Rarogoma: V Ljubljani ln po pošti I>in 20'-—, inozemstvo Din 80' « st.. , v , • ■ Posaniezasa številka Din 1.- rcJtiuna plačana v gotovim. ŠTEV. 202. V LJUBLJANI, petek, dne 10. septembra 1926. LETO IM. vsak dan opoldne, izv ze so M nedelje in •nraT.nikft. iioisiissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 9TEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552. © UPBAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. Rokopisi se n-s vračajo. — Ogla3i po tarllu. [ Pismenim vprašanjem naj se priloii mamice za odgovor. v Račun prt poštnem ček. uradu štev. 18,833. ttiasscv Vstop Nemčije v Zvezo narodov. Z vsemi glasovi je bil sklenjen sprejem Nemčije iv Zvezo narodov in danes se ta sprejem slavnostno dovrši. Velik ‘m nad vse pomemben korak na poti k utrditvi miru je s tem storjen in z blestečimi črkami bo ta korak zabeležen v zgodovini evropskega ljudstiva. Zakaj šele s sprejemom Nemčije v Zvezo narodov je dosežena prava spra-Va med glavnimi nasprotniki svetovne v°ine. Versajski mir je samo končal voj-n°> ni pa bila tedaj podana tudi prijateljska reka in da ni bila tedaj izvršena samo prazna gesta, bo potrdil današnji r £*«* sPrejem Nemčije v Zvezo na- vJfivP0 lahko, da se je dosegel sprejem Dren V ^vezo narodov. Treba je bilo oni težka nasprotja na tej in na »rani. Ne samo Francozi niso zaupali - eniceiu, tudi Nemci so smatrali, da je V Zaupljivosti do Francije. °da težave so bile celo večje, ker je Velik del Nemcev — in skoraj da večina Nemcev — smatral revarigna misel kot višek modrosti in čim skorajšnjo novo vojno kot edino možnost nemškega napredka. To zmotno mnenje je premagano in danes bo to v Ženevi slovesno po-vdarjeno. Prva in največja zasluga pa gre pri tem francoski in angleški demokraciji. Majska zmaga levičarskega bloka v Fran-c*ji in zmaga angleške delavske stranke sta ona mejnika, ki označujeta pričetek zbližanja med zmagovalci in premaganci. Londonski sporazum je omogočil Locarnski sporazum, z nejini pa je bila fdprta pot Nemčije v Zvezo narodov. Zato je današnji dan zmagoviti dan ev-‘'cPske demokracije, ki slavi z vstopom Nemčije v Zvezo narodov svojo zmago . Uad šovinizmom in imperializmom. Tisti francoski volilec, ]{j :e glasoval v maj-^nvollt.vfh za blok "levice, ta volilec rnd -1W7°Ci ,VS*°P Nemčije v Zvezo na-” . ai zmagovalec je moral prvi , omidni roko sprave in ne premaganec. i v ^ast svobodoljubnemu francoskemu narodu povdarjeno, da je to svojo visoko dolžnost storil in tako vsemu človeštvu za si gu ral mir. Ni danes Zveza narodov v vsakem oziru zadovoljiva organizacija. Oblast veleli je premočna in le prepogosto je Zve-Za narodov samo instrument v rokah ve-esu. Z vstopom Nemčije v Zvezo narodov se v tem pogledu slika ne bo izboljša, ker nič drugačne vloge od Chamberlaina in Brianda ne bo igral gospod Stresemann. Toda eno je doseženo na vsak način- , • ... je pridobitev } bvrope je utrjen m ze to beležiti vsak e se1 j em mora za- Obenem pa je z vstn' naIr ti- ,1X1 Nemciie< tudi pokazana pot. lu vodi k rfett,nniJZveze narodov. Z zmago demokracije v p,, ciji in Angliji so prišli do današnjega, x zopetno zmago demokracije v Franciji in Angliji ter vseh drugih držav pride-»ro tudi do onega dne, ko bodo samo zaupniki evropske demokracije odločeva-1 v Zvezi narodov in-poskrbeli, da bo °na v resnici prava zastopnica evropskega ljudstva ter v stanu z lastno silo preprečiti vsak oborožen konflikt v Evropi. N.i še blizu ta dan, toda tudi ne tako daleč. 1 reba samo, da vsi demokrati store svojo dolžnost, zakaj vsi narodi Evrope so siti vojn -in za mirno poravnavo vseh sporov. Blagor človeštva odvisi od zmage demokracije, zato dvakrat sramota za vse demokrate, ki pozabljajo, da se treba za demokracijo boriti! Kot prvi bo pozdravil nemško delega- Zasedanje Zme naroda Ženeva, 10. septembra. (Izvirno.) Včeraj dopoldne je plenum Zveze narodov nadaljeval generalno debato o letošnjem delu Sveta in sekretariata Zveze narodov. — M. L. PRIHOD NEMŠKE DELEGACIJE. Ženeva, 10. septembra. (Izvirno.) Včeraj ob 5. popoldne je dospela nemška delegacija v treh vlakih v Ženevo. Na kolodvoru je pričakovala nemško delegacijo velika množica občinstva ter razni diplomati. Takoj po svojem prihodu so odšli nemški delegati v svoj hotel, kjer je Štresemann sprejel novinarje-in jim izjavil: »Ko smo bili zadnjič tu v Ženevi, smo bili skoraj na tem, da propadejo vse naše nade. Toda končno je optimizem premagal vse težkoče in kriza je minula,, kor nismo izgubili svojega zaupanja. Pozdravljam vas v imenu nemške delegacije ter poudarjam zmago loearnskega duha in mednarodne solidarnosti v zmi-slu Zveze narodov. Jutri, z našim sprejemom, bodo dejansko ratificirani in uveljavljeni Locarnski dogovori ter mora z resnim in objektivnim sodelovanjem vseh prenehati od konca vojne obstoječa razlika med zmagovalci in premaganimi. To so velike naloge Zveze narodov in pred njimi morajo stopiti v ozadje vsa druga manjša vprašanja, zlasti pa borba za reorganizacijo Sveta Zveze narodov. Glavno vprašanje je za Zvezo narodov uspešnost njenega dela in to mora zajamčiti samo skupno sodelovanje vseh. Še bodo borbe in morda se pojavijo tudi kake destruktivne tendence, toda te se morajo s solidarnim delom vseh zatreti ter gledati, da se vsem skupni cilji dosežejo. Nemčija bo vedno v tem zmislu nastopala in na njeno pomoč in njeno objektivno stališče se sme vedno računati. x Ledeni veter, ki je vladal marca meseca v Ženevi, še je umaknil sedanjemu selncu in dosežena je velika in pomembna pridobitev /a evropski mir. Končno je apeliral Štresemann na novinarje, da ga podpirajo pri njegovih intencijan. Na vprašanje našega dopisnika o njegovem mnenju glede Nineiceve izvolitve za predsednika plenuma je odgovoril Štresemann, da je z največjo simpatijo sprejel vest c izvolitvi dr. Ninčiča, ki ga pozna že cd marca meseca ter ga osebno visoko spoštuje.