V nedeljo dne 30 aprila, vsi na pri reditev SPD. I., n 1. ACEVEDO 1353. SLOVENSKI TEDNIK **®to . Año V. No. 201 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravniátvo Calle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Iiist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno ° J a « 3, 8 3 FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 IZ JUGOSLAVIJE SENČURSKI DOGODKI PRED DRŽAVNIM SODI-DIŠČEM V REOGRADU Obtoženci taje očitana jim dejanja — Izpovedbe prič so skoro splošno obremenilne — Razprava traja dalje prepovedane in razpuščene tudi protivladavinski in pro 20. februarja se je pričela Pred sodiščem za zaščito dr-2ave v Beogradu razprava Proti bivšemu poslancu Jane-2n Brodarju in tovarišem. V ' ka. Voditelji te stranke so Mengšu, Dolu, Primskovem torek je prečital državni to- kljub temu sprejeli novo sta- in Sv. Trojici jasno dokazu- po zakonu o začšiti javne varnosti in reda, med njimi tudi Slovenska ljudska stran- tidržavni vzkliki. Dogodki v Šenčurju, Hra-stju, Domžalah, Komendi; ^ilec dr. Čadrov obtožnico, ki Se obširno bavi z izgredi, ki so se odigrali ob priliki proslave dr. Koroščeve 601etni-¡ Ce lani 15. maja v Domžalah Mengšu. 16. maja v Komendi in Hrastju in 22. mala v Dolu pod Ljubljano, pri Trojici, posebno pa v Primskovem in Šenčurju na shodih bivšega poslanca, žup-nika g. Janka Barleta in poslanca g. Milana Mravljeta. na katerih so se culi tudi vzkliki proti kralju. Navodila 2a vse te dogodke so vsekakor Prihajala iz Ljubljane. Naliuj skana množica, obstoječa iz Pristašev bivše razpuščene je ogražala tudi orožnike, ki so bili poslani tja za vzdrževanje reda. Ljudje so •Pn psovali, metali nanje kajenje in polena, padli so ee-streli, tako da so morali Ponekod orožniki razgnati iz- Rrednike s silo. Vodje dogod kov v omenjenih krajih so "'li bivši poslanec Janez Bro-bivši poslanec Ivan Štr-e'n in bivši oblastni poslanec A«ton TJmnik. , Obtožnica obtožuje Janeza Podarja, Franca Grilca, Vin Kosa in Josipa Lobodo l'«2žaljenja Veličanstva in 4°fiina po zakonu o zaščiti •Javne varnosti in reda v dr-2avi, Franceta Gregorina zaradi razžaljenja Veličanstva, ostale, in sicer Jerneja °mbergerja, Tomaža Ogri-na' petra Cerarja, Alojza Ili-Jv° župnika Škrbca pa zlo-a Po zakonu o zaščiti jav-Varnosti in reda v državi. „ ^se politične stranke v dr-ki so nosiie versko -ali einensko oboležje, so bile nje v državi, ki je nastalo z manifestom Nj. Vel. kralja, in so v tem duhu sodelovali v vladi do pričetka septembra 1. 1931., ko je dr. Koro- jejo, da se je vršila ta gonja z veliko naglico in da so gotovi ljudje, ki so ostali v splo šnem nepoznani, opisovali ljudstvu položaj v državi, vam in na raznih shodih. Vsa ! zval Fran Potočnik ljudi z gonja v navedenih krajih je bila pod vodstvom bivših narodnih poslancev SLS Janeza Brodarja in Ivana Štrcina in bivšega oblastnega poslanca Antona Umnika, ki so vodili množice v posameznih krajih in jih hujskali k nasilju proti državnim oblastvom. Ljudje so jih slepo poslušali in se pokoravali njihovim navodilom. Med temi sodelavci feta bila izven vsakega dvoma tudi la-zarista iz samostana v Gro-bljah pri Domžalah Josip Go-dina in Martin Ocepek, ki pa je pobegnil v tujino. Zaple- raznimi vzkliki v Mullerjevo gostilno, kjer bi se morala vršiti prepovedana proslava. Na poziv orožnikov, naj sc mirno razidejo, so pričeli ljudje demonstrirati in so se ču-li medtem tudi protidržavni, protidinastieni in protivladavinski vzkliki. Demonstranti so razen tega metali na orožnike kamenje in polena. Šele, ko so orožniki nastopili odločno, se je množica razšla. Do podobnih izgredov je prišlo istega dne popoldne pred cerkvijo v Mengšu. Demonstranti so se obnašali, ka- šec stopil iz vlade. Ifosledi- kakor da bi se vračali v le ce tega izstopa so se pokaza- to 1918. Razširjale so se gc le v Sloveniji že pri skupščin- vorice o samostojni slovenski Godinovih zapiskov je jasno j 16. maja v Komendi na pre- ! njeni materijal v samostanu k0r da bi podivjali, i je najboljši dokaz za to. Iz i Sličen je bil položaj tudi JAN: V PETO LETO §olnca žarek v tujini. JjUČ nam svetla v temini. Qdsev si našega življenja. \^eselih dni še več trplenja. dih in cilj si nas vseh; ]\eizprosni borec za pravice. JSJolze nam brišeš in krivice, žgejo nas v teh temnih dneh. Jmeli lepše bomo čase. r|Yplenje vstvarja novo moč. Jgj, bratje, sestre, strnimo vrste naše! Drugače bo za nas nekoč. l\aprej, navzgor, mi nismo pleve. .. Jn znami vsi, na strmo pot, — K1 V0(ü nas v boljše dneve. (Čitaj začetne črke nizdol) razvidno njegovo sodelovanje pri pripravah demonstracij. Misijonar Martin Ocepek je privedel 30 kolesarjev v Komendo. Samostan v Gro-bljah je dal tudi na razpolago svoja prevozna sredstva. V Godinovi beležnici, v kateri je bil sestavljen program za Koroščevo proslavo, je med drugim tudi zapisano: "Ne se ozirati na morebitno ustrahovanje. Odločno. V vsakem slučaju. Maše nam ne povedani proslavi dr. Koroščeve 601etnice kakor tudi istega dne v Hrastju, kjer je «sklical bivši narodni poslanec župnik gospod Janko Barle svoj javen shod. Demonstranti pod vodstvom Janeza Brodarja so uprizorili takoj proti njemu viharne demonstracije, na cerkvenem zvoniku jo bila razobešena slovenska zastava in zvoniH so z zvonovi v zvonikih, da preprečijo Barletu shod. E- morejo prepovedati." Godina nake demonstracije ¡¡o se vr- je tudi fotografiral nastop orožnikov v Domžalah in pripravil nato dopisnice, ki so bile nedvomno namenjene za razširjanje. Da pa so imele vse te