264. številka.
Ljubljana, v sredo 18. novembra.
XVIII. leto, 1885
I«iia;a vsak (lan iv*crr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a v s1 ri j s ko-oge r h ke ložele za vae tttQ 15 . za pol leta 8 tf Id., za četrt teta 4 gld., xa jeden m.-h-e 1 gid. 40 ki. — Za Ljubljano brez poftilianja na dom za vse leto 13 gld. za 6etrt leta 3 gld. 30 k.-., za jeden ineaoo 1 <ld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor počtuina znaia. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrar tiska, po 5 kr., če au dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankov&ti.     Rokopisi ae ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Rudolfu KirbiSa hi/ii, „(lledaliaka stolba". Uprav mat v u Maj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Vojna.
Prvi boj mej Bolgari in Srbiji bil je pri Vla-sini in sicer še pred objavo vojne. Srbi trdijo, da so Bolgari napali Srbe, in da je to bil povod začetku vojne. Ako premislimo, kaka poročila so poprej prihajala od srbsko-bolgarske meje, se nam dosti verojetnejši zdi, da so Srbi boj izzivali, iskavši povoda za napoved vojne. Da je bila ta praska res pravi povod, bi se vojna ne bila takoj drugi dan pričela, saj je vendar Srbija morala še marsikaj pripraviti, če tudi je bila vojska že mobilizovana. V tem boji je bilo 24 Srbov mrtvih in ranjenih. Pomenljivo je, da se je baš bolgarski polk kralj Milan prvi bojeval proti Srbom.
Bolgare je popolnem iznenadila vest, da so Srbi napovedali vojno. Prav nič neso bili pripravljeni za boj proti Srbom. Knez bil je v Plovdivu, mnogo čet na turškej meji. Tedaj ni čuda, da Srbi tako hitro prodirajo v Bolgarijo in so samo še kakih 25 kilometrov od Sofije. Ta vojna da se primerjati le roparskemu napadu.
Bolgari se povsod umikajo. Sedaj, ko so zgubili Dragomansko sotesko, se bodo težko več dosti branili.
Pri Caribrodu ujeli so baje Srbi po kratkom a trdem boji 50 Bolgarov. Srbska vojska ob Timoku pomika se tudi dalje. Ali tu ne gre Srbom tako lahko, kakor je na Caribrodski cesti. Vsako novo pozicijo morajo le z veliko težavo privojevati. Bolgari se branijo nenavadno hrabro, če tudi so povsod v manjšini. Zlasti je bil dvadnevni boj pri kuli Adlije jako krvav. Nič manj nego 100 mrtvih in 200 ranjenih imajo Srbi. Palo je več častnikov. Mej mrtvimi je podpolkovnik Stokie, ranjena sta sanitetni podpolkovnik Lazerevie in major Sturm. Poslednji je rojen Prus in posebni ljubljenec kralja Milana. Naposled so se morali Bolgari udati preveliki srbski sili. Po srbskih poročilih so Srbi ujeli 150 Bolgarov, 1 batalijou prostovoljcev je pa pozneje ob Timoku sam položil orožje.
Srbi nameravajo pretrgati vse zveze mej Vidmom in Solijo. Zaradi tega je pa velik stn:h v mestu. Prostovoljci že odpovedujejo pokorščino. Tako poročajo vsaj srbske brzojavke.
Pa tudi pri Trnu imajo Srbi hude boje. Bolgari so jih nazaj pomaknili pri Komastici in zaseli Gedie.
Kako je izpala bitva pri Slivnici, kjer se je imela odločiti osoda Sofije, še ne vemo. Dosti upanja sicer ni, da bi bili zmagali Bolgari, Če tudi so iz Rumelije dobili pomoči. Gotovo je pa, da li Srbi ne bili prodrli tako daleč v Bolgarijo, da so imeli Bolgari vse čete na srbski meji. Toda srbski državniki in njih kralj prelomili so častno besedo, ki so jo dali, da ne začno vojne pred sklepom konference.
V Rusiji začeli so tudi simpatizovati z Bolgari. Vlada, ki je poprej odločno bila proti knezu, dovolila je odpošiljanje smodnika in patron v Bolgarijo. Katkov, ki je bil poprej proti Bolgarom, je zdaj zanje jako vnet in graja postopanje kralja Milana. Slovansko blagodejno društvo je sklenilo poprositi carja, da naj ustavi bratomorske boje na Balkanu, kateri so v sramoto vsemu slovanstvu in so sveto slovansko stvar zaboli v srce ter naj vzame mučeniški narod bolgarski v svoje varstvo ter dovrši na jugu začeto sveto delo osvobojenja slovanskih bratov. Nadalje je prosilo to društvo, da se dovoli nabirati po vsej Rusiji darove za ranjene Srbe in Bolgare.
Turki se baje ne bodo nič mešali v srbsko bolgarsko vojno, ampak bodo mirno gledali, kako se bijeta ta dva slovanska rodova. Tako se vsaj po oča iz Belega grada. Vprašanje je pa, kaj poreko Turki, ko bode treba sklepati mir. Ako Bolgari izgube kos zemlje, izgubi Turčija nekaj davka, kajti Srbija ga gotovo ne bode hotela plačevati.
Kake posledice bodo pa imela ta vojna, se še prav ne ve. V Rusiji se nadejajo, da bode pa] knez Aleksander. Pa tudi iz Berolina prihaja vest, da se Nemčija ne misli potegovati za Aleksandra. Ako pride kdo drugi na bolgarski prestol, bodo Rusi že skrbeli, da Bolgari ne bodo imeli prevelikih izgub od te vojne.
Politi č n i razg I etL
notranje deželo.
V L j ubijani 18. novembra.
Novi iiaućiii isMiiisler Gautsch je teh mislij, da se v deželah z mešovitim prebivalstvom morata v vseh šolah, od najnižje do najvišje, gojiti jednako oba deželna jezika. S tem mnenjem gospoda ministra se mi pač ne moremo strinjati, ako gospod minister misli tudi na ljudsko šolo. Poslednja mora v pnrej vrsti gledati na pouk materinega jezika. V srednjih šolah naj se pa gojita oba jezika jednako. Toga mnenja bila je tudi večina mestnega zbora
Ljubljanskega, ko je sklepala resolucijo, da bi bila tudi slovenščina obligatni predmet ua Ljubljanski realki.
Poročali smo pred nekaterimi meseci, da je mej Nemci v Liberci na < rsktm navstal resen raspor. Pri poslednjih državnozborskih volitvah volil je velik del Liberčanov druzega kandidata, nego ga je postavil nemški volilski odbor. Pri nadomestilni volitvi za deželni zbor 9. dne novembra se je zopet pokazal razkol. Posledica temu je bila, da je 29 mestnih odbornikov odložilo svoje mandate. Odsto-pivši mestni odborniki izdali so neko izjavo, v ka-terej trdijo, da se temu mejsebojnemu razponi krivi napačni politični odnošaji v Avstriji. Čehom in vladi more biti le po volji, če se Nemci prepirajo mej sabo. V Liberci so najodločnejši nasprotniki sedanje vlade. Obe stranki, ki se prepirata mej seboj, sta ultranemški. Niti jedne, niti druge ne more podpirati vlada. Nemce jezi, da ne morejo več zatirati Čehov, ker pa prihajajo do spoznanja, da so preslabi, da bi vrgli vlado, so se pa v obupnosti jeli napadati mej seboj. Odstopivši mestni odborniki bili so hudi sovražniki Čehov. Vse sile so bili napeli, da bi preprečili osnovo češke ljudske šole v Liberci.
