'MMMHHmnHHHaHBHHHHHaHHHHBMHHBHUHHBHI L° DELOVNEGA kolektiva sozd iskra SEJA PREDSEDSTVA kos številka 6 - Leto XXIII - 18. februar 1984 10 I«1 3.1. Z" 6. KeS* i. 34,92 4. Kri me 31 Marii* : 1. f har 42 2. S' PreisiK Sak, 3 inc; . •prave na volilno konferenco v SeP Pre*c*,vl1 ROS (vodU jo je predsednik Janez Kern), kije bila ne° i* 14. februarja, so člani predsedstva najprej spregovorili o pripravah voliho konferenco KOS. "Ugotovui so, da so v glavnem v vseh naših DO že opravili letne občne tZ®** viDdikalnih konferenc, kjer jih še niso, pa jih bodo opravili do konca meseca. Tako so se dogovorili, da bo v prvi polovici marca letna volilna Programska konferenca sindikata SOZD Iskra. Predsednik Janez Kern je ■®e tudi obvestil, da, so vsi pristojni potrdili evidentiranega kandidata za , ov*8a Predsednika KOS Avguština Ciuho. Miloš Pavlica pa je nato na "»»o povzel osnutek programske usmeritve delovanja KOS SOZD Iskra v aK "‘•odatnem obdobju 1984—85. ’c fčKti ko°^U'Sa,nouPravne organizi" KOS bo še nadalje spremljal delo v' Slndikat aktivno sodeloval s projektnega sveta za uveljavljanje do- Ro^ikovnim7“si;™k.tivno sodeloval s 5loreani ’ Sluzbam' ln samouprav-2. M ki ohr Pr,'Prav'. in še posebno pri an: ti in .a.vnavi analize o organizira-lrtR |ila v, ,e ovanju SOZD Iskra, ki bo j'c48 >ri sprememb 23 nadaljnje aktivn°-rrencitosti or8anl- 16. (e !>(J Iskra. oz-i8k, osov :.r°^u družbenoekonomskih in' ' K ne samoupravnega planiranja ?,5- Xnčn akt,vno sodeloval v procesu ič‘ usmeritev v SOZD Iskra •2 Prav tako pa bo sodeloval Gibčno obdobje 1986-1990. fr'. Soj-lipič,1 mat, Pohle* avst; t 1 33, atnar, hodkovnih odnosov v SOZD Iskra in ugotavljal, kako se izpolnjujejo sprejeti sklepi problemske konference sindikata na temo »Uveljavljanje dohodkovnih odnosov«. Prav tako bo KOS posebno pozornost posvečal akcijam obravnav zaključnih in periodičnih obračunov, pri čemer bo zahteval od strokovnih služb, da bodo gradiva za javne obravnave pripravljena pravočasno, kvalitetno in na delavcu razumljiv način. Še posebej pa si bo KOS v tem obdobju prizadeval, da bomo v SOZD Iskra kot celoti usklajevali stališča do družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki vplivajo na družbenoe- konomski položaj delavcev Iskre. Posebno pozornost bo sindikat posvečal uresničevanju gospodarske stabilizacije, predvsem v tem, da bi poživili v SRS pobudo za ustanovitev poslovne skupnosti slovenske industrije ter vključevanje sorodnih industrij iz drugih republik za skupno sistemsko nastopanje na mednarodnih trgih. Še posebej pa se bo v tem obdobju angažiral pri razvoju naše zunanjetrgovinske mreže, v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o njenem upravljanju. KOS bo dosledno podpiral načelo, da je inovacijsko znanje vedno pomembnejši dejavnik celotne reprodukcije, in da inventivna dejavnost lahko pomembno prispeva k stabilizacijskim prizadevanjem. Nudil bo vso politično podporo in bo aktivno spremljal potek organiziranja krožkov kvalitete, še naprej podpiral vse oblike štednje in politiko zaposlovanja, ki bo usmerjena v izboljšanje kadrovske sestave in zmanjševanje neproduktivnih režijskih služb na vseh ravneh organiziranosti. (Nadaljevanje na 2. strani) 0KR0GLI MIZI o LETOŠNJI DEVIZNI REGULATIV1 skrin protest pri jugoslovanski •teresnt skupnosti Jue0|5r’- Pr°te8tinim0 Pro** odločitvi Izvršnega odbora interesne skupnosti delal i^C Za e*tonoiaske odnose s tujino in zahtevamo, da se združenemu Gorenje in Kolektorja omogočita pravica in dolžnost uresničeva-stabilizacjjgfcjj, naporov naše domovine, v našem primeru povečevanja into^*,c ■•d drugim rečeno v brzojavki, ki so jo potem, ko je Izvršni odbor Iskre n6 sEywo6ti Jugoslavije na svoji seji 6. in 7. februarja zavrnil zahtevo nnti-k* Kolektorja za skupno izračunavanje družbeno priznanih skA»b’pos,ali Predsedniku Interesne skupnosti Jugoslavije Dušanu Anakio-“ Predsednika in direktor Iskre, Gorenja in Kolektorja Boris Lasič, "ernian Rigehlik iB Peter Rllpilik ‘^odbfraR3/'^0 odločitvij° Izvrš" >izni ror. , v smo na temo o letošnji Ito ter K^U.abv' organizirali okroglo Jje-tror, n)ej P°vabili direktorja zu-I ;re rnm kc temeljne organizacije | okovZmerce Maoša Resnika in I 5anizacij3MldelavIca v tei temeljni F ' mizo ci, Ml ana Loparnika. Okro-raria t„ °.lme*'v Ponedeljek, 6. fe-ograd, e-J?ravtisti dan, ko se je v -^"ega 3Sa.3Sedanje omen jene8a ,orCjeu;Iskri niti v Gorenju niti v Ko-bo edmoH6,83 dne ni mo8el mislit,, eamo delegacija SISEOT Srbije rav- odb pe-;mo ri aloja, Ide- iško CIO' ani- tev, lizu ,tiio iev- na seji Izvršnega odbora nasprotovala našemu predlogu za izračunavanje družbeno priznanih reprodukcijskih potreb kot to določa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju. Med temi zahtevami je bila tudi vloga Iskre, Gorenja in Kolektorja, da se v skladu z zakonom povežejo v določeno organizacijsko obliko. Nasprotovanje Izvršnega odbora ISJ je Iskro, Gorenje in Kolektor še toliko bolj presenetilo, ker je njihovo zahtevo predhodno že verificiral Izvršni odbor Splošnega združenja kovinsko predelovalne industrije Jugoslavije. Ta Mibš Resnik. organ je v začetku februarja od skupno 24 vlog verificiral poleg, če lahko tako rečemo naše, le še Energoinvesfovo in »Ladjeddlniško«, z določenimi pogoji pa je odobril Unisovo zahtevo. Po vodi je šel, torej, tudi zapis z okrogle mize in drugega nam ni preostalo, kot da smo jo ponovno organizirali teden dni pozneje. Gradivo z obeh (Nadaljevanje na 3. strani) 6 dva milijona dolarjev ; °za na konvertibilni trg |JLI.°ZD Ekmenti Iskre Te-dvfl 3m»“ na*rtuieiov letu 1984 za k *»!Jona dolarjev izvoza na Anl rIl.b,lni ,r8- Direktor TOZD A”«on Mohar sam je povedal, da so prav toliko izvoza načrtovali tudi lani in plan celo presegli za 14%. Proizvodni program TOZD Elementi je sicer usmerjen predvsem v zadovo- Proizvodnje v TOZD Elementi Ijevanje potreb po sestavnih delih in elementih za telekomunikacijske sisteme, ki jih finalizirajo ostale TOZD Iskre Telematike. Glavnino programa trenutno še predstavljajo izdelki, kot so ploščati rele, koordinatni stikalnik, elementi s peresnim stavkom in brez peresnega stavka ter ostali sestavni deli. Pravkar pa vpeljujejo v proizvodnja nove izdelke, ki bodo nadomestili pomemben del sedanjega uvoza Iskre Telematike. Samo z izdelkoma, kot sta vilično stikalo za telefonski aparat in miniaturni rele, bodo nadomestili za več kot milijon dolarjev letnega uvoza s konvertibilnega področja. Interna proizvodnja oziroma-proizvodnja za potrebe Telematike predstavlja okrog 60% skupne proizvodnje TOZDElementi.Ostalih 40r( svoje proizvodnje namenja zunanjim kupcem, od tega kar 74% konvertibilnemu izvozu. Izvaža v Turčijo, Iran, Italijo, Francijo, Venezuelo, ZRN in na Dansko. Lani so največ izvolili v Turčijo, letos pa najboljšo prodajo dosega v Iranu. Pri tem velja omeniti, da na tujih tržiš- „ čih dosega tudi solidne cene, saj je lanski ostanek dohodka realiziran predvsem s konvertibilnim izvozom. Letošnja naročila in podpisane pogodbe kažejo,da bo TOZD Elementi realiziralatudi letošnje planske zadolžitve, in jih ver-je no spet še presegla. K Mohar Razvoj pravnega sistema z vidika ekonomske stabilizacije Posvetovanje lahko ocenimo kot zelo uspešno, saj so poleg pripravljenih tem udele-lenci aktivno posegali v pogovore, ki so prinesli vrsto odgovorov na posamezna vprašanja. Zanimiva, aktualna inv vrsti vprašanj žgoča tema tega strokovnega posvetovanja je ob koncu izzvenela v potrebo po ponovnih srečanjih te vrste, saj se pravni sistem nenehno spreminja, tem spremembam pa je treba angažirano slediti. Strokovno posvetovanje s tem naslovom je Izobraževalni center SOZD Iskra pripravil prejšnji teden v Klubu delegatov v Ljubljani. Posvetovanje je bilo namenjeno sekretarjem delovnih in temeljnih organizacij v SOZD Iskra ter vsem strokovnim delavcem, ki imajo pomemben vpliv na razvoj samoupravnega prava na vseh ravneh v SOZD. Okrog štirideset udeležencev iz šestnajstih delovnih organizacij se je seznanilo z najnovejšimi stališči v zvezi z razvojem pravnega sistema ter vplivi teh sprememb na razvoj samoupravnega prava v združenem delu. Udeležence posvetovanja je najprej pozdravil pomočnik predsednika KPO za družbene in pravne zadeve SOZD Iskra Pavle Gantar. Prvi predavatelj je bil izredni profesor Pravne fakultete in predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo SR Slovenije dr. Lojze Ude, ki je govoril o aktualnih vprašanjih razvoja pravnega sistema. O drugi tenu posvetovanja, stato-snem položaju TOZD, DO in dragih oblik združevanja je govoril Pavle Gantar. Tretja tema je bila planiranje, vloga trga in delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča, d čemer je govoril Janko Šavli, samostojni Svetovalec Področja za ekonomiko v SOZD Iskra. Četrta tema je bila, razvoj normativnih dejavnosti v OZD, pripravil jo je Jože Golob, SOZD Iskra. Na temo uresničevanja odgovornosti v pravni ureditvi pa je govoril dr. Ludvik Toplak, pomočnik direktorja za pravne in samoupravne za-' deve Iskra Delta. MIK PRED PROBLEMSKO KONFERENCO ZKS Tudi znanje ima • svojo ceno Izhajajoč iz temeljne opredelitve m neposrednega cilja zveze komunistov, da s politično akcijo usmeri mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil delavcev v družbeni bazi, je razumljivo, da mora konferenca potrditi delavca kot temeljnega subjekta v produkciji in upravljanju, pa tudi kot subjekta, ki si samostojno zastavlja proizvodne in tehnološke cilje in naloge ter pri razreševanju problemov, povezanih z uresničevanjem tako zastavljenih ciljev in nalog organizirano išče zveze z ustreznimi področji raziskovalno-Tazvojne dejavnosti. V teh okvirih se more na problemski konferenci vključevati tudi razprava o vlogi in nalogah raziskovalno-razvojne dejavnosti, posebno glede na potrebo, da se uveljavi kot neposredna proizvodna sila dela in subjektivna družbena sila. Ob tem pase razprava ne more omejevati samo na naloge naravoslovno-matematičnih in tehničnih ved, ampak zajeti tudi družbene, ekonomske in druge vede, pač glede na njihov pomen pri krepitvi domačih razvojnih, tehnoloških, informacijskih, organizacijskih in izobraževalnih