Zli. ftevilho.
v LnMim t pmkmia 11. šotnimi mi.
ZUV. leto.
.Slovenski Narod- vetja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
eek> leto.......K 24 —
pol leta .   „ 12 —
četrt leta    ....... 6'—
na mesec......,   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta .......   . 11-—
četrt leta....... 5-50
na mesec......m 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova nlica si. 5 (v pritličju levo), telefon št 34.
tn
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
stsvOka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne orira. „narodna tiskarna" telefon it SS.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro»Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta .......   . 13*—
četrt leta    ....... 650
na mesec   ......   - 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28"-
za Ameriko in vse drage dežele: cek> leto......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka. Upravništvo: Knailova ulica št. S (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 05
Krvava nedelja na Dunaju
Dunaj, 17. septembra.
V glavnem mestu države se odigravajo danes prizori, ki spominjajo na davno pretekle ča^e pouličnih revolucij. V zadnjih letih je cesarski Dunaj videl na svojih ulicah ponovno stotisočore množice demonstrirati za politične ali gospodarske zahteve. Dunajska ulica je v novembru 1906 podrla zadnje ovire, ki so se stavile uvedbi splošne in enake volilne pravice, in pred par meseci je dunajsko delavstvo pa tudi meščanstvo v sijajni demonstraciji dvignilo glas proli zavoženi gospodarski politiki države. Toda takrat je šlo za urejene demonstracije; v osmerostopih so takrat meščani in delavci, z zastavami, standartami, iiapisi in znaki mirno ter disciplinirano korakali po dunajskem Ringa.
Današnje demonstracije so bile popolnoma drugačnega značaja. Socijalni demokrati, ki so jih aranžirali, so kratkomalo napovedali javno zborovanje v rotovžu in delavstvo je izdalo parolo: vsi na Ring,vsi pred rotovž. Soc. dem. stranka je odklonila vsako garancijo za mir in red, nI postavila običajnih rediteljev, s pomočjo katerih zna tako dobro varovati disciplino svojih mas; prepustita je maso sebi sami.
Socijalno demokratični voditelji so hoteli danes odgovoriti ministrskemu predsedniku na njegova očitanja, da harangvirajo in zapeljujejo nerazsodno maso. Pokazati so hoteli, da je njim edinim mogoče vzdržati v razburjenih proletarskih vrstah mir in red in da vsa državna avtoriteta ne doseže tega, kar premore strankarska disciplina. Ta dokaz se jim je posrečil. Toda demonstrujočo množico so zagospodovali oni temni in neodgovorni elementi, ki porabijo vsako priliko za ekscese ter zbesne v imetju m življenju nevarne tolpe. Poulično divjaštvo, slepa strast po uničevanju je danes zagospodovala na Dunaju. Regimenti ol>orožene sile so sicer zatrli vzplamenelo revolucijo, predno se je mogla razširiti, na ulicah je tekom popoldneva sicer zavladal zopet mir — toda pri policijskem ravnateljstvu izrekajo bojazen, da bodo dogodkom na Rin.eru sledili >e krvavi nemiri v zunanjih proleterski!) okrajih. Strah pred večerom je splošen.
Plamen socijalno - revolucijo-narne iskre, ki tli v masi, se je danes i
tl^ai — '    ■ —--SSJ --=
prvič nevarno pokazal. V znamenju burnih klicev »živio revolucija« in ob grmenju in pokanju tisočerih pobitih šip in demoliranih gostiln in trgovin je izbruhnila ona globoko segajoča nezadovoljnost ljudstva, ki trpi vedno hujše pod splošno draginjo.
Ne tisoče in tisoče je bilo demonstrantov, na stotine ekscedentov; toda kar je pri današnjih dogodkih posebno pomenljivo, je dejstvo, da se v najširših meščanskih krogih ekscese najostrejše obsoja, toda da je velika demonstracija, v kolikor se je izvršila mirno, bila tudi v teh krogih s simpatijo pozdravijena.
Ta moment da misliti in naj bi vladi delal več preglavice, kakor pa razbite šipe in demolirana vrata današnjega dne. Pod pritiskom gospodarske bede se širi dvom in upor tudi v one kroge, katerim gotovo nihče ne more očitati, da bi bili državi sovražni.
Socijalni demokrati so si danes kot stranka zelo škodovali, javnost jih bo obdolžila, da so aranžirali današnje izgrede. Ne da se dognati, v koliko je ta obdoHatev opravičena, gotovo pa je, da so dunajski krščansko socijalni krogi sokrivi današnjih izgredov. Popolnoma objektivne osebe zatrjujejo, da se je med množico nahajalo mnogo krše. soc. agentov prevokaterjev, ki Bo haranguirali množico, da napravijo soc. demokratom neprilike ter diskreditirajo dra-ginjsko akcijo.
V poznih popoldanskih urah so je raznesla po Dunaju vest. da bo v slučaju, če se zvečer izgredi ponovilo, proglašeno obsedno stanje. V naslednjem podajemo o poteku demonstracij in ekscesov podrobnejše poročilo.
140.000 demonstrantov.
Socijalni demokrati so napovedali za danes dopoldan veliko demon-Stračno zborovanje proti draginji, ki bi se naj vrnilo v rotovžu. Vodstvo stranke je odklonilo vsako odgovornost za vzrl rža van je miru in reda ter tudi ni naznanilo oblasti sprevoda, kakor se je to dosedaj vedno zgodilo. 2e ob 8. zjutraj so se začel** pomikati iz vseh zunanjih okrajev nepregledne množice delavcev, v notranjem mestu so se jim pridružili mnogoštevilni demonstranti iz meščan-skih krogov. Kmalu po deveti uri je bil celi trg prod rotovžem natlačen ljudstva, ki je tudi uapoln. valo velikanski prostor med univerzo in parlamentom. Ob 10. dopoldan je bi-
LISTEK.
iimm m sovraštvo.
Povest.
(Spisal Anton Antonov.) (Dalje.)
s Preveč si prijazen,« mu reče. »Preveč se potrudiš in preveč ljubezni mi izkazuješ!   Saj grem. Ser-
vus!«
Zgovoren in Ržeu sta se bila že spravila spat. Ne ve se, če sta bila že zadremala. Ali resnica pa je, da se ni noben odzval Slarnnikovemu pozdravo
>Žc spita, zaljubljenca srečna,« de s pravi jaje se v posteljo.« »Meni je zelo v£eč, da sta Mila in Ržen drug za drugega. He, tudi jaz sem se bil zaljubil na tak način. Ali sedaj so vsi oni lepi spomini obledeli v moji duši. Niti ne sanja se mi več o Minki. Za nos me je ona vodila, a me nikdar nobena več ne bo. Slovo sem dal ljubezni menda za vedno; samo norčujem se iz nje in po njej osmojenih ljndi. Rana se mi je že zacelila, nič več ne krvavi in ne boli. Ile, he, burne čase je doživelo takrat moje srce.«
In ^pet se je zasmejal obledeli sliki nekdanje svoje zaročenke Min-ke ter zlokobno zamežiknil. In ta posmeh je ujel hudomušni bog Spanec ter s strastnim poljubom omamil STamnikovc dušo. Še enkrat se je po roga 1 Slamnik sebični Minki, še enkrat pomežiknejo njegove oči. Potem pa ara jih narahlo zatisne dobri Spanec.
In mirno je bilo po sobi. Spanec je razgrnil svoje mehke peroti nad vsemi tremi, in nič drnerega ni bilo čuti, kakor pravilno dihanje treh zdravili prsi in tiho, vendar rezko šepetajoče tikat a nje treh izvrstnih srebrnih žepnih ur.
In mimo so spali vsi trije tovariši; pajek tam v tretjem kotu je nepremično zdel v zanjkasteni in mrežastem dr mu ter Čakal potrpežljivo, kakor lansko in predlansko leto, lepe in tople pomladi. Luna ga je sicer božala s svojimi ledenimi žarki, a on se ni zmenil zanjo.
IV.
Zima je bila že v polni meri storila svojo dolžnost tisti predpust. Mrazu, snega in ledu je bilo že dovolj tisto leto. Zato pa so zaveli južni vetrovi, in solnce se ni vee jezilo na nebu; zahotelo se mu je po ljubezni, v kateri se je jela tajati vsa zmrzla narava.
Bilo je dan pred svetim Matijo.
1» tam navzočih vsega skupaj 120.000 do 140.000 ljudi.
Varnostne odredbe.
Vlada je že v prvih dopoldanskih urah mobilizirala vso dunajsko policijo in nad 4000 mož vojaštva, da po možnosti prepreči demonstracije. V gostih gručah so bili na Ringu postirani stražniki peš in ua konjih, vsi dohodi v notranje mesto, zlasti pa ulice, v katerih se nahajajo vladna poslopja, so bile zasedene od kavalerije, bazarjev in ulanov, ki so bili deloma poklicani tudi i/ drugih mest. Cela garnizijn je bila v vojašnicah konsignirana in z ostrim strelivom pripravljena. Posebno ostro zastraženo je bilo poslopje ogrskega ministrstva in pa cesarski grad. Notranje mesto je izgledalo kakor vojaško taborišče.
Zborovanje pred rotovžem.
Že pred deseto uro no morali ustaviti na Ringu ves promet. Pred in za rotovžem so bile postavljene tribune, raz katere je govorilo 30 soc. demokratičnih poslancev med njimi Pernerstorfcr, Schuhmeier, Seitz. Govornikov skoraj ni bilo slišati, ker je množica venomer klicala fej vlada, fej agrare i, le j Mažari!
Med zborovanjem se je prigodi!
tudi
prvi burni prraor.
Nastopil je namreč češki poslanec Tomašek ter v češkem govoru napadal trgovsko politiko vlade, zahteval odpravo kartelov ter dokazoval potrebo uvoza argentinskega mesa. Kar naenkrat se oglasijo iz množice glasni protesti proti češkemu govorniku »Dunaj je nemško mesto«, »dol s Cehi« — nastane prepir in mnogoštevilni češki soc. demokrati navalijo ua kričače, ki so morali pod njihovimi pestmi utihniti. Toda razburjenje je med tem postajalo vedno večje. Klici »živio internacijonala« so se kmalu pomešali s klici »živela revolucija« in naenkrat zaplapola rdeča zastava
m. kandelabrih in sobah Babeuber-žauov, ki stoje pred rotovžem. Resolucija.
Končno je bila sprejeta resolucija, ki šiba gospodarsko politiko vlade ter konča s zahtevo: odprite meje! Doli z oderuštvom živil, doli s politiko gladu! Okoli 11. je bilo zborovanje končano in med petjem delavske pesmi ter neprestanimi klici: živela revolucija, živio Portugal, fej vlada, doli z Gautschem, začnimo z
generalno stavko in pasivuo rezi-stenco, govorimo z oderuhi angleško! so se pomikali tisoči po Ringu. Na rotovžu pa se je v tem trenutku pokazal velik transparent, ki kaže ministra obešenega na kandelaber. Prvi ekscesi. Večino demonstrantov se je mirno pripravljala na odhod. Množica je baš pasirala parlament, kar se začuje
strel.
Za trenutek je zavladala grobna tišina. Kar se začujejo glasni kriki: »policija strelja!« Vse je kazalo na poslopje upravnega sodišča in v par sekundah se je vsnlo kamenje proti oknom krasne palače.
Ta bombardement s kamenjem
je v malo trenutkih uničil vse šipe ter poškodoval krasne štukaturc. Razvezal pa je tudi vse divje instinkte mase in pričelo se je pokon-čevalno delo, ne da bi se popolnoma osupla policija le količkaj zopersta-vila. Razni fanta lini so začeli pobijati šipe v bližnji ulici Bellarija, s palicami so tolkli po plinovih svetilkah, mob je ustavil avtomobil, v katerem se je nahajal nek oficir ter za bežečim častnikom vdrl v restavracijo Bellarija, ki je bila v trenutku demolirana. Policija je sedaj potegnila sablje ter udrla za razjarjeno množico, mlad človek je pri tem dobil težko rano, mnogo ljudi je bilo aretiranih. Razgrajači pa so med tem že vršili svoje delo pri kavarni »Lang«, v kateri so razbili stole ter ž njimi pobijali šipe na jnstični palači. V ulici Bellaria je bilo demoliranih nekaj malih trgovin ter mnogo ljudi ranjenih od razbitih šip. s katerimi je ulica uprav jx>sejana.
Nastop vojaštva.
Ker se ljudstvo nikakor ni hotelo pomiriti, so poklicali vojaštvo. Prišel je eskadron u lance v, ki so bili sprejeti z glasnimi fej-kliei. Na trgu med muzejema je stal eskadron hn-zarjev prapravljen, katere so demonstranti neprenehoma zasmehovali. Z »Bellarije« je zdaj prikorakala asi-stenčna stotnija 32. pešpolka in stot-nija »deučmajstrov«. Množica je pozdravila vojake s klici: »Ali ste lačni* Ali ste dobili danes že kaj jesti?« Med tem je skušala policija prostor okoli •>Bellarije« sprazniti, kar se je tudi proti d vem i>opoldne im>-srečilo. Toda demonstranti ki so jih b enega mesta pregnali so se zbrali na drugem mestu. Nato so spraznili
tudi obe plati glavnega dohoda parlament, ki sta bili eel dan zasedeni od demonstrantov. Demonstranti so se temu z največjo silo vpirali.
Ravnotako hrupno je bilo tudi na. »Freiungi. Ko je po končanem shodu šla velika množica pod vodstvom* poslanca \V i n t e r j a skozi Teiufalt-strasse čez Schottengasse, je dobi in dohod v Herrongasse, zaprt od goste vrste policistov, za katerim je stala, četa dragoncev. Množica je groneee dvigala palice, kričala »fej!« vladi in agrareem in korakala proti vojnemu ministrstvu, kjer je četa huzar* jev zaprla cesto. Demonstranti so jih pozdravili z ironičnimi »cljen-kliei«. Zopet so začeli groziti s palicami in kričati »fej!« Dolgo je trajalo, da *> se nekoliko pomirili.
Nada I jn t ekscesi.
Med množico, ki je šla ■ rot<>\-škega trga, se je naenkrat razširila vest, da je nekdo z okna magistrata, vrgel vrček za pivo. V trenotku s«* bila s kamenjem razbita vsa okna na magistratu, ki imajo razgled proti Barten>teingasse in Landosge-richtstrasse. Tudi v koliei magistrata, v Landesgerichtstrasse in Li-chten felsgasse je bilo mnogo oken pobitih. Demonstranti, katere sta policija in kavalerija pregnali izpred justične palače, so preplezali ograji ■ vrta, ki je pred prirodopisnim dvornim muzejem, in so začeli tn razbijati. Razbili so več kandelabrov za plin, par oken v suterenu muzeja in so odtrgali dele železne ograje.
Ko so ekscendente od tu pregnali, so šli ti pred magistrat ua Tiuoger-jeveut trgu in rotovškein parku. Organizirano delavstvo je odkorakalo ve&Boma že ckmiov. Ostali so le š* napol odrasli dečki, ki so s palicami razbijali okna in svetilke. Trga pred magistratom niso mogli izprazniti, ker so se ekscendenti umaknili % park, kamor jim polieija ni mogla slediti. Opetovano je morala polieija na konjih pregnati ekscendente. Pri tem je padlo več policistov raz konje. Demonstracija pred magistratom trajale skoraj do večera navzlic mnogoštevilni policiji in vojaštva IN.nekod *o napol od rasti i dečki obmetavali indicijo od zadaj ■ kamenji, n*> da bi ta vsled tega ostrejše nastopala.
Pri teh ekscesih je morala policija večkrat potegniti sablje in je posamezne glavne ekscedente tudi aretirala. AretovanUi je hilo kakih 70 Ooefc. Nekatere od teh so izročili deželnemu sodišču zaradi javne nasilnosti. Več oseb.  posebno jx>licistov,
Z'J'.'. ~ ~t~t_ mSSk ' t '      ' "   - -t
Ker sta bila Alpenstein in See- | lenheiir že odšla iz Zavinka, so bili naši znanci Zgovoren, Griva, Slamnik in Ržen bolj vpreženi v službeni voz, kakor prej. Zato pa ni mogel razna Grive nikdo na predgodovni večer na Pristranje. Zgovoren je imel nočno službo in Ržen z njim. Slamnik je imel službo po dnevi, vsled česar bi se mogel odpeljati šele ob desetih zvečer. Le Griva bi se lahko udeležil predgodovšeine. Toda on je tudi imel svoja pota. In tako je prišlo, da ni odšel nikdo izmed njih k Sušnikovim, kakor se je lahko spoznalo ti pisem, ki sta si jih pisala Zgovoren in Zalka.
P j njih sta se tudi dogovorila, da ne vkljub vsem oviram snideta. Zalka je pisala v pismu Zgovornu, da se pelje tisti dan pred svetim Matijo v mesto nakupit nekatere stvari. Zgovoren pa ji je pisal, da je ravno ta dan prosi. Ko je Zalka še povedala, s katerim vlakom se pelje, je bilo kar nehote dogovorjen sestanek v železniškem kupeju drugega razreda tisti dan pred svetim Matijo.
Prihlapel je na dan svetega Matije osobni vlak zjutraj ob desetih na Zaviuek in se vstavil pred postajnim poslopjem.
Za blestel je skozi okno ženskega k u peja bel robec v skorajda toplih žarkih rumenega solnca in prikaže se prekrasna glavica Sušni kove Zal«
ke, ki je radostno kimala vstopajočemu Zgovornu.
> Klanjam se, gospodična Zalka,« pozdravi Zgovoren Sušnikovo vstopi v.Ši v njej kupe.
»Dober dan, gospod prijav,« mu ozdravi Zalka ter mu da rdjko. katero Zgovoren poljubi. \
»Prosim, je dovoljeno,« jo* vpraša Zgovoren ter sede poleg nje.
Same. sta bila v tem oddelku. RojT zadeni po južnem zraku, in piski resnih sprevodnikov se razgube v torlih vetrovih, kolesje se premakue in že je v najhitrejšem diru eel vlak.
»Papo vam in vsem vašim tovarišem pošilja pozdrave,<v začne spet Zalka,
Hvala, gospodična Zalka. reče skoraj nervozno Zgovoren.
In dokaj časa sta molčala oba, ker sta bila sama; in ravno ta saiue-lost ju je plašila, da si nista mogla pogledati v oči.
»In gospod papa^se-li dobro počuti,« spregovori Zgovoren, da pretrga neznosno molčanje.
»Hvala, prav dobre volje je,« mu odgovori Zalka ter ga pogleda od strani, boječ se in hrepeneč, da se srečata njen in njegov pogled.
»To me veseli,« de, nerodno Zgovoren. »In vi, gospodična Zalka?! Dobro se mora vam goditi, ker na vašem obrazu in v vaših očeh že cvete prekrasna pomlad.«
»Vi ste velik poredne*/.« reče Zalka ter mu zapreti s prstom, ne oV«. bi ga pogledala naravnost v oči,
»Tako le, v tem položaju, ste krasna, nebeško lepa,« vzklikne vzhi-čeno zaljubljeni Zgovoren.
In objel bi jo bil in poljubil, da se ni vstavil vlak ua predzadnji po« staji.
In Zalka hi uui l največjo radostjo vrnila ol>oje v ljubezni m o,je velike duše.
V njtmin kupe tudi na tej postaji u i nikdo vstopil. Zato sta spet nemoteno kramljala, in Zgovoren je že spet prevzemala sladka opojnivs tega krasnega dekleta. In ojuuačfl se je, .-edel tesno ob njej ter jo prijeJ čez pas. Zatrepetala je Zalka. a se ar branila. ,
»ZaSka!« so zaprosila njegov* trepetajoča usta, in njuna pogled r sta s** srečala.
»Vladko!« je vzkliknila rndoMar njena ista duša, i u strnile »o se ustrv obeh v dolgotrajen poljub.
»Zalka.  jaz  te  ljubim noskom* no,<: /adrhte usta Zgovornu. V odg vor je dobil ljubeč pogled in »ladesi poljub.
».'az aeiu srečen,« de Zgovorna ves v ognju.
»Vladko, tudi jn« sem srečna,« in objela sta se spet mlada in srečna človeka...
(Dal* -™ r
bfe orio ranjenih, vsleo česar je mora* Ibl rešilna družba večkrat intervenirati. Veliko policistov je popadalo a Iconj ter se pri tem znatno poškodovalo. Demonstranti so metali pred konje pokalne žabice, vsled česar so se konji splašili in pometali raz sebe jahalce. Pokanje teh pokalnih žabic je povzročilo tudi govorice, da se je streljalo z revolverji.
Množim je bila zelo razburjena* Dogodilo se je več značilnih slučajev. Tako si je razgalil nek demonstrant prsi, se postavil pred policista in mu zaklical: »De suni!*« Tudi veliko število žensk se je udeležilo ekscesov in so prinašale iz jahalnoga drevoreda na Ringu možem kamenje. Opetovano se je slišalo, kako so ženske hujskale može, naj ne prenašajo mirno postopanja policije.