demonstracije protidržavtai in skih volitvah leta 1932., po- republiki, hujskalo se je pro- 1 protidinastieni značaj, doka-sebno pa lani, ko so pričeli j ti državnim oblastvom in po- zujejo tudi napadi na orož- pristaši bivše SLS razširjati dobno. Vse gibanje je kaza-med narodom vesti, da bo pri- ]0, da so hoteli agitatorji u-šlo do izpremembe vladavine, biti v narodu vero v solid-ki so jo prej sami odobravali : nost in trajnost naše države, in podpirali. Pričela se je sr-; >Ja raznih javnih in tajnih dita propaganda v posamez- sestankih so bile določene tonih srezih celo proti državi, čne smernice celotne akcije, in to samo zaradi tega, ker >ja zborovanjih so sodelovali bivša SLS ni mogla nastopiti 1 prjstaši SLS v neobičajnojve-pri volitvah. ]ikem gtevilu. Prihajali so Da bi bila ta revolta čim u- peš ali na kolesih s sloven-činkovitejšia, so izrabili pro- skimi zastavicami ali zeleni- slavo 601etnice dr. Korošca. Že 8. maja lani je prišlo ob priliki prve Koroščeve proslave, ki se je vršila v Ljubljani, do demonstrativnih izpadov, ki so jih spremljali mi vejicami, nosili zelene kravate, ki so bile nekak znak demonstrativnega značaja proti odredbam oblastev. Iste ništvo in streli v Šenčurju kakor tudi protidržavni in protidinastični vzkliki, ki so so se čuli skoro pri vseh teh demonstracijah. Pred prehodom k razložit-vi kazenskopravne odgovornosti posameznih obtožencev se bavi nato obtožnica na kratko z dogodki v ¡Šenčurju in ostalih krajih. Dne 15. maja lani se je vršila na čast dr. Korošca v Domžalah služba božja. Z ve^ liko agitacijo je odbor za proslavo zbral za to sveča- osebe so enega in istega dne nost okrog 2000 oseb obojega prisostvovale raznim prosla- spola. Po službi božji je po- šile 22. maja v Dolu in pri Sveti Trojici. Za dan 22. maja je sklicala nova vsedržavna stranka več ¡¡hodov v okolici Kranja, in sicer v Primskovem, Šenčurju, Križah in pri Sv. Ani. V Križah in pri Sv. Ani se shoda nista mogla vršiti, zato pa je prišlo do tem večjih in silno nevarnih izgredov v Primskovem. in v Šenčurju. V Primskovem je imel v Gasilskem domu shod narodni poslanec g. Milan Mravlje. Na zboru je bilo tujli okrog 200 pristašev bivše SLS pod vodstvom župnika Matije Škrbca iz Kranja. Čim je pričel poslanec Mravlje govoriti, je nastal v dvorani strašen hrup. Zaman je poslanec miril množico, ki je vzklikala: "Dol z njim! Ubij-te ga! Živela svoboda! Živel Korošec!" Na Mravljetov poziv je bil nato shod zaklju- čen, navzočni orožnik pa je pozval zborovalce, naj se ra-zidejo. Ko je odšel Škrbec iz dvorane, je vzkliknil proti množici: "Živela samostojna Slojvenija!" Poslanec Mravlje je bil dejanski napaden. En demonstrant je vrgel proti njemu velik kamen, ki pa ga k sreči ni zadel. Med demonstranti se je posebno odlikoval Alojzij Ilija, ki je ponovno vzkliknil: "Živela samostojna Slovenija! Živela svoboda!" Za 22. maja je bil najavljen tudi shod narodnega poslanca Janka Barleta v Šenčurju. Opozicija je hotela za vsako ceno njegov shod preprečiti in je zato razvila silno agitacijo med pristaši bivše SLS. V Šenčurju se je zbra lo tega dne okrog 3000 oseb in bližnje in daljne okolice. Pristaši bivše SLS so prihajali v organiziranih skupinah peš in na kolesih, imeli so zelene kravate, zelene vejice in slovenske zastavice'. Na shod, ki se je pričel ob 3. popoldne, so imeli pristop samo Barletovi pristaši, medtem ko so orožniki njegove nasprotnike zavrnili. Zaradi tega je prišlo pred Gašperli-novo hišo do velikega hrupa. Pristaši bivše SLS so hoteli s silo vdreti na dvorišče, kjer se je vršil shod, in so hoteli z naskokom prebiti orožniš-ki kordon. Ko so bili odbiti, je padel na orožnike strel iz revolverja. Isti trenutek je pričelo nanj« padati tudi kamenje in polena, tako da je bilo več orožnikov ranjenih. V hrupu je bilo slišati vzklike: "Žandarje pobiti! Dol z izdajalci! Živela republika!" Slišali so se še razni drugi protidržavni in protidinastič-ni vzkliki. Ker je bilo orož-ništvo v nevarnosti, da bo ra-zoroženo, je bilo prisiljeno, da je poseglo po orožju. Množica se je nato razbežala na vse' strani. Demonstranti so metali kamenje in polena tudi na dvorišče, kjer se je vršil shod. Ko je župnik Bdr-le zaključil shod in se pokazal na cesti, je množica pričela proti njemu pljuvati in padalo je tudi kamenje. Poslanec Barle se je zatekel k svojemu prijatelju župniku Pibru in se potem skupno z župnikom Matijo Škrbcem odpeljal v Kranj. Vsi dogodki so imeli odmev tudi v posameznih vaseh sre-za ljubljanske okolice in v srezih Kamniku in Kranju, kjer so posamezniki dajali duška svojemu nerazpolože-nju proti državi, vladavini in vladajoči dinastiji z raznimi prepovedanimi vzkliki. ** * Razprava je trajala celih štirinajst dni in je bila končana 7 marca. Obsodba: 1.) Brodar Janez, rojen v Hrastju pri Kranju, star 48 let, oženjen, posestnik in bivši narodni poslanec SLS, na poldrugo leto strogega zapora; 2.) Umnik Anton, rojen v Šenčurju, star 46 let, oženjen, posestnik, bivši poslanec ljubljanske oblastne skupščine, na 1 mesec strogega zapora in na odškodnino 1900 Din Prešernu Josipu; 3.)