo, in sicer s specijalno debato. — Gladstone je dobil zopet nevarnega nasprotnika. Prijatelj njegov, najslavnejši angleški zgodovinar Lecky dokazuje v poBebni knjigi, da bi home-rule oslabelo Britanijo, razivojilo prebivalce Irske in prouzročilo njih gospodarski propad, ker bi Angleži iz dežele vzeli svoj kapital.
Dopisi.
\v. I«lri|e, 23. marca. [Izv. dop ) (Volitve pred pragom!) Takih Ijudij se pač ne dobi tako z lepa, kakor so Idrijčani. Mirni, pohlevni, ne zmenijo se za nikogar, opravljajo potrpežljivo (in baš potrjiežljivosti jim je mnogo potreba I) bvojb posle, da so le za silo borno preživd. Se \6, da je tako le priprosto ljudstvo; je pa tudi pri nas dvoje, k večjemu troje mogočnežev, magnatov, kateri se ne morejo prištevati k tem Idrijčanom. Ti redki možje so že od nekdaj neprestano ruvali seduj proti gosposki, sedaj proti priproBtemu IjudBtvu, — kakor jim je boljšo kazalo za njihov žep . . .
Bile so različne volitve, a vse se je dosihdob izvrševalo silno po domače. Prišli so ti triu m viri kak večer skupaj na kozarec „rujnega", postavili sebe iu nekoliko svojih ožjib pristašev za kandidate — in „ m i.sera contribuens plebs", ubogi davkoplačevalci, molčite iu volite nas! Tako je bilo navadno doslej, tako so mislili, da pojde tudi odslej. Dne 13. t. m. povabil je vice-vodja, ker se je poskus glavnega vodje izjalovil, nekoliko pokornih mu slug in zaradi lepšega dvoje drugih, da bi postavili kandidate za mestni zastop, kateri se ima voliti dne 27. in 28. t. m. Ti povabljenci biti so volilci drugega volilnega razreda, a v svoji mogočnosti postavili so kandidate tudi za drugi in tretji volilni razred, ne da bi se bili prej s kom posvetovali. Mislili so, da pojde tako, kakor druga leta, ko niso nikogar vprašali ter gospodovali kakor so hoteli. Toda časi se spreminjajo in mi se spreminjamo v njih. Naše ljudstvo ni več tako zabito, da bi si pustdo diktovati zastopnike, ono si ne pusti zapovedovati, kjer lehko dela po svojem prepričanji, najmanj Bi pa pusti zapovedovati od par Ijudij, ki so mu vedno le škodovali, kateri so že toliko nesreč in solz našega ljudstva krivi, kateri hi radi še zadnjo male drobtinica pobrali in shranili v svoj žep, kur bo drugi v potu svojegu obraza prislužili — a to v zadnjem čaBU vse pod hinavakim plaščem „katoliške podlage". — Ako primerjamo Idrijske prebivs.ee z drugimi meščani, moramo priznati, da j'.i ni meščanov, rekel bi ua vsem svetu tako pobožnih, kakor so Idrijčani. Le skrajna strast in zaslepljenost more  jih drugače Boditi. In
Pri vodnjaku.
(Srbski spisal L. K. Latarovie. — l*revol J. E*. Planinski.)
(Dalje.)
— Nikari, pros'tn te, omeniti kaj o oni stvari!
— Bog 8 taboj!
Ko Radojka potem sama vse razodene dedu, se on zamisli, zamisli.  Naposled trene z obrvmi-:
— Veš, sinaha, vse je res! Ali čul sem od starih ljudi j, da ni smeti deci kvariti takega posla. Naša hiša je, hvala IJ ;gu, velika! Ne verujem, da uas je osemdeset duš.
— Toliko vsaj iu še več!
— Naj jih bo, hvala Bogu! Da bi se le povela tudi ona za ostalo deco!
— Dal Bog!
» * *
Nekoliko dnij potem je Anoka dejala neki Bvoji tovtrišici: „Vedela sem, da mora biti vso po mojem! Ni ti, draga, takšnega dekleta niti do desetega sela!" Na to vzeme iz nedrij ogledalce in si prične kodrati lase.
Nesreča je le, da je ostala tudi potem, ko je prišla k Djenadič mm, razvajenka, kakeršoa je bila doma.
Ona ve vse najbolje!
zato so se ljudem vsled večnega hujskanja odprle oči, zato so se Idrijčani postavili letos prvikrat tej dvojici magnatov nasproti in hočejo sami voliti svoje može. Saj jih imamo mnogo sposobnih v svoji sredi, in nikogar ni treba prosjačiti, najmanj pa ravno in samo tiste, kateri se nam sami usiljujejo. Zato bode letos v prvič boj, kajti za ljudi, kakor bo g. T. in drugovi, ne sme biti več prostora v mestni hiši, ako se hoče imeti mir in koristno delovanje. Mestni za-8top ima rešiti še marsikako važno vprašanje, zato mu je potreba drugačnih, odločnih, za občino, ne pa le za se delujočih mflž. Mi ne potrebujemo n. pr. toliko nunske šole, kajti naše deklice imajo itak čipkarsko in delavoo šolo, nam je potreba v prvi vrsti obrtne šole za naše dečke. Na to naj mislijo naši mestni očetje in zato naj se pa tudi tako voli, ki bodo na to delali. Sedaj je za to čas, zato na delo, k volitvam! Gleda naj se, da se bo kaj bolje uredilo mestne posle, kakor doslej ; da ne bode vse tako v neredu, kakor so n. pr. v neredu in uezako-nite priprave za to volitev.
Kar se tiče splošnega značaja volitev, ni mnogo omeniti. Prvi volilni razred je izključno uradniški, in s tem je povedano vse . . . Drugi volilni razred je oni „meščanov". Volilcev je komaj 30, vsled tega bi bila zmaga prav lahko naša, da nemarno v svoji sredi mnogo kimovcev, da nam ni smrt vzela pred kratkim dveh volilcev. Priznati moramo, da odločnosti bi se morali učiti od nasprotnikov. V tretjem volilnem razredu je vseh volilcev vkljub nerednostim 385, med temi — 97 ženBk ... V tem razredu je največ zavednih iu odločnih volilcev, zato je največ upanja do zmage. Samo preveč optimizma ne sme biti, drugače bodo nasprotnikov spletke dosegle isto, kakor pri državuozborskih volitvah. Torej hrabro in moško na delo! Treba je začeti ledino orati. Sicer je letos šele začetek, a ujuijmo, da bode ta dovolj uapešeo, ako bodemo složni. Le v slogi je moč!
Iz i rlja. 21. marca. [Izv. dop.] (Celja k e razmere.) Začetkom tega mesca pogorela je vas Št. Rupert v Savinjski dolini, zgorelo -13 poslopij. Da bi vsaj nekoliko pomogli ubožnim pogorelcem, sklenili so Celjski rodoljubi iu rodoljubi iz okolice prositi Celjski mestni magistrat, da prepusti proti primerni odškodnini mestno gledišče za dve slovenski predstavi. V tem gledališču se dozdaj redno igra samo dva večera na teden. Dne 15. t. m. vložila je torej posebna deputacija z dro m. Serneeoin na želu prošnjo za omenjeno dovoljenje. Zupan dr. Neckerman je na prvi hip že na pol obljubil, da se bode ustreglo prošnji. Toda na to se je razpisala tajna seja, v kateri se j»- ta silna zadeva razmotravala. In tu so se silno razburili duhovi. Padali so neki tako krepki izrazi — „sehr kriiftige AVorte" — da je „Vahtarica" izrekla obžalovanje, da seja ni bila javna. Slovenci sami pa tudi jako obžalujejo, da ta seja ni bila javna. Drugi dan odbila se je vložena prošnja z dolgo utemeljitvijo, v kateri je posebno značilen tale odstavek : ,.Nach-dem jedoch durch ilie von Umen in Au8sicht ge-nommeno Wohlt.h;i.tigkeiinaetion im llinblicke auf die bedeutenden Regie-Auslagen der Zvveck kalim erreicht vverden kanu, erbliikt der G.-ineimle Ausschuss
Vsikdar mora njena veljati!
Ne mara delati tega, kar ji ve!e\ pravi: „Niti doma nisem tega delala!" „Kaj, jaz naj mesim kruh za carjevo vojsko? Meni in mojemu Arsenu je jeden dovolj I"
Ženske ne smejo niti črhniti. Možem časi sicer potožijo, ali Radojki in dedu, kdo se jima upa kaj omeniti ?
Dolgo so trpele in skrivale svojo nevoljo, i > i-lale bo vse zanjo in po uje volji. V nje vedenji je bilo nekaj zapovedovalnega, trinoskega, kakor da jo moraš poslušati. Morda je to !> T. tudi nje lepota, ker je tako Biluo gos]>odovala uad ženskami. Nje svakinje so jo zagovarjale mej seboj ter opravičevale in branile pred starejšimi iu pred tujci. In B ig ve, kako dolgo bi one to mirno trj>ele, da ni Anoka, katera še ni bila niti celih šest mescev v njih hiši, jela čiindalje bol j besneti. Nelepo jo celo jirijiovedovati o nekaterih stvareh; u. pr. kaj je odgovorila, ko so ji rekli, naj gre zelje sadit, ali kadar jo je katera prosila, naj ji varuie dete. Naposled je zahtevala, da bb drugače in bolje opravlja. Siromak Arseu ji )e sicer povedal, da ded in Hadojka kujiujeta vso opravo iu da on no sme niti omeuiti, da ji kupi samo nov jopič; ali oua mu odgovori, da ni vzela deda iu da pojde svojegu očeta prosit,
Priloga „Slovenskemn Narodn" &t. 69, dn6 24. marca 1893.
za to besedo za glasovir vglasbil gospod barun Grutschreiber. 3. „Njega nia, vglasbil Ant. Foerster, RoloCetveroapev, poje kvartet celjske čitalnice. 4 Ženski Cetverospev: „Gondolerjeva**, vglasbil Gerbic. 5. Deklamacija: „Stara Đolgarka", podoba iz 19 stoletja, zložil B)ns M ran. G. BWeltvergessenu, fantazija za glasovir, vglasbil gospod baron Grut-scbreiber. 7. »Hercegovska", mođki zbor s četve-rospevom, vglasbil Hajdrih, poje moški zbor celjske čitalnice. 8. MeSani četverosppv: „Studenček", vglasbil P. Hugolin Sattner. 9 „Blaznica v prvem nadstropji", vesela igra v 1 dejanji. 10. Prosta zabava. Mej posameznimi točkami igra tamburaški zbor. Z ičetek točno ob 7. uri zvečer. Vstoputna: Sedeži v prvih štirih vrstah po 1 gld , v ostalih 50 kr., kdor hoče stati plača samo 20 kr. Oglasila za sedeža sprejme gosp. Fran nVjblek v Žalci. Sedeži se zvečer pri blagajnici plačajo. Z ozirom na dobrodelni namen prosijo prireditelji za obilno udeležbo.
