ILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE Chicago, Ul, torek, 6. avgusta (August 6), 1029. sulhhripuon |t.h Y—rly STBV.—NUMBBR 183 DMMftAAMMIlIL ALMIHIA rromogovniK oDrsiijti «MAHIAX IA §l«|k Ima* Sovjetl in Kitajci dolže di druge terorizma in al lui s rastmi. Mirovna konfen BI vit evstrijaki šsndar bo aiaj kmeta »od vojno prod štirinajstimi leti. llelgrsd, 5. avg. — Kapitan Pire, ki jo bil prod avetovno vojno avstrijaki žandar, jo bU adaj obiojon v amrt na vešalih, kar j prid štirinajstimi loti mod vojno ustrelil jugoslovanskega kmeta pod pretvezo, da ji bU vohun. Dokazalo m jo, da jo bit kmet Ako ai načrt izvode, bo moč tru-h ta občutila sleherna družina. Newyorški bankirji d hočejo ^varovati inve*idje na Kubi. Tajna aeja ae jo vršila v Brualjn. Washingtou. — Medtem, ko ► je senatni finančni odbor vršil zaslišanje o novi carinski predlogi, so velebanktrji V Wall streetu in v finančnih središčih Evrope študiraj načrt, ki zasen-čuje v pomembnosti vse dosedanje poskuse mednarodnih ekonomskih imperijev. Investicijski bankirji niso zadovoljni s nič manj kot svetovnim trustom sladkorja, katerega moč, ako se načrt uresniči, bo občutila vsaka najobakurasjia družina. Gibanje za svetovni sladkorni imperij vodijo kubanski sladkorni interesi* kar pomeni newyor-ike bankirje in ameriške inve-storje, ki so investirali v kubansko sladkorno industrijo okhg dve in pol milijarde dolarjev. Njih glavnf reprorentanti na Kubi je Joee M. Tarifa, ki je že dosegel prve uspehe v tej smeri. Prepričal je predsednika Macha-da( ki je zvest služabnik sladkornih interesov, da je potrebno, da se ustvari monopolska "zadruga," ki bo izvažala ves kubanski sladkor. Njemu je predložil dekret oziroma načrt za forimranje Cooperativne Export Agency. Načrt je Machado podpisal. Ta orjganisacija bo imela monopol nad Asportom kubanskega sladkorja za dobo dveh let. i istočasno so se V^k^ JIMki janja tudi fc evropskim! smd-kornimi interesi. Resultat je bil, da je bila pta* nekaj tedni sklicana tajna konferenca, ki se je vršila v Bruslju, Belgija, in katere so se udeleiiU zastopniki vseh sladkornih intereeov. Na tem zborovanju, ki je trajalo par tednov, so ae zastopniki sporazumeli, da je produkcijo sladkorja potrebno omejiti v svrho "stabiliziranja" cen. Ta sporazum, na katerega bodo gotovo pristali vsi Rladkornl interesi, oziroma tudi tisti, ki kontrolirajo sladkorno industrijo na Javi, je prvi konkreten korak za organiziranje svetovnega sladkornega trusta. Potrebno je omeniti, da ima to gibanje še posebno velik pomen za amertftko ljudstvo, iz katerega skušalo visoki carinarji izmolsti še več milijonov v bodoče. Profesor Commons z univerze Wisconaina je izračunat, <** je sladkorni trust lansko leto izžel iz ameriškega ljudstva ni* manj kot 289 milijonov do-Itrjev. Toliko je namreč vel Plačalo za sladkor radi visoke "rine. In ako se ameriškim interesom sladkorne pese posreči, da » uvozna carina na sladkor Poviša, kot to določa po nitji zbornici sprejeta predloga, bo nova carina stala ameriško ljud-Ivo nič manj kot SS4 milijonov Marjev letno. Zanimivo it tudi dejstvo, da Je Waahington dobro poučen o najnovejšem koraku tk ustvar-svetovnega sladkornega tasta in da je Hooverjeva ad-racija naklonjena temu f»anju. V njem vidi svtomsttč-no ureditev tega vprašanja, nam. r* v slučaju, ako sladkorni in-^ "stabilizirajo'* svetovno L Produkcijo sladkorja, bodo di-Tsrence med ameriškimi slad-•ornimi magneti enostavno od-£dle. Carinski bo* msd brstci Jo prenehal, kar cene sladkorju avtomatično nabavljene na PodUgi zakona "supply and dr (potreb* to sahteve). za ljudstvo je torej a. da bo plaferalo visoke eene u »ladkor ne glede na nov carski zakon. Ker, ako se znifta P^dukdJa sladkorja na točko m zahtevajo, vlada aodelu jr Modna, 6. avg. — Sovjetska Časnikarska agentUra Taae zanika kitajske«vesti, da so sovjetske čete zaplenile kitajske reške ladje na meji Mandžurije in ubile dva Kitajca. Rdeče čete se diie proč od meje, ne more se pa reči tega o Kitajcih, pravi Taas. Grupe kitajskih vojakov vpadajo čez mejo v ruska naae-lišča in ropajo konje, vosove in drugo lastnino. Druga veet iz sovjetskih virov se glasi, da so Kitajctadslovili nadaljnih 40 ruskih nameščencev vzhodne Še-, leznioe. Končno poroča Tass, da je oddeiek kitajskega vojaštva dsaertiral in prfbešal čez mejo v Sibirijo z izjavo, da ie Kitajci nočejo bojevati s sovjetsko Rusijo. Hsitin, Mandžurija, 5. avg. —Fang Ci-kuan, nadomestni poslovodja vzhodne železnice, katero so Kitajci vseli sovjetom, poroča, da je spor z Rusijo zadržal 1800 tovornih vagonov blaga, ki je namenjeno v Vladivo-stok, toda sdaj stoji na tirih in čaka poravnave spora. Ako se mirovna konferenca zavleče, bo to blago poslano po japonskem delu železnice v Dairen. Dalje poroča Fang, da sovjetl drže 400 kitajskih tovornih vagonov v Vladivostoku. Fang je nadaUa obdolžil sovjete, da io v Čajni sveži z Japonci, s katerimi bi ai radi razdelili Mandžurijo. Priprave za konferenco med Kitajci in aovjeti se še vedno zavlačujejo na meji. Obe jtranki Delavski list pravi, da ae nI al-stem nič isboljžsl poldrugo stolctia ' * ' aj Umdon, 6. avg. — Delavski "Daily Herald" poziva lastnike tekatilnih tovaren v Lancaahiru, nej gredo v šolo v Ameriko in potem zavržejo avoje "predzgo-dovinske stroje, predzgodovin-ske tovarniške metode in pred-agpdovinske kapitane industrija," "Predilnici in tkalnice v Min-cheetru nudijo zanimivo izložbo za muzeje v New Yorku," piše list. "Lastniki se radi pohvali-jo, da njihovi stroji obratujejo že 150 let — pa jih ni prav nič sram te škandalozne samohvale." Župani Občin v Lancaahiru so včeraj zborovali in sklenili, da pokličejo na konferenco predstavnike tekstilnih baronov in izprtih delavcev v svrho zbiranja. Ottawn. Kanada.—"Rum run-ners" delajo veliio preglavico kanadskim profcibicistom. ki bombardirajo vlado, da mora "nekaj storiti," da m tok žganja in piva, ki teče is Kanade v Združeni diiaf4i ustavi. Kanadski davčni minister W. D. Euler je domačim suhačam pretekli teden povedal, da je v dani situaciji kanadska vlada brezmočfta ustreči želji. Rekel ja, da jk "rumrunner-aka" industrija v rokah ameriških državljanov, nad katerimi kanadska' vlada nima juriedikci-je. Ako kršijo • svojo obrtjo gotove zakone, niso ti zakoni v kanadskem takonifcu. Povedal je tudi, da je kanadska vlada suge-stirala ameriški MtAi, naj llcen-sira vse ladje in ladjici ni v* likih jezerih. Ameriška vlada naj zahteva, da se vsak večji čoln ali ladja prijavi ameriškim pristaniškim oblastem ob času odhoda in prihodi Ako bi se ta kontrola uvijlf, pravi Buler, bi Amerika lakfto imela dobro nadsorstvo nad **rt»mrunnerji." V tem slučaju bi šla tudi kanadska vlada na roki ameriški in bi odklonila buttaflkrjem "clear-ance" (odhodne)|apirje. To sugestijo je vlada v Waah-ingtonu vzela un4 znanje." Gotovi ljudif »o mnenja, da je nemogoči prebrečM dotoka Glasilo tovarnarjev zahteva is- gon stavka*Jev iz šotorižča. ——— Gaatonia, N. C. — Pleteninar-ji, ki so zsstsvksll v tovarnah Lorajr Co., po ustanovili novo hekrifr jsa. svoja dfitfbt* ki* so druge transportne agencije računajo pretirano visoke eene, kar ustvarja deficit Progresivni kongrasnlkl in ie-nitorjl ao bili ta večkrst v boju proti tem interesom, toda dqse-gli niso ničesar, ker Je bila večina v kongresu vedno na strani žaleanlžklh druib. Pretirane eene so bile večkrst prodmit o-strim debatam v kongresu in na sodiščih. Neki spor je prišel edo pred svszno vrhovno dtfiče, Id je odločilo, da mora vlada plačati $60,000,000 kot zaostalo plačilo železniškim družbam. Nobenega uanja ni, da bi kongres odredil kakšne spremembe, saj v kratkem Času na Republikanska administracija In njanl podporniki v kongresu so dali ponovne subvencija parobrod-nkn družbam, ki prevažajo ameriško pošto čes morje. Subvencijo so utemeljevali s argumentom, da bodo parobrodne družbe odstopila-svoje ladje v eluA-\>» vladi, ako bi se iaeimil reeen aonfltkt in bi nastala vojna. lati argument Je bil doprinešen, ko se Je kritiziralo aožtnl depsrt-ment, ker dovoljuje, da privatne letalske družba ratenajo^lijm Ustev, d očim pošta prejme le' Devet Isletafcev atenilo v M« m Oitend, Belgija. I. avg. — Dve isletni ladjici natlačeni a ljudmi, sta včeraj trčili v tu-kajlnjem pristanišču In ena se Je takoj pogrsanila. Devet oeeb je utonilo, drugI so ii rsšlll. . TaJf ua usmrtil M osek. London, ft. avg. Silen tajfun Je včeraj raasajal v provinci Tonkln v francoski Indo-Kini kakor poročajo is Parisa. Po prvih veateh Je bilo «0 ljudi ubitih in na stotine ranjenih. vlada skušala uvesti in izvajati sugestijo kanadske vlade, bi se butlegerji poslutill pa srečne transportacije — zrakoplovov. Euler tudi pravi, da ae v A-merikl popije 96 procentov več opojnih pijač kot pa znaša ia-voz is Kanade. Pritožuje ss, ker Kanada Že aedsj potroši nad milijon dolarjev za asistenco a-meriftkj prohibiciji, medtem Jco ee wsshingtonska vlsds ne zmeni za sugestijo avojege severne-ga prijatelja. Kompani)eka