54. Številka.
Ljubljana, soboto 6. marca.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Op
Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Ure d niš tvoje v Ljubljani v Franc Kolniano\»j hiSi St. H „tfledaliSka stollm". r a v o i s t v o, na katero naj 16 blatfovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v BN7iro<ln«j tiskarni" v Kolnianovoj hiSi.
Naša situvacija.
ii.
V zadnjem članku smo dokazali eksistenco slovenskega naroda, političnega faktorja v Avstriji, s katerim mora vlada računati ter kateri si je se svojo vztrajno, več kot tridesetletno hudo borbo priboril respekt in lehko rečemo skrivno zavist svojih najzagrizenejših sovražnikov.
Ozrimo se zdaj v mejusobno razmerje slovenskega ljudstva, v individuvalno zrelost politično, katera je podlaga daljnemu vspešnemu delovanju na polji narodnega razvitka in njegovemu političnemu smotru. Nad srednji, meščanski stan, centrum in najimenitnejši del — bi rekel — v aktivnej politiki, se je v soli izkušenj in osobnega prepričanja v borbah mi-nohh let utrdil in odločno postavil na narodno stran. „ In dessen Mark lebt die sehaffende Ue-waltu, pravi jeden največjih nemških pisateljev, in resnica je. Srednji stan pridobljen, pridobljena je v s a narodna falanga. Iz srednjega stanu se rekrutirajo po večini naši predbori-telji, naši zagovorniki, iz njega se nudomestuje vsa inteligencija, največ naših advokatov in od-gojevateljev mladine. Poslednja dva stanova pa uplivaUi gotovo najlaglje in najbolj na prosto maso narodovo, /a srednjim stanom ne zaostaje, kar je naravno in po geneologiji motivirano, naša, — z navdušenjem lehko trdimo, — samo naša duhovščina. Njo ve ceniti le oni, ki v resnici ljubi svoj slovenski narod in pozna, da je brez nje nuš žulavi težak nič, z njo se polagoma vzpenja na ono mesto, ko s premišljeno, aktivno močjo poseže v boj svojih omikanejših rojakov.
Naša inteligencija, naš srednji stan sta nam sedaj neomahljiva moč, — ponuvljamo še
Kdo bo lonec pomil?
(.Zapiaal EV. Str.)
Pa ne, da bi kilo rekel, da je bil ranjki „Pojdisomuhut" prazne glave! Tega nikakor ne! Razžaljene kosti ranjkega bi se trikrat v grobu obrnile, ko bi se kdo drznil ziniti kaj tacega. Upu m pa, da kdor ga je poznal, ko je še travo tlačil, kakor vsakdo iznioj nas, ga ne bode obsojeval; kdor ga pa ne pozna, bo molčal. Jaz sem ga poznal, in tudi on mene, kakor brat brata, ker sva ga večkrat srkala iz ene in iste posode po starej navadi, ali — razvadi.
Nekega zimskega večera sediva zopet vsa zamišljena pri kozarci. Umrl je bil bogati Marko Komar, ki je štel srebrnjake „na tri vogale".
en pot — in delavna masa napreduje od dno do dne, zori z vsakim letom, zavest jo preši-nja toliko bolj, kolikor več krivic se jej godi, kolikor bolj se pospešuje vse delovanje zatreti iskro, plamen vzbujenih duhov, ki obsega z električno hitrostjo dan na dan vedno novo, večje okrožje.
Kaj pa mladina, našega in vsacega naroda največji biser V Da, srce nam kipi od mi-lobe in navdušenja pri tem imeni, v pogledu na cvet slovenski, našo mladež. Tudi ona, tudi mladina je naša, in takov položaj, v kakerš-nem se izreja ona, izcimi le blage značaje, ki so ostali čisti sredi kužnega zraka, ali pa mora pogubiti vse, brez izjeme.
„Kdo je mar?" poje naš pesnik Koseški, in mi rečemo ponosno, to je naša mladina, naša dika, naša bodočnost, ki si nabira le po bodečem troji medii svoje omike, srka le iz tujega jej materijala tvarino svoje vede, pušča mirno in ubogljivo ponujano jej potujčevalno hrano na strani, ter izbira le pravo zrnje, raste, cvete in se dviga, zvesta sebi in svojemu rodu. „\Venn sich der Sommer erhebt, reift nuch die Knospe zur Trudit"*, poje pesnik, a mi, rečemo : kadar pride nje čas, dozori tudi slovenska mladina in vzame z navdušenjem orožje svojim sivim očetom iz rok, ter nastopi z novo močjo pot borbe za svete pravice gotovo v teku let izboljšanj taktiki in izkušnji ter z neutrujenini pogumom. Po besedah Mo-ličrovih jej prorokujemo najlepši uspeh. Ta odlični mož pravi: „Pogum ima skoraj toliko vrednost kakor krepost in sreča", mi pa temu pristavljamo: v slovenskoj mladini, v slovenskem narodu sploh je zagotovljena njega eksistenca in lepša njega bodočnost. L.
Ljudske šole in deželni zbori.
i I/.V. (lop.j
Solnogradski poslanec Lienbacher je v državnem zboru glede ljudskega šolstva stavil dva predloga; prvič, naj sc skrajša osmo-letna šolska dolžnost, drugič pa je predlagal, naj se § 21. zakona od 14 maja 180!) prena-redi tako, da bodo odšle deželni zbori določevali, s katerim letom naj otroci pričenjajo v šolo hoditi in koliko časa so zavezani šolo pohojevati. Iz šole bi smeli otroci po Lien-bacherjevem predlogu izstopiti samo tedaj, kadar so se navadili čitanja, pisanja in raču-njenja. Sicer je pa drugi predlog Licnbacher-jev samo popravek ali zboljšanje prvega; njegov prvi predlog pušča državnemu zboru pravico določevati šolske zakone, drugi predlog pa daje to pravico deželnim zborom, ki poznajo najbolje potrebe dotične dežele.
Lienbacherjev predlog se je izročil posebnemu šolskemu odseku, a vlada naša se temu nij protivila; to svedoči, da ceni tudi ona važnost tega pitanja ter posredno priznava, da nij umestno, ako bi veljal povsod skozi in skozi in brez izjeme princip osemletne šolsko dobe. Pri debati, ki se je vnela v državnem zboru o tej zadevi, je bil znamenit zvlasti Lienbacherj ev in govor (Jelakovskega. Dr. Cclako vsky, češki poslanec, izvedenec v šolskih stvareh, je poudarjal zvlasti avtonomijo dežel v zadevi šolstva. V področje deželnih zborov spada šolstvo — je rekel — uže po oktoberskem diplomu in februarskem patentu. Tudi decemberska ustava ima glede šolstva določila, da v delokrog dr/avnega /bora spada samo določevanje principov ali n a-5el ljudskega šolstva in gimnazij. A po državnoj šolskej postavi se nij čisto nič oziralo
„Ali veš,u me vpraša Pojdiseinuhat, „kako je bilo takrat,  ko je ranjki Marko kašo ve
terjal?"