zmogljivosti kot osnov za krepitev inovacijske sposobnosti; Na tej osriovi se je potrebno dogovoriti, kako dejansko okrepiti vlogo raziskovalno-razvoj-nega dela v OZD materialne proizvodnje v pospeševanju inovacijskih procesov v lastnih OZD in pri povezovanju teh OZD z drugimi raziskovalnimi in gospodarskimi organizacijami za zagotavljanje in prenos potrebnih znanj ter skupnoinventivno delo pri razreševanju proizvodno-tehnoloških vprašanj. Pri tem je potrebno ugotoviti in ovrednotiti ovire v procesih združevanja inovacijskega znanja in združevanja dela in sredstev za dogovorjene skupne projekte kot tudi neizdelanost sistemov financiranja inovacijskih in razvojnih raziskav. Razen tega mora problemska konferenca vzpostaviti osnove za večjo odprto« m pripravljenost delavcev v OZD, da strokovne podlage za samoupravno odločanje v \ se večjem obsegu grade skupaj z delavci raziskovalno razvojnih organizacij ter tudi na ta način sooblikujejo okoUščine, ki morejo voditi h hitrejšemu oblikovanju skupnih razvojnih programov in k razvoju trajnejših oblik programskega in dohodkovnega povezovanja. Problemska konferenca mora ovrednotiti dejavnosti in možne in dejanske dosežke vseh institucij, ki delujejo na področju prenosa znanj ter njihovo organiziranost. Znotraj tega pa bo potrebno oceniti tudi delovanje sistema za prenos znanstvenih in tehnoloških informacij za potrebe različnih skupin uporabnikov, kot so samoupravm in družbeni organi, poslovodni delavci, raziskovalno-razvojni delavci, tehnologi, orgam-zatorji dela pa tudi delovni ljudje in občani kot del najšiiše demokratične javnosti. Na problemski konferenci bo treba jasno spregovoriti o številnih zaprekah, ki jih inovacijskim dejavnostim na pot postavljata še prisotni miselnost in praksa, obremenjeni z uravnilovskimi težnjami, nevoščljivostjo in podcenjevanjem inventivnih naporov, še posebno, ko gre za ustvarjalnost delavcev pri izboljševanju dane tetmologijc. Zato je potrebno zaostriti vprašanje dograjevanja in uporabe diferenciranih kriterijev za vrednotenje inovacijskih dosežkov. Oceniti moramo dosedanje pristope pn (Nadaljevanje na 2. dram) Priprave na volilno konferenco (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi na področju delitve dohodka, čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo KOS aktivno spremljal uveljavljanje sprejetih samoupravnih splošnih aktov s področja delitve čistega dohodka. Prav tako bo KOS aktivno sodeloval pri pripravi in postopkih sprejemanja samoupravnega sporazuma o Biinulem delu v SOZD Iskra. Zaradi zaostrovanja socialnega položaja delavcev z najnižjimi dohodki bo KOS tudi v prihodnje stalno spremljal in analiziral gibanje osebnih dohodkov v SOZD Iskra in dajal priporočila za gibanje minimalnih osebnih dohodkov pri doseganju normalnih delovnih rezultatov. Nič manj pomembna ne bo aktivnost sindikata v delegatskem sistemu in kadrovski politiki. Tako bo KOS na osnovi analiz o delovanju delegatskega sistema v DO in TOZD organiziral širše posvetovanje o tej problematiki. KOS bo dalje aktivno deloval pri doslednem izpolnjevanju sporazuma o kadrovski politiki SOZD in vodil postopke, da bomo dosledno upoštevali merila zakonov, družbenih dogovorov o kadrovski politiki, samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki SOZD ter določil načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SRS pri Imenovanju vodstvenih in vodilnih delavcev. Glede ljudske obrambe in družbene samozaščite bo KOS stalno spremljal, če v vseh okoljih redno preverjajo var-nostno-politično oceno stanja v TOZD ali DO in analizirajo naloge DPO na področju varnostne kulture delavcev. Dalje lx) deloval v smeri, da vse OOS in SK DO pripravijo lastne načrte za delovanje sindikata v zaostrenih varnostnih razmerah. Glede informiranja se bo KOS zavzemal, da bomo v SOZD Iskra pripravili tak sistem samoupravnega obveščanja, ki bo zagotovil celovito, sprotno, razumljivo in pravočasno informacijo. Kar zadeva socialno politiko in družbeni standard pa bo sindikat skupaj z mladinsko organizacijo organiziral strokovno posvetovanje za pripravo enotnih osnov in meril za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v SOZD Iskra. Podprl bo pobude, naj zaposlijo na ravni DO strokovne delavce za urejanje vprašanj socialne politike in družbenega standarda v tistih DO, kjer take službe še nimajo. In končno, glede sindikalnega sodelovanja bo KOS tudi v tem obdobju nadaljeval z organiziranjem delovnih obiskov po TOZD in DO, ker so se dosedanji obiski pokazali kot pomembna oblika izmenjave izkušenj in preseganja forumskega dela pri sindikalnem delu. Člani predsedstva so programsko usmeritev sprejeli kot predlog s pripombo, da naj v njej še bolj poudarijo sodelovanje sindikata z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, kot zvezo komunistov, mladino in borcev. V nadaljevanju seje je bilo predsedstvo obveščeno o pripravah na bližnje zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, med tekočimi nalogami pa o volitvah v samoupravne organe, analizah delegatskega sistema v DO, ki jih morajo do konca tega meseca pripraviti vse sindikalne organizacije v naših DO, in končno, da naj bi sklicali še tradicionalno »poreško srečanje« v Poreču predvidoma 23. in 24. marca, za kar priprave vsebinsko že potekajo. in organizacijsko D.Ž. SODELOVANJE ISKRE IN KEMUSKEGA INŠTITUTA »BORIS KIDRIČ« Kontrola surovin in polizdelkov zagotavlja kakovost Analizna kemija sega v vsa področja Sodobnega življenja. Sodobne tehnologije, posebej na področju elektrotehnike, kemije in biokemije, medicinske vede, zaščita človekovega okolja, geologija, iskanje surovin in energetskih virov terjajo nenehoma podatke o kvalitativni in kvantitativni sestavi raznovrstnih surovin in materialov, število teh podatkov pa naj bi bilo čim večje, saj jih moramo navadno obdelati statistično. V zadnjem desetletju doživlja zato analizna kemija izreden vzpon tako v spoznavanju kemijskih in fizikalno kemijskih zakonitosti, odkrivanju novih analitskih metod, separacijskih tehnik in reagentov, kakor tudi v razvoju visoko sposobnih aparatur. Skupina za analizno kemijo na Kemijskem inštitum »Boris Kidrič« se ukvarja s splošno analitiko. Razvijamo metode, ki so nujne za kompleksno analizo, predvsem spektroskopske in elektrokemične. Razen analitike materialov za sodobne tehnologije (elektronska, živilska, metalurško-kemična industrija) in surovinsko bazo (geologija), obravnavamo materiale in sisteme, ki jih srečujemo v zaščiti človekovega okolja (voda, zrak), v medicini (biološke tekočine, tkiva) in v farmaciji. V analitiki le-teh so pomembni elementi oziroma spojine v sledovih, zato razvijamo predvsem metode plamenske in elektrotermične atomske absorpcijske spektrometrije, emisijske spektrografi-je, anodne stripping voltametrije in derivativne pulzne polarografije ter razne načine separiranja in koncentriranja. Oddelek za analizno kemijo opravlja tudi kvalitativno in kvantitativno analizo raznovrstnih materialov za naročnike (rude, geološki materiali, voda, zrak, biološki materiali, tehnološki materiali — bazična anorganska industrija, živilska industrija, elektrokeramika, ferozlitine). Medtem ko z optično emisijsko spektrografijo dobimo kvalitativne podatke o sestavi neznanega vzorca pa z ostalimi metodami ugotav- ljamo elementno sestavo različnih materialov. Za določevanje sledov elementov v nanogramskem in mikrogramskem koncentracijskem območju uporabljamo elektrotermično in plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo, spektrofotometrijo ali elektrokemične metode, medtem ko makrokompo-nente določamo z rentgensko fluorescenčno spektrometrijo, ki je hitra in selektivna ter omogoča določevanje elementov in njihovih kombina- cij, ki jih s klasičnimi postopki težko ločimo in določamo. Tako lahko s kombinacijo teh metod karakteriziramo materiale v širokem koncentracijskem območju. Laboratorij za analizno kemijo ima vso potrebno ključno opremo za tovrstno problematiko (spektrometri za atomsko absorpcijo in rentgensko fluo-rescenco, polarografi, emisijski spektrograf, spektrofotometer). Raziskovalna skupina za analizno kemijo sodeluje tudi pri problematiki nekaterih tovarn in pri razvoju njihovih analiznih laboratorijev. Tako sodelovanje intenzivno poteka že nekaj let z nekaterimi temeljnimi OZD v Iskri, kot npr. Magneti, Keramika, Mikroelektronika, za katere opravljamo kontrolo surovin in končnih izdelkov. Občasno izvajamo tudi zahtevnejše analize za druge temeljne OZD Iskre (Upori, Zmaj, Feriti, Telematika). Na področju vzgoje kadrov sodelujemo pri izpopolnjevanju strokovnjakov za industrijo, še posebej pri uvajanju novih metod v njihove 'aboratorije. Pogost način sodelove ;a e izdelava analizne metode, ki po šolai.jU kadrov teče rutinsko ob proizvodnji v laboratorijih OZD, Kemijski inštitut »Boris Kidrič« pa le občasno sodeluje z dodatnim šolanjem ali kontrolo meritev. Poleg tega se v laboratorijih na inštitutu opravljajo tudi dela v zvezi s pridobitvijo akademskih naslovov magistra in doktorja znanosti. Analizna kemija je še posebno pomembna v času, ko je kvaliteta eden osnovnih pogojev za prodor proizvodov naše industrije na zahte\no mednarodno tržišče in zato je pričakovati, da se bd sodelovanje na tem področju med SOZD Iskra in Kemijskim inštitutom »Boris Kidrič« še razširilo. dr. Vida Hudnik zvezo DO KONDENZATORJI SEMIČ še troje nagrad inovatorjem Tudi znanje ima svojo ceno mi (Nadaljevanje s l.Strafllp ugotavl janju in razporejanj u celomega inovacijskega dohodka kot tudi delež, ki naj gs ^ prejmejo avtorji inovacijskih predlogov ter vsi delavci, ki sodelujejo v procesu reali ^( . 