GLASILO PREDILNICE LITIJA


OBVEŠČEVALEC
. - ; . ' ' • ' ' - •-.••• • . • - •• •
LETO XI
LITIJA 1970
Izvolili smo nove organe upravljanja
Na volitvah dne 23. aprila 1970 smo izvolili nov delavski svet za triletno mandatno dobo.
NAŠ NOVI DELAVSKI SVET:
1. Pavliha Lojze	16.	Kastelic Borka
2. Pavliha Tone	17.	Zore Marija
3. Vidovič Gojko	18.	Ajdonik Stane
4. Bizjak Majda	19.	Vovk Kati
5. Kralj Rafko	20.	Pajer Marija
6. Kralj Franc	21.	Prašnikar Ivanka
7. Pintar Edo	22.	Razpotnik Barbara
8. Bučar Miro	23.	Poznajelšek Jože
9. Peterca Branko	24.	Kastelic Slavka
10. Mešič Lado	25.	Dobravec Albina
11. Borišek Franc	26.	Kres Olga
12. Kralj Martina	27.	Tišler Antonija
13. Semec Angela	28.	Tomc Kati
14. Zupančič Jože	29.	Štuhec Stane
15. Kavšek Kristina	30.	Peterka Irena
Za predsednika delavskega sveta je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik tov. Tone Pavliha, za namestnika pa tov. Lojze Pavliha.
Na prvem zasedanju je delavski svet izvolil tudi nov izvršilni odbor, ter Komisijo za delovna razmerja in Komisijo za izrekanje ukrepov v naslednjem sestavu:
Komisija za delovna razmerja:
1.	Lojze Pavliha, predsednik
2.	Niko Stamatovski, namestnik
3.	Lea Rappl, tajnik
4.	Darko Primožič, član
5.	Jože Poznajelšek, član
6.	Konstanca Tomažič, član
7.	Magda Pavlič, član
Komisija za izrekanje ukrepov:
1.	Mirko Lovše, predsednik
2.	Vera Hribar, namestnik
3.	Ljuba Kovič, član
4.	Lea Rappl, tajnik
5.	Štefka Lipužič, namestnik člana
Razširjena komisija za dva člana:
6.	Milan Majcen, član
7.	Ana Štuhec, član
8.	Nace Senica, namestnik člana
9.	Stana Gorogranc, namestnik člana
Ostale Komisije DS 1970
Komisija za družbeno prehrano:
Predsednik:
Namestnik:
Član:
Tajnik:
2 člana izvolijo
Branko Bizjak Ela Pavliha Albin Ankon Minka Groznik še abonenti.
Izvršilni odbor:
1.	Vojko Bizjak
2.	Breda Čandek
3.	Andrej Kralj
4.	Janez Krnc
5.	Jože Mirtič
6.	Polda Pintar
7.	Darko Primožič
8.	Lea Rappl
9.	Niko Stamatovski
Namestnika članov: Dana Babič in Iva Dernovšek. Za predsednika izvršilnega odbora je bil na 1. seji izvoljen tov. Niko Stamatovski, za namestnika pa tov.
Vojko Bizjak.
Komisija za stanovanjske zadeve:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnica:
Člani:
Janez Krnc Ivan Ocepek Hilda Tišler Darko Primožič Jože Zupančič Ljudmila Mrzel Karel Komotar
Komisija za varstvo pri delu:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člana:
Lojze Koprivnikar Frančiška Brinovec Franc Lesjak Ivan Zore Jože Borštnar
Komisija za požarno in prometno varnost:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člani:
Franc Lesjak Edo Semenič Rudi Zupan Franc Tišler Franc Koprivnikar Mira Čož Kristina Kavšek
Upravni odbor Počitniškega doma:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člani:
Darko Primožič Franc Lesjak Slavka Mrzel Lojze Koprivnikar Konrad Bizjak Franci Koprivnikar
Komisija za odlikovanja:
Svet centra za strokovno izobraževanje:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člana:
Niko Stamatovski Vojko Bizjak Lea Rappl Viktor Semec Gojko Vidovič
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člani:
Branko Bizjak Niko Stamatovski Ema Blažič Lea Rappl Martina Kralj Andrej Smrdelj ml.