unija pealaaa po gol>e. , New Orleens — Prisivno zvezno sodišče je potrdilo sklep nižjega smMžče, ki prepoveduje Texas k New Orisane železniški družbi u meša vati se v unijo kler-kov. Zednjih psr let si Js družba prizadevala, da raabije to unijo t pomočjo kompanljske u-nije, ki Je bila ustanovljena v ta namen. Unija lderkov je žla na sodišče In izposlovala injunk-cljo protiAompanljski uniji, o-ziroma namenom kompanije. In ker Je zveeno sodišče potrdilo prvotni odlok, še to smatra za vslik pomen in bo najbrže Imelo dobre poeledice v bodočih bojih proti kompanijsldm unijam. VVaahington, D. C. — Poštni depsrtmsnt Je naznanil, da poštnina za pisma In dopisnice sli rssgiednice, ki Jih hotojo Američani poslati po "Graf Zeppe-linu," Je sledeča: ta pisma v Nemčijo $1 in dopiaalee 60c, ne Japonsko $t ia $1, pisma v Združene države okrog sveta $8.60 in dopisnice 91.76. Kdor hoče po-Blati pisma ali dopieniee po zračni poŠti v New Vork, mora zraven še dodati pet centov ze pismo in tri eente sa dopisnico Pittaburgh, Pa. — The Du-aussne Llght end Pomer kompe nija. ki jo kontrolira Mellonovs družine, je odpustila 900 deisv- Nuremberg, Bsverska, 9. avg. — Včeraj Je bile tukaj velika parada bavarskih faiietov pod vodstvom Adoife HKJ«rje. Fašiste Je vedU tudi Aeprtac Avgust VUjem, sin bivšegs kaj serjs. Pri tem Je prišlo ri<> spopadov med feiisti in eoriai.-n ter komunisti. Policija je *rdje-le in dva moža sta bila ubita in okrog 20 ranjenih. St. Louia, Ma — Ker Je raa-eodlšče prlaodilo cestnim šeles-aMarJem dvs centa povišanja plač na uro, skuša utUlčna kom-penija aedsj poviša* vomlno Is osem ne deaet center. Družba Ja v rokah "rsketirjev," ki molse-jo za "ali U« trsffli wiU bear.- Chftsago. — John Vfsocki. ki je prisnsl, ds Ji 7. julij« t. I. ustrelil j«'liei0i Johna ffcreene?-js. je bil v eebot" obeojen ne 79 let zapora. ZdsJ Je itsr riet PROSVETA THE enligMTENIIEJfT tiLASILO m LASTNINA UOVtMUM KASODKS FOUtUK-HKJmKOT« Orgmm «1 k, t*» MsUmmI BmttU ImMt RMMhi M M* ~ M«. M* " »»J* - " bi«, in CM r»M «• -u> H.T» m M Mat M tM. IJMrtKM ntNt for lW Unlu4 IUtM (HMfi C*H»«o) I Cmte MJ« p« »M Cto^ »IM pm M M mhk mripto vIllMlk* MI7-M Ml PROSVETA or THE KKDUUTSD FKKM ) r--• te M* li • Šmšvmm pt+tš J* Če bi Mather prižel nazaj Listi poročajo o »tarem jetniku v Muu-chusettsu, katerega ao po triinpetdesetih letih zapora poalali na jetniiko farmo. Mol je zdaj prvič videl avtomobil, letalo in traktor in se je zelo čudil. Bil je vesel, ker je videl toliko novega, žalosten je pa bit, kdr ni videl nobenega konja na cesti. Konja je pogrešal — ni pa pogreli! strojev, o katerih nI vedel nift. Cisto naravna posledica človekove vzgoje. Ce bi tega moia vozili okrog po deieli, bi lahko videl le več novega in bi se le bolj čudil, ako ima v sebi le kaj snovi aa čustveno delovanje. Na primer, ako bi ga Vodili akozi Fordove tovarne, da bi videl masno produkcijo af-tov, bi morda umrl vsled pretresa. Kot deček je morda bil na Jugu Amerike. Od civilne vojne le ni bilo dolgo in Um ep le vladali stari aristokratski farmarji, častitljivi patrijarhi "čiste" anglosaške krvi In "edinosveličavne" fundamentaliitične vere, ki so se morda le jokali po telesno osvobojenih zamorcih, katere jim Je Bog dal sa suinje, toda vragi s severa so jim — In Bogu —- prekrižali račune. Ako bi tel danes tja, na primer v Severno Karoiino, bi videl tam namesto starih piantaft tekstilne tovarne z masno produkcijo in nove sužnje. 8utnjl, črni in beli in rjavi, so se preselili s polja v tovarno. Moderni suftenj je sloer svoboden, da lahko vsak dan menja gospodarja, ampak gospodarja mora imeti, če hoče Imeti kak dolar za kruh in "hot dogs". To je vsa razlika. Toda jetnik, ki je preživel 50 let živ v grobu, lahko najde marsikaj, kar mu ne bo novo. Med "čistimi" na jugu, "kosmatimi" na severu, "divjimi" na zapadu in "plavlmi" na vzhodu lahko najde fuadamentallste iz svojih mladih let, ki le danes krepko prisegajo na "God damn it," pojejo judovske psalme ln verjamejo, da Je Jehova ustvaril vse kar je s seboj in z njimi vred samo v testih dneh ln testih nočeh. In Če potrka pri mr. Bakerju v Wall Streetu, bo videl na steni finančnega svetllča v tistem okvirčku apostolsko vero iz avojih mladih let, ki le danea kakor je takrat proklamujo vsem pravovernim: "Samo mi smo poklicani, da vladamo svet ln bedake, ki so pod nami" ... NI treba, da je človek pokopan 50 let. Lahko pridejo nazaj le drugi, ki leže v grobu sto ln več let. Lahko se Isvleče iz svojega dvestoletnega groba reverend Cotton Mather ln pogleda po danalnji Ameriki. Seveda ae bo čudil in le bolj se bo zgražal, ali čim pride v Michigan — in le kam drugam — In vidi tam moža in leno in njunega aina, ki so v ječi zaradi umora nuke starke, katero so zadavili v atari krščanakl veri, da je bila "copmica" — mu takoj odieže. Rev. Cotton Mather bo videl, da njegov krtčanskt duh le živi, da hudič, ki ae naselil v tonsko ali otroka, le eksistira — etdesetimi leti videl Indijanca. Takrat jih Je bilo te doati po deželi. Imeli so avo-je kempe. ognje in plese v perju ln obrednih plslčih. Naj pride danes v Chicago ali 80 milj od Chicaga. pa naleti na kempo, perje, plalče, sveti ogenj in vae drugo, kar prijetno dlll. škriplje in skovika . . . Ves. a meri tki avet Je v petdesetih letih naredil čudesa. Preoblekel se je na vrhu In vozi se hitreJAe; miza mu je bogatejša ln lojeno avečo Je vrgel prof. Toda pod mizo Je te vedno I**« lM> kotih je le nesnaga In pod kožo ae še zmirom maft« s mastjo Iz Babilona. In kadar mrkne luna. Je to znamenje, da bo potre« v Kaliforniji. «aw*MH «• I ' Mlada ženuka v New Yorku Je čtstlla obleko. Tekočina se je vnela in v hipu Je bila ženuka v plamenu. Vsa obleka Je zgorela na njej. Sosedje .o alitali njen krik In tekli na pomoč. Niso mogli v aobo, kajti vrata so bila zaklenjena (Ki znotraj, ftele gaailci so razbili vrata In odnesli leno. hudo ožgano, na prosto. Vpra-tali m Jo. zakaj ni odprta vrat *o-sebno pa politični časopiai, delajo propagando ne za SNPJ, ampak za nekaklno aupremacl-Jo, da kdo Je v«6Htaredil d-o-o-brega SNPJ, da potem lahko ribarijo med članstvom SNPJ, ae-bi ln svojim polltičaim organizacijam v korist Ali bi ne bilo častno za vse te čaaopise. da prenehajo a svojo bresplačno agitacijo za SNPJ, vsaj za dobo prihodnjih Itirlh let do deaote redne konvencije, in takrat direktne do k a t« m o, koliko je SNI M zgubila v tem čaau na članftvu in v premoženju, odkar niso ti časopisi dajali nasvetov In brezolačne propagande sa SNPJ? "Mi sto. jltno na braniku in branili bomo SNPJ In nje intafeae.' Tako vpljšjo. Nikartese smrAiti pred javnostjo. Kdo pa kaj hoče SNPJ In nje interesom? Od kod tak-tna nevarnost? Ali bi ne 'ipo bolje, da etojite na braniku svojih organizacij in sa Interese dotič-nlh. od kateirh lmat< direktno eksistenco? ' SNPJ Je na takiaem »talitču danes, da ne potrjuje n<>h<>ne bresplačne reklama ali navodil od zunaj. Med MMMtvom SNPJ i Je danes dosti spoaSbmh članov j (odsnotraj) kakor j 1 bilo, da lahko sami začrtajo smernico, po kateri bomo agiti-rali za splošen dobrobit člana t a skozi svoj časopis "Proevgto," brez zunanje pomoči, za vrtjo in bolj to SNPJ. O Gospod* reši nas zunanjih rellteljev SNPJ! Frank Stealck, » član drultva It. 449. Piknik GlraH. O. — Na pralli .seji Slov. doma je bilo sklenjeno, da priredimo piknik 11 avgueta na znanem prostoru pod Avon parkom v takozvani Rožni dolin Ker bo ta piknik nekaj izrpfne-ga za nato naselbino, vabimo rojake od blizu ln daleč, ds nas po-aetijo na ta dan v velikem k' vilu. Slov. dom dobro napreduje in smo lahko ponosni na stavbo, ki smo jo zgradili z nalim delom. Zato je dolžnost tukajlnjih Slovencev, da pridejo na ta piknik In se vesele v družbi svojih rojakov. ^Pripravljalni odbor je na delu, da bo dovolj zabave sa vse. Na svidenje na pikniku U. avgusta! — John Clgotte, tajnik Slov. doma. Rudarji dobili pašnika pri mgi. Morgantown, W. Va__Con- nellsville Coal k Coke koropani ja je pristala na zahtevo rudarjev, da je pri tehtanju premoga navsoč tudi njib zastopnik — checkweighman. Njegova prisotnost se je tskoj poznala, ker premog sedaj precej več tehta jtot pa prej. 18 mesecev sa pa jat je preveč. Los Angeles, Cal. — Prislvno sodilče je odločilo, da je 16 mesecev zapora za pa j nt žganja preostra kazen. Odredilo Je nižjemu sodišču, da zniža kasen pri-zivniku na lest mesesecev. ; Fotografiranje duhov. Kakor javlja The Amateur Pfcoto-grapher/ se je resen inangtve-nik poskulal pred kakimi 20, leti v sleparskem proizvajanju jta-klh fotografij, to pa na prav, mojstrski način. Učenjak Grab-tree je na lepem ustvarjal prikazni takole: Dve osebi, gospodar ln polast — poslednja bela ko Pierrot in oblečena v lahne koprene, se postavita pred 90-jektlv ali predmetnik po navo* dlllh operaterjevih. V tem trenutku se zažge libka količina bliskovnega praška (približno desetina običajne mere) in takoj nato izgine dozdevni duh, ker je. seveda dvorana pogreznjena skoro v trdno temo. Druga oseba, kf se med tem ni ganila, se potem fotografira ob novem blisku, narejenem z obi-čkjno količino magnezije. Dvojni v tisk na taisti plošči omogoči, da se dobijo zanimivi učinki: zlsjt! pohištvo se vidi skozi prikazen in to v znatni meri povečuje iluzijo. AnglcMIna ln Esperanlo. — Stockholmsk! župsn je nedavno v rlgsdagu predlagal, naj se u-vede obvezni pouk esperanta po vseh Ivedskih tolah. Podpirali so ga mnogi poslanci, Čel, da al-biontčina, sedaj najbolj razlir-[jena govorica, ne poetsne nikoli vsesplolna zaradi nacionalističnih Čuvstev pri narodih. UŽen doktor je le dodal, da je današnji pravopis angleškega jezika pretežak za tujce. Neki profesor latinščine j^ opozoril, da je Seksplrova materinščina že u-radni jezik za 500 milijonov ljudi, da ga govori 200 milijonov njih, dočlm je esperanto združil jedvs 1 milijon oseb. Neki «ve-čenik je ugovarjal proti misli, ds bi kedsj ves svet govoril isti jesik. Naposled je bila stvar esperanta zavržena v obeh žarnicah z veliko večino. Večji del poslancev ae ogreva za angleščino kot avetovno. občilo. Kasni a va zračne plovbe.