Mej novim osrednim klubom hrvatskega nabora in nezavisno stranko vrše se baje dogovori, da bi privrženci poslednje ustopili v ta klub. Nezavisna stranka je baje pripravljena odstopiti nekoliko od svojega programa. Prebivalstvo hrvatskega Primorja obrnilo se je na poslanca barona /majica, da naj se v klubu narodne Stranke ustavlja temu, da bi županija prestavila so z Reke v Ogulin. Ko bi narodna stranka ne hotela ustreči njegovoj želji, naj pa izstopi iz njenega kluba. Odprto pismo, katero je izročil poslanec Burčič baronu Zmajiču, ima 15G0 podpisov; podpisalo je je tu i i loo Rečunov.
znanje državi .
Izjava tVaim-ovk«' vlado, katero je prebral v zbornici Brisson, ni napravila pričakovanega utiša. Samo ono mesto, ki govori o republiki sovražnem postopanji duhovščine, zadovoljilo je vse republikance. Hudo so pa ugovarjali na levici trditvi, da narod ne želi ločitve cerkve od države. Veči del izjave, zlasti pa oni stavki, ki govore o tonkinškej in madagaškej politiki, napravili so kaj slab utis. Skoro vsa zbornica je godrnjala Jedva 10 poslancev je naposled izjavi ploskalo, [ntransigenti mislijo, da. po tej izjavi ne morejo podpirati ministerstva. Radikale! mislijo, da so sicer nekatere misli te izje ve dobre, a vendar so vse kaj druzega pričakovali od vlade. Pa tudi vladni pristaši neso popolnem zadovoljni s to izjavo. Ko bi smeli soditi po poročilih] ki prihajajo iz Pari/a, morali bi misliti, da minister-stvo Brissonovo ne bode več dolgo. Bolj nego politički zadovoljil jo poslance gospodarski del, kateri poudarja, da bode vlada z varčnostjo skušala zbolj-šati finančno  stanje, ker drugače  velike reforme
LISTEK.
Rip Van-Winkle.
(Iz W. Irvinjrove „knjigo črtic" poslovenil Vinko.)
(Konec.)
Vender so sklenili slišati mnenje starega Petra Vanderdocka, katerega so baš videli počasi prihajajočega sem po cesti. To je bil potomec zgodovinarja istega imena, ki je spisal jedno najzgodnejših poročil o tej pokrajini. Peter je bil najstarejši prebivalec v vasi in dobro vešč vsem čudovitim dogodkom in poročilom cele soseščino. Takoj se je spomnil Ripa ter potrdil njegovo pripovedovanje na najpovoljnejši način. Zatrjeval je družbi, da je to gola resnica, o katerej je govoril njegov praded zgodovinar, da so se po Kaatskillskih gorah od nekdaj /e klatila čudna bitja; da so ljudje videli, da veliki Hendrick Jludson, ki je prvi našel reko in deželo, tamkaj vsakih dvajset let s svojimi mornarji s Polumeseca praznuje nekak  pustni večer,
in da mu je tako dopuščeno, zopet obiskati mesto svojega podjetja in paziti na reko in veliko, po njem imenovano mesto; da jih je njegov oče nekoč videl, kako so v svojoj starej holandskej nošnji v nekej jami v gori kugljali, in da je on sam nekega poletnega popoludne slišal ropotanje njihovih kro-gelj kakor daljno grmenje.
Da dolgo povest na kratko končam: družba se je dvignila ter se vrnila k važnejšim zadevam volitvenim. Ripa je vzela njegova hči s sabo, da bi pri njej živel. Imela je prijazno, dobro opravljeno hišico in krepkega, veselega poljedeljca za moža; v njem je Rip spoznal jednega onih dečkov, ki so imeli navado plezati mu po hrbtu. Kar zadeva Ripovega sina in naslednika, — to je bila tista prava podoba njegova, katero je videl naslanjajoče se ob drevo, — rabili so ga za delo na svojini, a kazal jo prirojeno nagnenje, imeti opraviti z vsem drugim, samo z lastnim poslom ne.
Rip je zopet pričel s starim svojim pohajanjem in navadami ; kmalu je našel nekaj prejšnjih svojih tovarišev, a vse te jo čas trdo bil strahoval;
za tega delj si je rajši dobil prijateljev mej rastočim rodom in ti so mu kmalu bili zelo naklonjeni.
Ker doma ni imel ničesa opraviti in je dospel do one srečne starosti, ko človeku brez kazni ni treba nič delati, zašel je zopet svoje mesto na klopi pred krčemskimi vratini in čislali so ga kot jednega izmej vaških starešin in kot povestnico starih časov, j pred vojsko. Preteklo jo nekaj časa, da je mogel priti v pravi tek žlobudravosti ter razumeti čudovite dogodke, ki so se godili mej njegovo otrp-nenosijo: na primer, da je bila prevratna vojska, da se je dežela otresla jarma stare Angleške in da je zdaj namesto podložnika Njegovega veličanstva Jurija tretjega svoboden meščan Zj edin jenih držav. Rip v istini ni bil politik; premembe držav in vlad so njega le malo brigale; a bilo je nekovo samo-silstvo, pod katerim je on dolgo stokal, in to je bila vlada kuhalnice. Sreča, da je tega bilo konec; potegnil je svoj vrat iz jarma zakonskega, in mogel je priti in oditi, kakor je hotel, ne da bi se bilo treba bati sile gospe Van-AVinklove. A če se je le imenovalo njeno ime, zmajal je z glavo in s pleči
neso možne. — Jedinost republikancev se bode pa težko dala ohraniti, ker se  je vlada izrekla proti i splošni amnestiji.  S tem je izgubila glasove krajne leviee.   Raz por mej republikanci, ki se utegne v kratkem pokazati, koristil bode monarhistom, ki kaj ; ponosno sedaj vzdigujejo glave.
Nemčija misli osnovati še jeden železniški polk. Sploh Nemčija namerava letos marsikaj ukre- i niti za zboljšanje vojske. Morda jo k temu nekoliko sili sedanji kritični evropski položaj.
Vodja ustaje v Ivanini i. Riel, bil je pred-včeraj usmrten. Njegov zagovornik si je jako prizadeval, da bi bil dosegel pomiloščeuje, pa vse prizadevanje bilo je zaman.