1 zacije inovacij. bt11.6 Pri tem je treba razrešiti probleme, ki se pojavljajo v zvezi s pojmovanji, kaj spada* okvir delovnih dolžnosti.posebno pri strokovnih in vodstvenih delavcih. Potrebno p1 s*0var je poleg tega hitreje uveljavljati tudi bolj stimulativne kriterije za ocenjevanje pfl'n,h nc spevka razsikovalno-razvojnega dela k povečanju produktivnosti in razpolcžljiveg^očno dohodka OZD; uveljavljanje teh kriterijev naj bi motiviralo raziskovalce, obenem P1 kle č< povečalo njihovo odgovornost, da se tudi prek konkretnih rezultatov svojega dela p» tooral Izjemen pomen za krepitev inovacijske sposobnosti v sistemu združenega deti imajo tudi rešitve v družbenoekonomskem sistemu in ekonomski politiki. Gre za tfi, .;)u 1 kolikšen pomen se v praksi gospodarjenja priznava med drugimi proizvodnimi dejav niki tudi znanju in gospodarjenju z znanjem. Zato bomo morali z vidika uveljavljanj) lskra znanja kot proizvodnega dejavnika na problemski konferenci nujno ovrednotiti tud' strani negativne učinke socializacije izgub in drugih oblik slabega gospodarjenja z družbell|, naŠa < lastnino in minulim delom, ki so posledica prepočasnega uveljavljanja elementov bk' govne proizvodnje. Pri tem pa bomo morali upoštevati že dosežene rezultate v uresfli' čevanju stabilizacijske poli tike,krepitvi izvozne usmerjenosti in začetnega prestruktU' riranja gospodarstva, da bi lahko izpostavili čimbolj konkretne elemente, na katerih j* potrebno nadaljevati in širiti začete procese, v tem smislu pa tudi pogoje za krepite* inovacijske sposobnosti združenega dela. Prizadevanja komunistov za intenzivnejša vlaganja v razvoj in uporabo domače^ znanja so pomembnejša od prizadevanj za zmanjševanje uvoza surovin, reprodukcij' skih materialov in kupovanja tujega tehnološkega znanja, ker predstavljajo edino trdno dolgoročno podlago naše samostojnosti in enakopravnega vključevanja v med' narodno delitev dela. Ob tem pa bomo morali komunisti s svojo dejavnostjo zagotO' viti, da se bo hitreje uveljavljala zavest, da ima tudi znanje svojo ceno, da razvoj i" uporaba tehnoloških, upravljalskih in drugih znanj terja vedno več sredstev v sklop« proizvodnih stroškov in akumulacije in da je krepitev lastne inovacijske sposobnost* ena od najpomembnejših front in sestavni del prizadevanj za racionalno gospodarje nje z vsemi proizvodnimi dejavniki. Gotovo je, da vse organizacije združenega dela niso strokovno usposobljene, da 1» same zasnovale celoten splet nakazanih nalog. Problemska konferenca bo morala zato opredeliti predvsem tiste najbolj nujne naloge, brez katerih se delavci v združenen1 delu ne morejo lotiti akcij in za krepitev inovacijske sposobnosti svojih OZD, obenei« pa zadolžiti tudi komuniste v ustreznih občinskih in republiških organih, zbornični!1 organih in drugih organih ter v družbenopolitičnih organizacijah, dav določenem rok« izdelajo in posredujejo metodološke napotke in druge elemente, na podlagi katerih bodo lahko delavci v organizacijah združenega dela ovrednotili stanje in konkretizirali svoje naloge za razvoj in krepitev inovacijske ustvarjalnosti v njihovih organizacijah združenega dela. j ne zl bo ko So itt bt d« P< & P< b« ol Že v prejšnji številki smo poročali, da v semiški Iskri zelo skrbijo in pospešujejo inovacijsko dejavnost med delavci—neposrednimi proizvajalci. To se odraža ne samo v realizaciji konkretnih inovacij v proizvodnem postopku, temveč tudi v priznanjih in nagradah, ki jih semiški inovatorji prejemajo. To pot bomo predstavili še tri semiške inovatorje, ki so prejeti nagrade in priz- nanja na podlagi razpisanega nagradnega natečaja za dosežke na področje razvojnoraziskovalne dejavnosti ie inventivne dejavnosti v občini Črnomelj. SOZD Iskra in Kemijski inštitut »Boris Kidrič« iz Ljubljane sta v letu 1980 sklenila samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju pri raziskavah, strokovnotehnični dejavnosti ter vzgoji kadrov. Raziskovalna skupina za anorgansko analizno kemijo na Kemijskem inštitutu »Boris Kidrič« se je vključila v ta sporazum predvsem na področju razvoja metod in postopkov, ki omogočajo kontrolo surovin in polizdelkov ter zagotavljajo kakovost izdelkov. Tako so na predlog odbora za izume, tehničheizboljšave inkoristne predloge v DO Iskra Kondenzatorji Semič prišli v ožji izbor črnomaljskega razpisa tudi Franc Štine, Andrej Šober in Damir Cvitovac. Omenjeni delavci semiške Iskre so za inovatorske dosežke v proizvodnji dobili priznanja in drugo nagrado občinske raziskovalne skupnosti v Črnomlju. Ko auarj adlols lobili adev nosih 'fugos jrazpo \ fe ena Biitval 'n kr, Vs; ;pren Franc Štine je prejel priznanje in nagrado za predlagane izboljšave in izvirne rešitve na posameznih strojih. Tako jena navijalnem stroju za navijanje elektronskih kondenzatorjev z izvirno rešitvijo pogonske sklopke prispeval, da je bil omenjeni stroj uspešno in hitro vpeljan v proizvodnjo. Ravno tako je z izvirno rešitvijo priključnih merilnih sponk na merilnih mizah rešil večletni problem kontaktiranja. Ta predlagana rešitev merilnih sponk se je v praksi zelo dobro obnesla in je bila tudi izvedena na merilni mizi za KPL kondenzatorje, ki je bila izdelana za izvoz. *' Z li l * mmm......._ Andrej Šob«' je bil nagrajen za predlagane izboljšave na strojih in v proizvodnji. Andrej Šober je kot inovator s svojimi izvirnimi rešitvami veliko prispeval, da so bili stroji, ki jih je montiral, narejeni na racionalnejši način in bili kot taki tudi uspešno vpeljani v proizvodnjo. Tako je rešil problem valjčkov na navijalnem stroju PIessy, kjer je namesto specialnih valjčkov vgradil za to prirejene standardne valjčke, nadalje je rešil problem podajanja zvitkov na formirno kolo, kjer je namesto podajalnikov za različne dimenzije zvitkov naredil univerzalno nastavljivi podajalnik; ravno tako je rešil problem varjenja KPK ohišij, katero se je predhodno navilo ročno, tako da jih sedaj navija z varilno napravo za vzdolžne vare. Na formimih strpjih pa je rešil problem preboja med priključnimi klemami. Damir Cvitovac pa je dobil nag*81 ** in priznanje za izvirne rešitve na p®1 q,( meznih strojih ter racionalizacij6 proizvodnji elektronskih kondenzat* ^ ^ jev. Damir Cvitovac je veliko prisp6 0 kot inovator, da je delo na posaiti^' Ce,o= mestih v proizvodnji elektronskih M denzatorjev lažje in racionalni ^ opravljeno. Med predlaganimi in rči z;rai] ziranimi predlogi so posebno f membni trije, ki so se v praksi do' 0 obnesli, in sicer naprava za barvno* načevanje tolerance, podajalna * ^ 1 prava na formimem kolesu ter čišč61 ^ 1 kontaktnih sponk na merilnih avto*8 j. tih in formirnih kolesih s posojf zvočno pištolo, s katero pod veli> pritiskom brizga čistilno sredstvo meff dele stroja, ki jih je potrebno očisti tem predlogom je precej skrajšal ,jejo čiščenja stroja in s tem tudi zmaw Sose same zastoje v proizvodnji. Priznanje za humanost V Iskrini Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu se zaposlovanja invalidov nikdar niso otepali NASPROTNO, V SODELOVANJU Z MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE VSAKO LETO SPREJMEJO v delovno usposabljanje določeno število telesno prizadetih, ki jih na ta način uspešno vključujejo v delovno in življenjsko okolje. Večina tistih, ki jih v Pržan sprejmejo s posredovanjem ljubljanske medobčinske skupnosti za zaposlovanje in\ a-lidov, se tam kasneje tudi redno zaposli. spro P' tolik > kdoc kot s In Gon *akl To je seveda rezultat ustreznega 61 nosa vodstva temeljne organizacije-; Iskri seveda tudi sodelavcev, ki invati kupj sprejemjo v usposabljanje. jev, Na slavnostni seji ljubljanske skup6 3 m, sti za zaposlovanje 9. februarja letos- teka to prizadevanje Iskraše v s Pržana še P Volj, sebej poudarili s pismenim priznanj6 šegi; Seveda pa je priznanje, ki Iskraše humanost obvezuje še naprej, le mna oddolžitev za tisto, kar je za i*1’ lide v življenju najpomembnejše: d8 strokovno in poklicno osamosvojij0 vključijo v normalne življenjske to*1 ve. Inovatorji med strokovnim posvetom. VABILO NA PREDAVANJE DR. BORISA GRABNARJA Elektrotehničko društvo Kranj vabi na odprto predavanj? prof. dr. Borisa Grab-narja o sociološkem vidiku razvoja mikroračunalništva in vpliva na razvoj družb«; Predavanje je namenjeno tako računalniškim strokovnjakom kot vsem ostalim, I1 jih ta fenomen zanima bodisi profesionalno ali'povsem iz hobija. Predznanje ni p°' trebno. Po predavanju bo razgovor. Predavanje bo 23. februarja 1984 ob-18. v prostorih hotela Creina v Kranj«' SINDIKAT ŠIROKE POTROŠNJE -e . , . . ’ . - Z’ ■ ■ ’ interesni skupnosti afli (Nadaljevanje s 1. strani) ajg'P°^?rov smo združili v celoto. a J 8; »M:."' ,U1U ZU1U^“' v vciuiu. ^ kod novega ni, saj vemo, da so vsa-dr(Jlevne zakonske spremembe na po-ida' Sj0v Ju menjave s tujino prav naš ’jugo-0£nih ^ki fenomen1: zaradi vsakodnev-Pd ”0vih odločitev ne moremo dolgo-n^Šeli. ° načrtovati izvoza. Morda bomo ! o°' ihnrCvZ nckaj mesecev zvedeli, kako bi oDA,ai ^lati že zdaj... Pesimistični deK igt- 0valci celo poudarjajo, da bo ob pol-a to b:|_u Jugoslovanski izvo2 > na konverti-jaV' isl ° območje nižji od lanskoletnega. an( straa Se Potrudila, da vsaj z njene 1 nl1 nax.1 temu ne bo tako<, poudarjata bii' 8 govornika. jeli *®loš Resnik: »Nezaviden in •mgotov položaj pri razpolaganju tn*m deviznim prilivom nam "°do v nekolBtšni meri olajšali “Oc-penzedjski posli, obmejno ?odelovanje in pa blagovna poso-|*m. Vse te oblike poslovanja odo ugodno vplivale na izplen miznega priliva, seveda pod Pogojem, da tudi na tem po-“focja ne bo kakšnih resnejših Posegov, čeprav je slišati, da "Odo omejili kompenzacije, ter “Ifodti restrikcije na področju obmejnega sodelovanja. žnib tiuar°neC ^ecembra in v prvih dneh ja-^dtok*1 ^ Za^e*° veljati več zakonov in ene 0(!! / j «.avciu veljati vec zanonov m irtli loh.*ov s področja devizne rgulative: d3*1 d d J '■smo Zakon o spremembi zakona v ž. nn„. ,VlZnem poslovaniu in kreditnih od- .z-ason o sprememm zaKon; ).Ž^^K1Znem Poslovpnju in kreditnih od-jUb ,s tujino, Odlok o devizni politiki raz , viie 23 letos. Odlok o začasnem raz , JC 23 »etos, UdioK o začasnem lil me?0 .Banju z devizami v prvih dveh ec,‘l letos ter med drugim tudi tako K »ane enotne kriterije iz 69. a | nitvj a, '"akona o spremembah in dopol-® n t ,zak°na o deviznem poslovanju redilnih odnosih s tujino za letos. sa ta zakonodaja prinaša določene emembe. Poenostavljeno gre za to, da > 0raj° vsi gospodarski subjekti naj-)ln^ 6 k°nca februarja povezati v re K06 or8anizacijske enote, za ka-ružh °tj0 izračunali tako imenovane Dni”0 Pr*znane repro potrebe, ieia S takšna novost, ki pa jo je spre-iizvn celot lr-an^U lako imenovanih repro h ^ ^ ’ torej o povezovanju združenega ilfic ^,v določene organizacijske oblike. in" urganizacijsKe odukc. 