Molče mu zanikani, izpraznim posodo, jo nalijem zopet in postavim predenj.
„De-te, kapljica res nij slaba," pravi izpivši >z kozarca, odloži SVOJO „ribnišcou in me v drugo vpraša: „Njegovo Mico si poznal, tisto staro debelušoV'
„Dobro," odgovorim jaz, „ki nij marala slišati, da ima nže sivo glavo."
„Prav, prav/' pristavi Pojdiseinuhat in se namuzne.
Na sv. Martina god pride Marko zvečer nekoliko vzdignen domov in ukaže Mici, naj mu kaše skuha. Sam ne ve, kdaj jo je jedel zadnjič.
„Uog pomagaj, ali si znorel, ali kaj ti je V Nocoj — in kašo, in uprav nocoj, na sv. Mar tinagod!" zagrmi nadenj njegova klepetava, zakonska polovica. Ne gre jej v glavo, zakaj j
nje „stari" hoče kašo, in ne kaj druzoga. In vprav nocoj, na sv. Martina večer, ko se vendar spodobi kaj mesnega.
Ali, Marko je bil trmoglav in kar je rekel, je bilo kakor pribito.
„Veš kaj, Mica! Do sedaj se še nikoli nijsva bila sprla, pa tudi nocoj se ne sineva. Ti mi skuhaj kašo, pa je konce besedij! Oe tebi ne tekne, skuhaj si kaj posebe?" To rekši, svojo „staro" prav rosno pogledu.
Mati Mica bi bili gotovo molčali; a denes je sv. Martina god, in kaša za večerjo se res ne spodobi. Mica molči in misli. In kaj pravite, kakšne misli jej rojijo po sivej glavi V — Kašo skuhati je lehka reč, in če je tudi sv. Martin denes; ali kdo bo lonec pomil?"
Malokateri bralec teh vrstic še nij jedel te rajsko-slastne jedi, in malokateri izmej istih, ki so kašo uže jedli, ve, kako Užko je lonec pomiti, a brez kropa se ne da niti skorja od
I in i li  mo v I |(i hI hi is i:
27. februarja: Marija Andolšek, gostaška, 3(1 let, 0» starem trgu št. 21, za vnet co travni io mreno.
28. februarja : Marija Pavlin, uradni kova vdova, 68 let, na mestnem trgu M. 10, za pljučno vnetim.
29. februarja: Alojzija KUdnik, šivilja, 191,, It't, ▼ Križevniških ulicah Št. 7, za pljučno iti črevesno sulico. —- Andrej 1'ajsar, dninar, 5<) lit, na cesti v mestni log it. 4, za rakuin v želodci.
3. marca: Marija CSiirnik, vdova žtdeznocestne postaje načelnika, (>*> let, na Fran Josipa cesti št. i), za
starostjo. — Alojzij ISastolc, delavčev sin, 10 mes., na Duuajskej cesti št. 23, za božjastjo.
2. marca: Fraucu Namre, remenarjeva vdova, 57 let, v gospodskoj ulici št. 9. za prsno vodenico. — Ji rt hovč, strežnica, 58 let, v Kravjcj dolini št. 11, za .sušici.
V deželne j bolnici: n. januarja:   Jane/.  Ličar,  delavec,  70 let, za starostj«*. — Matija Oohnar, delavec, 48 let,  za vodenico.
1. marca: Josipina došlo, gostaŠka, 00 let, za srčnim eksiidatoin.
Nf\jl>ol|>ii
salonsk premog
li (44 —20)
razkrojema, drva.
po iin|iii/J4k| e«>iil pri ifW~ A. Debevcl, rimska cesta ((Jradišne) 19.
IZ
Naprošeni smo, da ta telegram objavimo zavolj njeg-a posebne važnosti.
Vlada francoska
je ukazala popolnoma razrušiti in podreti tuilerljsko palačo v Pariza, zato bo francoske oblaBti odpovedale vse prostora v tej palači nahajajoče se največjo trgovin* sveta.
Kor bo morajo prostori v določenem kratkem času izprazniti, in bi se izgubila kavcija 400.000 frankov, ako bi ao ne izpraznili do določenega obroka, zato jo direkcija to trgovine, pod vodstvom gospoda (Jlivora v. d. S., giasovitega trgovca iz Amsterdama, v jed nuj glavnej skupščini ukazala, da se vse blago ia majhen del prodaj tlakih treskov podm-i, ker jo nemogoče tolike zaloge blaga v tako kratkem času v Parizu razprodati; zato je hilo vso blago v jednakih delih razposlano na Avstrijsko, Nemško in Angleško.   Omenjamo še enkrat:
T7"se Tolsto d©"bi se zeustonj
samo m niajheno odškodovanje prodajalcih treskov.
Vodstvo prosi, naj čestito čitajočo občinstvo to vrlo ugodno prodajalsko naznanilo popolnoma uporabi in naj so samo z jedno naročbo za poskus preveri, kako reelno, solidno in neverjetno po ceni jo to blago, katero so Je dobilo iz vseh krajev sveta.
V dokac, <lu Je VM Htrogo solidno, nuj služI naznanilo, «la vzcuicmo brei ugovoru nazaj vsak kouutd, ki komu nI J po všeci, ter tli« ga zmiiuiiIiuo z ilrugisn.    i o m«« Javno obi rzuj< mo.
Zalogai ceteg/n Magn zu jMVHlvo-nii€>v*Uo.
fo. ■() žepnih ur na valjar od najfinojoga francoskega dcublo-ziata, na minuto regulirane, pieje gld. 14, zdaj samo gld. 4.9;'). Vrlo eleganten kouiad. Da dobro gredo, jamči so r> let.
8898 ur na sidro s 15 rabinov, izvrstno na sekunuo repasnrane prej ghl. 21, zdaj samo gld 6.76 Od najfinejšega srebrnega niklja, gravrane, b letno jamstvo.
Mi o remontoir ur od pravega dottbJo zlata, navijajo se na kozici brc/, ključa, primano najboljša in najcenejša ura svetil, preje gld 81, zdaj suuo   Iti. H.50.
1400 pravih remontoir ar od pravega 1.1 lot. punc.ranega aruora, navijajo so na kozici br iz ključa, s kanalno pripravo in pravim kolesjem cd in k.j a, na sekundo repasiranu, neverjetno, še nikdar tak > v ceno: prej gld. 00, zdaj samo gld   14 50.
4200 francoskih ur za buđenje, jako pripravne i udi kot ure za p.suo mizo, vse z ropotuljo, prej gld. 18, zdaj samo gld. 4.20, vrlo važne   'a vb k    rndoiiio in obrtnika.
4980 amerikanskih dežnih plašče v od kavčuka vuaivi veliK. oii, lut jednoj Strani elu-gamiia vrlina Hiinnja, na druge j plašč, ne prodre ga ni mraz tu mokrota, prej gld. 18, zdaj taaiO gld. 7.3U. N«ijpraktićnejšo m naj-uenejš i ob.ačilo.
