Leto IX, št. 161 Ljubljana, četrtek 12. julija 1928 Cena 2 D'n amm ob 4. g)wtr«i. — Stane mesečno Um «5 —; t* •Mutro Din «cr— neobrana Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 LJubljana, Knaflova ulica Ster. 5/L Telefon 41. «071 tn 2804, ponoči tudi it. »34. Rakopial ae na vraiaja. UprsvafttvM Lla^ijana,________ šu S4> — Telefon ftt. «036. ti Ljubljana, _____ 4. — Telefon ftt. Mcf Podružnici: Maribor, Aleksandrova it IS — Celje, Aleksandrova cesu Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko 1 pri poStnem ček. zavoda: Ljub» lana ftt. n.S«s - Praha čisto 7&.ita Wien, Nr. 105^41. Tudi radikali in demokrati so baje včeraj že pristali Da izvenstrankarsko vlado Zadnje intrige hegemonistov. - Raočaranje radi Radičevega molka. - Nespremenjena situacija. - Nasprotujoče vesti o trajanju krize. - Napovedi in ugibanja o novih ministrih Radikali in demokrati opuščajo svoj odpor? Dve važni konferenci radikalskih in demokratskih voditeljev. - Obe stranki sta baje že pristali na nevtralno vlado Beograd, 11. julija. Razvoj dogodkov od zgodovinske sobotne noči do današnjega dne potrjuje naše informacije v polnem obsegu. To je treba tembolj povdariti, ker je odločitev v tej krizi usodepolnega pomena in dalekosežne važnosti, saj posega globoko v interese dodanašnjih vlastodržcev. Zato je naravno, da so stopile v akcijo vse javne in temne sile dosedanje vladne večine hegemonistov. V Beogradu nikoli niso izključena iz-nenadenja. Dogodki pa potrjujejo, da so merodajni činitelji o pravem času razumeli, da ima sedania kriza nenavadno globok značaj in da posega v same temelje države; zato se niso dali premotiti od malenkostnih intrig. K temu je treba še dodati, da so resni glasovi iz inozemstva, iz držav, ki so nam prijateljsko naklonjene, odločno svetovali, naj se najde sporazumna rešitev s KDK. Tako zatrjujejo, da je javil poslanik naše države, akreditiran pri neki zapadni velesili, da od dogodkov 20. junija ne more več prisostvovati niti eni javni svečanosti in da tudi ne more več prirejati v svojem poslaništvu običajnih sprejemov, ker ne ve, kako naj bi raztolmačil kulturnemu svetu one žalostne dogodke in zlasti dejstvo, da še do danes niso izvršene nikake reparacije. Tretji čini tel j, ki sili imperativno k hitri rešitvi krize, je obupno stanje naših financ. Po zanesljivih informacijah so vsi davčni uradi v zadnjem času dobili poziv, naj odvajajo vso svojo gotovino do zadnjega beliča v Beograd. Včeraj n. pr. sekcija državnih železnic v Zemunu ni razpolagala niti s 150.000 dinarjev, da bi mogla izplačati delavstvo na progi. Dosedaj vladajoče stranke so se morale polagoma sprijazniti z mislijo, da morajo zapustiti svoje dominantne pozicije ter iti v sedanjem, za nje skrajno neugodnem trenutku na volitve. Preprečevali so, kolikor so mogli in še vedno znova ovirajo rešitev v pravcu po-mirjenja tudi z argumentom, da bi na ta način KDK slavila popolno zmago. V resnici pa ne gre za strankarske uspehe, nego za konsolidacijo države. Noben zastopnik objektivnih krogov se ne vara, da bi rešitev krize v pravcu nevtralne vlade imela nedvomno velik moralni in politični učinek. Grozni zločin 20. junija mora dobiti primerno zadoščenje. Samo potem lahko pričakujemo ozdravljenja našega državnega življenja v bodočnosti. Od sobote naprej se nahaja razvoj krize v znaku zadnjih naporov, da bi se preprečila ugodna rešitev. Nad vsemi intrigami je dominirala teza, češ da dela KDK najmanj na federacijo in morda celo v skrajni sili celo na razpad države, zato da je najbolje postaviti KDK pred to možnost. Ti vladni krogi so računali, da se bo KDK te grožnje ustrašila ter popustila od svojih zahtev. Prvaki KDK so zelo spretno parirali ta udarec hegemonistov ter ga zavrnili tudi s tem, da menda 'endar ne gre za alternativo, da morajo prečanski kraji ali priznati in sprej:-ti sedanji hegemonistični sistem ali pa državo razbiti. Kdor bi na ta način zastavil vprašanje sedanje krize, bi bil največji zločinec nad državo. Na koncu so dosedanji vlastodržci računali samo še s tem, da bo po odhodu Stepana Radiča v Zagreb iz tarnošnje-ga povsem drugačnega miljeja začelo deževati izjav, ki bodo lahko služile za podporo argumentov, da stremi KDK za razpadom države. Vsa ia pričakovanja pa so padla v vodo in hegemjni-sti so ob eno orožje manj. Priznati je treba, da je sivolasi Aca Stanojevič še najbolj in najprej razumel položaj. On je prvi pristal na to, da se kriza reši v pravcu nevtralne volilne vlade. Na to solucijo so pristaH tudi ostali člani radikalskega glavnega odbora. Težkoča je obstojala v tem, da so se začeli buniti čiani radikalskega poslanskega kluba, ki so naravno proti novhn volitvam. Aca Stanojevič ie mogel zavzeti svoje stališče samo na ta način, da se je naslonil samo na radi-kalski glavni odbor in da je prezrl ra-dikalski poslanski klub. Demokrati so tudi tokrat izgubili igro. Najprej so izpustili situacijo iz Beograd, 11. iulija. i. V političnih krogih se je danes trdilo, da so v glavnem priprave za sestavo nevtralne vlade končane in da se nahajamo že tik pred imenovanjem te vlade. Po drugih informacijah bo trajalo še nekoliko dni, preden, bo kTiza zaključena z imenovanjem novega kabineta. Danes tudi že vsi beograjski listi pišejo o nevtralni vladi kot o gotovem dejstvu. Samo se še trudijo falzifici-rati njen pravi značaj. Tako zlasti »Pravda« piše o nevtralni delovni vladi, potem o nevtralni vladi, v katero bi poleg izven strank stoječih strokovnjakov bili poklicani tudi nekateri parlamentarci, pa zopet o nevtralni vladi, ki bi bila samo začasno, dok'ler se ne pripravi koncentracija. Vse to so tendencijozno izmišljene stvari. Nevtralna vlada, kakor je zamišljena, bo sestavljena izključno iz ljudi, ki so strankarsko neangažirani. Ta vlada bo takoj odgodila Narodno skupščino in ni niti govora, da bi poskušala ratificirati nettunske konvencije ali rešiti kakršnokoli drugo zadevo, ki nalaga državi večje obveznosti. Vlada bo na jesen razpustila Narodno skupščino, razpisala volitve in jih tudi izvedla, obenem pa z vsemi sredstvi skrbela za njihovo popolno svobodo. Ministri bodo že po svojem značaju in po svoji funkciji možje, ki v volitvah ne bodo nastopili kot kandidati, da se vladi ohrani popolna objektivnost. Po vesteh, ki se širijo nocoj, se računa, da bo kriza rešena približno v petih dneh. mogoče pa je tudi, da bo odločitev padla že mnogo prej. Imena, ki se navajajo v zvezi s sestavo nevtralne volilne vlade, so po veliki večini za enkrat še same kombinacije. Le o tem so si za enkrat vsi edini, da bo predsednik nevtralne vlade, ako bo sestavljena, sedanji vojni minister general Hadžič, dočim glede drugih oseb ni padla nobena odločitev. Režimska koalicija je preko Ljube Davidoviča poskušala zvečer izvesti še zadnjo intrigo, poslužujoč se pri tem nekega Radičevega komentarja, objavljenega v njegovem »Domu«, izgleda pa, da Davidovičeva avdijenca ni rodila zaželjenega uspeha. Včerajšnji dogodki Beograd, 11. juuja, p. V hegemoni-stičnih krogih ie danes nasta.a še večja konsternacija. Končno so vendarle spoznali, da o obnovi stat i koalicijske vlade ne more biti več govora, da pa tudi ni niti misliti na to, da Di Narodia skupščina nadaljevaa delo. Dosedanje vladne stranke so baš na to, da bi morala Narodna skupščina rešiti še nekatere nujne posle, stavile svoje zadnje nade. Vse pa Kaže, da je prodrlo sta-iišče, ki ga je zavzela KDK od vsega začetka, to je, da mora okrvavljena Narodna skupščina izginiti ter da mora narod v svobodnih volitvah izvoliti prave ljudske zastopnike. Današnji dan, razen večerne avdijen-ce Ljube Davidoviča v razvoju krize, ne beleži nikakih važnejših momentov. Opoldne je bil v avdijenci zunanji minister dr. Marinkovič, vendar pa je bra njegova avdijenca resornega značaja ter se je tikala vesti o atentata na našega poslanika v Tirani. Zvečer od pol 6. do 7. je bil v avdijenci Ljuba Davidovič. Pred to avdijen-co se je vršila v Narodni skupščini konferenca prvakov dosedanjega režima, po avdijenci pa je odšel Ljuba Davidovič v kabinet zunan:oga ministra. k;er je bila nato daljša konferenca demokratskih ministrov. Po informacijah iz poučenih krogov so hegemonisti v skrajnem obupu pridobili Ljubo Davidoviča, da skuša še enkrat rešiti situacijo v njihov prilog. Hegemonisti si še vedno prizadevajo, da bi dokazali, da je KDK proti državi ter da hoče njen razpad. Iz nervoznih posvetovanj hege-monističnih krogov pa se da sklepati, da jim je tudi ta najnovejša intriga, ki se je opirala na neki komentar v Radi-čsvskem «Domu», izpodleteia. Kdo bo minister v nevtralni vladi Včerajšnje beograjske kombinacije. — Predsednik vlade bo general Kadžič, glede drugih oseb še ni nikakih deHnitivnih sklepov. Beograd, 11. julija, p. Kljub vsem naporom hegemonistov se situacija še trajno razvija v pravcu k nevtralni volilni vladi in danes se v političnih krogih smatra, da so konzultacije na dvoru že zaključene ter da stojimo neposredno pred zaključkom krize z imenovanjem nevtralne vlade. Znak, kako daleč je odločitev že dozorela, je dejstvo, da so se danes navajala že povsem konkretna imena za sestavo nevtralne vlade. Kot kandidat za ministrskega predsednika stoji še vedno v ospredju vojni minister general Stevo Hadžič. Omenja se tudi kandidatura berlinskega poslanika Zivojina Balugdžiča, ki pa je predvsem določen, da zasede v novem, ne-vtrai. kabinetu resor zunanjega ministra. Za zasedbo ostalih ministrstev se navajajo imena raznih oseb iz strokovnjaških in znanstvenih krogov. Nova vlada bi imela samo 10 do 12 ministrov, ker bi se manjša ministrstva združila, kakor n. pr. ministrstvo za narodno zdravje s socijalno politiko, vere s prosveto, pošte s prometom iitd. Na vsak način pa bodo imenovani za ministre ljudje, ki v nobenem oziru niso angažirani v politični borbi katerekoli stranke. Po informacijah iz dobro poučenih krogov obstoja glede sestave bodoče nevtralne vlade za enkrat sledeča kombinacija: Ministrski predsednik: general Stevo Hadžič, dosedanji vojni minister. Zunanji minister: Živojin Balugdžič, poslanik v Berlinu. Minister prosvete: dr. Josip Šilovič, univ. profesor v Zagrebu. Minister financ: Dušan Let'ca, državni podtajnik finančnega ministrstva. Minister za narodno zdravje in socijalno svojih rok, nato pa so se začeli postavljati kot oni. ki so pripravljeni spreleti nepomirljivo borbo do skrajnosti Kakor smo informirani se ie 'e dr. Vn-;a Marinkovič. čim je spoznal, da sr •■azvija situacija v drugačno smer povsem desinteresiral ter s svoie strani odklonil sodelovanje pri vsaki nadaljnji akciji v korist hegemonističnega režima politiko: dr. Ar.drija Štampar, načelnik ministrstva za narodno zdravje. Minister trgovine: Velimir Bajkič, tndu-strijec v Beogradu. Minister za promet: ing. Matko Šneler, direktor železniške direkcije v Sarajevu. Razume se, da to še ni definirivna sestava. Navaja se tudi cela vrsta Slovencev, ki prihajajo v poštev pri sestavi vlade. Ravno tako se zatrjuje, da je Hrvatom rezervirano ministrstvo za notranje zadeve. Vendar pa so vse to še zgolj kombinacije, ker definitivnih odločitev razun osebe generala Hadžiča še ni nikakih. Hegemonistična gonja proti Pribičeviču Beograd, 11. julija, p. Beograjski tisk se ie vedno ne more spoprijazniti z mislijo, da se razvija situacija in razvoj, krize v pravcu k nevtralni vladi. Četudi danes celo že pristaši okrvavljenega Vukičevičevega režima sami priznavajo, da brez KDK ni mogoče več reševati državnih poslov, vendarle ue morejo opustiti kampanje proti njej in njenim voditeljem. Čim bolj hegemonisti čutijo, da se jim izvija situacija iz rok, tem bolj vehementno napadajo KDK. Ker so se v Steapnu Radiču hudo zmotili in Stepan Radič tudi po svojem povratku v Zagreb noče dati prav nikakih izjav, ki bi jih Tiogli hegemonisti eksploatirati proti KDK, so vzeli za tarčo Svetozarja Pribičeviča. Ker so uvideli, da ga zaradi njegovega postopanja v razpletu krize ne morejo več napadati. saj so bila njihova natolcevanja zavrnjena celo z najvišjega mesta, so angažirali svoje organizacije v pokrajini. Zadnja dva dni objavljajo cPolitika*, Narodni skupščini v tujem svetu. Za tem je Radiča posetil njegov stari prijatelj svetnik Stola sedmerice Virak Draškovič. nasto pa celokuDno predsedstvo oblastne skupščine s predsednikom Fr. Petrovičem na čelu. Dopoldne le dospel lz Beograda kurir Svetozarja Pribičeviča poslanec Svetislav Popovič. ki ie v polurnem razgovoru obvestil Radiča o razvoju političnega položaja in o sporočilih Svetozarja Pribičeviča. Zvečer se je s poročili Radiča vrnil v Beograd. Točna zavrnitev hegemonističnih intrig Svetozar Pribičevič o obupnih spletkah dosedanjih vlastodržcev proti KDK in Radiču Beograd, 11. julija. Nocojšnja »Pravda« objavlja celo vrsto tendenčnih in lažnivih poročil o političnem položaju. Tako skuša na podlagi pisanja »Doma« v Zagrebu pokvariti situacijo, ki se razvija v nasprotju z interesi »Pravdinih« prijateljev. Svetozar Pribičevič je sprejel danes popoldne novinarje in jim dal z ozirom na pisanje »Pravde« naslednjo izjavo: »Današnja »Pravda« poroča, da so nekateri samostojni demokrati iz Sarajeva zahtevali od svojega vodstva, naj se zločin posameznika ne razširja na cele skupine in še manj na cela plemena, ker bi drugače ne mogli slediti taki akciji. Ni resnica, da je vodstvo SDS prejelo iz Sarajeva od svojih prijateljev sporočilo, niti ga ni moglo sprejeti, ker nihče doslej ni pripisoval krivde na zločinu celemu plemenu. To ie samo podtikanje dosedanje vladne klike, ki je podvzela sama akcijo, da razplamti plemensko .borbo med narodom v nadi. da se bo s pomočjo take plemenske borbe vzdržala na oblasti«. »Prav tako ni resnična vest »Pravde*, da so bili Stepanu Radiču poslani predlogi o sestavi nevtralne vlade, ki bi delala s parlamentom, dokler bi se ne zaključilo inozemsko posojilo ter ratificirale nettunske konvencije. Stepan Radič ni dobil nobenega predloga v tem smislu in bi o takem predlogu sploh ne razpravljal, ker je po zločinu v Narodni skupščini KDK sklenila, da v sedanjo skupščino ne gre več. KDK v splošnem, zlasti pa še Hrvati, bi smatrali kot napoved borbe do skrajnosti ustanovitev kakršnekoli vlade, ki bi hotela delati z Narodno skupščino, v kateri je bila prelita kri. Kdor hoče pomiriti strasti med narodom, kdor hoče notranji mir v državi, kdor hoče, da se ustvarijo predpogoji za konsolidacijo naše države, kdor hoče obvarovati državno edinstvo, bo sprejel vsaj minimum želja in predlogov KDK, da se ustvari nevtralna vlada, ki bo razpustila Narodno skupščino in izvedla svobodne volitve.«. »Posojilo le Hak že propadlo. Jasno je. da se pred zimo ne more realizirati, dotlej pa se morejo že izvesti nove volitve. Net-tunskih konvencij pa ne zahteva niti Italija. Zato ne vemo, zakaj bi morali biti naši državniki večji Italijani kakor so v Rimu. V ostalem pa sta notranji mir naše države in njena konsolidacija važnejša v tem trenot-ku. kakor poso'ilo in nettunske konvencije«. »Današnja »Pravda« eksploatira na debelo neki dozdevni članek Stepana Radiča v zagrebškem »Domu«. Predvsem moram omeniti, da je Stepan Radič bolan, da ne piše niti člankov, ni d vesti in da tudi ni v položaju, da bi mogel vse kontrolirati. Zato se ga ne sme identificirati z vsem, kar se v njegovem imenu objavlja. Ne glede na to pa v tem konkretnem slučaju ne gre za članek Stepana Radiča kakor trdi »Pravda«, nego za razne članke angleškega tiska o zločinu v Narodni skupščini. Stepan Radič je podal samo komentarje k tem člankom, iz katerih se vidi samo to, kako inozemstvo pojmuje zadnje dogodke v naši državi in kako jih neugodno za našo državo komentira«. »Del beograjskega tiska Je pripravljen eksploatirati vsako besedo in vsako izjavo Stepana Radiča v pričakovanju, da bi mogel koristiti svojim gospodarjem v razpletu sedanje krize. »Pravda« bi zelo dobro storila, če bi postavila vprašanje, kaj bi katerikoli izmed voditeljev in prvakov sedanjih srbijanskih strank pisal in izjavil, ako bi bi! smrtno ranjen v zagrebškem Saboru in ako bi pri tem padlo tudi nekaj njegovih tovarišev. Mislim, da bi v tem slučaju nihče izmed teh prvakov ne meril vsake besede, zlasti ako bi videl, da ne dobi satisfakcije, ki jo je mogel s polno pravico pričakovati« »Smatram, da bi odgovorni politični činitelji v Beogradu morali pokazati več razumevanja za položaj, ki je bi! z znanim zločinom ustvarjen v naši državi in da bi morali sedaj pokazati tako širokogrudno naziranje, kakor to zahtevajo potrebe države v najbolj kritičnem trenutku. Zlasti pa bi morali prenehati z malenkostnimi strankarskimi intrigami, ako jim je na tem, da se obvaruje, kar je najdragocenejše našemu narodu, t. j. njegovo edinstvo.