1 r6i žira«- °n omog0ča dve obliki organi-0 l Mila i3.’* sta Poudarila Miloš Resnik in ^ orvan ^P^mk. »Prva je ta, da lahko no1- S-P, 'Nacije združenega dela v svojih a ! ske združenjih v okviru Gospodar- išččl oornice Jugoslavije izračunavajo /tol* j)e 'menovane družbene repro potre-veiiv rU®a možnost je v tem, da se lahko e*^ »zairv P08*07”' sistemi prijavijo kot tv° mpmkUČen velik poslovni sistem, pomemben 7u r—.-11- sestav- 5» £mbe„ zaTo šal ^ , organizaciji Iskra in Goreti je in lafli $0 “ organizacija Kolektor iz Idrije, SDrnt ^ učile za to, slednjo obliko, na-s„e s°Vanje Izvršnega odbora intere- ‘docel J Presenet'l°,n ogorčilo, saj je ^*ws;s^-i.2-kono,n' Gore • ^ 80 bili vzroki, da so se Iskra, zaSe to Kokktor odločm za svoj -a ^ ti^raCen Poslovni sistem? |ie,l lsi,r: °5enje je eden največjih kupcev vaii kupil ,zteku javne obravnave osnutka Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra (Marjan Trojar, Bil) Poročilo o izvajanju sklepov DS SOZD Iskra v zvezi z reševanjem problematike DO Elektrozveze (Stane "Preskar) 2. Predlog Letnega programa SOZD Iskra za leto 1984 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985 in poročilo odbora za samoupravno usklajevanje L Poročevalec: Zoran Polič, Jože Vidic 3. Informacija o spremembah deviznega sistema v letu 1984 Poročevalec: Miloš Resnik 4. Razpis imenovanja treh članov kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za stike z javnostjo, za.stike z velikimi poslovnimi sistemi in za organizacijo ter razrešitev člana KPO SOZD Iskra za namensko proizvodnjo P Poročevalec: Boris Lasič 5. Razpis volitev.v delavski svet SOZDIskra in odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra Poročevalec: Jasto Marcon 6. Informacija o poteku in razvoju projekta Mikroelektronika Poročevalec: Miloš Kobe 7. Odgovor na delegatsko vprašanje delegacije DO Iskra Delta Poročevalca: Pavle Gantar, Miloš Kobe 8. Predlogi KOS SOZD Iskra o imenovanjih — komisije za inovacijske nagrade Iskre — volilne komisije in za ugotovitev izida referenduma v SOZD 9. Vprašanja delegatov. Predsednik DS SOZD: Jože ČEBELA e Ji Delovanje naprave je prikazi laeramu nrehaiania stani. TestČ. Eli Do je diagramu prehajanja stanj. TesB*-^ prava ima začetno stanje in več^- ^ stanj. Le-te povezujejo določen0^ , testnih postopkov. Prehode jx;i nji in podstanji krmilijo ukazne Kp J ki jih uporabnik(hpr. serviser) v1’ -j napravo preko tastature oz. z ak? njem posebne tipke. Nekateri c niso odvisni od uporabnika in s£ - ^ avtomatično. L 5 Med ukaznimi besedami a, glavne in pomožne. Glavne k*? prehode med glavnimi stanji, po1^ • pa med podstanji, ki so vgnezde0ta^| . sameznem glavnem stanju in stanje lokalne. Želeno vrsto testu1, i stopkov izberemo z vnosom us1^ [ ukazne besede. Poklicani testi so ' ‘ čini primerov interaktivni; lahko dodatno definira testni Interakcije potekajo v obliki vp^ _ in odgovorov uporabnika. Osnovna testna naprava. Edvardu Zajcu v slovo * * iti : ' ' A p* ■trt1*spi Ko je treba zapisati besede v slo'1 človeku, ki je bil zvest Iskri vse & svojega prvega delovnega dne, sepf1 le stežka ujame z željo po poslednje^ pogovoru. Še toliko težje, če gre Z* človeka, ki je s svojim delom pripc mogel iz najtežjih dni nastajanja d1' nošnje velike Iskre. Edvard Zajc, ki je z delom na F1'. Žanu pričel pred dobrimi trideseti/111 leti, ima med Iskraši širok krog prij? teljev in znancev. Kot dolgoletni k?, drovik tovarne, od koder so izrrt' številne Iskrine tovarne po Slovenil1' se je srečal z mnogimi Iskraši, ki so' petdesetih in šestdesetih letih posta'/', Ijali temelje današnjemu industnj skemu gibanju. Vedno je bil tudi dejaven v samot1' pravnih organih in organih družb*', nopolitičnih organizacij; tudi v naj težjih dneh, ko je bilo marsikdaj treb1 z golo roko postoriti tisto, kar dan# velja za neizvedljivo. Marsikdo med nami si zato ne za* predstavljati naporov in odrekat! pionirjev, ki so gradili boljšo prihod^ nosi; in Edvard Zajc sodi mednje Slovo od priljubljenega tovariša b1 sodelavca, ki mu ni bilo dano doč*' kati spokojnejših dni, je težko in it marsikoga med nami nerazumljiv0 Edo, ne bomo te pozabili! Sodelavci s Prion1 — 10 AVTOELEKTRIKA ^ovo vodstvo sindikata Ce* not roč* ^fejšnji petek, 10. februarja je delovni utrip v novogoriški Iskri Avtoelek-»vsekakor popestrila tudi seja konference osnovnih organizacij sindika-_ »j je zajela kar 13. točk dnevnega reda. To je bila namreč volilno pro-gramska seja, na kateri so pregledali dosedanje delo konference, delo vseh milici kjvdelujej° pri sindikatu ter izvolili noyo vodstvo. Na krmilu te najin ,eišc organizacije, v katero je vključenih vseh 3200 zaposlenih v Av-TOZD ^ •>° ®M>s*ei Miloš Vodopivec, vodja električne merilnice v NAREJENEGA La2jt ielidanjt’ Predsednik Boris Grego-'edh OOnanLrn.de!e8atom iz vseh enaj-^ i usnpfred0C’* ^^ato delo, narejeno :enjandatrp ° ®PravlJeno v njegovem : "Uila n 1 m °i)dobju- Iz njegovega po-16 %noP^VZemamo nekai izvlečkov. Po-r) fružberr051 50 Posvetili urejanju ' ^?udoWK 0n0rnskih odnosov. V ok-n p!zdrii7i?^bT^noupravne8a sporazuma , »pražit« TOZD , delovno organiza- i ^ah in ml e!.b OD ‘n pravilnika o osno-lp0fTiiH en ih za delitev OD. ^Janiranii^ P°dročju samoupravnega vPaj se ipia ^opazni pozitivni premiki, ram 1 ?dlkat aktivno vključil v pro-azrešev ° -Sania dela in poslovanja, v ^atena|anje Prob|ematike oskrbe z Drauj nadomeščanje uvoznih pozi-Sanje za*°8> hitrejše osva- ftrogram V'b ,lzdelkov, iskanje novih *orSaWV,'!d-in s tem tudi ustvarjanje . Es," J^idnostne situacije. Ak-^bravnnladlkata^e ki!3 opazna tudi pri 1/bravnav! ‘"Jestirapja» predvsem pa pri |e. p"a ‘ reorganizacije Avtoelektri- lodnira o”0 na.tern področju sindikat lem ncn rsamziranost, podano v dru-lolišj o U ku’ saJ bodo le tako dani |orji amouPravni in ekonomski fak- *an kadrovske politike je bil Bctiv^ i vključevanju članov ko- ■ ako v strokovno kot samou- .aiva -r V vključevanju članov ko-avnoinH0 y, strokovno kot samou-PPanie w i • uUzbeno politično izobraže-Va bonzatJir zadovoljivim rezultatom dbtno KSbn° resno Pristopiti h kvali-^anin mi J1? Poseg°ni tako na vključe- :°vKela ^ b°ljŠa P°litična in stro- _ain snrnedn*k .Gregorič je v nadaljeva-^,ozašči'rOVOyil Še 0 ‘n družbeni sa-n rekrpJ’etovanju, oddihu, športu 'a o J1 ter oskrbi članov kolekti-niranju ‘ka'nem delovanju ter infor-uformlra • Je poudaril, da je bilo )0zitivnr,nJvidobro’ saj je bil kolektiv vključen v vsa dogajanja, ve- listanju časnikov človek , na zadnjih straneh na 0^m,z7ti, v katerih nam ie nr' m s°delavd sporočajo, da LPrmmi1 njihov sorodnik, pri-b l sodelavec- Oko se ti ustavi poznanem imenu, ob kate- rJako nas ie sodelavce Tonka kf.?.Sa Potresla vest, da ga ni-K°‘> večne bo med nami. Živo so am v spominu zadnji trenutki, ki mft P^ Prebili skupaj in njegov sem*, lkUc: >>Poveite Jožetu, da sem tudi jaz postal dedek!«. "trtjepretrgala življenje sode-^catnprijateija, ki je skupaj z nami gradil Iskro! Sodelavci iz Iskre 1SE, Inženiringa zana na poslovanje DO in TOZD, kot tudi delitev dohodka, čistega dohodka in še posebej osebnih dohodkov. In še eno aktivnost moramo omeniti, skrb za družbeni standard, predvsem zagotavljanje oskrbe članov kolektiva. S skupnim združevanjem sredstev so bile v lanskem letu opravljene številne, tudi izredno zahtevne naloge. Vendar o tem kdaj drugič. VIDNO DELO KOMISIJ Tudi predsedniki komisij, ki delujejo pri sindikatu so podali oceno svojega dela. Komisija za šport in rekreacijo je privabila na športne terene nad'400 zaposlenih, najmnožičnejša udeležba pa je bila na letnih in zimskih igrah Avtoe-lektrike ter SOZD Iskra. Pa tudi v organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikatu Nova Gorica se je odražala množična udeležba. Vera Gorjan, predsednica komisije za družbeno aktivnost žena je med drugim omenila tudi uspešno srečanje s predstavnicami naprednega delavskega gibanja iz pokrajine Furlanije — Julijske krajine, ki je bilo marca prejšnje leto. V organizaciji te komisije pa je kar 41 delavk iz TOZD in DSSS v Šempetru razstavilo svoja ročna dela na skupni, zelo uspeli razstavi lansko leto ob 8. marcu. Tudi organizacijsko—kadrovska komisija pri sindikatu je imela razgibano leto, saj so obravnavali vse dokumente za sindikalne kongrese, pripravili so nov, ustreznejši pravilnik sklada vzajemne pomoči, v katerem je že dva tisoč zaposlenih, aktivno so se vključili v evidentiranje članov za najodgovornejše funkcije v sindikatu itd. Na vsa poročila je bila nato odprta razprava, največjo pozornost pa so namenili reorganizaciji delovne organizacije. Na ta vprašanja je odgovarjal glavni direktor Peter Mivšek in poudaril, da ni nikakršnih vzrokov, da ne bi reorganizacije izpeljali po začrtani smeri, torej v organizacijo proizvodnje zaganjalnikov, altematorjev, elektronike, orodij in spremljajočih dejavnosti tako, kot predvideva drugi osnutek. Delegati konference so njegovo mnenje podprli. BOGAT PROGRAM DELA Na konferenctso si bili enotni,da bo novo vodstvo kos bogatemu programu dela, ki so ga sprejeli. Predvsem so temu porok že dosedanje dobro izpeljane akcije in v celoti realiziran zastavljeni program. Aktivnosti in usmeritve izvršnih odborov OO in KOOS za obdobje 1984/85 bodo izhajale iz usmeritve stališč in sklepov 10. kongresa ZSS, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, družbeno političnih razmer v delovni organizaciji, občini, Sloveniji in Jugoslaviji s cilji gospodarskega in socialnega razvoja. Miloš Vodopivec. Za uresničevanje ter usmeritev sklepov pa Bo KOOS s svojim delovanjem-zagotavljala predvsem naslednje: samoupravno organiziranost,, uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, uveljavljanje sistema delitve po delu in rezultatih dela, kadrovska politika in izobraževanje, zaposlovanje, socialna politika in socialna varnost, informiranje, LO in družbena samozaščita, letovanje, oddih, šport rekreacija in oskrba ter sindikalno sodelovanje. VOLITVE Po razrešnici dosedanjemu vodstvu konference in članom predsedstva se je ponovno razvila diskusija v kateri je