« M. L. NERESNIČNA VEST O DODATKU K NETTUNSKIM KONVENCIJAM. Žerieva, 10. septembra. (Izvirno.) Po Ženevi, zlasti v krogih Zveze narodov, se razširja vest, da je sklenjen med našo državo in Italije poseben dodatek k nettunskim konvencijam. Po tem dodatku bi priznala Italija naši državi gotove gospodarske privilegije v Trstu in na Reki in sicer kot koncesijo za oprostitev italijanskih državljanov v Dalmaciji o d agrarne reforme. — Naša delega-0‘ji od agrarne reforme. — Naša delega-krSenkoii dedatek k nettunskim konvencijam. ■ Dalje kroži tud, vest, bo potrebno. rij o naš zunanji minister dr. Ninčič. Verujemo v našo državo in zato vidimo v tem pozdravu dober znak za bodočnost naše države in njeno historično nalogo. Zmaga francoske demokracije je privedla Nemčijo v Zvezo narodov, zmaga slovanske demokracije mora odpreti ženevska vrata Rusiji. To je naša naloga in to bo naša največja zasluga za vse človeštvo. Zakaj na trhlih nogah je mir sveta, če ne bo v Zvezi narodov zastopana tudi Rusija. Šele z njenim vstopom iri onim Amerike bo Zveza narodov res dovršeno delo in šele tedaj bo mir na vsem svetu za sigmam Šele z vstopom Rusije pa bo tudi bodočnost slovanskih narodov zasigurana in zato je dolžnost slovanske demokracije, da s svojo zmago pribori še- Rusiji stalno mesto v Svetu Zveze narodov. ZOPET VESTI O VSTOPU DEMOKRATOV V VLADO. Beograd, 10. septembra. V političnih krogih se je včeraj mnogo komentirala nenadna avdijenca Bože Maksimoviča pri kralju. Smatra se, da je ta avdijenca v zvezi s politično situacijo, zlasti z akcijo, ki jo nameravajo izvesti Pašieevi radikali. V dobro informiranih krogih govore, da je Boža Maksimovič mnenja, da je treba izvršiti širšo rekonstrukcijo vlade pred pričetkom skupščinskih sej in pred Pašičevim prihodouj v Beograd. Po tej kombinaciji bi bilo treba razširiti vlado tako, da bi prišli v njo tudi demokrati. O tej kombinaciji se je razpravljalo v političnih krogih im se smatra, da je njena tendenca to, da se omogoči v bodoče delo vlade in da ima vlada, ako hi se razcepila radikalna stranka, večino v parlamentu. NA NASLOV POŠTNEGA RAVNATELJSTVA. Po pošti se razpošilja kot tiskovina okrožnica nekega anonimnega volilnega odbora. Ta okrožnica ni od nikogar podpisana-in tudi ni na njej označena tiskarna. Zato pa je ta po pošti razposlana okrožnica polna napadov na g. Jelačina. Vprašamo poštno ravnateljstvo, kdo odgovarja za napade v okrožnici, ki se pošilja po pošti kot tiskovina, pa čeprav je ta tiskovina v ostrem nasprotju s členom 6. tiskovnega zakona? II. pravniški kongres v Ljubljani. Edin greh. Včeraj dopoldne je bil otvorjen v Ljubljani II. pravniški kongres kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležba je bila ogromna. V slavnostno okrašeni veliki dvorani Uniona je zborovalo okrog 1500 pravnikov vseh strok iz vse države. Kongresa se udeležujejo visoki funkcionarji vlade zastopniki najvišjih sodnih, upravnih in drugih oblasti in svobodnih pravniških poklicev. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali med drugimi notranji minister Boža Maksimovič, brigad ni general Milosav Živkovič, kot zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra L, veliki župan ljubljanske oblasti, predsednik beograjske občine, minister n. r. in univerzitetni profesor dr. Kos ta Kumanudi, predsednik ljubljanskega gerentskega sosveta dr. Dinko Puc, rektor ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic, predsednik deželnega sodišča dr. Janko Babnik, delegat fin. ministrstva dr. Savnik itd. Od dam omenjamo gospo dr. Franjo Tavčarjevo in gosp« dr. Majaronovo. Kongres je otvoril njega predsednik dr. Danilo Majaron, ki je obrazložil temeljno idejo, na kateri bazira kongres, to je pospeševanje zbližanja jugoslovenskih pravnikov, razširjenje bratstva med njimi v cilju, da .«e unificira zakonodaja. Govornik pozdravi* nato zboorvalce kolektivno, in sicer: predstavnike drž. pol. uprave, ki jih je okrog 160, predstavnike državne justice od predsednikov vrhovnih sodišč do nadebudnega sodnega naraščaja, skupaj 000, odlične učitelje in mojetre pravoznanstva (nad 20), odvetnike (nad 300). notarje (nad 60), zastopnike naših samostojnih mest in občin (nad 120) ter 300 dam, ki se udeležujejo kongresa. Na kongresu je zastopanih vseh 33 oblasti. Govornik jim zakliče v imenu slovenskih pravnikov: »Dobrodošli«. Govornik se spominja dalje dejstva, da se nahaja izven naših mej veliko število slovenskih pravnikov, ki ne morejo prisostvovati kongresu, ker je Slovenija okrnjena. Konzul češkoslovaške republike Resi je pozdravil kongres v imenu čehoslovaške republike ter mu želel mnogo uspeha. Nato je predlagal predsednik kongresa dr. Majaron, da se .pošlje kralju na Bled udanost-na brzojavka. Predlog je bil z burnim odobravanjem sprejet. Nato je povzel besedo dr. Dinko Puc, ki je pozdravil kortgres v imenu ljubljanske mestne občine. Spas našega naroda je bratska ljubav. Unifikacija zakonodaje je sicer težavna, toda nujno potrebna. Predsednik dr. Majaron je predstavi] nato 1. podpredsednika kongresa bivšega univerzitetnega profesorja dr. Arangjeloviča. S tem so bile formalnosti zaključene in pričelo se je čitanje referatov. Prvi referat dr. Rado Kušej. univerzitetni profesor v Ljubljani je podal referat o »i»-eiiaftfhju zakonskega prava«. Vsebina njegovega referata je v ekacerptu »ledeSa: 1. Pravna sigurnost v vsej državi, tako v pokrajinah, ki imajo svoje posebno državljansko ibračno pravo, kakor v onih s samo verskim bračnim pravom zahteva nujno enotno, za vso državo in vse državljane enako veljavno civilno bračno pravo in bračnopravni postopek. 2. Država je po meddržavnih dogovorni zavezana, da ustvari tako pravo. 3. Obstoj posebnega gradjanskega bračnega prava ne nasprotuje načelom nobene izmed v državi usvojenih konfesij. 4. Samostojno gradjanslto bračno pravo zahteva tudi a) samostojno gradjansko obliko za sklenitev braka in b) izključno kompetenco gradjanskih sodišč v bračnopravnih sporih. 5 Civilnemu bračnemu pravu ustreza načelno civilna oblito poroke. Vendar je s tem načelom združljivo, da se prizna civilnopravna veljavnost tudi v verski obliki sklenjenemu braku, ako so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za veljavnost postavlja civilno bračno pravo. 