*IŠtrcin Ivan, rojen v Kapli vasi pri Mengšu star 48 let, oženjen, posestnik in bivši narodni poslanec, na 900 Din denarne globe; 4.) Vombergar Jernej, rojen v Pšeničnih Policah, star 39 let, oženjen, sobni slikar, na 1 leto strogega zapora; 5.) Grilc Fran, rojen v Gradu, star 29 let, kmečki sin, samski, na 1 leto strogega zapora; 6., Kos Vinko, rojen v Vo-klem, star 29 let, kmečki sin, samski, na 10 mesecev strogega zapora; 7.) Loboda Josip, rojen v Podgori, star 20 let, hlapec, neoženjen, na 8 mesecev strogega zapora; 8.) Ogrin Tomaž, rojen v Pristavi, star 31 let, čevljar, neoženjen, na 8 mesecev strogega zapora in 600 Din denarne globe; 9.) Cerar Peter, rojen v Mengšu, star 19 let, zidarski pomočnik, samski, na 6 mesecev strogega zapora in 300 Din globe; 10.) Ilija Alojz, rojen v Spodnjem Brniku, star 28 let, bivši teolog, sedaj slušatelj prava, neoženjen, na 1 leto strogega zapora; 11.) Skrbeč Matija, roj «in v Podcerkvi, star 47 let, župnik v Kranju, na 1 leto strogega zapora; 12.) Gregorin Franc, roj°n v Klopcu. star 32 let, delavec, neoženjen, na 6 mesecev strogega zapora. Vsem se v kazen všte.je preiskovalni zapor. Ker s dejanja, zaradi ' katerih so obsojeni, politične narave, se vsem obsojencem prizna custodia honesta (častni zapor). Stroške sodnega postopanja OKNO V SVET MacDonald bo obiskal Roosevelta Govori se zadnje dni, da namerava angleški ministrski predsednik Mr. MacDonald obiskati v kratkem pre-sednika Zedinjenih držav Severne Amerike Mr. Roosevelta v Washingtonu. MacDonald hoče z Rooseveltom pripraviti teren za bližajočo se mednarodno gospodarsko kon ferenco, na kateri se bodo reševala važna gospodarska vprašanja. Istočasno bo Mac Donald skušal tudi ugladivi pot vprašanju vojnih dolgov, od katerih ugodna rešitev bi imela v gospodarstvu ugodne posledice. MacDonald se bo peljal v Ameriko najbrž s parnikom "Berengaria", dne 15. t.m. Dva nemška tninisra nameravata posetiti Muasolinija Iz Berlina poročajo te dni, da bosta von Papen in Goe-ring še pred velikonočjo obiskala v Rimu Mussolinija, da osebno razložita duceju stališče nemške vlade napram rimskemu sporazumu. Nova diktatura v Južni Ameriki Pretekli teden je predsednik sosednje republike Uruguay s posebnim dekretom razpustil parlament in vpo-| stavil diktaturo. Novi dikta-I torski vladi načeluje predse-! dnik Terra sam. Ta doaodek i je razburil oni del javnosti, j ki ne simpatizira s predsed-| nikom Terro. Neredi večjega in manjšega obsega so na dnevom redu. Posebno hudo je razburil javnost, ki je nasprotna novemu režimu, samomor političnega voditelja dr.ja Bruma. Dr. Bruni si je namreč rajši pognal v srce kroglo iz revolverja kot pa da bi se pokoril Terri. ki je bil poslal k njemu na privatno stanovanje policijske f-gente, da ga aretirajo. Ta junaški čin dr.ja Bruma je napravil zelo globok vtis tudi v inozemstvu. Položaj v U-ruguavu je še vedno zelo napet. Največja zračna nesreča V ponedeljek se je v Severni Ameriki, kjer je vedno vse veliko, zgodila največja zračna nesreča sveta, kar jih pozna zgodovina zrako- plovstva. Zračna ladja Ak-ron, je strmoglavila v morje in nesla s seboj v peneče se valove življenje triinsedem-desetih oseb. Samo štiri osebe so rešili in še od teh je ena uimrla vsled zadobljenih poškodp. Te dni bo prispela v Italijo misija Ramos Mejia Kakor smo že poročali, so je pred kratkim odpravila na pot v Italijo argentinska misija Ramos Mejia, da vrne Italiji obisk prestolonaslednika Humberta. Kakor poročajo brzojavne vesti iz Rima. je italijanska vlada poverila posebnemu odboru nalogo, da priredi svečan sprejem argentinskim oficielnim gostom. Irigoyen odpotoval v inozemstvo V sredno zvečer-se je odpeljal v Montevideo bivši predsednik argentinske republike g. Irigoyen, ki je že delj časa precej težko bolan. Slike,< ki so jih v četrtek priobčili tukajšnji listi, ki prikazujejo. Irigoyena, ko se podaja na ladjo, nam ga kažejo postaranega in pobitega. Poleg težke, bolezni ga gotovo prav hudo tarejo tudi razočaranja, ki jih mora na stara leta preživljati. morajo plačati obsojenci vzajemno. Kazen bodo prestali v Sremski Mitrovici. Iz "Domovine" (Op. ur. Brez komentatorja) Dpiištvene vesti Pozor Kot je bilo najavljeno, je društvo najelo nove prostore, kjer bo odslej tudi uredništvo Slovenskega Tednika. Novi naslov je Calle Añasco 2322 Buenos Aires. Na znanje vsem i j Končno smo vendar prišli I do ne dragih in lepili dru-i štvenih prostorov, ki odgovarjajo obsežnim društvenim potrebam. Odbor Prosvete I. i je najel lepo prenovljeno hi-I šo, z velikim "patjem", s ; prostornim vrtom odspredaj in obsežnim zemljiščem odza-daj. Kot rečeno, hiša je kot nalašč za društvo. Odbor že deluje da postavi radio-vetriolo, ki bo naraz-polago društVenikom za njihove zabave. Za Velikonočno nedeljo bo najbrže že postavljena. Uredništvo Slovenskega Tednika bo tudi odslej v društvenih prostorih. Prihodnje j dni se bo postavilo telefon. ¡ Društvenikom bodo naraz- polago razni časopisi iz Jugoslavije, Sev. Amerike in tukajšnji naš Slovenski Tednik-So še nekatere priprave v teku, katere bomo objavili pozneje. Kot vidite se bo društvo popolnoma reorganizira-lo, tako, da bo dobil vsak p® svojem okusu zabave in razvedrila. Tudi društveniki sé zadnje čase začeli živahno zanimati za društvo. Tako je prav. Dosegli bomo kaj, le> ako se bomo vsi zanimali m delali po svoji zmožnosti 1,1 močeh. Dopisovanje Ivanšek Martin: pl. 30.3.34. Ivan Vidič: pl. 31.12.33. Alojz Zadel: 30.3.34. Zora Rebula: pl. 30.8.33. Josip Krajnigef: pl. 30.12.33. Avguštin Močnik : pl. 30.3.34. Anton Štula: pl. 30.3.34. Nežka Leban: P1-31.12.33. Bensa Andrej: P1-30.3.34. Sofija Strehar: P1-30.3.34. Faganel Meri: pl. 30. 9.33. Carolina Pelicon: P1-30.3.34. Rosa Kuštrin: pl. 30 1. 34. Gerdun Ivan: pl. 30.9-33. Hermina Lenščak: pl. 30. 4. 