1800 dežnih plaščev za gospe od pravega an^les .cj;.» zajaiučcneg.i jupreiuoČljivoga cheviot-8ukria, najnovejši! francoske noio, vsake velikosti, preje gld. 30, zdaj »auio g!d. H.60,
B060 kostumov za gospe od pravega angleški g« nrt,iiiiiiui'iji., n., sukna iz klobučo-vin«, s krasno gospodsko suknjico, najko-riHiuiše, najlepš najcenejšo in najpotreb-nišo žensko oblačilo. Noša najnovejša; prej gld. 3", zdaj B.«uio K'd. 9.50.
400 oblačil od klobučevine za gospe, no prouič jih m nioc.i in iin.i , oitgoiitiio vfzaij-šana, tako gorka, da n j tn ba drugo zimske ob.cko; prej gld. 3o, /.daj aaiuo gld. i. Neverjetno v ceno.
0500 tuoatov namiznega orodja od brita-nlja srebra, ftajbtujso angioslto ia tesko blago. J ii i ii t i/.Uitrk sveta, ki ostane tudi po 30 letnem rabljonji bel, kakor pravo 13letno sretro, prtu mest gld. 1^, zdaj 12 komauov ukupni samo orla, 8,8 . Vse od druzih tvrdk naznanjeno blago je ponarejono.
15 000 tucatov namiznih žlio od britanija-
srebra, uajteij l» la, usisuejo vedno bele. T.di tiio so ne more razločiti od pravo srebrnih od 131otnega srebra. Prej gld* b, zdaj vseh l'J komadov samo gid. 8.50, in 12 zlic za kavo, prej gld. 4, /daj gld. 1.2o. i'npo roča so i.o.s btio, 'JiK c zajemalk za Juho od britanija-srobra, najb -Ijse in iiajiežje <lelo, ostanejo zunoiu bele, prej g■«'• o. udaj samo gld. 1. Zajemalke za smetano prej gld. .'i, zdaj bhuio
f)tl IIOVO.
:.ih <• parov svečnikov za sobo od britanija srebrnega oks.da, ostnuj> pod jamstvom zmirom boli, elegantno gotiške oblike, prej gld. f>, zdaj jeden par samo g.d. 1.16, Strašno
v ceno*
6000 ikatljio za sladkor s posrebrenim krovom m podstavkom, od britanija-srobra, komad samo g d. 1. <>.
3f)70 sukenj za gospe od klobučevine,
krasno, /. barveuim Uvojinm pilssujutu, vi i-• praktična obleka in neprecenljiva, prej ghl. ',60 zdaj srnu i 'J.80. 4780 zimskih ženskih rut iz čiBte ovčjo volno, v iiajnuvrjšili oriijantuili bojali, rdečo, sivo, modro, rjavo, vijolično itd. jednobarvoiio, komad trhl. 1,80
300O Srajo za gospode od najboljšega platnenega š.rimg.i, Hia«lka ali facon-prsa, prej gld 4 BU, /.il..j samo gld 1.60. 1'rsa ho gladka Ćetiristr ka.
,VJf>u srajc za gospe /. bogatim, krasniuj švaj-cais»,ui ve i.aii m podstavkom, prej gld. o, zdaj samo gld. l.f>u. Obdarovano zaradi iz-vrsti e kvauteti
tu u i» nočnih korsetov za gospe, h krasnim čudu v Uiui \e/.janjiin po vsej Uolžiui, prej gld. 7, tuaj samo g d. 1 50, ud teskeg. bar-benta tudi samo gid. 1.60. Krasen komad za vsako gospo.
34 0 ženskih hlač, s plisejeui in vezjanjeni, aH oti puma ci,U'ina ali UŠkegS iiarliant.t, prej gid. '.HO, zdaj saino gld. 1,60. Tudi -a gospode.
IO.0O0 tuo. fran. batistnih žepnih rut ■
bar\>uiin. i. nov.. Rojili tiaiva so v pranji ne izgubi, vse. obrob jeno. tuetit samo gld. 1. «000 tuoatov svilenih žepnih rut, od najtežje .y ■ 11 - k ■ - svile, vsak Koiuad Ur go barve, prej g,d. 1 J, /.daj tucat samo gld. li 95. liabi mo jih lobk > tudi kot ruto za okolo vratu.
G(J0.) pravih angleških potnih pledov iz
L< i dona, iiajtuz,« in najb . jse deio, res no-obhodno potrebno za hišo, družino in potovanju in oblačilo, komad samo gld. 5, prej pet - vat več.
5450 namiznih garnitur, aestoječa jedna iz 12 dauiasti servijetov in jednoga velikega lnunega pregrinjala, vso s cvetlicami pru-prcžouo, prej gld. 7, zdaj vse skupaj samo gl«l. 2.S.r», res potrebno vaakei bi A-.
2450 tuoatov amerikanskih svilenih no-govic, piijeina nosa, tudi mej zimskimi nog.iv ic.tini, sesajo pot, prej g d. 8, zdaj vseh 12 parov skup..j h;iiuo gld. 2 90, neobhodno za vsacega potrebno.
14U0 tuoatov amerikanskih svilenih no-govio, UsJld(Sv«]ls nosa, ker hLiii nogo in vausa na prijet« n način pot, prej 12 parov gld. 18. zdaj 3 pari samo gld. 1.30. Tega šo nij bilo
238.1 kožuhastih pletenih Jopio za gospodo in god|<6, juuuio sreiistvo »oper prohlajenjo; kdor ljubi svojo zdravje, naj si vsak naroči to čudovito srajco. Jeden komad gld. 1.25.
8U00 pip Od Daj fin eje umetno morske peno, b kiasiiun okovom od pravega kitajskega ■rebra, komad saino g »i, 1.3), prepolrubno za vsakega, kd.»r kadi. Prokupci 10 °/0 po-piistka.
.u n briljantnih prstanov. Ponar. jeno mumiji v.i mio, n VojjOtuu krasnega ognja, v doiiblu-zlatu, prej gld 1>), zdaj samo gld. 2, vse v liiiein baršunastom etm-ji.
JO: 0 parov briljantnih uhanov. Ponar. v ptrtVtin 1 .i Ion.cm srebru z dvoma kauie-noma katerih ne moro nobeden dragotiuar Bveta < d pravih razločiti, prej gld. 1.', zdaj Jeden par v ti nem hui žiiuasiem otui-ji samo gld. 2.M)
1G00 briljantnih medalj ono v, ponarejeno od do U U u-zlat a, p »sejam /. najlepšimi ponaro-joniiiii biilj.uui, od pravega /lata so no more rasluoiti, prej gl 9, zdaj samo gl. 2.!)0. Krart,,ii ouiad.