6. V j edinstvenem zakonu o bračnem pravu j morajo biti pogoji za veljavnost ter razlogi j za ničnost in za razvezo braka enako urejeni j za vse državljane brez ozira na njihovo versko pripadnost. Za dr. Kušujem sta govorila v istem smislu nejegova koreferenta Aleksander Andrijevic, sodnik apelacijslcega sodišča v Skoplju, in dr. Bertold Eisner, senatski predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu. Vprašanje valoriiacije. O tej temi je referiral dr. Edvard Pajnič, svetnik višjega sodišča v Ljubljani, ki je izvajal v bistvu sledeče: Izmed številnih problemov, ki spadajo v okvir vprašanja valorizacije, se hoče referent omejiti na vprašanje: denarna vrednost 111 dednopravni zahtevki^ Po gospodarskih razmerah, nastalih med svetovno vojno in po 'rtji, so se pojavili tudi v območju uporabe pozitivnega dednega prava problemi, kojih zadovoljiva in pnavicna rešitev seeundum legem ni možna. Nekaj teh problemov osvetljujejo naj naslednji primeri: Oče treh sinov in ene hčere, ki je umrl leta 1922 brez oporoke, je bil (§ 788 g. d. z) hčeri v letu 1913 izročil hišo, vredno takrat 40.000 kron navstaršemu sinu trgovino z blagom iste ’ vrednosti in drugemu sinu denarja 40.000 K; najnilajši sin pa ni prejel ničesar. Ob smrti zapustnikovi obstoji zapuščina le iz podobne hiše, kakršno je dobila lici m zna-ša cenilna vrednost te hise na dan zapustili-kove smrti 240.000 Din. V §§ 728, 73’2 nasl o. d. z. izraženo je načelo, da se deli pri zakonitem dedovanju zapuščina med dediče, ki.so glede sorodstvenega razmerja do zapustnika istovrstni in enaki, tudi po enakih delili, v našem primeru se je bilo zapuščinsko premoženje zmanjšalo še pred smrtjo zapustnikovo zato je za izenačenje v prid najmlajšemu sim dediču všteti v dedne deleže bratov in sestre ono kar jim je bil dal zapustnik ze v letu 1913 (prim. §§ 788, 790, 793 o. d. z.). Ako pa bi bil zapustnik umrl ostavivši oporoko, s katero imenuje dedičem le najmlajšega sina utegnil" bi brata in sestra zahtevati svoj nuj ni delež. Tudi ledaj bi bilo upoštevati (§§ 784 nasl. o. d. z.) njih prejemke od pokojnega očetu v letu 1913 pri določitvi nujnega deleža. Dokaj številni so spori, ko po smrli zapustnika, ki je bil še za časa svojega življenja v predvojni dobi daroval vso svojo imovino ali vsaj velik del, zahteva nujni dedič, da se krije iz darila njegov nujni delež. Tukaj je ugoto\iti najprej čisto daritev po nje vrednosti cb trenutku, ko se je izvršila in potem postopati p'o §§ 951,. 785 nasl. o. d. z. Nastane vprašanje, kako je postopati v gornjih primerih z ozirom na silni padec denarne nakupovalne moči v povojni dobi v očigled določbam §§ 794, 304—305 o. d. z., da ne trpi škode dedič, ki za časa zapustnikovega življenja ni bil še ničesar (§§ 785, 788 o. d. z.) prejel od slednjega. Ali je v vseh gornjih primerih pc veljavnih zakonih sploh mogoče upoštevati s primerno ocenitvijo prejšnje prejemke ali daritve, da ustreza razdelitev zapuščine ali določitev nujnih deležev čutu pravičnosti?! Praksa sodišč se drži strogo določb §§ 794. 304. 305 o. d. z. in pa valutnih zakonov, ki pravijo nekako, da je predvojna krona povsem enaka sedanji kroni. Pri tem se prezira, da ima v državi veljavni denar dvojno funkcijo, namreč kot sredstvo plačanja in kot merilo vrednosti. Zakonodajec — naš občni državljanski zakonik — ni mislil na kolebanje kupovalne moči denarja, zato § 304 o. d. z. istoveti različna pojma vrednosti in cene. Tako se ob točni (dobesedni) uporabi zakona (§ 6 g. d. z.) pri opisanem vračunavanju in razdelitvi zapuščine ali določitvi nujnega deleža hudo kršijo gori izražena načela enakosti dedovanja. Pri prerešetavanju vprašanja, če je možno doseči izenačenje na podlagi veljavnih zakonov prihajam do prepričanja, da bi se utegnila pri tem pojaviti neka pravna ne-siguruost kot posledica več ali manj individualne interpretacije zakona. Zato bi bilo treba uzakoniti določbo, ki bi upravičevala sodni-da se ozira na medčasno izpremembo povprečne nakupovalne moči denarja, kadar mora precenjevati stvari ali dajatve (slednje tudi v denarnih zneskih) po vrednosti, ki so jo imele v prošlem trenutku. Nič manj ni aktualna rešitev vprašanja, kako bi bilo v naprej pri razdelitvi dediščine odpraviti možnost, da se s tem nastalo razmerje med posameznimi deli po izpremembi tedanjega razmerja med blagom (posehno nepremičnim) in denarjem ne predrugači v občutno škodo bodisi dedičev, ki prejmejo svoj dedni delež v denarju, bodisi prevzem nika cele zapuščine v naravi, ki mora izplačati denarne dedne deleže. Podoben položaj nastane, ako je zaupnik v oporoki že dolgo pred smrtjo odredil razdelitev imovine med dediče in volilojemnike tako, da bi nekateri imeli dobiti le .denar, drugi pa posamezne kose zapuščine v naravi (n. pr. § 0S7 o. d. z.). Nekateri sodniki so skušali rešiti ta problem z večjo ali manjšo srečo s tem, da bo prieni«- eili določene dolgovane denarne zneske slabemu tujemu denarju ali blagu (paritetne klavzule). Iz zgoraj navedenih vzrokov sem tudi tukaj naziranja, da je potrebno omogočiti z zakonom povoljno rešitev teh vprašanj bodisi da gre za ukrepe v preprečitev poznejšega razrušen ja doseženega ravnotežja ali za izenačenje razrušenega ravnotežja. Opozarjati je tu na nekatere inozemske zakone (avstrijski Familienglaubigergesetz od 26. sept. 1J-3, R.-G.-Bl. št. 543, na nemški zakon o zavarovanju pupilarnega imetka in o hipotekah stalne vrednosti z dne 23. junija 1923 in na nemški zakon »iiber die Auf\vertung von Hvpothe ken und anderen Anspriichen z dne 16. julija - 1925). Naši finančni zakoni. Dr. Kosta Kumanudi je predaval o pravnem značaju in tehniki naših finančnih zakonov. Posebno pozornost je posvetil določbam nefinančnega značaja, ki so se jele pojavljati po toni finančnega zakona. Pro futuro je povdar jal, da je treba možnost uzakonjenja nefinančnih odredb čim najbolj omejiti. V istem smislu sta govorita koreferenta dr. Blagojevič in dr. Polič. Vprašanje državljanstva. Univerzitetni profesor dr. Polič je referiral o vprašanju državljanstva. Zakonske določbe v posameznih teritorijih države si v tem ozi-.u doslej nasprotujejo. Koreferenta sta bila dr. Ivan Subotič in dr. Fran Vodopivec Reorganizacija upravnega sodišča O tem vprašanju je referiral drž. svetnih dr. Sagadin Predlagal je resolucijo, da se prizna ustanova upravnih sodišč v sedanjem ustroju kot dobra, da pa bi bilt treba vse upravne oblasti organizirati po načelu dekon-slrukcije v močne srednje oblasti. Število članov in oddelkov upravnih sodišč bi bilo treba \ interesu hitrejšega poslovanja povečali. Ko referenta st« bila sodnik Jovan Stefanovič in svetnik upravnega sodišča v Celju dr. Henrik Steska. Odškodnina za neupravičeni preiskovalni zapor. Referent dr. Josip šilovifi je predlagal resolucijo, da plača država za neupravičeno odrejeni zapor oziroma preiskovalni zapor od škodnino, kar danes še hi uvedeno na vseh teritorijih države. Vprašanje uo tari jata. Referent dr. Ivan Grašič, notar v Kranjski nori je priporočal, da bi se uvedel institut notariata tudi v onih pokrajinah, kjer še ne eksistira. Uvede naj se za vso državo enoten in moderen notarijat. Ustanovila naj bi se Ko se je vršila ona zija na seja načelstva ljubljanskega gremija, na kateri so se postavili pod krinko gremija esdeesarski kandidati za Ljubljano, je dejal eden