34. Vsem se najtopleje zahvaljujemo za poravnano naročnino. Viktor Mlač: Kot želite zdravo. Henrik Špacapa«: Nakazila nismo še dobili iz tajništva, društva "Triglav v Rosarju, kakor tudi Vašega naslova nismo imeli. List Vam bomo pošiljali. Zdravo-Franc Berdon: V pismu Je bilo mesto pet pesov samo eJt peso. Najbrže ste se pomoti'-Zdravo. Franc Kirn: Kot z3; h te vate. Pozdrav. Cirila Ste»1 berger: Naslov spremenili. pamo da sedaj dobivate v redu. Pozdrava. Ivan Rejc: A' ko bomo kje kaj zaznali bomo takoj sporočili, sicer P* je v teh slabih časih zelo malo tipanja. Pozdrav. Dr. MILOSLAVICH spre; jema v svoji kliniki v u'|Cl Cevallos 667 ob navadni'1 urah. j Diplomirana j Í babica ANA CHARPOVA \ (v Pragi in Buenos Aires« „ Iní:s dolgoletno prakso v I S porodnišnici v Pragi in ^ s \ f bolnici Rawson v Buenos j ÍAiresu. Sprejemajo se penzijom- i | stke, posebno s kampa- f I Pomoč pri porodih za $ 30.— I calle COLOMBRES 178 " U. T. 62 Mitre 3755 | (1 kvadra od Rivadavia) O kako neumni so danes ljudje S tako in podobno vsebino Polnijo stolpce, v nekem tukajšnjem tedniku, že več kot leto dni. O ljudje kako strašno ste zabiti, da neslišite njih glas, ki je kakor glas uPijočega v puščavi. Spreobr-nimo se že vendar enkrat drugače bomo pred milostjo °četnjave sedeli na levi. Še je čas in vse nam bo odpuščeno. Domovina je neznansko dobra, poslala nam je "o-postole", ki razumejo "me-štir". Izseljenci! Domovina je v nevarnosti, ker ste odrekli pomoč "opostolom" katere nam je poslala v naše na eionalno zveličanje. (Meni se pa vse zdi, da so jim bila že doma tla prevroča, in bi si radi tukaj na naš račun o-prali, toliko krokodilskili solz ki so že potočili, bi se jih domovina vendar morala vsmiliti.) O le kričite; nekdanji zlati časi se za vas ne bodo vrnili nikoli več, se preveč pozna-nio. Tudi vaše, nam ekcstre-mistifno podtikanje, ne bo nič zaleglo. Saj osle je prav lahko poznati tudi po riga-nju, ne samo po všesih. Mi bi prav gotovo ne odgovarjali tem verižnikom nacionalnih idej, da bi nesku-šali delati nesoglasja med našimi Prosvetnimi organizacijami, katere so glavno pozo-rišče vsega javnega, delovanja v Južni Ameriki, posebno še, odkar imajo svoj lastni časopis. Tudi vemo da naši čitatelji raje kaj drugega čitajo, kot prazno prereka-1 nje. Vendar da bomo na jasnem. Nekdo je listal najbrže za kraek čas po sv»jem dnevniku in je prišel do datuma ko je Sokol takrat še, kot odsek Prosvete, prvikrat nastopil. Pri spominu na ta dan se mu je milo storilo, kaj bi se mu ne, tisti dan se je napravil "kšeft", da se mu je kot velikemu zaslužnemu narodnemu borcu zdelo popolnoma pošteno se polastiti večje svo te denarja, brez, da bi odbor Prosvete za to vedel. Za omenjeno svoto je še danes o-kradena blagajna Prosvete. Ako se podla duša še enkrat oglasi z zahrptnimi napadi na našo organizacijo, bomo objavili ime in svoto denarja. Drugi je neki Iv., ki ima tudi prav čedno ozadje izza časa, ko je bil uradnik pri SLOVENSKEM TEDNIKU. Ta "značajni" človek se je že povsod udinjal, kjer je Tipal da se bo dalo več zaslužiti, nazadnje je obvisel tam pri tistem kotlu kjer so kuhajo zahrbtne laži in njih di-ka, čedna hinavščina. Mi se samo čudimo kako se tak človek še upa govoriti in se prišteva kot zaščitnika Sokol-ske organizacije. Ta veliki človek je mnogo doprinesel za odrešenje Primorske, najbrže tisti čas, ko je financiral tam, ki ga za razne "usluge" naše mamice prav dobro poz- naš v bodoče še dotikal. Ni treba misliti da bomo mi s takimi "narodnimi" faloti polimizirali, dali jim bomo samo česar iščejo. Škoda bi bilo vsake vrstice, kajti SLOVENSKI TEDNIK je list naših delavcev in mora služiti njihovemu kulturnemu in gospodarskemu razvoju. Oprostite dragi čitatelji, da smo s tem vas prikrajšali za kaj bolj potrebnega in koristnega, da bi se pa danes že kar vsak smrkovec drznil obre- ■ i gati ob nas, si mu bomo pač znali prisoliti pošteno zaušnico, kot jo zasluži. Par besed v odgovor "Jugoslaviji" Na napade, omejene na ni- | ! zkotnih klevetah, brez sence ; resnosti in stvarnosti, s ka- i terimi se polnijo stolpci tu- i kajšnjega srbijanskega ted- i nika "Jugoslavije" bomo naj- ! lepše odgovoriti s tem, da I skušamo svojim čitateljem v prihcMnji številki pojasniti, zakaj smo v predzadnji številki SLOVENSKEGA TEDNIKA objavili svoje stališče v slučaju izbruha vojne v Evropi. V članku "Naše stališče v slučaju vojne v Evropi" se nismo dotaknili niti današnjega beograjskega režima j niti njegovega tukajšnjega | plačanega podrepnika "Ju- EDINA VARNA POT K SREČI je VARČEVANJE VARČUJTE SAMO VARČUJTE IN VEDNO VARČUJTE PLAČAMO % obresti za denar vložen pri nas pripišemo obresti vsake tri mesece k kapitalu kateri Vam je vsak trenutek na razpolago. Banco Holandés de la América del Sutl BUENOS AIRES: Bmé. MITRE 234 Podružnica: CORRIENTES 1900 "Slovenski oddelek" Denarne pošiljke obavljamo naravnost na dom prejemnika. Ladijske Prevozne k ar že dobite pri nas, po zelo znižanih cenah. Pišite v Vašem (materinem) jeziku, ali pa nas osebno počastite v našem uradu, kjer smo Vam na razpolago vsak dan od 8V2 zjutraj pa do 7 zvečer najo. O domovina, kako z za- I služnimi narodnimi borci si nas obdarila Tudi ime tega človeka bomo objavili in kar goslavije". Rekli smo le, da spada še zraven, ako se bo i Slov. Prosvetno Društvo III v CordoM Pasaje Humberto I. No. 40 VAB I Na svojo društveno prireditev k III obletnice ustanovitve društva, ki se vrši na belo nedeljo dne 23 aprila t. 1. v dvorani "Ukrajina" ulica 82. št. 1533 (Barrio Inglés) S p o r. e d 1) Nagovor tovariša predsednika 2) "Društvu" deklamaeija 3) "Zamorec", burka v 1 dejanju 4) "Rudeči Sarafan" prizor 5) "Pred Sonikom", burka v 1 dejanju 6) "Fina Vzgoja" kuplet 7) Petje. Začetek točno ob 4 uri popoldne Po končanem sporedu, srečkanje prosta zabava s plesom. Med prireditvijo in plesom svira dobro znana mestna godba na pihala društva "Union" Vstopnina za moške $ 1.