12(Ki briljantnih naročnikov, tako kakor prav, liuocUcii uragotiuar svota jih ne more od pravih razi č.ti, posejani s pona-rceiiiun lin jauti, prej g.d. 1<>, zdaj samo gld. 3.   Čudo bi|oiiterij-ik.>.
175< briljantnih brošev, ponar. v najfinejšem srebrnem pouar. obrobku, z več nogo 20 jiori;;i. kaiuciiov, prej gld. 12, zdaj samo gld. 2. 0.
(595—5)
Naslov:   II » II p i -S |» 6 il It i O II i II i CM" II11 i t O II a le T II uumi,
i:»>t fii ii ih ni in \ t, <n 11 », firtjctiiilH i- <li ni fi'zitisi'hiitii4'ht'n M'altti* . 9VMJB3T*
Izdate Ij in urednik Mukso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne44.
na pravice dežel in narodnostij, deželnim zborom se je samo to pripustilo, da so nekatere izvrševalne določbe ustanovili in da so imeli pravico— plačevati. Po državnej šol-skej postavi se je vse uravnalo po enem kopitu — za vse različne dožele, okraje in vasi, v katerih so z ozirom na klimatične, ekonomične, narodnostne razmere vendar tako različne okoliščine, naj bi veljale ene in iste postave. Namesto da bi bila vlada za uvedenje šolske obveznosti rabila razna humanna sredstva, pohvale, olajšave pri obrtniji, vojaštvu, prednosti pri volitvah itd. — pretila je in izpeljavah je v ta namen razne kazni, obstoječe v denarnih globah in zaporih. — Na dalje je razvijal govornik svoje misli glede tega vprašanja tako, da bi se vse šolske zadeve in ne samo osemletna šolska doba, katere ne spadajo ravno k „temeljnim določbam", odvzele državnemu zboru ter izročile deželam. Govornik se je naposled branil napadov onih centra-listov, ki avtonomistom očitajo reakcijo zavolj tega, ako bi se obravnavale šolske zadeve v deželnih zborih, rekel je, da malokateri narod važnost ljudske šole bolje ceni, nego češki narod, kateri stavi ravno na nje vse upanje. Saj se smatra ljudska ali narodna šola temeljem, kadar koli se govori o zboljšanji ljudskega blagostanja, o napredku, o kmetijstvu, obrtniji in trgovstvu. Kadar govorimo o vojaškej po stavi, o avtonomiji okrajev, občin itd. — vselej poudarjamo važnost temeljnega pouka v ljudskih šolah. Zbog tega je govornik tudi za osemletno šolsko dobo, kjer koli se le izpeljati da. S tega stališča je torej za to, da se predlog Lienbacherjev v posebnem šolskem odseku pretresuje.
Ume se dakle, da se centralisti jeze nad avtonomisti, ki nameravajo deželam povrniti zopet one pravice v šolskih zadevah, katere jim je ustavovrstvo odvzelo ter izročilo državnemu zboru. Kakor je še mnogo napak in krivic utemeljenih v zakonu od 14. maja 1869, katere se morajo polagano odpraviti, da se vpeljo zopet naravne razmere na šolskem polji, tako je bil tudi § 21 istega zakona samo na kvar šolstvu, ljudstvu in učitelj em samim, zato je dobro in primerno, da se odpravi, da dobe dežele zopet svoje pravice, ob jed-nem pa da se olajša stanje ljudstvu in učiteljem.
—n—
Politični razgled.
Not rta it Je «1 <•#.«» I <>.
V Ljubljani r>. marca.
AvtonomljitlNka stranka državnega zbora, na katero se naslanja Taafte, kadar potrebuje nje pomoči, postaje dan za dnevom nezadovoljnejša z zdanjo situvacijo. Vlada Taaffejeva ne stori ničesa, da bi opravičila nadeje, katere je večina avstrijskega prebivalstva stavila vanjo, nego ozira se zmirom samo na nemške centraliste, ki so tudi v državnem zboru vendar v manjšini. Kksekutivni komitet uvtonomistiške stranke bode v kratkem moral presoditi, ali gre še na dalje podpirati pod zdanjimi razmeram? Taaflejevo vlado. Taafle naj se odloči na desno ali na levo, kar bode itak moral storiti, Če se bode hotel še na dalje obdržati na ministerskem stolu.
Nedavno smo poročali, da je obrtskl odsek državnega zboio sklenil posvetovanja za toliko časa odložiti, da se določijo načela, po katerih bi se revidiral obrtski red. Ta predlog je bil stavljen od ustavoverne strani, in bil sprejet se 7 glasov proti 5. V zadnjej seji v sredo pa se je ta ukrep ovrgel kot škodljiv; centralisti so se ve da ostali na svojem stališči, a grof Belcredi jim je moral očitati, da hočejo samo to preprečiti, da bi se obrtskega reda ne revidiralo. Na to je pa podpredsednik centralist Matsckeko odložil svoje mesto.
Odsek za posvetovanje zakona zoper oderuhe je izvršil svoje poročilo; večina tega odseka se je odločila za sprejem najvišje obrestne mere, in po tem sklenila načrt zakona. Vlada Taaffejeva je baje zoper postavljenje najvišje obrestne mere.
O bivšem hrvatskem banu Mažu-ranići piše Schuselkina „Reform:" Zakaj je pal Mažuranić?   On je bil magjarskim hegemonom prežilav, duševno jih je preveč pre-sezal. Navzlic njegovej previdnej popustljivosti mora se vendar priznati, da so Hrvatje pod njega banovanjem napredovali, počasi sicer a tim gotoveje.   Ono malo dobrega, kar se je imelo v Hrvatskej, bilo je samo delo hrvatske vlade, in narodna zavest se je močno vzbudila. Zato — nadaljuje navedeni list potem z ozirom na novega bana Pejaćevića — zato se bode novi ban kmalu uveril, da se ne bo mogel bojevati zoper to narodno zavest, ako bi ga bila volja to poskusiti. O Mažuranić i je znalo vsako dete v Hrvatskej, da je on z dušo in telesom Hrvat, da je on jeden naj-plemenitejših narodnih duhov, da je on jeden izmej najdarovitejših pesnikov v narodu. Ako je on kaj dopustil, o Čemer se je mislilo, da škodi interesom naroda in zemlje, to se je moglo samo videti, a da je resno škodljivo, tega nij mogel nijeden Hrvat verovati. A drugače je s Pejačevičem.   Uže ta okolnost, ker ga je ogrska vlada postavila na Čelo vladi, vzbuja bojazni, pa ako je njegovo domoljubno
delovanje v zadnjih letih popravilo, kar je bilo preje zanemarjeno, to se vendar lahko vzbuja bojazen, da-li ne bi mogoče bilo, da zopet pade v prejšnje pomote. Posebno v najvažnejšem vprašanji glede utelovljenja Vojne krajine ima grof Pejačević mnogo težji položaj negoli njega prednik. Hrvatje zahtevajo, da se mora izvesti zjedinjenje dveh „polovin" hrvatske zemlje, in ako se to ne zgodi, to Hrvatje odbijajo vsako nagodbo z Magjari. Dokler je stal ban Mažuranić na tVlu zemeljske vlade, se hrvatskemu narodu nij bilo bati, da se mu zgodi prevelika krivica, Pejačeviču narod ne more tako brezpogojno zaupati in zdaj se krajiško vprašanje ne sme ločiti od nagodbe z Magjari."