Ko je množica korakala v zunanje okraje, je prišlo zopet do hrupnih prizorov, posebno v Otakringu. Ze na meji, pri viadunktu državne železnice, je prišlo do ekscesov, katerim policija ni bila kos.
^       .Veliki ekscesi v. Otakringu.
Kavalkada policije na konjih je {zasledovala demonstrante skozi Jo-sefstadt.V mestu so bile razširjene vesti, da je prišlo <K> ostrih spopadov z vojaštvom, da se je streljalo in da je bilo več smrtno zadetih.
V Otakringu so razdjali več prodajalcu in trgovin, razbili okna javnih poslopij. Tudi več šolskih poslopij je bilo poškodovanih. Pri šolskem poslopju na vog-alu Hasnergas-sc in Hippgasse so razbili okna in poškodovali ograjo.Tudi župnišče altler-chenfeldske cerkve so ometali s ka-meuji. Iz parkov so znesli klopi in napravili barikade. Iz šol so zmetali na cesto opravo, šolska izpričevala in knjipre. Veliki ekscesi so bili pred Delavskim domom v Kreitnerga>-<' in Klausgasse. Šele ko so vse vojaštvo, kar ga je bilo na razpolaganje, dirigirali v Otakring, so vsaj v glavnih cestah pregnali demonstrante. .Vojaštvo so obmetavali s kamenji, vsled česar je nastopilo z bajoneti in golimi sabljami. Več e.kseedentov je bilo bolj ali manj ranjenih. Ti cestni boji so trajali eelo popoldne do večera. Demonstranti se niso hoteli umakniti. Ce so jih razgnaii z glavnih cest, so se zbrali zopet v postranskih ulicah. Govori se tudi, da je in-fanterija streljala, toda ta vest še ni !>otrjena. V Otakringu je bilo ranjenih 57 oseb. Zvečer je postala situacija nevarnejša, ker so se začele med demonstrante vmešavati razne nevarne eksistence. Policija je ukazala hišnikom, naj hišne duri kmalu zapro. Kravali v Otakriugu so bili podobni revolti. Demonstranti so se umaknili ^ele kavaleriji. Večkrat so se eksce-denti zabarikadirali in so metali na vojaštvo kamenje in druge predmete. Ob 7. zvečer še ni bilo konca ekscesov. Te demonstracije nameravajo prihodnjič nadaljevati.
m
Uradno poročilo o demonstracijah in dogodkih na Dunaju potrjuje, da je bil eden zahoden z bajonetom, 4 so bili težko ranjeni od salve, 58 oseb, in sicer med njimi tudi vojaki in redarji, pa je bilo lahko ranjenih.
Monif estacllski shod državnih uradnikov.
V dvorani hotela »Union« se je Vrini včeraj ob 11. dopoldne mali ifestacijski shod državnih uradnikov proti draginji, ki ga je otvoril davčni nadupravitelj g. L i 1 1 e g s pozdravnim govorom v slovenskem »n nemškem jeziku ter oh enem oer-tnl namen shoda, ki je bil sklican p<. naročilu in na zahtevo centralne organizacije uradniških društev. Da apelira c. kr. uradništvo dane- že *retjič v enem letu na vlado v javnosti, je kriva neznosna draginja, ki je spravila uradništvo že skoro do obupa. Vlada ve za mizerno stanje uradništva in je to tudi po svojih zastopnikih že večkrat priznala, imela pa rje doslej za uradnike samo lepe besedo in obljube, storila pa ni ničesar. Le skrajna sila je kriva, da stopijo uradniki v javnost in povedo, kaj je zakrivila vlada na svojih služabnikih. Citira nato izjavo ministra Wi-ckenburga. Ce kak minister priznala, da je stališče državnih uradnikov obupno, potem mora biti beda že skrajno neznosna. Pravijo, da lakota l>oli, tako daleč pa so prišli že državni uradniki, da bodo morali kmalu trpeti lakoto, to je iiopolnoma d 'ngo vprašanje. Vlada in parlament imata važno nalogo tej bedi odpomoči in uradništvo črpa vsaj nekaj upanja še iz vladarjevih besed v kronskem govoru 19. junija 1907, kjer naznanja v ladar v kratkem odpomoč proti uradniški bedi. Z vseh strani širne Avstrije prihaja danes glas do vlade: >Ven s pravično službeno pragmati-l:o, ven s časovnim napredovanjem!« Nato pozdravi došle državnozborskc in deželnozborske poslance dr. Ravni h a r j a, prof. Jarca, nadsvet-
nika Višnikarja ter profesorja Reisnerjain podeli besedo detel-nemu poslancu profesorje Reisnerju,
ki je izvajal sledeče:
Visokocenjeni tovariši!
V kratki dobi enega leta aboru-jemo danes tretjič. Zbrani tukaj brez loČenja v stanovske kategorije, brez ločenja po narodnosti ali isvensluž-benem političnem pripadništvu posameznikov, hočemo svoj klie iz Ljubljane pridružiti klicem vsega državnega u radništva širne Avstrije. Naš klic ne more biti več klie želja, klic prošnja, naš, klic je signal, da mora s tem mesecem miniti neka ničvredna doba za vse avstrijsko uradništvo, da mora napočiti doba temeljitega izboljšanja našega gmotnega stanja, ali pa pride, recimo skratka, katastrofa. Danes se o kakovosti te katastrofe še ne da govoriti; takih razmer v uradniškem stanu avstrijskem sploh še ni bilo. Prikriti se pa ne da več dejstvo, da je državnim uslužbencem pošla potrpežljivost- in udanost v usodo, da je vse uslužbence prevzelo tisto razpoloženje, ki je rodi obup z vsemi svojimi nepreraeu-njenimi dejanji, tisto razpoloženje, ki žene maso na ulico in ni masa več v stanu razločevati med dobrim in slabim.
Naš signal velja centralni vladi in parlamentu. Naj se visoka vlada vendar že enkrat zave, da je to razpoloženje prodrlo do najtišjega uradnika, da je tudi pri njem >svaka sila do vremena«.
Obračamo se do centralne vlade ne samo, ker je ona naš najvišji gospodar, temveč tudi v zavesti, da je državno vodstvo v prvi vrsti zakrivilo ta obupni položaj, v kakršnem smo. Ta očitek je docela upravičen iti vsakomur jasen, ki ne gleda samo n i zunanji blesk uradne uprave, ki pogleda v razvoj zakonito odrejenih izpremomb v službenih razmerah. Vse uradništvo zahteva času primerno službeno pragmatiko. Javnost bo lažje umevala naša stremljenja, če izve, da zahtev po službeni pragma-tiki ni prinesla najmlajša doba, da to ni posebna novotarija, ki bi bila manj nujna, nego drugi državni posli. Uradništvo bije boj za službeno pragmatiko od leta 1867.. do danes torej 44 let. Prvo splošno uradniško društvo je izdelalo spomenico, državni poslanec, naš rojak dr. Klun, je njeno peticiji) predložil parlamentu dne 19. novembra 1867. in jo je parlament odstopil ministrstvu dne 14. marca 1868. Od tega časa ni daljšega zasedanja, da bi ne bile vložene enake peticije in interpelacije, in vendar še danes nimamo pragmatike. V obeh zasedanjih od leta 1901—1909 je bilo poleg različnih predlogov stavljenih zaradi izdanja pragmatike najmanj 12 interpelacij, ki nanje odgovorni minister sploh odgovoril ni. In o priliki otvoritve letošnjega zasedanja čitamo v vladni izjavi: »vlada se tudi v bodoče ne bo upirala uvaževanju upravičenih želja državnih uslužbencev po zboljšanju njihovega položaja; nič manj bo morala posvetiti svojo pozornost ostrejšemu očrtanju pravic in dolžnosti uradnikov in slug.<c
Po dolgem času zopet torej samo izjava, in iz te izjave je z veliko fineso izgnana beseda »časovno napredovanje« in -službena pragmatika*:, to pa je vse tisto, kar nam po pravici gre in kar v prvi vrsti zahtevamo. Kajti dolžnosti, ki jih ima uradnik proti državi, nam ni treba več ocrtati in opisovati. te vse poznamo in smo z njimi preskrbljeni še za omo-jro, mnogo let naprej. Opišite nam natančno dolžnosti, ki jih ima država proti nam, ki njej služimo!
Vlada je naznanila parlamentu predlogo o pragrmatiki in časovnem napredovanju leta 1907 in jo je končno res predložila dne 81- decembra 1909. Ta vladna predloga je romala v odsek, kjer je v množini dela spala skoro eno leto, iz odseka je prišla v parlament, pa je po kratki dobi zaradi razpustitve parlamenta zopet izginila s {»ozorišča parlamentarnega dela. — Zaradi teh političnih dogodkov ne bomo klicali vlade na odgovor. Zakrivila pa je vlada nekaj drugega, ona je naravnost sama kriva, da je njena predloga zadela na soglasen odpor vseh prijateljev u radništva in tako redoma zavlekla rešitev predloge.
Zakaj pa ni vlada sklicala v prejšnjih letih enkete, ki bi bila pripravila zrelo predlogo, kakršno bi bil parlament lahko hitro rešil? Saj so ji bile na razpolago vse uradniške organizacije, saj je bil materijal izbran, da bi se bila vlada lahko poučila o razmerah in željah, ki zanje nima, ali noč# imeti pogleda. Ko se jc leta 1910, z ozirom na vladno predlogo po inicijativi uradniških organizacij sklicala enketa, ki se je je udeležilo veliko parlamentarcev, pa ni vlada poslala niti ministerijalne-ga koncipista kot svojega zastopnika na enketo. Oh zaključku te enkete je moger zastopnik državnih poslancev reči: Avtoriteta in disciplina v uradniških vrstah bi ne bila nič trpela in
vlada bi bila mogla predložiti manj sporno predlogo in končna rešitev službene pragmatike bi btla Sla brez boja, mogoče eelo v zadovoljstvo visoke vlade, parlamenta in onega faktorja, ki je z njo najbolj prizadet, namreč v zadovoljstvo ti radništva, če bi se bila sklicala enketa prej, nago je vlada oddala svojo predlogo.
In na tej enketi bi se bili višji vladni uradniki lahko mnogo naučili; dolžnost vlade je bila, tej enketi prisostvovati. Vlada tega ni storila, in opravičeno sklepamo, da nima resne volje, ugoditi našim zahtevam. Postavlja se na svoje ju stamen t - stališče! Toda »justament« ni justamen-tum — in justament naj napravi svoj testament.
Novi ministrski predsednik je dne 27. julija 1911 deputaciji nemške narodne zveze obljubil, da bo v jeseni predložil službeno pragmatiko. Ali kakor se čnje, ima vlada zopet nov načrt, ki hoče izpremeniti § 69 zadnje vladno predloge o časovnem napredovanju in napraviti celo 6, mesto o uradniških skupin. Danes seveda ni primerna prilika, debatirati o tem; izjavimo se solidarno z vsem u radništvom, da jc za 'določe-nje časovnega napredovanja sprejemljiv s strani uradništva le načrt, ki je označen kot predlog Stolzel-Proehaska. — Na tem načrtu drži neizpodbitno vse uradništvo.
Kakor je vladna predloga v drugih določilih sposobna izboljšanju in izpremembi, tako vsebnje dva paragrafa, in sicer fi$ 31 in 32, ki jih vse uradništvo ravno tako odločno odklanja, kakor odločno zahteva danes izboljšanje svojega gmotnega položaja. Ta dva paragrafa delata sramoto konstitucijonalni državi, onadva izročata s svojo elastieiteto uradnika na milost in nemilost različnim političnim preganjalcem, onadva po sa movoljneni tolmačenju lahko vzameta uradniku ono državljansko svobodo, ki je zakonito zajamčena vsakemu državljanu. Država naj si ne vzgaja omahljivih hlapcev, vzgaja naj si može, ki bodo vse svoje /.možnosti in talente posvetili državi v korist.
Časovno napredovanje v zvezi s službeno pragmatiko je sredstvo, ki bi momenta no izboljšalo gmotni položaj le enega dela uradništva, pa bi tudi temu uradništvu pomoglo le začasno. Roko v roki, z rešitvijo službene pragmatike mora iti preuredba in zvišanje aktivitetnih doklad. Ta uradniška zahteva seveda ni v direktni zvezi s pragmatiko, temveč so jo rodile gospodarske razmere, kakor so v zadnjem času nastale, ne samo v Avstriji, temveč tudi drugod; samo s tem razločkom, da drugod z vsemi silami pripravljajo radikalna sredstva za izboljšanje, v naši ljubljeni domovini pa se slepomiši
Naša zahteva do vlade je, naj nam ustvari položaj, da moremo dostojno živeti. Saj ne govori iz nas pohlep po denarju, po razkošju, — svojemu trudu in delu primerno hočemo živeti. Ne gre za plačo, ki se izraža v večjih ali manjših številih; mi potrebujemo plačo, ki bo imela primerno kupno vrednost. Seveda, če nam ne more vlada ustvariti nižjih cen na živilskem trgu, če nam ne more preskrbeti cenejših stanovanj in cenejših oblačil, potem naj nam zviša plače.
V zadnjih letih je draginja stanovanj in vseh življenjskih potreb-ščan tako narasla, da so življenjske razmere v vsaki uradniški rodbini take. kakor bi bil uradnik najmanj za eu činovni razred degradiran. In že zopet napovedujejo, sklicujoč se na letošnjo sušo, nepričakovano visoko pod ražen je krompirja in drugih poljskih pridelkov, z izgovorom na višje industrijske potrebe in dražje voznike privijajo cene na premog za domačo kurjavo, — meso se pa draži, da bo kmalu le še luksorijozno živilo, ki ga bo mogel uradnik kupiti le na razširjeni kredit.
To vse pa je vladi prav dobro znano; saj je minister grof Wickeu-burg v seji pododseka za zadeve državnih uslužbencev dne 3. februarja 1911 sam priznal, rekoč:
Uvidevamo, kako težko obreme-nja vladajoča draginja, ki tišči vse ljudstvo, tudi življenje uradnikov in njihovih rodbin. Ta draginja pa žal, vedno narašča že več let, in je pripeljala državne uradnike, ki jim na n»-kak način ni možno z draginjo nastalih višjih izdatkov prevaliti na druge, in osobito uradnike nižjih činovni b razredov v tako osiromašenje, da ne stoji samo v kričečem nasprotju z državnim ugledom, ki ga reprezentira vsak državni uradnik, temveč grozi že celo postati predmet socijalne ubožne oskrbe.
Vlada torej pozna naš položaj. Ona sama prizna, da je njen uradnik nosilec državnega ugleda; gotovo je samo v škodo disciplini navzgor in navzdol, če je uradnik neprestano v znanih denarnih zadregah in ne uživa med ljudstvom onega ugleda, ki naj bi ga po intencijah države imel po svoji službi. In če pride do tega, da bo propala avtoriteta in moralra
reputacija državnega uradništva, bo pač država sama morala iti prva za pogrebom.
Človek bi pričakoval, d* bi vlada one državljane, ki jih sama kot službeni gospodar plačuje, tndi tako plačevala, da bodo ti stanovi mogli nositi posledice njene politike, da bodo ti stanovi mogli kupovati na trgu po istih cenah, kakor jih je vlada s svojo politiko ustvarila, arli jih preprečiti ni marala.
Uradnik podpise takorekoč pogodbo, ko s svojim vstopom v državno službo izroči vse svoje duševne in fizične sile državi; in če država te sile izčrpa, jih zahteva samo zase, napram uradniku pa ne izpolni svojih dolžnosti, potem je sodba lahka, koliko morale je na taki pogodbi, kdo to pogodbo krši. Krivda, da je uradništvo tako privito k tlom, zadene tudi parlament, ki se ne more vzpeti do urejenega parlamentarnega delovanja, kakršnega je resna socijalna politika predpogoj napredka kulturne države. Najžalostneje pa je, da "»•selej, kadar se v zdrami parlament, hoteč napram uradništvu izpolniti nekoliko dolžnosti, ravno vlada dela največ tež koč.
Ne bilo bi prvič, ko bi si naša država vzela tukaj Nemčijo v vzgled. Nemški državni zbor je 3. maja 1907 dovolil vsem uradnikom, ki so bili 1. junija 1907 v definitivni službi, dra-ginjsko doklado v znesku 23*15 milijonov mark (27*2 milijona kro»n). dasi tega zneska ni bilo v proračunu. Enako vsoto jim je naknadno dovolil za leto 1908. Dne 5. novembra 190S je vlada predložila načrt za zvišanje plač, mesec pozneje je bilo prvo branje v plenumu, 12. julija 19419 drugo, 13. julija, dan pozneje, tretje branje in dva dni pozneje. 15. julija 1909 je bil zakon sankcijom .m. Predlogi državnega zbora pa so zvišali vladni načrt za 1L422.H10 mark (lo.421.eui kon) in zakon je dobil veljavo od 1. aprila 1908, torej za celih lb' mesecev nazaj. Mislim, da je naša skupna želja, reči naši vladi: »pojdi in stori tudi ti tako!« — In opravičena je naša zahteva, ki na njej vsi vztrajamo, da imej časovno napredovanje tudi po našem zakonu veljavo za nazaj in najmanj od 1. januarja 1911. Ravno tako npravičeno pa zahtevamo takoj t0r/r draginjsko doklado za toliko časa, da se naše aktivitetne doklade, ali sicer urejeni službeni prejemki zakonito prilagode cenam na trgu.
Parlament in vlada naj uvidita, da naše vprašanje ni samo finančno vprašanje. Če bo vedno in vedno za vsako zahtevo uradništva stalo vprašanje in- iskanje pokritja, da mora uradnik pri zahtevah po gmotnem izboljšanju vedno le čakati, kaj bo dru-ffod ostalo, ne bo nikdar boljše. Iz že navedenih vzrokov je razvidno, kako se v uradniškem vprašanju vje-mata ljudska in državna potreba. Duševno in gmotno neodvisno uradništvo je državni interes.
Kako daleč gredo naše zahteve v zvišanju aktivitenih doklad, to je znano javnosti in vladi. Stojimo na stališču, da je državni uradnik, ali oficir ali civilist enako vreden dostojnega plačila. Najmanj, kar zahtevamo, je, da ima državni uradnik na Dunaju enake službene prejemke, kakor oficir enakega činovnega razreda.
Primerjajmo števila! Na Dunaju ima državni uradnik IX. činovnega razreda po odbitku vseh prispe v lov za koleke, penzijo itd. piačo od 378728 do 4534 88 K; oficir ali vojaški uradnik IX. čin. razrede je imel do lanskega leta na Duuaju čiste plače na leto od 5262 do 585«> K, torej od 1321*12 do 1474*72 K več nego državni uradnik. In letos je ta razlika Še večja, ker se vojaški s+n-narin&ki tarif po posebni kom'siji koncem vsakega desetletja draginj-skim razmeram primerno poviša za bodoče desetlejte in to brez prošnja in brez shodov. To odredi vojno ministrstvo kratkim potom. Vojaška stanarinska pristojbina se je s 1. januarjem 1911 avtomatično zvišala za 100 K.
Naša zahteva je, da znaša na Dsnaju aktivitena doklada državnega uradnika toliko, kakor v enakem činovnem razredu vojaška pristojbina za stanovanje in opravo. Aktivitena doklada za druga mesta naj znaša po starem načrtu za državne uradnike primeren odstotek dunajske doklade, vendar ne manj nego 60%.
Pri tej priliki nočemo prikriti dejstva, da je ta stara razdelba v plačilne razrede že preveč zastarela, da spada tudi že med staro šaro. Kajti kdo bi si upal trditi, da je danes v Ljubljani življenje ceneje nego na Dunaju, da je v Novem mestu ali Idriji cenejše nego v Ljubljani.
Znano je nasprotno, da je danes življenje v Ljubljani veliko dražje nego v Gradcu in na Dunaju.
To so bistvene zahteve, ki jih v tem času stavlja vse avstrijsko uredništvo na vlado in parlament z ono ostro resnostjo, kakršna« pozna le mož, ki je vse svoje duševne in fizične sile v svoji najlepši dobi žrtvoval
gospodarjn in ga je gospodar »pravil na rob gmotnega propada.