* V ()lympiji pri Londonu ae otvari kmalu doelej največja razstava zračne plovbi. Razstavilo bo preko 200 tvrdk vsega sveta, ki izdelujejo aparate ali njih sestavne dele ali potrebščine sa zračna pristanišča in vse mo0»> Če druge predmete, ki so v zv«^i t tračno plovbo. Samo celotgth aparatov bo preko 70. Kot aa-nimivost navajajo, da bo ob tej priliki Ford prvikrat razstavil svoj« letalske Izdelke na Angj* tkem. Na rasstavi ae bodo ne-pnutano predvajali poučni fl|. mi is področja zračne plovl« |n najbolj znani strokovnjaki ter letalci bodo i mri i predavanja. Beograd, 17. julija 1^29. Ljudje se v stiski tako radi zatekajo * bitjem, ki jih nI nikjer videti, ki jih imenujejo bo-gove ali hudiče ali duhove, in od katerih se nadejajo pomoči zase Zlasti kadar zadene ljudstvo kako splotno gorje, tedaj se radi zatekajo v skrivnostne sile, snujejo sekte, ustanavljajo Ipiriti-stlčne klube, prirejajo procesije, molijo za vse Žive Iti mrtve — ln si domilljajo, da jim je bolje. V povojni dobi in sedanji dobi splošne bede so taki pojavi pogosti. Spiritlstično gibanje j< n. pr. sedaj tako močno razpase no rfied rudarji v Trbovljah, Za godu in Hrastniku, kakor ga doslej te ni bilo. Sploh ga ni* dolgo poznali. Zdaj hodijo in 6 zbirajo na svoje "seje" ter ki! Čejo bogove in duhove ter s€ "raigovarjajo" ž njimi. V juž-nejllh krajih pa se pojavljajo poleg tega nove verske sekte, ki ae čudovito Urijo in pridobivajo vedno novih Članov. fina taka močna sekta so take zvani Nazarenči, katerih gUvnf smoter je,' ne delati nikomur hudega. Radi tega svojega nauka ne marajo aprejemati nikakegi orožja v roke, s katerim bi morali pobijati ta sekta je po Vojvodini zelo razširjena in znan; so punti teh nazarencev ob priliki poziva k vojakom. Kot državljani morajo iti na vojaški na-bor, kjer jih potrdijo in pokli-čejo k 18 mesečnemu službovanju v vojski. Oblečejo jih v vo-jaške uniforme, a ko jim hočejc izročiti puške, jih ne marajc sprejeti, zvesti svojemu nauku Kot svoje čase Duhoborci v Rusiji, tako tudi ti zavračajo vsake morilno orožje, ki ga ne jemljejo v roke. Takemu puntu sledi ponavadi proces pred vojnim sodiščem, kjer jih obsodnjo po 15 celo 20 let stroge robije, česar jih deloma reši kaka amnestije ali pa obsede po ječah in kaznilnicah. Dočim je ta sekta radi tegr neke vrste antimilitarizma zaso-vražena pri državi in ari veroiz povedih, so ostale sekie, ki imajo izključno verski značaj, neka ko tolerirane: Ena teh sekt s< bogomolci, ki Jih je največ v Srbiji. O teh bogomolcih prinalr beograjska "Politika" večji članek. Po mnenju parnih bogomol cev je njihova sekta močna it jo cenijo na 100,000 privržencev po vsej državi. Trdijo pa, da j« to šele začetek in da bo njihova organizacija še močnejša, ter tx tako lahko izvršila svoj cilj, k je reformirati sedanje cerkve napraviti Iz sedanjih vernikov k večje vernike ter zanesti med ver narod moralo in pobožnost. On sami utemeljujejo svoje poslan stvo sledeče: Kadar začne padati morala ir ko je pohlepnost po bogastvu ir užitkih vedno večja, pošlje boj na zemljo svoje izvoljence. T< so ljudje, ki jih je naenkrat na vdahnila božja miloet. Ti ljudj< morajo potem spreobračati dru ge. Prvi taki izvoljenci so se po javOi pred vojno in po vojni, k< se je svet vedno bolj vgrezal posVetnih težnjah in strasteh Bogomolci niso nasprotniki nika ke cerkve, menijo pa, da je tre ba krščanske cerkve očistiti Ir vernike navajati k pravi iskre ni vernosti. Pravoslsvna cerkev je neka čaaa nastopala proti t><>tfomolsk sekti, sedaj pa se je z njo pomi rila. Zakaj — pripadniki bogo molstva niso samo zvesti pripad niki cerkve, obiskovalci cerkev marveč oni žrtvujejo tudi de nar, delo In vsako drugo pomol cerkvam. Tako hočejo zgraditi v bližini Stalača celo svojo c*rke\ Is razvalin starega samostan« -Ta sekta seveda ni pripoana^al strani cerkve, a ker so dobri čls ni cerkvs. jih cerkev pušča vn* mar, saj so prevzeli samo njihov posel. In če so res tako požrt vovalni sa cerkev, čemu bi jih p<> dili. Saj bi dovolili celo hudiči vstop v cerkev, de bi prioesel ksj cekinov. To je glavno. In da n< rušijo cerkve. Prav tako je s nekaterimi sek tam! v Sloveniji. Proti Ip ritiz mn ni nikake gonje, s nekakiir veseljem puščajo, da se ljudje uda j a jo raznim tolažbam in 1 parijam In neumnostim, saj tudi naloga earkve lata: Morit iz ljudi bebee in hlapee. In najde cerkev pri tem prostovoljne |*»nWnike, hvali Im** za h Je. TOREK, AVGUSTA. m 1 ' ' SNNFMMŠ ŽIOE 4 Malo je ljudi, ki bi, govoreč po telefonu, pomitlili, kako velikanskega pomens Je v življenju modernegs človeka ogromna žič-Ba mreža svetovnega telefona. 10 kateri neprestano trepečejo milijoni zvokov v vseh Jezikih svetš, ki zvene in se ujemajo ,v ikorde veličastne simfonije življenja in tehnike — v simfonijo žice. Kako silen je nje odjek v /sakdanjem Življenju, si je tež-<0 zamisliti. Le rahel do jem o njem si lahko ustvarimo, če«se poučimo o razsežnosti mreže govorečih in pojočih žic, ki se ka-ine celotne svetovne telefonske mreže? Skoro tretjina » {evropskega omrežja odpade tia Nemčijo, ki je ¥ tem pogledu prva v Evropi. Amerikš, na katero odpade 38 odstotkov vsega telefonskega omrežja, Je zamotana v 102 milijona kilometrov jovorilnih žic. Ameriko pa Se prekašata Afrika in Avstralija, d štejeta skupaj nad 150 mili ionov kilometrov telefonskih prog v tvojih tnejah. Azija je skromnejša, a čeprav Je v njenih deželah in državah le 1 odstotek svetovnega omrežja, ven-3ar pomeni to skoraj 6, milijonov kilometrov telefonskih žic. Na tej ogromni harfi, na ka- Delavsko gibanje aa Angleškem (Kratek sfoševisski prsffled.) Priredil Franjo Aleš, Dunaj. teri je razpetih za 800 milijonov kilometrov drobnih bakrenih Žic, igra naša doba svojo visoko pe sem dela kulturne in gospodarske skupnosti Človeške družbe. Pesem se glasi uro ja uro, dan za dnem iz 58 milijonov telefon skih aparatov in govorilnic vklenjenih v titansko harfo, sye-tovnega telefona, v katero ljud {e nenehoma vpletajo nove stru ne in nanje neprestano ubirajo nove akorde. Amerika ima domala 20 milijonov telefonskih aparatov in govorilnic, ter je potemtakem 94 odstotki vseh telefonskih pri klopov prva zemlja na svetu. Prekašata jo samo Afrika in Avstralija skupaj, ki imata celem nekaj manj. ko 80 milijonov telefonskih aparatov. Evro-oa, ki ima le 8 milijonov in 80. 100 govorilnih aparatov je da leč zadaj, a še vedno mnogo pred Azijo, ki jih ima komaj pičli mi M j on. 2e te številke so ogromne, če ^omislimo, kako mlad je še telefon. Toda čas teče in Htevilk« •asej o. Vsak dan so večje, vsak lan priraščajo k telefonskemu >mrežju novi kilometri in novi iparati. V enem letu ae je šte-/ilo telefonskih aparatov pomnožilo v Evropi za pol milijona, v Ameriki skoraj za milijon, Afriki in Avstra,Uji pa skoro za pol drugi milijo^. 