prevladovala ugotovitev, da je bilo dosedanje delo res dobro, skrbno zastavljeno in izpeljano v zadovoljstvo vsega kolektiva, za katerega je bilo potrebno veliko časa, tako delovnega, kot privatnega. Predsedstvu KOOS je bila tako dana res lepa zahvala. Kot smo uvodoma že omenili, je bil za predsednika predsedstva konference OO sindikata Iskre Avtoelektrike soglasno izvoljen Miloš Vodopivec, v predsedstvu pa so: iz MZ — Kazimir Kerševan, VZ — Silvo Spačal, GE-Dušan Bažato, VT — Vladimir Šulin, ŽA — Bernarda Vagner, AET — Ljubo Leban, LIT — Srečko Pipan, D ES — Mojmir Maraž, INŠ — Eljo Prando, KOM — Boris Kante, ERS — Igor Mavrič in DSSS — Franc Kavčič z namestniki. Predsednik za družbeno-ekonomske odnose in samoupravljanje je Branko Filej, predsednik za družbene aktivnosti sindikata je Danilo Arčon, blagajničarka Marija Šimac, delegati v KOOS SOZD Iskra pa so Vera Gorjan, Drago Novak in novi predsednik, ki se je ob zaključku konference tudi zahvalil za zaupane naloge in podčrtal da se bodo vsi s skupnimi močmi prizadevali za čimboljše poslovanje in za uresničevanje vseh zastavljenih ciljev. Posebej se je zahvalil bivšemu predsedniku KOOS in ostalim sindikalnim delavcem, ki so kakor koli pripomogli k lepi dediščini, ki so jo zapustili novemu vodstvu. Najzaslužnejši sindikalni delavci so bili za uspešno delo nagrajeni s knjižnimi darili, ki jim jih je podelil dosedanji predsednik, ob gromkem in zasluženem aplavzu pa je dosedanjemu predsedniku predal knjigo novi predsednik. Marko Rakušček IEZE — TOZD UPORI ŠENTJERNEJ Od besed k dejanjem le z aktivno mladino Osnovna organizacija ZSM v TOZD Upori šteje okrog sto članov, precej manjše število pa je takih, ki aktivno sodelujejo pri delu mladinske organizacije. O njihovem delu in nedelu v zadnjih dveh letih smo se pogovaijali s predsednikom OOZSM v Uporih Francem Hudoklinom. Kako ste pred dvema letoma zastavili svoje delo v mladinski organizaciji? Na začetku tega mandatnega obdobja je imela naša mladina na papirju kompletno predsedstvo s šestimi komisijami. Te komisije so sprejele svoje programe dela in to je bilo okostje dela osnovne organizacije. Katere so bile osnovne naloge? Idejno politično usposabljanje in izobraževanje mladih, spremljanje družbenoekonomskih odnosov ter informiranje. Kljub jasnim ciljem in nalogam je delo komisij po nekaj mesecih ugasnilo. V čem vidite vzrok za to, da delo ni zaživelo? Kot marsikje drugod, v drugih delovnih organizacijah, se kljub prizade- France Hudoklin. vanjem predsedstva naše osnovne organizacije ni dalo storiti kaj več. Mladincev za delo enostavno ni! Zavedati se moramo, da je članstvo v ZSMS prostovoljno in če v ZK še vedno kljub zadolžitvam niso zaostrili odgovornosti, kako naj bi jo pri mladih. DO AVTOMATIKA Obisk predstavnikov železniškega gospodarstva V sredo, 1. januarja je obiskala delovno organizacijo Iskra—Avtomatiko delegacija jugoslovanskega železniškega gospodarstva, Id jo je vodil Gregor Savinjšek, član poslovodnega odbora za tehnično področje. V delegaciji so bili še Bora Damjanovič, ki je zadolžen za področje signalno-vamostnih, telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, Sima Mikič, direktor Instituta za železnico iz Doboja, iz ŽTP Zagreb Filipovič in Babič, iz ZG Ljubljana pa Lojze Žitnik. Poleg Iskre je delegacija obiskala El — moderne naprave teleinformatike Niš in Energoinvest, vse z namenom, da in daljinskega upravljanja sistemov za se seznani s proizVodnim programom vleko in promet, proizvajalcev železniških signalno-var- Avtomatika je poznana kot priznan nostnih in telekomunikacijskih siste- proizvajalec kompletnih železniških mov in razvojnimi možnostmi oz. načr- signalno-vamostnih in telekomunika-ti. cijskih sistemov. Njena prizadevanja za V prostorih Centra sistemov za av- plasma opreme in znanja so dala v zad-tomatizacijo je v imenu delovne orga- njih nekaj letih tudi na tujih, konverti-nizcieije goste sprejel predsednik pošlo- bilnih tržiščih vzpodbudne rezultate, vodnega odbora Avtomatike, Marcel Vgradnja signalno-vamostnih naprav v Božič z najožjimi sodelavci. Po poz- Grčiji, podpisani pogodbi ž Bolgarijo in dravnem nagovoru in izrečeni dobro- Turčijo o posodobitvi železniških došlici, so jih seznanili z rezultati več omrežij, vključno s prenosom znanja kot dvajsetletnih naporov, ki so ob tehnologije, vse to potrjuje obvladova-kreativnih rešitvah dali: nje tovrstne tehnologije in znanja in — moderne sisteme elektronskih daje priznanja strokovnjakom tako v signalnih naprav (postajnih, medpo- razvoju kot proizvodnji za naprave in stajnih in cestnih predorov), — sisteme telekomunikacij, (Nadaljevanje na 6. strani) Centralna postavlfalnica za daljinsko krmiljenje železniškega prometa na progi Ljubljana Jesenice. Poleg naštetih težav pa je bilo gotovo nekaj akdj, ki ste jih v celoti izvedli. Organizirali in uspešno izvedli smo akcijo zbiranja odpadnega železa, in starega papirja po TOZD, izlet na Štajersko, sodelovali smo pri izvedbi zimskih iger IEZE na Javorovici, veliko mladih se je udeležilo plesnega in šiviljskega tečaja, dva naša mladinca pa sta obiskovala dvodnevni seminar v Pore- X.. Nekatere dobro pripravljene akcije niso bile izvedene zaradi neudeležbe. Celo naloge, za katere se mladi prostovoljno prijavijo, na primer za MDA, niso bile opravljene. Ugotavljamo tudi, da bi morali bolje sodelovati z Občinsko konferenco, saj bi od njih lahko dobili pobude za boljše delo v naši mladinski organizaciji. MIK SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana V skladu s programom za uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje v Iskri, sklepom KPO SOZD Iskra in področnih kolegijev za kakovost, razvojno raziskovalno dejavnost ter kadrovsko dejavnost in izobraževanje in na osnovi dogovora s KOS SOZD Iskra. razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu: UVAJANJE KROŽKOV ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE v času od 7. do 10. 3. 984 Strokovno usposabljanje je namenjeno pospeševalcem krožkov za izboljšanje proizvodnje. Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje delavcev za izboljšanje procesa in izdelkov . Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5-12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po eno uro na teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljajo probleme, analizirajo vzroke in izvedejo ali predlagajo izboljšave. Pospeševalec je delavec s primerno strokovno izobrazbo in temeljitim znanjem, ki pozna in obvlada tehnike dela v krožku ter je seznanjen tudi s teorijo in principi delovanja krožkov v drugih sredinah. Sposoben mora biti tudi svoja znanja prenašati na druge in koordinirati ter usmerjati delovanje krožkov. To znanje pridobi na posebnem specializiranem seminarju. VSEBINA: 1. Osnove krožkov za izboljšanje proizvodnje 2. Način tehnike dela v krožku 3. Uvajanje krožkov 4. Razprava in povzetek ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 7. 3. 1984 ob 9. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 10. 3. 1983 ob 14. uri. VODJA PROGRAMA: Lotar KOZINA, dipl. ing., SOZD Iskra, DSSS CENA strokovnega usposabljanja: V ceno din 7.600 so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 28. 2. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Sonji Vrhovec, na tel. št.: 061—222-212. AVTOELEKTRIK& — DSSS Člani najštevilnejše 00 ZK pregledali delo , • V predzadnji številki našega časopisa smo obširno poročali o programskih in volilnih konferencah osnovnih organizacij zveze komunistov Iskre Avtoe-lektrike, Nova Gorica, kjer so člani ZK ocenili svoje delo, sprejeli programe dela za letošnje leto in izvolili nova vodstva. Zaradi omejenega prostora smo pretekli skozi delo v štirih OO ZK v temeljnih organizacijah, danes pa poglejmo še v delo OO delovne skupnosti skupnih služb Iskre Avtoelektrike. Dosedanji sekretar Rajko Novak je predočil izjemno strjeno in bogato delo te OO, kjer je največ članov ZK—44. To je velik odstotek glede na število zaposlenih v delovni skupnosti in znaša 16,6%. Vsebino in intenzivnost delovanja te OO so v zadnjih dveh letih sooblikovale predvsem aktualna gospodarska problematika v delovni organizaciji, urejevanje družbeno ekonomskih odnosov, vprašanja organiziranosti in nadaljnjega razvoja, področje delitve osebnih dohodkov in vrsta drugih, prav tako pomembnih notranjih in zunanjih dogajanj, kjer je prav gotovo najpomembnejše vključevanje v aktivnosti ob republiškem in zveznem kongresu ZK. Kljub mnogim vidnim rezultatom pa je sekretar Novak v svojem poročilu spregovoril tudi kritično predvsem o premajhni učinkovitosti tudi zato, ker zastavljene obveznosti in odgovornosti prepočasi uresničujejo. To velja predvsem za izboljševanje likvidnostne situacije, reševanje kadrovske problematike, reorganizacije delovne organizad-je, uvajanje resnično stimulativnega nagrajevanja po rezultatih dela itd. Na vseh teh ključnih vprašanjih, je poudaril sekretar, bodo morali biti prav komunisti prvi pri odpravljanju slabosti. Po njegovem mnenju v osnovni organizadji še niso dosegli tiste stopnje zrelosti, da bi lahko objektivno ocenili delo slehernega komunista. Zato se morajo vsi zavedati, da bodo večjo odgovornost zveze komunistov dosegli le z večjo kritičnostjo do dela, analiziranjem slabosti in večjim angažiranjem, kar bi iz njihovih vrst postopoma izločilo nezainteresiranost in oportunizem. Ta proces diferendadje bo slej ko prej moral zaživeti. Člani te OO so se aktivno vključevali v aktivnosti ob 9. kongresu ZKS, ostalih republiških Tcongresih in 12. kongresu ZKJ. Na kongresu ZKS je z razpravi o delovanju komunistov v delovni organizacijfz več temeljnimi organizacijami sodelovala tudi članica njihove osnovne organizacije, kar je nedvono priznanje tako za njeno, kot tudi za delo celotne osnovne organizacije. Z razpravami so sodelovali tudi na obeh konferencah OK ZKS Nova Go~ Debvno predsedstvo konference ZK DSSS. Potrebe po sodelavcih __,Na m®*1« bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloga v Iskri, tako zi redno delo kot ra sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ah posemezmh DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samounravnep« sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavca, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami žehjo menjati dalo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpisa za vodilna S ^ °bW" ” "**"■ .. 