esdeesarski h članov gremija svojemu tovarišu, da se naj Jelačin kar pripravi, tako bodo udarili proti njemu. Poznamo moralno kakovost esdeesarskega tiska in zaio smo znali, da bo ta grožnja vse drugače izpolnjena, kakor pa častna beseda SDS dana ob priliki skupščinskih volitev. Zato se tudi nismo čudili, ko je pričel esdeesarski tisk z gonjo proti g. Jelačinu, temveč smo bili prepričani, da bo Jutro, s to gonjo, prekosilo samega sebe. Zakaj stara resnica, da čim bolj gre komu slabo, tem bolj prostaško psuje. Pri sedanjih volitvah v Zbornico pa gre esdeesarjem naravnost obupno slabo. Zato, kakor rečeno, se nismo čudili, da esdeesarski tisk stavi vse svoje nade na klevete, pač pa smo ise čudili, da so vse te klevete tako prazne. Kdor namreč vestno pregleda vse očitke esdeesarskega tiska proti g. Jelačinu, ta vidi, da se njemu očita pravzaprav samo dvoje stvari: 1. da se ne pokorava komandi generalov besedoiomne SDS in 2. da je pre-- nizko fatiral. Kar se tiče prvega očitka, je treba reči, da to ssploh ni noben očitek, temveč samo priznanje, ker ravno takih neodvisnih in samostojno mislečih ljudi rabi naš gospodarski svet, ne pa mamelukov, ki prikimajo na vse, kar> jim ukažejo strankarski generali. To, da g. Jelačin ne pleše po komandi generalov besedi.lonme SDS, to je njemu v ponos in ravno radi tega bodo vsi slovenski trgovci in obrtniki oddali svoje glasove za Jelačin-Ogri- j novo listo. ■ Kar se pa tiče drugega greha g. Jelačina, da je prenizko fatiral, pa je ta očitek tako podel, da bi žalil g. Jelačina že s feni, če bi ta podel očitek zavračali. Pa vsaj bo to mnogo bolj efektno in s tem večjim povdar-kom storilo sodišče. To je vse, kar je vedel -povedati tisk bc-sedolomne SDS o g. Jelačinu. Večjega fiaska esdeesarski tisk s svojo gonjo res ni mogel doživeti in sedaj šele vidi trgovski svet, kak mož je g. Jelačin, ko mu esdeesarski tisk ne more nič očitati. In to bodi po vseh klevetah esdeesarskega tiska povdarjeno! S SLEPARIJAMI SI HOČEJO POMAGATI. Ksdesstji dali natisnit 8000 kutert za glasovnice v trgovski kategoriji. -S tem so esdeesarji jasno priznali, da računajo na uspeh le s sleparijami, kajti drugega ko sleparskega namena teh 8000 ponarejenih glasovnic ne more imeti. Ampak tudi s sleparijami esdeesarji ne. smejo m ne bodo zmagali. Zato pa vsi na delo in vsi na plan, da bodo esdeesarske sleparije onemogočene. Vsak sleparski poskus javite Volilnemu odboru v Ljubljani, ker je treba brezobzirno obračunati /. vsemi, ki bi hoteli s sleparijami pomagati SDS. NUJNO OPOZORILO VSEM DAVKOPLAČEVALCEM. Vsem davkoplačevalcem nujno sveiujemo, da tla jo vse svoje davčne napovedi najprej v pregled redakciji »Jutra« in da jih šele potem vlože na davkariji, ker drugače so v nevarnosti, da jih »Jutro: lepega dne vse po vrsti denuncira, da so prenizko fatirali. Obenem jim nujno priporočamo, da se vsi naroče naj »Jutro \ kajti list, ki tako zelo skrbi za pra-. v.ilne davčne napovedi, je treba z vsemi mo& mi podpirati. Upamo iudi, da bo daven« oblast z ozirom na ogromne zasluge »Jutra*-za pravilno plačevanje davkov, priznala na* ročnino za »Jutro: kot neobhodno potreben izdatek. Zato naročajte »Jutro« davkarsko »Jutro». in inserirajte v Samo ena je izbira. •Na vso moč zatrjuje esdeesarski tisk, da ni lista takozvanih združenih trgovcev in obrtnikov esdeesarska, obenem pa se vleče za to listo z vnemo, ki mora tudi slepcu odpreti oči. Da pa ne bo tudi nobenega dvoma, ugotavljamo sledeče: 1. Zaključna pogajanja za kompromisne volitve ata oO n8ewleo»»r»ke »trmii vodil« p«c dva nepolmka in zastopnika trgovcev in obrtnikov g. Jelačin in g. Ogrin, od esdeesarske strani pa politik dr. Kramer. 2. Prav vsi ka-iididati in vsi namestniki na esdeesarski listi so sami izraziti esdeesarji. Na Jelačin-Ogrinovi listi pa so pristaši SLS, NRS, SKS, .neopredeljenih in ■Nemcev. Že iz tega se vidi, kje je strankarska in kje nestrankarska lista. 3. Vse volilne priprave vodi za esdeesar-sko listo tajništvo SDS, ki kaže svojo iniere- iranost pri volitvah celo tako javno, da svetuje svojim pristašem, kako naj zbirajo gla-«ovnice, kar je kaznivo. 4. Esdeesarski tisk pravi, da je desinlere-sirana SDS, v resnici pa je njena interesira-nost celo tako velika, da denuncira vse, ki niso za takozvano gremialno listo, kot separatiste in protidržavne elemente. .Sicer pa je ves esdeesarski tisk en sani dokaz, da gre pri sedanjih volitvah v Zbornico samo za dve listi: za esdeesarsko in Je-lačin-Ogrinovo. In samo med tema dvema listama se ima odločiti volilec. Ce se odloči za SDS — poleni se odloči: Za narodno in državno edinstvo \ znaku zapostavljanja Slovenije. Za najbolj brezobziren centralizem, ki bo za ceno politične moči vzel Sloveniji še zadnje njene pravice. Za denunciante slovenskega dobrega imena, za hlapce, ki od te.denunciacije žive. Ža ljudi, l(i so še vsak denarni zavod uničili. samo da »o vanj vstopili. Za uvedbo partizanstva v gospodarske korporacije. Za ljudi, ki so denuncirali Jadransko banko fašistom. , Za ljudi, ki dane besede ne drže, ki smatrajo besedelomstvo za političen trik. Za stranko, ki bo naredila iz Zbornice svojo filialko. kakor je lo naredila se vselej. Za ljudi, ki persekvirajo vsakogar,, ki ne trobi v njihov rog. Za ljudi nasilja in intrige. Za vse to se odloči, kdor se odloči za listo SDS. Cisto drugače pa je izbral, kdor voli za Jelačin-Ogrinovo listo. Ta voli kompromisno listo vseli slovenskih strank, ki so se združile ravno zato, da onemogočijo vsako politiko v Zbornici in jo prepuste gospodarskim krogom, ki tildi edini imajo v njej odločiti. Kdor se odloči za Jelačin-Ogrinovo listo, la glasuje z>a enakopravnost Slovenije, za poštenost v javnem življenju in za osamosvojitev slovenskega gospodarstva. Samo med temi alternativami ima izbirati /olilec in vse drugo, kar govorici esdeesarski isk ip nrnzna izmišljotina. Ne za klerikalce Politične vesti. = »Doni« o zdravju Pašiča in o praznih kombinacijah glede njegovega povratka. Ra- % dičev »Dom piše: Predsednik radikalne stranke Nikola Pašič bi se moral 30. avgusta vrniti v Beograd in prevzeti vodstvo širan- a karskih poslov. Toda to se ni zgodilo, ker se je staremu Pašiču zdravje zopet poslabša- jj lo in sicer iako zelo. da sedaj sploh govora?