„Corespodance hongroise" pa piše, da je ban Mažuranić padel zavoljo tega, ker ogerska vlada nehče pred zaključenjem tinancijalne nagodbe spojiti Vojno krajino s Hrvatsko; uzroka njega padca je iskati v narodnih aspiracijah Hrvatov, „ki so se pod Mažuraničem razvile preko mere."
Vn;i u l«> flrŽHvc.
Rusko državno svetovalstvo je z adreso čestitalo svojemu vladarju na njega petindvajset-letnici; v tej adresi našteva carja Aleksandra velikanske reforme; carjevič Konstantin je adreso prečital. Car je odgovoril, da upa na Boga, ki naj Rusijo otme hudih dnij zdanjih. Tudi senat je izročil carju posebno adreso. Po celej Rusiji pa se je carjeva petindvajset-letnica svečano praznovala, posebno velikansko pa v Moskvi, Harkovem, Varšavi, Rigi, Tiflisi; povsod se je slavje mirno vršilo, kar pa nemškim novinam nij všeč.
Dakle oni junak, ki je streljal na l?Ie-likovcira. je tudi semitskega pokolenja, obrezan potomec Abrahamov; ko so ga ujeli in zaprli, je dejal, da je dijak, Melikovega pa da bode kdo drug umoril, ker se njemu nij posrečilo.
V nemškem „rajhstaguM se je načrt zakona o namnoženji nemške vojske sprejel v prvem branji; na to ozirajoč se, pravi berlinska, Bismarku sorodna „National Ztg.w daje šlo pri debati za avstrijsko in nemško bodočnost, in da jej Avstrija dela veliko skr-hij — Bismark da si nij iskal tovariša na Dunaji, nego je samo hotel, da je Avstrija oprezna tako, kakor upa od nje Nemčija, da bode. Kaj se pravi to? Ali je Avstrija uže res tako Nemčiji podlegla, da mora ta zanjo skrbeti ?
Dopisnik francoskega časopisa „Gau-lois" se je neki pogovarjal s knezom Hohen-lohe-jem v Berlinu. Knez Hohenlohe je dejal, da je prevzel ponuđeno mu mesto v uradu za vnanje zadeve, da bode mej tem Bismark mogel ukrevati, a potem da se vrne v Pariz nazaj; potlej je tolažil, da Nemčija nič ne namerava zoper Francijo, isto tako ne zoper druge sosede.
lonca ločiti. Ko bi imela kako deklo, bi bilo uže še. Mica pa rada vse sama opravlja, samo, da so trivoglati srebrnjaki v miru. In sedaj bi morala ona lonec pomiti! Ne boš !
Marko, se ve da, je dobro vedel, da se bo njegova „stara" branila kaše kuhati; tudi je dobro vedel zakaj. Zato le molči in čaka, kaj poreče Mica.
„Če boš ti lonec pomil, ti je skuham, ali jo pojdi pa sam kuhat," se Mica možko odreže.
Toda Marko nij znal kuhati, pomival pa tudi še nij nikoli. Utegnilo bi se pripetiti, da lonec ubije, ker je bil precej neroden. In kaj potem? To jej vse razloži in še pristavi, naj bi se sporazumela na kak drug način.
„Uže velja," pravi Mica, Jaz ti kaše skuham; a kdor po večerji prvi izpregovori, pomije lonec." Češ, sedaj ga imam. Sosed pride nocoj gotovo malo povasovat, in ž njim bode moral govoriti.
Za dobro uro je kaša uže na mizi. Sline se mi cede, ko vidim bogatina Marka, kako hlastno je prezabeljeno kašo. Kdo bi mi zameril ? Se ve da, Mica se kaše še dotakniti nehče, Kava, ta blažena kava!
Povečerjata. Po starej navadi bi imela moliti rožni venec. A kdo bode začel? Lonec bi pomil, kdor prvi jame moliti! Vest ja začne peči. Toda — kaj je stara navada, kaj vest, kadar je treba lonec od kaše pomiti! Poklekneta in molita vsak za-se. Odmolita. Zimski večer je dolg; soseda le nij. Marko se je vsedel za peč in puši iz pipe, ki jo je neki podedoval po svojem starem očeti. Vidi se mu, da mu tobak diši; kajti nabasal jo je uže v drugo.
Pozno je uže bilo naslednji dan; a pri Komarjevih so še vezne duri in vsa okna zaprta. Čudno se to zdi sosedoma, ker sta bila Marko in Mica navadno zgodaj na nogah Denes pa je uže ura devet, in še vse je zaprto
Soseda gresta pogledat; trkata in trkata, a vse zastonj ! Marko in Mica sta pa iladko ležala na mehkih posteljah. Ni njemu ni njej se nij /ljubilo vstati, ker sta oba dobro vedela, da bo prišel kdo in da bi bilo treba govoriti. Soseda le močnejše trkata in razbijata, na vezne duri. Marko in Mica se pa gledata, kakor bi si hotela reči: jeden izmej naju bo vendar moral prvi izpregovori ti. A Marko je bil mož-besedp, Mica pa tudi nij bila samo malo trmasta.
Soseda vlomita v hišo in prilomastita kar naravnost v sobo, kjer sta naša ljubeznjiva zakonska premetavala svoje stare kosti po posteljah.
„Za božjo voljo, sosed, kaj vem je? Povejte vendar, kaj se vam je pripetilo?"
Malomarno izvleče Marko roko izpod gorke odeje in pokaže s prstom na Mico.
Stopita k Micinej postelji; a Mica zopet kaže na Marka. Soseda hodita od postelje do
Dop
181.
Iz M*vlti)»l<«» doline 3. marca [Izv. dopis.] Neverjetno vest poroča „Obzor" v št. 46., da Mahomedani ne smejo prestopati h kristijanskej veri, in to zaradi visoke naredbe c. kr. vlade za Rosno in Hercegovino.
V dokaz, da ima ta naredba veljavo, navaja „Obzor" naslednji dekret c. kr. okrajne oblasti v Visokem: „Št. 1205
c. k. kotarska oblast u Visokom.
Uslied naredbe visoke c. k. vlade za Bo-snu i Hercegovinu ud 6. oktobra 1879 br. 12252 daje se do občeg znanja, da Mahume-danci, koji žele na zakon kristijanski prejči, njima to pravo nepostojava to učinit, jer to od nikakve nužde nije, i država to sa svojim postojećim zakonom strogo zabranjuje; takodjer je ovoj c. k. kotarskoj oblasti od visoke vlade podpuno pravo dato, da takovim dogodjajem svagda na put stane.