— (Naseljevanje Nemcev.) Ker se je is nekaterih krajev slovenskega Štajerja izselilo nekaj slovenskih prebivalcev v Ameriko, nadomestili bi jih Nemci radi s svojimi rojaki. Tako vabi vitez Sel dierer v „Marbg. Ztg." češke Nemce, naj se na selijo na slovenski zemlji. Že to naj bi odprlo oči našim ljudem, da se ne izseljujejo in ne prepuščajo tujem rodne zemlje slovenske.
— (MeBtna občina Mariborska) vzame od mestne hranilnice v Mariboru posojila za 150000 gld. S tem novim posojilom znaša dolg Mariborske mestne občine ravno jeden milijon goldinarjev.
— (Nalezljiva bolezen) se je pokazala v Kotu pri Oplotnici na spodnjem Štajerskem. Bolniku postane vrat trd, da ne more gibati z glavo. Da bolnika umtla sta že za to boleznijo, več družili pa še ni iz nevarnosti.
— (Hrvatska gimnazija na Reki.) Te dni bil je uekcijski načelnik hrvatske deželne vlade g. Fr. Mexner na Reki, da si je ogledal prostore, kjer bi se zgradila nova gimnazija. Hvataki kon-soicij izjavil je, da je pripravljen Btoriti vladi vse mogoče koncesije, da se M< čanom ohrani hrvatska g tnnazija. Fmancijelna stran torej hrvatski vladine bode delala nobenih težav. Od bana bode odvisno, ali ohrani Hrvatom na R- ki tudi nadalje njih gimnazijo, ali pa se bode tudi v tem vprašanji uklanjal ma d jurski m pretezam.
— (Razpisane službe.) V Ptujskem Sol-sk in okraju so izprazujena nastopna mesta: Pod-uč.iteljsko mesto IV. jil. razr. na Štirirazrednici pri Sv. Vid n poleg Ptuju; podučiteljsko mesto IV.pl. razr. na trirazrednici v Cirkuvcab; podučiteljsko mesto IV. pl. r. na dvorazrednici pri Sv. Lovrenci na DravBkem polji. Prošnje poslati je do 15. aprila dotičiiemu okrajnemu ftolnkerou svetu.
Razne vesti.
* (Veliko darilo rumunaki kulturni ligi.) Umrli predsednik ruumnske kulturne lige, Gregor Bratiano, ostavit je vse Bvoje premoženje, to je okolu jeden milijon frankov, testamentarično kulturni ligi.
* (Mlada samomorilca.) V Gradci ustrelil se jo na ulici 161etni učenec trgovinske akademije J. Linder iz Budimpešte. Nadli so pri njem pismo, v katerem pravi, da uzrok njegove smrti je tajnost, katero vzame saboj v grob. — V Brnu vrgel se je 131etui gimnazijah c Rihard VVogilka pod Železniški vlak, ki mu je cdtrgal glavo od telesa. To je žalosten dokaz blaziranosti današuje mladine.
♦(Mnogobrojno potomstvo) V vasi Stenico na južnem Tirolskem živi 94-letua vdova Co-lomba Ceresani, ki je imela 11 otrok, 57 vnukov, 170 pravnukov in 1 prapravnuka, skupaj torej 239 potomcev. I/.mej teh je se živih 6 otrok, 34 vnukov, 140 pravnukov in 1 prapravuuk, skupaj torej 181 potomcev. j
* (Boj z gališkimi izseljenci.) Iz Krakova se poroča, da so pri Szczudnu zavrnili ruski mejni stražniki po krvavem boji oddelek galiških izseljencev, ki bo hoteli preko meje. VeČ izseljencev utonilo je v Visi i.
* (Socijalizem v belgijski vojski.) V Mecheinu v Belgiji zaprli so zopet sedem podčastnikov, ker so bili člani socialistično-republičaoskega tajnega društva.
* (Velik krojaški Štrajk v Bero lin u.) Okolu 4000 moških krojačev začelo je štrajkati v Berolinu, ker jim delodajalci nečejo zvišati plače. Štrajk se š » vedno širi.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 24. marcn. Cesar podelil delovodji Rusu, službujočemu pri izdelovalcu dežnikov Mikušu v Ljubljani, srebrni zaslužni krilec.
Dunaj 24. marca. Pogajanja trgovinskega ministerstva s pooblaščenci dež. odbora štajerskega radi štajerskih lokalnih železnic so dognana.
Lrvov 24. marca. Gališki deželni zbor začne dne 24. aprila zborovati.
Krakov 24. marca. Finančni organi preiskovali včeraj * predmestju Kazimierzu hiše in prodajal niče mnogih trgovcev in konfiscirali velike množine utihotapljenega blaga, mej tem nekoliko zabojev nepune:rane zlatnine.
Florenca 24. marca. Angleška kraljica Viktorija prispela sem. — Oiersu se je zdravje tako poboljšalo, da se misli v kratkem vrniti v Peterburg. Njegov sin se mudi tu, da preskrbi kar treba za potovanje.
Pariz 24. marca. V parlamentu zahteval Ilibot, da so takoj vrši debata o interpelaciji posl. Millevovc radi panamske afere. — Mille-voye očita Ilibotu, da je za tajne fonde jemal prispevke od bankirja Vlasta iu vprašal, zakaj se ni postopalo zoper vse krivce. — Pravosodni minister Bourgeois pojasnjuje vso stvar in pravi, da hočejo nasprotniki republike z neopravičenimi interpelacijami pripravljati teren za prihodnje volitve. Zbornica odobrila vladno pojasnilo in zavrgla Hubbardov predlog, naj se parlament razpusti in takoj razpišejo nove volitve.
Madrid 24. marca. Kontreadmiral Pas-quier prevzel ministerstvo mornarice.
London 24. marca. Konservativci in unijonisti irski zbrali 25.000 funtovsterlin.gov za agitucijski fond zoper home-rule.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnica v Mariboru razpošilj i ravnokar računski sklep in poročilo za XI. upravno leto 18i»2. Denarni promet znašal jo blizu jed nega milijona goldinarjev namreč 483.425 gld. 9 kr. dohodkov in istotoliko stroškov vštev.ši gotovino koncem leta v znesku 10.481 gld. 35 kr. Koncem leta 1892 imela je posojilnica društvenikov 2102, kateri imajo 102 glavna deleža v znesku 10 20O gld. in 192(5 upravnih deležev v znesku 33.140 gld. skupaj 43 340 gld. Hranilne vloge znašajo s ka-pitalizovanimi obrestmi koncem leta 570423 gld. 58 kr, Celo upravno premoženje znaša koncem leta G70.553 gld. 24 kr. Prošenj za posojila vložilo se je m »-d letom 650 in ' 37 2 prošnjam se je ugodilo. Skupaj izposodilo se je leta 1892 227.220 gld. 9o kr in vrnilo na posojila 170.S41 gld. 19 kr. Izmed vseh posojil jih je 1790 v skupnem znesku 340.454 g'd 81 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6% na leto. Posojil na ošabni kredit, katera pa so so zaradi varnosti porokov tudi fte pri posestvih dolžnikov — vendar pa ne pod strogo pupilarno varnostjo vknji/.ila — bilo je 138 v skupnem znesku 12(5.558 gld. 12 kr. Ta posojila obrestovala 80 Se z 51/a°/0 na leto. Hipotekarnih in drug h posojil proti zastavi in 5°/0 obrestiui, in posojil drugim denarstvenim zavodom, šolskim svetom in občinam, katera so se tudi obrestovala po 5°/0, bilo je 112 v skupnem znesku 130.173 gld. 88 kr. Iz čistega prebitka v znesku 11.186 gld. 30 kr. izplača se po sklepu občnega zbora z dne 2(5. svečana t. 1. zadružnikom na njih deleže 5n/0 dividenda. Znesek 4474 gld. f>2 kr. priklopi! HPt je po sklepu občnega' zbora specijalnemu zadružnemu (rezervnemu) fondu za pokritje slučajnih zgub, kateri fond se je povišal s tem na 18.15 2 gld. G kr. Občni zadružni fond znaša 19.002 gld. 14 kr. in celi zadružni fond toraj 37.(55 1 gld. 20 kr. Znesek 2628 gld. 87 kr. dodal se je posebnej „ustanovi za dobrodelne namene", osnovanej pri rednem občnem zboru leta 1890. S tem je narasla ta ustanova na 9267 gld. 50 kr. Mimo tega odločil se je po sklepu občnega zbora iz čistega prebitka še znesek 900 gld avstr. velj neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo šolskim in dijaškim društvom, dijaškim kuhinjam i. t. d. — Franc Rapočeva ustanova narasla je tekom leta 1892 na 30.806 gld. 75 kr. Ker se je leta 1892 prvotni načrt o porabi dohodkov isto ustanove po „odboru za Franc Rapočevo dijaško nslanovo" spremenil tako, da naj se v bodoče podpirajo iz ustanove jedino le dijaki na visokih šolali, podelilo se je za tekoče šolsko leto slovenskim vifcjokošolcom iz imenovane UBtanove osem štipendij po 150 gld. Posojilnice lastno premoženje, ki je znašalo po računskem aklepu za leto 1891 108.974 gld. 79 kr. obstoji sedaj: Iz zadružnih deležev 43.340 gld., iz zadružnega (rezervnega) fonda 37.(554 gld. 20 kr iz ustanove za dobrodelne namene 9.267 gld. 50 kr., in iz Franc Rapočeve ustanovo 30.806 gld. 75 kr., skupaj 121.008 gld. 45 kr. Ker se je ob jednem tuje, v obliki hranilnih vlog pri )X)BojiInici naloženo premoženje pomnožilo za 27.620 gld. 46 kr., ostalo je razmerje med lastnim in tujim premoženjem blizo nespremenjeno,
Mnogostranaka porab*. Gotovo ni domačega /ilr;i»ii;i, katero bo da tako mnogo stransko porabiti, nego „Moli ovo francusko žganje in §ul", ki je takisto bolesti utestijoc*, »ko ae namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj tu zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in (e zatorej dobro, da ae priliva kopclim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji poSilja to zdravilo vsak dan lekar A. M01.L c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuehlauben 9. V salogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, caznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici se ne jx>silja. 6 (18—4)
TlljCl:
23. marca.