Dopisi.
las Zagrebu 16. novembra. [Izv. dop.] (Vladika Strossmajer v Zagrebu. — Glasovi o reorganizaciji opozicije. — Dr. David Starčevič in Josip Gržanić pred sodnijo. — Ban v zadregi.) Dne 10. t. m. prispel je v Zagreb vladika Strossmajer ter odšel v palači barona Ljudevita Vranyezanyja, čegar gost ostane vse dni svojega bivanja v našem glavnem mestu. Pripeljal se je vladika z Dunaja, kjer ga je vsprejel cesar v avdijenciji in kjer je konferoval dalje časa s papeževim nuncijem. Takoj drugi dan po svojem prihodu v Zagreb obiskal je bana lledervarvja („Agrameriea" je z židovsko svojo arogancijo pisala, daje njega — tajnega s v etni k a N j eg o-vega Veličastva — doletela velika čast, da ga je ban vsprejel v avdijenciji) in dne 12. t. m. vrnil mu je ban obisk. Istega dne obiskal je vladika kardinala Mihajloviću, kateri mu je tudi vrnil obisk. - Naravno, da je v tacih okolnostih široko polje političnim kombinatorjom ex professo in to tembolje, ker je ravno sedaj naša domovina v takem položaji, da ni treba po.-ebnega proroškega duha, da se predvidi prej ali slej katastrofa.
Nekateri mislijo, da hoče Tisza storiti skrajni korak ter izvršiti ono, kar so njegova časnikarska glasila oznanjevala, že toliko časa, pokoriti namreč slavnega vladiko s tem, da mu postavi suffragana, ki bi upravljal vladikovino. Dasi so taki glasovi o sedanjem času, ko so Madjari pripravljeni pokoriti Hrvatsko na vse mogoče načine, ko hočejo madjar-sko državno idejo z razbeljenim železom užgati v srca Hrvatov; — umljivi, mislimo vendar, da so neosnovani. Za tako neprevidnega vsaj ne moremo imeti Tisze, da bi tako že prenapeti lok hotel nategniti tako, da poči, kar bi se gotovo zgodilo, ko bi ljubljenca narodovega po preteklih pet in tride- I setih letih blagoslovljenega njegovega delovanja na h tara leta njegova hotel ponižati. Sicer pa bode Tisza gotovo tudi dobro premislil, kako bi se javno mnenje vse omikane Evrope obrnilo proti njemu, ko bi tako slavnega in obče občudovanega moža hotel zavoljo domoljubnega njegovega mišljenja in delovanja kaznovati.
A tudi onim, ki v teh obiskih vladičinih vidijo prevrat vladine politike in jin davajo v zvezo z uplivom neke močne Slovanom prijazne stranke pri dvoru ter vsled tega govore že o bližnjem odstopu banovem, ne moremo pritrditi; kajti vsa znamenja kažejo, da so Madjari ravno sedaj trdneje v sedlu, ko kedaj poprej.
Mi tedaj mislimo, da vse te vladičine vizite veljajo ustanovi, kateri začetnik in pokrovitelj je on, da veljajo „j ugoslo va nskej akademiji".
ter pogledal proti nebu, kar je moglo veljati kot izraz udanosti v usodo, ali pa veselje nad opro-ščenjem.
Imel je navado svojo povest povedati vsakemu gostu, ki je izstopil v hotelu gospoda Doolittla. Iz prva so opažali, da pri vsakem pripovedovanji iz-premeni nekatere točke, — brez dvojbe je bilo temu uzrok, ker se je bil še le pred kratkim vzbudil. Naposled se mu je zaokrožila natanko tako, kakor sem jo jaz povedal in vsak mož, vsaka ženska, vsak otrok v okolici jo je znal na pamet. Nekateri so vedno hoteli dvojiti o njenej resničnosti ter trdili svojo, da Rip ni bil pri pravej pameti in da je bil vedno nezanesljiv v tej stvari. Stari ho-landski prebivalci pa so jej v obče popolnem verjeli. Se dandenašnji nikdar ne slišijo grmenja v kaatskillskih gorah kakšno poletno popoludne, da bi ne dejali: Hendrik Hudson in njegovi mornarji kugljajo; in vseh pod ženino oblastjo nahajajočih se mož v okolici želja je, da bi takrat, kadar se uklanjajo pod težo življenja, mogli dobiti jeden uspavajoč požhvk iz steklenice Ripa Van-Winkla.
Tudi to so namreč nameravali Madjari dobiti v svoje roke s tem, da jej usilijo izmej akademikov samih vladnega mameluka a la Vukotinovie ali Pa-vič za predsednika, ali jej pa v skrajnem slučaji imenujejo vladnega komisarja. Da bi bilo potem le vprašanje časa, kedaj bi ta zavod, ki ga je vladika Strossmajer utemeljil svojemu narodu v slavo in vsemu južnemu slovanstvu v korist, začel delovati tako, kakor iz bivše ,.slovaške matice" nastalo kulturno društvo", umljivo je samo po sebi. — In to nevarnost hotel je vladika s svojimi obiski in svojim posredovanjem pri samem kralji odkloniti vsaj za sedaj, kajti on in z njim vred tudi mnogi drugi rodoljubi so prepričani, da poznejša obdobja obnovljevanja akademijskega predsedništva ne bodo več nahajala takih temnih razmer in tako malega pokolenja, kakor sedanje. Upamo, da se je vladiki posrečilo odkloniti akademiji pretečo nevarnost in da bode nedvojbena nova izvolitev sedanjega učenega nje predsednika, zadobila Najvišje po-trjenje.
O posredovanji vladičinem pri papeževem nunciji čuje se, da se je tikalo višjega duhovnega pa-Stirstva v kraljevini Srbiji.   Kralj  Milan je — po j posredovanji Madj»rov se ve da — neki sam izra- j zil željo, da bi vrhovno pastirstvo katoliške cerkve J v Srbiji ne pripadalo Djakovskosreniskemu, ampak j Kaloškemu vladiki. Vsa prilika je da je ta vest i resnična; vsaj je nepremišljeni in duševno topi „še j vladajoči" srbski  kralj   po prišeptavanji   Madjarov j storil le večje in usodnejše napako, katere se bodo na Srbiji prej ali slej ostro maščevale.
Opozicija utegne prisotnost vladike Strossma-jerja jiorabiti v to, tla se reorganizuje in dogovori o složnejšem postopanji. Članovi novo osnova nega osrednjega kluba, kateremu bode vsekakor v našem parlamentskem in političnem življenji pripadala še važna naloga, so vedno okolu vladike in ni skoro dvombe, da bodo osvojili program njegove — neodvisne narodne — stranke, katera se utegne potem popolnem zjediniti z njimi. Začela so se tudi dogovarjanja s stranko prava zavoljo skupnega ope-rovanja po jednotnem načrtu. Sicer je s to stranko težko vsako dogovarjanje, d<»kler jej je na čelu dr. Ante Starce vic, katerega vodi le osobna mržnja in antipatija, a mej mlajšimi nje člani je vender toliko inteligentnih in politično veščih mož, da je vendar opravičeno upanje o vsaj nekakem vspehu začetih dogovorov.
„Stranka prava" imela je shod dne 14. t. m, v uredništvu „Slobode1 ; neodvisna narodna stranka pa 15. v Vranyczanvjevej palači v navzočnosti vla-dičinej. Vspeha pogajanj Vam za danes ne morem še sporočiti.