1U, Odmev simfotiiie žice je naj jačji v modernih velemestih Icjer igra tejffon vodilno melodi jo v bučnem koncertu tamkaj livečih milijonskih človeških mas. Med njimi je na prvem mestu New York, ki hrknl morju svojih nebotičnikov pol| irugi milijon telefonskih aparatov. V Evropi mu alaii Lon| ion, s 532.000, Berlin s 429.000 n K oda nj s 124.000 govorilnih »paratov. Potem pa statistika znova preskoči v Ameriko, kjer Heje Montreal v Kanadi 151.000 in Buqpos Aires v Ar^nitin U3.000 Ulefonskih aparatov Prestolica Japonske Toki jo jih ims 126.000, Sydney v Avstraliji P« 95.000. ^ ■ Med drugimi veiemesti, ki deloma Še niso doeegls milijon preblvslcev, kaže telefon naslednje številke: Preko 90.000 telefonskih aparatov Ima Duna. nad 60.000 Monakovo la Bru lelj. Kad 50 tiaoč jih štejejo Draždai*, Kelmorajn. Manches-ter, Llpako In Moskva. Preko 10.000 Blrmingham. Glaagov Llverpool In Ueningrad. .10.000 pa Vratislava, Amater is m. Varšava, potu-rdnm Praga. DtmnaU 20 000 jlb Ims (Dalje as t atrani.) in Poznavalci»delavakega gibanja v Angliji trdijo, da so zahteve delavstva na Angleškem tudi predvsem drugačne v kulturnih, političnih kakor tudi v gospodarskih vprašanjih kot so n. pr. naše zahteve. Ni pa seveda s tem rečene, da mora angleško delavstvo imeti diametralno nasprotne zajiteve, kakor jih ima evropski ali ameriški proletariat. Vae angleško delavsko gibanje je bilo u. smerjeno za tem, da v vsakdanjih politično-go. apodarakih vprašanjih pribori za se piano enakopravnosti. Dejstvo namreč je, da anKu ško delaVsko gibanje koncetrirano v lubour party ne more imeti točno«opredeljenega teoretičnega programa, niti ne jasno začrtane ekonomske politike v smislu marxizma. Kod-jalno-demokratično gibanje se ni moglo, kljub temu da sa je socijalno-demokratična federa-cija še tako trudila, razviti do one popolnosti, kakpr jo ima danes delavski pokret v labour party. Isto pravilo velja tudi za socijalistično ligo ali pa za družbo "fabijcev". Vse teznh razredno zavednih delavcev so se porajale rui dnevnik reelnih vprašanjih. Zato sloni tudi vsa filozofija tega delavskega gibanja na raz-vojnem (evolueionamem) oportunizmu. Tako je zato tudi razumeti taktiko delav-skih voditeljev,, ki so v bistvu socijalisti in pristaši maraističnega gospodarskega nazora. jBaš ta taktika je bila za proletariat zadovoljiva in stranka; ki je izrabila vse priložnosti v boju z meščanstvom ter vse nejasnosti meščanstva v boju z okostenelim redom in starimi pri-viligiranci, je radi tega morala napredovati in zbrati okoli sebe vse angleško delavstvo, ki ji v politiki imelo pred seboj le dosegljive cilji. Naša trditev je, da gledamo v delavski stranki in v njeni Sirokogrudnosti pokret evo-lucionarnega (razvojnega) oportunizma. Stran-ka je oportunistična prav do svojega jedra. In to je .prav, dcajti v tem znamenju se ji je posrečilo doseči toliko in toliko uspehov. Male skupinice, predvsem svoječasni zastopniki moskovskega komunizma, ter tudi nezadovoljni člani posameznih skupin socijalno-demokratične federacije, socijalistične lige in podobnih marxistiČno orientiranih delavskih združenj, se sicer trudijo, da bi dali stranki marxisMčen značaj. Toda mnogo uspehov ne morejo beležiti, ker v svojem lokalnem delokrogu ne more j or preseči svojih prsv tako lokalnih tendenc. Le vodstvo, ki Je, kakor smo dejali, socijalistično usmerjeno, od časa do časa previdno in z razvojem, daje svojim osebnim nazorom malo več svobode v tem, da se ideje socijalizma bolj širijo med delavci. Gibanje v tem pravcu, v notranjosti ftranke je seveda previdnejše kakor na zunaj, ker bi stvari sami malo koristilo, ako bi nastopajoče nove deljenje mnenj ustvarilo nerazpoloženje v stranki, ki razpolaga danes z državnim aparatom in ima največjo moč\ državi. Psihološki obraž delavske stranke na Angleškem je tofrej precej drugačen od naiih delavskih strank. Eno pa je, on je delavski in podprt z idejo solidarizma. , Deiavaka stranka in komunieti. O tem poglavju moramo napisati več odstavkov, ker je to poglavje zelo važen iii značilen del. S popisom tega poglavja pa bodemo mogli še bolj plastično gledati na razvoj angle-Skega delavskega gibanja posebno v zadnjih leiih. Kakor pri vseh evropskih državah, tako je tudi v Angliji bil porojen komunizem, oziroroi bolje rečeno leninizem. Toda kako pomenljivo gibanje v znamenju čistih Leninovih tendenc ni zaznamovati in je to gibanje dobilo svoj tok mnogo kasneje, kakor v katerekoli drugi evropski državi. Propaganda za komunizem pa je bila v labour party takorekoč silno olahkočena, kajti spomniti se moramo samo na to, da je imela delavska stranka federativni ustroj svdje organizacije ii) da so zato strokovno organizirsni ,, člani bili avtomatično tudi člani delavske stran-Lfce. Med strokovno organiziranimi delavci j« , namreč dobil komunizem nekaj tal in ti delavci so potem lahko razvili svojo propagando v stranki, kakor so hoteli. S tem so imeli komunisti tudi pristop do zsupniških zborovanj stranke, do skupščin delavskih zaupnikov in * tem prav do najvišjega foruma delavske strsit; ke same. To gibanje bi moglo zrevolucionirsti L celo delavsko stranko, ako bi imelo sa to potrebno idejno in praktično podlago. Toda. to se komunistom v labour party ni posrečilo, kakor se ni posrečilo vsem socijalističmm in «0 cijalno demokratičnim utrujam uveljaviti med maso svoje ali Čisto marxistlčne nazore. (IHdJe DrlbodaJU.) Nekoč so šle k Bogu razne dame ter *» mu predložile resolucijo, kjer utemeljujejo, » Je sa ženstvo dovolj, da rodi in vzgaja otro£ čisto odveč so spričo tega zanj še porodne bolečine. Ženska naj rodi brez bolečin, po^nC bolečine pa naj inut mož. Bog je usliisl 1" dejal: "Pa naj imajo odslej možje poroda bolečine." ^^ Kmalu nato je neka dama bila na p* gs na vae pretefe." , Pravijo, da so dame spet zsprostte bog* naj jim vrne bolečine. .-< ti TOREK, «. PROSVETJC A -.!•»• I ti ■ Vesti Iz Jugoslavije ■ TRGOVKA 8 STRUPOM. (bnrtrno.) Ljubljana, 17. julija 1920. Prej in j i mesec j« imelo sodl-Ue v Psnčevu (pri Beogradu na levi obali Donave) opraviti z nenavadno družbo: • 92-letno "čarovnico" Anujko Plstovo, znano i imenom Baba Anujka tpr s 6 kmeti in kmeticami, ki eo btli i njo vred obtoženi radi zast^up-ljevanja. Starka Anujka je že desetletja prodajala ljudem; ki so prihajali z vseh vetrov k njej. arzenikov strup, s katerim so ho-fli tega ali onega ipraviti h sveta Najmanj 50 ljudi je baje u-mrlo radi strupa, ki ga je dobavljala zločincem baba Anujka iz vasi Vladimirovmc pri Pančevu. Poučila je ljudi, dajati ljudem, ki jih nameravajo usmrtiti, tako pičle doze strupa, da so umrli po počasnem bolehanju in umiri-nju, da ni postalo očitno, da je bil zastrupljen, V tem je bila naravnost mojster. DolgO jo ostalo oblastem prikrito, a ko se je neka ženska pritoževala ljudem, češ da daje svojemu možu vsak dan strupa, ki ji ga je dala Anujkg, da pa piož n^ mara in ne mara poginiti. To je postalo . usodno za Anujko: aretirali so jo ih u-vedli obširno preiskavo 18. junija se je Oadol proces. V preiskovalnem zaporu jn bita Baba Anujka vedno izredno dobre volje. Bila je sigurna, da je ne bodo obsodili na smrt rafli njene atarosti. Upa Čelo, 'da se po presta« kazni vrne v življenje, med ljudi. Vsak dan si je — pri svojih 92 letih — kodrala lase, se šminkala ln si dala celo napraviti nove zobe. Saj denarja Ima gotovo dovolj. Za strup so ji odjemalci plačevali visoke ceno. Raj trdi neka priča, da ji jo baba A-nujka prodala strup za 5000 Din — kar je vsekakor velika sumit. Ko je predsednik sodnega senata vprašal obtožence, aH so kftvi, so vsi razen babe Anujke priznali, da so krivi, a ne v toliki meri kot jih dolši obtožnica. Baba Anujka pa je na to vprašanje planila pokonci in zakričala: "Jaz sem popolnoma nedolžna. Vse to je la^Stara sem W lot in sem doživela marsikaj hudima, a tako podle obtožnice, kot jo j<- napravil ta-le gospod tamkaj," m l glavo pokazala na pravdni-1 ka, "si nisem mogla misliti."- 1 Ko se je predsednik čudil njenemu dobremu spominu, jo je vprašal, kako da tako točno ve vse' 'Toda gospod predsednik," pravi Anujka, "jaz imam dober spomin. Tudi zgodovine poznam precej, kar pa se tiče narodnih običajev in političnih dogodkov pri nas v Banatu, v tem »4n pa naravnost veščakinj*. To vedo vsi." Pri tem se publika v dvorani smeje. Obtoženka se obrne k publiki in zlobno kH"Vi se smejete? A vsi visoki ljudje so prihajali k meni po nasvete. Ministri, poslanci in generali!" Tako se je divila čarovnica pred sodiščem sami sObl. In pri-povedujo, kako odlične kllente je imela. Madžarski grofje in bo-Jari, turške paše in plemenitaži ko prihajali k njej po nasvete. Marija David, priča, ki je služIla dolgo vrsto let pfl Anujki, pripoveduje, da so prihajali mno-Ki gostje k njej v kočijah, avtomobilih iz Beograda in drugod. Anujka je izdelovala predvsem razna mazila za ljubezen, čarov-n<< pijače in slično. Prav tako i*1 prodajala tudi sredstva proti zanositvi. A dekleta in žene so v rafale k njej s solzami, da "o uporabljale sredstvo, ki jim n je bil« dala, a da »o kljub temu zanosile. Državni pravdnik razširi obtožnico še radi sleparije. k. r nI je pustila baba Anuj-na plačevati za to do 300 Din. Ko par prič izpove proti Anui-i" ta skušala planiti nanje fn J"" storiti bog veka j, a jo Je ^rainlk zadržal. Ko je predsednik hotel priče zapriseči, se je te-mu upirala Anujka: "Ce bodo I*»*-gl, bodo po krivem fn bodo iPhAi, v peklo." A so prisegli in M* Anujka je bila koncem rnra obsojena na U let, ki pa J'h bo le težko preživela • svojo "tarr*tjo, / dočim ao bili ostali ■Mnovani od 8 do 20 let. TI so-»ritd so deloma ljudje, ki so "'up od Anujke uporabili za raz-ločine. Anujko p« čaka menda še nov P**es radi ostalih 6 umorov s r,rui«»fn ter bo dobila na svoja •'"s t gaMvo še nova leta ješe. Nesreče in druge vesti Ljubljana, 19. julija 1929. Smrtna nesreča pod tovornim vlakom. — Spet poročajo iz Maribora o težki avtomobilski nesreči, ki je zahtevala spet smrtno Žrtev. Dogodil* se je nesreča apet na klancu pri Breaternid, kjer se je pripetilo že toliko majšlh in večjih nesreč kolesarjev