Pri   Mali«! t   GrasmUck,  vVinter,   Dachler, Funti,
VVeiss, Ki ser, eick,  Ehrenfeld,  Heitler, SchUIler a Dunaja.
— Perko iz rdi h. — Pra^er iz Prage. — Kirschek is HiulimpcSte. — Elaselsteincr, Rossi iz Trata. — Ballia iz Vrhniko. — Kaplja  tz Litije.  — Kobliachek is Kamnika.
— Nowak, \Venng iz M h- !• >ra   — Spindre iz Kočevja.
Pri Slonu t Beinhold, Pratt, VVeiss, Btner z Dunaja. — Lackenbacher u Trsta. — Sirolla, Kon-guberg iz Zagreb*. — Pogačnik iz Cerknico.
Pri piAneui kolodvoru: Kuroerer z Dunaja. — Poliani iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
	Čas opa-sovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri ii a v mm.
* o u s8 a tO <N	7. zjutraj 2« popol. 9. zvečer	743 2 mu. !39 6 dh 739 7 ■■.	— 2 8° C 11 4° C 5 6* C	brezv.1 megla si. vzh.J jasno si. vzh. jasno		000 mm.
Srodnja temperatura 4 7 , za 0"2° nad normalom.
ZD-u.na.jsfea, "borssa,
dno 24 marca t. 1.
vCeraj — danes
Papirna renta.....gld.   98 85 — gld. 9885
Srebrna renta..... ,     9870 —    . 9870
Zlata renta...... ,   117'iiO —    „ 117*20
4°/c kronska renta   ...     „     9690 —    „ 9690
Akcije narodne banke .   .     „   982'— —    „   984-—
Kreditne akcije   ....     „   850*80 —    „ 3r>fv60
Lordon....... „   191*28 —   , 191*86
Srebro....... w     —'— — —•—
Napol......... 9 64«/, —    m      9 65
C. kr. cekini..... „      673 —    , fV74
Nemške marke..... 59-37'/, —    » 5937«/,
4'Vo državne Bi-ečke iz l. 1854 . 250 gld. 147 gld. 25 kr. Državne srečke iz I. 1864    .   .   100    „     197    ,   25 ,
Ogerska zlata renta 4°/0 ...... 116    9   90 n
Ogerska papirna renta 5°/0..... —    «   — .
Dunava reg. srečke 6°/0 . . . 100 gld. 129 ZeralJ. ob«, avstr. 4'/,70 xlati sast. lirati . 119
Kreditne Brecke......100 gld. 201
Rndolfove sro6ke.....10   „ 26
Akcijo anglo-avst. banke . . . 20O . 168 Tramway-drn't. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 267
50 75 60 25 10 25
S prcžalostnim   srcem naznanjam,  da je Rogu dopadlo, mu jo ljubljeno sestro, gospodi&ino
Marijo Lavtar
posestnico
staro 74 let, dnć '23. sušen 1893, ob «/,8. n i zjutraj po dolgem silnem trpljenji, k Sebi poklicati.
Pogreb M.i:-e rajnee bode dnć 25. t. m. ob 8. uri dojioludnc na Leskovskera. pokopaliloa.
Priporočam blago ranjen v prijazen spomin in pobožno molitev. (311)
V Lesk ovcu, dnć 28. saftea 1893.
Marija Lavtar
sestra.
9 ;s
2 f 6
t3 a
H m d
O M >
a M aH
"~ a. •—
•w aM
> — —
tU :2 9
• » S
•p* a
M rs
*» *** Se
p. —
Oh a
Težko prebavljenje,
katar   v  želodci,   dyspep8lja, pomanjkanje slasti do jedij, zgago 1.1, d., dalje
katari v sapniku«
zasllzenje, kašelj, hrlpavost mnoge nadlegu-d U )       jejo in te opozarjamo na (5-3)
O LAVNO   3 K L A DI d T
katera bo po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim mpehom.
Dva pleskarska ufienca
ne izpod 14 let, a potrebno šolsko omiko, vzprejmeta
Brata Eberl
slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja
v Ljubljani. (304—i)
Učenec
v.a trgovino     šeleauluo in ispecerlj aklm blagom,
2 praktikanta
jeden za pisasralo«, drugi ta trgovinu m leetoau se vaprojmo takoj pri Harolu Knuachogic-u "V I,jiil>ljt«.nl. (86—8)
in der Abaichr, im deutschen Cillier Stadttheater slovenische V o r s t e I-tungen zu veranataltep, weniger einenVVohlthatigkeitsact, a I s eine Betliiitigung nationalen Strebens, w o d u r c h dieGemutherderdeutschen Bevvohner der Stadt 0 i 11 i e r r e g t \v e r-d e n s o 1 1 e n41. K temu bodi opomnjeno, da je Celjsko mestno gledališče občinska last, da Be vzdržuje tudi večinoma iz podpore mestne občine — tedaj tudi iz doklad slovenskih davkoplačevalcev. V gledališču, katero je bilo pred tem v Celjskem mestu, pa so se že pred 40 leti in po večkrat dajale slovenske predstave.
Domače stvari.
— (.Slovenski Narod") dopolnil bo b 1. aprilom t. I. peti ndvajseto leto svojega obstanka. V Bpomiu te petindvsjsetletnice izšel bo naš list v soboto dne 1. p. m. v slavnostni obliki in v večjem obsegu in sicer že ob 3. uri popoludne, ker je treba potem tiskarno zaradi velikonočne procesije zapreti. Na to opozarjamo zlasti p. o. Ljubljanske naročnike, opozarjati se pa usojamo tudi čestite gg. dopisnike, da nam bodu za to številko posebno dobro došli umestni dopisi, katere pa moramo imeti v rokah najkasneje do 29 t. m. — Isto velja tudi za inserate, kateri naj se uvrstijo v omenjeno Številko in kateri naj se blagovolijo doposlati do označenega dne našemu upravništvu. S'avnostua številka prodajala se bo v našem upravništvu tudi posebej in sicer po 20 kr. komad.
— (Za gimnazijo v Kranji.) Občinski zastop mesta Kranj je pred kratkim bil sklenil, da občina boče žrtvovati 40 000 gld. za gimnazijsko poslopje, ako vlada znov» ustanovi nižjo ali pa višjo gimnazijo v Kranji. Tudi se je storil jednoglasnu sklep, da naj se občinski zastop obrne še jedenkrat do na-učnega miuisterstva s peticijo zu Kranjsko gimnazijo in uaj to peticijo osobno izruči četvorica mestnih svetovalcev. Kakor se nam danes poroča z Dunaja, bili so v torek iz Kranja gospodje župan Savni k in svetovalci notar Globočnik, Vinko M ajdi č in Ferd. Sajovic na Dunaji v avdijenci pri ministru baronu Gautschu, da so zvršili zgoraj navedeni sklep. Pridružili so se jim poslanci gg. grof Hobenwart, prof. Šuklje in Globočnik. V irmmu deputacije, katero je ministru predstavil grof Hohen-•v razložil je njen namen gosp. župan Šavnik. Naučni minister je pripoznal, da se Ljubljanski gimnaziji s toliko obilico dijakov ne dasta nadalje vzdrži vati, da bode treba za Ljubljano v kratkem nekaj ukreniti in je torej mogoče, da bi se pokazalo umestno, odvesti del dijakov nazaj v Kranj. Pri-pomnji prof. Šukljeja, da je dijakov dovolj za dve popolni gimnaziji v L:ubljani in še za gimnazijo v Kranji, ni ugovarjal baron Gautsch in konečno je rekel, da bode dal deželnemu šolskemu svetu nalog, naj poroča o teb stvareh, in tako znabti bode mogoče rešiti gimnazijsko vprašanje v Ljubljani in ob jednim ustreči želji mesta Kranjskega. Deputacija se je od ministra poslovila z nadejo, da znabiti venderle ni storila te poti zastonj. — Tudi je deputacija ob tej priliki storila korake za koristi Kranja in okolice
da ga ji kupi; ker ji je mož bujazljivec, in ji ne sme dati niti igle, dokler ne praga tistega Bivca. Arsen je v zadregi. Da bi ga le ne pogledala z onimi očmi, ker potem ji je on /. ■ srdil. časi vtakne roko za pas, grize čibuk in vzeme palico; ali kakor hitro ona pogleda in vzdigne nos, postoji on kakor pred vladiko.
Tako ona čimdalje bolj besni in uprav hotoma kljubuje. V kuhinjo spušča pse, ki pokradejo vse meso iz loncev. Ne pazi, ko zapira pipo pri sodu. Kruh se ji zaBinodi, da se mora cela peč zaguati svinjam. Nedeljsko opravo oblači ob delavnikih. Niti glave ne obrne, da pogleda, kaj delajo otroci, in ona je kriva, da je Jovankiuo dete padlo v apne* nico. Niti jedni svakinji ni prizanesla, da ji ne bi vzdela imena, Radojki pravi „stara kost", a dedu „jetika". — Vsak dan čimdalje večje čudo in psovanje, a kadar ji kdo kaj učita, takoj grozi, da se povrne k očetu.
Ženskam ho je že priskudila, in ko Anoka odide neki dan, ko je bila redarica na trg, zbere se one v tajno sejo.
•) Kjer je voč žensk v h<8i,  oudu vsak  tedon po jedna gospodinji ali red uje, t. j.  kuha, pomiva in uieai, in ta se zove redara, redu A a ali maja.      Prel. prip. (Daljo prih.)
glede* na projektovano Železnico. — Mi Želimo, da bi se vrlina občinskim zBstopnikotn poplačal trud na vse strani v blagor tistim, katere zastopajo!