-ni o njegovem povratku v Beograd. Samo to || bi bilo mogoče, da gre Pašič, če mu bo boiM Ije, v Cavtat pri Dubrovniku, kjer ima pol' . ročeno hčer in kjer je sedaj na jesen tako divno podnebje, da je ko nalašč za odpočitek vsakomur, zlasti pa slabotnemu starcu. Ze iz tega se vidi, da nimajo prav nobenega smisla bajke in laži gosposkih listov, da pride Pašič na čelo vlade in da se je že sporazumel ne samo s Pribičevičem, temveč tudi z Radičem in da potem vsa trojica prevzame vso vlado in upravo. In nekateri bat.maški • gospodje so v tej laži celo tako drzni, da sprašujejo naše ljudi, kaj da pravijo na to, da se je sedaj Radič sporazumel s Pribičevi-čem. V resnici gosposki postopači si izmislijo celo stvari, na katere ne bi prišel niti sam vrag. — Novi napadi St. Rawlioa. Zadnji Doill-je poln notic, ki dokazujejo, da smatra \\^ za potrebno, da zopet tnalo bolj ppvdari svoj0 orientacijo na levo. Tako napada predsedfl'" ka skupščine, ker še ni isklical skupščine-Čisto pravilno dostavlja »Dom«, da treba napako poslovnika, ki ne nalaga predsedniku dolžnosti, da mora sklicati skupščino, če zahteva to gotovo število poslancev popraviti. — Ostro graja tudi »Dom delo naše delegacije na interparl. Uniji. Ena najštevilnejših delegacij je bila naša, usta pa je odprl samo Laza Markovič. Pa niti z njim ni zadovoljen Doni . Zelo pohvalno se izraža St. Radič o Nas ta sn Petroviču, ki je dal pošteno in pametno izjavo. — Tem ostrejše pa napada zato Dom Samoupravo«, ki je s svojim pisanjem proti Radiču dokazala, da je bati-našld ne pa radikalni list. - Končno naglasa >Dom , da so prazne marnje vesta o^izpaflu HfiS iz vlade po povratku Ninčiča iz Ženeve. To bi nekateri sicer želeli, a se jim želja ne bo izpolnila. Pred pričetkom trgovinskih pogajanj s Poljsko. Ministrstvo zunanjih poslov je obveščeno od poljske vlade, da ta pristaja na to, da se začno pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Predhodno pa je zahtevala, da se ji izroči načrt posjodbe. Obrtna banka prične v kratkem delati-V ministrstvu trgovine in industrije je bila konferenca, pa kateri se je razpravljalo 0 pravilniku o ustrojstvu državne obrine banke. Na lej konferenci se je sklenilo, da mo**1 biti sprejet pravilnik v najkrajšem času, ker -:) razmere obrtništva sedaj zelo težke. Pravilnik bo sprejet te dni. — Danes se izvrši na svečan način vstop Nemčije v Zvezo narodov. Nemška delegacija je odpotovala takoj po njenem sprejemu v Zvezo narodov .v treh vlakih v Ženevo. Danes, v petek se izvrši njen slavnostni sprejem. Program slavnostnega sprejema je torno določen. Najprej bo pozdravil liemškj) delegacijo predsednik zasedanja dr. Ninčic, kateremu bo odgovoril v daljšem govoru dr.* Stresemann. Govoril bo nemško. Statuti Zveze določajo sicer kot uradni jezik Zveze samo francoščino in angleščino, vendar pa je dovoljeno vsakemu delegatu, da govori v svojem jeziku, če poskrbi na lastne stroške a* prevajalca. Po Stresemannu bo govoril lir1: and in nato se delegati drugih držav. vstopu Nemčije v Zvezo narodov sfjfteze. Iudi velike spremebe v m'adniM*p Nemci Iako je že danes sigurno, >!a onega dvoje važnih .tajništev Zve«® Končni sklona mest nika generalnega '»^konferenci med dalje na nekaterih univerzah stolica za notarsko pravo. Koreferent je bil Djo.rdje Jane, sodnik apelacijskega sodišča v Skoplju. Banket. Zvečer je prnredila mestna občina kongre-sistom v Kazini eleganten banket, na katerem je vladalo najlepše razpoloženje. Na banketu so govorili gg.: dr. Dinko Puc. podpredsednik kongresa dr. Arangjjelovič. večkratni minister dr. Dušan Peleš m drugi. tisk je prazna izmisljo! in ne za liberalce ne gre v tem boju. temveč I«. za zdrav gospodarski princip proti izrabljanju gospodarstva v strankarske namene. Zato pa tudi odločitev ne bo za nobenega volilea težka in zato voli vsak. ki glasuje za esdeesarsko listo, propadlo listo, kdor p« glasuje proti njej, ta se je odločil za z.in“P0" vito Jelačin-Ogrinovo listo. In ogromna večina volilcev se bo tako .<» . vi ” i -i • do Slovenne! ločila m storila svojo dolžnost uo j pi o tem bodo izdani^;,,, tajnikom Zve- n ja. sl Slresemannom in gene1'-' ze narodov Droui'1'0' l . i,« vlada pripravita nova pogaja- •~T jo odkrila bolgar- niicija obsežno komunistično zaroto. To s > baje pripravljali komunisti v zvezi z zem-jjedelci- Zlasti komunistična mladina da^ je spletena v zaroto. — Vse kaže, da se čuti vlada Ljapčeva sedaj, ko dobi posojilo od Zveze narodov, tako sigurno, da mora zopet pričeli s krvavim obračunavanjem s svojimi nasprotniki. In zato vesti o komunistični zaroti. (držite se staro navade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni Pravibanekov kavni pridatek VAR/1 V-rFB]Z NAAUt/^, Tča pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k zibu spada neobhodno Pravi Franck. Onevsie vesti. PAšleEVE »PORUKE«. 36 Pravi »poruke« naročilo, toda d-n ,‘T’ slraši že dva meseca redno vsak ^ n S^adu, ni mogoče prevesti v sloven-;! 7' ..1 ta poruka je prava specialiteta in obstoji v tem, da se o njej zelo mnogo go-v°n, .i v ,»«!,*»« SZZnSrVZ se predloži, kadar se bo definitivno sklepalo o ponudbi, nuni sirskemu svetu. — Razvrstitev učiteljev. V prosvetnem ministrstvu bo tekom tega tedna končan elabo--ral o razvrstitvi učiteljev in učiteljic na osnovnih šolah. , — Arheološki muzej v Dubrovniku. Društvo sv: Vlaha m društvo »Dubt v Dubrovniku sia započeli akcijo za otvoritev arheološkega muzeja v Dubrovniku. Za nameravani muzej so zbrali člani društva sv. Vlaha je mnogo dragocenih predmetov. Na gremijalni trgovski šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje za I. letnik dne 15. in 16. septembra t. I, od 9. do 12. ure predpoldne v Gremijalni pisarni, palača Ljubljanske Kred. banke. Za sprejem v I. letnik se zahtevata dovršena 2 razreda isrednje ali meščanske šole. Po 19. 9. se na 'sprejemanje vajencev ne bo več oziralo. — Konzulat ČSR v Ljubljani naznanja, da se bode letošnji vpis v Češko dopolnilno šolo za pouk češkega jezika in domovinoznan-stva vršil dne 11. IX. 1926 od 15.