« »G. Radič je pokazal tako umerjenost v svojih predlogih za rešitev krize, da je to gotovo brez primere v politični zgodovini. Zmernejši predlog, kakor ta, da se ustvari nevtralni vlada, ki bo razpustila Narodno skupščino, v kateri je bil izvršen zločin, in izvedla svobodne volitve, se ni mogel predložiti. Stepan Radič je celo izjavil, da se bo po volitvah razgovar.ial in pogajal z vsemi svobodno izvoljenimi predstavniki naroda. Ako sedanje vladne stranke nočejo sprejeti niti tega minima, potem je to najboljši dokaz, da gre njim samo za ohranitev njihove oblasti po onem znanem »Apres nous la deluge« («Za nami naj pride potop») Beograd, 11. juliia. V poslanskem klubu KDK se je danes dopoldne vršila konferen« ca v Beogradu navzočih poslancev, na ka* teri so razpravljali o situaciji. Po ko: fe< renči je imel Pribičevič daljši telefo-ski razgovor s Stepanom Radičem, katerega vedno sproti obvešča o vseh važnejših mo* mentih v razpletu krize. Neresnična vest o tiranskem nmoru Kako je vest nastala, se ni bilo mogoče ugotoviti - Službeni komunike zunanjega ministrstva Obupen boj z belo smrtjo Nobilova krivda postaja vedno večja. — Od prvotne Nobilove skupine so samo še trije pri življenju. — Vsak dan nove žrtve. Cedoni kljub demantijem mrtev. — Ruski letalec je baje izsledil Malmgreennovo spupino Oslo, 11. JoHJa f. Ledolomilec »Krasim zaradi močnega ledu ne more več dalje. Meni »e, da so pri rdečem šotoru na ledeni ploskvi samo Se trije ponesrečenci. Ledolomilec Krasin se Je povrnil v zaliv Hin-lopen. En član Vtrglierjeve skupine se je v duševni zmedenosti odstranil od šotora. Izginila Je skoro vsa nada, da bi mogli rešiti ponesrečence »Italie«. Veliko švedsko letalo Upland so poklicali nazaj v Stockholm Vsa švedska reševalna akcija se bodo kmalu ustavila. Zveza z Viglierjevo skupino še vedno ni bila vzpostavljena. V velikih skrbeh so tudi zaradi usode Italijanske smučarske patrole Sora. Menijo, da so člani te skupine rek) težko še pri življenju. Rim, 11. julija (ri) Brezžična brzojavka ladje »Citti di Milano« potrjuje vest, da je brezžična zveza z Viglierjevo grupo pretrgana. Ladja Braganza Je v bližini Bever-leya te skuša doseči rt Leigsmith. Kapetan Lundborg izjavlja, da je položaj skupine Viglieri obupen. Tudi o drugih ponesrečencih se ne ve ničesar. Vsa poizvedovanja za Amundsenom na obali v Spitzbergih so osta la brezuspešna. Ravnatelj ruske ekspedicije na Kraslnu, je izjavil, da je nemogoče nadaljevati s poizvedovanji, dokler ne bo stanje ledenih mas natančno znano. Poizvedovalne polete bo vodil letalec Cuhnovski, ki bo kazal lomilcu ledu Krasinu pot. Francoska vojna ladja Pourquoi je odplula iz Saint Malo v Tromsoe. Kodanj, 11. Julija s. Kljub demantijem je Ceclonl baje mrtev. Njegovi tovariši so ga težko ranjenega po rešitvi Nobila spra- vili na ledeno ploskev, kjer Je Lundborg prvič pristal. Ko se je Lundborgovo letalo pri drugem pristajanju ponesrečilo so bili tovariši Cecionija tako izmučeni, da ga niso mogli spraviti nazaj v taborišče. Pustili so ga celo noč na ledu, kar je povzročilo niegovo smrt. Oslo, 11 Julija s. Kakor objavlja italijansko poslaništvo, so vesti o smrti Cecionija neresnične. Oslo, 11. julija s. KakoT se Izve Je ruski letalec Cuhnovski zagledal Malmgreenovo skupino. Dva člana skupine sta mogla dati ruskemu letalcu znake. Ostali trije so ležali popolnoma mirni. Ruski letalec skuša pristati pri skupini. Praga, 11. julija g. Zaročenka češkoslovaškega radiologa dr. Behouneka, ki je pr! Viglierijevi skupini, je prejela od učenja-kove sestre s Spitzbergov naslednjo brezžično brzojavko: »Srečno sem dospela v Kingsbay. Pc Lundborgu sem dobila zate pismo od Behouneka. Poslala ga bom eks-presno. Brat je zdrav. Bodi brez skrbi.< Kljub temu izražajo praški listi vedno večjo skrb o usodi ekspedicije. Meterorološka postaja v Pragi, kjer deluje dr. Behounek, dobiva dnevno mnogo brzojavk in pisem, v katerih se vprašuje po usodi učenjaka. Kakor znano, je češkoslovaška vlada ponudila italijanski vladi svojo pomoč pri reševalnih ekspedicijah. Ta ponudba je bila od italijanske strani hvaležno sprejeta s pripombo, da se bodo poslužili, ako bo potrebno. Dosedaj pa se to nI zgodilo. Beograd, 11. julij* r. Kakor smo poročali, •e ie včeraj pozno v noč raznesla po Beogradu vest, da Je bil lzvrien atentat na našega poslanika Stanoja Mihajlovlča v Hrani. »Politika« Je celo navedla ime atentatorja, nekega kačaka Ramo, ki se Je baje hotel maščevati za svoje sinove, ubite od naših obmejnih straž pri nekem vpadu sa naše ozemlje. Poslanik Mfliajlovič je baje ie podlegel ranam. Poročalo se Je tudi, da živi brat morilca Rame na našem ozemlju. Vest o atentatu iw našega poslanika v Tirani ln njegovi smrti je snoči dospela tudi na Dunaj. Spričo vsega tega je naravnost nerazumljivo, da v beograjskih službenih krogih še danes opoldne niso vedeli ničesar zanesljivega. Po dopoldanski seji ministrskega sveta so ministri Izjavljali novinarjem, da se Je na seji razpravljalo o položaju, predvsem v zvezi z vestjo iz Tirane, da Je bil tamkaj ubit naš poslanik Mi- Zakaj „SIovenec" tako psu je? Ker so sedaj klerikalci pritisnjeni ob steno in jim je že vsa sapa pošla, so začeli pisati po svoji stari, zlasti pred vojno običajni navadi. Kadar klerikalec nič več ne ve, pa začne rentačiti, češ morda pa bo Ie kaj držalo. »Liberalci* so v klerikalnih listih naenkrat zopet postali tatovi, goljufi, denuncijanti itd. Besnenje »Slovenca* je jako dobro znamenje. Kadar klerikalno časopisje rjove, je znamenje, da je zadeto. In to smo hoteli. Kako malo pa zaleže »Slo-venčevo» fabriciranje ogorčenja in njegovo psovanje, je pa najboljši dokaz to, da je število naših naročnikov, odkar »Slovenec* besni, še za 623 naraslo. Tudi škof Jeglič je svoj čas prevzel prostovoljno agitacijo in reklamo za «Domovino» in »Vodnikovo družbo* in prav njemu se imamo zahvaliti, da se je število naročnikov naših listov tako hitro množilo. Ker pa «S!ovenec» zanaša politični boj| tudi na gospodarska tla, ga le opozarjamo, da |e prevzel s tem veliko odgovornost. Klerikalna gospodarska podjetja se bodo morala zahvaliti onemu pobesnelemu kaplanu, ki piše v »Slovencu*, ako bomo prlmoranl odgovoriti tako, kakor znamo, besni. Klerikalna inkvizicija Zelo zanimiv In značilen komentar h klerikalni gonji proti naprednemu časopisju " priobčuje zagrebški »Morgenblatt« pod naslovom »Congregatlo Indicis, podružnica Ljubljana«. »Morgenblatt« piše: Kmalu potem, ko je hudič Izumel tiskarsko umetnost, Je bil papež Pavel IV. prisiljen nabiti na vsa cerkvena vrata seznam knjig, ki Jih katoličani niso smeli čitati. To Je bilo 1. 1559. Indeks, kakor se Je imenoval seznam prepovedanih knjig, je tekom let ln stoletij narašča! In Leo XIII. Je smatra! za potrebno, da ga nekoliko omeji. To Je bilo 1. 1897 Zdaj pa, leta 1928. Je bila oči-vidno v Ljubljani ustanovljena podružnica congregationis indicis in njeno vodstvo je bilo prenešeno na Koroščevo večino oblastnega odbora. Objave te podružnice izha-lajo seveda v »Slovencu«. Danes (včeraj) je izšla prva. Kakor ana-tema ima debel naslov »Obsodba« in je naperjena proti dnevniku »Jutro<. Ta list je bil namreč tako nesramen, da je razžalil s sliko Antona I. iz hiše Korošec. Strašno je prekletstvo, ki ga je izrekla congregatio Indicis, alias oblastni odbor: »Jutro« ne sme v noben urad in v nobeno ustanovo, ki Je podrejena oblastnemu odboru. Vsi abonmaji se mu odpovedo in nobenega oglasa ne sme več dobiti od oblastnega odbora. Celo oni oblastni uradi, ki so plačali naročnino že vnaprej, morajo list odpovedati. Da, da strašna Je Gospodova osveta, čeprav je Gospod samo dr. Korošec. On je bolj papeškl, nego papež Pavel V., ki je določi! samo cerkvene kazni. Anton I. kaznuje z odpovedjo naročnine in prepovedjo oglašanja. Vidimo torej, da čaka Ljubljano še dolga doba inkvizicije. Uredniki »Jutra« naj se čuvajo. Lahko se jim zgodi, da končajo nekega lepega dne svoje življenje strašno in nečastno na grmadi. Pobijanje tihotapstva na oblastnih mejah Zagreb, 11. julija, r. Danes dopoldne se Je vršila konferenca zastopnikov oblastnih odborov iz Zagreba, Karlovca, Osjeka, Ma« ribora in Ljubljane. Na konferenci so raz« pravljali o pobijanju tihotapstva na mejah teh oblasti, ki se je pojavilo kot posledica razlik med posameznimi oblastnimi taksa« mi in trošarinami. Po obširni razpravi je bilo sklenjeno, naj se v proračunih teh oblasti za leto 1929. uvedejo enotne takse tn trošarine, s Čimer se bo brezpogojno onemogočilo tihotapstvo. Nadalje se je razpravljalo tudi o vprašanju dolgov slo« venskih občin zagrebškim bolnicam za zdravljenje oseb, ki so pristojne v te ob* čine. V dosego čim ožjega sodelovanja med omenjenimi oblastmi je bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče oblastni odbori medse* bojno redno obveščali o svojih načrtih. Rade Pašič v Zagrebu Zagreb, 11. JuMja t. Zadnja dva dmi se Je mudi! v Zagrebu Rad« Pašid. Zanimivo k, da so v njegovi dražbi videli nekatere vpLmretjš« uradne osebnosti, ki so za sinoči tudi spremile na kolodvor, ko je odpotoval v Beograd. Prav tako ie zaamrivo, da se je iz njegove okolice na vse strani prosilo, naj se n« poroča o njegovem bivanju v Zagrebu, ker « ie baje bal, da U ga kdo ne napadel hajlovitf. Po seji Je odšel dr. Voja Marinkovič na dvor. Odhajajoč Iz dvora Je dr. Marinkovič na vprašanje novinarjev ali Je bil na dvoru zaradi političnega položaja ali zaradi dogodkov v Tirani Izjavil: »Niti eno, niti drugo«. Na vprašanje, ali je točna vest, da je bil v Tirani ubit naš poslanik MlhaJ-lovlč, Je odgovoril: »Ta vest še nI potrjena Imam brzojavko, ki ml Je bila poslana včeraj ob 11. dopoldne iz Tirane. Sedaj pričakujem odgovor na brzojavko, ki sem )o poslal v Tlrano«. Še Ie tekom popoldneva se je Izkazalo, da Je bila vest o umoru neresnična. Kako Je nastala, se doslej ni moglo dognati. Zunanje ministrstvo je objavilo nocoj sledeči služben! komunike: »Po uradnem poročilu Iz Tirane moremo glede vesti o atentata na poslanika kraljevine SHS Stanoje Hihajloviča ugotoviti, da so te vesti neresnične«. Tržaško pismo Gonia proti slovenski zasebni šoli Dri Sv. Jakobu v Trstu. — Zavrnjena laška obrekovanja ln huiskanla. V Trstu. 9. julija. Zasebna ljudska šola slovenskega »Šolskega društva« pri Sv. Jakobu v Trstu, poleg zasebne ljudske šole tržaške srbske cerkvene občine edina šola na vsem Primorskem z našim učnim jezikom, je imela vse do zadnjih časov še kolikortoliko mir pred fašističnimi nasilnikd. s čimer pa ni rečeno, da bi ii šolske oblasti ne bile delale neprilik. zlasti z odrekanjem potrditve na zavodu nameščenih učiteljskih moči in s kar najtežjim nadzorovanjem šolskega pouka. »II Piccolo« Je objavil te dni dolg članek. v katerem pripoveduje, kako je Avstrija dajala potuho primorskim in zlasti tržaškim Slovanom, da bi z njihovo pomočjo zlomila kompabtnost Italijanov, in je v ta namen navlekla v Trst vso silo državnih nameščencev slovanske narodnosti, katerih otroci so potem napolnili slovenske šole v Rojanu. pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu. Tedanja zasebna slovenska šola Družbe sv Cirila in Metoda (sedaj »Šolska družba«) pa da se le ustanovila samo zato, da bi kljubovala italijanskim šolam pri Sv. Jakobu in Sv. Vidu. Vsled široko-srčnosti in poštenosti italijanske vlade da se danes na tem zavodu vzgaja okoli 1200 otrok iz mesta in okolice, italijanskih državljanov. v slovenskem duhu. čemur da se je še tem bolj čuditi, ko se zasebnim italijanskim šolam v Dalmaciji delajo s strani Jugoslovenov največje neprilike kljub konvenciji med Italijo in Jugoslavijo, v kateri se obe državi obvezujeta, da bosta dovoljevali zasebne Šole s poukom v jeziku, ki ga govore drugorodci. vključeni v nove meje. v-.----.-,. • Nato pa pripoveduje »Piccolov« člankar. da ta šola nikakor ne izpolnjuje zakonitih obvez, da gojenci najvišjih treh razredov, ki morajo ob koncu šolskega leta polagati izpit pred italijansko izpraševalno komisijo, ne znajo nič. da se jih ie letos priglasilo za tak izpit 64. med njimi en sam gojenec jugoslovenske narodnosti, ki ie vob-če edin med vsemi gojenci zavoda, pa jih je samo 13 napravilo izpit, vsi ostali Da da so propadli. Ln kako ne bi ko so na vprašanje. kdo je bil Cavour odgovarjal!, da je bil avstrijski general, a Garibaldi da je bil kralj. Na tej šoli da se prav nič ne upoštevajo italijanske zgodovinske učne knjige. pouk da se nikakor ne nadzoruje, a učiteljstvo da se sploh ne meni za italijanske šolske zakone. Dva dni po objavi tega članka le moral »F1 Piccolo« pod naslovom »Popolna šola« objaviti izjavo voditelja šentjakobske šole g. Andreja Goka. katera kar najodločneje zavrača neresnične trditve »Picoolovega« člankarja, ki je potvorii celo število onih učencev slovenske šole kateri so se prijavili za izpit pred italijansko komisijo. Priglasilo se jih je namreč 58. ne oa 64. a izpit jih je napravilo 25. ne pa samo 13. kakor je trdil »Piccolo«. dočim iih ie 5 dobilo ponavljali izpit, 28 pa iih ie propadlo Res tudi ni. da bi bi! na vsej šoli samo en gojenec jugoslovenske narodnosti, temveč jih je 62 Učni načrt ie isti. ki velia za vse javne ljudske šole v Italiji in šolske oblasti nadzorujejo pouk kar najstrožje. Šolski nadzornik je tekom leta redno in ponovno nadziral pouk v vseh razredih in pri vseh učiteljih. Kot učne knjige za zgodovino se rabiio iste knjige, ki se uporabljajo na italijanskih državnih šji>!ah. V šolskem dnevniku pa ie točno zabeležen učni načrt in način, kakor se je izvaial. in razvidno je iz njega, da so se gojenci učili tudi Cavourjeve in Garibaldijeve zgodovine. Tako so odločno in temeljito zavrnjena »Piccolova« obrekovanja in hujskanja. Fašistična prevzetnost povsod enaka Brno, 11. julija g. Tukajšnji »Tagesbote* je te dni dobil od italijanskega konzulata v Moravski Ostrovi naslednje pismo, ki je bilo datirano od 6. julija: Hujskajoča pisa« va vašega lista proti generalu Nobilu je malenkostna in idiotska ter ne potrebuje nobenega demantija. Vi niste novinarji, vi ste strahopetci, katerim se more kvečjemu pljuniti v obraz. Podpis U. Dadone. List pripominja k temu pismu: Ta mož kot italijanski konzul ne spada pod češko« slovaške kazenske zakone, postavil pa se je tudi izven vrst ljudi, s katerimi se mo« re občevati in od katerih se more zahte« vati zadoščenje. Tem lažje izročimo njega in njegovo pismo sodbi javnosti ter ga s tem enostavno postavimo tjakaj, kamor sgada namreč na pranger. Posl. Besednjak pod policijskim nadzorstvom Zagreb, 11. julija d. Nocojšnji K«tJ poročajo, da le goriški prefekt pustiiJ postaviti pod policijsko nadzorstvo poslanca Besednjaka, Id ga zato neprestano spremljajo detektivi. Giolitti na smrtni postelji Turki, 11. julija s. Zdravstveno stanje poslanca Giolittija j« še vedno zelo resno. Bolnika zapuščajo vedno bolj moča. GioEMi je pri polni za-veett. se Klerikalci se ne morejo načuditi svojemu totalnemu polomu v kratki dobi od blejskega pakta, ko so se z dušo in telesom zapisali cincarski korupciji, pa do umora v Narodni skupščini, ko je mera prelite krvi bila zvrhana. Prepolna vreča nasilja, političnega sJeparstva in izigravanja interesov slovenskega ljudstva v strankarske in koruptne svrhe se je pod morilskimi streli Puniše Račiča razparala in »eden najznamenitejših Slovencev* stoji pred ljudsko sodbo brez vseh zaslug, ki bi mu olajšale odgovornost. Ta velika nesposobnost voditelja SLS bi bila skoraj tragična, da se ne pari z vnebovpijočo podlostjo njegovih nepoštenih braniteljev. V svoji zahrbtni hinavščini se obtoženci predrzno postavljajo v pozo sodnika, objavljajoč nekake »obsodbe in pozive svetega narodnega ogorčenja* zoper tiste, ki kažejo ljudstvu bistvo škodljivega dela našega bivšega notranjega ministra. Toda to pot dogodki preveč glasno obtožujejo krivca in ta obupni krik obsodbe je prodrl globoko v najširše sloje našega ljudstva. Zato je prazen in brezupen vsak poizkus zaglušiti to porazno obsodbo, ki je nad dr. Korošcem že izrečena in bo brez dvoma dobila tudi formalno potrditev pri bližajočih se volitvah. Nekdaj mogočni mojster ln njegovi brezvestni hlapci se boje tega obračuna. Strah jih je, da bi narod stopil pred volitve neposredno pod vtisom sramotnih zločinov in črnega nasilstva, či-gaT krepak steber sta ves čas bila doktor Korošec in njegova stranka. Zato skušajo s znanimi lokavimi metodami podtakniti ogorčenju ljudstva drug predmet, da bi speljali elementarni ljudski gnjev po sleparskih potih na mlin svoje nemoralne politike. V resnem času, ko se vsa poštena prečanska javnost pripravlja na odlo-čilno^ fazo v borbi za najprimitivnejše pravice v državi, in ko v tej borbi padajo ljudski zastopniki ter s svojo krvjo svedočijo upravičenost prečanskih zahtev po enakopravnosti, hočejo Ko-roščevi hlapci ravno našemu ljudstvu zastreti jasen pogled na položaj in osredotočiti vso njegovo pozornost na malenkostno osebico, ki se čuti žaljeno, kadar se ji s polnim pravom očita popolna nesposobnost in moralna odgovornost za prelivanje krvi. Treba je glasno zaklicati našemu ljudstvu, da ne gre v danem trenutku za klaverno fikcijo užaljene časti nekoga, ki bi se rad iznebil odgovornosti in posledic svojih nesrečnih dejanj, pač pa gre za žlvljenske interese našega ljudstva in< vseh poštenih Srbov, Hrvatov in Slovencev* Korošcev tisk niti z besedico ne omenja, da gre za nove zelo bližnje volitve, ker bi preje rad ustvaril ugoden teren za SLS, ki ji je usodna njena brezvestna politika izpodnesla vsako zaslo-mbo pri ljudstvu, ki iz dna duše odklanja svojo solidarnost z ostudnim umorom v skupščini in s krvavimi preganjanji nedolžnih ljudi na ulicah naših treh prestolnic. Z zagovorniki črnega zločina Rači-čevega in s sokrivci režima, ki ga je izvajal Korošec, noče naša javnost imeti nobene zveze. Klerikalni kolovodje so sedeli več nego leto dni v skupščini kot člani vladne večine, ki je iz nje izšel razbojnik in morilec Puniša Račič, zato jih to tovarištvo onesposablja za vsako drugo družbo, ki ji je količkaj za čast in neomadeževano dobro ime. U ver jeni smo, da preočitni ln ostudni manever pokvarjene klike ne bo imel uspeha in da bo naše ljudstvo vztrajalo pri obsodbi zločina in njegovih sokrivcev ter ji dalo učinkovitega izraza pri volitvah, ki se jih »Slovenec* boji kot vrag blagoslovljene vode. Zato se ne upa niti omeniti, da bo narod kmalu sodil Korošca in njegove tovariše, pač pa neprestano pogreva absurd o ponovni stari vladi, ki se je tako neslavno zrušila v svoji gorostasni sramoti. Dan obsodbe se bliža, zločinci ga hočejo po možnosti zavleči. Za veliko stvar pojde, ne za Koroščevo čast. ki se je za večno umazala v krvi, preliti pod njegovim ministrovanjem. Avstrijska zbornica ratificirala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo Dunaj, 11. julija, g. Po odobritvi z Ju« goslavijo sklenjene pogodbe v avstrijskem parlamentu manjka še odobritev Jugosla« vije. Kakor pa se misli, obstoja možnost, da bi stopila pogodba v veljavo tudi brez odobritve jugoslovenskega parlamenta. Pri tem bi se poslužili pooblastilnih določb. Izgleda torej, da bo pogodba stopila v ve« ljavo najbrže v jeseni. Iz čsl. parlamenta IVaga, 11. julija h. Poslanska »bonrica Jn sena/t sta imela danes sej«. V poslanski zbornici je bil sprefe* dodatni zakon glede opija na podlagi fenevske konvencije ter več mani važnih pred-logov, iped drugim terofiitev parop lovne akcijske družbe oa Odri trvrdki Bat "a. i i Pokalna finalna tekma v Pragi Praga, 11. Julija h. V pokalni finalni tekmi Je j danes Slaivrta porazi!a Sparbo z 1:0. Odločilni go! Je padel v 75. minuti po Pucn. Tovorni promet z Nemčijo Monakom. 