Komisija za pregled izračuna osebnih dohodkov:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člani:
Ivan Belec Slavko Žibert Andrej Kralj Milan Majcen Viktor Semec Janez Krnc Branko Bizjak Gojko Vidovič
Komisija za statut in ostale splošne akte:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člani:
Albin Ankon Gojko Vidovič Nada Jovanovič Beti Korošec Lea Rappl Andrej Kralj Tone Pavliha
Komisija za sestavo pravilnika o delitvi dohodka in OD:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člani:
Andrej Kralj Breda Čandek Zlata Bizjak Gojko Vidovič Albin Ankon Franc Borišek Branko Peterca
Komisija za sistemizacijo:
Predsednik:	Gojko Vidovič
Namestnik:	Janez Krnc
Člani:	Lea Rappl
Branko Bizjak Franc Lesjak
Komisija za racionalizatorstvo in tehnične izboljšave:
Predsednik:	Edo Semenič
Namestnik:	ing. Pavel Koprivnikar
Člani:	Gojko Vidovič
Konrad Bizjak Branko Peterca
Uredniški odbor Tovarniškega obveščevalca:
Glavni urednik:	Branko Bizjak
Člani:	Martina Kralj
Albin Ankon Vinko Keržan Milan Majcen Avgust Cvetežar
Za pomoč pri svojem delu je izvršilni odbor na prvi seji dne 13. maja 1970 imenoval komisije v sledečem sestavu:
Komisija za norme:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člani:
Branko Peterca Janez Krnc Branko Bizjak Niko Stamatovski Lojze Pavliha Ivan Belec
Komisija za programiranje razvoja podjetja:
Predsednik:	Branko Peterca
Člani:	Andrej Kralj
Tone Pavliha Jože Mirtič Darko Primožič Beti Korošec Gojko Vidovič
Komisija za osnovna sredstva:
Predsednik:
Namestnik:
Tajnik:
Člani:
Darko Primožič Beti Korošec Metka Krnc Breda Čandek Lojze Koprivnikar
Komisija za pregled službenih oblek vratarjev in gasilcev:
Predsednik:	Ivan Rebolj
Člana:	Rudi Zupan
Franc Lesjak
Vpliv modernizacije
na obseg posluževanja v predilnici
(Nadaljevanje)
V zadnji številki našega glasila je bil v članku o modernizaciji prikazan vpliv novih strojev na obseg posluževanja v predilnici. Kot smo videli, bo večji format navitkov predpreje zmanjšal število menjav. Izboljšana kvaliteta predpreje pa bo vplivala na zmanjšanje pretrgov na predilnem stroju. Ta dva faktorja bosta omogočila znaten prihranek časa, ki pa bo diferenciral glede na številko (Nm) preje. V absolutnih vrednostih — minutah bo ta prihranek pri nižjih številkah preje višji in pri višjih številkah preje manjši. Če pa prikažemo prihranek relativno — v procentih, pa so med visokimi in nizkimi številkami preje razlike manjše, tj. le nekaj procentov. Tako je pri številki preje Nm 16 prihranek v času 57°/o sedaj potrebnega časa, pri številki preje Nm 50 pa znaša prihranek 44 Vo sedaj potrebnega časa.
Za izračun, odnosno določitev obsega posluževanja pa maramo poleg časa za menjavo navitkov in časa za odpravo pretrgov upoštevati še čas, potreben za izvajanje ostalih operacij — del in sicer:
—	čiščenje raztezalne mize in vodilcev,
—	čiščenje vretenske mize,
—	čiščenje vreten,
—	snemanje krožkov z zgornjih čistilnih valjčkov,
—	čiščenje stojala z navitki.
Čas za vse te operacije je na osnovi pogostosti posameznih operacij in njihovega časovnega trajanja podan na eno vreteno v eni uri. To poenostavi izračun, ker tako dobimo čas, ki ga predica rabi za posluževanje enega vretena v eni uri. Ob neupoštevanju časa za menjavo navitkov je skupni čas. vseh operacij pri različnih pretrgih na eno vreteno v eni uri sledeč:
—	pri 200 pretr./lOOO vret. ur 4,21 stotink min. za eno vreteno v 1 uri;
—■ pri 120 pretr./1000 vret. ur 3,25 stotink min. za eno vreteno v 1 uri;
—> pri 80 pretr./lOOO vret. ur 2,77 stotink min. za eno vreteno v 1 uri.
Stotinke
minute
DIAGRAM 4.
220 - —
180 --
500 gr 1500 gr
T ^	~TTT~:==f~t~!*'f:^°1"—2000 gr
'10 K 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62 66 Nm preje
Stotinke
minute
DIAGRAM 5.
5,80 -
5,60 - ~
—500gr in 200 pretrgov
— 500gr in 120 pretrgov
1500gr in 80 pretrgov 2000gr in 80 pretrgov
6	10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62 66 Nm preje
Če temu času dodamo še čas za menjavo navitkov na eno vreteno v eni uri, dobimo skupni čas vseh operacij. Z diagrama 4 lahko odčitamo čas menjave navitkov, ki je odvisen od števila preje (Nm) in formata — gramature navitka. Tako je čas za menjavo navitkov na eno vreteno v eni uri naslednji:
pri Nm 34
—	500 g navitki 0,49 stotink minute,
—	1500 g navitki 0,16 stotink minute,
—	2000 g navitki 0,12 stotink minute,
pri Nm 16
—	500 g navitki 1,20 stotink minute,
—	1500 g navitki 0,40 stotink minute,
—	2000 g navitki 0,30 stotink minute.
Iz diagrama lahko odčitamo čas za katero koli številko preje, odvisno od gramature navitka. Ta čas moramo prišteti času ostalih operacij. Dodamo še 5 °/o za nadzorovanje in pot in tako določenemu celotnemu času še 15*/i> časa, ki predstavlja stvarni in osebni dodatni čas, ter čas za počitek.