—17. ure popoldne v poslopju Mladike, pritličje. Sta-riši, ki nameravajo dati svoje otroke v to šolo, naj jih navedenega dne na določenem prostoru priglase gosp. učitelju Oldrichu Votavi. Rojstni podatki otrok ter osebni podatki sta-rišev se morajo navesti. Lahko se vpišejo tudi starejši otroci, ki bi nameravali udeležiti se pouka in bi za nje bil določen posebni oddelek. Pouk je brezplačen, plačuje se le majhen prispevek za razsvetljavo in kurjavo. — Višji kurz poštno-telegraiske šole. V j ministrstvu pošle in brzojava se vrše priprav-j ljalna dela za otvoritev višje poštno-telegraf-! ske šole v Beogradu. V ta kurz se bodo sprejemali kandidati, ki so izvršili srednjo šolo z maturo. Absolventi tega kurza bodo nastavljeni za višje poštno - telegrafske uradnike, sekretarje in upravnike pošt in brzojavov. — Voronov pride v Beograd. Kot poročajo beograjske »Novosti;, je zaprosil znani po-mlajevalec ljudi Voronov medicinsko fakulteto v Beogradu, da bi se mu dovolilo priti v Beograd v svrho, da seznani znanstvene kroge s svojo metodo pomlajevanja ljudi. — Mednarodni policijski kongres v Berlinu 1926. Kakor znano, je mednarodna kriminalno policijska komisija pod vodstvom dunajskega policijskega predsednika Schoberja na svojem zborovanju aprila t. 1. na Dunaju sklenila, da priredi v jeseni tega leta še en mednarodni policijski kongres. Ta kongres se viši v Berlinu, kjer se koncem septembra otvori velika policijska razstava. Kongres je nadaljevanje akcije, ki je bila uvedena po mednarodnem policijskem kongresu na Dunaju leta 1923. Pri tej zelo učinkoviti prireditvi so bila sklenjena organizatorična načela, po katerih naj se uredi energično pobijanje tako opasnih hudodelnikov s sodelovanjem kriminalno policijskih obtastev v interesu vseh kulturnih držav. »Mednarodna kriminalno policijska komisija je bila poverjena, da izvrši te sklepe. V preteklih treh letih je vže mnogo praktičnega dela izvršila, kar je bilo priznano od strani več držav. Sedaj pa naj mednarodni policijski kongres sklepa v nadaljevanju uvedene akcije. Številne prijave za udeležitev na kongresu so že dospele, t.ako da se more računati z zelo zanimivim in uspešnim potekom. Povratek 10.000 evropskih izletnikov v Ncuvork. Predvčerajšnjim je prispelo v Ne\v-yorško luko 10 prekomorskih parnikov z 10 tisoč pasažirji, ki se vračajo z izleta v Evropo. To je največje število potnikov, ki je prispelo sploh kedaj v enem dnevu v Ameriko. —' Protifrancoske demonstracije v Milami. V Milanu je prišlo te dni v nekem varijete-ju, v katerem je imela nastopiti neka francoska artistična družba, do zelo burnih scen. Fašistični dijaki in italijanski igralci, so začeli metati na oder stole, pri čemer je bilo \eč francoskih artistov ranjenih. Policija je vzpostavila z velikim naporom zopet red, toda predstava se ni mogla nadaljevati, ker bi se bile sicer burne iseene ponovile. — Mednarodna niavticna razstava v Parizu. Koncem tega meseca se priredi v Parizu velika mednarodna mavtična razstava. Na lej razstavi bo zastopana tudi naša industrija, v kolikor je v zvezi s pomorstvom, predvsem pa lesna industrija. — Rektor rimskega vseučilišča proti »vozu znanstvenih knjig in materijala. Iz Rima poročajo: Na podlagi vladnega dekreta je pozval rektor rimskega vseučilišča vse ravnatelje klinik in podobnih zavodov, da naj ne naročajo znanstvenih knjig in materijala iz inozemstva, da se uvoz tudi na tem polju cim najbolj mogoče omeji. NfaV,, *.rtvo požara. v irskem kinematografu. kat ishvrf°i Se da znaša število žrtev gra?u M"'S ?0Žara v h'ske'l' kinemato-otrok. Smrtno ponesrečenimi je 20 dni H&Hnehfi'd^k“ia\!,iVer5°iu -je l,mrl lel na kugi tudi njegov oče 'r’°' aj ol)°' Velika železniška nesreča v Chicagu Na kolodvoru Clybourn—Chicago se je pripetila te dni velika železniška nesreča. Neki potniški vlak je pridrvel s polno paro na postajo ter se zaletel v drugi tam stoječi osob-ni vlak. Petnajst oseb je mrtvih, 12(1 pa ranjenih. — V Ne\vvorlui se je utrgal oblak. Te dni se je utrgal v Newyorku v Času najživahnej-šegu prometa oblak. Med ljudmi,'ki so se nahajali na cestah, posebno pa na podzemski zeleznici, kamor so udrli celi potoki vode, je nastala silna panika. Dve osebi sta poginili, 20 jih je ranjenih. —Hladno vreme v Nemčiji. Silna vročina, ki je vladala te dni v Berlinu in v večjem delu Nemčije, je te dni nenadoma prenehala in nastopilo je hladno vreme. — V verski blaznosti zgorela. Pobožna vdova Žlebički v neki bultovinski vasi je dobila ■fiksno idejo, da je svetnica. Zadnje dni je preživela v neprestani molitvi. Z velikim navdušenjem je pripovedovala o svetosti smrti na ognju. Te dni pa je zložila velik kup molitvenikov, ga polila s petrolejem, zažgala ter sedla na gorečo grmado. Takoj je bila vsa hiša v plamenu. Ognjegasci so našli verskoblaz-no /,eno napol zogljenelo v njeni sobi. — Samomor Slovenke na Hrvatskein. V pondeljek so našli na progi Zabok—Krapinske toplice truplo neke ženske. Uradna komisija je ugotovila, da gre za 17-letno Terezijo Sterbuci iz Sv. Lenarta pri Trbovljah. Terezija je bita v službi pri grofu Milanu Kulmerju kot sobarica. Te'dni pa ji je bila služba odpovedana. Terezija je bila znana kot zelo lepa in nežna deklica. Poleg njenega trupla je ležala napol izpraznjena steklenica lizola. Manjkajoči lizol je Terezija Sterbuci izpila, nato pa se je vrgla pod prvi vlak, ki je pasiral progo. Truplo pokojnice je silno razmesarjeno, lobanja je popolnoma stlačena, desna roka odrezana,- Kaj jo je dovedlo do obupnega koraka, do sedaj še ni znano. — Samomor neznanega mladeniča. Na progi Koprivnica—Križevci blizu postaje Carev-dol so našli v torek truplo neznanega mladeniča. Na eni strani tračnic je ležalo truplo s prekrižanimi rokami, na drugi strani pa odrezana glava. Mladenič je star po mnenju komisije 24—25 let. Dokumentov niso našli pri njem nobenih. — Mesto najemnine — kuhinjski nož v srce. V Retfali pri Osijeku se je pripetil nenavaden slučaj nasilja nekega najemnika nad hišnim gospodarjem. Gjuro Šmit, hišni posestnik in trgovec, je zahteval od svojega najemnika Jurija Vuka, da mu izplača najemnino za stanovanje, ki mu jo je bil dolžan že tri mesece. Tedaj pa je navalil Vuk nanj z velikim kuhinjskim nožem rekoč: »Takoj te bom izplačal! ter zamahnil ž njim proti Šmitu. Šmit se je hotel braniti s palico. Pri tem pa je spodrsnil in padel. To priliko je porabil ljuti Vuk, skočil na Šmita ter mu zabodel nož tik pod srce. Šmit je obležal neza vesten v mlaki krvi. Vuka so odvedli žan darji v zapore sodnega stola v Osijeku. — Besen natakar. Te dni je insceniral v Bukarešti neki natakar Duca, rodom Albanec v centru mesta pravi pokolj. Ustrelil je sredi ceste nekega drugega natakarja, ki ga je dan preje istotako sredi ulice pošteno namlatil. Bežeč pred svojimi zasledovalci je streljal pobesneli natakar na vsakogar, ki se mu je približal. Najprej je ustrelit nekega 15-letnega dijaka, nato je težko ranil nekega policijskega stražnika, ki ga je zgrabil za suknjo. Ko je izstrelil vso municijo, so ga zgrabili in pretepli na žive in mrtve. Končno ga je spravila policija na varno. — Dragocene arheološke izkopine v Italiji. Nedavno so izkopali pri