8020""" dsss-t'' 3- ISKRA TELEMATIKA KRANJ TOZD MONTAŽNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, Ljubljana, Medvedova ul. 28 Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. Vodje tehnično razvojae službe 2. Vodje računovodske finančne službe Kandidata morata poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje. Pod 1. da ima visoko izobrazbo elektro smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj in znanje angleščine. Pod 2. da ima visoko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. . Oba kandidata morata izpolnjevati pogoje določene z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Kandidata bosta izbrana za 4-letni mandat. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Za razpisno komisijo, ISKRA TELEMATIKA KRANJ, TOZD Montažno servisna organizacija, Ljubljana, Medvedova ul. 28, v 15 dneh po objavi razpisa. Hkrati objavljamo prosta dela in naloge 2 Asistenta programerja ZA DELO PRI UVAJANJU NOVIH OBLIK, ki jih omogoča procesorsko krmiljenje v telefonskih centralah. Pogoji: — dipl. inž. elektrotehnike, smer telekomunikacije, industrijska elektronika ali računalništvo, — zaželene delovne izkušnje na področju telefonije, — aktivno znanje angleškega jezika. Vodja odpreme v skladišču materiala Pogoji 3-letno trgovsko šolo in 4 leta delovnih izkušenjinj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, TOZD Montažno servisna organizacija, Ljubliana, Medvedova ul. 28. O izidu izbire bomo prijavljene kandidate pisno obvestiliv 30 dneh po preteku roka za prijavo. Izmenjava daril med predsednikoma rica in se tudi sirar vključevali v aktivnosti občinskega in centralnega komiteja ZKS. Po res izčrpnem poročilu sekretarja je sledila rarazprava iz katere povzemamo, da še tako odprti problemi, kot tudi doseženi uspehi predstavljajo obveznost za nadaljnje delo, poročilo sekre tarja pa je realna slika razmer in dela osnovne organizacije v zadnjih dveh letih. Udeleženci konference so sprejeli sklep, da se iz poročila izhajajoče smernice in ugotovitve pripravi kot program dela, ki ga bo osnovna organizacija obravnavala na eni prihodnjih sej. Člani osnovne organizacije so zatem izvoliti nov sekretariat, za sekretarja pa je bil izvoljen Bojan Mohorčič, v njegovi odsotnosti pa ga bo nadomestovala Marija Kokelj, ki je bila na konferenci tudi predsednik delovnega predsedstva, po volitvah pa se je zahvalila za zaupano dolžnost in izrazila prepričanje, da se bo OO ZK DSSS ob sodelovanju vseh njenih članov tudi v bodoče aktivno vključevala v reševanje tekočih problemov in se borila za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Za uspešno delo in prizadevanje pa so člani te osnovne organizacije nagradili dosedanjega sekretarja Rajka Novaka s knjižnim darilom. Konec prejšnjega meseca so imeti volilno programsko konferenco tudi člani ZK TOZD Komerciala, kjer so pregledati dosedanje delo, dogovorili so se o nadaljnjih aktivnostih in izvolili novo vodstvo. Sekretar te OO bo poslej Vladimir Tomažič. Marko Rakušček ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame MARUE NEMANIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem montaže TOZD Tovarne energetskih naprav za izrečena sožalja, darovano cvetje, in denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti Helena. Obvestilo smučarjem Člane smučarske sekcije PD Iskra in ostale interesente obveščamo, da si la&ko nabavite nove smučarske izkaznice in nalepke za sezono 1983/84, lepke za sezono 1983/84, v PPC - Trg revolucije 3, pri tov. Matotek (vsak dan od 13.-15. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Zetjeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Obisk predstavnikov železniškega gospodarstva (Nadaljevanje s 5. strani) sisteme, ki so na ravni sodobnih tehničnih dogajanj. Pomemben je tudi podatek, da je pri izgradnji omenjenih naprav in sistemov odvisnost uvoza zmanjšana na minimum. Uvaža se le neobhodno potreben reprodukcijski material, ki ga na tržišču ni. Kljub dokaj močnemu domačemu razvojnemu potencialu pa še vedno sodelujemo s tujimi proizvajalci in sirar v smeri skupnega nastopa na tretjih trgih. Po drugi strani pa lahko stalno kontroliramo, kako daleč smo z domačim razvojem in ga primerjamo z dosežki v svetu. V okviru obiska so si gostje ogledali tudi demonstracije: — mikroračunalniškega teleinfor-macijskega sistema TI-30 za zbiranje, obdelavo in daljinski prenos podatkov, ki ga je predstavil Jože Kanduč, — Misup—mikroračunalniškega integralnega sistema za opravljanje prometa, ki je sicer specializiran za primestne proge, njegova uporaba pa je širša — predstavil ga je Rajko Noč, — informacijski sistem za prodajo ' kart — in informacijski sistem za reze1 ji cijo v spalnikih in poslovnih viakil ^ sta ga predstavila Andrej Praprotu" Marko Jurgele. Omenjeni sistemi predstavljajo fl razvojne dosežke in nadgradnjo, poznanega programa Avton’ S Višji tehnološki nivo, ki ga je offlOt čila uporaba mikroelektronike neizčrpne možnosti v njihovi mo razširitvi in možmosti uporabe tu drugih panogah gospodarstva, raz stavlja korak naprej v razvojni de|Af/j(Ca nosti, ki pa jo je možno uresničiti' razvojno investicijskim vlaganj60,», kompleksu Stegne, s čimer so Pr stavnike železniškega gospodah^^ v tudi seznanili. II j Člani delegacije so ob zaključkuc ska izrazili zadovoljstvo ob ugotovi « da ima Iskra izredne možnosti, iz^ffp joč iz njene infrastrukture in to gradnjo mikroračunalniške tehnike pridobivanje specializiranih kadre' izgradnjo informacijskih sistemov. Po končanih razgovorih so si ogle1 še del proizvodnje, locirane v Ste# in dišpečarski center v Hrpeljah. < >or ______________________________JKna reč; ket« oleki Dobro usposobljena gasilska enota Da se z dobro organiziranostjo in požrtvovalnim delom da marsikaj narediti so pokazali naši gasilci na Tržaški rasti 2. Rezultati njihovega dela v preteklem letu so nam to lepo potrdili, saj se je ob izredno dobro opravljeni vaji civilne zaščite prav posebej izkazala prav gasilska enota pod vodstvom mentorja Franca Stanovnika in vodje enote Silva Drčarja. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je ta enota v preteklem letu lepo napredovala, prizadevnost članov, še posebej mladih pa se je potrdila z odličnim uspehom na tekmovanju v Kozarjih. Naslednji uspešno opravljen preizkus je bila vaja GOLOVEC 83, kjer je gasilska enota pokazala, da je tako tehnično, kot strokovno povsem usposobljena za takojšnjo akcijo v primeru požara. Suhe in mokre vaje ter vaje s peno so pokazale, da so dobro pripravljeni za reševanje ljudi po drsni vreči in lestvah ter za reševanje imovine. Zelo pohvalno je tudi, da je delo potekalo izredno vsklajeno kljub temu, da so bili posmezniki iz različnih TOZD in DO na lokaciji Tržaška cesta 2. Na željo štaba CZ so dopolnili enoto z mladimi gasilci in prav bi bilo, vse TOZD in enote na Tržaški i _ pokazale še več posluha za vklju^j nje svojih delavcev v gasilsko eno|f CZ. To bi se v izjemnih razmerah11 kakor lahko obrestovalo. Štab CZ je ob dnevu JLA in m1 požarne varnosti svoje najpriza* nejše člane tudi nagradil in sicer: D11 torja Franca Stanovnika z zlato gasf; plaketo, Silva Drčarja in Jožeta Rt*1' srebrno plaketo ter Franca Jurco h1; setarja Mira Podgorška ž bronastof keto, ostale‘člane pa s pismenim P nanjem za njihovo izjemno prizaP nost. Ob tem ne smemo prezreti še članov civilne zaščite, ki so ob GOLOVEC 83 pokazali tako izurjenost, kot požrtvovalnost. Pf6 sem moramo omeniti ekipo prve p°f či, ki se je prvič v celoti udeležilavt vaje in pri tem odlično izvršila svoj6 logo posebej pa še Romana Kleši1!; neutrudnega in vztrajnega orgain torja celotne civilne zaščite na lol* Tržaška c. 2, ki ima tudi največ zas| da so vse službe CZ dosegle ta* usposobljenost, kot jo imajo dafl^' Pl L S( Pred kratkim se je upokojila naša sodelavka Angela S ELES, ki se je zaposlilo P 1949 kot delavka —spajkalka v tedanjem IEV. Na svojem delovnem mestu je oi' vseh 35 let in kot nam je dejala je imela svoje delo rada. dobro pa se je tudi razu#'-svojimi sodelavci. Mojster Ivan Curk je ob tej priložnosti dejal, da jo bodo zelo p°( šali, kerjepridnih delavk vedno premalo. Angela Seleš s katero sodeluje že kar pa je vedno bila med najprizadevnejšimi. Vprašali smo jo še kako bo poslej, pa ^ je odvrnila, da ima nekaj zemlje na Dolenjskem tako, da bosta imela z možem vt[ kaj postoriti. Torej naša Angela, želimo ti veliko zadovoljstva na svežem zrt* — ^ iSKi razi STl S, S] 2 C IV din da. 1 ko' nik sre os: leg VS 1. 2. 3. 4. 5. -■6. 7. Cy Lj V< de)A/VaWaw' so z likovnimi, fotografskimi in ročnimi deli sodelovali Bernard Šraj, Vlasta Žgajnar, Elza Šilar, Bojan Dolinar, itil e° (~‘oron)a, Majda Tehovnik, Vera Kočar in Joži Arhar. Pl0ZD TGA, RETEČE lafl Privijanje kulturnih dejavnosti Po besedah vodje komisije za kulturo in izobraževanje Mira Rajska, bodo z razstavami, kakršno so najprej organizirali ob 8. februarju, še nadaljevali, Saj je bil odziv zares nad pričakovanji. Razstava likovnih, fotografskih in ročnih del, ki so jo pripravili v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah v počastitev slovenskega kulturnega Praznika, bo, kot vse kaže, pričetek organiziranih kulturnih aktivnosti v tej ,e«8eljni organizaciji. , jrazličnejše kulturne dejavnosti, tako da bo možno ustanoviti pevski zbor, organizirati gledališko dejavnost, povezati tiste, ki še ukvarjajo z likovnim snovanjem in organizirati tudi vse tiste, ki se glasbeno udejstvujejo sebi ali prijateljem v zabavo. * za kulturo in izobraževa- kai’1° je ustanovila osnovna sindi- '.rnrtč ®r8an'zacija v Retečah, je na-antp/ °e*om resno pričela. S pomočjo kolpJt 80 zbrali Podatke, kje bi se člani t0vjijtlva najraje udejstvovali in ugo-Zares precejšnje zanimanje za na- Ostale ljubiteljske dejavnosti pa bodo poskušali strniti, tako, da bi ob praznovanju tridesetletnice obstoja Tovarne konec leta že lahko pripravili lasten kulturni program. Načrti so torej ambiciozni, vendar kot kaže tudi izvedljivi. Začetek seveda še ne napoveduje zanesljivih uspehov, vendar navdušenje veliko obeta; še posebej, če bodo rešili problem financiranja teh dejavnosti, kar pa glede na relativno skromna potrebna sredstva tudi ne bi smelo biti ovira. sF FOZO Naprave za energetiko v Stegnah V Avtomatiki si že daljše obdobje prizadevamo, da bi proizvodnjo organi-Br™ v takšne organizacijske enote, ki stvarno reprezentirajo zaključene, oz. sPedalmrane tehnološke procese. Pri tem procesu je važno tudi omogočanje uveljavljanja dohodkovnega odnosa, kar pomeni, da posamezni subjekti, ki so v reprodukcijski verigi, čutijo tesno medsebojno soodvisnost. ^ Tovarna naprav in elementov 1983 združevala delavce, ki so delali na oieoer8ttiko ,'n teleinformatiko je od ivojee vtlk° 'n teleinformatiko je od programu proizvodnje elementov in °a konstituiranja do konca leta proizvodnje profesionalnih naprav. I . F%' zarfV novikxlelovnih prostorih. : 0 15$ I Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana ST»r!iie v s°delovanju z Iskro DO ZORIN, TOZD Biro za industrijski inženiring KUKO’ NO POSVETOVANJE na temo: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA k'j\nj,V"!