in avtomobiUstov. Poleg hudega klanca je Oesta tudi ozka fn je previdnost vožnje absolutna zahtevi za srečen prehod. V sredo se je pripetila nesreča, čije žrtev je postal siromašen, a delaven družinski oče, ki je imel skrbeti za troje otrok. Šofer znane graščine Viltovž Je peljal s svojim težkim tovornim avtom s precejšnjo naglico po klancu navzdol. Ravno tedaj, je pripeljal za njim z veliko hitrostjo na kolesu graščinski viničar Josip Kupljenik iz Jelovca. Hotel je na ozki cesti prehiteti avto, kar pa se mu nI posrečilo ter je plaval s svojim življenjem. Bržkone nI sigurno manipuliral s svojim kolesom, tako da je padel pod fcvtd in mu je zadnje kolo avtomobila strlo lobanjo, poškodba je bila tako težka, da je v par minutah izdihnil in bi tudi vsaku zdravniška pomoč bila brezuspešna. » Železniška nesreča v Bosni. — Na postaji Ljubljenica se je dogodila Železniška nešreča, ki k sreči ni zahtevala človeških Žrtev, pač pa je precejšnja materi-jalna škoda. Tovorni voz, ki je bi^ natovorjen z železom, se je iz neznanega vzroka prevrnil in potegnil s sabo še šest drugih vagonov. Zastoj železniškega prometa je trajal radi tega 14 ur, osebni promot pa se je vršil s prestopanjem. - < ' Obisk Dalmacije se dviga, le-toviščarji prthajajo v velikih skupinah. Sprva se je mislilo, da bo letošnja šezona slabšajh1 lanske, Id je bife izborna. Sprva ni bilo tolikega dotoka letovičarjev. te nekaj dni pa je naval tujcev tako velk, da bo lanska sezona gotovo dosežena, ako ne Še presežena. Koncem tega tedna dospe samo iz Nemčije 5000 leto-viščarjev. ki so že nsjavili svoj prihod. Sporedno z rastočo vročino raste tudi dotok tujcev v Dalmacijo. ' Vročina raste. Zagreb je včeraj beležil na solncu 42 stopinj C, v senci 80 stopinj. V Ljubljani Je bilo v senci 81, na solncu pa do 85 atopinj. Po nekaterih krajih jo radi tega že nastopila suša, tako zlasti na Krasu, kjer na mnogih krajih primanjkuje vode. Ljubljana Je bolj lena, dlja-štvo se je razgubilo na počitnice, kdor more, pohiti iz Ljiittijane, na policiji imajo mnog erf-aviti z vidiranjem potnih listov, ker gre mnogo ljudi na letovišča v inozezemstvo, drugi spet se zadovoljujejo z Ljubljanico, Savo aH Soro, aH pa ostanejo kar v mestu ter se hodjo kopat v ko-polišče Ilirije, ki je vedno živahno polno. V tej poletni sezoni I-taajo tudi tatovi svojo—sezono. Pročujejo,' katere hiše so bolj prazne, ker so njihovi stanovalci tnicah, ter vdirajo vanje ejo. Tudi po Posavju se ter kradejo—Obleke koše rajši pa kolesa. jSgkMa obsojena. — Sresko sodišče v Sarajevu je obsodilo policijska stražnika Bosniča in RaketiČa na 8 dni zapora in globo 6000 Din. Obema je bilo dokazano, da sta v zaporu tolkla I-va Plejlča z volovsko žilo. — Na razpravi je moralo biti gotovo več sigurnih prič, da je sodišče vendarle obsodilo ta dva zaščitnika javnega reda in miru. Take stvari so tako rade neverjetne. Borba radi smaHmansklh gro- Sarajevo, 19. julija 1929. Ce so peljete skozi Bosno, boste poleg marsikaterega mesta na navadnem travniku zapazili ob tesane kamne, kako stoje polov drag poleg drugega, brez napisa. brez grobišča. To so muslimanski grobovi. Po mestih Ima-jo take grobove tudi kar v centru mesta, okoli svojih cerkva, kar vsekalo nI najbolj zdravo. Začela so je akcija, da te grobove v sredini mest prekopljejo, prenesejo kosti na periferijo mesta na travnik ali polje, določeno za muslimansko pokopališče. Tako ima tUdI Sarajevo v cantrs me sta muslimansko pokopališče krog svoje cerkve. A da bi bilo bolj zdravo, prenesti te grobov? na periferijo Sarajeva, tega si ne dajo verni muslimani dopovedati ter ao protestirali proti temu "skrunjenju" grobov. Tako nastopajo vsaj starejši, vernejši muslimani, ki se strogo drže nazadnjaških predpisov korana. Mostar, glavno mesto Hercegovine, kjer je tudi prebivalstvo pretežno muslimansko, pa je pokazal tudi v tem pogledu, da je muslimanstvo njegovega mesta napsedno. Muslimani mostarski so takoj razumeli to namero ter jo celo pozdravili, izjavljajoč, da bodo sami podpirali to akcijo. O-snovali so celo društvo :'Harem/ ki pomaga pri prenašanju grobov. Kupili so zunaj mesta velik kompleks zemljišča, ki so ga parcel i ral i in kamor bodo sedaj pokopavali svoje umrle. Tako bo to prvo moderno urejeno muslimansko pokopalšče v drŽav. Jugoslavija In avetovne razstave. t Beograd, 19. julija 1929. Jugoslavije marsikdo sploh ne pozna, niti po imenu. Kolikokrat še dogoUi. da gre kdo v svet pa pravi, da je iz Jugoslavije, pa mislijo tujci na Češkoslovaško. Balkan posnajo — z dobre in slabe strani —•, Jugoslavijo posnajo bolj malo. Nekaj je tega pripisati tudi nam samim oz. naši državi, ki ne skrbi zadosti, da bi se pokazala pred svetom. Propaganda za tujski promet je že zelo popularizirala po svetu našo lepo Dalmacijo in planine Sloveniji svetovne razstave pa, ki bi »c jih morala naša drŽava s vso vnemp udeleževati, bi lahko naj • več pripomogle do populariziranja naše države, naše kulture, našega gospodarskega in narodnega Življenja. Pa smo s svetovnimi razstavami tako počasni. Par let še je pripravljala razstava v Barceloni (Španija), a naša država je šele zadnje mesece pred otvoritvijo te razstave začela vabiti naše ljudi na razstavo. Odločila se je vendarle nazadnje, da Je poatavila v Barceloni na svetovni razstavi svoj paviljon ter povabila trgovske in kulturne kor-poraclje v državi, naj razstavijo v njem. Mudilo so je silno. Pripovedujejo, da so Španci na naš paviljon — ker niso dobili o pravem času točnih navodil — na-, pisali namestu S. H. S. kar SOS. Mogoče je to aamo "vic", a Se kot vlc Je dober. Zdaj je treba, da bi naša država sodelovala Še na dveh razstavah, in sicer v Ženevi ter v Angliji* Tekom jesenskega zasedanja Društva narodov bo o-tvorjena v Ženevi mednarodna kulturna in umetnostna razstava. Naši umetniški krogi, ki so zvedeli za to, so Izrazit! željo, naj bi se te Razstave s pomočjo države udeležili tudi jugoslovanski umetniki, kar bi naši državi le koristilo. Pri tem se sklicujejo zlasti na uspehe barcelonske razstave, ki Ima zji našo državo velike koriiti, dasi je bilo vse organizirano na precej hitro roko. V Angliji v mestu Wlmble-donu pa se bo leta 1980 vršila velika kolonijalna In imporljal-na razstava. Gospodsrsld kro-v'\ predlsgsjo, naj bi se to razstave udeležili tudi jugoslovsn-ski gospodarski krogi, ki naj b. jim pomagala drŽava. Organi* sirala naj bi to razstavo držav* ssma, saj kaže barcelonska razstava, da se izdatki za taks prireditve izptsčsjo in ds sodelo* vsnje ns takih rszstavah gotovo dvigne ugled države, ji prli dobi novih prljsteljev In posreduje nove stike za naše gospodarstvo. fn ns razstavi v Wlm-bledonu bodo sodelovali skoro vsi kulturni narodi sveta. Ce se štejemo med nje, potem vsijs udeležiti se razstave, is bo vršila 8. avgusta v Splitu na široki bazi osnovana. Priprsve so žs v toku. Anketi bo prisostvoval sam minister se soclslno politiko dr. Drinkovlč, ki bo prišel v Dr. Alf rod Froehllch: PotolJiMfi ilvljtnja Tožbe o prekratkem življenju se čujejo vzporedno z željan^, kako bi ga bilo moči podaljšati, ?ato ni Čudno, da ljudje Še od pradavnih dob streme za tem, da bi s prirodnimi ali magičninfii sredstvi kako odložili tisti trenutek. ko se jim bo treba ločiti od tega sveta. Velik sloves si je v tem pogledu za dobe velikega Laotsa pridobila kitajska pijača nesmrtnosti: imenovali so Jo "zlati eliksir," se stojal pa je baje iz cinobra, biserne matice, pepe-like in neke arzeaikove snovi:] eliksir so pripravljali devet mesecev, pri čemer je doživel devet metamorfoz. Kdor ga je potep) pil, se je izpremenil v žerjava, od letel pa poljane genijev in je tam večno živel. Alkimistom, srednjeveškim .iskalcem flata, je bil neprestano na umu "kamen modrih", ki bi baje dal človeku dve največji in najdragocenejši dobrini: prvič bi bilo z njim moči pretvarjati nežlahtne kovine v zlato, drugič pa bi človega zavaroval pred vsako boleznijo in bi rriu podelil brezkončno življenje. Sloviti zdravnik ln prirodoalo-vep Teophrastus Bombastus Pa-racelsus Hohenh^mski je Ituniil nekak ellksfr: kdor ga je pil, je imel baje i}čakati Šest sto let S takim šarlatanstvom si je sicer nabral mnogo zemeljskih dobrin, toda v Salzburgu oznanja napis na ntki hiši, da je on tam umrl —- v starosti jodva osem ir štirideset let. Nekoliko skromnejši, a zato še zmerom dovolj nesramen je bil v osemnajstem stoletju veliki "čudodelnlk" grof Cagllostro, ki je trdil, da ima čudežen eliksir, ki, ga danes iš v vseh lekarnah: sestoji iz senesovih listov, bezgovih cvetov, kopričevih semen in vinskega kamna. HHH V osemnajstem stoletju je napravil neki. doktor Graham v Parizu, kakor jo je sam nazval "nebeško posteljo0, ki je baje imela moč, da je vsakomur, ki je legel nanjo, podstils novih šivljenskih kil. Toda genijalni izumitelj izjomoma nI prišel na svoj rovaš?' njegovo "nebeško posteljo" so morali prodati na javni dražbi. Ko so jo razložili, so videli, da je čisto navadna postelja z raznimi žicami, ki so vodile k magnetičnimu aparatu, le-ta pa jo bil spojen s harmoniko; vse sk&paj.je bilo prepojeno z blago dehtečlml vonjavami. Sapa mladih ljudi. Kot znamenitost naj omenimo, da so našli stari rimski napis, ki je slovel v latinščini takole: "Eskulapu ip Zdravju posvetil L. Klodij llermlppus, ki mu Je sapa mladih deklet dala učakati starost 115 let in 6 dni." V počet k u osemnajstega stojet-ja je isiel spis, v katerem je neki dr. Conhausen zHo učeno dokazoval, da je bil star! Hermip pus učitelj na neki rimski dekli-Škl šoli In so mu dekleta zjutraj in zvečer dahnila v obraz. 