Arrezzo v Italiji številne rimske grobove iz drugega in tretjega stoletja po Kristusu. V grobovih so našli veliko množino dragocenih keramičnih izdelkov z napisi. , . ~Tri. krepke sinove nakrat je rodila le dni zakmja Marija Pasta v Jabukovem pri Mo-' ai'JO; Mati kot tudi novorojenški so zdravi. metje iz vseh bližnjih krajev prinašajo ma-teri ln otrokom darove. Ljublj rillor v'ni 1p,;»Vnik«v na Bled, Celje in Ma- ležnilii iir-ivnfsi°’ ‘lue 12' '• m- priredijo ude-uravnikov se nn?Fa konKresa dva izleta. Del Drusi del ^,.aJla ^led z običajnimi vlaki. Od od L1 eh b,SCe,mest0 Ce)ie in Maribor, ot 6 /luh f n V akom iz Ljubljane točno vhd w J: PA lod v CelSe S. Posebni v Mo,.ri >z Celja ob 12.30 min. in prispe Manbor ob 14. Posebni vlak vozi iz Maribora ob 19. zvečer v Rogaško Slatino, kjer ostanejo udeležniki preko noči in se odpeljejo 13. t. m. ob 14. naravnost proti Zagrebu in Beogradu. Srbski in hrvatski pravniki želijo, da jih spremijo slovenski tovariši tudi v Rogaško Slatino. Kdor v Rogaško Slatino ne utegne, se naj vrača iz Maribora z navadnim vlakom. Za oba izleta se je javiti pri tajništvu najkesneje do danes (10. t. m.) opoldne. 1— Promenadni koncert Dravske divizijske godbe se vrši na velesejmsltih prostorih v so-boto od Iv in pol do 18. in pol ter v nedeljo od 11, do 12. iTr„1Vi|‘,0vit<,v k,ub v Ljubljani sporoča svojim elanom, da se vrši v soboto dne 18. I. m. ob 8 uri zvečer v zadnji sobi Narodne ka-vane medni občni zbor kluba. Sestanek v sobolo 11. t. m. odpade. Odbor kluba ima 17- !• ob 8. uri zvečer v pi»i i pn tajniku. — Klub sporoča vsem interesentom dopisne šole. da se vrši vpisovanje wmo se 15. I. m„ nakar se vpisovanje zaključi. - Tajnik.', Primorsko. ^lovenski romarji v Trstu. /-Piccolo od «i. t m. piSe pod naslovom Tisoč jugosloven-skili romarjev na prehodu- sledeče: .. Dol- ga vrsta romarjev se je ustavila v našem me-Sl" lu' 'n ur' sc zbrala na Čampu Marzio, da nadaljuje potovanje. Tam so jun odkazali poseben vlak. Organizacija za , vkrcanje romarjev je bila v rokah oblasti in poverjena železničarski milici na postaji Sv. Andreja. Tujcem, ki so čakali, da se naloži ,vsa njihova prtljaga in ki so iskali mesta v vozovih, so šli z vljudno pozornostjo na roko železničarski miličarj in njih komandant G io-vanni Gclantuehi. Njihova pozornost je bila živo odobravana in ob odhodu je veliko romarjev vzkliknilo Živio Italija«, »Živio Mussolini« ... Tudi »Popolo di Trieste« poroča v istem smislu. Doda pa k vzklikom še tretji vzklik »Živio bratski narodi ... Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni". Anton Pevc: ZAKLJUČKI V/, MLEKARSKE RAZSTAVE. 'Naša I. kmetijska razstava in z njo mlekarska se približuje koncu. Umestno se mi zdi podati o mlekarski za širšo javnost nekoliko strokovnih zaključkov, zanimivih ne-le zn producente marveč tudi za trgovca in .kon-sumenta. Razstavilo je 21 sirarn, naš doma izdelani sir ementalskega (švicarskega) tipa. Srebrna kolajna se je priznala edino enemu siru, ki je bil izdelan 29. junija 1925 in ki je to odlikovanje tudi zashižil; siri letošnjega izdelka so se morali zadovoljiti s bronastimi kolajnami in 8 priznanji. Vprašanje je, kdo mora skrbeti za starostno zorenje sira in zakaj bi ne smel naš koneument po zmernejših cetiah dobiti v trgovinah starostno zrele, zato kakovostno za inozemskim blagom prav ‘malo ali nič zaostajajoče domače sirarske izdelke. ^Zorenje sira je v de.tinski dobi (pri ementalskem do 4 meisece) naloga sirarn, nadalje pa naloga veletrgovine in trgovine, na katere činitelje vse mora vplivati kupujoči kon-sument. Zrel sir je ne-le po okusu in aromi boljši, marveč predvsem tudi veliko lažje prebavljiv, zato bolj tečen in bolj ekonomičen pri izrabi v prehrani života. Zrelost sira je zbog lega nekako eminentno gospodinjsko vprašanje vsake žene — gospodinje in vsakega dekleta, ki za tem poklicom stremi. Na letošnji mlekarski razstavi se nahaja med 79 razstavljeni hlebi ementalskega (bohinjskega) sira samo 1 hleb zrelega sira; škoda, da ni tolikšen, da bi se vsak konsument mogel z osebno pokušnjo prepričati o veliki razliki med za konsum zrelim in za konsum nezrelim blagom. Pripomnim, da lakozvano »za trgovino zreli«' so vsi razstavljeni siri, ker je ta zrelost z zaključkom 3. -meseca sirove starosti dosežena. Zrelost za konsum pa je pri sirih ementalskega tipa še-le dosežena ob ■zaključku 8. meseca sirove starosti in to odnosno 14 mesečno starost je imel edino oni, s srebrno kolajno odlikovani hleb sira. Ni vsak sir sposoben, da bi dočakal tako visoko starost in po drugi plati prebavlja želodec telesno delujočega ali obilo se gibajočega človeka prav znatno boljše nego je to primer pri bolj mirujočih ali sedečih zapo-slenjih. Zrel sir je praviloma dražji in nezrel je nekoliko težje prebavljiv, toda primerno cenejši. Je povsem v redu in odgovarja običajem svetovne trgovine, ako oddajajo sirarne v promet le >za trgovino zrel« sir v 4 mesecu starosti; trgovina odnosno si.rarska veletrgovina mora oskrbeti nadaljno zorenje sira, dokler ne postanejo posamezni hlebi »zreli za konsum«, pri čemer vedno- izločuje po zmernejših cenah sire, na katerih bi se' pojavili znaki odnosne napake, ki bi izključevale možnost dosega konsumne zrelosti. Ni prezreti, da je sir ne proizvod sirove mehanike, marveč proizvod umetnosti in da se promet s tem blagom mora vršiti po običajih za umetnine, — servirati se mora v oni popolnosti in po onih cenah, ki različnim zahtevani konsunia najbolj prijajo. Proizvodnja našega domačega sira še ni velika, vendar tolika, da je možno veletrgovsko paslo vanje, — na tem polju pogreša sorti ra j oče veletrgovine naš konsument in naš producent. Toplota v paviljonu >EDeček je na varnem! Jaz — jaz — jaz sem zgrabil sinoči Naga v kopalnici za glavo.« Nato je jel poskakovati, z vsemi štirimi hkratu, glavo pa je držal tik pri tleh. »Metal me je sicer sempatja, ali otresti se me ni mogel. Bil je mrtev, še predno ga je veliki mož razčesnil na dvoje. Jaz sem ga! Riki-tiki-ck,ck! Naprej, Nagaina! Pridi in bojuj se z menoj. Ne boš dolgo vdova!« Nagaina je spoznala, da je zamudila ugodno priliko, da bi umorila Tedyja, in jajce je ležalo še vedno med Riki-tikijevimi nogami. »Daj mi jajce, Riki-tiki. Daj mi poslednje tisto jajce in pojdem odtod in ne pridem več nazaj,« je prosila in povesila kapo. ^Resnica, odtod pojdeš in ne prideš nikoli več nazaj, kajti za Nagoni pojdeš na smetišče. Bojuj se, vdova! Veliki mož je odšel po puiško! Bojuj se!