V Ljubljani službujoči nraduiki pa imamo do vlade še posebno zahtevo. Aktivitetne doklade so razdeljene v 4 plačilne razrede in znašajo 50, 60, 70 in 80% dunajske aktivitetne doklade. V najnižjem, IV. plačilnem razredu, stoje mesta, ki imajo manj nego 10 tisoč prebivalcev; v III. razredu stoje mesta z 10 do 40 tisoč, v II. razredu mesta s 40 do 80 lisoč in v I. razredu mesta z nad K) tisoč prebivalci. Ob zadnji regulaciji aktivitetnih doklad je stala Ljubljana v III. razredu. Ker pa zakon določa, da se morejo iz posebnih ozirov nekatera mesta uvrstiti v prihodnji višji razred in se je ta določba izrabila posebno za deželna stolna mesta, je prišla Ljubljana v II. plačilni razred. Po zadnjem ljudskem štetju pa ;,r> število ljubljanskega prebivalstva prekoračilo mejo 40 tisoč, Ljubljana je stopila torej sainoohsebi v II. razred in zaradi dovoljenega izjemnega ^tališf-a kot deželnemu stolnemu me-»tu naravno pripada od 1. januarja 1911 višji, to je I. plačilni razred. —■ To je dejstvo, ki hi ga bila vlada ue smela prezreti, tudi če bi bile gospodarske razmere za uradništvo ugodne. Uvrstitev Ljubljane v višji plačilni razred s 1. januarjem 1911 bi s Mrani vlade ne bila nobena milost, naša zahteva po tej uv*>: *vi je na^a pravica, in če nismo danes te pravice deležni, je najmanj kar moremo reči, da pogrešamo v vladnem postopanju ljubezni in čuta pravilnosti do ljubljanskega uradništva. Dan 22. januarja 1911 smo svojo zahtevo v oliliki vdane prošnje na ovojem shodu izrekli, Sporočil] vladi in najini državnim |1 mllHSDfKakor apeliramo danes v isti stvari na vlad<>, t h ko apeliramo na naše državu.- poslance, da store svojo dolžnost.
Gospodje tovariši! Ravnal ><rrt po naročiln združenih organizacij in navedel tiste zahteve.' katerih rešitev potrebujemo takoj. Uradništvo živi v zavesti, da ni prekoračilo meje dopustnosti, ko ne prosi več milosti, temveč zahteva svojih pravic.
V tem smislu imam pripravljeni dve resoluciji.
1.
17. septembra 1911 zhoruioe" ljubljanski državni uradniki in uči-tflji opozarjajo visoko vlado še . n-krat na dejstvo, da ima ]>o ljudskem štetju z dne 31. decembra 1910 mesto Ljubljana veliko nad 40.000 prebivalcev in da ji zakon z leta 1907 od-merja z novim letom 1911 višji plačilni razred aktivitnih doklad, nego je bila uvrščena v deset lejui, ko h imela manj ueero 40.04)0 prebivalee\ . Pričakujemo, da visoka vlada z ozirom M neznosne draginjske razmere v Ljubljani v najkrajšem času uvrsti Ljubljano v I. plačilni razred aktivitetnih doklad i veljavnostjo od 1. ja-nauarja 1911.
II.
17. septembra 1911 v Ljubljani zborujoči državni uradniki vseh kategorij izjavljamo, da smatramo dalekosežno ureditev uradniškega vprašanja, ki je ne sme vtesniti nikaka fi-skalična in birokratična ozkosrčnoM, kot ravno tako nujno, kakor neodložljivo državno in ljudsko potrebo, ki njena najnaglejša rešitev v interesu države in tudi ljudstva ne trpi nobenega zavlačevanja več.
Z ozirom na sedanjo, brezprimorno draginjo vseh vsakdanjih življen-skih jK>trebŠčin in z ozirom na ueza-slišno višanje stanarin zahteva današnji shod takojšnjo ureditev aktivitetnih doklad na ta način, da so za T>osamezne službene kraje določi 60 do 100% vsakokratnega celotnega vojaškega stanarinskega tarifa n« Dunaju, da se uvede časovno napredovanje z veljavnostjo nazaj od 1. .;« nuarja 1911 in da ono na temelju celotne službene dobe vsakemu državnemu uradniku zagotovi dosego VIII. činovnega razreda najmanj v 21. službenem letu.
Da se vendar končno urede pra\ • ne razmere, zahteva današnji shod, naj se čimprej predloži in rosi službena pragmatika. Shod smatra v soglasju z vsem uradništvom, ki je organizirano v uradniških društvih, združenih v centralni zvezi, edino le ono novo preureditev avstrijskih uradniških pravic kot času primer no, ki odločno varuje osnovne držav« Ijanske pravice in dovoljuje, da uradništvo v določenem okvirju sodeluje pri reševanju vseh njega se ti-čočih vprašanj in sicer z ustvaritvijo personalnih komisij in z zastopstvom uradništva v kvalifikacijskih in disciplinarnih komisijah.
Današnji shod, opozarjajoč pred forumom celokupne javnosti še enkrat z vso resno odločnostjo mero-dajne oblasti na težkopomemhne posledice, ki bi jih imelo* nadaljue osiromašenje in zadolženje državnega uradništva na redovito poslovanje uprave, odklanja vsakoršno odgovornost za neobhodne konsekvence, ka-koršne bi prinesla zo petna zavlači te v uradniških zahtev.
Obe resoluciji sta bili z velikim odobravanjem soglasno sprejeti. Go-
voril je nato živahno aklamiran državni poslanec
dr. Vladimir Ravnikar.
Poudarjati moram, da kar najbolj simpatično pozdravljam nastop in zahteve državnih uradnikov. Opozoriti pa moram naše urajđnistvo na eno nepobitno dejstvo, da dosežemo pri nas v Avstriji največ, če se združimo v krepke organizacije. Zlasti strokovne organizacije mora vlada respektirati. Tako bo morala upoštevati tudi zahteve uradniških organizacij. Bes je, da parlament ni izvršil vseli nalog, ki so mu bile stavljene, toda pri tem ni morda iskati krivde v tem, da ni hotel delati. Pri nas imamo veliko oviro delozmožnosti parlamenta, ob kateri se spodtikajo tudi naše vlade. Volja za delo obstoja na vseh straneh in bo tudi vlada predložila parlamentu v jesenskem zasedanju cele skladnice predlogov. Je tu brambni zakon, vojaški kazensko pravdni red, budgetni provizorij in proračun, finančna reforma in draginjsko vprašanje. Brambni zakon in vojaški kazensko pravdni red sedaj nista več tako nujna, odkar dela tema obema predlogoma ogrski državnozborski zbor zapreke, brez katerega ni mogoče uzakoniti nobene obeh predlog. Da bi pa ogrski državni zbor rešil ti dve predlogi pred novim letom, tudi ni upati. Iz teh razlogov pa tudi ni nujno ,da prideta ti predlogi že v oktobru na dnevni rod državnozborskega zbora. Ravno o zadevi uradniških zadev pa se je bavil že pred letom bivši parlament v odseku in je treba njegovo delo le re-asumirati, da se lahko postavi na dnevni red in nikakor ni nemogoče, da bi prišel namesto onih predlogov, ki so izgubile svojo nujnost vsled odpora v ogrski zbornici, na dnevni red uradniške zahteve. Svetovati pa bi bilo, da se uradniki s svojimi zahte-"•.ami obrnejo naravnost na predsedstvo zbornice in si zagotovo podporo velikih parlamentarnih klubov in sicer Češke Enote, poljskega kluba, Socijalnih demokratov in Nationalver-banda. Ce pridobe državni uradniki te klube, potem je njih zahtevam zagotovljena prednost na dnevnem redu pred vsemi drugimi predlogami. Krivda, da se je zadeva tako dolgo zavlekla, ne zadene toliko parlamenta samega, kakor nevzdrzljive narodnostne razmere in prepiri v Avstriji, 3d so krivi tudi vednemu menjavanju ministrstev, tako da živimo v Avstriji takorekoč od krize do krize. In lahko rečem, da v parlamntu ne bo prej miru in ne bo mogoče plodonosno delo, predno ne dobe vse narodnosti absolutne pravičnosti in ravnopravnosti.
Čutim se poklicanega kot zastopnik čisto mestne občine, ki ima zelo veliko oporo zlasti v uradniškem stanu, ponuditi se kot tolmača želja uradništva na pristojnem mestu zlasti tudi zato, ker je tudi stranka, kateri pripadam, prijazna tem zahtevam.
Oglasil se je nato še poslanec .la rc, član in podložnik one stranke, katere načelnik je izpregovoril krilate besede, da »uradnik žre, žre in žre.« Sam državni uradnik, — seveda na dopustu, ne vemo, če se čuti še uradnika, ker je skakal v svojem zatrjevanju, da bodo poslanci njegove m ranke po »objektivni« presoji žalitev uradnikov se zavezali za njihove interese, zdaj od šolskih klopi na snaženje šolskih prostorov, zdaj na birokratizem, tako da v celem svojem govoru pravzaprav ni povedal drugega, kakor da bodo klerikalci »objektivno« sodili in nastopali proti birokratizmu. Hudo je Jarcu imponirala tudi visoka plača lordmajorja in iz njegovega govora se je slišala neka sramežljiva zavist.
S pozivom, da naj se uradniki intenzivno oklenejo svoje organizacije, je predsednik nato zaključil zborovanje. __
Bojte se takih oMlnskih jojpottorjev.
Iz  Spod. Šiške. I.
V Spod. Šiški se je pričela živahna volilna borba za novi občinski svet. Med drugimi strankami je tudi takozvana »Gospodarska stranka«, ki se poteguje ne le za primerno število mandatov, marveč, ki skuša z raznimi slepomišenji pri volilcih vseh strank si prisvojiti toliko zaupanja, da bi s pretežno večino odločevala usodo novega občinskega zastopa. Gospodje, ki love duše volil-cev, so v svojih besedah sladki kot . med, v svojih obljubah bogati kot kralji in limanice nosijo seboj, da človek, ki teh gospodov ne pozna še od bližje, ali pa je že pozabil jih spoznati po njih delih, res kaj lahko sede nanje. Te limanice obstoje ponajveč iz zatrdila, da »Gospodarska stranka« ni kaka politična stranka, nego res • le prava gospodarska stranka, ki ima 1
najboljši namen, iz sedaj res na vseH koncih in krajih zanemarjene vasi Šiške napraviti udobno kraljestvo, z vsemi modernimi napravami. Pravijo, da mislijo napraviti cestno železnico, kanalizacijo, električno razsvetljavo, javen park, sirotišnico, skratka celo Šiško tako osrečiti, da Šiskar-jem ne bo preostalo drugega, kot odpreti usta, v katera bodo leteli pečeni golobi. Umevno je, da se ob takih lokavih obljubah in vabljivih pripovedkah, marsikomu kar sline cede in da na tihem izprašuje svojo vest, jeli bi se močno pregrešil, če zapusti svoje boljše prepričanje, če se kot izdajalec svoje stranke izneveri svojemu taborišču, pa jo uskoči čez plan-ke tjakaj v raj, kjer gosp. Pogačnik kot načelnik te stranke s svojimi tovariši pričakuje in z veseljem sprejemi je vse spokorjene" grešnike.
Kar mislimo tukaj povedati o delovanju te »Gospodarske stranke«, je sicer že stara pesem, toda ta stara pesem zasluži, da jo baš v teh* resnih časih dvignemo iz na pol pozabi j eno-sti ter jo jjosebno vsem volilcem, ki prisegajo na prapor našega »Vodnika«, pa tudi vsem tistim volilcem resno pokličemo v spomin, ki so jim koristi občine več kot osebni oziri. Ta stara pesem se pričenja pri vodovodu, s katerim se je pravzaprav porodila tudi »Gospodarska stranka« in pri katerem je pokazala svoje prave namene in načine, kako misli osrečevati ŠiŠkarje in njih občino, v tako čudni luči, da, kdor je to stranko skozi to njeno lastno zrcalo gledal, mora biti zdaj na obe očesi popolnoma slep, če pri vseh sedanjih obljubah še ni izprevidel, kaj pravzaprav hočejo ti gospodje, ki si nadevljejo krinko »Gospodarske stranke«.
Da so Šiška rji glede naprave vodovoda sami sebe udarili po zobeh, ker niso marali te prepotrebne naprave zgraditi pod okriljem občine same, nego so pustili, da so se s tem okoristili tuji in domači špekulanti, ki zdaj tvorijo »Gospodarsko stranko«, tudi to je že stara pesem, ki pa jo prepuščamo, da jo dotični glavni krivci sami sebi pojo za pokoro; želimo le, da jo večkrat zapojo in da jih bode kesanje po tej pesmi privedlo na pravo pot.
Našemu namenu zadošča, če si pokličemo v spomin, kako so glavni stebri te »Gospodarske stranke« vso svojo    nesebičnost in gorečnost do soobčanov dokazali že v začetku vodovodne akcije. Kakor sedaj, ob času volitev, so ti gospodje tudi takrat ob-ljubovali Šiškarjem zlate gradove, če jim pomagajo ustvariti vodovod. Takrat so jim šli Šiškarji na limanice. Upregli so v voz občino kot molzno kravo, iz katere so izmolzli 65.000 K garancije za posojilo, ki so ga gospodje najeli pri »Kranjski hranilnici«.   Siškarji so dalje pripomogli, da so gospodje dobili od države 40, od dežele 30% prispevkov za stroške naprave vodovoda. Potemtakem so zadrugarji — ti osrečevalci šišenske občine — prišli kot lastniki do vodovoda, ne da bi bili zanj tudi iz svojega žepa kaj dali. Kajti za ostale, še primanjkujoče odstotke so si gospodje na razne načine znali pomagati. Poglejmo jih le, kako so z delom pričeli. Ker so za napravo prispevale država, dežela in občina,   bi se bilo spodobilo, da bi bili pustili delo razpisati. Tega pa niso storili. Načelnik Kreutzer je šel h nekaterim tvrdkam ter jim naročil, naj pošljejo ponudbe. Toda čujte in strmite, kako strašno gospodarsko in za javni blagor navdahnjeni so ti gospodje okoli »Gospodarske stranke«.   G. načelnik je namreč ugotovil, da so bile vse ponudbe — prenizke. Naročil je tvrdkam, naj postavijo svoje ponudbe na višje zneske proračuna. To se je zgodilo. Ko pa je imel dični načelnik te povišane proračune v rokah, je šel, to se pravi, se je v sedel, ter je sestavil za-se proračun po nekoliko — nižje cene.   In ostali tovariši ugledne »Gospodarske stranke«   so svojemu načelniku zapeli čast in slavo in mu poverili delo kot — najnižjemu (?) ponudniku. Tako je postal g. Kreutzer kot načelnik zadruge    tudi najemnik dela in je kot načelnik ostal tudi nadzornik svojepra dela. To seveda ni korupcija. Pa gospodje so šli še dalje. Kreutzer je pod patronanco za ubogo delavstvo tako vnetih socijalnih demokratov   svoje akordne delavce plačeval naravnost sramotno, sam pa si je njih delo zaračunal kakor si je hotel; a poleg tega je uboge delavce prisilil, da so svoj živež morali   edino le v njegovi trgovini nakupovati. Za izkopani kubični meter je   delavce   plačeval po 60 vin., strankam pa je isto delo zaračunal po 2 K 80 vin. Tudi to ni korupcija! Po končanem delu bi imel Kreutzer dolžnost, da so se pota, koder se je izpeljal vodovod, spravila zopet v red. To pa možu ni dišalo in prišlo je tako daleč, da je n. pr. zgornjesišenska občina morala še-le potom glavarstva doseči, da je Kreutzer kot najemnik dela za silo popravil izkopana pota.
MitKRfl knnilDL
Zaradi vprašanja dlet državnim
poslancem bo povodom posvetovanja o d rža v nozborsk e m poslovniku baje vlada sama dala inicijativo ter predlagala, da se diete pavšal i rajo. Vendar pa do sedaj višina teh pavšali-ranih diet še ni znana. Vlada pa želi tudi. da bi končali odseki do božiča posvetovanja o proračunskem provizorija in brambnih predogah. Do sedaj še ni gotovo ali bo treba za proračunski provizorij posojila ali ne. Razen drugih državnih potreb naj bi državni zbor v jesenskem zasedanju reši! tudi predlogo o lokalnih železnicah in začel debato o vodocestnib predlogah. Tudi zakonski načrt o socijalne m zavarovanju pride na dnevni red. Odseki se bodo proglasili za permanentne, kar ima že sedaj zase privoljenje večine strank.
O češko - nemških spravnih pogajanjih se je v soboto posvetovala nemško - radikalna stranka v Pragi, ki se je izrekla, da naj bodeta nacijo-nalno - politična in šolska komisija permanentni. Poročala sta poslanca Wo!f in Pacher. Komisiji pa nimate pravice rešiti finančno - političnih predlog predno ne predloži nacijo-nalno - politična komisija poročila, ki zadovolji Nemce. Nato se je bavil odsek stranke z učiteljskim vprašanjem in sprejel predlog, da naj se izključi deželni poslanec Wiist, ker se je zvezal pri državnozborski h volitvah s socijalnimi demokrati. Popoldan je imela zveza nemških deželnih poslancev sejo, v kateri je predlagal poslanec Wolf izključitev poslanca Wiista. Wiist je sicer ugovarjal, da ni sklenil nobene zveze s socijalnimi demokrati ter zahteval častni sod, vendar je bil Wiist izključen iz zveze, na kar je zapustil posvetovalnico. Nato je referiral namestnik najvišjega deželnega maršala dr. Urban o sklicanju deželnega zbora in spravnih pogajanjih. Cehi, da niso ugovarjali permanentnosti nacijonalno - politične komisije in tudi niso stavili nobenih zahtev za svoje privoljenje. Glede rekonstrukcije kabineta je poudarjal, da morajo Nemci energično protestirati, da bi prišlo vprašanje rekonstrukcije kabineta v zvezo s spravnimi pogajanji. Nemci da ne marajo privoliti v junktim med če&k° - nemšo spravo m ureditvijo parlamentarnih razmer. Treba bo nadalje ustanoviti še tretji odsek, ki se bo bavil z vprašanjem pokritja, ki je zlasti važno glede učiteljskega vprašanja. Poslanec dr. pl. Kriegelstein je predlagal, da naj odlože člani permanentne nacijonalno - politične komisije svoje mandate in da se naj razpišejo nove volitve. Sklepanje o tem predlogu se je odložilo.
m m
m
Češki namestnik knez Thun je
v soboto konferiral s češkimi radi-kalci C h o c e m in K 1 o f a č e m. Čeprav je resultat konference še tajen, vendar je toliko kot gotovo, da je tudi odpor čeških radikalcev brezpomemben. Od ostalih čeških strank se bodo pustili preglasovati, ne da bi zahtevali kake koncesije. Stranka ima jutri konferenco, ki naj bo nekako pred posvetovanje za narodno-po-litiČDO komisijo.
• e
O demisiji vojnega ministra se
bo odločilo, kakor se zatrjuje v poučenih krogih prihodnji ponedeljek. V soboto je potekel njegov dopust in baron Schonaich je tudi že prevzel vodstvo vojnega ministrstva. Komi poveljnik pehotni general pl. A u f -f e n h e r g bo te dni poklican na Du-n*j. Takoj po njegovi avdijenci pri cesarju se bo razglasilo njegovo imenovanje za vojnega ministra.
Neki italijanski diplomat je izjavil, da je italijanska vlada navzlic opozieionelnemn stališča Avstro-Ojrrske sklenila v petek v ministrskem svetu, zasesti Tripolis, še predno ho sklenjen francosko - nemški dogovor.
•
Za sestavo nemškega odgovora na francoske predloge glede maroškega vprašanja bodo rabili štiri do pet dni. — Kakor smo že poročali, se Nemčija in Španija nekako zbližuje-ti. Zdaj poroča »El Liberal«, glasilo ministrskega predsednika, da so se začele predpriprave za nemško-špan-sko pogodbo glede Maroka. — Francija se preveč ne ozira na vse te dogodke in je začela bolj samostojno nastopati. »Evening« poroča namreč iz Tangerja, da je bil francoski general Moinier kar natihoma imenovan za generalisima in reorganizatorja maroške armade. Ta politični velo-važni dekret je sultan že podpisal.