—; ženske in otroci prosto. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor ► , T( ...... ,___;__,v San Paolo v Braziliji je svo- ječasno objavila izpod peresa znanega italijanskega pisatelja Maria Marijanija, ki živi v emigraciji, članek, ki ga tu prinašamo v prevodu: "Ko je brigada "Casale", 27 maja 1915 krenila iz Loč-nika (na Goriškem), da napade Podgoro, so se sloven- lesno malo da ne uničene so jih te dni odposleli domov. FAŠISTIČNI DIVJAŠTVO Klana. — Oblasti so aretirale Ivana Korbariča starega 24 let osumljen je proti državnega delovanja in sicer iz golegan razloga, ker njegov brat študira v Zagrebu. V ski prebivalci Ločnika, naveličali vojne, ki je trajala že eno leto, skrčeni na peščico starcev, žensk in otrok, junaško zabarikadirali v svojih hišah, iz katerih so otvorili na naše vojake ogenj in ae bili do zadnjega naboja. Naše čete so zapalile Loč-nik in stavile pod nož njegove prebivalce. Zapaljena vas je gorela tri dni in tri noči. Ženske z razpletenimi lasmi, in ranjene so stiskale na prsi otroke, ki so sesali kri, begale so po poljih zakljinjajoč se z večnim sovraštvom do Italijanov. Gonjene so bile kakor divje zveri in ubijane z udarci kopit. Tak je zakon vojne! Z vrha Svete Gore so goriški Slovenci po noči gledali požar zapaljenega Ločnika in preklinjali zavojevalca. Naša vojna poročila so govorila o manifestacijah osvobojenega prebivalstva. — Jaz sem tedaj razumel kaj pomenijo neki iredentizmi in kaj pomeni osvobojenje. Čez nekaj let je vlada, ki *je obnovila režim Franca Jožefa 111 njegovih vešal, nasilno prisilila Jugoslovene iz Julijske Krajine, da vsi brez razlike izrazijo svoj plebiscit za imperialistično Italijo in za tiranijo našemljenega komedijanta. Volilce so tirali v krdelih kakor živine, nalagali šo jih na tovorne avtomobile in peljali k skrinjicam "plebiscita" in pretepam so morali glasovati za italijanstvo in fašizem. Nekateri so zbežali na polja, da jim ne bi treba voliti in otvorili ogenj na one, ki so šli v krdelu kakor živina ,na izdajice svojega rodu in svobode. Ulovili so jih in privedli pred sod v Pul j. Obsodili so jih na težke kazni, enega na smrt. Hijena Dessy (državni tožilec) je zahteval, da se u-streli Vladimirja Gortana. VZagrebu in po celi Jugoslaviji, v Parizu in po vsem civiliziranem svetu se je dvignil glas zgražanja. Človeštvo se je dvignilo in pošiljalo prošnje krvniku, ki iz suženjskega Rima blati tradicijo in italijansko ime. "Dux" hoče vreči še eno truplo med Jugoslavijo in Italijo, da poveča mržnjo, na kateri počivajo tiranije. V imenu italij. naroda, ki ga muči isti jarem kakor Jugoslovene v Julijski Krajini, se antifašisti čutimo ,z j edin jene po bratski solidarnosti s študenti Jugoslavije in s pro-letarstvom vsega sveta, ki so dvignuli svoj protest proti nezaslišanostim fašističnega režima. Divjaško brezmje Benita Mussolinija hoče dati Jugoslaviji heroja in mučenika, hoče ustvariti jugoslovenske-ga Oberdanka. Branilci pravice ne samo našega naroda, ampak vseh narodov sovražijo do posljed-njega diha ne samo tuje tiranije, ampak pred vsem in nad vsem tiranijo, ki pritiska na našo zemljo in jo uničuje, mi ki smo petdeset let klicali "Slava Oberdanku", kličemo sedaj v lice fašizmu: "Slava Vladimirju Gortanu". Vladimira Gortana bomo smatrali našim mučenikom in ga postavili v koledar naših svetnikov poleg Miehele del-la Maggiora, ki je bil ustreljen 18. X. 1928 na ukaz Du-ceja. V imenu Miehele della Maggiora, mi, pravi Italijani, prosimo Jugoslavijo in ves svet, da odpusti Italiji". Obrožovanje Madžarske Odkritja madžarskega socialističnega publicista o imperialističnih in militarističnih ciljih madžarske gospode Dunaj. — Madžarski socialistični publicist Ladislav Fenyes je objavil v "Arbei- YEÍ1MA Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila Pozor čitatelji Toplo priporočamo našim čitateljem Fotografsko podjetje v ul. San Martin 608, v tej stroki dobite naj boljšo izdelavo in po naj nižjih cenah. Slike na dopisni karti stanejo $ 3.—. Na vsakih 12 slik eno lepo povečavo. Ako imate slike dragih oseb, pa bijih želeli imeti na skupni sliki, pošljite jih nam. pa vam to prav poceni napravimo. Skupine, sva tibe, banketi itd. na vaš poziv, smo Vam narazpolago. Majhne slike izdelujemo za $ 1.— v 10 min. Naše fotografisko podjetje je odprto vsak dan, kakor tudi ob nedeljah in praznikih, brez ozira kakšno vreme je. Vreme na slikanje ne upliva nič, ker imamo moderne aparate iz Sev. Amerike. Toplo se priporoča Fotografsko podjetje "SAVA" KAPAV ■•'jKH i V&i m Reakcija Wassermann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje CCV/HATIICH in komplikacije zdravimo brez bolečin Sinili 6€6-QI4 Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis po vračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Krči, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, »UŠESNE, ©ČESME in MOSNE X ŽARKI - ULTRAVIOLETA ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAM © $ 3.