Dr. Davida 8 tarče vi ć a i n J o s i p a G r ž a-nića, katera je sabor izročil sodniji zavoljo dejanj-ske pretnje proti btmu, pridržal je banski stol v preiskovalnem zaporu. Izjavila sta namreč, da sta faktično dala iz saborske dvorane odhajajočemu banu zavoljo nepatrijotskih njegovih besed vsak po jedno brco v slepi del njegovega telesa. Vladino in polvladino časnikarstvo je vsled te izjave čisto konsternovano in mameluška stranka se, kakor se čuje, pripravlja, da pred sodnijo s pričami dokaže, da sta oba imenovana banu le grozila, a obr-cala da ga nesta. Ker imata pa oba zatoženca zopet priče za svojo trditev, ne bode tedaj mogoče jima nasprotnega dokazati in zato že sedaj narodna stranka gotovo obžaluje, da je dovolila sodnijsko preganjanje imenovanih dveh poslancev.
Ban pa je tudi v veliki zadregi, ker se je vjel v zanjko, katero je nastavljal opoziciji, katero je — menda po sebi — sodil za plaho. V zadregi je ban za to, ker je nečuveno v hrvatskej zgodovini, da bi bil kedaj kak ban le približno jednako dejanje pustil brez osobnega zadoščenja ali o jed-nakem prizoru plaho pobegnil iz sabornice. Nasprotno bili so vsi hrvatski bani osobno hrabri in neustra-Šljivi. Kot take pozna jih tudi narod in lahko si mislite, kakošen pojem si bode učinil po tem, kar se je dogodilo, o banu Khuen-Hedervuryji.
Z Dunaja 16, novembra. [Izv. dop.] Nedavno sem čital v nekem slov. časopisu „Naša mladež in obrtne šole", ki me je napotil zapisati nekoliko vrstic v pojasnilo.
Članek mi večinoma ugaja; le to pa mi ne dopada, ko se zopet toži, ko se govori o obrtnih šolah, da, ko bi jih vlada tudi napravila, manjkalo bi jej v to potrebnih, domačih učiteljev.
Jaz pa pravim učiteljev bi prav nič ne manjkalo, le obrtne šole je treba.
Pisatelj onega članka morda ni vedil, da je slav. dež. odbor oddal še v septembru več štipendij ter od{)Oslal dva učitelja in dva mizarja, od katerih je jeden že v Gradci obrtno šolo dovršil, na teh-nologiški muzej na Dunaj, da ondi dopolnijo svoje študije ter se usposobe za prihodnjo obrtno šolo, kojo misli vlada otvoriti. —
Vsi imenovani dovršili bodo do poletja 1886 popolnem svoje študije in obrtna šola bi se lahko odprla že v prihodnji jeseni,
Le šole je treba, učiteljev se ne bo manjkalo in sicer domačinov!
Tukajšnji tehnologiški muzej obiskuje nad 200 slušateljev, mej kojimi se nahaja tudi 5 Kranjcev-Slovencev, ki jih je odposlal slav. dež. odbor.
Tudi Schulverein ni zaostal, ampak od|>oslal je sem sestro g. prof. Linharta, jej dal 300 gold. štipendije, da se pripravi za praktično poučevanje v pletenji za prihodnjo obrtno šolo, kojo bodo gotovo ustanovili že drugo leto na Kranjskem.
Morda bo zopet Schulverein prvi, ki bode pričel s prepotrebnimi šolami.
Tudi naj omenim, da so na tem zavodu zastopani skoraj vsi stanovi, kar kaže, da ima ravno obrtnija še najlei>šo prihodnost. Le na Kranjskem sili vse v gimnazije ali realke.
Pa kam naj bi tudi šli, ko nema Ljubljana, razen imenovanih, nobene obitne šole, kar druga glavna mesta že skoraj večinoma imajo.
Kako lahko bi se v kratkem odstranilo uvažanje pletenin iz tujih dežel, ko bi imela Ljubljana obrtno šolo za te izdelke, ki bi dajali deželi premnogo dobička. Učencev bi se ne manjkalo, ker vsakdo ve, kako lahko in drago se spečavajo fino napravljene pletenine iz vrbovine.
Tudi so naši kraji jmsebno ugodni za vrborejo. Ako bi kmet vedel, koliko dobička bi mu ravno vrboreja dajala, in ko bi se sploh znal ž njo pečati, takoj bi zasadil vse gole in močvirne kraje z vrbami, in vrbove šibice (protje) dajale bi mu več novcev, kakor pa žito in trava, ki po tacih krajih celo ne raste.
Ceio trdijo, da je bolje vrbe umno vzgojevati, kakor pa hmelj, da se prve bolje obneso nego slednji.
Sicer je pa treba, da se slušateljem tehnolo-giškega muzeja da takoj prilika, svoje rojake seznaniti s prepotrebnim vzgojevanjem vrbovine in pletenja, da prvi precej po končanej šoli svoje študije praktično uporabijo in se tako z vednim pripravljanjem za šolo ali predavanje nadalje urijo.
las Turjaka pri Velikih Laščah 16. novembra. [Izv. dop.] Pač redki so dopisi, ki Vara dohajajo iz našega trga in iz naše okolice sploh, zatorej Vara gotovo ustreženi, ko Vam pošiljam nekaj veselega. Včeraj smo namreč ustanovili tu pri nas poddružnico slovenskega šolskega društva sv. Cirila in Metoda. Zbralo se je nas bilo nad dvajset rodoljubnih mož in ženskih ter smo po upisanji in uplačanji prvega letnega doneska volili vodstvo. Zbrani so bili per acclamationem gg.: župnik Jakob Gruden prvomestnikom, graščinski oskrbnik Janko Vdovič blagajnikom in učitelj Škocijanski Gustav Pirec tajnikom. Članov se je upisalo takoj prvi dan 37, in to: 1 ustanovitelj, 29 letnikov, a 7 podpornikov, mej njimi tudi več žena in deklet. To število je za naše skromne razmere velikansko a upati je, da se bode še pomnožilo.
Ko se je bilo zaključilo zborovanje, pomudili smo se navzočni udje par uric pri kupici ruj nega vinca ter pristopili vsi še krajcarski podružnici „Narodnega Doma", a potem zadovoljni razšli se vsak na svoj dom, ker je nam bilo tako izvrstno vspelo rodoljubno podjetje.
Omeniti mi je še, da si je največ zaslug o ustanovitvi naše poddružnice stekel g. blagajnik J. Vdovič, za kar naj se mu tu javna zahvala izreka; mlademu društvu pa kličem; „Živi, razcvi-taj se in blagi sad nam rodi v prospeh mile domovine naše!"
I« Ormoža 16 novembra. [Izviren dopis.] Tukajšnji mestni zastop je bil že iz Središča v štev. 243 „Slovenskega Naroda" dobro opisan; tudi „Parlamentar" je v štev. 44 važnost tukajšnjih občinskih zadev spoznal in večemu občinstvu prijavil. O čem pa se sučeta imenovana dopisa ?
Prvič o tem, da je tukajšnji župan g. F. Ko-sol v kratkih letih zapravil več ko 2600 gld., katerih sedaj občini ne more povrniti. Drugič, da se v tej zadevi od nobene više oblasti nič ne stori, da-siravno je to celo stanje znano slavnemu deželnemu odboru v Gradci.