JtojercRo.
i
O šolskih razmerah na Sp. Štajerskem se je v »Slovencu« minuli četrtek razpisal neki »slovenski narodni učitelj«. Članek sicer ni ničesar drugega kakor zagovarjanje Korošec - Hagenhoferjevegn predloga, da bi se štajerski deželni šolski svet »obogatil« z dvema novima klerikalnima članoma. Kakor da bi mogel eden slovenski in še povrh klerikalni član dež. šolsk. sveta sam odpraviti vse hibe slov. ljudskega šolstva na Sp. Štajerskem! V dosego svojega namena je ljubi »Slovencev« moža-kar zavil celo stvar tako, kakor da bi bili u a pred ujak i s »Slov. Narodom« vred popolnoma zadovoljni s slov. šolstvom na Sp. Štajerskem! Ne, moj dragi, pritožb je ravno v naprednem časopisju vedno največ, dasi smo toliko pravični, da priznavamo vsakomur tudi njegove zasluge. Kako bi pa klerikalci pospeševali naše šolstvo, kaže najlepše zadnja številka »Slov. Gosp.«, kjer čitamo: »Ce se bo strogo držala osemletna šolska obveznost in se število učencev za posamezne razrede znižalo po zahtevi liberalnega ueiteljstva, ho moralo kmečko ljudstvo zidati še več šolskih palač.« Istočasno toži ta klerikalni »narodni učitelj« v »Slovencu«, da so razredi prenapolnjeni, šolski okoliši preveliki in da liberalci v zvezi z okrajnimi in dež. šolskim svetom ne delujejo za .stavbe novih šol! To je vendar prenerodni aSae-lenfang« med učiteljstvom, ljubi »Slovenec«! Prijatelj, le bodimo odkriti: če ne bi pritiskali slov. okr. šolski sveti s pomočjo nekaterih šolski izobrazbi prijaznih okr. glavarjev in nemškoliberalnega dež. šolskega sveta na naše konservativne kmete, bi tudi pri nas ostali pri enoraz-rednicah v napol razpalih bajtah, kakor jih je videti marsikje drugod. »Slovencev« dopisnik se končno je%\ nad protekcijonizmom pri oddaji učiteljskih mest na pr. v celjskem okraju in hoče javnost uveriti, da pove nekaj novega, kar »liberalci« še niso in kar odobravajo. Čudno, da ve mož drugod (seveda primerno prikrojeno) citirati naš list, zakaj ga glede tega protekeijonizma, o katerem je pisal »Slov. Narod« baš minule dni, ne citira? To je pristno klerikalna poštenost! Čudimo se sicer, da se je možak spravil nad Supaneka. Prišel bo s »Slovencem« vred v nemilost pri celjskem opatu Ogradicu in celjskih duhovnikih sploh, kateri se v svoji sveti vojski proti narodnemu učiteljstvu prav radi poslužujejo Supaneka. »Slovenec« ima vedno smolo, kadarkoli kaj piše o štajerskih razmerah. Bolje bo zatorej de-vati tozadevne dopise v koš. Ali pa stoje pri »Slovencu« na stališču, da ena blamaža manj ali več nic ne zaleže?
Iz Gornjega grada nam poročajo: Volitve v naš okrajni zastop se vrše po sledečem redu: dne 22. sept. voli veleposestvo. 23. septembra trgi in 27. septembra   kmečke občine.
Iz Maribora. Podpisani odsek vabi vljudno vse veleč, pevke in pevce v Mariboru in okolici, da nam t letos zvesti ostanejo ter se redno in točno udeležujejo pevskih vaj, ki se bodo vršile za moški zbor vsak petek in za ženski, oziroma mešani zbor vsako sredo točno ob 8. zvečer v čitalnici Narodnega doma. Prva pevska vaja za moški zbor bode v petek 22. t. m., za ženski zbor pa v sredo 27. t. m. V svesti si eminentne važnosti, ki jo zavzema slovensko petje v družabnem življenju, posebno v Mariboru in prepričani, da nudi spretno vodstvo g. prof. Druzoviča tudi posameznemu pevcu izrednih koristi, pričakujemo vseobčega zanimanja in preti vsem točnega posečanja pevskih vaj. ker le v tem slučaju zamore jo biti uspehi popolni. Zato pa cenjene pevke i u dragi pevci vsi ua krov! — Pevski odsek slov. čitalnice v Mariboru.
Slov. Bistrica. Lep popoldan nam je pripravila Čitalnica zadnjo nedeljo. Gospod Se rajnik nas je iz-nenadil s koncertom svojih gojencev in gojenk. Kvartet mladih goslarjev nam je podal nekaj prav ličnih komadov. Najbolj je pač ugajal »Urno naprej«, ki ga je uglasbil g. Se rajnik sam. Mladi goslarji so ta komad deloma igrali, deloma peli. Med temi točkami pa sta nastopili gojen k i s citrami. Lep je bil »Ven če k narodnih pesmi« s spremljanjem gosli :n kitare. Po končanem koncertu pa so nam predstavili mladi igralci »Sne-gulčico«. Poseben vžitek je to, videti, kako se ti suka ta nežna mladina na odru. Vse se ti dozdeva tako naravno in če napravi ta aH oni igralec kako napako, te to nič ne moti. Kot bi spadalo k igri! Najlepši so pač bili prizori pri škratih. Nekaj nepopisnega je to: ti majhni škrati z dolgimi bradami in sivimi oblekcam:, eden manjši od drngega in vsak s svojo vrečico, svetilko in kladvieem. Med njimi pa se je sukala lepa Sne-gulčica (Pavla Kruleova). In vsi ti
mali so igrali s tako preciznostjo, da. bi mogli zadovoljiti tudi naj raz vaje-nejšega obiskovalca gledaliških predeta v. Prehitro nam je minil popoldan, popolnoma amo se vživeli v dušo te nežne mladine, žal uain je bilo, da se je končalo tako hitro. In vendar je bila ura že devet, ko smo zapuščali dvorano. Precej na* .je bile, polna dvorana. G. Založnikova, ali se vam hočemo zahvaliti za čisto veselje, ki «te ga nam napravili s Sne-gulčieo, in vam g. Serajnik za koncert? Ne, saj vama je lep vspeh lepše in boljše zadoščenje, kot Še toliko časniške hvale! Pripravite nam lfl večkrat tako lepih solnčnih trenutkov med nežno mladino!
Iz Braslovč.  (Zahvala.)    Vesel i-ea, prirejena v nedeljo, dne 10. t. m.
v prid Podp. društvu za slov. visoko-šolce na Dunaju se je v vsakem o/i ru izvrstno obnesla. Po igri, ki se je igrala z nepričakovano dovršenom jo,   se je razvila neprisiljena, prav prijateljska zabava.    Srečolov z ver nego 300 krasnimi dobitki    je gos!*' zadovoljil, ker je vsakdo lahko naša-knsil z uspehom svojo srečo. Častilci rujne kapljiee so oživljali v vinar ni svojo fantazijo;   ljubiteljem sla ščič je bila na razpolago slaščičarna, zapoznelim gostom   pa je nudila ka varna v obilici užitkov. Za otroke j<> bil pripravljen ribji lov,   za mlajši svet pa je poleg šaljive j>ošto. konTe tija,    letečih    kač    in uinetalnega ognja skrbela    slav. šošiarijska nar. godba, da je dal vsak duška tvojemu navdušenju na plesišču skoro do ranega jutra. Prijetna dolžnost nas veže, da se tem potom najiskreneje zahvalimo v prvi vrsti gdč. KošattO
vi in Paurovi za požrtvovalno sod" lovanje, ki je nudilo ravno v vinskem šotoru tako le[>e uspehe; cenj. obi tel ji m Košanovi, Paurovi in dr. Voušekovi. nadalje gdč. Olgi Mar-schitzevi, ki je oskrbovala slaščičar no, kakor tudi cenj. rodbini Mar-schitzevi. Prav posebna zahvala gre gdč. IT I nšoiioail In gdč. Iv. Rojni kovi, ki ste z neumorno pridnostjo vzdržale v kavarni pozno v noč, kakor tudi gdč. Slugovi. ki je i gdč. Krašovieovo veliko pripomogla, da je srečolov tako krasno VPpat, Nadalje gdč. Jezovškovi, Križajevi. Piklo-vi,   Ludwigovi,   gdč. Omladičevini,
gdč.    Mar.    Bojnikovi,    Budlovi in Vrankovičevi  za  prodajanje Šopkov, razglednic itd. Posebna hvalu gr«' ;r. Koželju    za    trud pri   napra vijunju šotorov.    Zahvaljujemo nadalje vsem, ki so prispevali /. darovi, goan dekanu Hriherniku    in kanoniku Bohincu,    g. Petru Majdiču, gnani dr. Schwahovi, gdč. Olgi Zauierje\ gg. Piklnu. Cvenkln,   Žigami. Cim permanu,    Krnšov'ru.    gdč. Tončki Ježovuikovi; gg. Pevecu, Gnričarju, Vasletu.    g.    župniku mozirskemu. gdč. Schnsterjevi,   gospej Ledenike vi   in gdč. Ježovnikovi   a- Velenju, kakor tudi vsem ostalim,   ki so pri spevali na ta ali on« način. Posebej še gg.   dr. Srebretu v Brežicah, dr. Sehmirmaulu v Rajhenbiirgu. Prusu v Konjicah, dr. Sernecu, Paherui ku in dr. Cervinki; nadalje v sem do-šlim gostom iz bližnje in daljne okolice, iz Mozirja. Šoštanja, Št. Pavla. Vranskega. Celja itd., ki so prispeli k lalpp lepemu uspehu.   Čistega dobička je ostalo po odbitku vseh stroškov 500 K. ki se obrnejo v mnenj« ni namen.
Koroiko.
Shod   državnih   uradnikov. V
Beljaku se je vršil prejšnji teden shod državnih gradnikov. Shoda ia se udeležili številno državni uradniki vseh kategorij. Vsprojeli so na zJm>-rovanju resolucijo, v kateri zahte\a jo takojšnjo ureditev uradniškega vprašanja. Posebno se poudarja v? tej resoluciji ureditev aktivitetne do-klade in vpeljava časovnega službenega napredovanja, pri katerem naj se vzame v poštev celo leto 1911.
Požari. Minoli teden je izbruhnil požar v gozdu pri Gorah bi i/o Pusamiee. Pogorelo je 10 joho\ Krasnega gozda. Roiitee akcije s«* ja udeležilo nad 500 gasilcev. Bavnoj -4 ur pozneje, ko se je vnel gozd jt začelo goreti v Gorah posestvo Alojzije Koblmaver. Zgorela je hiša, hlcx in celo gos|>odarsko poslopje. Človeških žrtev požar ni zahteval. Rešili so tudi živino razutt 3 telet in f> prašičev. Gasiti niso mogli, ker ni bilo VOde; Škoda -znaša nad 20.000 K zavarovalnina pa le 6000 K. Ogenj je povzročil le malo oddaljen gozdnf požar.
Tatvine. Posest nit-i Ani JSpatiiv v Beljaku je ukradel neznan tat iz spalnice večjo množino perila. — V Toplicah je ukradel nežna tat strojniku Gašperju n zaprte omare v njegovem a ta no vanju 170 kron. Tatu se je tako mudilo, da je pustil v ključavnici cel šop tatinskih ključev.
Samomor. Obesila se je v okolici v Sv. Tomaža pri gostilničarji; Karlu FnnoVrjn uslužhena natakarica Regina Spock. Vzrok samomora je neman.    ******t *
Prtinorjfio.
Armiran an ti militarist. V Kanalu je aretirala žendarmerija nekega 251 etnoga Angela Comisa is Italije. Pregovarjal je namreč fante, ki ■o podvrženi še vojaški dolžnosti iu uidi aktivne vojake k begu. Uvedli so proti njemu strogo kazensko preiskavo.
Kolera. V soboto je obolel v Trstu za kolero sumljivimi znaki ofi-eijal v skladišču 21. v prosti luk i Peter Pizarello. Odpeljali so ga takoj v infekcijsko bolnico. Skladišče so popolnoma dezinficirali in oddali v zdravniško nadzorstvo vse osebe, ki »so z Pizarellom zadnji dan občevale. Zdravniki sicer upajo, da bakterijo-togična preiskava ne bo dognala kolere, vendar je ukrenil mestni fizika t radi varnosti najstrožje odredbe. — ♦V Bicmaujih je prepovedalo okrajno irfavarstvo radi dveh novih slučajev kolere v Bertokih javno tombol o, k i hf se imela vršiti v nedeljo popoldne Vendar pa ta dva slučaja še nis{:i hakterijologično dokazana. Zdravniške preiskave, ki jih je uvedel v Ber-lokih dr. Hammerschmidt niso N -daj pokazale še nobenepra BumljlVC; u -lučaja. Preiskan bodo danes d sršene.
Stavka pristaniških delavcev v ■frstn. Stavka nestalno nastavljenih pristaniških delavcev v Trstu se še nadaljnje. Delodajalci trdijo, da delavnega časa z novim delavnim rodom niso podaljšali. Spremenili 60 namreč delavni red v pristanišču le v. toliko, da delavci popoldne pol ure l*rzneje prično z delom, in delajo zvečer pol ure dalj. Stalno nameščeni delavci so to spremembo brez ugo-><ora sprejeli. Stavkujoči. katerih je ».koli :>00. hodijo v večjih in manjših gručah po mestu in so jako mirni. Stalno nameščeni delavci so prevzeli čezurno delo. Na ta način upajo podjetniki namestiti stavkajoče delavce in vatrajati toliko dana, dokler se ne mejo k rednemu delu.
Tat na pokopališču. Na tržaškem pokopališču je zasačil mestni redar v soboto opoldne mladega člo-> eka, ki je ukradel z nekega groba bronast venec, vreden 200 kron. Tat se imenuje Ivan Terčon in stanuje pri Magdaleni. Sumijo ga, da je že dolgo kradel na pokopališču.
Ponesrečena Llovdova tovorna čolna. Iz Dedeagatseha poročajo, da je zalotil na poti med pristaniščem in Llovdovim parnikom »Gastein^ hud vihar dva velika tovorna čolna, ki spadata k pamiku »Gastein«. IMen čolnov, ki je bil obložen z različni n! tovornim blagom se je potopil, drugi pa. ki je vozil cement, se
;re težko poškodoval.
Prekmorski promet v Trstu. A'
četrtek je odpeljal iz Trsta v Alek-sandrijo Lloydov parnik >Cleopa-;rae. ki je dosegel v vročinski seziji oa j večje število potnikov v Egipt, oanvieč 175. Sploh je ta parnik otvori! sezijo, ko se vozijo izletniki vsako leto v ogromnem številu v Egipt. Zalo otvori Lloyd zopet redno nedeljsko vožnjo v Aleksandri jo z 2 parni-•konja »Wien« in »Helouan«. — Iz t arigrada je prišel parnik »Praga«. Pripeljal je veliko turških dijakov, ki gredo na Dunaj, kjer bodo obiskovali dunajsko trgovsko akademijo. Iz Tesali je pa je priplnl parnik »Me-xan«. Ker je prišel parnik rz okuženih krajev so potnike zdravstveno preiskali in parnik popolnoma desin-fici^ali. Potniki so bili vsi zdravi. Med njimi se je nahajal tndi grški škof iz Kane je, ki gre radi neke očesne bolezni na dunajsko kliniko.
Čebele — vremenski preroki. Primorski čebelarji poročajo, da so opustile letos čebele nenavadno zgodaj svoje redno letno delo. Ustanovite so se že večinoma v panje, katere «so že sedaj >krbno zalile s smolo in voskom. Izkušeni čebelarji trdijo, da S hitijo čebele letos zgodnjo in hudo zkno.
Poroka. Dne 31. t. m. se poroči e. kr. nadporočnik deželnobrambnc-ga polka št. 5 v Pulju, gospod Josip Skala, doma iz Vipave, z gospdč. jieti Stark ovo iz Nove Bistrice j>a Češkem. Bilo srečno!
Oddaja kolodvorske restavracije v Pulju, Na postaji v Pulju se odda s L decembrom 1911 kolodvorska restavracija. Tozadevne ponudbe je r»slati do 14. oktobra L 1. 11. ure dopoldne c. kr. državnoželezniškemu ravnateljstvu v Trstn. Podrobni podatki so razvidni iz listov »Osserva-tore Triestino«, »Laibacher Zeitung<: in »Avvisatore Dalmato« od 20. septembra t. 1. ter jih dajeta tudi c. kr. železniški obratni urad v Pulju in c. kr. državno železniško ravnateljstvo y Trstu.
Poneverjenja pri okrajnem glavarstva v Polju. Kakor smo že v petek poročali, so zaprli v Pulju radi poneverjenja bivšega tajnika okraj-?iega glavarstva K. Dokazali so mu, da je poneveril čez 3000 kron, sumijo pa. da znaša pone ver jena vsota okroglo 10.000 kron. Pri poneverjanju sta pomagala tajniku K. neki pisarniški pomočnik in neka gospodič-
na. Ta dva sta soudeležbo tatvine priznala in vrnila poneverjene vsote. Preiskava se nadaljuje. Cela zadeva pride pred porotno sodišče v. Rovinju.
Atentat no ruskega mi-nijtrjlicsa predsednika.
Očividci pravijo, da Bagrov ni nameraval zadeti Stolvpina, temveč da je bil atentat naperjen proti carjevi rodbini. Prva krogla bi sla, če bi ne bil Stolvpin zadet, v smeri proti carjevi loži. kjer so sedeli otroci carjevi. Bagrov sam je baje priznal, da je bila krogla namenjena višjim osebam, da pa te svoje namere ni izvršil, ker se je bil bal pogromov zoper Žide. Izjavil je nadalje, da je izvršil atentat na ukaz revolucijonarne stranke. Žreb je določil njega, da izvrši atentat. Meseca avgusta ga je petrograŠki revolueijouarni komite pismeno vprašal, če je ostal še pri rj ust prejšnjem prepričanju. Ker : zitivno odgovoril, so ga dne 31* avgusta poklicali v Petrograd in tam I revzel naročilo, da umori Stolv->'• na, V Kijevu je svaril tajno policijo prod atentatom in se je ponudil, da pokaže atentatorja, če se mu dovoli vstop v gledališče. Nato mu je izročila tajna policija eno izmed sedmih prostih vstopnic, ki jih je imela na razpolaganje. Ba^rrovu je dal na njegovo ime glasečo se vstopnico šef tajne policije polkovnik Kuljati s posebnim naročilom, naj pazi na mini-strskega predsednika. Kuljati je njedra izbral, ker je kratko pred tem sporočil, da se mu je posrečilo razkriti zoper Stolvpina naperjeno zaroto. — Tudi se je ponudil, da prepreči atentat v gledališču in zasledi zarotnike. Vstopnica ima podpis polkovnika Kuljatija. Neki j>olicijski uradnik je izjavil, da se sploh ne more spominjati Bagrova, na kar mu je Bagrov smeje odgovoril: »Večkrat sem sedel v vašem oddelku.« Potem je pristavil: »Jaz sem prepričan anarhist.« Med zasliševanjem je bi! popolnoma miren in hladnokrven. Bagrova so nato odvedli v trdnjavsko kasemato; to je v ctdieo za k smrti obsojene. — Njegovega brata, ki je odvetnik, so v soboto aretirali. Vedno večje je upanje, da Stolvpin ozdravi, ker so zdravniki prišli do naziranja, da hrbtenica ni ranjena. Vendar se bo še-le po preteku enega tedna moglo konstatirati, če je nevarnost popolnoma odstranjena. Ro.volucijonarna organizacija je baje sklenila, izvršiti v prihodnjih letih več atentatov, ki so se začeli z atentatom na Stolvpina. Že pred dvema dnevoma se je v Kijevu govorilo o zaroti zoper Stolvpina. Tudi Stolvpina so svarili, toda ta se ni zmenil za to. V Bagrovem stanovanju so dobili mnogo socialističnih spisov, nadalje tajne ukaze državne policije, ki se nanašajo na ki-jevske slavnosti.
Oblasti so dobile poročila, da se agitira za pogrome. Trije člani zveze pravih ruskih ljudi so bili aretirani. Kozaki patrulirajo po mestu. Aretirali so tudi progresista, mestnega svetnika Rutenberga^.
Konstatiralo se je, da je imel Bagrov v gledališču tovariša, ki je bil tudi opravljal pri politični pol ičiji službo. Še-le ko se je ta branil, izvršiti atentat, ga je izvršil Bagrov.
V soboto so razni govorniki imeli na kijevskih cestah hojskajoče govore. Ko so se demonstranti pripravljali, da začno z nasilnostmi, jih je policija razgnala.
Stolvpinova soproga je prišla v soboto v Kijev. Stolvpin ovo stanje je zadovoljivo, temperatura normalna. Profesor Bein je izjavil, da je stanje pacientovo normalno in da bo ministrski predsednik v treh tednih zopet ozdravel. Tudi prof.dr. Z e i d 1 e r je izjavil, da je stanje Stolvpinovo tako ugodno, da se ni treba ničesar bati. Končno diagnozo bodo napravili v ponedeljek. V poslanskih krogih so cirkulirala slaba poročila o Stolvpi-novem stanju. Posebno je vznemirjalo, da ni spal . . .
V notranjem ministrstvu vlada veliko razhurjenje,ker se je izdalo za policijsko službo v Kijevu več 100 ti-sočev rubljev. Denar pa je večinoma izginil v žepih visokih uradnikov.
Kuho le prlJIo do umora smskeso Kralja Aleksandra in kraljice Droje?
X.
50.000 dinarjev za slučaj, da dva zarotnika izgubita življenje.
Kakor sem že povedal, smo pridobili za zaroto tudi kraljevega adju-tanta Mito Naumoviča. Ta je stavil pogoj, da se njegovi rodbini zagotovi 25.000 dinarjev za slučaj, ako on izgubi v zaroti življenje.
Svojo zahtevo je utemeljeval s tcin, da je zadolžen in da mu je mnogo ležeče na tem, da ne bodo njegovi
upniki vsled njegove smrti oškodovani.
A tudi njegova rodbina ima pravico zahtevati, da se ji za slučaj njegove smrti vsaj kolikortoliko sasigu-ra mirno življenje.
Isto toliko je zahteval tndi neki drugi častnik, ki je nara bil v zaroti prav tako potreben kakor Mita Nati-movič.