- 1017 $\CHIPNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure ter Zeitung" daljši članek pod naslovom "Budimpeštan* sko ognjišče požara". V članku poudarja, da skuša že šest let ob Vsaki priliki opozarjati evropsko javno mnenje na Budimpešto, kjer je ognjišče nove evropske vojne, ker se madžarska protirevo-lucija sistematično priprav* lja nanjo. Pisec navaja, d® je takoj po prevratu preplavila madžarska gospoda, ki je prej bivala na ozemlju, naseljenem po drugih narodih, v strahu pred ljudsko jez° madžarsko glavno mesto, kamor so prišli v še večjih množicah, ko so po treanonski pogodbi nasledstvene države postavile v urade lastne intelektualce. Iz Budimpešte je bilo takoj nato razprostrto po odtrganih pokrajinah omrežje tajnega madžarskega iredentističnega pokreta. Na Madžarskem se otroci v šolah uče le o veliki Madžarski. Komitat Fogaras, v katerem prebiva do 95 odstotkov Rumunov, in komitata Lipta in Arva, v katerih pre" biva do 80 odstotkov Slovakov, se proglašajo kot "sveta madžarska tla", ki jih je prokleti sovražnik zasedel le začasno. V pevskih urah & vliva otrokom v glavo vojn» romantika in pri šolskih iz' letih se igrajo 8-letni dečki že vojno. V starosti od l6' do 22. leta mora biti vsak mladenič na podlagi zakon8 o telesni vzgoji član "Levente", kjer so inštruktorji of>' cirji. Vsaka občina je df>}7' Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev l01' stne strehe. Predno se odl°' čite zidati svojo hišo, obrni' te ss na zidarskega mojstr* S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto. Buenos Aires. U. T. 50-0277; Izdeluje načrte in napi"9^ vam proračun za gradnj0' brezplačno. PENSION ZA ŽENSK*3 ženske se sprejmejo na 11 ra in stanovanje. Lepe zračne Hrana dobra in na izbero. TeI° fon In radio na razpolago M. KOJANEC TT. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLAS» 991 ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete, delava prvovrstna, po naj'10 vejši modi. Priporoča se cenJ' rojakinjam Marija Kojan < ul. San Blas 991. Bs. ¿ire " ZEAISKE BOLtZMI W EDINA KLINIKA ZA ŽENSKE BOLEZNI m Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK -v- NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL Krvne bolezni in nervoznost se zdravi z električnimi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure Rivadavia 2580, L nadstar* Dve kvadri od plaza Once da preskrbi pouk v tej organizaciji vežbališče in opremo. Ako mladina ne pride k vežbanju, se kaznujejo starši ali skrbniki z globa ki se iztirjuje skupno z davki. Leventa ni ničesa drugega kakor vojaški kader, ki ni-Ha samo v evidenci vse mladine na Madžarskem, temveč Jo tudi vzgaja. Treba si je jasno ogledati Pocestne škropilnice v Budimpešti, ki imajo najdražje motorje in najmočnejše jekleno ogrodje. Ti avtomobili so tako zgrajeni, da je treba odstraniti samo sod, pa se Wiko takoj nanje montira Najtežji top. Pod Gombosovo vlado so tudi železnice prišle Popolnoma pod vojaško vodstvo. Povsod se vidi mrzlično pripravljanje, da bi 3e izrabila prva prilika za vojaški pohod fašističnih ttržav. Temu namenu je služila tudi Ponesrečena birtenberška dobava orožja. Tudi letala, ki 80 v višini 6000 metrov preletela Avstrijo, so bila določena za isti namen. SOVJETI ZA LASTNO INDUSTRIJO Moskva, Rusija. — Rusija Cut¡, da je glede industrije dosegla že tak napredek, da Se lahko postavi sama na svo-Je lastne noge. Komisar za težko industrijo je zato izdal proglas, po katerem se prepoveduje uvoz mašinerije, ki se jo more izdelati doma. S to prepovedjo se je moralo preklicati naročil za farmar-ske stroje v vrednosti 10 milijonov dolarjev. DEBELI BOLJ OBČUTLJIVI KOT SUHI Durham. — V predavanju, ki ga je imela tukaj uČenja-kinja z neke univerze v Nemčiji, se je obravnaval predmet, kaka je razlika med debelimi in suhimi ljudmi. Uče-ujakinja je povdarjala, da so temeljiti poizkusi dognali, da telesno so debeli veliko bolj občutljivi, kakor so suhi. Tako na primež bod-ljaj z iglo, ki bi ga suh človek komaj čutil. Nasprotno pa so duševni občutki pri suhih v veliki meri bolj razviti kakor pri debelih. S posebnimi aparati so utemeljili, da suhi znatno hitreje reagirajo na vznemirjenje kakor debeli. MILIJONARJI V ITALIJI Po najnovejši statistiki šteje Italija 15.000 milijonarjev. Najbogatejši Italijan je senator Agnelli, ki ima poldrugo milijardo lir. Pred njim je veljal za najbogatejšega Italijana veleindustrijec in špekulant Gualino, ki ga je Mu-ssolini poslal v pregnanstvo in ga pomilostil šele sedaj. Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI 'ttcumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer, fc.__NIZKE CENE um Senatorja Borletti in Crespi sta istotako milijarderja v lirah in tudi izumitelj senator Marconi je lastnik ogromnega imetja. SOVJETI SEJEJO IZ LETAL V letošnji setveni akciji na ruskem ozemlju računajo s posejanjem 130 milijonov ha rodovit: zemlje. Vlada bo dala za sejanje na razpolago celo letala. Ta način sejanja se je dobro obnesel v A-ziji, kjer so na ta način posejali 58.000 ha zemljišča. Z letali se da posejati po poročilih moskovske vlade 300 ha zemlje v petih urah. Sovjetske tvornice so v ta namen celo izdelale poseben tip ae-roplana, ki lahko naloži večjo zaloga semena in ga potem j spušča na zemljo. DVA OTROKA DOVOLJ ZA DANAŠNJE ČASE Okrajno sodišče v Budimpešti je izreklo v tožbi proti kavarniškemu ravnatelju Ki-szti senzacionalno razsodbo, da v današnjih razmerah ni mogoče siliti nobene žene, naj rodi več nego dva otroka. Kisz je bil zapustil svojo ženo, ker ima samo dve hčeri in noče več postati mati. Sodišče ga je obsodilo na plačevanje alimentov in je pripomnilo, da ima žena prav, ko se spričo današnjih gospodarskih razmer brani roditi več otrok kakor jih ima že sedaj, čeprav se ta