— (Kanon ikn Klunu) se je že marsikaj primerilo, česar ni pričakoval. Postal je upliven politik, zagotovil si lepe dohodke, katere mu od srca privoščimo, in užil že mnogo dobrot tega sveta, ali da zamore njegova zgovornost navdušiti tudi liričnega pesnika tako, da naznanja Klnnovo slavo svojim nemškim rojakom v vezani besedi, tega si gotovo ni nikdar domišljal. In vender se je tudi to zgodilo. Pesem, s katero se proslavlja g. Klan, se ne prepeva v salonih, zakaj namenjena je masi; tam zunaj v Dunajskih predmestjih, v Lerchenfeldu in vNussdorfu, kjer si je ohranilo prebivalstvo prvotni karakter, kjer sh shajajo dovtipni rijakarji z rezkimi pericami, tam pojo klasični ,,Volksiingerji" klasično pesem o Klunu. To pesem je zložil liričen žurnalist, čigar pesniški uzlet je vedno primeren od južne železnice dobljoni subvenciji, a vzlic temu bo to dete poezije pomagalo Klunu do izredne popularnosti, tudi na Dunajskih ,,entero Griinde". Prva kitica te pesmi sI6ve: Es hat durch seine Imnmnitat — Im hohen ilause bevvogen — Der Gessmann gegen die Siidbahn jiingst — Abscheulich longezogen. — Uezeichnend ist das Heldenstiick; — Es liisst sich leicht beleid'gen — \Venn gegeu die Verdachtigung — Man sich nicht k tnn vertheid gen — Sehr tret-fend ist dem Pater KI u n — Gelungen, dies zu richten; — Kr sag te : \Vas der Mann derzijhlt — San lauter Raubersg'schichteu. — Dobro!
— (rZt& današnji „Stabat Mater" — koncert) se še vedno dobivajo sedeži v proda-jalnici g. Zagorjana in zvečer pri blagajnici. VčerajSuja glavna skušnja izvršila se je jako dobro in se bode to velikansko glasbeno delo izvajalo prav impozantno. Naj torej noben prijatelj glasbene umetnoBti ne zamudi prilike, čuti to res krasno skladbo slovanskega glasbenika, ki bi je pridobila slavo po vsem svetu
— (Osob db ven ti. ) Deželni glavar g. O. Deteta peljal se je včeraj na Dunaj, da se udeleži shoda deželnih maršalov in dež. glavarjev, na katerem se bode razgovarjalo o načinu, kako naj bi se v bodoče uredilo sklicavanje deželnih zborov in bi Be utalno razvrstilo zborovanje raznih parlamentarnih zas topov.
— (Telovadci Ljubljanskega »Sokola") nar«1 le* jutri popoludne zasebni izlet v Velče. Odpeljejo se s popoludanakim poštnim vlakom ob Vs3. uri. Oo 4. uri vršile se bodo razne telo-vadske igre, potem pa bode prosta zabava s petjem itd. Izleta udeleži se tudi trobentaški zbor. Go9tje in prijatelji telovadcev dobro došli. Ob 8. uri odhod v Ljubljano peš.
— (Naš rojak gosp. T er t n i k ) nastopil je doć 18 t. m. na dvornem gledališči v Mannheimu zopet v operi „Tr ou b a d ou r" s prav izvrstnim UBpehom. Občinstvo ga je odlikovalo z živahnim aplavzom iu z dvema vencema. Tudi časniki se iz* ražajo prav laskavo o njem ter poudarjajo njegovo lepo napredovanje in krasoto njegovega glasu. „IJa-d i s c h e r Geueral-Anzeiger, Maunheimer Tageblatt" z dne 19. t. m. pravi: G. Tertoik je v naslovni ulogi naji/datneje uveljavil svoja odlična in lepa sredstva. Glas njegov je velik, obsežen, prijetno doneč in izrecno juoaško-teoorakega značaja. Škoda, da se je tega pevca, ki opravičuje do najlepših nad, dozdaj tako malo uporabljalo. Občinstvo je vzprejelo gosp. Tertnika prav pohvalno, ga poklicalo večkrat in je moral svojo najsijainejšo točko koncem 3 dejanja ponoviti. Gospića Calmbach in gosp. Tertnik dobila sta več lovorovih vencev. „Neues Mannheimer Volksblatt" piše: „Da tako redko nastopanj gosp. Tertnika ne ugaja željam občinstva, pokazal je njegov včerajšnji Trouba-dour. Občiuiitvo je gosp. Tertniku živahno ploskulo, ga je večkrat poklicalo in odlikovalo z lovorovimi venci ter je moral ponoviti svojo arijo. Resnično pa je tudi veselje, poslušati tako lep glas, kakor ga ima g. Tertnik, ki spaja z veliko silo mnogo blago-glasnosti. Visoki C peti je njemu malenkost. ,Ne uer Pfiilzischer Courrier" pravi: „Z veliko zado-voljuostjo pozdravilo in občudovalo je umetnoljubno občinstvo v petek zopet jedenkrat dve redki prikazni ua Mannheimskem opernem obnebji. Burno odobravanje iu lovorovi venci, s katerimi sta bila odlikovana gospica Calmbach in gosp. Te rtn ik, so dokaz, da občinstvo \e popolnoma in do dobrega ceniti delovanje teh dveh umetnikov. Gosp. Tertnik, ki je še v početku svoje umetniške karijere, je mar-
ljiv in s krasnim glasom obdarjen mlad umetnik, kateremu želimo najlepšo prihodnjost." Te laskave ocene na tako važnem gledališči in poteg tako izbornih pevskih sil so našemu rojaku v veliko oast. Zadnjikrat v tej sezoni nastopi dne 27. t. m. v operi „Cavalleria ruBticana".
— (Slovensko planinsko društvo) naznanja, da sta sedaj zaznamenovana dva pota k Sv. JoŠtu pri Kranji, in sicer jeden od poBtajice Sv. Jošta v Rakovici z rudečo barvo, drugi iz Škofje, oziroma Stare Loke pa z rudečo in višnjevo barvo. Ta pot drži skozi vasi Moškrin, Peven, Planica, čepulje, mimo Bkovačau in nad vasico Ja-vornik.
— (Občni zbor ustanoviteljev in dobrotnikov Elizabetino otroške bolnice) vršil se je v sredo popoludne v mestni dvorani. Poglavitne točke letnega poročila za minuli dve leti podali smo že nedavno. Volilo se je nekoliko novib dam pokroviteljic, mej njimi goBpa baronica Ho in, katera se je obvestila po posebni deputaciji. Potem se je vršila volitev načelništva in sh zaključilo zborovanje. Načelnikom izvoljen je bil g. Jos Luk-man, v odbor pa gg. V. Rdcher, J. Sajic, U. Trn-koczy, K. Leskovic (blagajnik), vitez Scho;>pl (tajnik), J. Kordin in M. Treun (revizorja).
— (Prvi slovenski romarski vlak v B i m,) o katerem smo že poročali, odpelje se dne 10. aprila ob '/a2- uri iz Ljubljane in bode dospel v Rim dne 11. aprila oh 5. uri popoludne. Vožnja velja v 1. razredu G2 gld. 70 kr., v II. razr. 44 gld. 80 kr. in v III. razr. 20 gld. do Rima in nazaj. Kdor se bode hotel nazaj voziti čez Loretto doplačal bode v I. razr. 4 gld., v II. razr. 3 gld. in v III. razr. 2 gld. V Italiji se sme vožnja nazaj pretrgati šestkrat, v Avstriji pa neomejeno. Treba le to naznaniti. Skupni izlet v Neapolj bode dne 17. aprila. Sicer bodo pa vozne cene tudi izdatno znižane, ako se oglasi 25 udeležnikov za izlet v Neapolj.    Vozni   listi  naj se oskrbe najkasneje do
4. aprila pri g. Pavlinu v Ljubljani, ali pa pri katoliški družbi. Dobivali se bodo tudi pri nekaterih župnih, poštnih in občinskih uradih. Oglasila za stanovanja v Rimu vzprejema tudi podjetnik g. Pavlin v Ljubljani.
— (Napisi pri poštno-tuvoruih pošiljat v a h.) Trgovinsko ministerstvo je odredilo, da morajo z ozirom na vedno rastoči poštno-tovorni promet pri pošiljatvah v večje kraje, posebno v de« želua glavna mesta biti naslovi na spremljevalnih listih, kakor tudi na pošiljatvah samih natanko pisani. Imenu pridejati je okraj, ulico iu hišno Številko.
— (Vreme) se je naredilo nekoliko prijaz-neje in se je zrak ogrel v toliko, da bode menda kmalu spomlad nastopila neomejeno svoje gospodarstvo. Prvi oživljajoči dež vzbudil bode spečo naravo v novo življenje, katerega znaki se že bujno prične kazati sem ter tja.
— (Železnica Tržič-Monfalcone-Čer-vinjan,) o kateri smo že nekaterekrati poročali, se bode začela graditi takoj. Dotični načrt bil je namreč vzprejet predvčerajšnjim v državnem zboru. Pri tej priliki govorila Bta tudi posl. grof Fr. Coro-nini iu dr. Gregorčič o drugih primorskih železnicah, posebno o Predelski in o železnici po Vipavski dolini do Logatca.
— (Iz Žalca) se nam piše:  V nedeljo dne
5. t. m. predstavljala se je v prostorih J. Iluu-senbichlerja v Žalci v prid šolske bukvarnice gledališka igra za mladino „star vojak in njegova rejeuka." Petriček „Star vojak", je kakor zmirom izvrstno igral, a tudi otroci Žuža, Gusti in Anika Lirher, Jug, Klokočovnik i drugi so ga prav dobro podpirali, ter moramo Petričku čestitati na tem lepem uspehu. Po igri pel je naš mešani zbor več pesmij izvrstno. Navdušeno občinstvo je z burnim ploškom po vsaki jiesmi se zahvaljevalo za ta izboren in prijeten užitek. Pri veselici sodeloval je iz prijaznosti tudi gospod baron Grutschreiber, ki usb je razveseljeval z svojim izvrstnim igranjem na glasovir. Veselica obnesla se je izvrstno tudi v gmotnem oziru in naj bode vsem sodelovalcem tukaj izrečena presrčua zahvala. — Besedo v prid ubogim St. R ipertskim pogorelcem priredijo v soboto 25. t. m. žalski diletaotje s prijaznim sodelovanjem g. barona Grutschreiberja, pevcev celjske čitalnice in tamburaškoga zbora »Celjskega Sokola" v gostilni g. J. Uausenbichlerja v Žalci. Vspored je nastopni: 1. BStar vojak iu njegova rejeuka", gledališka igra v 2 dejanjih. 2. Koračnica:  „Živio cesar". Nalašč
Izprehodne palice
v največji izberi po prav nizkih cenah, kakor tudi
rezbarske izdelke in pletenine
priporoča
Kočevska domnča obrt F. STAMPFEL
v LJubljani. Kongresni trg. (282—5)
Ijni ekstrakt za uho
Ood c. in kr. sekund, zdravnika o"r. !-*i | >«• 1»-n. Ta ekstrakt, priporočajo /.uradi aiguruega uspeha žo voč let, avtoritete, ker odj>ravi vsako nopri-rojeno urlnliottt, uklanja takoj »!«!» poMluli, ušfioil tok in vsako UMeiMio i»olexeu ; dobiva se proti tioposiljatvi ^ld. 1*70 v vsej Avstro* Ogerski frMukovsno po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „j>ri hv Duhu" g. Ed e pl. Toma/ h, v lekarni g A nt K Ogla iu v ruestni lekarni v /uKrcIiii; nadalje pri Z h net.fi-j o v Trstu; Jožefu O r is t o (o I et t i-j u v Clorlcl ; n:i Onuajl pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu št. 8, in pri lekarju Tvverd y-ju, Mariahilfcrstrasst) 100. — Pristno blago hu dobiva b&uio v steklenicah •/. utisneuuii napisom : c. Iu kr. sekund, sdruvntk dr. M pek uu Daua|l.