Omenjeni svoti bi bilo potreba takoj deponirati za imenovana dva
oficirja.
Ker sem v zarotniške svrhe potrosil že silno mnogo svojega denarja, sem Genčiču izjavil, da nisem več v položaju, da bi založil še ta kapital.
Ravno sva govorila o tej stvari, ko je prišel k meni pokojni Rajovie. Takoj sem mu razložil vso stvar. Nato smo se vsi trije posvetovali ter končno sklenili, da podpišemo Rajovie, Gcnčić in jaz več menic ter pri raznih zavodih dvignemo skupaj 50.000 dinarjev in jih deponujemo
Ko je Rajovie odšel od mene, sem rekel Genčiču:
»Ali si videl, da nismo pogrešili, ko smo tega moža pridobili za zaroto. Ta stvar bi se absolutno ne dala uspešno izvesti, ako bi njega ne bilo, ali ni tako?«
»Zares,« je reke! Genčić, »storili smo prav, da smo tudi njega pridobili. Nikdar nisem mislil, da je ta mož tako energičen in uslužen.«
Od tistega časa je tudi Genčić popolnoma zaupal Rajoviču. Odslej 9c ni njemu absolutno ničesar več prikrivalo, marveč smo skupno nadaljevali delo, da pripravimo prevrat.
Toda do podpisa menic in do es-kontiranja iz zavodov sploh ni prišlo.
Prav tisti čas je pristopil zaroti Hadži Toma.
Genčić ga je poučil o stvari, a Hadži Toma je svetoval, naj ničesar ne storimo, predno nimamo zagotovila, da knez pretendent sprejme kandidaturo.
Kmalu nato se je Hadži Toma napotil v Švico, kjer se je baje sestal s pretendentom. Ko se je vrnil, je iz svojega deponiral 50.000 dinarjev.
Na ta način smo bili tudi v tem pogledu iz vode in pridobili smo dva oficirja, brez uslug katerih bi ne mogli niti misliti na to, da bi izvedli prevrat.
K temu odstavku je pridejalo uredništvo »Tribune« opazko o kraljevem adjutantu Miki Nauinoviću iu njegovi vlogi v zaroti. Iz te opazke posnemamo med drugim tudi to-le: »Vloga pokojnega Naumoviča (Naumovie je padel pri izvedbi zarote. — Uredništvo) je bila najtežja. On je užival vso naklonjenost kralja in kraljice zato ni imel osebno prav nobenega vzroka, da se pridruži zaroti, marveč baš nasprotno. In prav v tem se vidi vsa veličina njegovega nesebičnega dejanja. On se je pridružil zaroti proti svojemu osebnemu prijatelju vkljub temu, da je užival njegovo izredno naklonjenost, a storil je to, ker je bil prepričan, da mu dolžnost nalaga domovina.
Njegov položaj je bil najtežji tudi nr» sam dan izvršitve prevrata. Kakšno duševno borbo je moral ta mož prestati 10. maja, sedeč za mizo s prijateljem kraljem, proti kateremu je moral še isto noe kot na neprijatelja domovine dvigniti roko*!«
Po nalogi kronistov moramo beležiti, da so Novakoviceva izvajanja v njegovih memoarih izzvala precejšnji odpor v vrstah bivših zarotnikov.
Bivši stotnik Borivoj Gjurič. tisti, preko katerega sta Novaković in Genčić najprvo skušala stopiti v zve-zv s knezom Petrom Karagjorgjevi-eem, pri občuje v belgradskem »Novem Vremenu« ciklus člankov, v katerih navaja razne netočnosti in nejasnosti v Novakovičevih izvajanjih ter dokazuje, da knez Peter Kara-gjorgjević, sedanji kralj Peter v obče ni sodeloval pri zaroti in da sploh ni bil poučen o podrobnostih zarote. Nadalje dokazuje Gjurič, da kandidature kneza Petra Karagjorgjeviča ni izprožil Novaković, marveč nadporočnik Gavrilović.
Dnevne vesti.
-r »Zdrnženi narodni odbora ima danes ob 5. popoldne sejo, katere se naj blagovole vsi člani zanesljivo udeležiti.
~r Ljubljanska obrtna šola. Zopet enkrat se je pokazalo, kake misli in kaka čustva goje Nemci sploh in zlasti ljubljanski Nemci, ki se delajo tako mirne in prijazne, proti vsemu, kar bi znalo biti v korist slovenskemu prebivalstva in mu pomagati do boljšega življenja in večjega blagostanja. V soboto smo poročali, kaj sta dognala poslanca dr. Triller in dr. Ravnihar pri svojem posredovanju v ministrstvih sastran ljubljanske obrtne šole: da namreč finančni minister z ničevo pretvezo zadržuje in onemogočuje otvoritev obrtne šole in da so ministra pridobili za to nemški poslanci. Slučaj je
nanesel, da so Neme! ob Istem Časn sami raskrili svojo grdo spletko, ki kaže, kako srdito in hudobno sovra« šijo ljubljanski Nemci vse. kar bi bilo Slovencem količkaj v dobro. V ljubljanskem dopisu, ki sta ga priobčila celjska »Deutsche Waeht« in »Grazer Tagblatts so se Nemci oglasili proti slovenski obrtni šoli. Postavili so se na stališče, da bo obrtna šola sJovenskemu narodu koristila, da bo dvignila obrtni stan in da bo vsled tega nevarna nemštvu in — državni misli!! Slovenski obrtnik si po mislih ljubljanskih Nemcev no sme pomagati naprej in ne sme priti do boljšega kruha, Slovenec naj bo hlapec, beli kruh pa naj je samo Nemec. Za slovensko obrtno šolo v Ljubljani so Nemel dobili mastne kompenzacije. Spravili so jih lepo v žep in ko so jih enkrat imeli, so začeli intrigirati proti slovenski obrtni šoli in jo hočejo uničiti. Najljubše bi jim bilo, da se obrtna šola sploh ne ustanovi In poslopje porabi za dmge namene, ee pa že to ni mogoče, zahtevajo, da mora biti polovica profesorjev Nemeev in šola seveda na po! nemška. Irtrakvistiene gimnazije v Ljubljani Nemci niso trpeli in so zahtevali svojo nemško gimnazijo, Slovencem namenjeno obrtno šolo pa bi radi utrakvizirali, dasi bi je Nemci ne obiskovali, da bi potem nemški profesorji kvarili slovensko mladino. Ta dopis v »Deutsche Waeht« in v »Grazer Tagblattu« je zlata vreden, ker je slovenski jnvnosi i pokazal kako srdit in neizprosen boj vodijo Nemci proti vsemu, kar bi slovenski narod povzdignilo. Na ustih imajo same medene besede o miru in spravi ji vosti, r srcih pa fifmn in sovraštvo.
-!- Liberalna mladina, i .Slov -nee« se je spravil nad liberalno mladino. Raztrgal jo je in razmesaril in jo obsul z za&mehoni. Obenem pa je nanjo izlil ves svoj žolč in je s tem izdal, da se skriva za vsem njegovim zabavljanjem le — velik strah in veliko sovraštvo do češkega vseučili-šč> v Pragi. Taka pavšalna sodba, kakor jo je napisal »Slovenec« o liberalni mladini, za pametnega človeka sploh nima pomena, kajti ljudje so različno ustvarjeni. Priznamo, da je žal med liberalno mladino tudi nekaj takib ljudi, ki so v narodnem oziru precej apatični, a takih je med klerikalnimi koritarji še veliko več. In naposled se temn žalostnemu pojavu še čuditi ne smemo. Klerikalna stranka, ki ima večino slovenskega naroda v svojem taboru, je s svojo ravno v narodnem oziru izdajalsko in v vsakem oziru neslovensko politiko provzroeila tako demoralizacijo, da ]>ostane človek res lahko apatičen, da res lahko izgubi vero v pri-hodnjost slovenskega naroda in se začne vsemn odtegovati. To je obžalovanja in obsodbe vreden pojav aH umi ji v je. Klerikalizem je onečastil in ponesnaži! vse slovenske ideale in je povzročil tako korupcijo, da mora imeti trdne živce in krepko življen-sko silo, kdor si vzlie temu ohrani zaupanje v prihodnjost slovenstva in zajema iz tega zaupanja moč in voljo, da dela in žrtvuje za narodno stvar. Na srečo pa lahko rečemo, da je tistih, ki se vsemu odtegujejo, ki so nad vsem obupali in se udali nihilizmu, tako malo ravno med liberalno mladino, da sploh ne pridejo v poštev. Ogromna večina liberalne mladine je polna svežega navdušenja za narodno stvar, pripravljena na delo iu na žrtve in stoji v kulturnem, v etičnem in v narodnem oziru visoko nad klerikalnimi koritarji. To klerikalci tudi prav dobro vedo, saj drugače bi jih liberalne mladine ne bilo treba biti — strah.
-f- Vabila na zaupen shod narodno - naprednih volilcev v Spodnji Šiški. V torek dne 19. septembra ob 8. zvečer se vrši v gostilni pri »Anč-niku« v Spod. Šiški zaupen shod po § "2 volilcev narodno - napredne stranke. Na razgovor pride lista kandidatov za občinske volitve in druge važne zadeve glede volilne taktike. Tozadevna povabila so se že razposlala. Kdor pomotomoa vabila ni dobil, naj se zglasi pri tajništvu >✓ Vodnika« v gostilni pri »Ancniku«.
-f Rdeči ljudski osrečevalei. Iz Spod. Šiške se nam poroča: Klerikalci so kot črni ljudski osrečevalei dobili konkurenco. Če klerikalci tega ne verjamejo, naj vprašajo g. Antona Kristana, kako je v soboto zvečer v gostilni pri »Anžoku« ob priliki njegovega shoda oznanil strmeči m poslušalcem, da bode nedelja, dne 24. septembra tisti srečni dan, ki ho občino Spodnjo Šiško rešil vseh težav. Šiškarji dobe vse ,kar so si že dolgo let želeli: električno razsvetljavo, kanalizacijo, otroško igrišče, občinsko hranilnico, meščansko šolo, občinsko lekarno s zdravnikom vred; v občinski knjižnici pa dobe šišenska dekleta najnovejše romane gosp. Antona Kristana. Dobe pa drugih dobrot in blagoslovov še toliko povrhu, da jih je preveč, če bi jih skušali vse po vrati našteti. Ampak Šiškarji dobe tndi poleg vsega tega še nekaj za
nameček, česar si pa — ne žele: socijalne demokrate kot nove gospodarje v občinski hiši. Tako vsaj misli g. Anton Kristan in te svoje mi6li je ua sobotnem shodu dopovedoval tudi svojim sodrugom. Šiškarji bodo odslej živeli kakor v raju. Toda le pod enim pogojem: cela Šiška se bode morala ukloniti komandi rdečih ljudskih osrečevalcev. Kdor bi se drznil imeti svoje misli, tega kratkim potom poženejo vun. V novi občinski zastop pa rdeči ljudski osrečevalei ne pridejo kot socijalno - demokratična stranka, nego kot »delavska stranka<?.Usodo občanov bodo odločevali le delavci, in sicer kakor izkazuje kandidatna lista, je od teb delavcev 16 posestnikov, 16 železničarjev, 6 obrtnikov, 3 uradniki, 4 stavci in 1 urednik. Listo teh »delavskih^ kandidatov je g. Kristan proglasil kot narodno listo, na katero bode po zatrdilu g. dr. Tomšiča ponosna cela »Slovenska stranka«. To se tudi potrjuje; kajti na tej »narodni listi« je napisanih samo 13 Nemcev, alias prononsiranih »nemčur-jev«. Dr. Tomšičeva »Slovenska stranka« — katere pa — mimogrede rečeno — doslej slovenska javnost še ne pozna, — bo torej res lahko ponosna na to »narodno« listo. Ko je Kristan povedal, kaka sreča zdaj čaka Šiško, se je v plohi hmie nevihte rotil v svoji jezi nad govorico, tla njegova stranka stoji v zvezi z Nemci in klerikalci. Pri tej priliki je si-mo to pozabil omeniti, da so pri zad-njib volitvah socijalni demokrat je. prišli le s poinočjo klerikalcev a- občinski odbor iu da sestava sedanje kandidatne liste prav v veliki meri odgovarja pogoju tistih dveh nemških zaupnikov, ki sta na zaupnem shodu socijalnih demokratov obljubila, da v tem slučaju Nemci podpi-rajo socijalno - demokratične kandi. date. Pozabil je nadalje še marsikaj povedati, na kar <?u pa b<>čemo opomniti o priliki, kadar se 7.oj>et povrnemo k zgodovini fe#a >hoda rdečih ljudskih osrf^čevalcev.
-r Vrhnika   je   dohila župana«
Včeraj je novi ob<\ odbor na Vrhniki volil župana. Najprej je bil izvoljen dr. M a r o 1 t , ki pa volitve ni sprejel, na kar je bil za župana izvoljen Franc Teršar mL, za podžupana pa Majer. Klerikalci so bili Teršar j a tako veseli, da so streljali s kanoni. Daleč je prišla Vrhnika! Žalostno dovolj za klerikalno stranko, da se je moral zadovoljiti z županom, kakršen bo Teršar m!.!
-r- Idrijskim krščanskim farhar-jem v »Sloveucuc in *>NaŠi Moči« je malo neprijetno, da razkrinka varno njihove večne laži in zavijanja, pa so stresli >vojo jezo nad »Narodovim« dopisnikom v sobotnem Slovencu«. Ker ne morejo zanikati očitanih jim lažij s stvarnimi razlogi, pa prihajajo na dati s še gorostas-nejšimi zavijanji. Pišejo n. pr.: »Na shodu pri Didiču je dr. Šnsteršič izjavil, da se dela na to, da Idrija dobi vsaj nižjo gimnazijo, ki se bo, ako se potreba pokaže, polagoma razširila v višjo. Brzojav je j Slovencu« I Dunaja poročal, da se je akcija za to že začela in je upati ugodne rešitve. A takrat pride liberalna deputacija k m ini str n Hartlu I vestjo, da Idrija ustanovi na svoje stroške realko. Minister je zmagal z glavo, da bi moglo tako malo mesto v/dr/ovati najdražjo srednjo šolo, a naši prvaki so takrat oblastno zatrjevali, da so zadostno bogati na tako žrtev. Ugoditi jim je moral, četudi je zatrjeval, da ne bo podržavljena. To je pač še a* živem spominu. In takrat so pokopali državno nižjo gimnazijo, ker dva >ro 1-nješolska zavoda v Idriji bi ne mogla višja oblast odobriti. Poslanci S. L. S. so bili pozneje toliko naklonjeni (!) Idriji, da so pri Becku izpo-slovali podržavljenje naše realke, kar liberalci do danes ne bi bili đo-->egli. In dopisnik - Narodov« je toliko drzen, da imenuje >krščansko farbanje«, če trdimo, da so ravno naši možje za višjo izobrazb«» v Idriji delali nepretrgano.« Resnično mojstri v zavijanju in slepljenju javu«> sti. Kolikor vrstic, toliko neresnic v tem kbrikalnem dopisu. Dr. Suster-Šič je pač ustanovil nemško prinma-zijo v Ljubljani in pripomogel Ko. čevarjem do nepotrebne višje, ** Idrija bi bila Še danes čakala na SVOJ srednješolski zavod, če bi bila njeg»»-va ustanovitev odvisna od Šusterši čeve volje. Druge klerikalne akcije za ustanovitev nižje gimnazije v Idriji od »Slovenčevega« brzojava ni bilo, vse drugo kar danes klerika! ci pripovedujejo, je res pristno krščansko farbanje. Prav tako je s po državljenjem idrijske mestne realke Da ni bilo ljubljanskega naprednega noslanca Ivana Hribarja, hi naibrž* bila realka še v mestni upravi. Ko je ta tndi za Idrijo velezaslužni bivši državni poslanec izposloval podržav ljenje in je bila tozadevna postavkr že sprejeta v državni proračun, te daj je šele pricapljal idrijski poslanec Gosti n čar in — vložil interpela cijo sa podržavljenje idrijske realke S tem si jo pridobil nesmrtno blama
i*, kajti pokazal je, da je m stvari liopolnoma neinformiran in je to radi česar interpelira, že po zaslugi uaprednega poslanca Hribarja izvršeno. To so fakta, ki jih klerikalne laži izpodbiti ne morejo! In vendar ti klerikalni farbarji besedičijo o naklonjenosti poslancev S. L. S. Idriji. Ravnoisto je z idrijskim železniškim vprašanjem. Ko so naprednja-ki izvršili vse predpriprave in zainteresirali vse merodajne kroge, pa pride Gostincar in — interpelira. In končno bodo zopet nrbi et orbi trobili krščanski farfarji, da je Idriji pridobil železnico — Gostinčar. ^ Iti mi bomo po njihovem mnenju lažni-ki, če bomo trdili, da to ni res. Idrijski krščanski farba rji naj bodo le pripravljeni, da jih bomo še večkrat motili v njihovem čednem rokodelstvu.
4- Odlikovanje. Za štiridesetletno inČcfa službovanje je bil odlikovan g častno svetinjo delavec Josip Mon-/reda pri tvrdki Globočnik v Ljubljani.
— Važna seja odbora za cvetlični dan v Ljubljani. Jutri, v torek, ob 6. zvečer se vrši v »Narodni ka varuje: zelo važna seja damskega odboru »a cvetiičui dau, h kateri nujno vabimo vse gg. odbor niče.
.—   »Domoljub«   pa krščanski nauk. Da visokocastitim klerikalcem ne diši krščanska morala, to dokazujejo s svojim grdim   življenjem in peklenskim početjem očitno.   Da bi pa uredniki škofovega »Domoljuba:: ne znali našteti božjih zapovedi, nismo vedeli, povedali pa so sami v iz-dnjem »Domoljubu«, kjer pravijo, cin veleva 2. božja zapoved   udeleževi ti se maše ob nedeljah. Tem versko sla-poucenim klerikalcem, vidimo, je s potreben verski pouk, ker brez inja božjih zapovedi še v nebesa *   morejo. Mimogrede rečemo, da ve-a tretja božja zapoved slišati ma-ob nedeljah, resnobno pa opomi-, nno častite klerikalce,   naj se ne rijo teoretično in praktično le z ečimi bnkvicami« škofovimi, vanjo naj v roko včasih tudi kateki-in, da jih ne vzame hudič!
Usmiljeni Sam arija ti.
— Football-tekma S. F K. Ilirija
0 ubijana) versus F. M. Rapid (Gradec) 2:2 (2:1). Včerajšna tekma med Ljubljano in Gradcem vršila se je pod
1 i neugodnejšimi    pogoji. Deževno
me v soboto in nedeljo je skoro c  omogočilo mateh, šele tik pred tekmo I   pojenjalo deževje toliko, da ste za-gli  moštvi nastopiti.   Vsled obile lavine polzko igrišče povzročilo je eda obilo padcev; vsaka kombina-i je bila vsled tega več ali manj ilu :orična in igralci so tudi temu primerno igrali brez posebnega interesa. Rezultat je ostal neodločen, vzlic temu pa pri teh okolnostih sploh ne more biti merodajno  merilo  za kakovost obeh klubov.  V tehničnem oziru je vladala Ilirija, kjer se je posebno j ikovala napadalna vrsta dočim je Gradčanih, ki imajo dosti kombi-ije, odločno  obrana z vratarjem jsa od napadalcev. Graško moštvo, idega kluba Rapid ne razpolaga bas iscipliniranimi igralci, kar priča neslano medsebojno vspodbujanje in tavanje v odločbe razsodnika, kar odločno na kvar športni stvari, saj s tem zavaja le občinstvo v nedo-ten kontakt z igralci in moti tek . Priporočali bi v bodoče, da se k tnarodnim tekmam vabijo le stari renomirani klubi, ki garantirajo strogo fair igro.   V prvem polčasa je vodila l!irija igro z 2:1; kmalu po pričetku se je posrečilo vsled nepazljivosti ljubljanskih branilcev Rapidu zabiti prvi goaL   Ilirija kmalu izjednači,   po 20 minutah doseže še drugi goal in rezultat ostane v neodločni igri do konca halftime. V drugi polovici skušajo Grad-čani izravnati; po 10 minutah vstreli njih napadalec goal, katerega pa razsodnik vsled popolnoma očividnega off side opravičeno ni priznal. Tempo postaja odslej živahnejši, vzlic temu se ne posreči nobeni stranki doseči nov uspeh. Igra se giblje zdaj na tem, zdaj na onem polju brez vsake zanimivosti. Deset minut pred koncem igre diktira sodnik vsled nepravilne igre ljubljanskega napadalca prosti strel iz daljave lom, katerega izkoristijo Gradčani za svoj drugi goal. Sodnik je imel vsled ,domače" igre Rapida težko stališče in je zgubil celo parkrat vodstvo, katerega si je pa še deloma sam poslabšal vsled premajhne odločnosti. Vzlic deževnemu vremenu   zbralo si je pri tekmi do 1000 gledalcev, kar je jasen dokaz,  kako  prodira football vedno bolj v vse sloje občinstva.