Jedini okrajni odbor Ormoški se je tako dolgo I trudil, da je vendar jedenkrat dosegel, da je mestni i zastop zaostale račune položil; okrajni odbor dobiva rađao račune od vseh občin v pregledavanje in odo- ! brenje, le od Ormoške občine jih ni mogel dobiti. ; Ker vsled tega okrajni odbor občini  nobenih na-log dovolil ni,  še le potem so bili prisiljeni polo- j žiti račune;  pa nikar ne mislite,  da bi bilo c. kr. okrajno glavarstvo ali celo slavni deželni odbor ob- i čini naložil, račune položiti: naloge same so bile ; tista viša zapoved,  ki je okrajnemu odboru na po-moć prišla. Za to pa je okrajni odbor tudi zatožen bil pri deželnem odboru, kakor da bi le iz stran- i karskih uzrokov nalog ne dovolil.
Pa kaj je okrajni odbor videl iz računov, za zadnjih 5 let ob jednem položenih?
Videl je strašno prikazen, da je župan gospod i Kosol, sicer zagrizen nasprotnik Slovencev, v občin- j sko blagnjnico dolžen bil nad 2500 gld. do konca \ leta 1884; ta deficit je do izročitve uprave narastel i nad 2600 gld.
Blagajnični ostanki pa so tako-le rasli, bili so: i
koncem leta 1880 .....1063 gld. 16 kr. j
„    1881...... 1117    ,    87 >
„    1882 ..... 1322    „    75 „
j,    1883   ....        1826    „    78 „
„ „    1884 ..... 2533    „    94 „
pri izročitvi uprave leta 1885 pa 2627 gld. 80 kr.
Okrajni odbor je ta nered slavnemu deželnemu odboru naznanil; tudi c kr. okrajnemu glavarstvu je to zadeva znana ali bi vsaj kot prvej nadzoroval nej instanciji morala znana biti. Pa zakaj molčijo vse više oblasti? Ali se jim smili liberalec g. Kosol V ali celo liberalni občinski mestni zastop? Ali jim sploh ni mar za občinsko premoženje? Vse to ne drži, pa nekaki drugi uzrok se nam zdi veljav-niši: te oblasti so tega nereda deležne, so same krive, da je to tako daleč prišlo! Zakaj so pustile 2 leti brez mandata gospodariti stari mestni zastop, ki je namesto 3 leta čez 5 let gospodaril? Ko bi se bile volitve obnovile 2 leti poprej, ko je blagajnični ostanek le 132 2 gld. 75 kr. znašal, bi se bilo obč  premoženja prihranilo 1305 gld. 5 kr.
V skoro jednakom, pa ne tako jasnem slučaji je državno pravdništvo v Celji postopalo proti občinskemu predstojniku Šalamunu iz Obrežja; ali se za Ormoško občino briga ali ne, dozdaj ni znano; znano je le to, da je g. Kosel 2500 gld. dal inta-bulirati na vse svoje zemlje, katere pa so s hranil-ničnimi in drugimi dolgovi tako zadolžene, da nema
Žužka v magistratni in vodovodni odsek odbornik Fran Potočnik, v stavbeni odsek odbornik, Tomek.
Odbornik J. Hribar utemeljuje svoj samostalni predlog, naj se ustanovi v Ljubljani šesta lekarna in o tej zadevi pošlje prošnja do vlade, ter nasvetuje naj mestni zbor izreče:
a) da načelno odobrava nasvet predlagatelja, da se ali v Vodnikovi ulici, na Itesljevi cesti, na cesarja Josipovem trgu ali pa na gornji Poljanski cesti ustanovi šesta lekarna v Ljubljani.
b) da se ta nasvet v poročanje predloži vsem peterim Ljubljanskim lekarničarjem, stalnemu mestnemu zdravstvenemu svetu in pa društvu kranjskih zdravnikov.
c) Došla mnenja ima mestni magistrat izročiti v konečno poročanje policijskemu odseku, kateri im;i določiti in mestnemu zboru predlagati, kako se ima pridobiti koncesija 6. lekarne v Ljubljani. O prvem predlogu prične se daljši razgovor.
Župan Grasselli trdi, da se prvi predlog ne ujema z drugim. Tudi odborniki dr. vitez Bloi-weis, Potočnik in Pakič žele predrugačenje predlogov. Podžupan V. Petričič ni načelno za šesto lekarno, ampak le, ako se za isto izjavijo dotične korporacije. Odbornik Velkavrh prav odločno odobrava ustanovitev šeste lekarne, katera bi ugajala množini prebivalstva, kakor je predlagatelj dokazal. Kako daleč morajo sedaj hoditi po zdravila prebivalci sv. Petra predmestja ali Poljanskih ulic, še dalje pa oni z dežele na tem kraji mesta. Govornik torej zmatra 6. lekarnico v tem delu mesta, naj bode v katerih koli ulicah, za jako potrebno in bode glasoval za prvi predlog.   Odbornik Hribar
zato najnovejši predlog štajerskega deželnega odbora. Predlog je prikupljiv in ima namen begati javno mnenje. Pač res: BTimeo Germanoa — et dona ferentes!"
— (K raj carska podružnica „Narodnoga Doma" v Ljubljani.)   Nekaj opazk gg. poverjenikom, ki bi utegnile njihov posel še močnejše olajšati.   Kakor je iz tiskanega navoda in iz uravnave knjižic samih razvidno, so knjižice preračun jene za 100 udov in na dobo jednega leta, oziroma 12 mesecev s krajcarskimi, oziroma z deset-krajcarskimi doneski,  tedaj na pravilno prinašanje doneskov v posebnih obrokih.   Skušnja nas pa uči in sploh znano je, da se dosti prostovoljnih doneskov nabere v veseli družbi po gostilnah, pri zabavah, veselicah in koncertih, pii igrah za posebne kazni, pri stavah itd. Tu se ne more jemati ozira na   donesek   vsakega   posameznega   uda dotične družbe; tu se le reče,  v tej in tej družbi se je skladalo za „Narodni Dom" in zložilo toliko. Ker se po tej poti posebno krajcarske knjižice, prera-čunjene na manjše svote, lahko prazne, bi svetovali gg. poverjenikom, naj odmenijo takim slučajem kftj: cele strani v svojih knjižicah z napisi, kakor na pr.: Vesela družba od — do —;  ali:  Kazni pri igri od  — do — itd.   To ugaja tem holje, ker se nabirajo v tacih slučajih po navadi okrogle svote, recimo 50, 60 kraje, itd., ne pa 12, 24, 36, 48 kr., kar bi se skladalo in ujemalo s posameznimi predali v knjižicah.   Število razprodanih knjižic je v pretečenem tednu narastlo za tri krajcarske, tako, da imamo razprodanih sedaj 21 krajcarskih knjižic. Dobili smo namreč kot 19, krajcarske knjižico pod št. 299 (poverjenik g. A. J.) iz Krškega,  kot 20. knjižico pod št. 110 (poverjenik g. J. K) iz Reke
brani svoj predlog in misli, naj bi se mestni zbor pri Cirknem in kot 21. knjižico pod št. 298 (po na vsak način načelno izrekel za šesto lekarno. Vprašati se morajo dotične oblasti in lekarničarji o tej zadevi. Da lekarničarji ne bodo ustanovitve nove lekarne odobravali, je pač razumljivo. Policijski odsek pa bodo imel priliko, ko bi se vsa oblastva izrekla proti šesti lekarni v nasvetevanem okraji, da je ne predlaga. — Pri glasovanji se prvi del predloga ne vsprejme, pač pa se odobrita ostala dva predloga z veliko večino.