Ako bi se ipak takovi slučaji bez znanja ove kotarske oblasti dogodili, to stoji istoj pravo takove kroz dotične parohialne urade odmah odstraniti i dotičnike strogo kazniti.
C. k. kotarski predstojnik: Raj četic s. r."
Po tem takem' se imajo v Bosni in Hercegovini kaznovati osobe, katere, izneverivše se Mahomedu, se zbero okolo zastave božjega Sina ?
Vprašamo, po katerem kazenskem zakonu, morebiti po koranu — kali? —
Domače stvari.
— (Dobrodelno veliko akademijo) na korist stradajočim Istranom in No-tranjcem napravijo, — kakor smo uže omenili — jutri v deželnem gledališči tukajšnja narodna društva. Program: 1. Slavnostna over-tura, svira gledališki orkester. 2. Havlasa: „Crnoj gori", zbor, poje moški zbor Čitalniški. o. Telovadna produkcija „Sokola" na mizi. 4. Nedved: „ Popotnik" zbor s tenor-samospe-vom, poje moški zbor čitalniški, a samospev g. Meden. 5. Igralka. Veseloigra v enem dejanji, prosto po Fournieru poslovenil V. Eržen. 6. Telovadna produkcija „Sokola" na drogu Vstopnina: v parter in v lože 50 kr., fauteuil 80 kr., sedež 70 kr. — Galerija 25 kr., se dež na galeriji 50 kr. — Dijaški in garnizon biljeti 30 kr. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kasa je odprta jutri zjutraj od 10—12
ure in zvečer ob 6. uri.   Začetek predstave ob 7. uri zvečer.
— (Umrl) je dne 1. t m. v Varaždinu na Hrvatskem vrli narodnjak profesor Bud. Žemljic, tekar 42 let imejoe. Novine poročajo, da je možu prouzročila prerano smrt straža za živinsko kugo. Pokojnik se je namreč okolo božiča o najhujšem mrazi peljal iz Varaždina v Krajino, in ker so mu na poti konfiscirali stražniki vse corke odeje, se je močno prehladil in si tako nabavil hudo bolezen, katera ga je spravila pod zemljo.
— (Javna predavanja.) V nedeljo dno 7. sušca popoludne ob štirih bode predaval v Vipavi gosp. Gustav Pire, pristav na sadje- in vinorejskej šoli slapenskej „o vodi iz natoroznanstven epa stališča", in bode svoj govor razjasneval s poskusi. Ker so dohodki teh predavanj namenjeni vipavskim osiromašenim rodbinam, zatorej se je nadejati obilne udeležitve.
— (Društvo „Slovenija" na D lina j i) ima denes v soboto dne ,6. sušca svojo osmo redno sejo. Na dnevnem redu je predavanje g. Fr. Orožna: „0 zgodovini pisma". Po oficijalnem delu je zabava. Gostje dobro došli! Zborovalo se bode v dvorani Schmcv-kalove restavracije „zum Musikverein" (muzi-kalnega društva poslopje) I. Canovagasse.
— (Led oškodoval) je — kakor smo nedavno poročali — dravska mostova pri Kamenu in Velikovci. Onege pri Spodnjem Drauburgu pak je popolnem podrl. Kose tega poslednjega mostii so ulovili na št. Lovren-skem brodu in v Studencih nad Mariborom. Isto tako je led mnogo Škode napravil na Muri, porušivši mostove v Arnavži. Spiel-feldu in Rnđgoni. V tem zadnjem kraji se je župan Fltchfl nesrečo zagledavši, takd prestrašil, da ga je udarila kap, in se je takoj mrtev zgrudil na tla.
— (Zanikrni roditelji) V Ranrah na Štajerskem je, kakor čitamo v „Gosp." pala 13letna hčerka župana Wratschggota v vrel lug in se je tako opekla, da je uže prihodnji dan izdihnila dušo.
— (Z vozom vred prekopicnil)se je vtorek dne 2. t. m. gospodar pivarne v Laškem trgu na Štajerskem, g. J. Lariš, ko se je peljal iz Celja proti domu. Kočijaž je bil pri tej nepriliki neznatno ranjen, a pivar-nar se je tako hudi) pobil, da so ga morali na železniškem vozu odvesti domov. Nesrečo je baje zakrivila prehitra vožnja.
postelje, od Mice do Marka, od Marka do Mice. Vse zastonj! Besedice ne moreta izvleči iz nikogar.
„Pa naj reče kdo, da nijsta znorela V" pravi prvi sosed.
„Ali pa jima je Bog jezike zavezal," pristavlja drugi.
Premišljujeta in ugibata, kaj jima je storiti. Tukaj nij, da bi j a čuvala, ker je treba iti na delo. Prvi sosed 03tane pri Marku, a drugi hiti v župnijo in razloži vso nesrečo gospodu župniku.
„Pridem pogledat," pravijo g. župnik, „vi pa pojdite nazaj in me počakajte; po maši pridem."
('rez dobro uro ves pridejo g. župnik in vprašajo Marka, kaj um je. Marka kaže s prstom na svojo Mico.
„Mica, povejte, kaj je vam V" vprašajo g. župnik tudi njo. Vse zastonj.
„Vesta kaj,"  roko g. župnik sosedoma,
„zamudila sta pri delu mnogo; škode pa ne smeta trpeti. Vzemita na mojo besedo, kar se vama zdi, za plačilo!"
Soseda jameta takoj preiskovati, kaj bi bilo za nja. Pregledata najprvo Markovo obleko. Suknja bi bila dobra, a kdo bi jo kupil V Pregledujeta Micino obleko. Sukneno krilo, to je nekaj vredno! Ne, Mica ima srebrn obroč za črez pas, ali srebrn pas. Ta bi se najlaglje dal spečati.
„Ve presneto? mrhe volčje, ve, tatinske; vama pokažem, kaj se pravi ropati!" zavpije Mica, skočivša s postelje.
„116, ho, pomila ga bodeš, pomila!" vpije i Marko pod odejo, kakor bi bil prismojen. „Ho,1 ho, pomila ga bodeš ti."
Gospod   župnik  in   soseda   pa gledajo,' kakor „tele nova vrata", dokler jim Marko ne razloži vse dogodbe od začetka do konca.
In Mica, če tudi precej nevoljna, je naposled vendar pomila lonec.
— (Osla ukral) je neznan tat minolo sredo v Trstu tamošnjega angleškega pod konzula strežaju, kateri je hoteč za gospodo nekaj kupiti, šel v prodajalnico na rudeče-mo-stnem trgu in je zunaj brez varuha pustil voziček in „sivca".
— (Duhovenske izpremembe.) V goriškej nadškofi ji: G. M. Vuga, koop. v Per-vačini, je prišel za koop. v Miren pri Gorici; g. St. Bressan, vikar v St. Martinu na Krasu, za vikarja v Kozano. — Umrli so po novem letu: g. Andr. Legiša, kanonik stolne cerkve v Gorici; g. Ig. Peternel, vikar v Št. Andreji; g. Jer. Štrekelj, farni kurat v predmestji sv. Roka v Gorici, in g. Val. Doljak, upokojeni duh. v Solkanu. — V Tržažkej škofiji: Umrl je 21. svečana g. Evgenij Vlah, kanonik kurat v pokoji.