— Cestna dirka Medvode-Šiška, kluba slov, biciklistov .Ljubljana", ki je bila napovedana za včerajšno po-poludne, se jc vsled slabega vremena preložila in se vrsi eno prihodnjih nedelj.
— Cvet in sad. Ljubki mali deklici Majda Turkova in Sveta Papeževa sta prinesli danes v naše uredništvo kostanjevi vejici, na katerih je bil cvet in sad. Vejici sta utrgali na Hauptmannovem vrtu.
Umrla je dne 16. septembra v 76. letu starosti Mar. Zakrajšček is Za-
kraj*, mati okrožnega zdravnita g. dr. Zakrajščka iz Škofje Loke, Bila je vzorna slovenska žena, daleč na okrog znana vsled svojega plemenitega srca in svoje izredne razumnosti. N. v m. p.!
Semenj v Ribnici. Okrajno glavarstvo v Kočevju je dovolilo živinski semenj v Ribnici dne 21. septembra za živino iz neokuženih krajev.
Vojščak, ki ženske s nožem zabada. Dne 15. avgusta je bila birma v Velikem Gabru. Omozena Marija Markovič je stregla gostom v Voj-ščakovi gostilni. Ko se je gostilna že nekoliko izpraznila in so se ljudje razšli, sta prišla po Marijo Markovič njen dvanajstletni sin France iu oženjeni Jožef Barle, katerega so VojŠčakovi dolžili, da lazi za Marijo Markovič, Ker je le-ta polsestra Voj-šeakovega sina Jožefa, je slednji prepričan, da je on dasi šele 10 let star, varuh Marije Markovič, ki šteje že 40 let. Iz Vojšeakove gostilne so šli potem Marija Markovič s sinom Francetom in Jožetom Barle v Ko-perčevo gostilno, kjer so pili v večji sohi. Kmalu pa je poklical pit Marijo Markovič Lavdanov Lojze v malo sobo. Tako imenitnemu posivil se ni mogla hraniti ter je odšla v malo sobo, kjer jo obsedela. Takoj potem je pa nek Hade poklical Barleta v malo sobo. kjer so pili tudi Anton Gliba, Lojze in Jože Vojščak ter Lojze Zure. Oba Vojščaka sta bila prepričana, da je Barlo nalašč prilezel za Marijo Markovič v malo sobo. Jože Vojščak je zato zgrabil Barleta. ga vrgel zrak in tepel. Gliba pa ga je sunil I obuto nogo. Ko so se izpehali iz gostilne, je šla Marija Markovič za njimi mirit. Vojščaka pa sta mislila, da bi bilo ..ijbolje zaljubljenima Berletu in Mariji Markovič izpustiti nekaj prevroče krvi in res je bil zunaj zaboden Barle večkrat v hrbet, Marija Markovič pa ima na dolgo prerezano levo roko pod komolcem. No, to je bil res hraber Vojščak!
Dvakrat se pridušil, dvakrat ta-Tiodel. Neverjetno je skoraj, za kake neznatne stvari se včasih stepajo fantje in kako Iahkomišljeno silijo v z;*pore. — Koncem avgusta so pili v Podlogarje v i g^fUni na Knin pri Šentjanžu France, Lojne in Tone Trinkausj Tomo Zalar in Avgust Marolt. Ko so bili Se dobre vol je. sta ŠN Avgust Marolt in Lojz^ Trink-aiis zaplesa*. ker ni bilo plesalk. Dr,-61 so bili vsi med seboj prijatelji in so skupaj pili. je vendar stopil France Trinkaus iz same gole naprajivosti na sredo prosti!ne in se pridušil, da no bosta plesala. A virusi Marolt *e je pa pridušil, da bosta plesala in je hotel plesati kar naprej, toda. France Trinkaus ga je sunil s precejšnjo močjo B pestjo v prsi. da je odletel v pač. V tistem hipu ga je sunil eden izmed navzočih fantov dvakrat v hrbet z odprtim nožem, ki ga je moral imeti še pripravljenega. Marolt it so komaj ustavili kri in ga oddali po-tem v bolnišnico.
Velik požar na »Tolstem vrhu" v Karavankah. (Iz Goric nad Kranjem.) Med Storžcem in Kriško goro nad vasico Zalogom leži 1800 m visoka gora z imenom .Tolsti vrh". Dne 22. augusta t. !. pojavil se je v pečevju na severni strani te gore v smeri proti tržiškim Rovtam precej velik oprezen ogenj; vendar se za ta ogenj v pečevju spočetka ni nihče zmenil razun nekaterih Rovtarjev. Zadnje dni avgusta pa se je ogenj — zanesen najbrže po vetru — jel Širiti tudi na južni strani Tolstega vrha. Neten po trav i-starici in drugi cretovski suhljadi zavzemal je ogenj vedno večje dimenzije. Ljudje iz Zaloga, Srednje vasi, Goric, Povelj, Gozda in Trstenika, ki imajo v tej gori in njeni bližini svoja kopišča, drvošce i. t. d. jeli so strahom ogenj opazovati; pošiljali so v goro krepke fante in može ogenj gasit, toda naposled bil je zaman ves njihov trud. Ogenj — neten po suhljadi in raznesen po vetru po vsej gori — objel je v dnevih 13., 14. in 15. septembra vso goro notri dol do na pobočju se na-hajajočih, bogato z bukovjem in ši-lovjem zaraščenih drevošcev. Nevarnost je bila silno velika, da vsi ti krasni gozdovi ginejo v pepel. Dne 14. in 15. septembra gasilo je na stotine ljudi pod nadzorstvom skoraj vsega orožni-štva kranjskega okraja. Najbolj kritičen moment bi! jc v noči od 14. na 15. septembra in le z največjim naporom je naše krepko in v trpljenju utrjeno moštvo ndušilo ogenj v lesovjn nad Svarjami in Zalogom na eni in proti vasici v Gozdu na drugi strani. K sreči — v temeljito pogašenje ognja — jel je v petek 15. sept. zjutraj padati dež in ploha 16. t, m. je ogenj tudi v v res j u popolnoma zadušila. Žal, da imamo pri tem groznem gorskem požaru zabeležiti tudi človeško žrtev. Zaloški mežnar Josip Konc, sorodnik pred dvema mescema na grmadi zgorele Neže Konc iz Goric, branil je v družbi orožnika iz Kranja in fanta I. Bidovca, kopo (stog.zloženo gorsko seno) pod visokim cerom na veliki strmini. Nenadoma, v hipu preskoči ogenj čez čer in bliskoma so bili objeti od ognja od vseh strani. Orožnik
iz Kranja se je refil z velikim naporom skozi gosti dim v neko tam bliza se nahajajočo .ježo* (skupino do tal z vejevjem porastenega drevja), Bidovec se je rešil na nasprotno stran v zaloško planino »Poljano", Konc pa — omamljen po dimu — zavije po strmini proti groznemu Čerovju, črez katero pade nad 20 m. globoko ter se po strmini vali še kakih 300 ra dalje nizdol. Našli so drugi dan Konca za nekim čerom popolnoma golega; en škorenj le je Še visel na nogi, drugi škorenj je na nogi zgorel. V soboto popoldne 16. t. m. položili so Konca k večnemu počitku z veliko udeležbo pogrebcev na goriškem pokopališču.
S ceste. Suoči sta se v neki gostilni na Vodovodni cesti sprla dva topni carja in nek mizar. Ko sta se vojaka mizarja hotela lotiti, je ta zbežal. Med begom je na polju padel v dva metra globoko jamo ter se pri padcu na desni uogi tako poškodoval, da ni mogel več vstati.Sit razni k je nato poklical rešilni voz, s katerim so poškodovanca prepeljali v deželno bolnišnico.
Porod v veži. V soboto zvečer je Šla žena nekega zidarja iz Rudnika v porodnišnico. Na Ambroževem trgu jo je bilo pa prehitelo, vsled česar je stopila v neko vežo in porodila sinčka. Poklicali so rešilni voz. s katerim so jo prepeljali v porodnišnico.
Ribe jc lovil brez dovoljenja z mrežo v Gruberjevem prekopu delavec Ivan Novak. Nastavil je bil dve mreži, katere mu je pa policija konfiscirala.
Pes popadel je minul teden na nekem dvorišču na Khunovi cesti 9-letno Ernestino Rosehnikovo ter jo na obrazu lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 100 Hrvatov.
Izgubila jc Pavlina Legatova zlat za 10 K. — Prevoznik Jožef Modrijan je izgubil vozno odejo. — Mestni delavec Jožef Trefaid je iz-pruhil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neka dama je izgubila otroški slamnik z napisom: ;HiIe<r.
Hčerka    gospoda Bernatoviča
poslovod. ?>aiigle5I—^a skladišča oblek<•, katera je v tej stroki dobro izurjena, je odpotovala v Pariz k osebnemu nakupu modelov damske konfekcije.
Narodna obramba.
Obrambni kamen pokojnega nad-revidenta Antona KozFevčarja je popolnoma poplačan. Rodoljubna gospa vdova je poslala 100 K, od katerih se je prištelo 50 K obrabmnemn kamnu, drugih 50 K pa je gospejin dar. Hvala srčna! Naj pazi vsak brambovec, da vplača svoj kamen, dokler je živ, ali pa naj poskrbi, da prijatelj to stori, ko njega več ne bo!
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Tin. Hartmanova, podr. blagajn. Velikih Laščah, 174 K 57 v, čisti dohodek pic-nicka, ki se jc napravil 21. avg. t. L Priporočamo prireditev pionickor, pri katerih se govori vnemalne besede za biagor domovine; družba sv. C. in M. pa dobi gmotno okrepljenje. Hvala! G. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu pri Hrastnik«, je poslal družbi sv. Cirila in Metoda 10 K 20 v, ki sta jih nabrala gdč. Stanka Gnusova, učenka V. razreda dekliškega liceja v Ljubljani in učiteljiščnik g. V. Hofbauer v veseli družbi pri Peklarju na Dolu povodom odhodnice dolske in hrastniške mladine v mesto v svrho študij. Hvala! G. prot. Stef. Podboj je poslal 20 K mesto venca na grob bratrancu umrlemu g. Fr. Podboju. Gdč. Rozina Jcsenkova v Poljanah je nabrala med častniki 5 K. G. učitelj Rud. Amšck na Vidmu je poslal 11 K, katere so pristedili učenci ljudske šole na Vidmu, nala-gaje male doneske v poštno hranilnico. Vsem dobrotnikom družbe sv. Cirila in Metoda. Hvala!
Zahvala. Vsem, ki so dne 10. 4. m. ob priliki velike skupščine dnr/be sv. Cirila in Metoda v Tržiču postavili pokojnega Viljema Poljaka zlasti vodstvu družbe sv. Cirila mi Metoda v Ljubljani za lepi venec, g. dr. Uešičn za pokojnika poveličujoči govor, pevcem slov. bralnega društva v Tržiču za tolažilno petje, telovadnemu društvu »Sokol« v Tržiču in vsem ekupščinarjem za mnogoštevilno udeležbo se zahvalim kar naj-i skrenejo z željo, da bi se mojega brata Viljema Pollaka vedno spominjali. — Žaneta Pollak tudi v imenu drugih sorodnikov.
Zahvala. Veleeenjenhn tržaškim gos peni in gospodičnam! Ob priliki velike skupščine družbe ev. Cirila In Metoda v Ljnbljani, ki je bila dne 10. t. m. v Tržiču, ste zopet pokazale svoje zlato i u rodoljubno srce. Z vnemo in gorečnostjo, veseljem in ne-u trudi ji vostjo ste se prijele dela, za katero smo vas prosili. Vasi rado-d aro osti in požrtvovalnosti smo se morali čuditi. Zato je bila veselica liJro lepa in tudi tako dobičkonosna. Mai položi dar domu na altar — prosi družba sv. Cirila in Metoda. Vas
dar i« je bil fako velik. V zadregi smo, kakftno naj bo povračilo, da bo vsaj majhen nadomestek za vsa, kar ste nam naklonile. Zavest, da ste storile dobro delo, in naša neusahljiva hvaležnost vam bodi pičla odškodnina. Proseč vas vase za nas predrago-cene naklonjenosti šc za naprej se vam priporočamo z vročo željo, da ho vaš svetli in lopi vzgled pomnožil število vam enakih. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljnbljani za Tržič in okolico. Matija Marinček, t. č. prvome6tnik. Franc Deu, t. e. tajnik.
Droftveno naznanila.
wSokol II.* vljudno naznanja, da se vrši društveni izr. občni zbor v nedeljo, dne 24. septembra ob 9. dopoldan v gostilni staroste br. Fr. Kavčiča na Privozu. Na dnevnem redu je: dopolnilna volitev odbora, načelnika in dveh odborovih namestnikov. — Uro pozneje se pa vrši istotam I. redni občni zbor „Društva za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma Sokolu II.4* s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika oziroma podpredsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 3. Volitev odbora. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabita odbora.
Sestanek akadem. ter. društva „Sava" in „Prosveta* se vrši jutri ob pol 11. dop. v prostorih .Narodne Čitalnice" v Ljubljani. Sestanku sledi vodstvena seja „Organizacije svobodomselnega narodno-na-prednega dijaštva", na katero vsled važnosti poročil vse odbornike opozarjamo.
„Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov" priredi za „ljubljansko", „z i d a n m o šk o* in .jeseniško" podružnico — „društveni shod41, — ki bo v torek, dne 19. sept. ob 8. zvečer v salonu .Hotel Ilirija" Kolodvorska ulica v Ljubljani. Dnevni red: „Položaj železniškega uradništva*. Ker bo shod vsled — .kritičnega časa* — zelo važen, pričakuje od železniškega uradništva polne udeležbe.
Odbor.
Slovensko pevsko društvo »ljubljanski Zvon« priredi v prvi polovici oktobra t. 1. v veliki dvorani ^Narodnega doma« na čast spominu po-hojnih skladateljev dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca večer, na katerem so bodo proizvajale izključno skladbe omenjenih dveh komponistov: moški zbori, okteti in samo&pe-\ i. slavno občinstvo se na lo pomembno prireditev opozarja že sedaj. — Opetovano se je v sejah »Zveze slovenskih pevskih društev« in i udi r naših časopisih naglašalo, da potrebujemo v Ljubljani manjši mešan zbor, ki bi proizvajal priprosto lažje *kladbe. Odbor »Ljubljanskega Zvonar je po vsestranskem razmotri-vanjo pri eni svojih zadnjih sej sklenil, da radevolje vzdržuje poleg moškega tudi mešan zbor, če sc ofrlasi dovolj t.;\ petje vnetih grospic. ki pn ne sodelujejo pri nobenem zhorn. ^£?lasisi sv je v nedeljo med 10. in polu 15. dopoldne ter v sredo iu potek med 7. in 8. zvečer v društvenih prostorih »: Narodni dom« L aad->tropje desnol ali pa pf^nieno naravnost odboru. Dr. Anton Š v i g e 1 j . predsednik. Janko Zor ko. tajnik.
Prosveta.
Slov. gledališče.   BRuy BI as*, drama v petih dejanjih. Spisal Viktor Hugo. Izpod taktirke kapelnika Talicha so  zadoneli v soboto prvič v letošnji sezoni zvoki Mendelssohn - Bartholdv overture k drami  „Ruy Blas*, ki jc otvorila sezono. „Ruy Blasa !Sam Viktor Hugo pravi v svojem predgovoru, da je hotel spojiti v to svojo dramo vse panoge dramatske umetnosti. Pretresljiva drama polna efektnih momentov in prepletena z, veselim i prizori konča kot tragedija. Štiri osebe se merijo v svojih stremljenjih, vsaka njih je tip. Boj gre med njimi na življenje in na smrt, nasprotje čustev nazorov ljubezni provzroči maščevanje .... Vlogo Ruy BI asa je igral g. Nnčič. Od navadnega lakaja dvigne Ruy Blas, pravi sin španskega naroda, oči k kraljici; njegova ljubezen do nje, nedosegljiva, raste kakor vulkan in zahoče se mu, da postane njegova, edino njegova. Kot slepo orodje drugih, ki hočejo udariti z njim maščevalno po kraljici, posreči se mu priti do nje. In čuvstvo, šest mesecev zatajeno, izbruhne sedaj, ljubezen njegova ne pozna več ovir in spon, vsaj je njen in tudi ona, kraljica, ljubi .Don Cezarja" v Ruy Blasn. Tedaj stopi na obzorje maščevalec nad kraljico v osebi Don Salusta, gospodar Ray Blasa, in razkrinka v junaku lakaja. Rny Blas ga ubije in ker mn kraljica noče odpustiti to dejanja, se zastrupi. Že od prve poteze je vloga Ruy Blasa vodilna, njegova čustva se stopnjujejo od prizora do prizora do katastrofe. G. Nnčič nam je pokazal nevsahljiv vir svojih zmožnosti v ljubavnih vlogah, igral je temperamentno, da deloma icto akoio preveč. Priporočili bi mn
Te raztočriejšo izgovorjavo, kar mora prhi posebno v vezani besedi do veljave, sicer trpi vsebina vsled nerazumljivosti, isto bi priporočali tudi drugimi, ker se je govorilo precej ncrazumljnw> in veliko pretibo. Don Salusta, gospodarja Ruy Blasa je igral g. Skrbmšek. Krasna vloga, po velikosti skoro jednaka naslovni, je našla svojega mojstra. Tako preciznega igranja že dolgo nismo videli. G. Skrbinšek je vzor igralca karakternih vlog in sigurno ga čaka prihodnjost, na ko jo bodo zrli vet Slovenci s ponosom. Lahko rečem, da je odnesel lovorov venec tega večera brezdvomno on. Don Cezar oziroma g. Danilo, nam je hotel pač pokazati, da zna še vedno plavati. V prvem dejanju je še šlo za silo, v četrtem jc pa obtičal popolnoma. G. Danilo, vsakdanje geste nam nc pomagajo, vlogo, vlogo bi radi čuli^od Vas. Kot kraljica je sodelovala ga. Setfilova. Vloga sama na sebi ni efektura, toda dado sc narediti iz nje. Nositi jo mora igralka, ne vloga njo. Iz dolgočasja na dvom jo zdrami ljubezen Ruv Blasa in ona, željna ljubezni, se ga oklene, dasi je žena kralja. Razočarana ob padcu Rtry Blasa, osramočena iu izdana, obupana nad smrtjo ljubimca — vse nam je pokazala ga. Šetrilova s svojo umetnostjo. Zadovoljila nas je nad pričakovanje. V zadnjem dejanja bi ji priporočali še malo več čustev. Ostake vloge, ki po svoji velikosti ne pridejo v poseben poštev, so bile izvedene v našo zadovoljnost in moramo omensh posebno gospe Ilieičevo in Bnkšekom ter gospico Vero Danilovo in g. Poe-heta. Režija je delovala brezhibno. Obisk je bil na sedežih povoljen, lože prazne. Občinstvo gotovega .okusa* naj opusti svoj smeh pri dramatičnih mestih, ker isti popolnoma nič ne pristoja. — „Samosvoj", drama w petih dejanjih, spisal Etbin Krista*. Premijera te drame se je vršila že lansko sezijo in naš list je prinesel o njej v številki z dne 28. marca t. L poročilo. Zatorej se ne bodem o novft; spuščali v podrobno oceno drame same in omenimo le njene predstavljatelje, G. Nučič je pokazal resno voljo do-nesti vlogo Rome-ta do sploh mogočega vrhunca. Posrečilo se mu je v kolikor dopušča to vloga sama. Nasprotnika njegovega, kmeta Komarja, je igral g. Verovšek. Deloma jc plaval vendar si je znal pomagati vselej iz neljubega premora. V gotovih scenah, kot koncem II., III. in IV. dejanja jc bil zelo dober in čc bi znal šc perfektno svojo vlogo, hvaležni bi mm bili dvakral bolj. Ljubimca Mižaua >r igral g. Šimaček in bi mi svetoval — dasi je vloga kot taka zelo nehvaležna — vliti vanjo več življenja. Njegova sodruginja ga. Šetrilova jc storila vse po možnosti. Isto tudi ga. Bukšckova. Malodane vtonil jc zopet naš ljubi g. Danilo. Verujemo, da so težke naloge igralca, toda tako težko zopet niso. da bi si g. Danilo in posebno kot rutiniran igralec, ne mogel priučiti male uloge. Gospod Peček je bil na svojem le v 5. dejanja treba še malo več igre, čc nc šablonskc* Gospod Skrbinšek jc storil vse v proslavo hlapcevskih-uradnih kapacitet tn zadel kot navadno v črno. Gospa Danilova kot razvajena mestna dama jc bila v igri na mestu le v izgovorjavi sikavcev nekam čudna. Tudi ostali reprezentanc malih vlog kot gg. Buksek ter Rasberger so storili svojo nalogo. Predstava je bila v parteju, balkon« in na galeriji še precej dobro obiskana. Lože zopet prazne. Pristavi je prisostvoval tudi g. pisatelj. Začetek ob poln 8, do 8 motenje s prihajanjem, ob polu 11. konec.