6e veliki boUndskl zdrsvnik ln u-čenjak Boerhave, fcl ima neka dunajska cests po nJem Ime, je svetoval staremu in slabotnemu amsterdamskemu županu, nsj spi med dvems mladlms člove-koma, In vs povedati, da je sivolasi mestni poglavar res postal čllejšl ln živahnejši. V nssprotju s ns vodenimi sredstvi ln spsrstl, katerih pr\i namen je bil nsč obogatitev njih "Izumiteljev" so stremljenje resnih raziskoval«^ in učenjakov, ki so ti v Interesu znanost« zadali vprašanje. «11 vendar!« Split v družbi strokovnjakov nI kakih sredstev za podaljšanje svojsgs mlnlstretvs. Sodsloval žjvljenje. M . bo tUdI n«v«M več okolnosti, pod ksU- rimi je moči staranje rastline ja itvestno dobo. zavreti. Če rastlin! odtegnejo U ali oni po&j, ki je za življenje neobhodno potreben, kakor kisik, hraniva, do-ločeno temperaturo okolice, tedaj življenje prestane, rastlina dozdevno umre. Sleherno poau-leno seme, vsako žitno zrno, ki ga vtakneš v vlažno zemljo, Jo-me ob primerni temperaturi kaliti, cvesti, obrodi sadove in potem odmre. Ječmenova, ovsO-va in pšenična zrna skale celo še potem, ko so bHa že desetletja v skladišču. O bakterijah domnevajo, da ohranijo Šivljcnsko silo celo d*> sto let. Najzanimivejši primer podaljšanja življenja pri rastlinah pa dobimo, Če rastlini ne damo, da bi cvela In rodila. Tako zvana "stoletna aloa" (pravilneje ameriška agava), ki ima karakteristične, več ko dva metra visoke, sršeče, meču podobne al-vozelene liste, Je doma v Mehiki, kjer vzcvete po osmih do desetih letih in obrodi sad, potem pa kmalu odmre. Na obalah Jadranskega morja In v raznih rastlinjakih pa so pogoji za rast, cvetenje in rodenje sadov mnogo bolj neugodni in zato je treba rastlini petdOMt, da celo sto let, da sraae osem in tudi več metrov visoko steblo. Zaradi neugodnih pogojev za prehrano in rast vzcvete rastlina posnojo, a zato živi desetkrat delj. Agava ne more zacvestl ln tudi n« obroditi, dokler se v njenih velikanskih listih ne nabere dovolj tvoriva za izoblikovanje visokega cvetnega stebla. To traja pri naB in na Jadranu precej dolgo — v vroči Mehiki pa, kakor omenjeno, samo opem do deset let. Slična js stvsr pri travi. Zaradi večkratne košnje v letu trava n« more prav vzcvesti in jame poganjati nove, manjšo poganjke, ki pa jih kmet pokosi, še preden utegnejo vzcvesti. Tako podaljšamo travi življenje za več let. Dva velika zdravnika i zmernost In vzdržnost. Tako — razmeroma — preprosto kakor pri rastlinah živalim seveda nI mogoče podaljšati Se mnogo manj pa Človeku: Sloviti Grk Hipokrat, ki Je po pravici na glasu enega izmed očetov zdravstva, Je prod smrt jo rekel svojlrh učencem: "0-s ta vi m vam dva velika zdravnika, ki §e Imurtujeta: zmerno*! in vzdržnost." In res je za vsa kpga, ki hoče dolgo živeti, najboljši svet: bodi zmeren v vseh stvareh, zakaj z nezmernoittjo trosiš svoje moči in krajšaš Življenje. > Štelo dobro sta povedala dva modra moža. Prvi Jo rimski filozof Seneks, ki je dejal: "2iv-IJenje ssmo ns ssbl nI krstko, 1" mi si gs krajšamo", drugi Isrek pa izvira od Francoza flouran-sa: "Človek ne umre, on se ugonobi!'' Henečatiu UmJovIcu Cornaru, ki Je po vzgledu mnogih drugih Benečanov 19. stoletja Živel zelo nezmerno in razuzdano, tako da mu Je že v štiridesetem letu starosti pretila smrt, so zdravniki prisodili ls še dve l«tl življenje in mu svetovsli sdino sredstvo; najstrožjo dijsto ln skrajno vzdržnost. Poslej ni na dsn nikoli več pojedel kakor ka kih 36 dek gostih jedi in mak" več ko 4 decilitre vina. To mu<> Je tako prijalo, da jo zdrav In čil učakaJ več ko sto let. V svojem 78. letu ps ss Js dsl po pri-Jsteljlh in zdravnikih profov* riti, da Je vsakdnevni količin, dodal še kakih šest dek hrane in vina, a to ga Je skoro stalo življenje. Zalo se Je neuUgom.. vrnil na prejšnjo dijeto in Je ostal zdrav do konop življenju Med svojim 0. In 96. letom Je napinal slovačo delo: "Razprave o zmernem življenju," knjigo, ki Je svoje čase vzbudila veliko pozornost. V nJ4 j« velik, vzdržnosti v prehrsnl pripor*> čsl čist zrak In zdravo spanja in odsvetovsl .veliko vročino It: mrsz ter prehude telesne mk>" rs. 1'rtporočsl jo vzdržljivost v strasteh, Po Hufelandu kraj-šajo življenje; mehkužna vzgoja, ratbrzdanost v ljubezni, prekomerno naprezanje duševnih lil, boleanti nečisti zrak, življenje v velikih meetih, rafinirane jedi, nesmernoat, alkoholne pijače, življenju kvarna slaba razpoloženja, lenoba, dolgočasje, u-mlšljene bolezni, strupi vseh vrst in strah pred smrtjo. Hufeland trdi, da ni še nihče, ki ae je bal sm^tf, dosegel visoke starosti. Zato UČI, d* je tre-ba življenje ljubiti in ne se bati smrti. ("2. in S.") 0i Iktri 4i> Uiibtrgh« ' Prvi "prekemorakl polet". Dedal, ki se je bil naveličal Krete ln svojega dolgega pro-gnanstva ter bi bil zonst radi vi del svojo domovino, je bil ujet nlk morja. Sklenil je torej ln rekel: "Čeprav ml je zaprta pot po suhem In vodi — zračne vi šave so proste, polfta skozi nje ml ne more nihče sabranltl. Mi nos obvlada vso, sgmo ne zraka." Eačel se je torej bavltl s mi sltjo neznanih umetnosti In ju jel obračati pri rodne zakone. Razvrstil je peresa, najprej majhna, pdtem večja, vedno večja in zlepil krila . . . Peresa je zvezal s sukanoam In jih sle pil z voskom na konou in v sredini. Krila spjMMtala gibka, podobna so bilk itorotfm pravega ptiča. Njegov sin Ikar, ki Jo stal poleg očeta, ni slutil, da se Igra z lastno žlvljensko opaznostjo, ko J« jemal v roke zdaj to zdaj ono krilo. Ko ep bili po skusi dovršeni, se je oče zavihtel v srak In plaval po nJem. Tudi sin Ikar se Js naučil u-metnosti letanja; Oče Ji dajal t "Svetujem ti, da Istlš po sredi in ne prenizko; zakaj če ss perje zmoči, se nsvzsme teže; Ao pa letiš previsoko, lahko zgorlš v solncu, Lstl tedaj po mojih navodilih!" fn pokazal mu je, kako mu js leteti ter je pritrdil krila na sinove rim«. Potom se js še ssm opremil ss Ist (n ss jo dvignil v višave. Bil je ves v nkrbeh zaradi Ikara, ki ga Je pozival, naj mu sledi. Ko ss js pa ozrl po nJem, Je videl, da fn le prevzelo neznansko veselje dc letanja, takšno veselje, da se nI več ravnal po očetovi besedi, ampak Je letel kvišku, vedno bti* že solnOu . . . Vosek pa so js o-mehčal In raztopil, Jksrovs ro-ks so Ignslu j>o*tale golš, da s« ni mogel držsti v zraku. Z Jed-nim klicem na pomoč Js psdsl v morje. Oče Je klical za nJim; 'Ikar, Ikar, kje sir Odziva nI bilo. Potem |ia js videl psro> ti, ki so plavale na morski gladi-ni In Js preklinjal svojo umetnost, ki ga je oropala sina. Tako pripoveduje Ovld v "MHaforzah." j)ogovorjenega dne sem se odimljel od Herkulovlh stebrov in sem jadral z ugodnim vetrom proti Atlantskemu oceanu. O-i»e m naj m tega dne js IsHo solnoo. — Okolu poldne v s smo srečali vodno trombo, ki Js vrtinčils ladjo In jo vrgla sto milj V višino. Ladja pa nI padla nasa! v morja, smpsk )«♦ ostais plavajoča v zraku. Veter jo js ne-me o-hranlli šlvljenju. L. mi1 si jo nabavil zoo v Skansonu od Hi-genbecka dva samici, ki sta dali nov zarod, tako da so lahko še 1926. prepustili nekomu prija t si ju živsli pet ekssmplarjov. V Nemčijo ao poslali v tem 6»nj sodom živih živali, a fc jih ima vendarle Ao oellh I največ, kar Jih premore kal dežela. Tudi bobrom, ki so človeka absolutno brez novai stl, posvečajo na ivoMlM paš njo. Danes jli) najdsl že na dv%jootih mestih, dočim jih l»llo Šs pred nedavnim nič več. Američani so as pa »slo trudili, da bi obnovili prsrljako kuro, ki js js bilo še pred petdesetimi tl kakor listja In travo. Potom pa js začela izumirati in n| W)o mogoče, da bi jo ohranili. Ha nes živi ssmo fto en ekMBpItr to živali — zadnji svojega rodu. To da fftialt|i. ' t* MMMMišUbt' t'1 NOV PLANOT* Neki londonski sstronom a-mater Js pozvdl vse ljubitelje astronomije, nsj bi prsisksll določen del nsbs. Tu jo baje dvakrat opasfl svesdo pramM-so, ki Je mords žs dolgo isksns nsptunslu premišnlea. Neptun vslja sa skrsjni pUnst nsšsgs Holučnsga slstsms. Njegovo ofc-slsttnco Je ugotovil, kakor sn#-firaneoskl zvezdoalovsz Lo-verrler ob plsslnl mizi s tatldft! rakunom. Izrsčunal je, kje M ga morali približno opaziti, t« upoštevamo mAe motnje, ki jih je povtrnčal letovanju predzadnjo* ga (takrat zadnjega) planota Urana. Po njegovih podatkih js nemški astronom Gslle Neptuna tudi faktlčno odkril. No, poansjs mi ugotovili podobne motnje tudi v Neptunovi progi, tods tistega planeta, ki bi jih Ishke povzročal. nI še nihče videl — ra ssn umeajeil«gs aslronoam