|0Van^e ie namenjeno sekretarjem DO in TOZD v SOZD Iskra, vsem stro- ev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v svojih sredinah, posvetovanju Se hnste seznanili 7 nnrinnm nnorahe samniinravneoa si osku ^0LVet0V3nju se boste seznanili^ načinom uporabe samoupravnega sporazuma lP„, Pmn osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minu- le8a dela. VSEBINA: 2. raz^rjen* reprodukciji in minulem delu (Poglavje o minulem delu) 3 priPdls^a za oblikovanje enotnega sporazuma o minulem delu v SOZD Iskra 4 q, az nekaterih rešitev o minulem delu v Sloveniji 5. DevlCovanie mase za osebne dohodke na podlagi minulega dela "6 p 'tey mase osebnega dohodka na posameznega delavca 7 Razp‘Cni Pnkaz uporabe zahtev samoupravnega sporazuma CAS IN KRAJ: Lj»bSrrieb°VSredo29-2' in ponovitev 2.3.1984 ob 8. v Klubu delegatov, Vs£JA POSVETOVANJA: ne GALJOT, vodja oddelka za delitev po delu v TOZD Bil. CENA: cfcnoh!!^ 80 vključeni stroški organizacije posvetovanja in kosilo. Za navedeno Strniših d0 fOZD, oz. DSSS prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne ske uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS PRIJAVE: SoZtvft.0' nai jzP°lnjene prijavnice pošljejo najkasneje do 20. 2. 1984 na naslov: Pod rV^braževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/Xl. 4t.: 06V222 9^ in^ormac'ie 0 posvetovanju lahko dobite pri Stanetu Galjotu na tel. Tehnološko različni pristopi pri organiziranju proizvodnje elementov in naprav, izvajanju odločitev izhajajočih iz postavljenih ciljev, so'večkrat povzročali neprijetne težave. V letu 1983 je PO na osnovi idej o zaokroževanju tehnološkega procesa potrdil Elaborat o združitvi dela delavcev, ki v TOZD TNE delajo na programu elementov v eno TOZD na Savski cesti. Po angažirani strokovni in politični akciji (o čemer smo v Iskri že pisali, je s 1. 1. 1984 bila tudi formalno prenešena dejavnost proizvodnje elementov v TOZD Sestavni deli (ki bo v letu 1984 dobila novo ime) na Savski cesti. TOZD Tovarna naprav za energetiko, ki se je s pričetkom leta 1984 s sedežem preselila v Stegne (CSA), se poslej ukvarjala z načrtovanjem in gradnjo profesionalnih naprav. Proizvodnja profesionalnih naprav je namenjena aplikacijam v energetiki, proizvodnji mikroračunalniških naprav pa tudi drugim aplikacijam. V preteklosti je TOZD svoje naprave pretežno prodajala na domačem trgu in s tem omogočala kupcem nadomeščanje uvozne opreme z domačo, v zadnjih dveh letih pa so bile opravljene zahtevne naloge nudenja proizvodov na tujem trgu in uspehi niso izostali. TOZD ima danes sklenjenih izvoznih pogodb za cca 9 mio $ (od tega 2 mio $ v SZ, ostalo na konvertibilni trg), poleg tega pa je vključena s svojo proizvodnjo mikroračunalniških naprav za vodenje železniškega prometa v večje izvozne pogodbe. Proizvodna obveznost je v letu 1984 zaradi podpisa izvoznih pogodb, ob nezmanjšani obveznosti za domači trg skokovito narasla (indeks 170) TOZD, ki ima danes zaposlenih 270 delavcev, bo morala pridobiti nove strokovnjake in sodelavce, ki bodo fizično v stanju realizirati s planom postavljene naloge. Poleg kadrovskega resursa je pomembno ažurno razrešiti tudi nabavo potrebne opreme za proizvodnjo in angažirati dovolj proizvodnega prostora. Na lokaciji Stegne teče proizvodnja mikroračunalniških naprav in pretežni del proizvodnje zaščitnih naprav za energetiko ter naprav za avtomatizacijo elektrarn, na Tržaški cesti 2 pa imamo organizirano področje za razvoj in proizvodnjo VF naprav za prenos podatkov. Današnja lokacijska razdeljenost je še vedno motilni faktor pri še smotrnejši tehnološko-organizacijski ureditvi, zato je eden _pomembnih ciljev čim prej na lokaciji Stegne pridobiti dovolj prostora za skupno organiziranje vseh procesov gradnje teh profesionalnih naprav. Težek gospodarski položaj v Jugoslaviji se v TOZD najbolj zrcali v kroničnem nelikvidnem stanju in občasnem kritičnem pomanjkanju surovin, kljub temu pa je zavest vseh sodelavcev zelo visoka in se predvsem odraža v intenzivnem delu (tudi ponoči), da se sprejete pogodbene obveze pravočasno in v ustrezni kakovosti realizirajo. Delovna zavest ob visokih skupnih pogodbah daje realna pričakovanja za še izboljšani poslovni rezultat. Miroslav Jere :'T CZŽ**** **** HA,; flOBO^GM CTOTP^^ECET rO^HHA riOCTO-jAhbA H PAAA fio&EfbVJ y MCkpa"- ho&a rofrMuA KAO TPAJHO nPH3HAK>E 3A H3Y3ETAH AOflPHHOC yPA380JV SABOMA ..LIPBEKA 3ACTABA“ . OKlOiiAP KPAmEBAtl fmmim ioenosCAHor oabopa nEepCEAHtlK PAAHHHKOfCABE1A Ob stotrideseti obletnici obstoja in delovanja naše največje avtomobilske tovarne »Zavodov crvena zastava« Kragujevac je ta kolektiv podelil novogoriški Iskri Avtoelektriki Diplomo kot trajno priznanje za izreden doprinos v razvoju tega našega avtomobilskega giganta. Iz tujega strokovnega tiska Računalnik kot komponist Yamah(i, japonski proizvajalec glasbenih instrumentov, je predstavil tržišču novo računalniško aparaturo, ki spreminja udarce na klaviaturi v note. Sleherni posamezni glas pa tudi celotni akordi so tako izpisani na notnem materialu. Celo takt označi računalnik na integriranem pisalniku. Tastatura je podobna klavirskim tipkam. Glasovi so lahko neposredno izpisani ali pa shranjeni v pomnilniku, dokler celotna kompozicija ni končana. Računalnik ima maso komaj 3 kg. Cena zanj je, preračunano v dinarje, 45.000. Zahodna kemija za sovjetsko pšenico Britanski kemični koncern Id bo demonstriral v Sovjetski zvezi postopek, s katerim bo dokazal, da pšenica na Vzhodu raste ravno tako dobro, kot na Zahodu. Na štirih površinah izmere po 500 hektarov, izbranih v različnih krajih Sovjetske zveze, bodo Britanci demonstrirali s svojimi kemičnimi metodami visok hektarski donos pšenice, i kot je v Zahodni Evropi. Sedaj je namreč hektarski pridelek v državah evropske gospodarske skupnosti EGS približno trikrat večji, kot v Sovjetski zvezi. To pa pravzaprav ne bo niti prvi poskus. Že leta 1982 je na meji s Finsko finska kemična tovarna Kemira prikazala v Sovjetski zvezi metodo z 11% večjim hektarskim donosom pšenice in 35 % večjim donosom ječmena. A vtomatizacija na pohodu V obratu Cleon francoskega avtomobilskega proizvajalca Rennault v Normadiji je vse pripravljeno za proizvodnjo nove družine bencinskih motorjev. Ce ne bo zaprek, bodo že letos izdelali 2.000 motorjev. V treh izmenah bo delalo 900 oseb, komaj polovico kot pri običajnem postopku. 80 % deta na montažni liniji bo popolnoma avtomatizirano. Po izjavi propagandnega šefa Renaulta bi lahko avtomatizirali še več delovnih mest, vendar tega ne smejo, ker zaposlujejo 11% invalidov. Priprava dela je upoštevala zmogljivost invalidov in priredila proizvodni postoftek. Proizvodno linijo so tako spremenili, da ustreza odličnim delovnim razmeram. Leč je prostega prostora, za popestritev okolja so uporabili ustrezne barve in delajo pri dnevni svetlobi. Preiskujejo moč mišic Kako se poraja moč mišic in kako jo je treba maksimalno izkoristiti,rac/sMo/e/o na visoki šoli v Kasslu v oddelku za športno znanost. Znano je, da vlaknom podobne niti prenašajo v telesu beljakovinske molekule, pri čemer predstavlja adenosintrifosfat energijo. Še vedno ni govotovo, kako se ta kemična energija spreminja neposredno v mehanično z učinkom mišje. Znanstveni poskusi in Ugotovim bodo zelo koristile medicini dela in športniznanosti, sa/ o lem veino še zelo malo. Energetska povezava Francije in Velike Britanije V okviru pogodbe pri izmenjavi električne energije med Electricite de France (EDF) in Control electiicity generatingboard (CEGB) hodov letih 1985,1986položili v Rokovskem prelivu osem električnih kablov, dolžine 45 km za prenos električne energije moči 2000 m W. Novi kabli Sodo nadomestili dosedanjega, moči 160 m W. Stari kabel med Boulogne-sur Mer in Lydd so položili leta 1961, od leta 1981 pa ne deluje več zaradi čestih okvar. Vsem osem kablov ne bodo položili na dno morja in jih prekrili, marveč v poldrugi meter globok in 0,60 m širok jarek. Za polaganje kabla je francosko podjetje Travocean izdelalo vozilo verigah, ki se bo premikalo na morskem dnu in bo povezano s kopnim. Vozilo bosta premikala dva potapaljača. Na sprednjem koncu bo vozilo zarezalo jarek, na drugem koncu pa že polagalo kable. Pogovor z računalnikom v naravnem jeziku Programski paket umetne inteligence, ki vzpostavlja dialog med najnovejšimi računalniki s pomočjo naravnega jezika, razvijajo sedaj s pospešeno naglico pri Microdati v Veliki Britaniji. Programi, imenovani supernatural, bodo že letos na tržišču. Podpredsednik raziskovalnega in razvojnega laboratorija v Microdati je prepričan, da bo pro-gamska oprema z uporabo naravnega jezikja (verjetno angleščine) nov korak v razvoju računalništva. S tem bo zmogljivost današnjih super-mini računalnikov bolje izkoriščena in uporabna za vse vrslre poslov. Podjetje McDConnel Douglas Co., matična družba Microdate, je investirala nekaj več kot 5 milijonov dolarjev za boljši izkoristek