;1314-14
1"
Tinct. capsici compos.
(FAIN-EXPELLER),
pripraveny v Richtrove lekarni v Prazc,
VteObecni zuamv. bolesti uti.šujfci domaoi lok k mazani, jest na skladi' ve vStSInS IćfcaTOn, hihov po 1 /.1.20 kr., 70 a 40 ki. Pri kujio-Viini treba so miti dobit na|i<>/,oru a juijmouti j on lahvo s ochran« nou znanikou ,,kotvou" jakožto pravo.       Untredni zasylatelstvi:
Rictitrova Ićkarna „11 zlateha Iva" v Praze.
Učenca
kateri je dovršil 4razredno ljudsko solo in je zdrav ter močan, vzprej metu pod jako ugodnim pogojem v svojo j * r i m l. 11 ■ i i 111 > ■. > z n:.-š nuni blagom.
«.248-a)
Ivan Vidmar
trgovec v Onem vrli u nad Idrijo.
Proti kašljn in katara 'tudi pri
otroeih), proti sluznici, hripa.vostt, boleznim na vratu,  želodcu in
mehurju se najbolje priporoča
koroški
rimski vrelec.
Naravno pristno napolnjen.
HnT a,j ±l:rxo j & a. namizna veda.
Glavna zaloga v LJubljani pri M. £. Supanu na Dunajski oeatl. (.liiG — G)
Se rani IO let v mnogih hlevih, kadar krave ne manijo j« -i i. kadar imajo *lul»o jirebavo, v svrho Jtlkoljšii-u)a mleka iu da krme «li»j<> v«-c mleku. (210—3)
h*'
4*
Dobiva se v lekarnah iti drogerl-Jab, Avstro-Ogrske. GLAVNA ZAI.OHA:
Fran Iv. Kwizcla
c. in kr. avstrijski in krvlj. ruiuiuiHki dvorni založnik, (krožni b kar v KorneuhurKU pri Dimafi.
Paziti jo na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno
Si ni/.iiiii ICoriiciil»ii ršfc* i rvclilni   priiNek  zn živino.
300 litrov mošta gld. 4*75.
3 kilo tekoče vinske zmesi (kompositnm), zmešane a 3« 0 litrov vode, dajo tečno, prijetno, osvežujočo in zdravo pijaco. Najboljši iianie*t.<:k z»i vino in moSt. 1'ošilja 8 povzetjem gld. 4-7fi poštnine prosto na rse p'J Une postajo I'l»erbneuer-j)a samoprudaja v Wil«loiiu, S irsko. (
Izredno lepo, lep dobiček rioiiušajoee (309)
posestvo
na spodnjem Štajerskem ■ velikimi eospodarstvonimi poslopji, prikladno za kako tovarniško podjetje, v bližini živahnega mosta iti kolodvora se izpod sodnega cenila za gld. 180OO zaradi rodbinskih razmer lakoj proda. — Ugodni plačilni pogoji. — Ponudbe naj se blagovolo pošiljati pod >,lt<*ii-taUIOM <.ui Kr. 105A6* iia niiončiio «>kMpedlrljo l.u -ilovlka        Seliiiiiliiiler-jii. V <>ru«l«'l,   Npor^niNe .
Nepremočne
vozne platite
različne velikosti in kakovosti   ima  vedno v zalogi in jih daje po ceni (59—12)
»ppditer «. kr. pri v. fu>.ii<< isoIcKniec. v l.|ubl|anl. iu» I>iiiin|Mkl ce-*tl si. ir».
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve s a tu o o s k rum he (onanije) in tajnih razpaSnostij jo izborno ilelo
S
1 >l*Il.  I * OtllU-H
Ce ko izdanje po SO Tieinški izdaji. S 'Al podobami. Cena '2 gld. h. v. Cita naj je vsakdo, ki trpi na straAnili posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako loto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-M aga z i n R. F. Blerey v bloškem >Sasko,), Nuuuntrkt 34", kakor tuui v vsaki knjigarni. (291—2)
Novo racijonalno z<lravljc»EijtN
i t
bi
e
Vsem bolnim na živcih
se   naj topleje   priporoča  2 1.  izdaja   izšle brošure llouiana llciMNiiiaiiii-ii
Sf Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung, 33
Dobiva se zastonj (700—18)
v c. kr. vseučiliščnl knjigarni: JURIJ SZELINSKI, Stefansplatz c.V/ien.
r
C.
Spričevala znanih zdravnikov.
Prej J. Geba,
Fran Čuden,
Prej Geba.
urar -e— v l.isihljuni.  Slonove iilic-e  št. 11
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si. občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihaiom, ur budiinic, verižic, prstanov, uhanov (i94_6)
in vseh v to Htroko »padajočih stvarij po naj-nižjih «tnuli.
Popravila Itvriulejo se natarono ped poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti.
Coniki so vedno na razpolaganja zastonj in franko.
Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko.
Knjige z uzorci  bogate vsebine, kakerftnih že ni bilo, za krojače ueirankovano.
Jaz no dajem odpusta 2'/, nb 3"/, gld. od metra in tudi krojačem nikakih daril, kakor se to godi od strani konkurt-nrijo na troško posledire roke, nego imam shuio stalno in odločeno cene, da zamoru vaak privatni naročiteJj dobro In po ceni kupovati. Zatorej prosim, da si da vsak pr. dlc.žiti samo moje knjige z uzorci. Tudi ■Varim pred pismi konkurencije, v kojih so obeta dvojni odpUflt od cene.
Tkanine za obleke.
Peruvien in dosking za visoko duhovniitvo, tkanine, kakor so predpisano za o. kr. uradniške uniformo, tudi za vetoranoe, požarne "hrambe, telovadce, livreje, Bukn« za biljard in igralne mize, prevleke za vozove, loden, tudi nepremoćljiv, za lovske suknje, tkanine, ki so dajo prati, potni piaidi od *ld. 4 — 14 itd.
Zdor želi kupovati hvalovroano, pošteno, trpežno, cisto volneno suknenino in no cenenih cunj, ki kouihj to iko stanejo, kot iuuta plačilo krojača, obrne naj so na tvrdko
Jan, mmUamttmkj v Bian
Največja tovarniška zaloga sukneno robe v vrednosti 1/a milijona goldinarjev.
Da prodoč.uj.-ui velikost iu zmoSnost, razkladati mi jo, da je v moji roki zjo-dinjpn največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanja „katnmgarna", pripadajoče opreme za krojače in velika knjigoveznioa z«otj v lastne svrhr. Da se o vsem uaiedeuetn Prepričate, poživljam j) n. občinstvo, komur jo prilika dana, da Bi ogleda velikanske prostoru moj.! prodajalnice, v koji posluju 150 Ijudij. — Pošilja se le proti pofitnemn povzetju. — Dophum njo v nemškem, ćeSkem, ogerskeiu, poljskem, italijnnskem, francoskem iu angleškem jeziku. —12)
FRIDERIK HOFFMANN
urar (:,21~25)
Dunajska cesta št. 16
priporoča svojo bogato zalogo Avicarftltila /ej»nli ur \*. zlalii. Ni-4-bra, inlc, Jeklis in iiikeljHi in sicer le dobre do najboljše kakovosti, kakor tudi vsake vrste nI«-ismKI1i ur in blldl B nikov
pO najnižjih cenah ter prevzame jmjiolno gnraticijo.
zzz^ lyofivnvljat*}<i f*e izvršujejo točno iti dobro.
Razglas.
(M4— 1)
Iz gozdov zapuščine Antona Jeršana na Uncu blizu železniške postaje Rakek, v obsegu 1G8 oralov se bo prodajalo Okolo 7000 jelo Vili dreves, kakor tudi le-ti jjozdi s svetom vred v prostovoljni, javni sodnijski dražbi in se je od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne i), marca 1893, št, 2145 odredila ta prostovoljna dražba
clsi <5.a.2TL IT. aprila, t. 1.
in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu Št. 10, blizu železniške postaje Kakek.
Ravno tam vzprejemajo se tudi do dne 17. aprila t. 1. do 12. ure dopoldne pismene ponudbe (oferti).
Dražbeni pogoji se bodo razglasili od draž bene komisije in se zamorejo tudi že naprej pregledati pri c. kr. okrajnemu sodišču v Logatcu in pri vdovi gospej Alojziji Jerša-n v zapustnikovi hiši na Uncu.
v
II
1
groldinarjev
Htano nri meni en modrue na peresih (FederinutrutT-.el Ti modrool so solidno iz HHJholJNo tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz naj-boljKega hakrenejfa drats, so a finim afr-kom tapecirani in močnim platnenim ovilhom preoblečeni ter 10—15 let nol»<>nlli poprav no zahtevajo. tfmW Tri naroČi Mhz dežele naznani naj se vselej imtt« ni-nn mera postelje v iiotrnn|l — Ako n« toroj dobi za lo uld. dober tapeciran modro«; na peresih, je pač neumestno kupovati nialovredne nadomestke, kateri pravomu ua-menii. imeti «loi»r«. postetjo, no ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, kopeli j jn zavodov popunt od ceni*.
II
I
Žifaste žiiutiice 'mm vsako posteljo navadno velikosti po >*< fcfUi. OO bolelo v; L afrikom tapecirano in s cvilhoiu preoblečene po 15 «l€l. (714—n'4)
iT.-V—Vj
p
I
J
i
m
H
Iščejo se:
(310)
7..1 letni rn;::\ffinet;t nnlal.iiric4' za Toplice, Celje, potom i za Pclovar m Idri o; lulnn Icc za tu in drugod, tudi k jedni osebi in k dvema osebama; kuliarlra k župniku, jnko dobra služba; — kntmrlra /.it iroitllno. solidna služba; — slu^u :a lahko poslove, trajna alnzba ; — JI *1r<->.iifht li konjem. — Priporoča so: službeno osebje vsake kategorije, osobito tako, ki ima letna spričevalu. — Veo" v posredovalnici d. nn  Hromi *1. «.