sms-torKče so njsgm e tisvsdbe res NAZNANILO. »NA POD- SLOVENSKA N. POHNA JI Ivm Podrt«j: Zakaj nt ki pliem? Cemu? Ker moram? Kdo ma more primoreti? In če je kdoT ... ' Dr« uri le aadim in pilem. Prastaro zgodbo dveh »rc, ki aU se naila in pričel* živeti »kupno življenje. Dveh are? KI 0ta ae nafti«? Kako ae mora najti dvoje tniftic, taprtih v temni no-tranjosti živega organizma? In U nesmisel izrekajo in pišejo dan za dnem tisoči, milijoni mladih — in starih! — člove-ikih bitij! Zgodbo dveh teles pilem. Dves teles, ki hitita po od vekomaj določeni progi drugo proti drugemu. In ko zadeneta drug ob drugega, je katastrof* tu. Natančno tako kakor na železnici. Večni mojster je razpredd med človeštvom od pokolenja do pokolenja proge v v milijardah. Za nešteta tisočletje, ki so bila in i* bodo. Na tračnice je postavil človeška telesa. Molka ionske tja. Na semafor« je posatil. dal pa je vsakfiqa ?v-tomatično signalno napravo^k funkcijonlra le v mir niii. Pritisnil je na pričelo se ja dirkanje vskrii Sni sem, drugi tja; En! hitreje, drugi počaanejf M večni post^jenačeinik po mili. volji obrača kretnice in vodil brezžično po večnem prometnem pravilniku določeni promet Člo-velkega blaga Od zunaj izza ogla prihaja odmev veselega orkestra na te-rasi kavkroe Unlversum, jas pa sadim in pilem. Tam življenje, godba, o* deklet, mladih in 1*» pjh; tu Mina, tlktek ura, dim cigaret in sam In vendar moram. Moram t Danes je pondeljek in v soboto moram plačati obrok, aicer pridejo In odneso pisalno mizo. Nepreklicno in brezobzirno. Ne-usmiljeno. Postavo In dogovo-re j« |reba Izpolnjevati. Zato so ni svatu ljudje, hi mizarji? Vaega spoštovanja vredni. Brez njih se i« lahko roditi, toda t-mretl brss njih nI tako enostavno. Se na morju ne. Tudi Um so predpisi. Polotijo te na de-ako In ti zdrkneš v naročje Poze j doni, če se prej nt aatakneš med njegove zarjavelsvile. Med vojno so talasfji edini, ki so najmanj zapoelent< Kar as smrti tM^MHIMk' ' F . Veselo odmevajo zvoki kavarniškega orkestra ... TI, srček moj . . . Evropski napav na zamorsko musiko. '.Nehajte vendar! Puetite ček in ne motite me I Morart) pisati. In končati moram. --- ia stopila je v park ter se namenoma obrnila v nasprotno smer. Prilakoval je, da stopi predenj kakor kraljica v operi, ki je pozabila na svoje veličanstvo in se približala ponižnemu sužnju. Vse noči jo je gledal v sanjah, ali pa Je bdel z njeno sliko v rold, sedaj pa, ko je prilei trenutek sreče, ae ga izogiba in niti pogledati ga no-če ... In mesto da bi bil stopil k nji. pokleknil pred 'Mena kolena in jih objel, staji Nepremično kakor k* poleg nje* In ne ve. kaj bi storil . . . --- Dve po polnoči, Utihnil je kavarniški orkeste*. Vaa je tiho. Samo koraki vestnega stražnika na samotni, spuščeni ulici. Popijem Črno gavo in prižgem cigareto. t . Končal bom! se tolažim in ves sem zadovoljen, fte danes po-neeem zgodbo uradniku, ki odloča o usodi rokopisov, namenjenih objavi pod črto —- In miza bo rešena in ž njo bom rešen tudi Jas. Bres mize sem človek, kakor so drugi, če imam pa mizo in na njej črnilo. perq, In pa-člov&k zase t.akor da bi tipal neizkušen ml*-deatt proti oknu svoje ljubice. ko ... ko ... — — Ko nenadno zaropota pod menoj šivalni stroj gospoda krojača! - , Tristotisoč pečenih j udov in vsa krojaška obrt z vsemi šivsn-kamll Kako naj sedaj prebudim Iz ljubavnega spanja dvoje src — dvoje talce? Nemogoče! Nemogoče! 8troj teče in teče, moja ljubimca pa spite, ne slišite stroja in ne vidite jasnega jutra nad seboj . . . Avtomatična signalna naprava! Tudi ona počiva, stroj pa teče po večletnem prometnem pravilniku. Katastrofa neizogibna. Gorja ti, izumitelj šivalnih strojev, tako potrebnih za napredek človeštva! Gorje ti tem na onem svetu, tlsočkaat večje gorje nago si ga imel na tem, ko al proatovoljno skočil iz kože! , - ' Na svidenje v soboto! Ti brez stroja, jaz,brez mize! Morfij ae be reč ivnatelj vseučfliškaga zavoda sa proučevanje imunitete In tuberkuloze v Hamburgu dr. Hans Muc h je laumil bioiogičen poeto-pek, po katerem izgube morfij n drugi ra»tllnski strupi svoje strupene lastnosti, pri Čemer im pa koristne medicinske lastnosti ostanejo. Dr. Much Ja znan kot pisatelj važnih medicinskih knjig, kot pesnik in filosof. ponese kn 'iflVOK zgodbo ^ s svojim ikoiuAonoldne. uredništvo in jo Izročim goepodu uradniku. Danes Ja fts torek In do sobote Je ls ie troje celih dniht Upam. da prida Matsk do sobote na vrsto. VaaJ v soboto! fie bo čaa. Do šeetih zvečer, ko zapro pisarna, urade, trgovine in — mizarske .delavnice, bo Izpolnjen predlog sa nakasilo honorarja, nakazilo samo, podpis, par korakov is prvega nadstropja v pritličje roki bom imel sto-tak sa plačilo obroka. Stotek? Da. samo stotek more rešiti mojo mizo in mene! In če ne bo pet pet stolpičev pod črto? Ne, ne! Se ne mislim ne. Navzlic muaikl, ki me Ja motila, navzlic pijanemu prepevmju ponočnjakov, ki prav sadaj prihajajo pod moje okno. In 6š listek ne bo objavljen? Poten*potem naj dobi honorar sati gospod re-porter, ki bo narisal oziroma pripiaal smrtni . . . Na^fj je nemogoče! hBf&i enega i teka? Zaradi mlie, ki na M moja? ... Samo da končam sgodbo in bo dobro, js človek peresa, tfTjs izkusil Aa vse dobroto, kar Jih nudi avet ljudem, ki žive in umro s peresom! Namignem mu, kako Ja s menoj in on .on bo razumel. Pijani giaaovi sose rasgubUi. Hitro cigareto v usta in paro v roko! ' --2e so se budile prve pti- oe in dan Je prihajal izza gor% ■ ! " < 1 ' »■ Bale. Razširilo sa J« mnenje, da so konssrve neke tvornice nezdrave In neužitna. Fabrikant pa je razpisal aledečo nagrado: "Kdor od strokovnjakov dokaže, da so 1a konserve škodljive za *dra-, mu bo ravnateljstvo podjetja darovalo 10 konzerv brezplačno." o e Neki hišni posestnik je imel v hiši stanovska, Id je zelo neredna plačeval najemnino. Ko je bilo oatrtktie vkrsj in denarja ni bBo od nikoder, Je sedel lastnik hiše hi napisal stanovalcu slede-pismo—terjatev: "Dragi gospod. Žal mi je, da vas moram vljudno obvestiti, da ia nimam stanarine poravnane. Proeim, da to storite v kratkem." Odgovor stanovalca as je glasil ("Gospod, ne vem, kako pri dam Jas do tega, da bi vašo stanarino plačeval, saj le svoja na IMAlMlM ' morem. ' < • Baron (ki ss poteguje za roko miUjonarjeve hčerke): Is stare rodovine ssm in štejem 40 prednikov." llCIHjonar: "In koliko upnikov r m AIUU I »•k Marička: "Kako pa to, da ne urednik' naš nikoli molu ključa s seboj, MačeltjR škl parnlk, "8ud-e na poti is bourg datavil reši fa". ko gre zvečer v gostilno T "Cemu bi mu dajala ključ, ko pa nikoli ne najde ključavničar • i i Praktičen zdravnik. — "Evo tU imate recept in ta zdravila naročite v lekarni. Ce vam bo lo, ml pridite povedat imam namreč Isto bolezen pomagale 2* vi/ "Morda Ja obetal, ali pa ae je kft skril.** Tretje nadstropjst ali naj gre |f dalje? Kako Uho je vse, kako strašno . . . Toda šel je. Glaa nje-govlh lastnih korakov grl« plašil In vznemirjal. Moj Bog. kako Ja temno! Meščan se Je ekrll gotovo tukaj kje v kakšnem kotu,' Aha! Stanovanje Je odprto na t 1 Ja pomislil in vstopil. V predsobi Je | temno In ves prašno; IIve duše ni bilo tem In vse pohištvo so bili odnesli; Uho, po prsUh Js utopil v Izbo: vsa Js bila polna Jasns mesečine. — vss Js bilo po staram: stoli, ogledalo, rumen divan In sličice v okvlfjih. Ogromni, okrogli, bskrenordečl mesec je gledal naravnoet akosi okna. "Meaec dela takšno tlhoto," si Js mislil Razkolnlkov; "gotovo mi zadaje uganko". Stal je In čakal, dolgo Ja čakal, in čim tišji Je bil meeec, tam silneje mu Je utripalo srce, da so ga fts prsi začenjale boleti. Sama tlhote . . . enkrat ae Je aaaltšal hipen suh treek, kakor bi nekdo zlomil uligallco, In zopet je poetalo vae Uho. Zbudila ss js bila muha, nenadoma udarila ob steklo In otoftno ia brenčala. Takrat pa Ja as pasli v kotu med oknom in omaro tekaj podobnega kakor lanski koiuh. obešen «tf steno. — "Kaj dela te košuh tur al Je feielll. vendar nI bilo . . » Približal le Je In uganil, da mora MU za kofuhom nekdo skrit Previdno Je odgrntl košuh s roko In zagledal pod nJim stol, ne katerem je starka: vsa sključena Je bila In povoje glavo, toda navtlic temo. da JI ni vtdsl v obras, je dobro vedel, da je ona. Obetal Je pred njo, misleč sli "Boji ee! — Tiho Je snel sekiro is petij« In udaril starko po temenu, enkrat In drugič. A čudno — niti zgeatla es nI od udarcev. kakor bi bila lesena. Prestrašen ee je nagnil Mile in Jo aačel ogledovati. ona pa Je Is niže povesila glavo. Takrat je on potonil čiste ne tla In jI od spodaj pogledal v obrez... Grosa ga Je pretreela ob tem pogledu, kajti •terka i« sedela In se amejala: dušila se Je od prizadevajo si, da Je •Prej ne bi začul. Naenkrat se mu je sasdslo, da ao vrata spalnice samo priprte in da ss tudi tem nekdo smeje In lepeče. Vzbesnel je ln začel biU starko s vso silo po glavi, toda ob vsakem udarcu Je naraščal v spalnici smeh In tepet in tudi starka se Je stresala od smeha. Razkolnlkov se Ja spustil v beg — toda — le Je vaa predsoba polna ljudi, vrata na stopnicah so odprte na stelaj, ln na stopnicah in tem dalje spodaj vss sami ljudje, glava ob glavi; val gledajo, a eo mirni In čakajo molčat . . . Steanllo ss mg Je srce; noge so mu prirasle in niso mogle s meeta ... Zakričatl Je hotel in zbuM sa je. Talko Ja salepel, toda čudno — bilo Ja, kakor bi ss sanja le Vedno nadaljevale: vrata ao bila IIroko odprte, na pragu pa je stal popolnoma neznan mu človek, ki ga je poaorno motril. • Razkolnlkov le nI bil popolnoma odprl oči In jih je takoj sopet zaUsnll. Letal Js znak ln ss nI genll. "Ali se sanj* nadaljujejo ali ne," si je mi-siti in vnovič nialo dvignil trepalnice, da bi po-gledal *, neznanec je stal le vedno na Istem mestu In ga opaaofal. Naenkrat Ja previdno stopil čas rahlo priprl vrata sa seboj, stopil k čakal le nekaj ttaa - no da bi le ali oči od nJega in sedel Uho in stal poleg dlvang; klobuk Je polotil na tU, oprl ss s obema rokama na trstlko In naaKmll podbradak ne roka. Videli Je bilo, da Ja pHpravlJea Čakati le dolgo.