11. julija, g. Pri pogajanjih na ' jugoslovensko - nemški tovorni prometni konferenci 6e je dosegel sporazum. Konferenca je imela določiti podlago za direktne I nemško • jugoslovenske tovorne tarifa 1 Venizelosova vlada Da je predsednik republike tako na hitro izročil Venizelosu sestavo nove grške vlade in mu dal polnomočje za razpust zbornice in izvedbo novih volitev, ni nikogar presenetilo, kdor je zasledoval razvoj političnih dogodkov na Grškem. Stvar se drugače ni mogla razviti, to se je videlo že takrat, ko je Venizelos priglasil svoj povratek v aktivno politično življenje. Nasprotovanje različnih politikov je sicer moglo izvedbo Venizelosovega načrta za kratko dobo odložiti, ni ga pa mogla preprečiti. Nasprotstvo je prišlo tudi iz lastnega tabora, kjer je Kafandaris s 30 poslanci izstopil iz venizelistične liberalne stranke in osnoval lasten klub. Ali za Veni-zelosom je kljub temu ostala ogromna večina stranke. Mnogo hujše je bilo nasprotstvo monarhističnega tabora; tu so eksfcremni rojalisti, to je stara ljudska stranka, stoječa sedaj pod vodstvom Tsaldarisa, ki se ni prav nič odmaknila od svojega programa, zahtevajoče takojšen povratek k monar-hizmu. Ta stranka je kratkomalo postavila tezo, da Venizelos ne sme biti zastopan v vladi, sicer noče sodelovati. Druga desničarska stranka, ki stoji pod vodstvom Metaxasa, sicer ni tako izrazito rojalistična, saj je postavila tezo, da ji je oblika vladavine postranskega pomena in da je sanacija Grčije poglavitna naloga. Ali pri republikancih zaupanja Metaxas vendarle ni mogel vzbujati; najboljše se je to pokazalo o priliki reševanja zadnje krize. Me-taxas je izjavil, da nima nič proti sodelovanju z Venizelosom. da pa vztraja na tem, da bodi zastopana v vladi tudi ekstremno rojalistična ljudska stranka. To pa je v praksi pomenilo podporo antivenizelistične struje v grški politiki. Stranki Metaxasova in Tsaldarisova predstavljata v grški zbornici blizu dve petini mandatov. Večina je tedaj še vedno odločno republikanska, toda ni medsebojno edina. Republikanska levica, pod vodstvom Papanastazia je bila v opoziciji, kar pa ni mnogo, ker razpolaga stranka Ie z nekaj nad 20. mandati. Desničarski republikanci, pod vodstvom Mihalakopulosa so bili poleg liberalne stranke poglavitno jedro ne le republikanstva. marveč tudi dosedanje vlade. Venizelosov načrt je bil od vsega početka zbrati okrog sebe vse republikanske elemente; njegov afront je bil naperjen zoper monarhizem, ki je na Grškem razpredel živahno propagando, saj Tsaldarisova stranka ni prav nič prikrivala, da ji gre za takojšen povratek k kraljestvu. Razpust stare zbornice je razumljiv, zakaj stari Venizelos se vendar ne bo motal po njej z malenkostnimi pogajanji, ki so mu mogla dati v najboljšem slučaju pičlo večino. Nove volitve pa naj ojačijo republikance in pritisnejo konservativne rojalistične elemente. S tem je podana smer nove smeri na Grškem. Volitve tedaj morajo prinesti spremembe v navedenem smislu, ako se hoče držati Venizelos. Ali uspeh se ne more šteti za sigurno. Res da je na eni strani Venizelos silno popularna, ali celo legendarna osebnost, še vedno smeli Krečan, ki je izvedel borbo zoper Turke in več kot eno politično borbo ali celo revolucijo. Ali na drugi strani so pristaši konservativne stranke, njegovi stari nasprotniki, ki je bil proti nijm v boju že tolikokrat. Razmerje sil ni gotovo, Predvsem so važni begunci, ki dajo sedaj na Grškem oporo in radikalni povdarek levici, v danem slučaju Venizelosu. Dalje Je tu častniški zbor, katerega stara garda je bila vedno na venizelistični strani; odtod lahko Venizelos vedno računa na pomoč, zato so možne kombinacije tudi s Pangalosom. V častniškem taboru, ki je izvedel že več revolucij, predvsem pa kruto kaznovanje voditeljev ljudske stranke, ki so zakrivili maloazijsko katastrofo; ti ljudje imajo največji interes na tem, da ne zmaga Tsaldaris. Morda bi rojalisti dobili obilo glasov onih, ki so razočarani ali sploh nezadovoljni z uspehi republikanske ere, ako ne bi nastopil Venizelos, ki ne nosi odgovornosti za vse to, kar se je godilo na Grškem zadnja leta. Zato Je verjetno, da bo nova Grška zbornica pokazala veliko venizelistično večino. Umor generala Protogerova Sofija, II. julija, p. V zvezi z umorom generala Protogerova in njegovega adju« tanta Cecova je bi! vsem policijskim obla« stem poslan opis morilcev na podlagi izpo« vedb očividcev. Po neki nepotrjeni vesti so morilce opazili v bližini romunske meje, vsled česar sklepajo, da so pobegnili v Rcx munijo. Očividci so bili včeraj ponovno za« slišani, vendar pa niso mogli izpovedati ni« česar točnega. Priča garnizijski podčastnik Kunev je opazil morilce, ko so pričeli be« žati. V obraz jih ni videl. Ko jih je pozval naj obstanejo, so mu grozili z revolverji, ki so jih imeli v rokah. Drugi očividec Hristo Dimitrov si je zapomnil njihove ob« raze ter izjavlja, da bi jih lahko spoznal. Ravnatelj hotela Japakijev je videl atenta« torje še pred izvršenim umorom. Obnašali so se zelo mirno in niso z nobenim znakom izdali, da se pripravljajo na krvav obr«^ čim. Fašisti napovedujejo represalije na Tirolskem Rim, 11. julija, g. Stališče tirolskega pre« bivalstva, ki hoče nadaljevati borbo za svo« bodo južnih tirolskih bratov je povzročilo, da je oficijozni «Giornale d' Italia» obja« vil oster izpad v svoji današnji številki. Protestne izjave tirolskih poslancev in prebivalstva, piše list, niso napravile nobene usluge pametni politiki dr. Seipla, niti nje« govi avtoriteti, niti nemškemu prebivalstvu v «Poadižju». Pri takem stanju stvari bo Italija prisiljena misliti na obrambo svojih nedotakljivih meja. Italija se brani proti nevarnosti, ki prihaja iz severne Tirolske, Nemci na južnem Tirolskem se bodo pc korili za vsak dogodek onstran meje. Sovjetska justica Moskva, 11. julija d. Osrednji izvrševal« ni odbor sovjetske unije je na predlog vr« hovnega sodišča izpremenil smrtno kazen šestih obsojencev v procesu v Šahtih na deset let ječe, in sicer so bili pomiloščeni Matov, Bratanovski, Beresovski, Bojaršinev Kasarinov in Šadlung. Smrtne obsodbe Bo« jarinova, Gorleckega, Kršanovskega, Ju«e» viča in Budnega so bile potrjene in so bili obsojenci že justificirani. Kraljevski sen Ahmeda bega Zogu Tirana, 11. ulija. (be.) Predsednik republike Ahmed beg Zogu je sklenil proglasiti se s 23. avgustom za albanskega kralji Justiiikacija morilca Pariz, 11. Julija g. Danes »e Je izvršite » Rouenu justifikacija. Preden Je delinkverat Lasgy stopil na šafot, je sporočil državnemu pravdnd-ku, da je imel pri dvojnem umoru, zaradi katerega je bil obsojen na smrt, sokrivca. Državni pravdnik le takoj odredil aretacijo sokrivca, ki se imenuje Rejiaux, ki pa noče ničesar pr iznad. Uspeli poskusi z Božičevo zavoro SuSak, 11. julija, č. Poskusi, ki so se rad« nje dni vršili z Božičevo zračno zavoro, so se izborno obnesli. Vsi prisotni člani med« narodne komisije, v kateri so bili zastopci« ki Francije, Švice, Češkoslovaške, Madžar« ske, Nemčije in Poljske, izjavljajo, da so poskusi uspeli nad vsako pričakovanje. Bržkone bo internacionalna Unija na svo« jem jesenskem zasedanju v Parizu sklenila uvesti te zavore v mednarodnem železni« šketn prometu. «JUTRO« H 161 3 Četrte*, 12. STCI. 1928 in ljudje Veličastna manifestacija za sivo Peco, kraljestvo kralja Matjaža Mežica, 10. julija. Že zvečer pred Vidovim dnem so prispeli prvi planinci iz Savinjske doline in Celja, ki se niso ustrašili v meglo in temo zavite Pece . Deževno dopoldansko vreme na Vidov dan se ie spremennilo že okrog 13. ure v lep popoldan. Navzlic dežju pa so gostje -planinci — okrog 50 po številu — dospeli že s prvim vlakom v Mežico in šli od tam pogumno preko Polene in Bregov proti cilju na Peci ter dalje na Kordeževo glavo. Gostom, ki so prihajali od vseh vlakov iz Prevali na Mežico, so se tudi v večjih množinah Dridruževali domačmi Vse ooti. ki vodiio na Peco. so bile podobne romarskim potom Celo no? so dohajale skupine planincev, tako da ie bila ob svitu že zbrana na Peci družina planincev, ki se io da ceniti ra preko 500 li udi. Ob številnih kresovih, ki so iih žgali posetniki se ie veselo prepevalo pozno v noč Rudniška godba iz Mežice. ki se ie tudi v častnem številu udeležila te slovesnosti, ter tamburaški klub »Planinka« iz Mežice sta tud; neumorno Igrala. Godba, petie. krasna noč. pokanje topičsv. spuščanje raket, vse ie dvigalo veselo razpoloženje gostov. Še tekom iutra na praznik sv. Petra in Pavla, to je na dan otvoritve koče. so dohajali gostje. Točno ob 8 uri se ie pričela sv maša. Takoj po maši in govoru ie pozdravil g. Ule. predsednik odibora za zgradbo koče. navzoče: g. generalnega ravnatelja rudnika v Mežici. George Bargate in g. ravnatelja Agnev: zastopnika oblastneega odbora v Mariboru g. dr Veble-ta. dalje predsednika SPD Osredniega odbora g. dr. Tominška. nadzornika SPD in načelnika mariborske podružnice g. dr. Seniora. za-stopnike HTK ^Siieme- iz Zagreba, vse zastopnike ostalih podružnic SPD in sploh vse. ki so prišli, da prisostvujejo tel redki sla vnos ti. V kratkih potezah ie dalie očrtal g. Ule zgodovino priprav ter se ponovno zahvalil vsem dobrotnikom za vse kar so dobrega storili za ta nov planinski dom. Omenil je posebno naklonjenost rudniškega podietia v Mežici ter njegovega ravnatelja g. George Bargate. dalie veleposestnika g. Mihev Simona. Končnika in druge. Posebno je na-srlašal. s kake požrtvovalnostjo so pomagali tnvariši s Helene, pa tudi nečlani in to pri gradnji kolovoza, ki ie spelian že tik do koče. Govorili so še dalje g. dr Tominšek. dr. Senjor. dr. Veble in zastopniki raznih podružnic. Predstojnik občine Mežica ie bil službeno odsoten in ie poslal pozdravni nagovor .v imenu katerega ga ie gostom prečital odbornik iz Mežice. Končno se ie priglasil še nek tovariš planinec k besedi in deklamiral krasno oesnitev o Peci. sestavljeno nalašč za priliko otvoritve Navdušenost je dosegla višek, ko ie spregovoril in sporočil pozdrave bratov Hrvatov zastopnik trristovskega kluba Siieme iz Zagreba, g Vjekoslav Cvetišič. predsednik HTK Siieme. Z veseliem so pozdravih' gostje posebno odborniško poTrčilo g oblastnega odbornika dr Vebleta. ki ie poročal da je naklonil oblastni odbor v Mariboru podpore Din 5000. Obilo hvale ie žel odbor za svoie v tako kratkem času izvršeno delo. ziasti pa njega predsednik g. Ule Martin Ker so njegove zasluge za ko-čo velike in niega požrtvovalnost skoraj d?i brezorimerno velika, se ie sklenilo, da dobi koča ime »Uletova koča« Med drugim se ie tudi spominjalo treh pokoinih tovarišev, gg. župnika Do-bravca. Brumena in Vinkleria. ki so do svoje prezgodnje smrti agihro sodelovali kot odborniki gradbenega odbora in ie v počaščenje n.iih snomina zaklicalo občinstvo »Slava jim«. Po končanih govorih je nato g vojni kurat Bonač slovesno blagoslovil novo kočo in godba ie zaigrala državno himno. V tem trenutku ie zletela v zrak raketa v obliki troboinice. Nova keča je zelo prostorna in okusno zgrajena. Je pač solidno dek> znanega gospoda Jurija Potočnika, tesarskega mojstra iz Mežice, ki se mu tudi tem potom zahvaljujemo in ga priporočamo. Nad vse požrtvovalne pa so bile naše dame. ki so že v torek odšle h koči, da isto okrase ln pripravijo vse potrebno za otvoritev. nekatere so pa prišle pred otvoritvijo in neglede na zmučenost prijele tudi takoj za delo in s tem znatno pripomogle. Tudi nova oskrbnica se le pokazala s svojo pomočjo na dan otvortive za jako spretno, ki razume svojo službo. Hvala jim prisrčna Po oficiielni otvoritvi se je razvila zabava. Rudniška godba je svirala, popoldne tudi tamburaški zbor. V vednost pa tudi. da ima stavba še dolgove in da bo še mnogo dela in žrtev treba. da bo še mnogo dobrotnikov treba, mnogo dobrih src. Koča ostane do pozne jeseni trajno oskrbovana. Pridite torej ljubitelji planin, da si ogledate to novo prijazno obmejno postojanko in se naužiiete planinskega duha in razgleda. S turneje Jugoslovenske Matice Aleksinac, 10. julija. Udeleženci turneje, ki jo je organizirala Akademska podružnica Jugoslov. Matice po Srbiji, so imeli 6. in 7. t. m. posebno srečen dan v Aleksincu. Sprejem je bil tako prisrčen in veličasten, da ni mogel veljati skromni skupini udeležencev turneje, temveč je bil izraz bratskih čuvstev tamošnje-ga prebivalstva do Slovencev sploh. Na postaji so pozdravili goste zastopniki upravnih oblasti, občine. Sokola in drugih društev ter mnogoštevilno občinstvo in jim nasuli polna naročja rož Nato so jih po-vedli v mesto, ki je bilo na čast gostom okrašeno z zastavami. Razmeščeni po privatnih stanovanjih, so gostje uživali vso gostoljubnost srbske hiše. Ves čas njih bivanja v Aleksincu so bili predmet prav posebne pozornosti meščanov. Občina je priredila gostom več zakusk in slavnosten banket ki so se ga udeležili najodlič. meščani Aleksinca. V pozdravnih govorih in napitni-cah se je naglašala potreba prijateljskega sodelovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev Posebno so se prizadevali narediti gostom čim prijetnejše bivanje v Aleksincu gg.: Ko-sta Milutinovič, direktor učiteljišča, Jovan Milojevič, bančni ravnatelj; Ljubomir Milo-ševid namest. predsed. občine; M. Prendič, umrovljen uprav, pošte. Aleksander Alekso-pulo, profesor: Velimir Stojkovič, tajnik učiteljišča; dr. Milivoj Milentinievič, upravnik bolnice; Miiivoj Gajič, bančni knjigovodja; Jevgenije Laptev, profesor; Dragutin Cve-tanovič. kniigotržec. Obisk akademije, ki so Jo priredili udeleženci v velikem paviljonu na gričku »Brdja-ci« je bil nad vse številen in časten. Slovenske narodne pesmi in igrokaz »Ujedi-njenje« je sprejela publika z velikim navdušenjem. Publika je z zanimanjem sledila predavanju g. Stanka Mencingerja o položaju naše manjšine v Italiji. Videti je bilo da je inteligenca dobro informirana o tem vprašanju in da se živo zanima za naše onstran grame. Na sprehodu po Sumatovcu, kjer Je bil izstreljen na povelje kralja Milana prvi srbski top. ki pomeni začetek osvoboditve Srbov, Hrvatov in Slovencev je ljubeznivi Prendič, ki je kljub svoji starosti še vedno mladostno razpoložen, pripovedoval gostom o bojih, ki se jih je sam udeležil. Tudi g. K. Milutinovič je povedal nekaj zanimivosti iz prvih osvobodilnih bojev. »Aleksinac ostane vsem udeležencem turneje v neizbrisnem spominu!« je pri odhodu ganjen zatrjeval vodja turneje g. prof. Joso Bačič. Danes se bosta vršila r NIšu koncert slovenskih pesmi in predavanje o našem manjšinskem problemu v Italiji, pozneje pa v Kumanovu, Skoplju Bitotju in Ohridu. Zanimiv zaključek obravnave mariborskih duhovnikov Maribor, 11. julija. Znana tožba mariborskih duhovnikov, ki so jo lani vložili proti uredniku V. Erženu. po vzgledu svoiečasnih tožb morav-skih kaplanov proti Masarvku. kar 27 tiskovnih tožb. se šele zdaj bliža svojemu definitivnemu koncu. Že od vsega početka smo trdili, da se hočejo klerikalci s številnimi tožbami samo maščevati nad neljubim političnim nasprotnikom in konkurentom v Mariboru, ker bi za zadoščenje časti zadostovala prav tako ena sama tožba. Vložili so pa 27 tožb. da bi na ta način materiialno uničili urednika Eržena in njegov list. Toda nobeno drevo ne zraste do neba. najmanj pa klerikalsko. Ko ie lansko pomlad meseca maia obsodilo mariborsko okrožno sodišče urednika Eržena na 3 mesece zapora in veliko odškodnino ter plačilo vseh stroškov, so se klerikalci kar kopali od veselia in bili uverjeni. da bodo s 27 tožbami ubili svoiega največjega konkurenta v Mariboru, ki ie zaplul v izrazito in odločilno protiklerikalne vode. Čeprav ie bila prva obsodba ostra, so se vsi duhovniki še pritožili na Stol sedmorice v Zagrebu zaradi prenizke kazni in odškodnine ter so morali vseh 27 pritožb kolko-vati po 50 Din Pritožil se ie oa tudi urednik Eržen zaradi previsoko odmerjene kazni in rezultat obeh pritožb je bil ta. da je Stol sedmorice v Zagrebu znižal zaporno kazen od 3 na 1 mesec ter zasebno odškodnino vsem 27 duhovnikom skupaj na znesek 2000 Din. Nato so dali tožiteljj po svojih zastopnikih pri mariborskem okrožnem sodišču odmeriti stroške proti uredniku Erženu. Troš-ki so znesli pri vsakem odvetniku okrog 6000 Din za vsakega zastopnika. Proti tej sodni odmeri troškov pa se ie zopet pritožil Erženov zastopnik dr. Reis-man na višie deželno sodišče ter se skliceval v pritožb' na to. da bi smelo sodišče odmeriti troške duhovnikom le za eno tožbo. ne pa za vseh 27, ker so bile ostale tožbe za zadoščenje časti žaljenega duhovniškega stanu nepotrebne. Urednik Eržen namreč ni žalil toži telj e - duhovnike osebno, ampak splošno duhovnike, ki bi lahko vložili v smislu čl. 55. zakona o tisku le eno tožbo in prav tako dosegli svoj smoter. Višje deželno sodišče ie v zvezi s tem ki j učilo temu nazoru in ugodilo pritožbi dr. Reismana ter izreklo: Več tožb gre vse-kako proti potrebi in na lastne stroške na-daljnih tožnikov, zaradi česar ie pravilno, da se črtajo troški za vse tožbe razen za eno. t. j. za prvo. vloženo po kanoniku Martinu Matku. Višje deželno sodišče v zvezei s tem zniža-lo troške duhovniških zast>op*rkov za 2200 Din in naložilo duhovnikom, da morajo še plača-ti Erženovemu zastopniku dr. Reismanu 443 Din troškov. Razen tega so sedaj izgubljeni tudi vsi kolki duhovniških vzklicev proti prenizko odmerjeni sodbi. 