Uctanavljeno leta. 16G3,
Svetovnoziiaiie (iir>a-i2)
so Bumoizdolane, nagrajene
rac 11 e harmon.lfee--
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika zaloga
vseh glasbil
KOSliJ,   cifer,   pihnil,    olotrln. nslulli harmonik, ptičfth orgljlc itd. itd.,
švicarskih ocelnih orgljlo,
ki igrajo same od sebe in so nedosežno giude glasu, KlaMuenl albumi, kuhala itd. itd.
Knjig/a z uzorci zastonj in franko.
: : : :
♦ ♦
Odlikovan s Častno diplomo In zlato kolajno v Londonu 1193 In i
zlato kolajno v Bruselji lSfle.
*
i
i i
Najboljše sredstvo
x*\ želodec,
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepća in tudi odprt život pospešujejo
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel PICCOLI,
lekar pri „anjridju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Cena 1 steklenici
10 novo. (173-7)
: : : : :
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkib po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenic slane gld. 136; s 24
gld. 9 fJO; s y6 Kld. 384; s 4 1 gld. 4*86 ; .r)f> steklenic tehta fi leg s postno težo in velja gld. 5 26; 110 stoki, gld. 10 n. Poštnino plača vedno naročnik.
1    iT JBk,
■^3 x.
f -obleke. -
Popravila.
.. Mikusch
tavama dežnikov
lir. Friderika Leiiglel-n
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, ka teri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od paoitiveka znan kot najizvrstnej&č lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drvgi deli polti, •*ii|o Me *.«• drugi dan u«>-aiialue luskine od polti, ki poslane valetl leica Alato bela In uelrnt.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavo pike ter um daje mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pego, loltavost, ogerco, nosno rtidečino, zajodco in drugo n.snažnoHti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.50. (234—3
Dr. Friderika I.engiel a
BENZOE-MILO.
Nttjmilejie in  najdubrodejuejAu  milo,  za kozo nalašč pripravljeno, 1 komad «10 kr. Dobiva se v LJubljani v |7b. pl. Trnkoi/j-ja lekarni in v vseli večjih lekarnali. — Postita naročil* vsprejoMia W. Ilenu, Dunaj, X.
1893
1893
za spomlad.
Usojam si s tem priporočati velespo-Jtovanim -osjh mi njih osobiti pozornosti moje novosti za spomlad, ki so že prišle, in sicer:
Klobuke iz ml za gospe
od gld. 3*50 do gld. 6*—.
Slamnike
ff)IP za gospć, deklice in otroke
najuknsneje nališpane, od gld 1*20, 150, 220, 350, 4—, 4 5°, 5—, 6 — do lO'— .
Slamnike
za gospć, deklice in otroke
brez liSpa, od 40 kr. do gld. 2*-.
Šopke za klobuke
dražestne novosti in v največji izbori, od 20 kr. do gld. lbo.
Nakitna fantazijska peresa u klobuke
od rajčice in čaplje, jednobarvena in ote-njevana, od 40 kr. do gld. r—.
Hodni trat za klobuke
škotski, onibro,  sean, jean, gladek in fazane od 20 kr. navzgor.
Bluze za gospe
najmlajša uovost Vinetta, se jako dobro podaja, v sean, jean, Voile in batistu; od gld. 3— do 12 —.
Bluze za gospć
iz pristnega satina,  ki se sme prati, prekrasni uzorci, od gld.  1 80 do 3"—.
Bluze za gospć
iz dobrega cretona, ki se sme prati, gld. r — .
Solnčnike
v veliki lepi izberi iz seana, jeana, škotske, en tout cas (solnenik in dežnik ob jednetn), battista in cretona,  z  beaute-oin in brez beaute-a, po vsaki poljubni ceni.
0?raMe iz Dipek za gospe
pelerine iz čipek, od gld. 1-50 do 5-—.
Rokovice
iz svile, na pol svilnate^ iz (11 de cose in sukanca, z 3 gumbi, od  18 kr. navzgor.
Nogovice
za gospć, deklice in otroke
zajamčeno, tla sc sinejo prati, v dražestnih lepih uzorcih in patent, od 30 kr. navzgor.
za g-ospode in dečke, za turiste in kolesarje, pasovi iz svile, bombaža in iz usnja. (307)
Kravate za gospode
najnovejše oblike, kakor tudi še mnoge druge predmete, ki spadajo h gospodski in gospojinski toaleti, po najnižjih cenah.
* % velespoštovanjetn
Benedikt
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
Trei;a."<l-xi©g-a. cd ±. olctotsro. 1992.
N i. .■■ r 11 p i ■ -» o:ne ijuni i>ri!:aj*l;i i in odhajatni časi ozna Coni so v srednjeevropskem «a«u.
Odhod iz Ljubljane (jnž. kol).
Ob 6. url 88 min. zjutaaj osebni vb.k na Trbiž, Pon-tahel,  Mi'liak, Celovec, FrMnr.oTiStVato,  Ljubno, Duntij.
Ob 11 url 88 min. predpoludne osebni vlak na Trbii, Ponrabel Beljak, Celovec, Franzeasfesto, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. ari 21 min. popohrdne osebni vlnk na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnotfrad, Iliotnuat.. l'aiit, Lnc, N hI, BuacJRviop, I'Uenj, M tri j 11 v»re, Ejjer, FrMrn ove vare, PiMjfo, Karlove vare. DiMžilano, Dunaj via Amstetten.
Ob
Prihod t 1.1 ubijano (juž. kol).
7. nrl lO min. zjutraj o»cbni vlak r. Dunaju \ia A'iisti'iti-n, Diuždniij, l'.u^r, Francuvili varov, Karlovih vHrov, KtfiT, M uijiii b varov, Plznja, Burlojevio, Solno^nulu, Litica, Is bij i, Ljubim, (Vln-cn, Fratizeua-ftste, Trbii«.
4. nrl 58 min. populmlne ob bni vlak z Dunaja, Ljub m,  Beljaka,  Celovca,   Frairzensfeste, Pontablja,
T. bita.
Ob 0. nrl 27 mlu. zveftor osebni vlak't Dunaja, Ljrtbna, Be'juka. Celovca, FontablJH, Trbiha.
Odhod iz Ioubijane (drž. kol.).
Ob
Ob 7. nrl 18 min.
8. 7.
10 00
zjutraj v Kamnik. I opoludue v Kamnik, sveder v Kam rk.
Ob
6.
11.
e.
Prihod v Izubijano (drž. kol.)
nrl 38 min. zjutraj iz Kamnika.
„    dopoludno ii Kauin ka.
06
20   ,,    zvecur i/. Kamnika.
Srednje-evropski fias je krajnetnu Caau v Ljubljani
za 2 minule naprej. {l'i—U3)
Ameriška slovenska gostilna!
Častitemu slovenskemu občinstvu, ki namerava obiskati tukajšnjo svetovno razstavo, kakor tudi vsem drugim rojakom- izseljen, em, priporočam bvoJo prostore s hrano vred ali brez nje, ter tudi vso drugo postrežbo v vst h okolšcinah kar uajtopleje.
Z odličnim spoštuvanjem (308—1)
John Stonič
519. U. IHth Htv.
Chicago, Illinois, Zjed. države. Amerika.
(08-'»)
j Roso životni balzam
je nad HO let znano, probavljanje in Blast poape-Bujoče in uzpenjonja odstranjujoč« ter milo raztapljajoče (llOUu-28)
v domače sredstvo.
Velika ateklnnica 1 gld., malu 50 kr., po pusti 20 kr. več. Na vseh delih ggvojniue je moja tu dodana, zakonito varovana , varstvena znamka.
Zalude skoro v vseli lekarnah Avstro -Oft is k«.
P
Tam se tndi dobi
raško domače zdravilo.
To Hiodstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-docijo mnoge skušnje, Aistenje, zrnjenje in leoenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V Nkatljirttli pu 35 kr. in 25 kr. F« poftti 6 kr. vef. Nn vseh delili znvojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamki«.
B. FRAGNER, Praga,
il. 203-201, Hala itruna, lekarna „pii črnim orlu", p^*Po8tna razpofiiljatev vsak J u u, m
MV
MV
Z„WaMi-jevo začimbo1
V steklenicah po *5 kr«. in več.
Izborno sredstvo.
BOBSCOKCOOBSm izložbi v PARI2L1 1889 .-(CIaa razsodišča) SSŽtfSJ^
382.
(312—1)
Pri občnem zboru ,,Frve dolenjske posojilnice", re-
gistrovane zadruge z neomejenim poroštvom, v Metliki, dn6 19.marca 1893. leta, bil je računski sklep z bilanco za upravno leto 1892. sledeče potrjen in odobren:
Imetje.	A.	Bilanca.		I>i»lgovl.	
		kr.			
Gotovine konec leta 1892	1.070	62	535 deležev po 18 gld. .	6.680	—
Naloženo v Ljubljanskih			Rezervni fond ....	L 009	
hranilnicah   .   .   . .	27.866	18	Hranilne vloge .   .   .   . i	890.988	42
Vrednost v drž. papirjih	34f>92	82	Za  loto   1893 vsprejete		
Posojila na posestva .	185.942	85	obrcBti......	3.080	08
Posojila na menjice . .	157.732	07	Čisti dobiček ....	1.088	18
Zaostalo obresti    .   . ,	1.300	95	-\.		
	60	—			
Skupaj u\a rs j   i •	408.065 1	34	Skupaj . 1	408.055	34
DohoUkl.
B. Denarni promet.
SlroNlcI.
		kr.
Gotovino konec leta 1891	7.335	40
U plačani deleži    .   . .		—
Hranilno vloge     .   . .	■ 150.276	78
Uplačano obrosti   .   . .	21.845	82
Nazaj plačane posojila .	430.545	33
Razni dohodki     .   , .	928	43
Skupaj
916.031 7<i
Nazaj plačani deleži . . Nazaj  plačane hranilne
vlogo ......
Nazaj plačane obresti Dovoljena posojila . . Razni izdatki . . . . Upravni troSkf . . . Razni davki . . . . Za dobrodelne natueue . Dobička društvonikom . Gotovine konec leta 1892
Skupaj
	kr.