nazor ne strinja s kršansko etiko. Kisz se je zaradi razsodbe pritožil na vzklicno sodišče. NOVOROJENČEK MED MLINSKI KAMNI Iz Bukarešte poročajo: Neki kmet je <|al zmleti svojo pšeniro pri nekem mlinarju v vasi Sviniate pri Černovi- cach. Ko pa je pripeljal moko domov, je ugotovil, da je zmlevek krvav. Naznanil je stvar orožnikom, ki so uvedli takoj preiskavo. Pokazalo se je, da je dekla v mlinu rodila in vrgla novorojenčika takoj i>o porodu med mlinske kamne, ki so popolnoma zme-li dojenička. Nečloveško mater so zaprli. PROTI KULTU NAGOTE Berlin. — Komisar pruskega notranjega ministrstva Goering je izdal vsem oblastem okrožnico o kultu nagote. V njej pravi, de je wult nagote največja nevarnost za nemško kulturno in moralo. Sicer je v interesu narodnega zdravja, da se telo krepi na solncu, v vodi in zraku, toda kult nagote je kulturna zablod?.. ' Zaradi tega morajo oblasti strogo nadzorovati delovanje zveze za kult nagote in prepovedati vsako njeno javno prireditev. RUSKA ELEKTRARNA OD DNJEPRU Največja . elektrarna na svetu od Dnjepru je dobila nov generator, ki proizvaja 90.000 ks. Dograjen je bil v ljeningrajski tovarni "Elek-trosila". Doslej je otratovalo v elektrarni pet generatorjev, izmed katerih proizvaja vsak 90.000 konjskih sil in ki jeh je dobavila ameriška firma "General Electric". To so najmočnejši generatorji na svetu. Skupno bo delovalo devet generjtorjev v elektrarni ob Njepru, ko bo ta popolnoma dovršena. NAJVEČE LETALO SVETA GRADE V MOSKVI Letalo bo kovinasto in v njem bo prostora za 70 do 75 potnikov. V krilih bodo udobne kabine, ki ho vsaka imela po 24 sedežev. Letalo je konstruirano za dolge proge, opremljeno bo z oddajnimi in sprejemnimi radijskimi aparati, imelo bo notranji telefon, zračno pošto, kuhinjo in okrepčevališče. Hitrost bo znašala povprečno 200 km na uro. Po potrebi se bodo lahko kolesca nadomestila s sanmi, tako da bo letalo porabno tudi v krajih, kjer sneg nikoli ne skopni. V Rusiji morajo misliti na to, saj bo letalo gotovo prevažalo potnike tudi daleč na sever, kjer bi se ne moglo spustiti, niti dvigniti, če bi ne imelo namestu kolesc sani. Osnovatelj letala je znani ruski strokovnjak na polju letalstva Tupolev. TIBETANKE IMAJO VEČ PRAVIC KAKOR ŽENE PROSVETLJENIH NARODOV Drugi kraji, drugi običaji, pravi pregovor. Skoro nemogoče je reči, kje je kraj, kjer bi se živelo najbolje. Medtem ko mislijo ženske v Evropi, da so na višku, se jim ženske v Tibetu smejejo in gotovo bi nobena Tibetanka ne zamenjala svojega življenja z evropsko ženo. Tako je pač na svetu, da je vsak človek domišljav in ponosen na svoje dobrine, da podcenjuje drugega in se čuti gospodarja položaja, čeprav v resnici ni. Ženske so v Tibetu sicer na videz sužnje in nekaj manj vrednega, vendar pa niso prav nič na slabšem od drugih, temveč nasprotno, s svojo usodo so popolnoma zadovoljne. Znana raziskovalka David-Neelova, ki je ! živela 18 let v Tibetu in or- ftOCK SU» fProv. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur LABORATORIJ fcA ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. i— Vseh vrst cepljenja CALLE POZOS 170 BUENOS AIRES PROPIETARIOS las sociedades culturales - eslovenas - - SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Calle AÑASCO 2322 Año IV Núm. 201 organo de l_a colectividad yugoeslava la am. del su» Sede: Añasco 2322 Bs. Aires, y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I9 40, Cordoba.,Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA. ganizirala več poiovanj v puščavo Gobi, piše v "Revue de Pariš" o šegah in običajih Ti-betancev. V Tibetu vlada še zdaj naziranje o manjvrednosti ženske. Roditi se kot ženska pomeni, prevzeti nase kazen za grehe, ki jih je človek napravil v prešnjem življenju. To pa Tibetank prav ne moti. Čeprav jih moški svet tako podcenjuje, so mnogo bolj samozavestne kakor ženske drugod po svetu. Ljubezen med obema spoloma ve lja za nekaj čisto brezpomembnega in zato v Tibetu ljuba-vnih žaloiger sploh ne poznajo. Če skoči eden izmed zakoncev čez plot, mu je drugi še hvaležen, ker dobi s tem dober vir dohodkov, kajti zakonska nezvestoba se obravnava v Tibetu zelo hladnokrvno, kaznuje se kratkomalo z odškodnino. Če zapelje mož ženo svojega prijatelja ali sovražnika, plača določeno odškodnino in reč je urejena, ne da bi se mož na svojo nezvesto ženo ali nanj kaj jezil. V Tibetu pa tudi dote ne poznajo. Nasprotno, tam mora plačati mož za ženo njenim staršem, ženo kratkomalo kupi. Evropski običaj, da starši opremijo hčerko in ji dado še nekaj dote, če so premožni, je Tibetankam v zas-meh. Žene, ki je z njimi govorila David-Neelova, so zatrjevale, da evropske žene ne morejo biti prav nič mikavne, ker morajo prinesti možem v zakon opremo in še denar, sicer se ne morejo o-možiti. Tibetanke si predstavljajo evropske žene kot ne-stvore, ki se morajo možje za nje žrtvovati. Če ima žena v Tibetu kaj premoženja, ga obdrži sama in mož se ga ne sme vse življenje dotakniti. Tibetska žena velja sicer za manjvredno bitje, pa si je vendar priborila v življenju večje pravice kakor žene pro-svetljenih narodov. Mož je sicer v Tibetu bolj v časteh in velja za poglavarja družine, toda samo na videz, v res- nici vlada žena in mož ?e je boji. Če se mu žena izneveri, ji ne sme storiti ničesar hudega, temveč ima samo pravico zahtevati gmotno odškodnino od njenega ljubčka. VSAKO LETO SE DA KRONATI V Ugandi imajo kralja, ki se da vsako leto kronati, ker zahtevajo tako običaji te dežele. Nedavno se je dal ugand ski kralj zopet