27 krat 50 Din. t. j. 1350 Din in še z vzkli-cem združeni troški duhovniških zastopnikov. Glede te duhovniške tožbe, od katere so si klerikalci toliko obetali — zahtevali so namreč ne samo odškodnine najprej ogromen znesek 540.000 Din za vse skupaj ali 20.000 Din za vsakega posameznika, pozneje pa za vse 108.000 Din ali 4000 Din za posameznika — torej lahko rečemo: tresle so se gore. rodila pa se je miš. Prihodnjič bomo pa objavili s to tožbo združeno še drugo zanimivost, kako ie hotel duhovnik in urednik »Slov. Gospodarja« g. Goleč doseči poceni amnestijo svoje desetdnevne zaporne kazni. Maturanti drž. rudarske šole v Celju, U so napravili zrelostni izpit med 25. ln 28. Junijem t I. S križci zaznamovan] so končali studile z odličnim uspehom. V prvi vrsti sedi profesorski zbor s požrtvovalnim ravnateljem inž. z. Kornelijem Ferjančlčem, ki se ]e obilno trudil za zadostno Izobrazbo svojih gojencev. Zal, da marsikateri lastnik rudnika ne upošteva tega, tako da še danes neka) maturantov zastonj čaka službe. Kulturni pregled Ljubljansko narodno gledališče ▼ letu 1928. Izdaj Pavel Debevec. Ljubljana 1928. Založila uprava »Razgleda«. Pod tem naslovom je izšla okrog 80 strani obsegajoča knjiga v mali 8°, ki vsebuj,e portrete članov in članic ljubljanskega Narodnega gledališča in naslednje članke: »Naši igralcu iz peresa režiserja Cirila Debevca (karakteristika posameznih dramskih igralcev in igralk); »O razvoju naše scene«, spisal višji režiser prof. Osip Šest; »Naš operni problem«, spisal operni ravnatelj Mirko Polič — ravnatelj in dirigent opere, spisal Matija Bravničar; »Naši pevci« iz peresa Pavla Debevca in slednjič »Operni dirigenti«, članek Matije Bravničarja. O namenu te knjige pravi izdajatelj v predgovoru: »Ta knjižica hoče biti samo trenotna podoba našega današnjega gledališča, ki zaključuje pet in trideset let slovenskega igralstva in gre v novo orijentacijo evropske umetnosti«. — Grafična stran je za naše razmere in glede na ceno knjige zadovoljiva, sestavki pa bode vsakemu ljubitelju slovenskega gledališča in gostu ljubljanske drame in opere dobrodošel informator/ Gledališki list št. 19-20. Izšla je 19.-20. številka glasila ljubljanskega Narodnega gledališča s to-le vsebino: Fr. Lipah: Riz-gevor (II.). — SI. Osterc: Sodobni balet Adolf Gspan: Maeterlinckova modrost in njegove drame. — K. M. Letno poročilo o sezoni 1927-28 v Narodnem gledališču v Ljubljani. Nov oratorij Bož. Sirole »Obhajilo sv. Hijeronima« se bo izvajal letos dne 29. septembra v Zagrebu. Naštudiral ga bo pevski zbor »Kola«. Produkcija se bo vršila povodom 60 obletnice obstoja Hrv. književnega društva v Zagrebu s sodelovanjem Zagrebške filharmonije. Maksim Gorkij. ki se je no večletni odsotnosti vrnil iz južne Italije v Rusijo bo nanisal knjigo o razvoju sodobne mladine v sovjetskih republikah. Ksaver Meško v češčini. V založbi Jos. Birnbauma v Brtnici na Češkem je izšel češki prevod Meškove mladinske knjige «Mla-dim srcem». Knjigo sta opremila z izvirnimi ilustracijami naša znana slikarja prof. Saša Šantel in Ivan Vavpotič. Prevod je oskrbel Arnoš Horsak. Kaj bo igralo Češko gledališče v prihodnji sezoni? Nar. divadlo v Pragi napoveduj* za sezono 1928./29. uprizoritev naslednjih dramskih del: Jaroslav Vrchlickv «Brata»; Jaroslav Hilbert «SOS»; Dostojevskij «Idiot» Lernet - Holenia «011apotrida»; Turgenjev r .-ževa graščina. Tako je Tine sitnaril tudi ta dan. Binetu je bilo zabavljanja preveč in zaletel se }e v Tiroeta. V borbi sta si strgala srajci, kar ju je takoj pomirilo, saj sta se spomnila oa svoji boljši polovici, ki ju bosta pošteno okregaLi, ko prideta donnov strgana. Odšla sta iz gostilne. Tine ie spet začel s svojim strupenim jezikom zbadati tovariša, šel je z njhn in mu dejal, da mu bo kočtico podrl aiK pa začgal. Prišla sita do brše, kjer je Tine pograbil dolg kod in najprej« lopnil z njim po Binetu, potetn se je pa hotel lotiti hiše. Pa je prišel tedaj mimo njegov prijatelj Cižek, kd je takoj hotel pomagati Tinetu. Iz hiše je tedaj pritekla preplašena Bine-tova hči in navdušeni borilec Cižek jo ie takoj udaril po roki. Zdaj je bilo Binefra dovolj, skočil Je po orožnike, ki so oba bodica dali na protokol in ju naznanili sodišču. Tine je pred soditEkfi trdil, da se je samo na kočo naslonil, pa »e je skoro premaknila; B_ne je bil jezen in se je spustil vanj. Cižek pa je trdil, da ju je samo mirti. Tine bo zaprt 2 dni, Cižek pa 24 ar. Odškodnine bosta plačala 100 Din BineiTi za bolečine. Dopisi SV. JEDERT NAD LAŠKEM V nedeljo dn% 15. t. m. ob 15. uri bo viprizoril dramatični odsek tairtburaškega društva »Zora« pri Sv. Je-derti, ki je pod okriljem Javne knjtižnioe v Breznem, igro »Divji lovec« in sicer na senčnatem prostoru g. Štokavneka pri Sv. Jede rti. Igr» se bo vršila nepreklicno ob vsakem vTe-nviu Sodeloval bo prvovrstni šramL Ker je druv.vc še mlado — nastopilo bo šele prvič — pričakujemo, da bo javnost posetila priredi tev v k j najlepšem številu. K obilni udeležbi vabi odbor 1263 SREDIŠČE OB DRAVI. (Gostovanje mariborskega gledališča.) V nedeljo dne 15. t. m. bode gositovali oa sokolskean odru v Središču člani mariborskega gledališča pod vodstvom g. J Koviča. Vpriizorili bodo veseloigro »Ognjenik« Opozarjamo na to prireditev naše občinstvo i» STedlišča in okolice. Nad ne zaimudi te prilike, kc bodo po dolgem času vprizorili na našem odru gledališko predstavo poklicni igralci in resni umetniki. Upamo, da bo naše občinstvo s številno udeležbo pokazalo, da ima smisel za pravo umetnost in da ceni kultur™ delo mariborskega gledališča. »JUTRO* St, 161 4 :Četrtek, 12. VIL 1928: Domače vesti Kdor hoče potovati po neznanih deželah in spoznati pisano vrvenje narodov hi čudne sposobnosti prirode, naj čita tedensko revijo »Življenje in svet«. V 2. številki, ki bo izšla te dni, se končuje povest iz življenja poljskih gor-cev v Tatrah »Orlice« (K. Przerwa-Tetmajer). Ameriški poslanik v Beogradu gosp. John Dyneley Prince Je prispeval za to številko članek o šolstvu v Zedinjenih državah, ki bo posebno zanimal naše učrteljstvo in dijaštvo. V spomin pokojnemu hrvat. zgodovinarju V. Klaiču je ponatisnjena v slovenščini njegova zgodovinska črfcica »Neznana junakinja«. V zelene gozdove, k rodbini lisice -zvitorepke nas vodi sveže, prijetno pisana novela iz živalskega sveta »Zadnji objem«. Spisov njenega avtorja Miroslava Hirtza ni treba čitateljem »Življenja in sveta« posebej priporočati! V spomin Amundsenti, kn je po vsej verjetnosti plačal z življenjem svojo požrtvovalnost, v reševanju ponesrečene laške ekspedicije, so izšli odlomki iz njegove knjige, v kateri opisuje svoj prvi polet na severnj tečaj. Med znamenitimi jubileji se ta številka spominja 801etnice Gradca in pripoveduje predvsem o stJkjh Slovencev z Gradcem. Človeško sočutje z usodo ruske carske rodbine vzbuja Članek »Krvava noč v Jekaterinburgu«. objavljen ob priliki desetletnice strašnega umora. V tej številki sta še članka o človekoljubnem delu ameriških skavtov in črtica iz živijenia žuželk. Številka ie opremljena z umetniško prilojro »Z Dovjega«. Posamezen izvod na 32 straneh s prilogo in z ilustracijami v barvah stane samo 2 Din. polletna naročnina za zaključeno knjigo s 26 umetniških prilog in s številnimi ilustracijami v tekstu) pa znfša komaj 30 (trideset) dinarjev. Ce niste naročnik, pišite takoj upravi, Ljubljana, Prešernova ulica 54. * Imenovanja v naši vojski. Artiljerijskl podpolkovnik za generalštabne posle Dra-goslav Milosavljevič je imenovan za vojaškega atašeja v Grški in Turški, konjiški podpolkovnik Oton Klobučar, doslej na službi v štabu komande Savske divizijske oblasti, pa za pomočnika komandanta va-raždinskega vojnega okrožja. + Sestanek uradnikov II. kategorije Udru-ženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani bo danes v četrtek ob 20. uri v društvenem prostoru v »Ljubljanskem dvoru«. Odsek vabi vse tovariše člane, da se sestanka v čim večjem številu udeleže, da se razgovorimo o ukrepih, ki nam jih je storiti v obrambo naših pravic. — UJNŽB. * Oceanografski Institut v Splitu. Univerzitetna profesorja dr. Artur Gavazzi in dr. Zivojin Giorgjevič, prvi kot zastopnik akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, slednji kot predstavnik akademije znanosti v Beogradu, sta prispela v Split v svrho, da definitivno uredita vprašanje gradbe oceanografskega instituta na rtu Marjana. Včeraj pa se je vršil komisijonalni ogled na licu mesta. Z gradbenimi deli se bo pričelo še letos. * A vi jonska pošta za Evropo. Od 1. julija dalje sprejemajo naše pošte vse avijonske poštne pošiljke za vse evropske države in za evropsko Rusijo. * Manevri naših podmornic. V bližnjih dneh se prično veliki manevri naše vojne mornarice. Sodelovali bosta pri manevrih prvič letos tudi podmornici »Nebojša« in »Hrabri«, ki sta v to svrho v torek doplo-vili v pristanišče Gruž pri Dubrovniku. Ko se ie v Dubrovniku zvedelo za prihod podmornic, je odhitelo v pristanišče mnogo občinstva, ki je pozneje z velikim zanimanjem motrilo manevre podmornic na odprtem morju med Dubrovnikom in Cavtatom. * Spomenik Grgura Ninskega v Splitu. V Split je prispel te dni slavnoznani kipar Ivan Meštrovič. Njegov prihod je v zvezi s postavljanjem spomenika Grgura Ninskega v Splitu. Sedaj je konec divje polemike, ki je svojedcbno dvignila v Splitu toliko prahu. * Zastoj pri gradbl dvojnega tira na progi Zagreb-Beograd. Ker je sedaj žetev že v polnem teku, je delo na dvojnem tiru železnice Beograd-Zagreb znatno zastalo. Delavci so v velikem številu zapustili delo deloma zaradi nerednega izplačevanja, deloma zaradi slabe plače ter so se lotili poljskega dela, kjer so plače boljše. Letos bodo zgradili same del proge Beograd-Indjiia in Vinkovci-Brod. V teh dveh delih se grade že mostovi in se pričvrščujejo tračnica, dočim bodo ostali deli proge izgradili prihodnje leto. * Češkoslovaška kupi letno 3,500.000 kg našega tobaka. Po vesteh iz Beograda sta finančni minister češkoslovaške republike in upravni odbor češkoslovaške tobačne režije podpisala konvencijo, s katero se češkoslovaška tobačna režija obvezuje, da bo kupila vsako leto 3,500.000 kg jugoslovenskega tobaka, in sicer 500.000 kg tobaka iz Banata 1.500.000 kg iz Južne Srbi.ie ter 1,500.000 kg tobaka iz Hercegovine in Dalmacije po ceni na svetovnem trgu. Pogodba je sklenjena za dobo 6 let in se avtomatično podaljša, ako ie pred potekom ne odpove ena od pogodbenih strank. * Prispevki aktivnih ln vpokojenlh drZ. nameščencev za Zvezo nabavljalnih zadrng. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Po nalogu ministrstva fi« nanc, generalne direkcije državnega raču« novodstva z dne 27. junija se bodo v smislu čl. 14. uredbe o izpremembah in dopolnit« vah uredbe o nabavljalnih zadrugah držav« nih uslužbencev in o zvezi teh nabavljal* nih zadrug (Ur. list št. 178/53 ex 1928), oziroma v smislu čl. 1. uredbe o zvezi nabav« ljalnih zadrug z dne 5. decembra 1920 (Ur. 1. it 29/9 ex 1921) izza julija t. 1. dalje v 36 enakih mesečnih obrokih za Zvezo na* bavljalnib zadrug odtezali prispevki, in si« cer po 10 Din na mesec od prejemkov vseh aktivnih uslužbencev I., II. in ilL kategorije, in po 5 Din na mesec od prejemkov vseh ostalih oseb, omenjenih v čl. 1. dru« gocitirane uredbe. Med slednje spadajo vsi zvaničniki in služitelji ter vse osebe, ki prejemajo podporo ali pokojnino iz držav, ne blagajne. Računovodstvu finančne dele« gacije in vsem njegovim odsekom je naro« čeno, da prično takoj z odtezanjem pri« spevkov. • Dve novi kulturni ognjišči. Zveza kulturnih društev v Mariboru je ustanovila v nedeljo 8. t. m. dve novi javni ljudski knjižnici, in sicer 23. in 24. po številu. 23. le ustanovila v Mežici na Koroškem; tja je nesel knjige g. dr. Maks Kovačič; 24. ljudsko knjižnico pa Je ustanovila v Rečici ob Savinji, kamor je nesel knjige g. A Skala. Obe knjižnici sta bili ustanovljeni ob živahnem zanimanju domačinov, lz katerih srede je bil tudi izvoljen knjižničarski odsek. Vse potrebne tiskovine sta prinesla odposlanca ZKD s seboj, tako, da bosta knjižnici že v najkrajšem času začeli poslovati. Prepričani smo, da se bosta tudi ti dve knjižnici tako dobro razvijali, kakor se vse dosedanje, ki jih je ustanovila Zveza kulturnih društev. Dne 14. t. m. bo praznovala Zveza kulturnih društev lep prosvetni dogodek; ustanovila bo v Gornji Radgoni petindvajseto križnico Priporočljivo in lepo bi bilo, da bi se tega dogodka spomnila vsa društva, ki so včlanjena v Zvezi kulturnih društev, saj je ustanavljanje teh knjižnic prav za prav uspeh vseh teh društev. Pozivamo in prosimo vsa društva, včlanjena v Zvezi, naj se na ta ali oni način spomnijo tega dogodka in nakažeio delni finančni uspeh tega dne Zvezi, da bomo krepko nastavili pot do zlatega jubileja na področju ustanavljanja obmejnih kniižnic Original »NIGGEROL« - olje za solnčenje in mašažo Vas obvaruje solnčarlce, potemni kožo in naredi gladko in čisto. Dobiva se v vseh lekarnah io dTOgerijah. Drogerila GREGORlC, Ljubljana, Prešernova n. 8. • Zblrajmo knjige za knjižnice v Prek-murju. Ta poziv Zveze kulturnih društev v Mariboru je našel lep odziv v Sloveniji. Za vrlimi kolašicami iz Ptuja so se zglasile marljive delavke učiteljice iz ljubljanske oblasti: Društvo učiteljic v Ljubljani je poslalo na naslov ZKD v Mariboru 126 knjig, j Vse te knjige so že lepo vezane. Za ta bo- | gati dar se Zveza Društvu učiteljic naj to- • pleje zahvaljuje. Važno in zanimivo je, da ! so baš naše narodno zavedne žene in de- J kleta zagrabile za delo in kakor vidimo, nad vse pričakovanje uspešno začele zbirati knjige za obmejne knjižnice. Najlepša hvala! Ko to pišemo pa smo prejeli že tretjo zbirko knjig, 50 po številu, ki io je podaril za obmejne knjižnice kontrolor drž. žel. g. Fran Smrdu iz Maribora. Tudi njemu najlepša hvala! Vse kaže. da je med nami trmo go zavednih ljudi, ki mislijo na naše ljudstvo ob meji. In dokler bo tako, se našemu ljudstvu ob meji in v Prekmurju ni bati, da bi ostalo samo brez sestrske in bratske ljubezni Ta ljubezen je najboljši porok za našo boljšo bodočnost. • Učiteljska kolonija Bol ▼ Dalmaciji je — kakor nam šef kolonije brzojavno poroča — do 25. t. m. zasedena Prijavljeni člani kolonije naj pridejo tiekaj 25. t. m. • Ferijalna kolonija zagrebške poliklinike je odpotovala v Slovenijo. Ferijalna kolo nija zagrebške poliklinike, odd. gospe dr. Ristovičeve, je pretekli torek odpotovala v Zreče pri Konjicah. Odposlani so bili v Zre-če otroci, ki so potrebni izdatnega odpočitka in prehrane po posebnem sistemu Gospa dr. Ristovičeva, ki je spremila otroke, ie pred odhodom ugotovila, z zadovoljstvom, da so otroci opremljeni z vsem potrebnim/ Oddelek dijakov je odpotoval v Kranjsko goro, oddelek dijakinj v Rateče na Gorenjskem. * Divna podzemska jama pri Zametu. že v dobi italijanske okupacije je bila v bližini Zameta pri Reki odkrita velika podzemska jama. Sedaj so Jamo pod vodstvom profe sorja dr. Kocha temeljito preiskali ter ugotovili, da je jama stara približno 20.000 let. V njej se nahajajo krasne sige, globoke galerije, velike dvorane, brezna itd. Po izjavi profesorja dr. Kocha je ta jama ena največjih in najlepših, kar jih je znanih doslej. Za stvar so se zainteresirali pristojni krogi v Beogradu in oblastni odbor v Karlovcu, ki bo poskrbel, da bo jama dostopna javnosti. Odkritje te jame je velike važnosti za vso našo državo, zlasti pa za Kastav in Zamet. * Močna burja na Jadranu. Na Jadranu je divjala predvčerajšnjim močna burja. Izletniška ladja, ki je nameravala pristati na Rabu, se je morala vrniti, ker je burja onemogočila pristanek. Tudi neki parobrod, ki je imel na krovu mnogo izletnikov iz Dalmacije, ni mogel pripluti v senjsko pristanišče. Mesto ribjega olja prijeten prašek JEMALT je tudi v vroči poletni dobi prava slaščica. Frledler-Jeva iGAMMA« že po 7 — 3 kratni uporabi prerodi lase na glaivi, ker zaustavi izpadanje las. odstrani prhljaj, krhkost las in maščobo iz njih. Pri nadaljnji uporabi daje živ-ljensko sposobnost hirajočim koreninam las in odgaja poganjke ta močne lase, tako da po vsi glavi ponovno zrastejo laso«. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh gotovi Dobi se v vsaki leka.rni in dro-geriji; v kolikor je ne dobite, obrnite se na glavno zastopstvo za vso SHS, drogerrja „NadaM, Kolar i Gabrič, Subotica Telefon 637 135 Velika steklenica Din 85, mala steM. Din 65 Rešite aikoholikei Kako se more alkoholiku tpijancu) skrivaj omejiti ali popolnoma odvaditi ga alkoholnih pijafi, tako da bolnik tega ne more niti opazki. Vam sporoSi zastonj in poštnine prosto tvrdka home Companj. Zagreb 6 depof Stev. 8 * Pri kopanju utonil. Na Bizeljskem Je preteklo nedeljo utonil pri kopanju trinajstletni kmečki fant Ivan Malus. Ker ni znal plavati, si je pod pazduhi privezal sveženj trstike. Trstika se je nasrkala vode in potegnila fanta v globočino. 4 Poskušen samomor z morfijem. Rudolf Cvek, zidarski pomočnik pri Pečniku v Zagrebu, je predvčerajšnjim zjutraj izpil v samomorilnem namenu preceišnio količino morfija. Nezavestnega so prepeljali v Za-kladno bolnico. Zdravniki dvomijo, da bi mu mogli rešiti življenje. * Huda avtomobilska nesreča. Ob priliki konjskih dirk se je v nedeljo pripetila huda avtomobilska nesreča med llidžo in But-mirom. Avtomobil sreskega načelnika Po-poviča je vozil iz Butmira proti Ilidži Na cesti je seljak Stepo Markota prišel pod avtomobil, ki je seljaka s tako silo sunil v stran, da je Markota obležal na mestu mrtev. Uvedena je preiskava, da se dožene, kdo ie zakrivil nesrečo. ITO — zobna pasta najboljša! * Hčerka ubila lastnega očeta. V selu Vojka pri Stari Pazovi je nedavno seljaka Savo Milinkoviča ubila lastna hči s pomočjo svojega ljubimca ter mrtvo truplo zakopala v gnoj. Hotela se je na ta način polastiti očetovega posestva. Hčerka je ljudem pripovedovala, da je oče neznanokam izginil. Pozneje pa se ji je vzbudila vest in priznala je zločin svoji omoženi sestri, nakar je bila aretirana in izročena sodišču. * Samomor gradbenega podjetnika v Beo gradu. Znani beograjski gradbeni podjetnik Petar Andjelkovič se je ustrelil predvčerajšnjim zjutraj. Andjelkovič ni zapustil nobenega sporočila, vendar je bilo znano, da je bil v zadnjem času v velikih finančnih tež-kočah. Te skrbi so ga močno deprimirale in najbrže je mož v duševni depresiji segel po revolverju. * Zagoneten samomor v Vlnkovclh. Imov-na občina v Brodu na Savi je predvčerajšnjim razobesila črno zastavo Takoj se je razširila po mestu vest, da je upravitelj občinskih šum v Slatini Seid Teferovič izvršil samomor. V zvezi s to vestjo poročajo, da je v zadnjih dneh izvršil v Slatini revizijo delegat ministrstva šum in rudnikov. Ob treh popoldne je delegat ministrstva odpotoval, ob devetih zvečer pa je Teferovič izvršil samomor. Njegova tragedija je zakrita s kopreno, čeprav se po mestu o tem marsikaj govori. O vprašanju Slatine se je že pred dvema letoma mnogo govorilo, pozneje pa se je govorica polegla. Direktor imov-ne občine Ivan Berlič je takoj odpotoval v Slatino. * Društvu za narodovo zdravje v Luko- vicl ie daroval mesto venca na krsto J. Rah-neta sodni svetnik Anton Bulovec, odvetnik v Ljubljani 100 Din, občina Lukovica pa 200 Din kot svojemu nekdanjemu županu. + Bolne ženske dosežejo z rabo prirod-ne grenčice »Franz-Josef« neovirano, lahke izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno dobrodeien učinek na obolele organe Avtorji klasičnih učbenikov o ženskih boleznih pišejo, da so ugodne učinke vode »Franc Josef« potrdila tudi njih raziskovanja Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. * Kmetovalci, sadjarji, vinogradniki! Najzanesljivejša sredstva za pokončavanje škodljivcev dobite pri tvrdki Chemotehna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni tTg 10. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev MALINOVEC pristen, drogerija KANC, Židovska ulica. 138-a Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Iz Ljubljane n— Iz tajne seje ljubljanskega občin skega sveta. Nekemu ljubljanskemu meščanu je bila zvišana meščanska podpora. Vdovi nekega meščana je pa bila prošnja za podelitev meščanske podpore odklonjena. Vdovama magistratnih nameščencev Smoletovi in Svetlovi je bila priznana vdovnina. Dalje se je sklenilo izplačati posmrtno četrt po pok. pis. ravnatelju Bar letu. Vpokojenim dohodarstvenim uslužben cem Simonu Bergantu, Jakobu Ponikvarju in Andreju Peklaju se je vpokojitvetii dan izpremenil. Odklonjene so bile prošnje Antonije Verbajsove za podelitev koncesije elektro - industrijske obrti. Gospodarskega Procvita za podelitev koncesije informacijskega biroja, Egona štruklja za koncesijo za e'ektro - industrijsko obrt. Franji Zit-kovi se izvrševanje izkuha ne prepoveduje. Prošnje Mariie Lajovičeve, voinih invalidov v Zagrebu in Ljubljani ter P. Kerši-ča za podelitev koncesije za avtobuse so se odklonile, istotako se je odklonila tudi prošnja Ernesta Jontesa za prevoz oseb po Ljubljanici. Prošnji Hermana Hrovata za knjigotrško koncesijo se je ugodilo. Občinski svet priporoča podelitev dimnikarskih koncesij Ivanu Kerncu, Cirilu Kušarju, Josipu Bevcu, Rihardu Kerncu in Janku Lip-niku. u— Tajna seja občinskega sveta. Nadaljevanje tajne seje občinskega sveta se bo vršilo prihodnji torek dne 17. t. m. ob 6. zvečer v mestni dvorani. u— Slovo tabornikov od Ljubljane. V torek zjutraj je bilo kai živo pri prvem gorenjskem vlaku na ljubljanskem ku,o-dvoru. S tem vlakom so ods'1 skavti in go-zorivniki v svoje letne tabore. Prvi )do p-.ista-vi'i svoje tabore in preživeli lekij tednov v prelepi naravi. Nam, ki smo ostali dotia, da se navžijemo ljubljanskega prahu, :e bilo kal čudno okrog srca, ko smo se poslavljali od naših srečnih bratov, ki so tako veseli zapustili svoje domove, brate in ses rs, sta-riše in prijatelje ter pohiteli vsi i-adostt.i v naročje matere narave. Našim tabornikom obeh smeri želimo prijetno oivanie v njihovih wigwamih. Mir z vami in Bi-pi! u_ Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes izvrstni film z dražestno, obče priljubljeno Lyo Maro »Pet parov čev jev«. Priporočamo publiki, da si ta spored Jmes ogleda, ker se mora kino zaradi potreimih adaptacij, snaženja in preureditve dvorane do nadaljnega zapreti. Zopetna otvoritev bo pravočasno objavljena Priznano najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12. u_ Iz Mestnega središča TM. V soboto 14. t. m. ob 18. uri se bo vršila v Akad. kolegiju izredna seja ožjega odbora. Ker bo seja izredno važna, pozivam vse brate in sestre, da se je točno in sigurno udeleže. — Tajnik. u— Društva, korporaclje, delegati etc., ki se udeleže proslave 170 letnice rojstva prvega slovenskega pesnika Val. Vodnika v nedeljo 15. t. m. na njegovem rojstnem domu v Zg. Šiški pri »Kamniti mizi«, bodo vpisani v Vodnikovo spominsko knjigo, ki jo imajo v pesnikovi rojstni hiši. Vsaj po zastopnikih bodi vpisano sleherno društvo! Vpisi bodo objavljeni tudi v časopisih. n— Zlato damsko zapestno uro so našli v kinu »Ljubljanski dvor«. Lastnica jo dobi v pisarni istotam. u— Policijski drobiž. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 3 tatvine koles, 1 tatvina svetilke in verig, 1 tatvina proteze za umetno zobovje, 2 telesni poškodbi, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda, 1 streljanje ob izmenjavi vojaške straže, 6 prestopkov avtomobilskih predpisov Ln 17 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4, in sicer: 1 zaradi tatvine, 1 zaradi pobega od doma, 1 zaradi pijanosti in 1 zaradi pohajaštva ter nedostojnega vedenja. u_ Zopet tri ukradena kolesa. Vse povsod nastavljena kolesa ne mikajo menda samo profesijonalnih »kolesarjevc, marveč zavajajo h tatvinam tudi priložnostne tatove sicer bi tudi te vrste tatvine ne bile tako pogoste. Saj v Ljubljani ne mine niti en dan, da ne bi bili prijavljeni vsaj po dve tozadevni tatvini Predvčerajšnjim pa so bile izvršene kar tri tatvine koles. Ob kolo je prišel železniški premikač Avgust Lenasi, ki mu ga je odpeljal tat iz Erbež-nikove gostilne v Vodmatu. Drugo kolo je Jilo ukradeno mehaniku Alojziju Preku z Zemelrokovega dvorišča na Viču. Tretje colo pa je zmanjkalo akademiku Antonu tei ga podrl na tla. Na tleh ležečega ,t nato še obrcal ter ga ranil na prsm, bradi ter na glavi. Okrog se je zbrala seveda večja množica ljudi, ki se je zgražala nad početjem neznanega napadalca. Red je napravil šele stražnik, ki je nasi!ne?a legitimiral ter se bo zadeva obravnavala pred sodiščem. u— Ponesrečen delavec. Na novi stavM v Slomškovi ulici je bl> za-posien med drugimi tudi pomožni zidarskj delavec 30 letni Grga Vubič, ki je pri donajSanju malte zidarjem včeraj dopoldne nenadoma padel s deske. Fant se je pri tem obSiitno poškodoval na nogi. vendar je ostal Se nadalje pri delu. Zvečer pa, ko se je vrača} na stanovanje, je nenadoma onemogel na cesti in so ga morali prepeljati z rešilnim vozam v splošno bolnico. Verbič je poleg zunanjih poškodb dobil tudi težje notranje pretre-sljaje. Iz Maribora a— Za hmeljarje bo priredila mariborska kmetijska podružnica dne 22. t. m. v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru predavanje o vsem, kar je potrebno vedeti poljedelcem, ki so se odločili za sajenje hmelja. Predaval bo strokovni ravnatelj Srednje kmetijske šole inž. Vinko Sadar. a— Nove zgradbe. Na zadnji svoji seji je mestni svet izdal naslednja gradbena dovoljenja: Mehanični tkainici in apreturi Doctor in drug za zgradbo nove tkalnice, zasebniku Šebku za pritlično hišo v Dušanovi ulici, Josipu Vičanskemu za enako hišo v Fochevi ulici, Frideriku \Vermutu za tako hišo v Marmontovi ulici, Frančišku Očku pa za pritlično hišo v isti ulici. a— Zaradi kanalizacije v Melju ie začasno zaprt prevozni promet na Meljskt cesti od Trstenjakove in Erjavčeve ulice do križišča z ulico Ob brodu. Prevozni promet se vrši po Trstenjakovi, novo otvorjen! Motherjevi in po ulici Ob brodu. a— Umrl je g. Peter Jame, inšpektor kontrole dohodkov državnih železnic. Pokojnik je bil odličen naroden delavec in je o veliki njegovi priljubljenosti svedočil tudi lep pogreb. a_ Iz mestnega parka. Kakor so lani za upokojence, ki se redno zbirajo k priljublje nemu kvartanju, postavili čedno mizico s klopmi, tako je sedaj olepševalno društvo oskrbelo slično garnituro med smrečjem. Ta miza s klopmi bo posebno dobrodošla našim dijakom, da bodo v jutranjih urah. ko v parku študirajo, lahko obenem tudi pisali. Več pozornosti bo treba posvetiti prvemu ribniku. Mlada labuda morata veslaritl med silno navlako po umazani vodi. Ribnik je nujno potreben čiščenja; že sedaj povzroča precejšen smrad. a— Obrezana grmičevja v predvrtjlh. Ugotovilo se je, da sega grmičevje raznih predvrtov skozi vrtne ograje na pešpota ter ovira osebni promet. Mestni magistrat poziva zaradi tega posestnike hiš s pred-vrti, naj čimpreje odstranijo grmičevje, ker bi drugače moral izvršiti ta dela mestni magistrat po mestnih vrtnarjih na stroške dotičnih posestnikov. a— Preprečen samomor. V torek zvečer si je hotel na svojem stanovanju v Melju končati življenje z britvijo 36 letni Ivan W. Prerezal si je žile nad laktjo leve roke, a so njegov samomorilni poskus še pravočasno opazili ter pozvali rešilno postajo, ki je moža odpeljala v bolnico. Povod je bila neka ljubezenska zadeva. a— Cirkus KIudsky, pod čigar imenom je bila nedavno, kakor smo že poročali, izvršena goUufija, pride zdaj v resnici v Maribor. Te dni se je javil v mariborskih redakcijah ravnatelj cirkusa iz Gradca ter napovedal prihod cirkusa za 25. t. m. a— Nalezljive bolezni. Po izkazu mestnega fizikata so bili v minulem tednu štiri primeri nalezljive bolezni, in sicer trije ošpig in 1 škrlatinke. Iz Celja •— Iz okrožnega tajništva SDS v Celju« Občni zbor sreske organizacije SDS za sreza Celje-Vramsko se bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob pol 9. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. Vsi delegati bodo prejeli posebna vabila. Krajevne organizacije se pozivajo, da se udeleže v večjem številu tega občnega zbora, na katerem bosta podala svoja poročila narodna poslanca dr. Pivko in Urek. Na občnem zboru se bodo tudi določila zborovanja po posameznih krajih. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta 11. t. m. umrla Jernej Drev, 19 letni hlapec iz Šmartna ob Paki in Franc Alten-berger, tudi iz Šmartna ob Paki. v 64 letu starosti. e— Proslava 60 letnice žalskega tabora se bo vršila S. septembra 1928 v Žalcu. To, kar bodo priredili v nedeljo 15. t. m. klerikalci v Dobriši vasi pri Petrovčah, je gola klerikalna strankarska prireditev. e— Stanovanjska akcija v celjski okolicL Občinski odbor v celjski okolici je sklenil, da izvede gradbeno akcijo s posojilom ministrstva za socijalno politiko. Kdor se hoče poslužiti tega posojila naj se javi med 15. in 21. t. m. dopoldne v pisarni občinskega urada na Bregu. e— Samomor. V sredo 11. t. m. dopoldne se je obesil v podstrešju Gubčeve ulice št 10. 53-letni kleparski mojster Franc Kor-)er, ki je imel svojo delavnico na Kralja 3etra cesti. Ko so ga našli je bil že mrtev, 'ol ure poprej so ga videli še na cestL. Vzrok samomora ni znan. e— Boj med orožniki in ubegllm kaznen-cem. Iz celjske kaznilnice je pobegnil Cvet-(O Avgust. Triie orožniki so ga v okolici izsledili in ker se ni hotel udati je dobil bod-jaje z bajoneti. Težko ranjenega so prepe-jali v celjsko bolnico. / Iz Kranja r— Nove markacij• v Storžiškem pogor* Ju. Te dni je dala kranjska podružnica SPD obnoviti markacije na raznih dosto« pih na Storžifi. Med drugim je izvršena no« va markacija bližnjice u Kranja v Pred« cvor, ki traja komaj poldrugo uro pejhg. da. Pot gre od železnega kokrskega thosta za mestnim pokopališčem skozi Slrabeško dolino, Predoslje, Suho. Breg 4 Preddvor. r— Nezgoda s konjem. V Naklem je »pregaia kovačeva žena leta Gabričeva ko« nja m ga odvedla v hifcv. Na dvorišču je hotel konj preskočiti mlako in je s kopi« tom s tako silo skočil Gabričevi na levo nogo, da ji je razmesaril stopalo. Z rešil« nim avtomobilom so Gabričevo takoj od* peljali v Kranj, kjer ji je nudil dr. Bežek zdravniško pomoč. Iz Kočevja k— Pri županskih volitvah v Kočevju je hil izvoljen za župana g. Ivan Lončar, sta« rešina fin kontrole v p., za podžupana g. Alojzij Kresse, trgovec; za občinske sve« tovalce pa gg.: Josip Kropf, sprevodnik v p., Mahovnik; Josip LThan, paznik; Josip Pavliček, tiskamar; Robert Ganeselmaver, zasebnik in Gustav Verderber, gostilničar Pričujoči odbor je bii izvoljen z glasovi klerikalcev, Kočevarjev in obrtnikov (16 glasov). Prva seja novoizvoljenega občin« »ikega sveta se bo vršila v soboto 14. t. m. k— Na občnem zboru Streljačke družine je bil izvoljen za predsednika odvetnik dr. Štefan Rajh, za tajnika Cvetko Jesih, za blagajnika Alojz Primožič. Dosedaj je pri« javilo vstop 32 članov. k— Pri županskih volitvah v Kočevski Reki je bil izvoljen za župana hotelir go« spod Leopold Medic. k— Otvoritev Gasilskega doma v Selah *e bo vršila v nedeljo 15. t. m. Ob tej pri« liki bodo blagoslovili novo brizgalno. k— Smrtna nesreč*. V Banja Loki je po» vozil avtomobil 751etno starko Vavrovo iz Novih Sel. Avtomobil ji je šel čez prsa in ji str! prsni koš; bila je na mestu mrtva. Starka, lastnica majhne koče, je bila brez ©trak in sorodnikov. paste Ln olja za čiščenje teh prstanov ter dva računa tvrdke Kramaričovič v Zagre« bu, po katerih je plačal za 12 prstanov 32 Din; dalje neporabljen vozni listek z da« turnem 4. VII. za vožnjo po železnici od Gorice do Brežic in duplikat delavske knjižice, izdane po občini St. Peter pri No* vem mestu. Slepar se piše Anton Virant, doma iz St. Petra v novomeškem okraju. Predan je bil orožnikom. Šport Iz Z^ona ^ t— Sokolsko druStvo je zaključilo gle« dališko sezono s Cerkvenikovo »Roko pra* vice«. Režiser g. A. Adamič se ;e zelo po« trudil, da bi bila vprizoritev kar najbolj v duhu igre. Njegovo stremljenj- se je do« cela posrečilo. V minuli sezoni je vprizo« rilo Sokolsko gledališče 7 predstav, ki so vse zelo lepo uspele. Kljub temu, da so e« daj počitnice, pripravljajo člani Sokol« slcega gledališča že za bodočo sezono. Na sporedu je proslava 100«letnice ojstva Le« va N. Tolstega in l(Metnica, odkar je pre« minul naš veliki peni j Ivan Cankar. z— Volilni sestanek naprednih delavcev se bo vršil v nedeljo 15. t. m. ob 8. uri v Sokolskem domu. z— S kladivom po svojt ženi. Delavec M., stanujoč na Lokah, je te dni pretenal svojo ženo s kladivom po vsem životu. Dobila je tako hude poškodbe, da so jo morali od* dati v deželno bolnico. Proti nečloveškemu možu je uvedeno postopanje. z— Incident na kolodvoru. V Zagorju sprejemata že dalj časa les za neko itali« jansko tvrdko v Udinah dva Italijana Te dni je nastal med enim Italijanom in les« nim trgovcem g. Gradišarjem incident, ki se je končal s tem, da je Italijan navalil na g. Gradišarja in ga udaril s pestjo po glavi. Obveščeno orožništvo je odredilo, da je Italijan položil 1000 Din kavcije do sod« ne obravnave. I? Tr}>w»!i t— Sokolskl nastop. Minulo nedeljo je priredil trboveljski Sokol javni nastop, ki so se ga udeležili tudi Sokoli iz Zagorja, Hrastnika, Št. Pavla in Celja. Nastop je bil prav zadovoljiv. Mnogo pozornosti je vzbudila skupina g. Hlastana, ki je pred« vajala izredno težke vaje na drogu in na krogih s preciznostjo in eleganco, kakršne ne najdemo kmalu pri podeželskih sokol« skih društvih. Na to skupino je trbovelj« ski Sokol lahko upravičeno ponosen. Pro« ste vaje članov in članic niso povsem za» dovoljile; telovadci in telovadkinje so bili iz raznih krajev in jim je manjkala skupna vaja. Pri prostih vajah smo opazili, da je stara vrsta nastopila samo s tremi člani, kar je obžalovati, ker je tudi med staro vrsto, ki šteje 17 članov, precej dobrih te* lovadcev. Proste vaje petorice: Hlastana, Pikia, Rupnika, Bizjaka in Komata so za« divile vse občinstvo. Nastop naraščaja, do« mačega in hrastniškega, je bil prav dober. t— U druženje vojnih invalidov v Trbov« Ijah bo priredilo v nedeljo 15. t. m. ob 4. popoldne v restavraciji g. Senerja na Po* setju veliko vrtno veselico. Spored je zelo pester (godba na pihala, moderni plesi). — Vstopnina 4 Din. Ker je čisti dobiček na« menjen vojnim žrtvam, vdovam in sirotam, prosimo obilne udeležbe. — Odbor. 