« Riki-tiki je skakal okoli Nagaine kroginkrog, vedno v toliki oddalji, a ga ni mogla udariti, in male oči so mu žarele kot goreče oglje. Nagaina se je zvila in se zakadila z glavo vanj. Rild-tiki je poskočil k viško in v stran. Zopet in zopet je udarila, a vsakokrat je* treščila z glavo ob rogoznico na verandi in se je takoj iznova zvila kakor vzmet v uri. Riki-tiki je zaplesal v krogu, da bi ji prišel za hrbet, pa Nagaina se je urno obrnila, da bi ga imela pred očmi, in roštanje njenega repa po rogoznici je bilo slišati kakor bi veter vlekel suho listje po -tleh. Pri tem pa je Riki-tiki pozabil na jajce. Ležalo je še vedno na verandi. Nagaina se mu je bližala vedno bolj in bolj in nazadnje, baš fco si je Riki-tiki hotel mala cddehniti, ga je pograbila, se obrnila proti veraudi-nim stopnicam in odhitela liki puščica po stezi; Riki-tiki za njo. Kadar naočarka beži na življenje in smrt, šviga kakor švrka bičeva vrvica po konjevem vratu. Riki-tiki je dobro vedel, da jo mora ujeti, sicer se vsi križi ih težave prično iznova. Hitela je naravnost proti visoki travi pri trnjevem grmu in mod tekom je Riki-tiki slišal Darzee ja, ki je vedno gostolel svojo neumno pesmico o zmagi. Toda Darzeejeva žena je bila bolj pametna. Ko je pridrvela Nagaina, je zletela z gnezda in prhutala s pereti Nagaini okoli glave. Da bi ji bil še Darzee pomagal, bi jo bila morebiti obrnila. Tako pa je Nagaina samo povesila kapo in brzela dalje. Vendar je zastanek tega enega trenutka toliko ko-•ristil Riki-tikiju, da jo je dohitel, in ko je planila v podganjo luknjo, kjer je navadno bivala z Nagoni, so jo njegovi mali zobje čvrsto držali za rep. Riki-tiki je krepko držal in je izginil za njo v luknjo. Le malo je mongusov, najsi so še tako izkušeni in stari, ki bi upali /a naočairko v njeno jamo. Ondi je bilo temno. Riki-tiki ni vedel, kdaj se bo luknja razširila in bi Nagaina tako dobila prostora, da bi se obrnila in ga udarila. Vseeno je krepko držal in se vpiral z vsemi štirimi v topli, vlažni prsti temne strmine, da bi jo oviral na potu. Trava ob ustju luknje se je nehala majati in Dar- zee se je oglasil rekoč: »Konec je z Riki-tikijem! Zapeti mn moramo mrtvaško pesem. Hrabri Riki-tiki je mrtev! Zakaj Nagaina ga ped zemljo gotovo umori k In zapel je jako žalostno pesem, ki jo je sproti zlagal. V trenutku pa, ko je prišel do najbolj ganljivega napeva, se je trava zopet zamajala in iz luknje se je privlekel počasi Riki-tiki, ves pokrit z nesnago, in si obliznil ustnice. Darzee je pridušeno vzkliknil in prenehal s petjem. Riki-tiki si je malo otresel prah in prst s kožuha in kihnil. »Končano je,« je dejal. »Vdove ne bo nikdar več iz luknje.« Te besede so slisale rdeče mravlje, ki bivajo med travnimi bilkami in so se jele spuščati druga za drugo v luknjo, da se prepričajo, ali je govoril resnico. Riki-tiki' se je zvil na travi v klopčič in je zaspal na mestu, kjeo- je. bil — in spal pozno v popoldan; saj je bil dokončal hudo delo. .Sedaj pa,« je dejal, kc se je zbudil, »grem nazaj v hišo. Darzee, naroči kotlarju, naj oznani celemu vrtu, c!a Nagaine ni več.« Kotlar je ptič, čegar glas se sliši, kakor če> bi tolkel z majhnim kladivom po bakrenem loncu; in ker se vedno oglaša s tem glasom, je klicar na vsakem indijskem vrtu ter oznanja novice vsem, ki ga hočejo poslušati. Ko je Riki-tiki stopal po stezi, ga je slišal klicati Pozor!« kakor bi kdo tolkel po majhnem gongu. Temu klicu pa je sledil zategnjen glas: »Ding-dang- tep! Nagaina je mrtva — dong! Nagaine ni več! Ding-| dong-tokk Ti glasovi so spravili vse živali na vrtu po konci, j ptice so zapele in žabe zaregljaie. Nag in Nagaina sta i namreč poleg majhnih ptičev jedla tudi žabe. O tovarna vinskega kisa, d. z 0. z., Ljubljana, II s 111 vili#k nudi naj finejši In najokusnejši namizni Ris Iz vinskega kisa. jr ZAHTKVAJTB PONUDBO I '•C Tehnično lit higlJenlCno najmoder- neje urejena klsarna v Jugoslaviji. fe IL la, n. ne<)«lropJe, „GR0M“ CAUKSKO POSBRDNIŠKI » &PEDI-CljjSSU Btmuu , LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. ■••lov bnralavkaMi 't Telefon tat. II. 45-4. j=~ PODBUZNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. MODHOCE iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, deskoracijske palent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik Ljubljana, Krekor trg 7. Stekleno itrešno opeko imajo »ta! tio v zalogi Združene opekarne 4. d, v Ljubljani. Knjigovodja-korespondent popolnoma samo s to -j e n delavec, bilancist, z ... znanjem slov., srbo-hrv., §5 nemščine in italijanščine, strojepisja, 10 - letno prakso išče prinerno službo. [--- Ponudbe na upravo liri sta pod »NimtoP takoj«. Obsvtjs rnvhi stroko »padajoč« posl« najhitrs)« in pod kn- g 0 lantnimi pogojL ^ =. U'M9tTfgfTmmar* «raXbe spolnih voa S. O. N. aca g •ioprsane poSlljke. Proda se po ugodni ceni dai-nogled »Trider« tvrdke Zeiss, kateri poveča šestkrat. Naslov pove uprava lifite. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 pare, Din i*-. debelo tiskano Potnike dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/III-pod »vinska trgovina*. KOKS - ČEBIN Wol(m« 1/11. ■ Talsf. M. v RAZGLAS. Pripravljalni odbor za zidavo nove šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah razpisuje natečaj o oddaji gradbenih del pri novi osnovni šol! v Dvorski vasi pri Vel. Laščah. Zadevni načrti so razgrnjeni pri predsedniku pripravljalnega odbora v Dvorski vasi, vsak dan od 7. do 12. ure in se dobijo istotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe. Ponudniki morajo vložiti odnosno vposlati svoje ponudbe pripravljalnemu odboru v Dvorski vasi v zapečateni kuverti z napisom „Ponudnik N. N., ponudba za zgradbo nove osnovne šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah" najpozneje do 11. septembra t. 1. ob 12. uri dopoldne. Pripravljalni odbor si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudene vsote. O izidu natečaja se bodo ponudniki po komisijonelnem pregledu vseh ponudb obvestili pismeno. _____________________ Najboljšo, naicenejša koleba in Šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Gritzner, Adler, Phonix _ 7.a dom, obrl in industrijo. Pouk brez- Bilzu plačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. - Večltlna garancija. spomenika za vodo. Od dobrega najboljše I* PSSstroi Josip Peteline, Liu^ljana Uprava ..nUBOPNEO* DMEVNIKA" MAKUrATURM PAPIR ;:======== 1*0 Din 4*50 ========— I*dajat«lj is odgovor*! srednlk AUPtlPI - Im. tUkarao »M«*«« v Ljubljani krnin)