90	
; 95.215	26
33 L	37
i 515.053	98
961	63
1.220	23
1.076	76
65	—
1.217	Ot
1.070	69
1 616.931	76
•	
Zadruga obstala je koncem leta 1892 iz 27 2 društvenikov, pristopil in izstopil ni noben drustvenik leta 1892.
Društvenih deležev bilo je koncem leta 1892 — 535, uplačanih deležev 1. 1892 ni bilo nič, nazaj plačanih dele/ev pa je bilo 5 1. 1892. To se p. n. gosp. društienikom z dostavkom na vednost da, da računski sklep z bilanco do konec tega meseca vsakemu na videz v občinski  pisarni v Metliki razgrnjen leži.
Predstojništvo „Prve dolenjske posojilnice'- v Metliki
dne 19. marca 1893.
Anton Pro&enik
blagajnik.
Leop. Gangl
odbornik.
Ferd Salloker
ravnatelj.
Janez Požek
kontrolor. Franc Jutraž
odbornik.
ml) PRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih lastnosti) in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati rla. — Sobe ao v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) iti brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva so v ljubljeni »,ri PRAN CHRISTOPH,
rt t a xttt    t TTmrnir»\T\r   TT      izumitelj iu jedini izdelovatelj pristnega
IVANU LUCKMANN - U.   BVetie5! laki M tla, praga & beuolin.
>/y>      £9b SSa^Svj.4BhdB>,^S^<0S>|
stvu novih
Slikarska obrt.
Najudaneje podpisani se priporoča p. n. spoštovanemu obciti-i, osobito visokoeastiti duhovščini za slikanje cerkev, znamenj, .,ih stavb, sob, za barvanje hiš sgrafito, za firme in dekoracije po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. Za cerkve imam na razpolaganje najboljših uzorcev v vseh zlogih ter sem okrasil že več cerkva v Hosni in v poslednjem času veliko stolno cerkev v Kranju v popolno zadovoljstvo delodajalcev, kar dokazujejo spričevala.
Proseč stare naročitelje, da mi ohranijo svojo blagonaklouje-nost tudi v bodoče, beležim z vsem spoštovanjem
Faraa 3©r. Baraga
slikar
(v92—2) na Emonski cesti št. IO.
m
P. n. slavnemu  občinstvu uljudno  naznanjam,  da sem odprl "V MelcMiLMirgg-ovi lil i O i v   I > j ii i ; I j; i »i :
lirojjfaNki obrt
ter prosim, da bi mi blagovolilo isto naklonjenost, katero mi je pred leti skazovalo, tudi v bodoče obraniti.
Za mnogobrojna naročila se udano priporoča
Fran Železnikar
(231—6) krojaški mojster.
Najboljše vrste piva
■v- sodili in stefclerajLcaJa.
i/, združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
C; priporoča po tovarniških cenah. (102—7)
Zaloga piva
prve Graške delniške pivovarne
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. fjmV • Na pismene poizvedbe odgovarja bo nemudoma ln franko vano. ~%t&
lzliorno man m. pivo v plomblraiilli Steklenlcall n palentu vnuiiii 1,11111« Škoiu do lil v a. Nf» \si»U Umi svete 1 , lllnt II kr., I liter 21 kr. «lobivit t*e \ I t-j.it \ Ini •» speee n j wk i iu hlMgom pri ^oNpe I v a 11 i Km v K0I01I vorMklh
ulienli -i 21.
Razglas.
Vsa v zapuščino ranjkega gospoda Antona  3 eršaiia na Uncu (Maunitz) spadajoča
posestva,  poslopje, vrti, njive, senožeti, pašniki in srenjske pravice
se bodo na javni, prostovoljni sodnijski dražbi razprodaja^ in se je ta prostovoljna dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. marca 1893, št. 2145
na d.aaa. ±±, aprila, t. 1. in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) lliž. Št. 10, blizu železniške postaje Rakek, odredila.
Prodajalo se bode z večine na kose po parcelah in se bodo dražbeni pogoji po dražbeni komisiji naznanili, sicer se pa znajo tudi poprej pregledati pri c. kr. okrajnem sodišču v Logatcu in pri vdovi gospćj Alojziji Jeršan v zapustnikovi hiši na Uncu.
hI hi -j
4
<>
Hi n Hi HI HI H-* H5 H* Hi
h!
HI H Hi H H
<8
Hi
HI
Hi
»ji H*»fe »ž». »t»    -h. »H»k,»fr •'* **- H*. •!• *** 'h &.<k «*t •**
Gospodarji in kmetovalci!
Pomlad, ćiiH za nakupovanje različno železnine in poljskega orodja in Čhs za zidanje jo došcl. Pri nakupovanji vseh teli reči je pa paziti, da ko kupi dobfO i I ••••• po nizki ceni, ali pa pri oni in isti ceni boljšo hla^o.
Potrudil sem go nakupiti najboljšo blago po najnižji coni, za to som v stanu je dnjuti tudi ]io n»jnižji ceni. Posebno ho hodom trudil v tem »smislu poutroči z najboljšim in najcenejšim orodjem, žolezjom za zidanje, okovano! za okna in vrata iu s cementom.
V zalogi imel hoilein vedno uajholjši roman in portland cement, staro železnidke šine ta ohoke, preskrhim pa tmli po najnižji coni traverze, i t. d. V lidogi imam raznovrstno priproste in najfinejšo okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d.
Za streho kriti imuni bogato zalogo cinkaste in pocinkane plo-ščevlno ter »tier.no-a papirja.
V ziilogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo in bogato pozlačene nagrobne križe
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
V štedilnih ognjišč
in njih posameznih dolov.
■^"-eisuzija. rieiroillo, ae to<5*o.o in -veetra.o zvrše.
Za obilno nakupovanje in naročevanjo so priporoča (174—7)
ANDREJ ĐRUSKOVIČ,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.
Zobni zdravnik
SCHWEIGER
stanuje (47—12)
v hotelu „Pri Malici'*
II. nadstropje, št. 25—26.
Ordinujo vsak dan od 9.—12. ure dopolu-
dno in od 2.—5. ur? popoludne. Ob nedeljah in praznikih od '/(10(—'/»■• u«*6-
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje,
TDcslej Tjrezprlmemo!
Ilustrovana
svetovna wMm za ljudstvo
z OBobitim ozlrom na kulturni razvoj
od J. O. Vopta.
(Illustrirte Welrge*chichre fiir dna Volk  mit bosonderer HerUoksichtigung der Knltur«ntwickelung.   Dargestellt von J. G. Vogt.)
140 tedenskih sesitkov po O krnjcarjev.
Dalje: (2y3-2) Faulm an.ii.:
Im Rciche des Geistes.
Uuatrovana zgodovina znanoatij v HO seSitkih po a<> kr.
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani.
Zadnja cena !
3
<D 0
(D ■»-i
3
•d
(i$
bi
R. Miklauc
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5.
Zaloga
(1B9-6)
vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske
kakor tudi vach vrst
ko cev, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in cajgastih rut itd.
po najnižji ceni. "^M
Za.c3.ri.jSL cena!
H
Veli Ko
zalogo
J. Soklič.
I
Jos. Stadler
stavhoui iu galanterijski  klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater 1111, Ht»ii-<;m ti*•j'u .št. I
priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stavhinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Votlo-» n«ine mipravv vsake vrsto prevs&em-Ije ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troikovnikl pošiljajo se na zahtevan je zastonj. (»7)
' F. BILINA & KASCHl
Židovske ulice št. 1
priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlo, t*ko od Banja (lasteti Ndelek), knkor Midi od druzega blagu. Kirurgične obveze (le lasten izde luk), jhineeno ua| boljšo vrste, z raznimi ktrurgionimi pripravamf. Velika izhera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila m parfumov. Vso po naj* mziih penah.
S^S^eJeJSJ 9BSBBB Tc^^^^rcž^<^^<^'
Ljubljana, Fraii(iškauske ulice 4. 'i Slikarja napisov, £ t,    otavbinska in pohištrena pleskarja. t£
^ Tovarna za oljnate barve, lak f •ti in pok- )«t. (146) in
^_ Glavni zastop lti»rlliolt-|ev«*^rn ori- ^ p giiiuliit'Kii Karli« 11 ne; it. Maščoba \ \ M Konjska kopita in usnje. <x
I (Viktor ltnntii) (im)
I . i 11 I - i j  t : i . t .    Mtll'ijill    lr- 1
\t priporoča veliko nalogo oprem za kro- M 1 jače in čevljarje, belcprtenega blaga m ' podvlok, bombaža in ovčje volne, proje
II vezenje, pletenje, šivanje iu kavlji- j čanje, tkanega in nogovičarskega blaga, *
? predpasnikov, životkov in rokovic, po- \ zamentirskega in drobnega blaga, tra- ! kov, čipk m petljanj, čipkastih zaves in !
j| preprog, umeteljnib cvetk m njih dolov. ^ . •-SI EJ-£2&S2l
Hotel „Pri Slonu"
J5
1. vrsto
v sredi mesta in v
,o v sreai mesta in v bližini c. kr. r5 poštnega in brzojavnega urada.
Sobo od 70 kr. naprej.
Restavracija in kavarna sta v hiši.
Železna in parna kopelj
urejena po Pranoovifa k< »polih po c. kr. vladnem svčtniku g. prof.dr.pl. Valenti.
(«>j{KjooiKooiMooJtcog5oo<aV)Rp#3oB^^
Pozor gg. krojači!
FELIKS URBANC
v Ljubljani, pri železnem mostu
i m -t veliko zalogo vseh vrst suknenega . blaga, Jiigerndorfskih, Brnsklh tkanin in p lodna, kiikor tudi mnogovrstnega manu fakturnega blaga, hlacevino in vse k oble kam potrebne oprave. 1 (199 Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro * blago po nizki ceni Imeti I
T- Leveč (B4)
trgovina z deželniini pridelki
v Ljubljani, pri mesarskem mostu
Kupuje vsakovrstne rastline, semena, ki>-roti Mit\ rože za zdravila, kakor Arnikove rože, Sentjanževo koruniuice, hele kresnice, čeJuiinova zrnja, smrekovo m-me tršljikovo lubje, ržene režičko in drugo I poljske pridelke.  Seno za konie in goji vejo živino v večjih množinah. Trgovina H ■ raki. Illagn kupuje po najvišjih cenah.
R. Ranzinger
špediter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne i z vožnje in do vožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. <65>
y>«ai.aaMMaiaaa«
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <fi6>
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vodno na izbero. Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vbo mere so shranjujejo in zaznainenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli na) se v/.oree vposlati.