Kn]ižwnojL
— rdoviea. Povest ti IS. šrtole**-
fa. Napisal J. E. To in i č. Poslovenil Štefan Knavs. Tiskala ki založila U-skarna >Kdinost<c. Cena 1 K bO v, po pošti 20 v več. Iiomani Josipa Tomi-ca spadajo med najpri ljubi jene jar* kar jih ima novejša hrvatska književnost. Niso kdo ve kako velikn umetniške vrednosti, a *■*> »borna, zanimiva in zabavna l»e)etrh*tikH« Slovenski prevod je dober rn je knji-gru vredna toplega |»riporoeila.
Razne stvari
■ Kolera. Sanitetni departement ogrskega notranjega ministrstva razglaša, da so v Budimpešti zopet kou-s tati ral i med bolniki en slučaj prave kolere. Pri drugih bolnikih niso mogn dognati kolero. V Nagy-Kes«i v kotni-tatu Komorn je zbolela neka sorod-nica za kolere. V Budimpešti zboleli je ladijski kurjač Bek. Tudi v Novi Pesti se je pripetil en sumljiv slučaj Zbolel je baje za kolero tudi strojnik Kovač. Njegovi tovariši pravijo, da je pil vodo iz Donave. — iz Soluna poročajo, da so se nižji sloji prebivalstvu uprli strogim odredbam sanitetnih oblasti in dolže vlado, da ji gre samo za to, da dobi čim več tujih zdravnikov in da kolere v Solonu sploh ni. Prišlo je do pouličnih izgredov, toda vojaštvu se je pred nočjo še posrečilo napraviti mir.
* Posledica krvavili Izgredov v Drohobicah. Povodom volilnih izgredov v Drohobicah, je bil, kakor že znano ustreljen tudi francoski podanik Bertelot. Po posredovanju francoske vlade mora izplačati Avstrija družini Bertelotovi 10.500 frankov odškodnine. Tudi mora Avstrija na svoje stroške izkopati truplo Bertelotovo in ga prepeljati na Francosko.
* Požari na Ogrskem. Predvče-rajšnem je divjalo na Ogrskem zopet več požarov. V Paksu je požar uničil dve veliki hiši in zahteval tudi 4 človeške žrtve.   V Guti pri Komornu je
fgorelo 100 hiš, dan poprej pa 17 hiš. kodo cenijo na pol milijona kron. V občini Gyertyamos je požar uničil poleg 10 hiš vse pridelke. V občini Nvdger pri Sobotici so zažgali otroci m je zgorelo vsled močnega vetra 18 hiš in vsi pridelki.
* Etna. Iz Etne se izliva še vedno lava, Njen tok se je razdelil na Štiri dele hi uničuje hiše polja in vinograde Včeraj po noči in zjutraj je padal gost pepel na Catanijo.
* Monna Lisa. I« Berolina pri-jsaša neka lokalna korespondenca aenaacijonalno vest,, da so našli sled ukradene slike.Tat je baje našel nekega knpea. Ta pa je obvestil ravnateljstvo Luvra in berolinsko policijo. Policija je prišla na mesto, kjer bi naj bil kupec dobil sliko, pa je izvedela, da je sedanji imetnik slike že odpotoval v inozemstvo.
* Avstrijski konzulat zgorel. Iz Jasija poročajo, da je avstro-ogrski vieekonzulat v Berladu na Romunskem v pertek zgorel. Zgorel je tudi arhiv.
V mater božjo je treščilo. Dne 33. avgusta t. 1. je divjala nad mestom Milanom v sev. Italiji huda nevihta. Besedo so imeli le vihar, grom in strela. Na krasni katedrali v Milanu je tudi soha matere božje. V to mater božjo je treščilo in ji odtrgalo eno roko. Prebivalci mesta Milana so si to kaj različno tolmačili. Indizio di dio.
izpred sodlSOL
Kazenske razprave  pred tukajšnjim okr, sodiščem.
Klerikalne  junakinje z gnojni-
ao. Kam privede človeka klerikalni fanatizem,   ki ga vsiljujejo duhovni ki njihova klika nevednemu ljudstvu, so pokazale klerikalne   junakinje v Bizoviku. Te ženske, vzgojene v nestrpnem sovraštvu proti vsemu, kar ni farškega,    molijo in kolnejo, krščansko    ljubijo in mečejo gnojnico na svojega bližnjega vse obenem. Ki se jim gabilo poseči po takem sredstvu, osvinjale so si z gnojnico roke, in to samo zato, da oškodujejo liberalce. Evo ti, to je naše dobro vemo, pobožno ljudstvo, to je prava verska, krščanska in bogaboječa vzgoja. He fajmošter! Ženske z gnojnico, moški pa z noži, koli in kamni nad liberalce. — Ljubljančani Štele,   Pust in Jezeršek so se peljali 21. junija zvečer — bilo je že temno, mirno skozi Bizovik- Naenkrat, ko so peljali mimo Brajarjevega poda, se pojavijo za kočijo v temi ženske postave. Imele so v rokah golide in metale na potnike gnojnico. Letele so za vozom in sipale svoj klerikalni parfum od vseh strani v voz.   Svoj cilj so le deloma desegle in res nekoliko ponesnažile mirne potnike. No in »Slovenec«, ta odlični organ   še bolj odlične klerikalne stranke se je spustil   tudi na nivo gnojniee,   pomočil vanjo svoje črno,   umazano   pero m se ponosno pobahal, češ v Bizoviku so pa liberalce z gnojnico polili. Hvalile pa so se tudi ženske same,   da so liberalce polile, in to jih je izdalo in spravilo pred sodišče.   Osumljene   so Ivana Janežič, ki je sama pripovedovala o tem junaškem činu   nekemu Moškr-en, daljo Helena Janežič, Ivana Bra-jer in Frančiška Čitorn.   Seveda vse obtoženke junaško   taje in zanikajo VfeakO krivdo.    Hude    so te ženske, kajti sram jih je podnevi tega, kar so delale v temi. —   Ker dokazovanje še ni popolno in je treba zašli sati še več prič,, je sodnik obravnavo preložil.   O končnem izidu te klerikalne  gnojnične   komedije bodemo »voječasno poročali.
Iz maščevanje. Jernej Strah, posestnik v Sostrem je skrbnik posestva Peterčevega. Kot običajno vsi varovanci, tako tudi Peterca sovra-!ži svojega skrbnika. V zadnjem času je postal posebno sirov in nasilen. Vedno vpije nad skrbnikom in ga obsiplje z najlepšimi priimki. Obdolžil ga je tudi vpričo domačinov, da hodi v vas k njegovi ženi in mu -na miga val eek> že na posledice tega vasovanja. Dokazovanje je pokazalo, da je vse le izrodek sovraštva. Zara-ditega je obsodil sodnik obtoženca v njegovi odsotnosti na 14 dni zapora.
Z motiko je udarila med prepirom posestnikova žena Frančiška Hočevar iz Hrušice čez hrbet Marijo Prek in jo težko poškodovala. — Prek je ležala vsled udarca 8 dni. Hočevarjeva je brez okoliščin sodniku rekla, sem jo udarila, nič ne re-
čem, ja, pa tudi smorjals aem jo. — Obsojena je bila na 1 teden zapora a enim postom in dvakratnim trdim ležiščem. Tudi mora Hočevarjeva Prekovi plačati 30 K aa bolečine in odškodnino na zaslužku.
Krvna nedelji rb Dunaja.
(Nadaljevanje.)
Dunaj, 18. septembra. (Brzojavno   poročilo našega    urednika.) V
XVI. okraju je prišlo včeraj v večernih urah do prave revolucije. Pohitel sem sam na lice mesta in se informiral o dogodkih. Množica je gospodarila v tem mestnem delu v poznih večernih urah naravnost strahovito. Da ao mogli izvršiti svoje nakane, so razbili in deloma izruvali vse svetilke. Organizirano delavstvo se teh ponoćnih roparskih napadov ni udeleževalo, marveč je nastopala le poulična druhal najnižje vrste; ki je udirala v trgovine, gostilne in kavarne, razbijala pohištvo in ropala ter požigala. V Thaliastrasse so ustavili tramvajske vozove, razbili vse sipe ter vrgli dva voza s tira. V tem trenotku se je oglasilo iz neke trgovine več ropajoči h: »Zažgimo!« P;-i nesli K3 iz trgovine petroleja, polili tramvajske vozove in jih zažgali. V kratkem je Mla cesta razsvetljena od gorečih vozo*\ Policija je bila takrat še prhala, da bi mogla preprečiti vse te izgrede, četudi je rabi la orožje. Med divjim kričanjem so vdrli v sosedne ulice. Naenkrat se jc zaslišal klic
»Hiše gore!«
Ekscedenti so vdrli v šole na Hoferjevem trgu in na Habsburškem trgu ter razbijali in pustošili po učilnicah, razdejali biblioteke in zbirke ter šole zažgali. Požarne hrambe, ki so prišle takoj na lice mesta, so le s težavo prodrle do gorečih poslopij. Tolpa razdivjanih ?>ouličnjakov jim je branila pristop v goreče hiše in napadala s kamenjem požarno hrambo in polieijo. Končno se je vendar posrečilo ogenj pogasiti.
Vojaštvo prihaja.
Naenkrat se je raznesel glas, da
prihaja vojaštvo. Dva regimenta pehote in par eskadronov dragoncev se je bližalo iz mesta. Mrzlično razburjenje se je polastilo množice. Ljudje so drli i>o Thaliastrasse in Panigl-strssai proti trgom. Po cestah so bile napravljene
barikade
iz lestev in plotov ter čez cesto po-teornjene žice. Vedno iznova so se slišali klici »Napravimo barikade!« ki so bili z velikim navdušenjem sprejeti. Ko je vojaštvo preganjalo eks-cedente po ulicah, je padalo z oken na nje kamenje. Konjenica pa ni mo-grla stopiti v akcijo, ker so jo ovirale žice Ko je v bližini Delavskega doma hotel neki policaj aretirati enega izmed demonstrantov, je padala na reda-je in na tam stoječi kordon 24. pešpolka prava toča kamenja. Kordon je bil v veliki nevarnosti.
Z nasajenimi bajoneti
je poskusil potisniti demonstrante nazaj. Takrat je padel brez povelja
prvi strel,
kateremu so sledili še drugi. V divjem begu so drli demonstranti v sosedne ulice. Na praznem trgu pa so obležali
trije ranjenci.
Vojaštvo je zasledovalo ekseedente tudi v te ulice in je bil v Koubkovi ulici zaboden 241etni Protzenberger z bajonetom v srce ter je na mestu umrl. Tudi neka 151etna deklica je bila ta težko ranjena. Kot blisk se je raznesla po mestu novica o revoluciji v Ottakringu in človeških žrtvah. Habshurški trg je bil glavno pozoriŠČe boja med vojaštvom in poulično druhaljo. Mnogo redarjev je bilo težko ranjenih, ko so hoteli prodreti proti šoli. Do ranjencev niti rešilni vozovi niso mogli prodreti in je bilo vpitje ranjenih grozno. Naš dunajski urednik je stal sredi kordona varnostnih organov in vojaštva in je dobival od poveljujočih organov vse potrebne informacije. Divje kričanje demonstrantov, vpitje ranjencev, signali požarne hrambe m vojaška povelja so se strnili v grozoviti kaos. Policija in vojaštvo je podila demonstrante iz uliee v ulico in je bilo mnogo redarjev in demonstrantov težko ranjenih, še mnogo več pa jih je bilo lahko ranjenih. Pri lovu na ljudi je bilo nad 100 oseb aretiranih.
Le počasi je vojaštvo prodiralo v najnevarnejše ulice in se varovalo na ta način, da je prebivalstvo nekaterih hiš deloziralo ter tudi prisililo stanovalce nekaterih hiš, da so zaprli okna, sicer bi bilo moralo vojaštvo streljati v okna. Proti 10. zvečer je šele zavladal
mir.
Cel mestni del je zaseden s vojaštvom in je videti kakor ob vojnem
času.
Grošnja s obsednim stanjem.
Vlada ja še v posnih večernih urah saprstila m proglasitvijo obsed noga stanja.
Socijalno - demokratičen manifest.
Socijalno - demokratično vodstvo je tudi izdalo še v poznih urah manifest na delavstvo, v katerem svari delavce pred nadaljnimi neprevidnostmi.
Uradno poročilo o izgredih in dogodkih v Ottakringu pravi: Eden mrtev; 89 težko in lah. ko ranjenih, med njimi 30 redarjev, 180 aretiranih, 70 tramvajskih voz demoliranih, 2 vosa popolnoma sežgana, na sto in sto hiš poškodovanih, več tisoč šip razbitih, nebroj svetilk razbitih in izrovanih. Ranjeni poslane!.
Med ranjenimi se nahaja tudi več poslancev in sicer socijalno-de-mokratični poslanci David, Sever in Farsiner.   Poslanci so težko ranjeni.
Poslanca Davida   so   nabili demon stranti (znamenje,   da niso bili demonstranti      socijalni demokrati, opomba uredništva). Poslanec Sever je bil ranjen s sabljo.
Varnostne odredbe.
Policijski prezidij je odredil, da morajo biti od danes naprej hišna vrata zaprta oh 8, kavarne in gostilne morajo ob 9. Brez tehtnih vzro kov ne sme nikdo biti ponoči na ulici. Ottakrinjj ostane ponoči od vojaštva zaseden.
Mrtvi Protzenberger. Od bajoneta zabodeni delavce Protzenberger ni demonstriral, mar več je prišel samo gledat demonstracije in je zašel v gručo, da se ni mo-£ei ogniti. Protzenberger ja slikajo ko t zelo pridnega delavca, ki je preskrboval svojo mater-vdovo in svoje nedorasle brate. Ko so sporočili njegovi materi, da je njen sin težko ra njen, je mati od žalosti zbolela. Da je njen sin mrtev, se ji niso upali povedati.
Cesarski grad zastražen.
Ker se je raznesla govorica, da mislijo demonstrant je vdreti ponoči tudi v I. okraj, je vojaštvo zasedlo tudi notranje mesto. Cesarski grad jc okoli in okoli zastražen od pehote in kavalerije. V notranjem mestu pa ni prišlo do nikakih nadaljnih izgredov.
Socijalni demokraije in dogodki v Ottakringu.
Socijalno - demokratična stranka odklanja vsako odgovornost za dogodke v Ottakringu ter zatrjuje, da so demonstracije in izgrede uprizorili socijalnim demokratom tuji elementi. Vodstvo stranke pa pravi nadalje rudi, da je bilo ljudstvo od vojaštva provocirano.
Ranjenci.
Oficijozno poročilo pravi, da je bilo 80 oseb ranjenih. Pravo število pa je najmanj trikrat tako veliko, ker so ekscedenti vzeli večji del svojih ranjencev s seboj iz strahu pred kaznijo.
Cesar in izgredi. Snoči in danes se je vršil ministrski svet, ki je sklenil storiti vse, kar je potrebno, da se preprečijo nada! jn i izgredi.
Ministrski predsednik Gautsch je danes prišel poročat cesarju o dogodkih v Ottakringu. Cesar je ministrskega predsednika prav nemilostim sprejel in je izrekel svoje obžalovanje, da je tekla po 63. letih na Dunaju zopet kri. Od leta 1848. ni bilo na Dunaju niti približno podobnih krvavih dogodkov.
Cesar je obiskal vse one ulice, ki so bile po izgredih najbolj prizadete. Vlada napoveduje proglasitev obsed. nega stanja. Dunaj, 18. septembra. Oficijozno vladno glasilo »Fremdenblatt« priohčuje z ozirom na včerajšnje dogodke članek, v katerem pravi med drugim: Ni potreba konstatirati, kdo je moralno odgovoren za včerajšnje dogodke. Državne oblasti takih dogodkov ne morejo mirno trpeti, zato je pričakovati« da se proglasi obsedno stan je.Na silo je pač treba odgovoriti s silo. Gotovo je žalostno, da se morajo za vzdrževanje miru in reda rabiti takšna sredstva. Skoda, povzročena po izgrednikih. Dunaj, 18. septembra. Škodo, ki so jo povzročili izgredniki, cenijo na več stotisoč. Uradno poslopje v VIII. okraju je popolnoma razdejano, v Ottakringu so vse šole demolirane in ostanejo začasno zaprte.
Dirigiranje vojaštva na Dunaj. Dunajsko Novo mesto, 18. septembra. Od tu je odšel na Dunaj 15. dragonski polk, tudi v Sopronu na Ogrskem je dobilo vojaštvo ukaz, naj se nemudoma odpelje na Dunaj. Ponoči je odšel na Dunaj tudi ulanski polk iz Stokerava.
Dunaj, 18. septembra. Vojaštvo je ostalo na nliei do pol 4. zjutraj, na kar se je vrnilo v vojašnice. Kasneje je prevzela stražo policija. Danes dopoldne je romalo v Ottakring veliko število radovednežev, da si ogledajo včerajšnja opustošenja.
Telefonska m brzojavna pomola,
Ogrski  ministrski  predsednik na Dunaju,
Dnnajy 18. septembra. Danes dopoldne je cesar sprejel ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen Hedervsrvja, ki mu je poročal o političnem položaju. Cesar je vrel njegovo poročilo odobruje na znanje. — Po avdijenci je imel grof Khuen sestanek z ministrom zunanjih del grofom Aehrenthalom.
Protest proti draginji na Češkem.
Praga, 17. sept. Tu se je vršilo danes 10 sodjalno-demokratičnih zborovanj proti draginji živil. Po zborovanjih se je zbralo kakih 15.000 udeležencev na Vadavskem trgu, kjer je govoril poslanec Nemec. Demostranti so izražali svojo nezadovoljnost z glasnimi klici proti vladi in agrarcem, slišati je bilo tudi več klicev .Živela revolucija!" Narodni socijalisti so de-mostrirali na Žitnem trgu in sta govorila poslanca Stribernv in Fresl. Obe demostraciji sta se završili popolnoma mirno in ni imela policija povoda nikjer posredovati. Po celi deželi se je višiio včeraj 40 zborovanj in demo-stracijskih obhodov.
Praga, 18. sept. Tu so se vršile včeraj velike protidraginjske demonstracije in je prišlo do burnih prizorov na Vaclavskem trgu. Zlasti v večernih urah je prišlo do neljubih dogodkov. Delavci so klicali „hanba* županu, ki se je peljal ravno s kolodvora, kjer je bil pričakal londonska lord-majorja in angleške goste. Voditelji socijalnih demokratov in narodnih socijalistov so komaj preprečili nadaljne izgrede. Češki in nemški učitelji na Češkem.
Praga, J 8. sept. Češki in nemški učitelji na Češkem so sklenili 24. t. m. sklicati po celem Češkem 40 shodov, ki se bodo bavili z žalostnimi razmerami učiteljstva na Češkem,
Stolvpin.
Kijev, dne 18. septembra. Zdravstveno stanje min. predsednika Stolv-pina se je nevarno poslabšalo. Izrezali so mu kroglo, vendar pa ni upanja, da bi okreval. Žila bije 130 krat. ,Čas" proti brzojavki Podlipnega.
Praga, 17. septembra. Predsednik češkega narodnostnega sveta dr. Pod-lipny je poslal ruskemu ministrskemu predsedniku Stolvpinu povodom atentata brzojavko. Brzojavka pravi, da obsoja atentat vsak ruski in slovanski patriot in vsak kulturni človek; vsak človek v Rusiji ve danes že, da delajo zločinsko propagando v Rusiji, Rusom in Slovanom sovražni elementi. »Čas* pripominja k tej brzojavki, da dr. Podlipnv ni bil avtoriziran k taki brzojavki.
Konferenca radi uvoza mesa. Budimpešta, 1S. septembra. Budimpeštanska korespondenca poroča, da ima v sredo sejo ogrski ministrski svet, v četrtek pa se prično poganjanja med avstrijsko in ogrsko vlado glede mesnega vprašanja.
Bolgarsko sobranje. Sofija, 18. septembra. Volitve v bolgarsko sobranje so končane in je dobila vlada veliko večino. Podrobnosti o izidu volitev še niso znane. Samomor v vlaku. Hainhurg, 18. septembra. V soboto zvečer so našli tu, ko je prišel berolinski brzovlak in so vozove že spravili na posebni tir, v stranišču nekega voza II. razreda truplo nekega moškega, ki se je bil ustrelil z revolverjem v čelo. Bil je to dr. Ober-schulte iz Dortmunda.
Nesreča v gorah. Monakovo, 18. septembra. Na dopustu se nahajajoči okrajni živino-zd ravnik Kiderle je napravil s svojo Ženo izlet na 2652 m visoko goro Licht. Že blizu vrha ga je zadel kamen v glavo in Kiderle se je prevrnil pred očmi svoje žene v globočino.
Ruske zobozdravnike šole. Petrograd 18. septembra. Vlada je dovolila avstrijskim in balkanskim Slovanom vstop v ruske zobozdrav-niške šole.