1265 t— Slepar s prstani prijet. V nedeljo opoldne je priberačil v občinsko hišo, kjer stanujejo občinski uslužbenci, možakar, ki se je delal gluhonemega. Prišel je tudi v stanovanje redarja Kašmana, kjer je dobil 50 par. Takoj na to je potegnil iz žepa zlat prstan in ga ponudil v nakup za 50 Din. G. Kašman je kupčijo odklonil. Ker se mu je zdel možakar sumljiv, je šel za njim. Dobil ga je v Tratnikov! gostilni, kjer je dozdevni mutec popival in tudi do« bro govoril. Ponujal je tudi tukaj gostom zlate prstane v nakup. Ker je bil g. Kaš« man v službi, ga je poklical na odgovor in izvršil pri njem telesno preiskavo. Našli so pri njem 12 pozlačenih prstanov, nekaj Službeno Iz LLAP. Kakor je bilo že razpisano, se vTŠi lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo države 14. in 15. t. m. na igri« šču ASK Primorja, oba dni ob 15. uri. Ra« di tega ae naprošajo gg. savezni sodniki (Gregorič, Slamič, VVindisch, Sancin Danilo in Savo), da se oba dni sigurno zglasijo ob 14.30 pri saveznem delegatu na igrišču ASK PrimoFja. — Istočasno se določajo za podsavezna delegata gg. Oblak in K, Va« lašek; reditelji starta: Kalčič, Vončina; iz« klicatelj: Dobrota; zapisnikarji: Hladnik Stupica B., Maixner; sodniki na progi; Mo« čan, Smrsu, Grad, prof. Čop, Štrekelj, Bal« tesar, Betetto, Mahkovec; zdravnik: dr. Per par; vrhovni reditelj: Rovan. — Blagajna: Kalčič in Vidic. Poleg tega morata posta« viti vsak klub (SK Ilirija in ASK Primor« je) po 4 reditelje, sicer kazen od 100 Din. Gg. Gregorič, Sancin D. in Slamič se na« prošajo da se zglasijo v petek, dne 13. t. m. ob 17. na igrišču ASK Primorje v svr« ho razmeritve tekališča, skakališča itd. — Tajnik L Službeno tz LLAP. Naknadno se čita« jo s pravom takojšnjega nastopa: za SK Ilirija: Banko Ignac; za ASK Primorje: Pe« rovič Ivo: Rihard Pečenko, §tolfa Slavko, Demeter Valenčič. Regalv Marjan Tajnik Iz LLAP. Avstrijski Maratonski komi« te razpisuje za nedeljo 30. septembra 1928 »Avstrijski maratonski tek», ki se izvede v naslednjih grupah: a) seniorji; b) junior« ji; c) novinci; d) vojska; e) poedmi tekači; f) starejša grupa. — V slučaju, da se kak klub namerava udeležiti tega teka, naj se obrne na LLAP„ kjer dobi potrebne podat« ke. — Tajnik L Prva plenarna seja JZSS se bo vršila jutri v petek, dne 13. t m. ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Gen. tajnik. Ljubljan&ki plivački podssvez. Danes ob 18. seja u. o. na vrtu hotela «Slon». — Tajnik. Primorje (nogom. sekcija). Na« slednji igrači naj bodo danes ob 18. v gar« derobi zaradi trening tekme s SK Svobodo: Anžlovar. Jež, Jovanovič, Sočan, Windisch, Pišek II., Privšek, Slapar, Senica, Terček, Čamernik, Zalar, Vidic. — Trener. Primorje (nogom. sekcija). Jutri v petek dne 13. t. m. se vrši ob 20. v dvo« rani Kmetijske družbe (Turjaški trg) red« ni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi samostojni predlogi se morajo izročiti tov. načelniku najkasneje v petek ob 14. (A kad kolegij). Vsi aktivni nogo« metaši se morajo brezpogojno udeležiti občnega zbora. — Odbor. ASK Primorje (hazenska sekcija). Red« ni občni zbor hazenske sekcije bo danes ob 18. na igrišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika; 2. poročilo funkcijonarjev sek« cije; 3. volitev novega odbora; 4. zaoblju« ba članic. 5, slučajnosti Udeležba vseh č!a« nic obvezna. Stariši in drugi gostje dobro* došli. Hkrati se bodo sprejemale tudi no« ve članice Ob 17. in po občnem zboru red« ni trening. — Načelnik ASK Primorje (tajništvo). Seja central« nega odbora danes ob 21. v tajništvu. — Tajnik I. ASK Primorje (uprava igrišča). Naprošam naslednje gg., da se udeleže danes, v četrtek, ob 20.30 sestanka v klubskem taj« ništvu: Martelanc, Ček Vidic, Rovan, Go* stiša, ing. Koliš, Božič. — Predsednik ASK Primorje obvešča vse športnike, da odhaja naš član g. Ivan Kosmatin, danes v četrtek na olimpijado v Amsterdam in na svojo turnejo po Evropi. Vsi, ki mu že« le v zadnjem trenutku pred odhodom dati vzpodbudo, se snidejo od 12. do 13. ure v restavraciji «Zvezda» odkoder se g. Ko« smatin točno ob 13. odpelje Do državne meje v bližini Spilja ga spremljata na mo« tornem kolesu člana koles, sekcije gg. R. Vošpernik in A. Šiškovič. — Načelnik. SK Svoboda Danes trening tekma 1. skupine s ASK Primorie rezervo, na igri« šču Primorja ob 18.30 — Načelnik. ŽSK Hermes. Seja u o. se vrši danes ob 20. pri Kmetu. Prosim za polnoštevilno udeležbo zaradi važnosti dnevnega reda.— Zagrebški «Sport*ki list* donaša v svo« ji zadnji številki dokaj zanimivih športnih vesti in poročila iz vseh kraiev države Ta list je eden naših najboljših in mu je tudi cena primerna. Nareča se: Zagreb, Pešče« niča VI., br. 47. Nemški grandprix športnih vozil bo iz« vojevalo v nedeljo na Nurburgringu 45 vo« zil. Glavno zanimanje se bo koncentriralo na znamki Mercedes in Bugatti. Mercedes, zmagovalec v prejšnjem letu, je tudi letos favorit in pošilja na dirko vozače, kakor so: Merz. Werner, Walb in Carracciola. Continental bo zopet postavil postajo za pnevmatike, ker mnogi vozači v gorah upo* rablja jo zanesljive pnevmatike Conti. 1262 Ali st* se že narorili na Vremensko poročilo Meteorološki savod » Mi»m,h.„ n. julija 1928. Višina barometra 3088 m Kraj Cas opazovanja Ljubljana . . Maribor . . . Zagreb . . • . Beograd im Sarajevo . . . Skoplje .... Dubrovnik . . Split ..... 8. 7. 03 ao / >8 j /68* 167 6 5 7-S5 4 7n5-6 764-5 6 u 19 18 22 22 2l 25 25 i* T, > Smer vetra in brzina v metrih o5 71 6 59 55 4S mirno mirno mirno rmrno mirno mirno NE 10 co •o Ji 8 0 3 8 8 Padavine V » ®H> 4o J Btf Solnce vzhaja ob 4.23, zahaja ob 19.47, luna vzhaja ob 0.4, zahaja ob 13.29. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27.6 C, najnižja 14.3 Č. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno; temperatura se bo dvignila, lokalne nevihte uiso izključene. Tržaška vremenska napoved ia četrtek: Lahni vetrovi iz prvega kvadranta; nebo večinoma jasno, nekoliko oblačno; temperatura od od 23 do 32 stopinj. Morje mirno. Gospodarstvo Gospodarstvo Jugoslavije v svojih odnosajih napram inozemstvu (li predavanja iborničnega tajnika go«p. Irana Mohoriča v Niirnbergu.) II. Poleg cerealij se v Jugoslaviji v precej znatnem obsegu kultivirajo tudi industrijske rastline, predvsem sladkor, peea, hmelj, konoplja, lan. tobak, cikorija, mak za pridobivanje opija in bombaža (v okolici Bito-lja). Po velikosti posejane površine stojita na prvem mestu konoplja (39.800 ha) in sladkorna pesa (»4.000 ha); nato tobak 15.300 ha), lan (13.200 ha), hmelj (8650 ha), bombaž in mak. V kulturi hmelja stoji Jugoslavija po zasejani površini na tretjem mestu na svetu ter se 98 % produkcije izvaža, predvsem v Nemčijo, "ki odkupi % našega izvoza. V Nemčijo se izvaža tudi precej konopnine (lani 16.900 ton v vrednosti 97.5 milijona Din). Izvoz opija ki je še pretežno v rokah grškega posredništva, je lani znašal 82.400 kg v vrednosti 62 milijonov Din. Kako minimalna je uporaba umetnih gJio- jil v našem kmetijstvu, kaže dejstvo, da morajo naše tvornice dušikovih gpojil izvoziti v inozemstvo 95 % svojih proizvodov. Najvažnejši problemi našega kmetijstva so ureditev kreditnega vprašanja, dalje agrarna reforma, melijoriranie neizkoriščenih površin in pocenitev produkcijskih stroškov. Za gospodarstvo Jugoslavije je velike važnosti gozdovno bogastvo, zlasti v Bosni in Črni gori, kjer znaša gozdna površina 53 %, in v Sloveniji, kjer odpade od skupne površine 41 % na gozdove. Po posesti so skoro dve tretjini gozdov last države, občin in javnih korporacij. Letna produkcija varira med 14 in 23 milijoni kbm, od katerih se nam 80 % izvaža. Prebitek Sumske produkcije predstavlja v naši trgovinski bilanci letni dohodek poldruge milijarde Din. Glede na gozdno bogastvo se Je v Jugoslaviji razvila znatna industrija za kemično in tehnično predelavo lesa, za izdelavo celuloze. lepenke, papirja, destilatov in ekstraktov, vseh vrst pohištva in lesnih izdelkov. Tako je n. pr. 1. 1927. znašal izvoz metil-ne?a alkohola 15.4 milijona Din, acetona 10.4 milijona Din. ekstraktov od kostanjevega lesa 44.8 milijona Din, ekstraktov cd hrastovega lesa 33 milijonov Din in ostalih ekstraktov za strojenje kož 13.3 milijona Din Naš izvoz ekstraktov bi lahko pokril tretjino potrebe Nemčije. Živinoreja je v veliki meri razvita v vseh delih države. Zaradi pogrešnega načina izvajanja agrarne reforme v krajih tostran Save je stanje plemenske in kvalitetne živine po vojni zelo nazadovalo in se obnovi poklanja mnogo premalo pažnje. Izvoz živine prihaja zaradi carinsko zaščitnih tendenc v srednjeevropskih državah vedno bolj v krizo ter je naša živinoreja postavljena pred nov, težak problem, kajti za izvoz govede nam v glavnem preostaja le še Italija, za drobnico Grčija, za prašiče pa deloma Češkoslovaška. V Srbiji, Črni gori in Bosni, ki so bile po prevratu skoro brez vsake živine, se stanje le polagoma obnavlja. Kako ekstenzivne razmere vladajo pri nas glede živinoreje, vidimo iz dejstva, da odpade v Jugoslaviji na 100 ha samo 34.7 komadov goveje živine, t Nemčiji pa 61.3. torej le enkrat toliko. Po reji prašičev je Jugoslavija v inozemstvu znana; vendar pa odpade v naši državi na 100 ha le 16.4 komadov, v Nemčiji pa 59.6. torej tri in polkrat toliko. Poizkus, da se ustanovi obširna mesna industrija v naši državi, se ni obnesel ter so tvornice z velikimi napravami nezaposlene. Med živinorejskimi produkti je za Jugoslavijo posebno važen izvoz jajc, ki doseže letno vrednost nad pol milijarde Din. Jajca se izvažajo v Švico, Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Izvoz sira. ki bi lahko zavzel velike dimenzije, nI dovoljno organiziran. Med ostalimi produkti je omeniti izvoz kož od drobnice. Izvoz znanih ^kranjskih čebel> je zaradi uvoznih prepovedi pod pretvezo nalezljivih bolezni prišel po vojni v velike ne-prilike. Močno je razvito tudi »vilogojstvo ter dosega produkcija kokonov že skoro produkcijo Španije. . Rudninska bogastva Jugoslavije po večini še niso razkrita in tudi ne točno ocenjena. Pomanjkanje prometnih zvez in koksa bo glavni vzrok, da se danes le neznaten del našega rudninskega bogastva eksploatira. Večina izkopanih rud se v sirovem stanju izvaža v inozemstvo. V prvi vrsti je omeniti velika ležišča železne rude, ki se nahajajo v Bosni (Ljubje in Vareš) ter se odkrita ležišča cenijo na 300 milijonov ton. Le neznatne množine se v Varešu predelajo v sirovo železo, pač pa se je lani preko 300.000 ton železne rude izvozilo v inozemstvo, predvsem v Madžarsko in češkoslovaško. Na drugem mestu je omeniti bavksit, v katerega produkciji zavzema Jugoslavija v Evropi tretje mesto. Velik del teh ležišč v Hrvatski, Sloveniji in Črni gori se ne eksploatira ter so v obratu samo nekatera ležišča v Dalmaciji, iz katerih se je lani izvozilo 97 tisoč ton bavksitne rude, predvsem v Nizozemsko (skoro polovico) in v Zedinjene države ter Nemčijo. Aluminij sam se v državi ne izdeluje. Za predelavo bavksitne rude ima Jugoslavija sedaj samo eno tvornieo v Ljubljani, ki producira letno do 8000 ton aluminijevega hidrata, do 4000 ton aluminijevega oksida, do 3000 ton aluminijevega sulfata ter do 300 ton galuna. Med nadalinji-mi rudami, ki jih izvažamo, je omeniti kro-movo rudo, ki se pridobiva v Južni Srbiji, od katere se je lani izvozilo 10.000 ton (v Nemčijo 20 %): dalje bakreno rndo iz Bora v Stari Srbiji, od katere se je izvozilo lani 41.000 ton (80 % v Madžarsko) Svinca v ploščah, ki se pridobiva v Sloveniji, se je lani izvozilo po pokritju domače potrebe 9300 ton v vrednosti 71 milijonov Din (nad polovico v Avstrijo), sirovega bakra pa 13.400 ton v vrednosti 257 milijonov Din (tri petine tr Nemčijo, tri desetine pa v Francijo). *= K reviriji trgovinske pogodbe t Avstrijo. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o reviziji trgovinske pogodbe z Avstrijo bi bilo še omeniti, da je dodatna pogodba sklenjena za tri leta ter se more šele po 30. juniju 1931 odpovedati na tri mesece. Avstrijska vlada je dodatno pogodbo takoj predložila parlamentu v ratifikacijo. Dalje je omeniti, da vsebuje dogovor poleg tarifnega dela tudi določbe glfde medsebojne zaščite avtorskih pravic za literarna in umetniška dela. Carina na govedo za klanje, ki je dosedaj, znašala 5 zlatih kron. bo v bo- amo vzradosti nova oprema ovoja, mnogo boljša kakovost in izdatnejše parfimi-ranje nadvse finega Elida pudra. ELI DA PU doče znašala 10 zlatih kron za slabo živino (Beinlvieh) v teži pod 500 kg in 8.50 zlatih kron (včeraj je bilo pomotoma navedeno 9.50 zl. kron) na pitano govejo živino v teži nad 500 kg. Dočim se carina za mlado živino (teleta) znatno poviša, in sicer od 15 na 35 zlatih kron, se carina na živino za pleme in delo, ki je bila z uveljavljenjem tretje carinske postavke povišana na 75 zl. kron, zopet zniža na 50 zlatih kron. V zvezi s povišanjem carine na mesne prašiče (per-šutarje) od 9 na 18 zlatih kron in istočasnim ukinjanjem carine na pitane prašiče-špeharje (dosedaj 3"ti. krone), je omeniti, da je Avstrija lani uvozila 454.000 mesnih prašičev (326.000 iz Polivke, 66.000 iz Jugoslavije) in 380.000 pitanih prašičev (od tega 187.000 iz Jugoslavije in 105.000 iz Romunije). Znižanje carine na zaklane pitane prašiče od 6 na 3 zl. krone velj^ le za uvoz v celih komadih preko 90 kg ali v polovičnih komadih po 45 kg. Pri zaklanih manga-lica - prašičih ostane carina (6 zlt. kron) nespremenjena, vendar odpadejo omejitve glede teže. Povišanje carine na konje od 60 na 130 zlatih kron velja za konje v starosti preko dveh let, za žrebeta do dveh let pa se carina poviša od 30 na 75 zlatih kron. = Revizija lokalne in pristanišene tarife. Prometno ministrstvo namerava, kakor poročajo iz Beograda, do 1. oktobra izvesti revizijo lokalne in pristaniščne tarife, in sicer s sodelovanjem tarifnega odbora. Ker gre tu za zelo važno tarifno reformo, bodo o tem vprašanju v kratkem razpravljale gotovo vse gospodarske organizacije in korpo-racije v državi. Se ta teden bo sklicano zasedanje vseh štirih sekcij tarifnega odbora, ki bodo vzele v pretres revizijo klasifikacije blaga po potrebah našega gospodarstva. Pri tem se bo v prvi vrsti in za vsako blago upoštevala vrednost blaga in možnost obremenitve s tovornino. O onih vrstah blaga, ki so posebne važnosti za naše gospodarstvo in potrebujejo izjemne tarife, se bo posebno razpravljalo. Sekcije bodo pozvale interesente, da jim sporočijo potrebne podatke. Po končanem delu sekcij, v katerih so zastopani skoro izključno gospodarski člani tarifnega odbora, bo materijal predložen izvršilnemu odboru, ki lahko *klepe sekcij odobri, zavrže ali pa spremeni s Predvidena obvezna zamenjava norča-nic Narodne banke v zlato in ilate devize. Kakor smo že poročali, bo Narodna banka po načrtu zakona o spremebah iu dopolnitvah zakona o Narodni banki obvezana zamenjati novčanice za zlato in devize. Po besedilu čl. 16. tega zakonskega načrta, bo morala Narodna banka od dneva, ko bo stopil zakon v veljavo, na zahtevo zamenjati novčanice bodisi za zlato ali pa devize po pariteti, ki bo določena v zakonu o stabilizaciji dinarja Obveza banke glede nakupa ali prodaje zlata bi veljala samo za vsote, ki presegajo 10.000 Din. Obveza banke, da na zahtevo kupi ali proda devize, pa naj bi veljala za vsak iznos in za vse devize, ki se jih po zakonu in dejansko more zamenjati za zlato, in sicer po tečajih, ki bi odgovarjali zakonsko določeni zlati pariteti dinarja z dodatkom ali odbitkom stroškov za prevoz zlata med Beogradom in izplačilnim mestom dotične devize. Borze 11. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej živahen, zlasti v devizah na Curih, London in Prago. Manjšo potrebo v devizah na Pariz, Trst in Newyork je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na London je ponovno popustila na 276.7 (včeraj 276.95). Tudi deviza na Trst je danes občutneje popustila ter je bila končno zaključena po 297.5 (včeraj 298.25). Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi čvrstejša. Pri umerjenem prometu se je trgovala promptna po 443. za november po 452 in za december po 463. Investicijsko je bilo zaključeno po 90. Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki v Hipotekami po 59.5—60 ,v Jugobanki po 88.5, v Praštedioni. po 950 in v Srpski po 145. Za industrijske vrednote je bilo nekaj več zanimanja. Zaključki so bili v Gutmannu po 215, v Dravi po 385 in v Sečerani po 482, Dubrovačka j,e popustila ter se je trgovala po 460 — 455. Tudi Tvor-nica vagonov je popustila ter se je nudila po 86. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 _ 22.905, Berlin 13.56—13.59 (13.575), Bruselj 0-7.9341, Budimpešta 0—9.9163, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0014—8.0314 (8.0164), London 276.3—277.1 (276.7), Newyork 56.765 do 56.965 (5b.865), Pariz 221.75—223.75 (222.75), Praga 168.1—168.9 (168.5), Trst 296.5—296.5 (297.5). i Zagreb. Dunaj 8.0014 — 8.0314, Berlin 13.56 — 13.59, Budimpešta 9.9013 — 9.9313, Milan 296.5 — 298.5, London 276.3 — 277.1. Newyork 56.76 — 57.96, Pariz 221.85—223.85 Praga 168.1 — 168.9, Curih 1094.1 — 1097.1. Dunaj. Beograd 12.44875 — 12.48875, Berlin 168.8225 — 169.3225, London 34.435 do 34.535, Milan 37.095 — 37.195, Newyork 707.95 — 710.45, Pariz 27.71 — 27.81, Curih 136.37 — 136.87. Curih. Beograd 9.12, Berlin 123.775. New-vork 518.95, London 25.24, Pariz 20.315, Milan 27.19, Praga 15.3775, Budimpešta 90.475, Bukarešta 3.18, Sofija 3.745, Varšava 58.175, Dunaj 73.17. Trst. Beograd 33.42 — 33.72, Pariz 74.55 do 74.85, London 92.725 — 92.925, Newyork 19.045 — 19.105, Curih 366.52 — 368.25; dinarji 33.42 — 33.92. EfektL Ljubljana Celjska 168 — 0. Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 — 0. Ruše 265 — 285, Stavbna 56—0, Sešir 105 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 442 — 443.5, kasa 442 — 443, za julij 443.5 do 445, za november 450 — 452, za december 463 — 464, investicijsko 89.5 — 90.25, agrarne 0 — 56.5; bančne vrednote: Poljo (stara emisija) 16 — 17. Kreditna 85—0, Hipo 59.5 — 60.5, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Praštediona 950 do 952.5, Srpska 145 _ 147; industrijske vrednote: Narodna šumska 20 — 30, Gutmann 213 — 218, Slaveks 0 — 108, Slavonija 11 do 12.5, Drava 385 — 390, Sečerana 480 do 482, Tvornica vagonov 0—86, Vevče 105 do 106, Dubrovačka 455 — 465 Trbovlje 472.5 — 485. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.) Les: tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon desk, smreka, jelka, 24 mm, III., IV., fco vagon naklad, postaja po 390. 1 vagon desk, smrekovih, 24 mm, I., II., fco vagon naklad, postaja po 560 in 1 vagon tramov 6/7, 6,'8, 7/9, od 10, 11, 12 m dolžine, fco vagon naklad, postaja po 270. Deželni pridelki: Tendenca slaba. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice in -1 vagon rži. Cena stari promptni pšenici in moki je popustila, cena turšČici pa se je nekoliko dvignila. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promr "na, 7879 kg po 387.5 — 390, baška. nova, u'- lčno blago, brez doplačila, za julij po 810— o 12.5, za avgust po 307.5 — 310; t u r š č i c a: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 335 — 337.5; rž: baška, nova, uzanč-no blago, brez doplačila, mlevska tarifa po 275 — 280; moka: «0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 520 — 525. . Novosadska blagovna borsa (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Ker je na trgu že cenejša nova pšenica, so cene moki znatno popustile. Promet: 13 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena, 17 vagonov turščice in 6 vagonov moke. Pšenica: baška, nova 255 — 260; za julij 250 — 255, za avgust 245 — 250; banaška, nova 247 5 — 252.5; sremska, nova 252.5 — 255. Ječmen: ba-ški in sremski, novi 192.5 — 195; banaški, novi 185 — 187.5. T u r š č i c a • baška in sremska 290 _ 295; banaška 290 — 292.5. Moka: baška «0g> in <0gg> 395 — 405; <2» 375 — 385; co> 355 — 365 <6> 315-325; «7> 270 — 280- in sveta Smrt ob steklenici konjaka in ob dveh škatlah cigaret. Kapetan Lundborg pripoveduje... Nobilovi tovariši pričakujejo zaman pomoči; Mussolini jim svetuje, naj se rešijo sami. • • Novice, ki prihajajo o Viglierijevi skupini v rdečem šotoru na ledeniku, se glase vedno obupnejše. Nada v re« š av preostalih štirih nesrečnežev z le. tali ;ili z ladjami je popolnoma izginila. Ruski 'omilec ledu »Krasin« se je po» škodov«1 i p moral opustiti reševalna dela. Lel.;f -i /«»*>et brani megla, da bi izvršila kakršen': • 1" polet in tako ne preostane nesrečni eetvorici — Viglie. riju, Troianiju, Behouneku in Biagiju nič drugega nego smrt v večnem ledu. Skupina je popolnoma onemogla. Ži. vila, katera so ji vrgli pri zadnjih tola. žilnih poletih, so se deloma izgubila, deloma pokvarila in so nezavžitna. Vsi štirji člani ponesrečene ekspedicije so zboleli na skorbutu. Dva med njimi sta posebno težko bolna in imata visoko temperaturo. Pa tudi drugih dveh se lotevajo čudni živčni napadi, ki meje že na blaznost. Četvorica ima na razpolago samo eno steklenico konjaka in dve škatli ciga« ret. Viglieri je odredil kar najmanjše porcije, da se živež ne porabi prezgo« daj. Kapetan Lundborg ki se nahaja na krovu ladje »Quest« pripoveduje podrobnosti, kako je rešil generala in v kakšnem stanju se naha. ja posadka razbite »Italie«. Nobile je jokal kot otrok ko je pristal Lundborg prvič na ledeni plošči. Bil je ves kosmat in umazan, ta* ko da se ga je Lundborg ustrašil. S Schybergom sta ga položila na aero» plan in sta takoj vzletela. Na prvi postaji je dobil Nobile prvi beefsteak in časo whiskyja, kar ga je pokrepčalo. Kmalu potem je Lundborg startal drugič. Topot je letel sam. da bi lahko vzel vsaj dva s seboj. Nesreča pa je hotela, da se mu je aparat pre» kucnil in razbil. Lundborg je hotel pri drugem poletu rešiti vsaj Ceeioniia, katerega so v ta namen z velikansko težavo prenesli na prostor, kjer se je letalo snustilo na tla. Ko so videli da ni z rešitvijo nič. so naložili Cecio« pija na krilo razbitega letala in so pre. maknili taborišče na točko, kjer je le« žal .anjenec. Naslednji dan je legla na taborišče debela megla. Tudi naslednji dnevi so bili zelo me» gleni. Včasi je skozi oblake posijalo medlo solnce, potem se je zopet zače* lo megliti in mračiti. Bile so strašne ure. V urah obupa je Lundborg legel na tla in zaspal, samo, da bi pozabil na grozo, ki ji je gledal nepretrgoma v oči. Vsi člani ekspedicije so že takrat imeli visoko vročino in so halucinlrall. Če so govorili, so fantazirali kot blazniki. Za človeka z zdravimi možga* ni je bil ta položaj zelo mučen. Zvečer so prišle radio novice iz Rima, ki pa niso nikoli prinesle veselja ujetnikom. Po tem se je nekega dne začel polarni ciklon. Trajal je pet ali šest dni. Njegovo divjanje je navdajalo obupano petori* co v ledeni puščavi z grozo in smrtnim strahom. Dva dneva in dve noči je iskal Lundborg primernega prostora za pristanek Mothovega letala, ki je na« znanilo svoj prihod. Slednjič je našel primeren teren in ga je izravnal ter pripravil led za pristanek. Dne 5. julija se je vreme izboljšalo. Novo upanje je prešinilo ujetnike bele smrti. Lundborg je čakal, da se poja« vijo rešitelji. Prišlo je sporočilo in pri« kazali sta se dve letali. Prvi aeroplan je krožil nad skupino, drugo letalo. ka> terega je vodil Schyberg, je pristalo na ledu. Schyberg je dvignil Lundborga in ga nesel v aeroplan. Lundborg je bil že tako izčrpan, da se ni mogel držati na nogah in so ga morali takoj izročiti v zdravniško oskrbo. Po zadnjih vesteh je izginila sploh zadnja nada, da bi bil rešen kateri iz. med Viglierijeve skupine. Mussolini je posla! četvorici, ki ie baš danes teden pokopala mrtvega Ceceionia, rad?ogram v katerem hrabri nesrečnike in jim sve« tuje naj se rešijo sam* s čolni iz gumija in naj ne Čakajo več pomoči aeroplanov in ladij. Kaj pomeni ta vest, je jasno. Itali« jani ne bodo za rešitev Nobilovih žr* tev genili niti z mezincem. Viglierijeva skupina bo morala od gladu in pomanj« kanja izdihniti v naročju bele smrti. Kdo ve kaj o Johnu Svetini? V Osojskem jezeru so našli žan molelo iz vode, z molitvenikom čekoma, glasečima se Beljaška žandarmerija že od 9. julija raziskuje zagonetno najdbo. Prošli te« den sta naleteli dve gospodični, ki sta na letovišču v okolici Osojskega jeze« ra, na človeško truplo, ki je stalo pet metrov od brega pokonci v vodi. Iz nosnic, iz ust in iz ušes mu je kapala kri. Poveljnik orožniške stanice Wurzer je takoj odredil preiskavo. Izkazalo se je, da mora biti mrlič 40—50 leten človek. T upio je bilo oblečeno od gla« ve do pete. Molelo je iz vode samo z glavo. Roke so bile spredaj zvezane in s posebno vrvjo pripete na trebuh in hrbet. Obraz mrliča ie bil ves razpras« kan. Kolikor je mogoče domnevati, je nastopila smrt zaradi strangulacije. Truplo je bilo postavljeno v vodo naj« brže 5ele potem, ko je bil človek že mrtev. Identiteta mrliča doslej ni dognana. JV žepih pa so se našle razne listine in molitvenik, misijonska knjiga v angleš« kem jeziku, natisnjena v Newvorku 1. 1878. Med listinami sta bila tudi dva čeka, ki sta se glasila na neko newyo-rško banko ter sta bila izstaviiena na ime John Svetina. Prvi se je glasil na 600. drugi na 160 dolarjev. Sodna komisija je ugotovila, da je bil pokojnik dobro ohranjen. Nosi! je lepo obleko in ker ga v okolici Osoj nihče ni videl, niti poznal, domnevajo, da gre za kakšnega tujca, ki je prišel v ta kraj na letovišče. Vendar ni v bli« i ar j i mrtvo moško truplo, ki je v žepu in z dvema bančnima na 600 in 140 dolarjev. žini Osoj nikogar, ki bi poznal po ime« nu kakega Johna Svetino. Mrlič ni ime! pri sebi nobenih vred« nostnih predmetov in tud' ne denarni« ce. Orožniki domnevajo, da je postal žrtev roparskega napada. Zdravnik ie konstatiral, da je truplo ležalo že tri dni v vodi. Steklena toča med operacijo V ponedeljek je imel na monakovski medicinski fakulteti Lexer predavanje, katerega je spremljala demonstrativna operacija. Profesor je zelo vešč operater in ima vedno mnogo poslušalcev. Tudi ta dan se je zbralo v predavalnici več tucatov dijakov, katere je kirurg povedel s seboj na kliniko, da jim obrazloži svoje teorije na praktičnem primeru. Slušatelji, med katerimi so bile ta dan tudi štiri ameriške študentke in en ameriški dijak, so odšli s profesorjem v dvorano za operacije. Take dvorane so praviloma steklene, da ima svetloba dostop od vseh strani. Naenkrat je nad glavami zbranih medicincev nekaj eksplodiralo. Drobni kosci stekla so se vsuli nanje kakor toča ter so jih opraskali in ranili po obrazh. Kaj se je zgor dilo? Udrla se je steklena streha nad operacijsko dvorano in stekleni drobci so se vsulj na zbrano dijaštvo. K sreči so bili pri rokah zdravniki, ki so ranjence takoj obvezali. Profesor Lfxer pa je vztrajal do konca hi je Izvršil svojo operacijo z občudovanja vrednim mirom. Sedaj bo lahko dokazal praktično metodo svojih teorij še na teh ranjencih, o katerih ni nikoli pričakoval, da bodo tako kmalu njegovi pacijenti. Lowensteinova žena in sin, dediča ogromnega bankirjevega Imetja, delata na to, da bi sa oblasti priznale za mrtvega in dajeta za njegov dušni mir brati maše zadušnlce. Trst je brez vode Zadnje tedne imajo v tržaški okolici tako sušo, da se mestni očetje resno boje za preskrbo mesta z vodo Dnevna potreba vode v Trstu znaša 32.000 kubičnih m vode, ki prihaja iz Žavelj. Rezervoarji pa se radi izčrpajo in če traja suho vreme delj časa, postanejo Tržačani veliki reveži v pogledu preskrbe z najnavadnejšo pijačo. Ce bo trajala vročina in suša kakor je sedaj, še osem dni, bodo rezervoarji v Žaljah docela izčrpali svoje zaloge in mesto, ki šteje danes četrt milijona duš, bo ostalo brez vode. Letošnja kriza v tem oziru je desetkrat obupnejša kakor v zadnjih desetletjih. Stvar postaja tako resna, da se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako se bo preskrba vode v Trstu enkrat za vselej rešila na zadovoljiv način. Tržačanom primanjkuje vode že nad sto let. Že pred vojno se je razpravljalo o tem, kako bi se tržaško mesto preskrbelo z vodnimi zakladi Timava, toda politična nasprotja v tržaškem mestnem svetu so preprečila realizacijo tega gospodarsko-eminentno važnega projekta. Vendar ni kriza vode še nikoli bila tako akutna kakor letos. Tržačani se zaskrbljeni vprašujejo, kako bodo fašisti rešili ta težak problem, ki ns dela sivih las samo žejnemu tržaškemu prebivalstvu, ampak tudi fašističnim politikom v Rimu. Biv^i ruski miHicmiar toži 2000 madžarskih Častnikov Budimpeštanski rodni dvor bo razpravljal v bližnjih dneh o tožbah, ki jih je vložil bivši milijonar v Omsku Dietrich flarder proti 2000 madžarskem častnikom, tlarder je po zlomu Rusije razdelil skoraj vse svoje imetje v posojilih od 400 do 600 rubljev vjetim častnikom nemške in avstro - ogrske armade, da so se mogli vrniti v domovino. Posodil jim je na izjavo, da bodo po svojem povratku deponirali izposojene vsote pri VViener Bankvereinu na Dunaju Mnogi častniki so svojo besedo držali, večina in med temi kakšnih 2000 madžarskih oficirjev, pa je pod različnimi pretvezami besedo snedlo. Harder, ki je moral med tem bežati pred boljševiki in je prišel či-to brez sredstev v Berlin, je vložil proti 3 izmed njih tožbo v Budimpešti in ko je prišel s pomočjo dokumentov in prič v teh treh slučajih do svoje pravice, si je privoščil tudi vse druge. Zanimivo je, kiako so tri različna okrajna sodišča v Budimpešti, pri katerih je bil vložil prve tri tožbe, razsodila v teh treh slučajih. Prvo sodišče je priznalo Harder-ju lOOodstotno valorizacijo, drugo 20-odstotno, a tretje komaj 5 odstotno. Nova odkritja o solnčnih pegah Solnčne pege so dosegle letos, kakor smo že večkat omenili, svoj perijodični maksimum. Dale so znanstvenikom dovolj prilike za opazovanja, ki so do-vedla v marsičem do presenetljivih rezultatov. Znano je bilo že prej, da so te pege sedež magnetskih polj, ki učinkujejo na velikanske razdalje, n. pr. do naše zemlje. Novejša raziskavanja so dognala, da se tvorijo pege v celih, na dolgo raztegnjenih skupinah, ki jih imenujejo tudi »toke«; oba konca tokov kažeta različno magnetsko polariteto. Razvoj skupine se vrši skoraj vedno enako. Najprvo obstojajo iz dveh peg z razno polariteto, kfi narašča zelo hitro, v času kakšnega tedna, in se istočasno oddaljujeta druga od druge. V tem so se stvorile poleg njiju ali pa tudi med njima nove pege. Ko je dosegla skupina maksimum delovanja, začenja razpadati Posamezne stranske, oziroma drugovrstne pege se zmanjšujejo in izginjajo, istotako vzhodna izmed obeh glavnih peg, ki razpade v manjše pege. Nazadnje ostane samo zapadna glavna pega, ki se vzdrži lahko še dolgo časa. Pred nastankom nove skupine peg so opazili, da se je pojavilo na njeaem poznejšem mestu dan ali dva prej žareče oblačje kalcijevega plina, tako zvanih »kosmičev« in to ostane še nekaj časa, potem, ko je skupina že razpadla. Iz zveze med pegami in kalcijevimi oblaki, ki plavajo veliko višje, so sklepali, da se solnčno delovanje, čigar pojav so baš pege, ne omejuje samo na najnižjo solnčno plast, na fotosfero, temveč tudi na višje plasti in v teh višjih plasteh ie to delovanje mnogokrat celo bolj živo. Vpliv peg so ugotovili celo na tako zva-ni »koroni« in domnevajo, da se morajo žarki te korone za svojo eksistenco zahvaliti baš pegam. Kapitan Lundborg „Svojo ženo sem prejel.. Zena jeruzalemskega muslimana Za-madija se s svojim možem ni bogve kako dobro razumela in mu je nekega lepega dne pobegniia. To pa gospodu Hamadiju ni bilo čisto po volji, saj jo je bil kupil za lep denar. Sel je h kadiju in se pritožil. V Palestini obstoji paragraf, ki veli, da je javna oblast dolžna upoštevati razsodbe mohamedanskega sodišča, in ko je to razsodilo, da gospa Hamadijeva res nima pravice ukrasti samo sebe svojemu možu, ni kazalo drugega, nego da so poslali dva orožnika ponjo. Bila je pri svojem bratu. Ko sta jo privedla — po njeni volji ali proti njeni volji — domov, je moral gospod Hamadi podpisati naslednje nenavadno potrdilo: «Od izvršilne oblasti sem prejel (tega in tega dne) svojo ženo (tako in tako) v popoinem redu glasom sodnijske razsodbe (tukaj in tukaj)®. Spolne bolezni na Nemškem V oktobru lanskega leta je stopil v Nemčiji v veljavo nov zakon za pobijanje spolnih bolezni. Izvedlo se je potem tudi boljše štetje vseh slučajev takšnih bolezni, ki so jih zdravili zdravniki. To < štetje je dalo za čas od 15. novembra do 14. decembra za vso državo razen nekaterih manših delov 27.115 novih spolnih bolnikov. Iz tega števila, ki so ga vzeli kot povprečno za vsak mesec, so izračunali, da je v vsem letu približ- Kraj, kjer se je dovršila Lowensteinova drama Na lev| tisti del v notranjosti Lowenstelnovega letala, kjer ie baje izginil v globočlno morja: usodna vrata. Na desni ista vrata od zuna]. Premikala so se v smeri poleta in v nekih okoli« ičinafa baje nI težko odpreti jih tako, da pade človek skoz nje med poletom. Na sliki stopa Lo- wenstein baš proti tem vratom v letalo. Pazite na originalni * modro-belo-rdeČo pečatno znamko! no 300.000 novih slučajev. Tri četrtine bolnikov je imelo kapavico, 15.1% je trpelo na sektundarni sifilidi, ostali so bili napadeni od drugih spolnih bolezni. To so seveda samo uradno ugotovljeni slučaji. Navzlic temu, da je 300.000 bolnih ljudi velikansko število, pravijo poročila, da je opaziti v povojnih letih znatno nazadovanje veneričnih bolezni. Kapavica je nazadovala n. pr. za tretjino napram stanju let 1919., sifilida za dve tretjini in mehki čankar celo za 9 desetin. Banket s strupeno ribo Pred kratkim je priredil nemški turistični klub velik izlet svojih članov v porenjske kraje. Organizirane ekskurzije se je udeležilo več sto ljudi, ki so se vrnili domov koncem junija. Kmalu po povratku pa so se pojavili pri več nego 200 osebah iz Berlina, Kolna, Lipskega, Draždan š tn« unt-Uč&U,j* aiaJLLk. „ !%> poAabu tux> Ogbasnuod, cULtk Jutru,', hub^asua. JLali, oglasi, bi,slutijo o posredovalne- vl roajai a* rvaun+iv*. ob&nstoa*. usaka burtsia pur-. —Naj-manjši z/vsak Din, Pristojbina, za, fijrt>Vin.j\ Vjt, ortslojbin* j* vpada, a obenasn. z marocdtmu,su-c*r /» oglasu «« (rvobču&. Ctkovnj, račun, pasULrcu pLs Zastopstvo aH skladišče sprejme mlad in agilen gosipod, pripraven u vse. Ponudbe na podružnico »Jutra» v Celju pod »Agilen». 23122 Prost sedež na avtomobilu Je s 15. julijem za potnika za Hrvatsko in Liko, proti primerni odškodnini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 22787 Zastopstvo sa vso Slovenijo, ta popularen predmet oddam resnemu reflektantu in dobremu organizatorju. Delo ni težko, ker je že vse organizirano. Na željo lahko dobi tudi druge predmete. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Zasipuraiia prodaja*. 23153 Potnike in potnice agilne, iSSem za prodajo najnovejšega Slagerja — bodisi en detajl ali engroas Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Privlačen predmet, visok zaslužek*. 23152 Lesni škarter in prejemalec dobi službo takoj pri večji leeni industrij; Pogoj je popolno znanje tn verzira-nost v mehkem in bukovem lesu. — Ponudbe na poštni predal 153. 23041 Ročne oblikovalce za oblikovanje modelov — iščemo Samo dobro kvalificirani delavci naj se takoj oglasijo v tovarni cTTTAN» d. d., Kamnik. 22785 2 solidni deklici marljivi, sprejmem emo kot perfektno sobarico in drugo za vse, ki zna tudi dobro kuhati, i znanjem hrvatskega in nemškega jezika. Ponudbe na naslov: Sofija Popovi 4. supruga apotekara, Stari ' Bečej " Bačka. 22932 Učenca pridnega in krepkega sprejme takoj Joško Krainc, trgovina mešanega blaga v Slivnici pri Celju. 23097 2 čevljar, pomočnika enega za naročeno najfinejše delo in enega vajenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Franc Sifrer, splošno čevljarstvo, Skofja Loka. 23072 Učenko pridno hi pošteno sprejme v trgovino mešan, blaga Riegler, Dolenja vas pri Ribnici, Dolenjsko. 23049 Pletiljo ln učenko t vso skrbo v hiši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22975 Učenca s primerno šolsko Izobrazbo sprejmem takoj v trgovino » mešanim blagom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Učenec 22». 23029 Trg. vajenca zdravega in krepkega, iz napredne rodbine, ki je dovršil 3 razrede srednje šole, sprejmem v manu-fakturno in modno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23111 Kmetsko dekle pošteno, iščem za hišna in vrtna dela. Gerbičerva ul. št. 7 (pri kopališču Kole-zija). 23127 Vajenca i« boljše in poštene rodbine sprejme za zlatarsko obrt Kojo Delič, Vidov-danska cesta 2. 23141 Sedlarski pomočnik ali tašner. z večletno prakso. dobi stalno službo v Ljubljani VII, Lepodvorska št. 23. 23113 Učenko za krojaštvo sprejme takoj Muršič, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 23158 Vajenca za pekovsko obrt sprejme takoj po dogovoru M Zupančič, pekarna v Borovnici. 23161 Brivskega pomočnika ki strile tudi bubi. sprejme takoj z vso oskrbo Ivan Mrak, Radovljica 23165 Delavce granitnih kock in drobnega tlaka (strojno izdelovanje), pridne, sprejmemo takoj proti dobri akordni plači. Orodje, stanovanje in posteljnino preskrbi tvrdka. Firma A. & E. E h r 11 c h, granitolom »Cezlak*, p. Oplotnica. 23188 Dama (inozemka) želi sa letovišč« proti »em-ški konverzaciji ur. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Letovišče«. 23088 Kuharico ifBe privatna družina. Ponudbe i zahtevki na ravnateljstvo Velike kavarne v Maribora. 22766 Službo stražarja išče vpokojen železničar — zmožen dela. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra». 23061 Mesarski in preka-jevalski pomočnik dobro izvežban, marljiv, pošten in zvest, želi službe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23024 Mesto grobarja išče Dušič Florjan, vas Male Gorče, p. Braslovče pri Polzeli. 23123 Pošteno dekle vešče v gospodinjstvu in vajeno otrok, išče službo, najraje kje na Gorenjskem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pošteno dekle*. 23129 Kot strojepiska želj službo v pisarni gospodična. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna 414*. 23128 Prodajalka mešane atroke, želi pre- meuiti mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Mešana stroka*. 23119 Plačilni natakar ;tar 28 let, zmožen kavcije, vešč slov., hrvatskega, nemškega in Italijanskega jezika, praktičen v poslu, išče nameščenja. Cenjene oonudbe do 24. t. m na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 56*. 23164 Transmlsijo 30 m, 55 mm, 12 komadov stenske konzole in več električnih priprav poceni prodam na Vrhniki it. 8. 23044 Ovčjo volno čisto, za žimnice in slično piodam v v«aki množini Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 22919 Drva bukove in hrastove -odpadke od parketov dostavlja po n i z k i ceni na dom parna žaga V Seagnetti v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 86 Trlcevni radio ugodno prodam. NasloT r oglasnem oddelka »Jutra*. 22990 Star štedilnik rabljen, g ploščami ter sobno peč poceni prodam. Poizve pe Ljubljana 7 (Šiška), Aljaževa cesta 11. 23148 2 blagajni eno %ečjo in eno manjšo, ki ima pultno pokrivalo — prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 23135 Hišni telefon kompleten, ledenik za pivo, 70 dobrih stolov in več k gostilni pripadajočih stvari prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23154 10 sodov za vino dobro ohranjenih, v velikosti od 300—3501 prodam po nizki ceni. — Pojasnila v trgovini Orehek, Kolodvorska ulica 26. 23180 Posteljno perilo razno, čisto novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 23182 Motorno kolo skor»j novo, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 23138 Motorno kolo A. J. S., 3% HP, skoraj novo, proda Nardin in drug, Poljanska cesta 31. 23186 Avtomobili: »StejT*, typa IV, itirlee-dežni, malo vožen; »Fiat* 505, šestsedežni, z dvojno karoserijo; »Nasch*, Stlri-sedežen; »Presto*, šestse-dežen, generalno re-pariran; »Chevrolet*, štirisedežni; »Daimler*, šestsedežni in »Praga*, štirisedežni, vsi v rabi in dobrem stanju ugodno naprodaj pri tvrdlri Lampret in drug, d. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. 23174 Kolo zelo dobro ohranjeno prodam za 1100 Din. Na.?lov v oglasnem oddelku Jutra 23139 Naprodaj je: leipa kočija, koleselj. za-pravljivček, klavir, več konjske opreme ln 6 let stara kobila Kari Cimper-šek, Sevnica ob Savi. 22938 m Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir LJubljana. VVolfova ulica 3 38 Novo trg. opravo poceni prodam. Naslov po*ve oglasni oddelek »Jutra*. 23142 Spalnico iz trdega lesa in drugo pohištvo radi selitve poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23125 Otroško posteljico lepo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra» 23124 Otroško posteljico dobro ohranjeno, kupim. Pismeno ponudbe z navedbo cene na naslon, ki ga pove oglasni oddelek Jutra 23160 Staro pohištvo razno in steklenice prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23176 7 Nove gojzerce poceni proda Železnikar, Marijin trg St. S. 23110 Mallnovec zajamčeno naraven, ti domačih gorskih malin, samo z rafinado sladkorjem doma zakuhan, kateri tehta liter 130 dkg. prodajna ee-na Din 17 kg Malinova pristna ooeda (succns) po Din 10 kg Na razpolago imam tudi naravne mine-ralne vode po konkurenčni ceni. Lovro Rogelj Vrhnika. — Filijala v Celju. 22C68 Motorno kolo Indian s »Skaut* prikolico in kompletno elektr razsvetljavo. v brezhibnem stanju prodam radi selitve po nizkj ceni. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 22910 Tovorni avto Fro&s-BBssing, « prikolico, novsem nov, po zmerni celi prodam radi spremembe pogona. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 23096 Avto znamke Austro-Daimler, v dobrem stanju, šestsedežni prod* Karel Jeršin, Nunska 3 23054 Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Motorno kolo*. 23115 Rabljenih kartonov od embalaže klobukov itd., razne velikosti kupim vsa-;o množino. — Event. ponudbe na naslov: M Jeriha Ribnica, Dolenjsko. 23031 Kostni mlin dobro ohranjen, za motorni pogon, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov, i ga pove oglasni oddelek *Jutra> pod šifro »Kostni mlin*. 23027 Družabnika s kapitalom 100.000 Din 5če novi valjčnj mlin — za začetek obrata. Mlin je v najlej/šem kraju Slovenije. Prednost imajo strokovnjaki s soudeležbo — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Novi mlin*. 22864 Družabnika (co) s 150—200.000 Din kapitala iščem za dobro vpeljano, dobičkanosno industrijo z detajlno trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Rentabilno* na oglasni oddelek »Jutra*. 23159 100.000 Din posojila iščem proti odplačilu v mesečnih obrokih po 1200 Din skozi 14 let. Varnost zajamčena. — Ponudbe pod "Sigurnost* na oglasni oddelek »Jutra*. 23184 Družabnika a kapitalom 100.000 Din iičem ta mehan. delavnico, oiasnila dajs : V. Kovač. Sv. Petra nasip št 17. 147 Celote oou J)®teos® Izvirna pravljica s slikami za deco. Solsals tetka Metka. 66. Cmok Je obstal. Ko se je ojunačil, je po nesreči stopil na suho vejico, ki se je z glasnim pokom zlomila. Rusalka je prestrašena planila v vodo; zagledala je Cmoka, v krogu udarila z ribjim repom okoli sebe in jezno dejala: »Zakaj motiš mojo jutranjo pesem!« — »Ne huduj se, prosim, ljuba rusalka; prišel sem le, da bi kaj zvedel, ali je tod kaj znanega o čaro-dejnem loncu, kj nam je bil ukraden.« Ježe Oražem ml. o)ekfcroa Sre» o0txw0tXB000a.it ooootmoonoofu » Malinovec iz lekarne dr. G. Piccoli v Ljubljani. Dunajska cesta, je staroznan kot pristni naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez umetne barve in ne vsebuje oika-kib kemičnih pridatkov za konser-viran.ie. Oddaia na drobno in veliko. Cena nizka 7« StroKovniaK) so s ed:m v tem da SO .,WECK"* čaie in aparati »kuha* vsn e najianesiiivcjii. Tovarniška zaloga ,Weck' pri tvidkl FRU(TU$", L ubliana, Krekov trg 10/1. Celje: J. JAGODIC. Maribor; K. 10TZ. Ouncu • Hotel PoŠta I., Fleischmarkt 24 — Telefon: 78520 Edini slovanski hotel na Dunaju. Preko sto moderno opremljenih sob s toplo in mrzlo vodo. telefonom in centralno kurjavo Kopel ji v hiši Prvo-^ /rstna dunai^ka kuhinia Pl/enskn nivo ^ Ali ste se že naročili na »PONEDELJEK"? •JUTRO® St. 161 8 .Četrte*, 12. VU. 1928= Stariley Weyman: 65 Rdeča kokarda Roman. p Andre, ki sem ga našel v u\mi v moje začudenje ni j "11 rtovega imena, ampak je nadaljeval svoj posel in brisal z mize prah, ne da bi se obrnil k meni. j^v »Kdo je tu?« sem vprašal ostro. »Nikogar ni,« je odgovoril. »Nikogar? Čigav je potem ta konj?« »Kovačev je, gospod.« »Kako? Butonov?« »I kakopak. Butonov! To, da ga ie privezal pred gospodskimi rrati, je pač nova navada,« je dodal posmehljivo. »A kaj dela? Kje je?« »Tam, kjer ie mesto zanj: v konjušnicah,« je odvrnil stari sluga »Mislim, da že dolgo ni opravlja! tako poštenega dela.« »Konje kuje?« r »Kaj naj bi delal drugega? Gospod vikont ga menda ne misli pohabiti na obed ? Ne da bi se ustavil ob tej predrznosti, sem krenil proti hlevom Začni sem bropenje meha; in ko sem zavil okoli vogala sem naletel na Butona. ki je bil z dvema pomočnikoma baš sredi dela. Kovač, golorok in opasa&i s širokim usnjatim predpasnikom je bil s Svof!m' eolimi sai^fitrr 'aktmi <;r>pf podoben nekdaniemo Butonu Toda na sprednjem koncu pečnice mu je ležala skrbno zložena obleka; višnjeva suknja z rdečimi zaleki, dolg višnjev telovnik in na vrhu klobuk s široko trobojno kokardo. Ko je spustil nogo konja, katerega je koval, se je vzravnal, da bi me pozdravil V njegovem pogledu je bil nov, ponižen in hkratu izzivalen izraz. »Ali je mogoče?« sem dejal, norčujoč se iz njega. »To je zame prevelika čast. gospod kapetan! Član komiteta, pa kuje moje konje!« »Ali mi ima gospod vikont kaj očitati?« je vprašal in zardel pod rjavino svojih lic. »Jaz? Nikakor ne. A čast ki mi jo izkazujete, je tako nena-dejana.« »Vsak mesec sem se oglasil, da postorim, kar je treba,« je trdovratno nadaljeval kovač. »Ali se more gospod pritožiti, da njegovi konji niso bili dobro oskrbovani?« »Ne! Samo...« »Ali se je mar gradu gospodu vikonta kaj zgodilo? Al! so mu zažgali le en snop žita? Ali mu je nestalo le enega žrebeta s pašnikov ali le enega jajca iz kokošnjaka?« »Ne,« sem dejal. ' ' Buton je resno zmajal z glavo. »Ce mi gospod nima ničesar očitati,« Je povzel, »tedaj naj me izvoli pustiti, da končam svoje delo. Nato mu predam sporočilo, ki sem ga prinesel zanj. A sporočilo je zaupno, in kovačnica...« »Ni pravi kraj za skrivnosti, niti za kovačeve ne,« sem mu zabrusil preko ramena. »Nu prav, poiščite me na terasi, ko boste gotovi.« Cez pol ure le prišel za menoj, stisnjen v svojo sijajno obleko in — Bog mi odpusti greh!— z mečem ob boka. Važna skrivnost je Dila tale: prinesel je bil odlok o mojem imenovanju za podpolkovnika narodne straže. »Ta čin vam je bil podeljen na mojo zahtevo,« je dejal z nerodno samozavestjo. »Več glasov je bilo slišati, gospod vikont, ki so trdili, da se niste baš dobro veli za časa pobune toda jaz sem jih brž ugnal v kozji rog. Rekel sem tudi: ,Če ne bo podpolkovnika, ne bo kapetana!' Brez mene pa ne morejo prebiti. Jaz sem tisti, ki ohranjujem v našem kraju mir.« Kak položaj! Res ne vem, ali se mi je zdel na prvi mah bolj smešen ali bolj ponižujoč. Pred šestimi meseci bi bil togotno raztrgal listino, vrgel mu kose v obraz ter ga s palico nagnal izpred svojih oči Toda marsikaj se je bilo zgodilo od tistih dob; še mrki grohot ki me je hotel posiliti, sem ukrotil. Ukrotil sem ga z naporom, ki mi ga je z ene strani narekovala previdnost, z druge pa plemenitejši nagib: spomin na preprosto vdanost ki mi jo je bil ta mož izkazal v najtežjih okolnostih. Zahvalil sem ga, rekoč, da hočem pismeno sporočiti svojo odločitev komitetu. Toda Buton še ni odšel, ampak je v zadregi prestopal s svojimi velikimi nogami; s posmehljivo vljudnostjo sem čakal, kaj bo. Naposled je zagodmjal: »Še nekiaj b! vam rad povedal, gospod vikont. Gospod župnik je odšel iz Sauxa«. »Nu — in?« »Oh! Vrl človek je, ali vsaj bil je vrl,« je nadaljeval, kakor da mu gredo besede le nerade z jezika. »Toda namenil se je v osje gnezdo in dobro bi bilo da ga vj posvarite.« J*.-"- i £ t s i TORPEDO Din 89.500-Najcenejši šestcilindrnik te kategorije. 8555 Avtorizirana prodajalca za Slovenijo: Ljubljana : rRIUMPH-AUTG, D. Z 0. Z. Centrala, Ljubljana, Dunajska c. 36 Maribor : TRIUMPH-AUTO, D. Z O.Z. Podružnica, Maribor, Frančiškanska ul. 13 Prva Belokranjska Parna opekarna ? ZURC, Gradac - Kruoa - Semič ' nudi vsako množino la stroino zidno OPEKO franco vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta ta opeka vzdrži S(X)0 vročine — nadomestek šamota. po dosedanji izkušnji izvrstna opeka za topilne peči. peka rije itd Radi bližine konve-nira nakup z ozirom na nizko žel tovornino. Yr*'-->vrit rastnprvV? se ^nreiemaio R.*?7 Edina voda za usta, ki je na Pariški zdravnišk akademiji priznana Higijensko antiseptična VODA ZA USTA Botot najbolje sredstvo za osve ževanje ust, osobito pr-jetno poleti. Znižane cene Zahtevajte Botot milo za zobe in pasto za zobe. SOcfrf&ma U i^Uli trrovina vozičkov In knles V zitogl kolesne opreme in igrače za otroki Renovlranjc koles, vozittcv in Šivalnih strojev ZEMELROSC OTOH Lastna tovarna : Tržaška ccsta - Glicce. Prodajalna: Ljubljana, Marala trg št. 8. Prodam vsled selitve gostilno z dvema hišama in nekaj zemljišča, v lepem trgu in na prometnem kraju na Notranjskem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra". Fiobert - puške »vske paške, browninge, pištol« za sfrrašcnle psov, samokrese, to ?iče, zalog« lovskih, ribiških potrebščin ter ametalnl ogenj P K. KAISER, pu«kar IJuhUana $eienhnr?nva oHcs Ste* <. Čvrdka Srečko potnik in drug 854 p^rna destilacij« LJUBLJANA, Metelkova ulica 13 nudi naravni MALINOVEC in druge sadne šoke, sadne marmelade i. t d. Gozdno veleposestvo 40.000 m*. Smrek in macesna odvoz 9 km v Mozirje, naprodaj. — Ponudbe na: »Veleposestvo. Spodnji Berložnlk«. Šoštan j - Rele v ode. 7642 Kopalne potrebščine po znižanih cenah • ■ ZA DAME: kopalne čepice « kopalni čevlji « . . . kop. tricot v vseh barvah kop. obleka. Cista volna kop. obl iaquard (novost) kop. obleka te melanese blaga t i • i • i i kop. tricot iz melanese V blaga ?*•••« § v kop. olaŠč lz frotirja . • ■ solnčnikl • » 88 Zunanja naročila z obratno pošto! a. ŠINKOVEC riasl. K. S0SS LJUBLJANA Mestni trg 18-19 > » 159 120 240 kopalne hlače • • ■ • * kop. obleka, črno-bela • ( kopalni čevlji « ■ ■ • • kopalni plašči • • • ■ • Originalne "*»'»<'' ca Clestetner cy*iostti ipeci»ai-za razmnoževanje, se dobi najceneje pri bdfVG Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6.J. matrice »težen voščeni oapir FeletOP «t >98( 2 Prima flor nogavice traja en par del) kakor več Darov drugih Pazite no znamko in zahtevajte oovsod Le /8 floi oovavice znamke Mravlja4\ Tvornica cementnih izdelkov JOS. CIHLAft LJUBLJANA. Dunajska cesta št. 69. Velika zaloga betonskih cevi. plošč za hodnike in cerkve, stopnice, balkonske In vrtne ograle. grediščne plošče umetni kamen in vsa v to stroko spadajoča dela za vsakovrstne stavbe. CENF IN DELO SOLIDNO. 8530 Ustanovljeno leta 1908. Telefon 27—35 I G. R E P Š E - ZALOGA POHIŠTVA Ljubljana. Dvorni trg 1 priporoča najmodernejše oprave za spalnice, jedilnice in kuhinie do najnižjih cenah. 7765-a uu za strope naročajte le v tvornici, katera edina izdeluje 10 blago iz najboljšega materiala in prodaja najceneje. Jos. R. Puh. LHsbijana Gradaska ulica 22. Telefon 2513 Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 30, iulija t. I. ob 11. uri s pismeno direktno pogodbo razne vijake in privarilne konce. Kolkovane ponudbe z Din 5.— se sprejemajo do zgoraj navedenega roka. Pogoji in specifikacije se dobe v pisarni direkcije drž. rudnika Velenje, br. 5158/11. 8665 Zahvala. Vsrm ki so spremi'! našega nepozabnega soproga, oče a, oz. šareča očeta gospoda Ivana Vidmarja * zadnjemu počitku, posebno e tg. i> Brežic, Bzeljsktgd in Dobove, izreka hm potom naj iskientjšo zahvalo 85-^ rodbina Vidmarjev a. V Kapelah, 8. u ija 1928. Urejuj« Davorin Raviieo. lzdai* sa fcunzorcil »Jutra* ActoU Ribnik* t Z« Narodna aakjuraa 6, 4. tisk trn kJa fraoo JoacrAcK. &&»atai dot JaudfcOsitffiB AieJ»i Nauk. .V«tl Lbtohat*.