kronati in o-bredom so prisostvovali tudi vsi v deželi bivajoči tujci. Svečanosti kronanja so se pričele s službo božjo na prostem. Potem je pá prišel kralj v svečanem oblačilu, imel je svečan nagovor na zbrane dostojanstvenike in goste v od-redni koči, zatem pa je odšel v svojo "palačo", obstoječo iz več s travo kritih koč, kjer mu je prvi minister posadil na glavo krono in ogrnil nalašč za to svečanost izdelani plašč. S tem je bil obred kronanja končan. V svečanem sprevodu je šel kralj potem okrog svoje "palače", najožji kraljevi svetovalci so pa držali nad njegovo glavo velik dežnik, znak Jtraljevega do-stojenstva. ČEBULA JE DOBRO ZDRAVILO Če se prehladiš, če si hri-pav in kašljaš, pij čebulni od-cedek. Zobobol poneha, če položiš na votlino v zobu košček čebule. Ječmen na oče-snni veki izgine takoj, če ga obložiš z odrezkom čebule. Če te piči žuželka, ti rano očisti čebulni obložek. Pogosto uživanje čebule pospešuje prebavljenje, čisti notranje organe, zdravi obolele ledvice. Z uspehom so jemali čebulo bolniki, ki so trpeli zaradi griže, tifusa ali kolere. Pri motnjah na srcu, ledvicah in jetrih učinkuje sirova čebula hitro in dobro. Gnojne otekline teiiiejo, se poležejo ali pa odpro, če nanje položiš kuhane in vroče čebulne rezine. Prav tako u-oprabljajo čebulne obložke za odstranjanje bradavic in kurjih očes. SMEH JE BIL VZROK LOČITVE Kdo bo razumel ženske! Če si vedno mrk in zamiš- j KLINIKA in SANATORJI | Dr. MILOSLAVICH 1 i — za Slovence Zdravljenje po specialistih | Zdravniki: Dr. N. V. Miloslavich, bivši zdravnik jj | bolnišnice Rawson. Dr. N. Vlahovich, službeni hefe g | bolnišnice Fiorito. Dr. C. J. Manzoni, zdravnik bol- 1 | nišnice Alvear in Dr.. Miloslavich, | NOTRANJE BOLEZNI; krvne, revmatizmos itd. ¡ SPOLNE BOLEZNI — Sifilis — Urine — Triper. | | ŽENSKE BOLEZNI; kakor tudi otroške; — odde- | lek zase. ¡f | UŠESNE BOLEZNI; nos — grlo — operiramo. | ZOBNA KLINIKA; posebni oddelek — kompletna | poprava — delo zlato in kaučug. I SPLOŠNO ZDRAVLJENJE. Žarki X — Ultraviolejtni žarki — Diatermia | Cene nizke 1 Se ordinira od 8 do 10 zjutraj in od 3 do 8 zvečer 1 ¡ Calle CEVALLOS 667 ¡ (med Chile in Méjico) WuuMniiiutrHitmimiHiuiiniiiittfniHiiitMiiiriiiiiiiiMiiiiiiiriiHHiiuuiHHiiiiiiiiiiiiijti ljen, niso zadovoljne, če se pa smeješ, jim tudi ni prav. V Los Angelesu se je dala neka Johnsonova celo ločiti. Johnson se je namreč neprestano smejal. Vsaki novi frizuri svoje žene se je smeja vsakemu njenemu klobuku, vsaki obleki. Žena je dolgo potrpežljivo prenašala možev smeh, na posled ji je pa legel tako na živce, da je zbolela. Vse na svetu bi bila dala za edino psovko svojega moža. Nepopisno srečna bi bila, če bi se bo mož .naenkrat razjezil. Toda vse njeno prizadevanje, pripraviti ga do tega, je bilo zaman. Naposled ni šlo drugače, da je zahtevala ločitev, in sodnik ji je dal prav. V utemeljitvi svoje sodbe je sodnik izjavil, da lahko poVzročif možev smeh občutljivi ženi hujše muke kakor pretepanje. ŽIVLJENJE GORIL Kolonizacija je pregnala in uničila v srednji Afriki mnoge redke živali tako, da so bila kolonijalna oblastva prisiljena vzeti ogrožene divje živali v zaščito. Ustanavljati so začela na eni strani tako zvane narodne parke, kjer je divjad zavarovana pred vznemirjanjem, delno so pa omejila preveč svobodni lov. Mnoge divje živali so delale veliko škodo koloni-' stom, ker so jim uničevale poljske pridelke, in zato ni čuda, da so jih preganjali in pobijali ne glede na to, ali so bile redke ali ne. Med take škodljivce je spada tudi gorila, ki ji zelo teknejo sočni poganjki večjih rastlin. Gorila populi vse s koreninami in pusti za seboj v pragozdu strašno razdejanje. A-meriški učenjaki so proučevali v belgijskem Kongu življenje teh velikih opic, ki 'žive potisnjenje v gozdne parke nemoteno življenje. Življenje gorilske družine je čudovito. Družina se ustavlja na svoji poti po pragozdu vedno za eno noč, napravi si ležišče iz trave in listja med nizko raztočimi vejami, včasih tudi na tleh, iD f ' na njem prespi samica z nda diči. Samec pa sedi v bližin1 na straži. Za zvesto stražo pa mora družina poskrbeti, da ji nanosi čez dan dovolj dobre hrane. To pa se mora zg0' diti hitro, sicer deli razj3' rjeni oče krepke zaušnice na vse strani. V splošnem gorila ni bojevita in se izogiblje spopadov s sovražnikom, ki ga hoče prestrašiti s silni® rjovenjem ali pa z grozeči® razbijanjem s pestmi po svojem mogočnem prsnem košu-Šele v samoobrambi je napadena gorila strašna. V takih primerih ji lahko podleže celo lev. Mati in otrok Sinko: "Lahko noč, mami* ca". Mati: "Lahko noč, srček, poljubi gospodično in pojdi spat." Sinko: "Gospodične pa že ne poljubim, ker bi mi pri-solila zaušnico". Mati: "Kaj pa govoriš?" Sinko: "Kar vprašaj očko» če ne verjameš". IZKUŠENA BABICA FILOMENA BEN.ES DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedali v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. uro zvečer. LIMA 1217, I. nadstr, 0. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires Novo gostilno z lepimi prostori za skupine. Toči se prvovrstno pivo Quilmes, ter najboljša vina. Prvovrstna domača kuhinja. Pridite i» se boste prepričali. Priporočava cen. rojakom MORAVEC ANTON & LOJZE ADAMIČ Avepiida Forest 1192 Bs. Aires V DAR DOBITE T en° Umfitniák0 p0večav° na 6 slik> tó stanejo od $ 3 n^prgvsako nedeljo in praznik odprto. """ A Fotografsko podjetje "SAVA", Calle San Martin 608 - Bs. Ajv Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I. Urejuje: Jan Kacin