* Kolikor ee dala videU skoči mežikajoče trepalnice. Je bil prlkJten mol krepke rasti In a gosto, svetlo-plavkaato, malodane belo brado .. . Preteklo Ja kakih deeet minut Dan Je bit tet toda Is ss Ja ssračllo; v sobi je vladala po-polnoma tlhote; niti s stopnic nI bilo slllati afkakih gtaao* Samo velika maha Je brenčala okrog In butala ob lipe. Razkolnlkovu poetalo nazadnje le nesaoenos nenadoma ee Je v^avnal In aa veesl na divnaftl "Govorila lerej \ česa lellter vadsl, da ne spite. ampak ae le delate teko." Je čudno odgovoril neznanec In se mimo naamefcflft "Dovolite, da se vam predstavil: ArMI j IvanmV Svi.tr.ssjlmr.^B PUke brez petdlačkov. Angleški recept sa konzerviranje ajc na mnogo daljšo dobo nego običajno, se glasi: Jajca ne smejo biti oplojena. Poljedelski urad severne Irska Je razpoelal Ulsterju okrožnico, v kateri opozarja vaa, ki se bavijo s rejo kokoši, da se na milijone kokoših jajec v deželi preagodaj skvari samo radi tega, kar ss JudJe na držijo pravila, da se morajo gojiti kokoti od L maja dalje vsSega lete same, ločene od .petelinov! Aster} W>M M rte v Oceana*' da wEFR)la-PotfluU ae jO roed potniki krovu. Neka dama ga je vzela v naročje in mu kasala morje«' Potem se Je ladja-zazi-je zakričala, maček pa ae je tvrnil v morje. Zaman se js oprijemal s templji jeklene stene ladje. Kapitan Je u-stevil stroje, dim so mu sporočili nesrečo. Spuftili so čoln s častnikom in leafcorico mornar-. Maček je pogumno plaval ves čaa, dokler nlfrilla pomoč. V celem Je zamud« parnik s to relitvija dve uri časa. .Doma Je dobil kapitan ukor ed ladijske družbe, a potniki so mu izročili zahvalno (izjavo ln baje dobi zlato eveUnjo od ameriškega Društva ga varatvo živali ' i terapija. Vodja ber-inake Idrtlrgične klinike prof. Bler. znanif reformator zdravil ne vede, H je med drugim proslavil s zanimivo teorijo, da Je prvi virok kakšne bolezni v organih častb pomanjkanje aH nepravilna a^ptava organskih hormonov. 'to teorijo je s svojimi učenci spremenil U tudi v prak so in te priksa mu js dsJa ganov je <• avgusta,^ Lani so izrabljali vzdušne proge iz Pariza v London, v Marseille. v Berlin, v Prago-Varšavo-Cari-grad (namerja se podaljšanje v Bagdad, nadalje Frandja-Ma-rok-Dakar-južna Amerika (veakdanja zveza Toulouae-Ca-sabUnca, tedenska med Daka-rom in Buenoe Airesom, uporaba študijskih Kldroavionov med Senegalom in otočjem Zelena rtiča, AnUbes-Ajaccio-Tunis-Bone. Marseille-Alger (dovoljeno pristajališče Palma de Ma-jorca), Marsellle-Slrija. Se le-toe ae po možnosti otvorljo zveze: Francijo-Indikina ln Fran-cija-Madagaakar, Pepignan-Da-kar (preko Barcelone, Alieante, spojeno s stranskimi progami na Oran, Malago, Agadir, Villa-Cisneros), Paris-Madrid, Spani-ja-Spanjska Guineja-Kanarski otoki, Barcelona-Ženeva (z dopustnimi postajami v Jlareeillu in Lyonu). . „ Muzej sa zračno plovba. V Stuttgartu ao osnovali ogromen muzej, ki bo nosil ime grofa Zep-pelina in Id bo kazal razvoj nemške zračne plovbe. Zeppelinove delavnice so prefHietile muzeju vse švoje zbirke, ki se nanašajo na njihov postanek ln. Sto drugih podjetij zi nje zračnoprometnoga Ia in mnogo drganisidj bo muzejske zbirke izpopolnilo. MUzej bodo otvorili za Javnoef v maju prihodnjega lete. i | -OCEAU NAROČNIKI POZOR! FRANCE, 15. W|. - 2. sspt. (ObpolMCl) (6 p. M.) Ili di Fraaec, 20.jv(. - 6.upt. PARIŠ, 27.1^-13. sept. iva- ffiENCHUNE VI POJASNILO N1M TAJNIKPM IN POfitUA-TELJEM RAZNIH NAZNANIL. te li sfc m jidloll hvalsoaauti, iHviMlriBtfPMP' A iaKte imJBjkL bet navadna vaalt Ako Js (Jane iO-29) ^ Je naročnina p«. Ponovite jo pra.. ae ust*. tekla te dan. da Ako Mta m prejmeta Je mogoče vstavljen, ker ni bi plačan. Ako Je vaš list pi*^ In ga ne prejmete, Je mogob vstavljen vsled napačnemu n». slov«, pišite nam dopisnico ii navadite ateri in novi naalov. Nafti zastopniki ao VHi društveni tajniki in drugi zastopsi. ki, pri katerih lahko plačate n* leto je (6.0| In sa pol leta pa 98.00. Claai SNPJ doplačajo $4.80 za leU, za pol leta «2.40. Za assato Chkago in Cicero« lete %1M9 pel leta 18.76, za a* Za Evropo stane za pol l*i $440, aa vaa lete pa $9.00. Tednik stene aa Evropo $1.71, Člani doplačajo samo 50c « JMMUMci List stane za c«b tudi sod HaMu Nadalje velja Mf razne pruvaiive, «4. Vselej ia aH H&A NA MMPAJ, mo fino iz opeke sida&o, itiri-| sobno hUo, kuhinja > pritličju, zaprt porč, velika garala, tri velika sadna dnevna*? grmovja in cvetlice. Prodamo sa nizko ceno. Oglasite ae na: Ž687 So. Cuy-ler A ve., Berwyn, Dl^fAdv.) ■ 1 ■ "|i rnrnm^fm-m+Bltm+^mmmm, m mu je dala prav. Jeter in iolčnih or-J uporabljati n. pr. preparat It štirih komponent svinjskih /eter In iolčnih organov ter je doeegel z njim sijajne uspehe n. pr. pri kroničnem vnetju žolča, kolikih itd. Večinoma je dosegel popolno osdravljsnje v teku šestih ali četnih če ne pa snatno ISboljšanje objektivnega in subjektivnega pa-cljentovega stanja.,' Ti uapehl so napotili Blera in njegove učence do tega, da ao rasširill organsko1 terapijo tudi na živčne kolesni, paralizo, hrbtenično tuberkulozo, zastrupljanje s svincem Itd. Tostvarni preparat vsebuje moftginsko in ftiv-čno substanoo in njegov učinek ojačujejo s minimalnimi dozami strihnina. Za Basadowsko bolezen, raka ln oelabekkt zaradi je-tike so zadali uporabljati vbriz-| ganja tivalske krvi, a eedaj študirajo probtem organske terapije pri boleani oblsti. želodca in MMiaJa. dfipd^HH^pd AU Je Htffeše apajenje s Mar-| ? Znani ameriški fizik dr. O. Hulbuit je pred kratkim iaviU da Ja apojenje s Marsom učeno, ker Je atmosfera I Marsa taktna, da ne oranušča elektromagnettčnih valov, slaetl! ne tako zvanlh kratkih valov pod sto metrov« aa katere so poklali največje upanje. Tako Je sopet udarjena fantazije o spojitvi , z I Marsom. Ljndoftrrid kirurg. Društvo narodov Je Umi pofllslo zdravnika na Pldžijski otoka, kjer so baje trpeli prebivalci sa nekimi nalezljivimi boleznimi. Ta od-ja našel na nekem oto-glavarJu s imenom 8uva, popolnega divjaka, ki Je uftival po vsem otočju al oves ... najapret-nejšega kirurga. Seveda nI ob-i »koval nobene univerze ter nima diploma. A Ima toliko uspehe pri najtsftjh operacjah. da ae poslužujejo njegove pomoči tudi beli prebivalci otočja. Zdravnik Je opazoval Sovo pri njegovi o-peradjski mizi ia Je moral prida Ja vreden uflensc svo-očete. Stari goapod Je bti namreč mesar pri — tjudotirih V starih lepili funkcijo, da Je Zt ljudi l illUn Modctnt * IIj«,ihstnnst Ia ■■hA —tu., -,-g|ini i. •▼ve^e^* ^ »sn* »wias ■»»ssmv si •tata«* Mravja in U^ta. KI Immio Mm ta taSta^M rijMSU jyise>i • Saiatt to- t. H. Stalr. OktaimlM. Fta. V »firatai M ki jgl |n§lo M|# j^otjsl, fMf^kk || | Tak. skulni« M MMta dati vM^ta < druclm, ki trp« n» lilnilnHi muSmuSli. tri JmuII Nhm-Tom. 4« uko ijS* elh_-amovvuni v«wU* ta admvja- nut-fn« h«- I. ESttiE^^ > koli M airavita n« »rotfaj mU pa Jih M aarota od tokarnllkih ing»w aa Mta. (A4».) UPEAVNIfiTVO 2667 B. Lawndale A ve, CHICAGO, ILL. tudi .T mh||l,aftočaju; tm navadia vaat, naredi a( bolj m kratka te aa pt^Bl ■al ki|Ma it dati, da naj ba te krat.naj aa laži tetm ksr ja ravnate. — HteU Tednik sam stena.........—.91*20 Evropo stane m tednik v Evropo JO Mladinski Ust etane. ....M... ..$1.10 ML fiat v Evropo stane...... 140 Cena oglasom po dogovoru« POJASNILO. Prosu tajnikom Is a ^ Prosveta, M , da NOV di naročnine je I . vol.JuHJaUit. Vila Mrki dolgujejo ns asiel sa NAZAJ, morajo plaU orna vse kar dd guJejo do SO. junija 1929. Pa da ee to upeftteva in nsa man Je. Za Hat PreavoU -VW9 Oodiaa, upravitelj. ntr izjav iSklji fiuvf| f mT SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska fBblla n jmrt* in shoda, fistales, časnik«, kajiga, Ms-darje, lataks Itd. ▼ slovenakem, hrvatskem, skrvaikam, iksm, aaglsikam JasOm In drs^fik poslanec ku glava iVOPgTVO BBLkttf ČLANSTVO &NM, DA NAkOCA X fl|fon unijako delo prva vrSCe. Vsa inuum K čaaMi Je Imel to ko.no do/ S. N. P. J. PRINTERY 2657-M 80. LmUi Imn TAM CC DOBE MA tSUO TUDI V&A U8TMENA POJAMILA