Odbornik Trtnik utemeljuje svoja samostalna predloga, da bi se še jedna svetilnica postavila v sredi Rečnih ulic v Krakovem in naj bi se uvela celonočna razsvetljava Krakovskega nasipa po zadnji plinovi svetilnici blizu Gradašiee.
ta intabulacija nobene vrednosti. Čuje se, da hoče i Zadnji predlog utemeljuje s tem, da ondu mimo Ormoška hranilnica, ker morda sluti, ko bi utegnilo državno pravdništvo tudi proti njemu postopati, priskočiti svojemu zvestemu pristašu g. Ko-solu ter mu vrhu vseh uknjiženih dolgov posoditi 4000 gld., da občini poprej plača dolg od 2627 gld. 80 kr. in nekatere druge si lne dolgove, ker je že eksekutivna cenitev proti Kosolu razpisana. Pa mislimo, da se bode hranilnično vodstvo, katero je sicer skoro ravno isto kakor mestno zastop-Btvo, pobrindo, da hranilnica vendar no bode tako nepremišljeno ravnala in ondi denar izposojevala, koder nima nobene varnosti več.
Ako je sedaj že intabuliran znesek od 2500 gld. brez vse varnosti, bo še tem bolje svota od 4000 gld. Ko bi hranilnica to storila, bi zgubo od občine samo na hranilnico prenesla, to bi bil jedini nasledek: naj rajši bogata (?) hranilnica zgubi, nego siromaška občina! To pa ne gre, ker je po § 2 hranilničnih statut občina odgovorna za hranilnično delovanje, toraj ne more naopak hranilnica prevzeti odgovornosti za delovarje občine.
Sploh pa glede tukajšnje hranilnice opozarjamo više nadzorne oblasti prvič, da je rezervni fond tukajšnje hranilnice še jako mali (znaša le 5055 gld. 88 kr.), toraj se mora zgube kolikor mo goče ogibati; drugič, da Be nam čudno zdi, kako je pri tako malem zavodu mogoče, da je blagajnični ostanek predlanskega leta bil nad 30.000 gld. koncem leta 1884 pa že celo več nego 50.000 gld. (namreč 50.626 gld. 10 kr.) kakor računi hranilnica kažejo. Pitamo slavno c. kr. namestnijo, se-li to ujema s pravilno upravo hranilnic sploh?
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 17. novembra.
Predseduje župan Grasselli, navzočnih 22 odbornikov. Ovarovateljema zapisnika imenujeta se odbornika Srečko Nolli in Alfred Ledenik.
Na predlog odbornika dr. viteza B1 e i \v e i s a-Trsteniškega voli se mesto odstopivšega gosp.
hodi jako mnogo gg. častnikov in vojakov in se vozi mnogo voz v pozni noči. A delavci na Ljubljanici čestokrat na nabrežje nalože kamenja in hlodov, katere ni moči pred nočjo odpeljati, kar je velika nevarnost za ljudi, ondu hodeče. Predloga se jednoglasno odobrita in mestnemu magistratu se naroči, da se sklep takoj izvrši. (Konec prih.)
Domaće stvari.
— (Najviše priznanje) izrazilo se je g. L. Kropu, gimnazijskemu ravnatelju v Kranji povodom njegovega umirovljenja.
— (Naš rojak dvorni svetnik pl. Štefan) izbran je predsednikom konferenciji, ki se je te dni sešla na Dunaji, da določi in vsprejme normalni diapason.
— (Darilo.) G. K r ž i č, katehet nunske šole podaril je društvu katoliških rokodelskih pomočnikov 100 gld. Društvo kupilo jo že lani na vrtu vdove Schreinerjeve lep prostor za 2000 gld., na katerem se bode postavilo društveno poslopje, za kar si posebno prizadeva društveni neumorni načelnik g. katehet Gnezda.
— (Deželni odbor štajerski) bode, kakor smo že poročali, v prihodnji zborbi deželnega zbora predlagal, naj se na nižji gimnaziji v P t uji sistemizuje mesto učitelja za slovenščino. Da ne bi kdo pretiraval ljubeznjivosti štajerskih deželnih očetov do slovenske stvari, treba je tu komentara. Deželnemu odboru štajerskemu sigurno ni do tega, da bi slovenščino v Ptuji vodil spreten veščak, ker ta pouk preskrbuje se zadosta umno od klasičnih filologov, Slovencev. Marveč radi bi štajerski Nemci znebili se v Ptuji več slovenskih profesorjev, ki so dosihdob sicer bili nameščeni za klasične jezike, a se je vendar moral ozir jemati na take, ki so bili Slovenci, da so poleg klasičnih jezikov učili tudi slovenščino. Da bi se torej za v bodoče mej Ptujskimi profesorji število Slovencev skrčilo v jedno jednoto, v posebnega učitelja sloveuščine,
verjenik g. J. L.) tudi iz Krškega. Razen tega do-šel nam je od nekod  mesečni donesek na deset-krajcarsko knjižico.   Lepa hvala marljivim nabiral ceni!   (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku „ Narodnega Doma" v Ljubljani.)
— (Narodna Čitalnica Ljubljanska) priredi v nedeljo dne 22. novembra 1885 društveno besedo s sledečim vsporedom: 1. pl. Raab in Schra-
j mel — „Vindobona", putnica; svim vojaška godba. ! 2. Gjuro Eisenhut — »Spas brodara", možki zbor, j 3. Balfe — »Ciganka", ouvertura; svira vojaška } godba. 4. Stritar — »Pisarjev sin" ; govori gosp. j A. Je ločni k. 5. Millbeker — Potpourri iz opere j „ Vojaški mašnik"; svira vojaška godba. 6. Knal — j »Pihaj vetrič", čveterospev; pojo gg. Pribil, Po-lan, Val en ta in P a tem os ter 7. Eulenberg — „Prvikrat bije srce", svira vojaška godba. 8. Plesni venček. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Pristop imajo le p. t. društveniki narodne čitalnice.
Odbor.
— (Kat ar i ni no s lavno s t) priredi tukajšnje delavsko izobraževalno društvo dne 22. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih čitalnične restavracije. — Spored: Petje, deklamacija in plesni venček s sodelovanjem nekega orkestra z inštrumenti na lok. — čisti dohodek pripade izobraževalnim namenom omenjenega društva. — Ustopnice za osobo 30 kr. dobe se v glavni trafiki in v trafiki v čitalničnem poslopji in zvečer pri kasi.
— (Veliko tovarno zida firma G6 tz nor s Tirolskega v Tržiti. Nova tovarna bode predilnica in tkalnica, oskrbljena bode z najnovejšimi stroji, katere bode gonila vodna moč, in namen jej bode, tekmovati z zidovi Dunajskimi. Kakih 500 delavcev in delavk bode v tej tovarni dobilo dela in zaslužka. Ako je vse to res, potem bode nova tovarna za ves okraj koristna.
— (Nova postaja) otvorila se bode v 25. dan t. m. na progi mej Dolenjim Dravbregom in Prevalji, toda le za osobni promet.