— (Duhovenske izpremembe) v lavantinskej škofiji. Gg. Jož. Pečnik, župnik v Laporji in Gašper Dornik, župnik pri Novej Štifti gresta v pokoj. — Razpisana je sv. Jun-gerta na Pohorji do 23. marca, sv. Marjeta niže Ptuja do 6. aprila t. 1. G. A. Haubenreich je tukaj provizor; za Dobovo prezentiran je g. Jan. Krst. Kunaj.
Razne vesti.
* (Petsto zlatnikov) ukradši pobegnil je dne 1. t. m. iz Gradca — kakor tamošnje mestno svetovalstvo brzojavlja dunajske policije ravnateljstvu — neki 15 letni Edmund Kopo-nonicz. Mladi zločinec nosi čim „menčikov" ter ima zadaj na vratu zarastek, po katerem ga je lehko izpoznati.
* (Z dinamitom užgali) so nihilisti dne 19. in. m. imeniten samostan v Kijevu na Ruskem. Celice menfšje, zaloge, tiskarna in knjižnica, v katerej je bilo mnogo znamenitih in redkih rokopisov hranjenih, so pogorele. Poslednje mesece obče pošiljajo ti rovarji imo-vitim samostanom pisma brez podpisa, v katerih zahtevajo, naj se jim da za „sveto stvar osvobojenja ruskega naroda iz robstva" potrebne novčne podpore. Ker je ta kijevski samostan vsa takšna pisma izročal policiji, osvetili so se mu nihilisti omenjenim načinom.
* (Cukrarstvo v Turčiji) bode — kakor poročajo ondotim novine — v svojo oblast prevzela država. Če se ta vest obistini, morala se bode se ve da povišati tudi carina za uvažanje saharja ali cukra, pri čemer bi naša monarhija, katera prodaje turškim deželam mnogo saharja, trpela znatno škodo.
* (Posojilnico o p 1 e n i 1 i) bi skoraj bili tatovi minolega tedna v Monrealu na Sicilijanskom. Uže so imeli dragocenostij nabranih v vrednosti okolo petdeset tisoč lir, ko jih je zasačila roka praviee.
* (Strupena moka.) V Unghvarskem komitatu na Ogerskem, kjer je velika beda, so brezvestni trgovci začeli prodajati moko zelo v ceno po 4 kr. kilo. Ljudje so jo radi kupovali, a ko so jedli od nje narejene jedi, jih je lomil krč, tresel mraz. Gospodska je dala preiskavati moko ter našla, da je zmleta malo ne od samih nezdravih rastlinskih snovij. Nepoštene mokarje so zaprli ter jim vzeli „moko" kolikor so je našli v njih zalogah.
* (Napadena starka.) Vtorek dne 2. t. m. je na konjskem trgu v Pragi pri ro-kovičarci Popelovki, katerej soprog je bil ravno pri obedu, ostavivši svojo (>31etno soprogo samo, v prodajaJnici oglasil se 181eten mladenič, vprašujoč jo uljudno, ali ne stanuje v tistej hiši mož, katerega je opisal natančnejše. Stara gospa je prijaznjivo dejala, da nobednega takšnega človeka ne pozna. Zdajci izvleče potepuh izpod suknje železen družic ter jame udrihati po rokovičarci. Ta si z obema rokama zakrije obraz ter se umika do vrat prodajalničnih, kjer se izpodtakne. Pri tem nastane tolik ropot, da je napastnik ves prestrašen spustil se v beg in je tudi srečno ušel. Popelovka nij baš opasno ranjena.
Tujci.
Kojec  iz Sevnice.
Kraupa iz
Evropa:
Postojne.
Pri Slona i Dekleva iz Notranjskega. Leh-111:111 1/. Duimja II A/.ič iz Hrastnika* — «lr. Vošniak iz Dui.aja. — Kisler 11 Kočevja. — Karpelos i«. Prage. —   K. • ■  \t K:i m ik.1.
Pri Mnlleli Kapuscinskv, Schaherl iz Dnnaja.
— Schuidc, Si.-Hitu■[/,, Fink iz Gradca. — Kiater iz Trsta. — Lavrič, Verbič iz Rak. ka. — KUmel, ('eles iz Dunaja.
Pri avstrijskem cesarji 1 Dolinar is Trate.
— Volčič u Dunaja.
|i;ni(M«■ J.h« pomoč
kakorkoli bolnim v vratu in prsih
lekarja O. Klemeiitov
tirolski prsni sirup,
jako aromatično okusen, popolnem shranljiv izleček najboljših tirolskih planinskih zelišč.
Gospodu lekarnarju O. 141 etileni u v Iniimontn I
Kor sta ob početku limu budo kaSljaln, ter trpela liu.le muke t prsih In noprr-nehljivn aaaliženje, rubila svu na mnoKO svrte Jnz in mnja soproga vai ..llrolnki prsni nlrn|>": uie v kratkem času tv> bila popolnem ozdravljena, ftarioatuo tedaj naznanjava vam tako srečen učinek vasema izločka planinskih zelišč, ter se Tam najlskronojo »ahvaljnjova.
V InoiMONtn, novembra 1879. Otto l"r«< lill.r.
upok. c. kr. vodja dri. arhiva in pisatelj.
Cena lzv. slcleiiici : 1 g-lđ.. a.v. -v.
Osrednja zaloga pri prirejcratflji Idarji 0. KLEMENTU t Inomostu.
V Ljubljani: lekar Tmkotzj; v Celovci: lekar Birnbacher. JSB. Pri kupovanji naj so pazi na imo prirejovatoljevo in njegovo bram-beno znamenje: Ori no zelišče (edebveiss) a nionogramous na čmej podlogi. (3J>—7)
02
"S *
o.
1   ' m
(D
a 2 Pl
i- "d
-S »i
V ATStro-Ogerskcj, Nemčiji, Franciji,  Angliji, Itumuniji, Španiji, Ilolamliji in Portugaliji branjen
Wilhelmov
antinrtritiški antirevmatiški
(kri dlstilsn zoper pntiko in trganje po udih)
je za
zdravljenje po zimi
jedino in gotovo upi i vaj oče kri čistilno sredstvo q pri poznano.
f
/. dovoljenjem I, kr. dvor. kuiicolije
vslud sklepa I Mi 11-n, 7. decembra tlM<
i
Odločno poikuseuo, Učinuk mij.hi-ii, l'speli izvrstou.
H patentom NJ, c. kr. veličanstva zoper ponarejanju obvarovano, hi.mu, rj. maja 1H70
1 kakor nobeno drugo sredstvo,
O
Ta  taj  Bčisti voa organizem; preišče to vse dele truplu in odpravi z notranjo uporabo" vso nečiste bolezenske tvarine iz njega; tudi učinek je trajen.
Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarele bolezni, imiroui gnoj oče se rane kakor tudi vse spolske in bolezni mi koži, OS telesu ali OS Ucl, kito, Hitilistiška ulesa.
Posebno ugoden uspeh ima ta čaj zoper u vred jeter in ledic, kakor tudi zoper zlato žilo, imenico, hude bolečine v živcih, kitah in udih, putem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vode, polucijo, inožko nezmožnost, zoper ženski tok itd.
Bolezni, kakor akt opij i, oteklina, se brzo in temeljito ozdrave, ako so neprenehoni pije ta čaj, ker ju milo razpuščajočo i« vodo odganjajoče sredstvo.
Jedino
l>i"fivvi prireja
Fran Wilhelm, lekarnar v JNeunkirehnu (Dol. Avstr.) O
Zavitek* raađeljen v h h»pkov, prirejen po predpisa O
zdra\nika, z navodom za uporabo v raznih jezieih 1 gld., za kolek f%
in zavoj poaebe 10 novč. %P
Sva-rllo. Varovati seje nakupa ponarejanj, ter naj z-itorej q
vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiartnti.sk. antirevniatiški kn q eiHtilni čaj, ker ko priredki, ki slujo Bamo pod imenom antiartritiških
antirevmatiškili kri čistilnih čajev, jedrno ponarejeni,  ter jaz vedno (J
svarim pred nakupovanjem taeih. s> j
Da ugodim p. t. občinstvu,  poslul  sum in imajo pravi
lit Iiiiov anliartrltiMlii untirctuiatiski kri « isiilni «nj tudi o
V Ljubljani : !*«'■«•■- I ..lisnih ; O
Anton Le ban,  lekar v Po a toj ni; Karel Šavnlk,  lekar  v O
Kranj i; Fr. Wacha, lekar v Metliki; Dom. Rlzzoli, lekar v tj Novem mestu.                   i5il—lOj
OOOOCCOOCCOOCCCOOOOOOO
Izdatelj in urednik Makso Armič.
> U I
i -o j2
04 "O C
'— <u o >
: JI]
~S     e« "S S
%   n    4) h
<r 'A9 m
Jisl Bo, o o. M
ž3i
■p J J * £ ©
<?3 "i i>
11E
Ud
rt
iiflin<eo
iTi i-i
h 00
S o .H .o o> eo «) oo o» io oo h r-t-ooiN^ovH .n nniMH
oŠ
e
o
os s e ^ «
i*-
o1 p
■ T3 O O (D
■S a
^ t? 3
o .     o <n .E
4» 'o
*     g .
'•s 3 ^ S
I s| s
o h  E t«'
8 5 J« ™ 3 * I
nt BO
nI «H S .—
41 £ o
lf aa
-~ »o"
•M n_>
S 1
■
S a .2
g Ji
c«   o O«
N p m
2 * JS '2 ^ o —'fS
_ ao t«
"8 i:««*'« »nj e rt
.. &J& rt
rt -o ^3 ti
a # rt a
w6 j;
Zoper jotiltol
Radgostski
in
rožnovsli maho-rastliiiski celtlički,
priporoča se p .neotio
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušieo, želodčevo slabost, za splodno slabost fcutnie in začenjajočo se pij u eni 1 - o (
Veliko šievilo pmnanskih pisem razpolagajo se v prepričanje
Velospoštovani gospod lekar AelchertZ Iz 1 hudima mi jo pisala denes moja prijateljica, naj jej pošljem tri zavitke vašega slovečcga liailg'stskega čaja, ter pravi moj drugim tudi to, da jej jo ta čaj prava dobrota. Izvolile mi tedaj, ako mogoče s poštnim povratom, pod mojim na»h»voin poslati tri zavitke čaja in 2 skatljici rožnavskih celtličkov. Se spoštovanit'in Marija KI«11, soproga izdelovalca gl. so virov v Nahodu iČeška .
Vaše blagorodje!
Prosim vas, pošljite mi po poštnem po vzet ji v poskus j.'don avitek Kadgustskega čaja in 2 škatjici malio-r^sMinskih en 11 i<"k■ • v z-, nt-ko na prsih bolno osobo, ki kri bljuva, Vlansko loto je to /Uravdo i.st, <j dobro služilo in bilo vapešno. Naslov i Župnija Kilb, »overim železnic« postaja Loosdort*.
Vaše b'agorodj'-! Ker sem večkrat uže Čul vaša zdravila hvaliti, dakle prosim, da mi pošljete brzo 2 zavitka Kadgosiakega čaja.
Ud * ni Henrik Lene, dvorni puškar, v Bo .In.ti. Friderikove ulico 112. V Berlinu dne 14. aprila 1877.
Čestiti gospod! ltabil sem vaš čaj zopor svoj hronički kat Ar v želodci; ker mi jo pa resnično pomagal, prosim vas prav prijazno, pos jite mi po poštnem povzetji so 2 zavitka svojega izvrstnega Radgostskega univerza.nega čaja.
Spoštovano (47—1) Malh. Bertel,
trgovec.
Thllringen, Vorarlborg, dnč 30. jau. 1879.
Od toga po zdravnišknj razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veja za lldnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna šaatlja Kožnovakih mabo-ra.illin.skili oellličkov 50 kr. Za kolok in zavijanje pa IO kr. posčbo.
ICatlKOHlHkl iiinver/aliii ea| in Roi-notNUi inalio-rnsiliuski e.-ltlieki dobivalo se j«>«lino le v lekarni J. Neicherta v ICo-inoii na Moravsketm, m razpošiljajo bo naročila na vsu strani proti poštnemu povzetju.
Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi za!< ge sledeči lokarji: \V. Mayr v l.jiiltljttni. W. K ti u i g v Mariboru, H Mittelbaeh in .1. Cojbek v Zagrebu, B ur m li erzi go UrlUler in A. N od ved v
<.nt«iei, AHarekinJ Kapiersohmted
V <«lji. O. KiiMHlieim v l.ipulel. Carl (ira tiite lier v Murnu, J. I h ing v Kot-
i« niitiiiiti. w. Thurnwald v ColovcJa
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in vočjili prodajabiieali niaterijalnega blaga.
U/tfjT Ko>.iiovHki cvet za ifcivee« hitro in tiajno /dravlja pu ik<>, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih m kitah, Izvirna sklonica TO kr. av. v., za kolek in zavoj IO kr. več. 1'ravi so dobi muiiio narav-iiom! m. lekarno v Knžnavi iMrn' ivakii).
§gmW lnhala«iJNk4> aparate (pulvuri-Haterjuj najnovejšo koii.itnikeije, posebno pripravne za to, da se diha natrium bonzoicuui in podobna zdravila, ra/.poši ja lekarna v Hož-navi franko n jpoNto in natančnim navodom za uporabo. Ooua 5 gl«l.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".