računalnikov in poenostavljenje sistemov za obdelavo informacij. Tako so, npr. že izdelali dvojezični programski sistem arabsko angleški, ki hrani podatke v obeh jezikih in jih prav takopoljubno lahko odpokliče. ISKRA Prizorišče veleslaloma v Poljanah. Prvenstvo smučarjev DO Široka potrošnja v veleslalomu V soboto, 11. febnuija so se na prijetnem smučišču v Poljan ah zbrali številni smučarji delovne organizacije Široka potrošnja. To pot so se za razliko od dragih let pomerili samo v veleslalomu, medtem ko so prvenstvo v smuških tekih odložili. V idealnem sončnem vremenu ih na dobro pripravljeni veleslalomski progi so marljivi športni delavci SK Poljane skupno s športno komisijo DO Široka potrošnja odlično pripravili letošnji prvenstveni veleslalom, ki je v vseh pogledih dobro uspel. I. T. Gartner 30,11,2. M. Gartner 31,77,3. Tolar (vsi EM) 32,16, 4. Jereb (Montaža) 33,36, 5. Dolinar (TV Pržan) 35.95, 6. Š. Benedičič (EM), 7. Habjan (TGA), 8. Ivanuša (TV Pržan), 9. Pokom (EM), 10. Šmid (TGA), 11. Kandus (DSSS); moški D: 1. Kemperle (EM) 29,80,2. Sršen (TV Pržan) 30,73,3. Lazar (Montaža) 31,92,4. NViller (Montaža) 32,41, 5. Rupnik (Montaža), 6. Fajgelj (TV Pržan), 7. Gorjup, 8. Menart (oba Montaža), 9. Solar (EM), lO. Novinc, II. Telhan (oba TGA), 12. Povalej (TV Snežne razmere so bile ugodne, čeprav je bila proga precej trda, vendar ne ledena. Prav to je bilo tudi »krivo«, da je bila proga enaka tudi za tekmovalke in tekmovalce z višjimi štartnimi številkami, kar se po navadi le redkokdaj zgodi. Razveseljivo je, da se je ob progi nabralo kar precej navijačev, ki so bodrili »svoje«, da so se bolj zagnano in prepolni tekmovalnega duha spoprijemali s progo. Na razglasitvi rezultatov je bila objavljena naslednja uvrstitev tekmovalk in tekmovalcev iz posameznih TOZD DO Široke potrošnje: ženske C: 1. Mulej (TGA) 42,33,2. Grom (Antene) 42,89,3. Kolenc (DSSDS), 53,97; ženske B: 1. Šolar 38,66, 2. Tarfila (obe EM) 40, 27, 3. Poljanšek (Sežana) 45,53,4. Vidic (EM) 45,93,5. Kotar (DSSS) 46,87, 6. Kokalj (DSSS), 7. Gartner (EM), 8. Brezovar (TGA), 9. Golubovič (DSSS ), 10. Peternel (Montaža); ženske A: Rihtaišič 33,21,2. Jezeršek (obe EM) 34,64,3. Hočevar (TV Pižan) 37,01, 4. Kejžar 37,73, 5. Benedičič (obe EM) 37,80, 6. Ferban Pržan); moški C: 1. Tomaž Rupnik (TGA) 38,50, 2. Klemenčič (DSSS) 38,83, 3. Kos (TGA) 39,37 4. Cvetek (TV Pržan) 40,02, 5. Gosar 40,23,6. Jelenc (oba EM), 7. Deželak (DSSS), 8- Fajfar (EM), 9. Brelih (TGA), 10. Lotrič, 11. Jelenc, 12. Rant (vsi EM), 13. Lapajne (Montaža), 14. Tertnik (TV Pižan), 15. Megušar (EM) , 16. Rutar (TV Pižan), 17. Javornik, 18. Vitinan (oba DSSS); moški B: 1. Logar 36,35, 2. M. Gosar 37,55,3. Cenčič 37,62,4. L. Benedičič 38,84,5. Kejžar (vsi EM) 38,98,6,Ozbič (Montaža), 7. Stanovnik (TGA, 8. Mrak (Montaža) 9. Gartner (EM), 10. Butina (TV Pržan), 11. Gartner (EM), 12. Menard (Montaža), 13. Žakelj (Antene), 14. Novak (Montaža), 15. Milič, 16. Sedmak (oga TV Pržan), 17. Nardoni (TGA), 18. Susinger (DSSS), 7. Kermavner, 8. Tratnik (obe Montaža), 9. Špacapan (EM), 10. N. Tratnik (Montaža), 11. Mesec (EM), 12. NVallant (Montaža), 13. Demšar (TGA), 14. Klemenčič (Montaža), 15. Bergant (TGA) moški G: 1. Pretnar (TGAj 34,74,2. Boršt-oar (DSSS) 40,02,3/Fiego 44,14,4. Beguš (EM) 45,23,Moški F: Gartner (EM) 34,17,' 2. Čuk (Montaža) 35,52, 3. Troj ar (DSSS), 42,44,4. Gosar (TV Pržan), 45,62; moški E: Klub inovatorjev vabi VSE ŠTIPENDISTE ISKRE, KI SE ŽE ALI BI SE RADI UKVAR-JAU Z ELEKTRONIKO, DA SE NAM PRIDRUŽIJO — če si začetnik ih ti nič ne uspeva — če zgubljaš čas po trgovinah in nič ne dobiš — če potrebuješ raznorazne najnovejše načrte — če si absolvent in bi rad prišel do gradiva za tvojo diplomo PRIDI V KLUB IN SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME. Stopnja izobraženosti ter starost nista ovira, važna je le volja do dela. V Klubu ti bo na razpolago elektronska oprema in ročno orodje. Dobimo se vsak ponedeljek med 18. in 20. uro. Takrat se tudi pogovorimo o nadaljnjem delu med tednom ter tekočih problemih. Klubski prostori so v Ljubljani. Rožna dolina, c. 6 (nad gostilno KATRCA, vhod z dvorišča). Ob ponedeljkih, nas lahkopokhčete na tel. št.: 061-266-801 med 18 Jn 20. Pišete nam lahko na: KLUB INOVATORJEV Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. (TV Pižan), 19. Tolar (EM), 20. Pivk (Montaža), 21. Bergant (TGA), 22. Blaznik, 23. Demšar, 24. Hiti (vsi TV Pižan), 25. Fon (Sežana); moški A: 1. Pintar36,50,2. Frelih (oba EM) 37,33, 3. Tomič 39,32, 4. Pavšič (oba Montaža) 38,33, 5. Jensterle 38,87, 6. M. Tolar, 7. Lenkič (vsi EM), 8. Gantar (Montaža), 9. Mohorič, 10. Gartnar (oba EM), 11. Hladnik (Montaža), 12. F. Mohorič, 13. Lotrič, 14. Gosar, 15. Thaler /vsi EM),'16. P. Demšar (TGA), 17. M. Fink (Montaža), 18. Rant (EM), 19. Kogovšek (Antene), 20. Križnar (TGA), 21. Megušar (EM), 22. Bizjak (Montaža), 23. Mohar (TV Pržan), 24. Jezeršek, 25. Hašič (vsi EM), 26. Bečan (TGA), 27. Siissinger (TV Pržan), 28. Mlakar (Montaža), 29. Žirovnik (TV Pižan), 30. Židan (TV Pižan), 31. Krivec (Montaža, 32. Šturen (EM), 33. Bratuš (Montaža), 34. Adlešič (TV Pržan), 35. Petrič (Montaža), 36. Križman (Antene), 37. Sedej (Montaža), 38. Velikanje (Montaža), 39. Oblak (TGA), 40. Lavtar, 41. Pokom (oba EM), 42. Lukač, 43. Gnezda, 44. Lapajne (vsi Montaža), 45. Gaber (TGA), 46. Žužek (TV Pržan),.47. Rijavec, 48. Pregelj, 49. Pervajna (vsi Montaža), SOTPeric (Sežana)-, 51, Ceric, 52. Lazar (oba Montaža), 53. Trojar (TV Pržan), Trobec, 55. Grah (oba TGA), 56. Krašovec, 57. S. Mesec (oba Antene), 58. Grmek (Sežana) štipendisti: 1. Tratnik 36,60, 2. Hatlak 36,80, 3. Peternel 36,93, 4. Menard (vsi Montaža) 40,77, 5. Petkovšek (Antene) 44,46, 6. Šmid (EM); ekipna uvrstitev: 1. Elektromotorji 429,2, TGA 466,3, 3. Montaža Idrija 476, 4. TV Pržan 495, 5. DSSS 978,6. Antene 3501,7. Sežana 3548 točk. J.C. 37. Verčnik (oba SD), 38. Ogrizek (Sis‘ 398. Brajdih, 40. Zupančič (oba DSSZV' Dobrota (Trž.), 42. Jančar, 43. Volk (' AVN), 44. Plut (ELA), 45. Debevc (Si: 46. Muhič (Napaj.), 47. Kastrevc (Ef 48. Kodrič (Tiž.), 49. Godec (DSSz), Šlajkovič, 51. Rifelj (oba Napaj.), 52. Ki: (Tiž.), 53. Papič (RI), 54. Rajšek (Ef 55. Žitko (RI), 56. Ferfolja (Napaj.); * D: 1. Rihar (DSSZ) 48,58,2. Konda (Nap1 50,22, 3. Novak (Rl) 51,06, 4. Razirif (Sist.), 51,62, 5. Unk (RI) 53,19, 6. Ku: (Trž.), 7. Jere (Napr.), 8. Prepeluh (Tiž.), Bolta (AVN), 10. Plevnik (Trž.), 11. Hat šek (Napalj.), 12. Marko, 13. Kavkler (oiZV( programe, ki jih tu in tam s prenosom tehnologije ponuja razvitejša industrija iz dni- ‘AonVe] gih delov Slovenije. Kot povezovalka med zainteresiranimi strankami nastopa me- ; 1^ ^ Para dobčinska gospodarska zbornica za Posavje. Med številnimi organizacijami je zlasti pomembna Iskra iz Trbovelj, ki je ponudila |et ’ P1 dodatni program Invalidskim delavnicam, vendar bi morali Brežičani zagotoviti zan; j. rska 3,5 milijoni dinrjev. Naložba blse obrestovala, saj bi s tem denarjem zaposlili 30 Vrs novih delavcev — invalidov — Dolenjski list, Novo mesto. , sest aliteto Zvezna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino je do 25. januarja dobila !°dnj0 prijave posebnih oblik organiziranja na temelju enotnih kriterijev spremenjenega de- itov SQ , viznega zakona. Največ takšnih povezav sta prijavil^Slovenija in Hrvaška. 0vo Prvo povezavo so v Sloveniji skupno napovedali SOZD Iskra, SOZD Gorenje in to- >]Q vama kolektorjev iz Idrije — Večer, Maribor. Poi na z men Več kot 5000 delavcev Iskrine temeljne organizacije iz Otoč bo z udarniškim delom , ' dožj uresničilo svoj cilj: izvoz instrumentov, vrednih 800 tisoč dolarjev. Od srede decem- FEa in j bra delajo po deset ur na dan, če je treba tudi ob sobotah, nedeljah in ponoči. Vsak de- g-lavec bo naredil po 8 udarniških ur, to upoštevajo tudi vodilni delavci. Za stroj sta tokoVn sedla tudi predsednik in tajnik občinskega sindikata, režijski delavci pa bodo dva dni iVjnju delali v proizvodnji. ke in t Še več je takih primerov, ker zaposlenLvedo,~da bo le delo rešilo naše zagate. Dnev- y ^ « nik, Ljubljana. iement; V šempetrski Iskri imajo letos težave pri proizvodnji altematorjev, ker jim pri- Pa t manjkuje reprodukcijski material — domač in tudi uvožen. Prav te dni so poslali po- ««N,Fr; šiljko altematorjev za Crveno zastavo (op. o tem smo v prejšnji številkiee poročali), °ng, kjer jih že težko pričakujejo. Altematorje razdeljujejo po ključu »vsakemu nekaj«, ida v d kajti'odjemalci so v vsej'Jugoslaviji. Kot so povedali v DO Avtoelektriki, so proi- Delav zvodne zmogljivosti velike in bi lahko zadostili povpraševanju na celotnem jugoslo- iinaj. ^ vanskem tržišču. Omeniti velja, da Iskra tudi na tuja tržišča izvažamanj altematorjev, kot bi jih sicer lahko. “gutnet ‘No Iz zadarskega Bagata so poslali tri kontaktne avtomate za varjenje tovarni Iskra v ‘jev ^ Kranju. Ta novi izdelek Bagata je patent njihovega vodilnega projektanta dipl. inž. ailjona Mije Šarlije. f!>ko n Do sedaj je Bagat izdelal pet takšnih avtomatov, ki so jih poleg Iskre naročila še li, ^ druga podjetja. S proizvodnjo tega avtomata je Bagat zmanjšal uvoz opreme za našo id j 0s(a elektronsko industrijo — Slobodna Dalmacija, Split. ianske Zakon o vlaganju tujih partnerjev v domače organizacije združenega dela je bil L ijaTc sprejet že leta 1978. Gospodarstveniki večjih organizacij in bank so ocenili glede na | /a ne »prejel ZC leia 1:7/0. VJU»pVUUl»lVCUIR.l vevjm vrigoiin-uvij •»* vtnairv -»V» ~ , --v Tanjugovo anketo, da sedanje odredbe niso v dovolj veliki meri vplivale na skupna f‘Onvi vlaganja jugoslovanskih in tujih firm, kar dokazuje komaj 170 takšnih dogovorov o so 8aniza delovanju. Neobhodna bo dopolnitev tega zakona, kar pa ne pomeni, da se je treba Ej osta nekritično prilagoditi Zahtevam tujih partnerjev. - * Iskr. Višino in transfer dobička tujih firm ne bi bilo treba omejevati, ker so dolžne s svo- £ j jim deležem pokriti tudi morebitne izgube iz skupne proizvodnje. Taka odredba ne; .. koristi namenu, pravijo v ljubljanski Iskri in predlagajo, da se to umakne iz zakon- . > škega teksta — Glas, Banja Luka. »fej10 Zbral in priredil Marjan Krnil Fph tr No i