— (Strojevodja Barbi č), rodom Slovenec, preprečil je v 7. dan t. m. na dalmatinski železnici blizu Labina veliko nesrečo. Velika skala zavalila se je na tir baš pri prihodu vlaka. A Bar-bič bil je hladnokrven dovolj, da je hipoma ustavil vlak. „Narodni list', kateremu smo posneli to vest, hvali Barbiča in mu kliče: „Slava Barbiču, a prie-kor željezničkoj upravi, koja je znala, da ona pogibelj preti, a radi škrtosti nije se postarala odstraniti je!"
— (Banka ,Slavijav) sklenila jo v mesecih julij, avgust in september t. 1. 23.791 novih zavarovanj za 26,147.045 gld. 3 kr. kapitala ter je zato prejela 483.895 gld. 77 kr. zavarovalnine in pristojbin.   Za škode plačala je v teh treh me-
secih 280.932 gld. 93 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 2,763.502 gld. 50 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 403.310 gld. 99 kr., na zemljišča posojenih pa 593.790 gld. 10 kr. Gasilne brizgalnice dobile so štiri občine. — Od 1. jannarija do 30. septembra t. 1. bilo je sklenenih 56.027 novih zavarovanj za 58,219.269 gld. 13 kr., ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin 1,321.507 gld. 76 kr., izplačalo pa za škode 533.634 gld. 21 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca septembra 1885. že 1302 člena, ki so skupno zavarovali 149.700 gld. 90 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 634.524 gld. 52 kr. ulog. — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem septembra t. 1. imel je Že 56.241 gld. 57 kr. premoženja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Sofija 18. novembra. Tekom včerajšnjega dne naskočili so Srbi z innogobrojnimi četami Slivnico z leve in z desne Na obeh straneh zavrnili so je Bolgari, kateri so, prestopi vsi potem v ofenzivo, Srbe pet kilometrov daleč podili, jih veliko pobili, nekoliko pa vjeli.
Sofija 17. novembra. Domneva se, da bodo Srbi Slivnico na levem krilu naskočili. A Bolgari so na ta napad, kakor tudi na napo d od Lom Palanke pripravljeni. Za trdno se upa, da se bode Slivnica krepko branila, akoravno so Bolgari v manjini. Sicer pa bode v treh dneh okolu Sofije dovolj vojakov zbranih, da se zaene ofenzivno postopati. Bolgari imajo doslej 800 mrtvih in ranjenih. Govori se, da so Bolgari pri Vidinu 150 Srbov vjeli.
Dunaj 18. novembra. Ogerska delegacija objavila je v zaključni seji svoje ukrepe. Havnald imel konečni govor, zaklical cesarju „hoch", kateri klic delegati živahno ponavljali.
— „Wiener-Zeitung" objavlja zakon, s katerim so porotna sodišča na Dunaji, v Korneuburgu in Dunajskem Novemmestu še nadalje ustavljena, zakon, po katerem so pravna opravila in j pisma glede arondovanja zemljišč i nadalje kolkov in pristojbine prosta, — zakon o pri-stojbinskih olajšavah pri konvertiranji železniških prioritetnih obveznic.
Zagreb 17. novembra. Banski stol odtegnil je dr. Davidu Starčeviću, ki je v preiskovalnem zaporu, pravico odvetnikovanja na nedoločen čas, dr. Franku za vselej, dr. De-renčinu na tri mesece. Deželni zbor sklenil je, da se poslanca Kuniičic (47 glasov proti 25) in dr. Radoševič (48 glasov proti 24) izročita sodniji.
16. novembra.
pii    v .i«.-: Wlld z Dunaja. —Falkcnn.ni iz Prage.
— Grof in grofica Keglovieh iz Budimpešte. — D.etrieh z Dunaja. — Steni iz Zagreba. — Masehuk z Dunaja. — Fischl iz Karlovca.
Pri ifitli«*ll Miiller z Dunaja. — Czerwiako\vsky iz Trsta. — Spitzer z Dunaja. — Dr. Buchvvald iz Tista. — llahatsch, Nedielka z Dunaja.
Pri «*«'HMr|i nvNlrljitkeui: g.Steininger iz Celja. — Riedner  z Ljubljane.
Umrli so v Idubljftkil t
11. novembra: Alojzij Merlak, c. kr. umirovljeni uradnik, 69 let, Sv. Petra cesta št. 56, za oslabljenjeni v starosti.
V deželuej bolnici:
9. novembra: Neža Kihar, gostija, 65 let, za oslabljenjem moči j.
10. novembra: Marija llovar, gostija, 70 let, za plućnim edemom. — Ne/.a Mele, dekla. Sli let, za jetiko.
11. novembra: Apolouijn (Jalfč. godčeva žena, 67 let, za kroničnim plučniin empbysemom. — Meta Okom, gostija, 85 let, za starostjo. — Mibajl Angioli, dninar, 27 let, za jetiko.
12 novembra: Janez Ouiaben, dninar, 55 let, za plucnico.
Meteoro1o£ično poročilo.
Tržili C€»bm» 9* Ijju&>ljtt
dne 18 novembra t. 1.
			•:\. kri		s\. kr
Pšenica,	bktl.		61 0	Špeb povojen, kgr. .	—16*>
Rež.	?»	...		Surovo maslo, „	M
Ječmen,	n		■1 B9	Jajce, jedno ....	— ;j
i Oves,	_		3 0	Mleko, liter ....	- ,s
; Ajda,			4 28	Glo<   «.■        meso, kgr.	- 64
Proao,	n	...	'. !	Telečjo          „ „	— 60
Koru/.a,	t>		.. :;	Svinjsko         „ „	— 56
Krompir	n		■2 8ii	Koštrunovo    „ „	— 35
1 Leća, Grah,	ji		8 h	1'išauoc.....	— 45
					17
Fižol,	n		v w	Sen       100 kilo    . .	2 0"-
Maslo,		kgr. .	— 90	Slama,   „ .	2 (>.V
Mast,			- so	Drva    trda, 4 □ nietr.	7 ti-
S; -b frM	en.		—154	|   „ mehka,	ri r><)
J	Caa opazovanja	Stanje baroni etra v mm.	Tem- Ve-peratura 1 tro v.		Netm	Mokri na v ni m.
17. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer	744-; 2 mm. 744 82 mm. 745 24 mm.	0 6 C 2 0° C 0 6 C	Sl. 8VZ. Z. svz. z. avz.	obl. d. jas.	000 MM
Srednja temperatura Pl", za 2 3° pod nonualom
Vremcniko porodilo 17. nov. Zračni tlak skoro po vsej Evropi visok, samo v Uiscaya-zalivu in na Grškem s pod 7»U> ram Vetrovi v Srednji Evropi slabi, v Angliji in na jugu viharno, pri Trstu burja. Nebo jasno, na Spodnjem Donavu dež iu sneg. Temperatura nizka. — Pričakovati, jasno, suho in mrzlo vreme.
ID-u_n.aosls:SL borza
dne 18. novembra t. 1.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Papirna renta..........81
Srebrna renta...... . .
Zlata renta ..........
5°/„ marčna renta........
London   . . .....