■■SS»SB1W1»SB
Ivan, F'risch.
jermenar ln sedlar I_i5-u."blj©,rj.c«., 3>viEa.rl3i3a. trg" priporoča svojo veliko '.alogo angleške opravo za <onjo in kočije, sedel za rojake in zasebne jezdece, kovčekov za potovanju iz usnja in lesa za gospode in lame itd., raznovrstna jer ne na za daljno* glede i n stroje. Veliku zaloga listinj iz usnja ln mali in veliki denar, za vizit-ice, smodke in tobak itd. itd. (68)
BfrftftfiateVf a»ifcl<fc?alta!lftvar#a*<B
Ijeno
J. J. NAGLAS
tovarna pohištva
v LJubljani. Turjaški trg št.
leta 1847.
Goapodake ulloo (Knežji dvorec).
Zaloga jednnatavnega iu najtinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, striigarskega in poslatarakSgl blnga, pt»-histvene robe, zaves, odej, preprog, za- v> X§ stiral na valjoih, polknov (zalutij). Otro- W I ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- gX pregorno blagajnipe. (t>9) %
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
salon
Velik zračni vrt, stekleni In kogljličo.
Pri/nuno izvrstne jedi in pijačo ill skupno obedovali je.
(70)
F. FeriinC, rostavrater.
""I
Josip Reich
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4
priporoča čast. občinstvu dobro urejeno
kemično spiralnico
v kateri se razparane in nerazparane moAke in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmd se za pranje in creiu v pobarvanje. V barvanji vspre-juina se svilnato, bombažno in mešano blago,    barva se v najnovejših modah.
(117)
I
ADOLF HAUPTMANN
tovarna
oljnatih barv, firnežev, l lakov in kleja J
v lastni hiši
ma
v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. ur
Filijala: !j
Slonove ulice št. 10—12. !j
9SeatSt9»S1SICeO«OJM«0f»2»
SPRAJCAR IVAN S
J stavbeni in umetni ključar J J Kolodvorske ulice št. 22 •
• priporoča svoje (155) •
\\ valčaste ograde za okna in vrata •
• lastni izdelek, prava jeklena plebovina, ■ j s tibiui zsporora in trajnostjo.   Popra- *
vila  v tej  stroki  se vsprdjoinl|ejo tor at
• lavriojejo natančno in po nizki ceni. •
HENRIK KENDA
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(164)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ e>e e e ♦ ♦
♦ ♦
I   Evgenij Betetto |
1 tovarna za nictljc j
j v L'iubljati, Plorijanske ulico it. 3 {
♦ priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem f j      bvojo veliko zalogo vsakovrstnih j
i     fškT- m g tel j -^a }
♦ od najfinejših do najcenejših po najnižjih * e cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj + j in franko. ( 1 fei) ^
J. MULLER (,63)
j2 fotograflono - artistični zavod
C    V Iruiicisli it n tki li ullettll HU H
priporoča avoj atelier za vsa v fotogm- \i lično stroko spsdajoča dela, kakor: p >r-treto, krajepise, interieurB, reproduk- J.j cije, vsakovrstne podobn, pisave, načrte H itd. Mi.n,entne fotografijo /.a otroke, po- 3C vekianja vsake vrste po najnovejših \* j sknAujah. Vsprejomlja VBa v fotoirrahčno M :C stroko spadajoča dela po n>ijni>.ji ceni.
OH
G. Tonnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-livnloa.
Isduiujn kot poMbnoatt vse vrste strojev za lesoroznico in žage. (144)
Frovrjmo culo nnpravo in btkrbuja ptirontroje in
kotle !><> najboUil mistiivi, slučujui) f iirl.ini' in
\(.<llllk liOl«>MI».
<   Uran & Večaj ►
A Ljubljana, Gradišče st 8, Igriške ulice št. 3 P ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ jI veliko zalogo vsakovrstnih ^
4 pečij in glinastih snovij rp
a kakor tudi ^
štedilnikov
jt in vseh v to stroko spadajočih del po w ^ nizkih oenah. (149) r
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija .. \ eliUo i tlvorauo ia koneorte itd. iu lepim ^ vrlom. vl59)
^= Kegljišče je na razpolago. == Uhod jo tudi iz Poljskih ulic.
stavbeni klepar in vodovodni instalateur
1.)ii lil jUi lik
l>IIIl»JMklt  ri'hlll At.
(142) In 11
priporoča svojo bog»to zalogo klepar-skega dela. Izdeluje vaa v njegov " obrt spadajoča dela v mestu in na de ž u 1 i. IzvrAevatelj lesenih, oement-nili in klejnih streh. Zaloga stresnega laka, b-siiega cementa in kleja. Na pravi tel] strelovodov po novi sistemi.
Etaž* Toixi
vulgo Srakar
lizprašanl Iskottslč * Kravja dolina št. 2
^ izdeluje vsa  v njegov  obrt spadijoča |: dela po tn/.kih e.en.di.       i I;, li Dobro delu in točna postrežba. Posebno se priporoča za nove Kon jsiir podkovo.
U**i(t\mv*(* Zii c> drž. uradnike, IlllOrillB uradnike c. kr. drž. železnic, privat. železnie, kakor tudi za c. in iu kr. vojsko izdeluje pod pisanec po naipovoljnejših conah; tudi preskrbuje vso /nivon spadajoče predmete, kakor m»I»I|*>, iii«'«'«>. klol»uke em (»knitlo, zlato obrobke itd. Civilno oprav« izdelujejo se po najnovejši fay;>ni. Angleško, francosko in tiuuinsko  robo  ima  na skladišču.
P. Casermami (™)
krojač za civilne oprave in uniforme.
IVAN VIDER
umetni ln kupčijskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16
priporoča bo častiteiuti občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih
vencev in šopkov
in vseh v njegovo stroko Bpadajofiih del. Na prodaj ima vedno mnogovr tno Dve« tll«e iu cvetIKnc Krmtče po najnižjih cenah. 1 (200)
Ivan Somnitz
(prej Fr. Pettauer) urar o. kr. priv. južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18
priporoča svojo
veliko zalogo ur.
l'opravo ae IsvrNoJcjo hitro in dobro. (63)
Vizitniee
in
j krverie s firmo
priporoča
„Narodna Tiskarna".
t
Prva in najstarejša
tovarna salam
Rajmund Andretto.
Dovoljujem si s tem, da vsaki zlorabi v okom pridem, p. n. občinstvo na to opozarjati, da se moje, že več let v Ljubljani kot jako ukusne znane salame le v sledečih trgovinah na drobno prodajajo: yOG)
Jeglič & X,eskovic,
Mihael Kastner,
Josip Kor din,
Peter Lassnik,
A. Lonček,
Ivan Luckmaim, Pavlina Man ser, France Prebil, M. E. Supan, H. L. Wenzel.
Zaradi preselitve
razprodaja
solnčnikov in dežnikov
po zelo nizkih cenah
pri (305—1)
Jos. Vidmar-ju
na Starem trgu h. št. 28.
Najbolje železo prodaja
A. C. AHČIN
pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8.
Posebno priporočam
orodja, prve vrste
za (143—7)
rokodelce in poljedelstvo. Za i> i 1 e
In. ^rodne ±a,gre
kakor za
se garantira, da so dobre.
Grobni križi,
šine za obloke, kuhinjska oprava itd.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice, vitle, trieure
. čistilne mline za žito
rczalnlce za krmo
hu model n joče
aparate proti peronospori
tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
2,2 Praterstrasse Nr. 78.
Košato iliiHtrovani katalogi v nomftkem in slovenskem jeziku ziiNtonj in (4MG   tti i><>Mtiiiiio proKto.
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene so se znova znižale!    Preknpovalcem znaten popust!
Trubarjeve ulice.
Svoji h svojim!
Narodna gostilnica.
točim
Častitemu p. n. občinstvu uljnu o priporočam svojo gostilnico, v kateri
Naravno Vipavsko vino  . . .
Istrski teran........
Istrski Izolanec.......
<Č*e:z -uillco Je TrestlE liter vina 4b lcr_ ceneji.
Marčno pivo liter 18 kr., pol litra 9 kr.
Dobi\ajo so vsak dan gorku in m rs I a jedila« kakor tudi ribe in raki.
Za obilni obisk se uljudno priporoča
Fran Ilemic
(303—1) gostilničar.
liter 40 kr.
n     44 n
„    48 .
Štev. 1286
IV. 6-63.
Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Trebnjem z
dne  17. marca  1893, št. 1286, prodalo se bode v zapuščino tli. 9. januvarija  1893. v Trebnjem umrlega trgovca gospoda Vinko Verhovšek-a spadajoče mešano, sodno na 4506 gld. 54 kr. cenjeno blago, skupaj.
Kupovalcu prepustila se bode tudi v zakup prodajalnica z ma-gacinom vred za drobnost in blago, kakor tudi potrebno stanovanje, obstoječe iz sobe zdola j, kuhinje, sobe za hrano, potem šupe za shra-rijenje drv in prazne posode in tretji del vrta za letni zakup 400 gld., ki se ima za pol leta zmirom naprej plačevati in sicer za 6 let zaporedoma.
Ponudbe z 10° 0 varščino se imajo do dne 6 aprila 1893, kateri dan se lahko vse pregleda, na c. kr. okrajno sodišče v Treb njem, ali pa podpisanemu sodnemu komisarju doposlati.
Ako ne bode nobene ponudbe, bode se prodaja mešanega blaga na drobno
dne IO. aprila 1893. od 8. ure dopoldne
naprej in, ako bode treba, prihodnje dni po javni dražbi proti gotovemu plačilu vršila.
Civilni zapisnik in dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodnem komisarju.
Trebnje, dni 18. marca 1893.
Matthaus Bezan,
(295—2) notarski subutitut kot sodni komisar.
Presenetljivo
novosti v konfekcijah za gospe in deklice.
'<W><r 2fc«
ŠT
od gld. 12 —	navzgor,
od gld. 10 —	navzgor,
od gld. 10-—	navzgor,
od gld. 13-50 navzgor,	
od gld. 8-—	navzgor,
od gld. 6 —	navzgor,
od gld. 4-—	navzgor,
od gld. 5-—	navzgor.
O
Uniforme za drž. uradnike
(300 2) vBike kategorije.
Razven tega specijalitete v kravatah, srajcah, ovratniki li in narockali (manšetah).
T
izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip NoII i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".