Rnska vlada in zdravniki. Moskva 18. scpt.i Tukaj se je vršil včeraj kongres psihiatrov in nevro-pathologov. Ker jc predsednik Serb-skij v svojem otvoritvenem govoru kritiziral rusko vlado, je ta kongres takoj razpustila in zdravnike razgnala. Hmeljska kupčija. Žatec 18. septembra. Nespremenjeno, tako kakor smo zadnjič poročali. Hmelj cenejši.
Norimberg 18. septembra. 400. Kupčija mirna, cene nespremenjene. 280/375.
ZMm v Biidimpoitl.
Dne IS. septembra 1911. Tarasi«.
Pšenica saakteber 1911. . za 50 k« 1170
RI ta okftsbsf 1911 . . . za 50 kg 11 23
Koruza za maj 1912 . . . sa so kg 8 30
Om sa oktobar 19U . . sa 50 kg 9-50 i
Gospodarstvo.
O bistvu alkoholnega vrenja (Mnenja) in o uporabi čistih drož pri pridelovanju vina.
Spisal ravnatelj kmetijsko - kemijskega preskuse val išca za Kranjsko ing. ehem. J. T u r k.
(Dalje.)
V normalnih razmerah se raz-množitev drož vrši le na omenjeni način. To pa ni edini način razmnoževanja drož, ker nas izkušnje iu opazovanja uče, da se raznovrstne kvasne glivice pri neugodnih hranit-benih in drugih življenjskih pogojih razplodujejo tudi s pomočjo trosov. Trosi pa nastajajo le tedaj, ako živijo droži pri zadostni vlagi in zadostnem zračnem pritoku izven tekočin. V tem slučaju se vsebina kvasne stanice skrči ter se napravi v njej po več okroglih in zrnatih stvorov, katerih vsak se obda s krepko trošno kožico. Take stvore imenujemo i rose in ti so napram vnanjim vplivom izredno trpežni. Ako zdaj nanese slučaj, da pride kvasna stanica s trosi v kipelno tekočino, tedaj se trosi na-pno in se vsled tega stanična kožica ali membrana razpoči. Trosi se s tem osvobodijo in začno kliti ter stvarja-jo tako kvasne stanice prvotnih oblik. Stvarjanje trosov pa se ne vrši nikdar v moštu samem in ima zaradi tega ta oblika drož pri pridelovanju vina le toliko pomena, kolikor je stvarjajo trosi v vinogradnih tleh. Kot trosi prezimijo namreč droži naravnost izborno in jih potem zanese veter, ali pa jih zanesejo žuželke (ose) na grozdje, ko zopet zori. Z grozdjem pridejo končno te droži rudi v mošt, kjer začno in završijo kot budilke vrenja svoje delovanje.
Sposobnost in hitrost razmnoževanja drož sta izredno veliki in sta v izdatni meri odvisni   od ugodnosti pogojev, pod katerimi se hranijo in razvijajo droži. Ako je v moštu mnogo   kvasnih   hranin in ako ni mošt prezgoščen, potem se množijo droži v njem z veliko naglico. Vendar pa je v tem oziru tudi toplina merodajna, Najugodnejša  toplota za najhitrejše razmnoževanje drož je iskati pri 30 do 35° C in v meri, v kateri toplina raste ali pada, je tudi razrast drož vedno manjša. Pri 0° C pa se pojavi življenja drož popolnoma in pri C skoraj popolnoma zaustavijo. Ven« dar pa se ne sme misliti, da je pri (T1 in 40° C konec življenjskemu delovanju drož, oziroma da pri označenih toplinah poginejo droži, kajti one žive še nadalje,   ne da bi življenjska pojave vidno kazale.   Za usmrtitev drož je potrebna namreč mnogo arif ja in višja toplina. Vendar pa se lahko reče, da je odpornost drož napram nizki toplini mnogo večja, kakor v nasprotnem slučaju.   Droži morejo zmrzniti, ne da bi jim škodovalo, (ločim pri 55° C v prav kratkem Času poginejo. V alkoholnih tekočinah in pijačah pa poginejo droži zelo že pri 45'' C, ker podpira strupenost alkoho la vročino.    Najprimernejša toplina pri izvrševanju vinskega pridelovanja pa leži okoli 25° C, ker pri vitji toplini mošt preburno kipi, vsled <"•-sar izgubi mnogo snovi in je poVir tega preburno kipenje tudi nepopolno.    Nastavilo pa bi tO naj kipenjo mošta pri 15° C, ker se med kipenjem mošt   sam   primerno   razgreje. — Razven   življenskih   pogojev in pa topline,   so še druge   okoliščine, ki omejujejo sposobnost in hitrost razmnoževanja drož. Tako n. pr. zadržuje 1% alkohol, ki nastaja pri vrenju, že izdatno hitrost razmno?.e\ nja ter se pri 14 do 15 volumskih odstotkih alkohola razmnoži v na sposobnost drož vobce prekine. Cez 18 volumskih odstotkov pa ne morejo droži sploh proizvajati alkohola. — Velik vpliv na razmnoživno sposobnost in hitrost ima tudi gostost kipel-ne tekočine.   Najugodnejša gostost mošta je,   ako   vsebuje 20 do tŠ% sladkorja. Cim več vsebuje mošt čez označeno mero sladkorja, tem manjša postajata razmnoživna sposobnost in hitrost in s tema tudi kipclna moč drož, ki končno popolnoma prestane. Iz tega si lahko   razlagamo, zak.ij sladke tekočine in sladki sokovi, ki vsebujejo nad 60% sladkorja, sploh ne kipe in zakaj   mošt   in še zlasti mošt iz izbranega grozdja, ki je pre-sladek, nepopolno in prav počasi po-kipi.
(Dalje prihodnjič.)
99
Domovina"
posreduje pri oddaji primernih sta* novanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odbom društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica31.
Izdajatelj In odgovorni uradnik: Raato Pustoslemfek,
Svarilo! Ze od nekdaj preizkušena želodčna sol lekarnarja J. Schau-manna, Stockerau, Nižje Avstrijsko, ki se prodaja že 30 let in ki je po svojem učinku neprekosljiva, se često zamenjava s podobnimi in manj vrednimi preparati. Občinstvo se zaradi tega naproša, da dobro pazi na postavno varovano besedno znamko s podpisom Jul. Schaumann. Schauman-nova želodčna sol odpravi hitro vsako nenaravno vnetje v črevesu in udusi tako že v kali gorečico, utripanje srca, glavobol itd. Ker pripravlja torej ta preparat prebavljanje v pravi tir, daje telesu novih moči. Vsi, ki trpijo na želodčni bolezni, slabotni, kakor tudi sladkosečniki naj poskusijo to sredstvo. Dobiva se v škatljicah a 1 K 50 v po vseh lekarnah in večjih drogerijah. Glavno razpošiljanje po izdelovalcu lekarnarju J. Schaumanuu, Nižje Avstrijsko.
Borzna poročila.
L]nbl|anaka
„Kreditna banka v Ljubljani".
't id ni kirti tlaaijske bor te 18. septembra 1911.
Valotbenl papirji.
r . majeva renta .... 4*2#\ srebrna renta .... 4*/( avstr. kronska renta  • •
ogr-       •• • •
4'/, kranjsko deželno posojilo
4° § k. o. čeike dež. banke .
SreOke.
Srečke It I. 1860 %   . . m    •» ■ ....
„ tlake.....
„   zemeljske I. izdaje
„ ogrske hlpotečne .
„ dan. komunalne
„ avstr. kreditne . .
„ ljobljanske .  . .
„ avstr. rdeč. križa .
it ogr.     »» n
„ bazilika .... torfke .....
Delalo«.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne Železnice .... Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostentke banke.   . .
ttenarai  ! Blaf«v»t
92'— I 92*20
9550 95*70
92 — ! 92 20
90*50 j 90 70
94*10 95-10
9365 i 94 65
Val a t«.
Cekini Marke Franki Lire . Robiji.
......
...  •  • . • *....
......
423 — 606 — 305 — 292-276 75 249 — 504 — 499 — 82*-
69 — 4515 3560
24640
s
470--64725 544-50 118 20 733-25 822 -327-— 281 —
11-37 117*77-95-80
94 65 254*50
435 -618 — 317 — 298 — 282 75 255 — 516 — 511-— 88-— 75 -51 15 3960 249 40
474 — 648 25 545 50 11920 734 25 823 — 328 — 282*50
11*41 117-97-95 92-1
9485 25525
Hetecrolo§lčno poročilo.
lliiiia n tč neriem 306*2.
Srednji zrtćai t1aW 39*79;
i septem. ;|	Cas opazovanja	Stanje barometra i trt m j	Temperatura v C°	Vetrovi !	Nebo
16 ••	2. pop. 9. zv.	734 2 7337	21 5 16-6	sr. jvzh. brezvetr.	sk. oblač. oblačno
17.	7. zj.	7354	115	slab jug	dež
•	2. pop. 9. zv.	737* 1 737 7	11*5 10-8	si. jjvzh. sr. jug	■ oblačno
18.	7. zj.	736*1	ft»3	si. jzah.	jasno
Srednja predvčerajšnja temperatura 17-5% norm. 14 8' in včerajšnja 11-3% nonn. 14*69. Padavina v 24 nrah 32-0 mm in 111 mm
-g. o zmožnosti moje firme* \u ako ob potrebi porabnih Jw in darilnih predmetov vseh" vrst zahtevate moj glavni katalog Z okoli 4000 slikami gratis in franko po dopisnici.  —  C in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most št. 1168 (Češko).
Učenec
dobro vpojen, poštenih staršev, ki je dovršil dva ali tri razrede srednje šole,
se sprejme v mešano trgovino.
Ponudbo na Leopolda Jonko, Bovec (Primorsko.) 3126
iz hrastovega lesa, razne velikosti, v veliki množini
ima naprodaj
Anton Zaje, posojil, tajnik ¥ Trnovem (HotranJ sko)
3067
ino!
Razprodaja najfinejših vin
^amo iz lastnih goric začela se je pri Ivanu Malusu posestniku goric na Bizelskem, postaja: Brežice.
Komur ni pri nakupu za en krajcar naj naj si naroči letnik 1908 1 ali več polov-njakov bode vsaj vedel, kaj je žlahtna kapljica posebne kakovosti v tem času.
Zaloge je zdaj še preko 1000 hektolitrov. Cene so od 60 v. do 80 v. po Jetniku (1908 in 1909) in po kakovosti. 2678
I
160
V njm k da ftfcn tttia
teniska trgovina
z lepim stanovanjem. — Več pove ■BUnraU,  Ušate pri LJabl'aat.
Prodajalko
za bolji, trafiki«Sle.
Ponudbe, če mogoče s kavcijo, naj se pošljejo pod naslovom „Poštena" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3194
Dobre obranjen klavir
3196
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«
•pralni«
3183
in krepkega učenca,
sprejme takoj v trgovino jt. Domicelj, St. peter na Krasa.
3189
£epo stanovanje
obstoječe iz 4 sob, shrambe, kuhinje s pritiklinami v T. nadstr. ŠelenbUT-gova ulica št. 6. z lepim razgledom v to ulico in Knatiovo ulico, SO Odda
s 1. novembrom t. l.
Vpraša  se ravnotam  pri hišnem
posestnika. 3190
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zaloei
„Adrija
ii
oblastveno koncesljonirana prodaja stropov
279s        v Lfabliani, Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno pošto. Zahtevajte cenike'
stenografa
v svojo pisarno.
Br. D. lemež rtntiifc. t Mutiđi Biitrid.
Lepa soba
s posebnim  vhodom,  v bližini realke in obrtne Čole,
se odda solidnem gospodo s 1. oltooroio.
Več se izve 3171
Rimaka   ceata   9 /III ,  vrata 19.
ima oddati
Ponudbe na naslov Joaip Božič trgovec, Celovec, Bel** faika cesta 14.
3162
Hotel
„Zlata kaplja"
Ljubljani 1913
Sv. Petra cesta štev. 27
.*.   Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
j Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori.
HaivEčii restavracijski vrt v Liutaliaci
Stanko Jesen/co
bančni uradni^
Jy(ici Jesenjo «* j?ajer
m     ooročen a.
ljubljena, dne td scoiembra ?£>?/.
{Brez Ttmke+m postOvrja pnnfOJitti 1
olske potrebščin
- ^seh vrst se dobe po najnižjih cenah v ;:
j Narodni knjigarni
v Prešernovi ulici št. 7.
Zanesljiva
želi premeriti službo. 3167
Naslov v opravoištfo »Slov. Naroda«.
Okimi likaj«-.. J| ■»*- -   ------ -urialBit
DTHHIIZIU3M IflltljKO NfR DlOfliD]!
igranje na gosli
po ievoikevi meto«.
Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod Šifro .Učiteljica godbe.-
3131
ki meri 11 oralov, sadonosnika in hoste 7 oralov, 2 veliki zidam enonastropni kleti z vinsko posodo, */4 ure od od postaje trg Eonfieo na Spod. Štajerskem me ceno proda. Priraste po 200 polovnjakov vina, letos se pričakuje 80—100 Ako ni kupca za celo posestvo, proda se tudi na dele, ozir. sama trgatev. Kupci ne zamudite te prilike, ker se kupnina lahko na obroke plača. — Pojasnila daje: Ivan Kranjc v —  Celin,   ========= 3092
Far'er
Engllsh lessons
Dalmatinova ulica *€• 7«
Učenec
se takoj sprejme v drogeriji
Sit. Kanca Ljobljana, ZiM olita it. I.
317-1
obstoječe iz sobe, kuhinje in jedilne shraetbe
se odda takoj na Groharjevi cesti štev. I. Ravnotam se od de z oktobrom
v Zagorju ob Savi.
Velika na novo urejena hiša z renomirano gostilno, obsegajočo 10 najemninskih sob, velikim hlevom in pripadajočimi lokali, uporabnimi za 6 stanovanj, skoro 11 ČOO kvadrat metrov sveta, ki je primeren za stavbišča, velikim svinjakom, kozolcem itd. Pogoji  jako  ugodni.   —   Pojasnila daje
Josip Rossi v Zagorju ob Savi.
Posestvo
s hišo, 2 gospodarskima poslopjima s sadnim vrtom, lepim gosdom in 18 oralov zemlje se proda iz proste roke.
Cena 8000 kron. 3195
Več pove g. občinski tajnik v Poličanah, Spod. Štajersko.
Redka prilika!
Redka prilika!
posestvo
na Spodnjem Štajerskem, ležeče na prijaznem kraju ob okrajni cesti pol ure od kolodvora, se radi družin
*• ,m.....,.....;=   skih razmer —-
po ugodni ceni proda.
* •
Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, gozdov ter vinograda, hiše in gospodarskih  poslopij, poleg tega pa daje
trajen postranski dohodek mesečnih K 500 do 000. 3200
Cena je K 50 000, več pove iz prijaznosti g. Fran c S trg ar, veleposestnik v Leakovon pri Krškem.
vešča   slovenskega in   nemškega jezika,   samostojna   knjigovodkinja in dobra korespondentinja 3165
:: se sprejme lakoj ali s1. oktobrom ::
v večjo manufakturno trgovino. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Sprejmem v službo
knjigovodja
in
3*301
stenografa.
Zahteva se znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnega zahtevka so oddati na oaslov:
Peter  Majdič, Celje.
3i<*>
M u ertopeditno lelmi
v katerem se zdravi pod  zdravniškim nadzorstvom
raznovrstne skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je t Gosposki ulici it 8, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. popoldan istotam.
Prva oajveda eksportna tvrtka ur, zlatnine in sretmine
. SUTTNER
Ljobljana, Mestni trg (nasproti rototia) in Si. Petra testa 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „ „      „ „ 9-70
14 kar. zlata   „     „     .   .   .   „ „44-— „
Nikelnasta damska „ z verižice  „ „ 8-50 „
Prava srebrna „        „    „     „ „ 9-5d m
14 kar. zlata        „     .  .   .   „ „20-— «
Uhani zlato na srebro.......1-se „
14 kar. zlati uhani.....^     4*50 „
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „lko".
Telefon it. 273. Telefon it 237.
4t
19
i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Deiniftk. guvnic. ic 5,ooo.oeo. Stritarjeva ulica štev. 2. "•»•nmi f.n4 sto.ooo ki««.
Podraialce v Spljets, Celovca, Trat«, Sarajeva in OoricL
Sprejema vloge tu knjižice ia aa tekofi racan ter jih 1 LOI^Iapaji ia prtiaja
obrestaje o5 kc tloge po Bstik
3D
924
C-9B
6606
84
4347
75
1C
61
na Resljevi cesti.
Od 15. do 23. scptemlira proUaiaf a norcelansko !■ tlniso pasoilo tef taiunu mario
ceni,
Kas in Babllk.
s Nalcenei&e In najboljše se nakupi s
VVi
nt
trgovini papirja
bljani
Šelenbnrgova ulica (nasproti glavne poite).
LSolidna postrežba. - Blaga najboljše vrste v najveći! izberi _ ■■■■■■■■■■■■■■■■■
Na drobno!
Ha debelo!
vso šolske potrebščine, ter vse šolske zvezke ii preparauje
po  najnižjih  cenah  brez  konkurence priporoča
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni trg št. 11—12.
Ml J« kaj
td hale afaravMI mi kakor R ' •att'kat" »br|iiftj m*m
II Q HI       HHJIsis. relečalei
Ud d —-"sr
I anal m M t M 4*W •
Tscb Icfcarnah, Oranrijab ta o        s  trgerinas i fanaan. =
Krepak vajenec
I za trgovino z žganjem •e takoj sprejme.
Ponudbe je poslati na naslov
Filip Kern, Suiak-Reka.
Ob prKctta Šolskega leta ftiftnUm srt
3139 trgovino
papirja, zvezkov- pisalnih, risalnih in vseh drugih šolskih ======   potrebščin. =====
mm mm mm eventuelno
■ ■        ■ s stanovanjem
■ 1111    II Popraven za trg©-
■ I laf a«! I vin0 a,i 0brt na
1 IIH ll I Kongre^n^!n trgu
sVUllUl * ^ V ^m
m^m    $ i. novembrom.
Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501
Za slabokrvne in prebolele
it)  /JravniŠko   priporočeno črno dal-Biitiniht vino sas
KOČ
=H=)IŠ]I
Ravnokar došlo sveze :;
jesensko blago.
/tajmodernejefino ijvrsene obleke, raglani, površniki in pelerine $a gospode, dečke in otroke, kakor tudi konfekcija J<* dame in deklice.
tProdajam najmoderneje klobuke od velebna-nik tvrdk Huckl Tichler in fiossi po Jf 2-90. 3$re2 konkurence. Prignano niske cent.
O. tfernatovič
„J\jigleškp skladišče obleti"
/Ljubljana — Ji^estni trg jrt. 5 — Ljubljana
-BESI =k\
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
4%^ „Puch 1911"
,r, fr. Čudnu,    v Cjubljani
PreSeniOVa  uliCd  —  samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od E 110-— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschtf/.
Pouk za vezenje s strojen brezplačno. .»
Ceniki  zastonj in poštnine prosto«
Edino zastopstvo za Kranjsko! ~w
najbollie sredstvo.
4  steklenice   (5  WH)   franko   K  4 50
Br. Novakovie, Ljubljana.
Irokovice
o svilnate in pletene po znižani!! cenab. LjnHjaia. Dunajska cesta 12. i IHatbianovi hiši.
667        Za obila naročila se priporoča
OTILIJA bračko
Vse
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi
i trgovini s knjigami in izilijai
Šolske knjige
za vse Šole
v najnovejših predpisanih izdajah ter
■    vse šolske potrebščine -
I v najbolj* tokovi pripona po I Jj — zmernih cenah —= j
IL SCHVVENTNER
v Ljubljani ^
-   Prešernova ulica štev. 3 (poslopje Jestie hraiiliicel. .
^sn      - ■eaasseasaaam»sm#
Optični zavod z električnim obratom.
m\
Prvi
Slovenki
izvralai
optik in
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenbnrgova ulica št. I.
II hotelu M i Spodnji Šiški
se odda
več stanovanj, mesečnih sob. gostilna
: in lep prostor za
s 1. novembrom t 1.
Več   osebno   pri  lastniku   v hotelu »Vega«   ali   v   Ljubljani, Metelkova ulica štev. 19. 3105
II II
■i
LJubljana, Kongresni trg 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. ""^s^
Rmi
tjnbljana, Vtoljova n. št. 5.
priporoča  svojo bogato zalogo
najmodernejših, najfinejših
cilindrov, klobukov,
slamnikov in čepic
Blago ceno in solidno.
H Šolske knjige
za ljudske in srednje šole. učiteljišče in licej, za obrtne :-:    in strokovne šole
ima v najnovejših izdajah
v zalogi
v Ljubljani«
v Prešernovi ulici štev. 7.
IiMrtmas in tisk »Narodne tiskarne«.
8484
6^E
18
18