Srebro....... .
Napol . .
C kr cekini ....
Netnške marke
4'Zo državne srečke iz I. 18f>4 250 gld. Državne srečke iz 1   186-1 100 gld
Ogrska zlata renta 4%
n     papirna renta 5"/,, 59/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/a 100 gid
Zemlj obe avstr 4l/1°/0 »lati zast listi Prior, oblig  Elizabetine zapad železnice Prior oblig  Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 gld
Rudolfove srečke . 10 n
Akcije anglo-avatr banke 120 Trainuiway-društ  velj   170 gld a v
Vajenec,
ki je dovršil vsaj Štiri gimnazijske razrede, vsprejme se takoj
pri glavnem zastopu banke „Slavije"
v Ljubljani, Kongresni trg *t. 7. (685)
81	gld.	60	kr.
82		20	
108		25	n
99		50	
860		—	n
21		60	n
125	»	80	
10	n		1 n
5	n	97	ti
61	n	HO	
126	1	50	1
171		25	f
V6	_	90	n
89		60	1
104		—	1»
116		75	n
125	t	60	„
114		50	
104	n	50	1
176	_	50	1
17		80	
96	g	75	
1^8	f	75	
i Lepo stanovanje
I s 2 sobama,  kuhinjo  in  z   vsem   drugim  tako| odda gospod .Tt>ial|> Paner  n» ftentpe turškem pred-
; mest jI. (i!S2 — 2)
FRAN DEŽMAN,
knjigovez -v l.jiililj.in i.  Ktarl trg št. 24,
ima Se v zalogi ia priporoča kakih 300 knjig:
„Glasi domorodni", Uolfl Lovro Toman,
8*, 140 stranij. — Da bi se knjige hitreje razprodale, znižal je ceno od 60 kr. na «0 Ur. 677—2)
Čiščenje in zMjšanje vina.
Najgoto vojše. nt> Jhitrojšo in najcenejše sredstvu za čiščenje iu zbo^ianje vina in poprav'lanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET Sc C v Parizu, Lyonii, Marseillu.
To zf jamčeno sredstvo 1 navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. II %ItTJI \\\ « IJiiMJaiil,
pisarna v Tavčarjevi palači.    ^587—13)
Tropinec in žganje iz vinskih drožij,
t* t uro in novo blago« prodaja 11» drobnu iu d belo . J IS JK1 S£ WAUNKH, posestnik žganjarniee v illoderuu ua 0|(«rskeai. ' (ti24—8)
Zasotmik
želi se udeleževati z zneskom od 3000  do 4O0O glA.
pri kakem solidnem podjetji. — Ponudbe vspiejeiiia Fran 31iiller-jev Anuoncen-Diireau v Ljnbljnni, (675—'A)
Proda se hiša
Ste v. s   11»  Str in 4-m   potu  v   IJ uhlju 11 i
iz proste roke. Sila ta obstoji iz dveli poslopij, ima 7 sob, 2 kleti, hlev, pod, Supo, 2 orali sveta, travniki in njive, je okolu hiše. — Natančneje se izve pri Henriku Magistru v hiši. (65!)—2
A. SCHVVEIGER,
zobozdravnik,
Fran Josipova cesta št. 5, I. nadstr., ordinira od 9. do Val. ure dopoln&ne in od 3. do 5. ure popoludne.    («76—2)
Erven Licas Bols,
ustanovljeno leta 1575,
katerih specijalitete:
Curacao-Anisette,
k. dvorni zalagate-k. nizozam. dvorni zalagatelji,
Amsterdam,
se   dobi v prvh prodajalnieah v (Curacao-sko aiiiško žganje) deželi.
(531—0)
I   A. RAIICHERjeva
K»el
t 1
v
f
i
e
♦ ♦
zaloga čevljarskega blaga,
Židovski* ulice šl. (».
priporoea eastiteinu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega ba^a za gospode, gOHpe in otroke v najlepših Izdelkih iu po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana (iiina na svoji« bogato zalogo (tiOii—10)
čevljev za dečke in deklice,
ki so izjemoma pojuko znižano) <;eni ra/piodnjejo.
■ eoBPI** ■U*+flUe*HHe« ■■ ♦♦»■Be«
izrednim vspehom.
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki  zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenii, diarr-htie in rekonvalescenti z - Zdraviluica v LindetvieH« (Š'e-zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčaj oče pri rekom alescenei.
.ledino zalogo /» liraiijsho
ima (666—3)
„LEKAKNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v LJubljani.
Velika steklenica velja 80 kr., IO steklenic 7 gld.
Po pošti so pošlje najniarj f> steklenic.
*>-*>->>^^ 5
kapljic« za želode«.
Tajni medici us k i in dvorni sovefnik dr. lliickiiig, medicinski sovetnik dr. Cuhn, dr. Miiuning in mnoge dfuge zdraviliško avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tnjiio sredstvo priporor.-ijo proti vsem želodčnim in trebušnim ooleznltn. P<imag»jo takoj proti migreni, krču v žebnbi, oiiM'(lb>\ ici. glavobolju, trehiihoboljii, /.asi i/.en ju, žebidčnej kislini, vzil igo vanju, omotici, koliko, skrolel juoni itd., proti zli', tej žili. /a|»retju. Hitro in (»rez bole i in meče in povrnejo Nlasl do jedi j. Poskusite snino z malini iu prepričajte se sami. Jedna stekl. f>0 iu 30 kr.
1'ri gos|ioi'u lelii«i-ji SkiImhIi. pri /IiiUmii orlu. nn. I*r«"«»ii-ini v fin irjju. [716 — tS8)
Velika partija   1 (™«-i*>,
(po 3—4 motre), v vseh barvah, za polno tnožko obleko, pošilja po post tu-in povzetji, ostanek poSgl.
Ba v flSi'iiii.
Ako bi ne Ittago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci / roti poiiljatvi marke za 10 kr.
-r—*--
-vr-<—S>-1-<i0^~
-■i^l------^.v::,1
EestitEijsti
fluid
p o m n oženi, tudi
imenovan,
rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in prakt.fi-nih DoHed»folh frle.de afilok« kot izboren skusen ter j S priznan kot najboljši zdravilen in krep.len, obran. j. konja do po/.no starosti, celo pri največjem trp lenu vztraineca in pogumnega, zabranjuje otrpnelost koiij-skilimlov terofuH v "krenilo pred in r «g£u* očvrs.enje) po kukem tiudapohiem delu. Ua\)v i.ln kot n.dpiralno n ozdravi..U.|ofie sredstvo pr. pretegu žil. Stekanji kolen, kopitnih boleznih "tnmenji v boku, v križi i. t. d., otekanji bog, mehurjih ua nogah, izvinjenji, tiščanji ud sedlu in uprave, pn nu-EoTi. t. d, Skratka okoTo pri vseh v:,anjih boleznih hibah.
1 steklenica z rabiluim navodom vred stane 1 gld 5 steklenic z rnbilnini navodom vred samo 4 gld. Prodaju in vsak  dan  razpošilja zdravila s poŠto na J deželo: a>-r>:>-3)
I        'i0T~ zraven rolovia v Ljubljani.
ly.da.telj >n odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk   Narodne Tiskarne