Na diagramu 5 so prikazani tako določeni časi glede na različne številke (Nm) preje, različne gramature navitkov in različno število pretrgov. Za primerjavo je določen še čas za posluževanje enega vretena pri 500 g navitkih in 200 pretrgih na 1000 vretenskih ur, ker danes mnogokrat na predilnih strojih ugotavljamo tudi preko 200 pretrgov. Pri številki preje Nm 34 je čas za posluževanje enega vretena v eni uri sledeč: — 500 g navitki in 200 pr./lOOO vr. ur 5,64 stotink minute,
DIAGRAM 6.
Število predirnih vreten
2000gr in 80 pretrgov 1500gr in 80 pretrgov
TTT
500gr in 120 pretrgov
4—1
-500gr in 200 pretrgov
Nm preje
6 K) K 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62 66
—■ 500 g navitki in 120 pr./lOOO vr. ur 4,52 stotink minute,
—• 1500 g navitki in 80 pr./lOOO vr. ur 3,54 stotink minute,
—	2000 g navitki in 80 pr./lOOO vr. ur 3,48 stotink minute.
Na osnovi časa, potrebnega za posluževanje enega vretena v eni uri, pa lahko enostavno določimo maksimalni obseg posluževanja predilnih vreten, tj. front posluževanja ene predice. Število vreten določimo1 tako, da 6000 — toliko stotink minute ima ena ura, delimo s časom (stotinkami min.), ki je potreben za posluževanje enega vretena (diagram 5) v eni uri.
Na diagramu 6 je podan tako' določen obseg (front) posluževanja v vretenih, ki ga lahko dosežemo po končani modernizaciji predpredilnice. Iz teh podatkov je razvidno, da pri številki preje Nm 34 predica lahko poslužuje naslednje število vreten:
—	500 g	navitki	in	200 pr./lOOO	vr.	ur	1058	vreten,
—	500 g	navitki	in	120 pr./lOOO	vr.	ur	1327	vreten,
—	1500 g	navitki	in	80 pr./lOOO	vr.	ur	1695	vreten,
—	2000 g	navitki	in	80 pr./lOOO	vr.	ur	1724	vreten;
pri Nm 16:
—	500 g	navitki	in	200 pr./lOOO	vr.	ur	918	vreten,
—	500 g	navitki	in	120 pr./lOOO	vr.	ur.	1117	vreten,
—	1500 g	navitki	in	80 pr./lOOO	vr.	ur	1566	vreten,
—• 2000 g	navitki	in	80 pr./lOOO	vr.	ur.	1621	vreten.
Dejanski obseg posluževanja je odvisen tudi od števila vreten posameznih strojev, ker predica lahko poslužuje samo cel stroj ali polovico stroja. Zato je razumljivo, da izračunanega obsega posluževanja v vretenih praktično ne bomo skoraj nikoli dosegli.
Poudariti je treba, da bo prikazani obseg posluževanja mogoče doseči le, če bomo z novo predpredilnico dosegli predvidene rezultate in pa če bo organizacija v predilnici čim bližja optimalni. Zlasti važno je, da bomo dosegli neko čim konstantnejše stanje, ker mora biti obseg posluževanja prilagojen konici, to je stanju, ko nastopa največ pretrgov ali najslabša kvaliteta pred-preje. Upoštevati torej ne smemo nekega poprečnega stanja, ker bi tako na račun večjega obsega posluževanja povečali odpadek in poslabšali kvaliteto izdelane preje.
Nova predpredilnica bo torej omogočila predvideno razširitev obsega posluževanja na predilnih strojih (diagram 6) le v primeru, če bomo dosegali stalno predvideno kvaliteto predpreje ter v celoti izrabili gra-
maturo novih navitkov (1500 g pri kemijskih vlaknih in 2000 g pri bombažu). Seveda pa bo razširitev v veliki meri odvisna tudi od stopnje organizacije dela v predilnici, ki bo po razširitvi fronta dobila še pomembnejšo vlogo zaradi zmanjšanja delovne sile v oddelkih predilnice.
K. J.
Spremembe nekaterih splošnih aktov
Delavski svet je na svojem zasedanju dne 21. 4. 1970 dokončno sprejel spremembe nekaterih splošnih aktov (pravilnikov) kot:
— Pravilnika o delovnih razmerjih,
— Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov (glede dodatka ob upokojitvi, dodatka za neizostanek in pa dodatka za stalnost oziroma delovne izkušnje),
— Pravilnika o nadomestilih za čas bolezni itd.
Na novo je sprejel Pravilnik o volitvah delavskega sveta, izvršilnega odbora in drugih kolektivnih organov (komisije za delovna razmerja, komisije za stanovanjska razmerja in komisije za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti).
Spremembe določil Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov glede omenjenih dodatkov, Pravilnika O' nadomestilu za čas bolezni so bile sprejete z malenkostnimi dopolnitvami od predloga, ki je bil dan v razpravo dne 30. 1. 1970. Na novo so bile sprejete spremembe glede dodatka za stalnost, ki so bile dane v razpravo dne 23. 2. 1970. Vse navedene spremembe so bile predhodno obravnavane na zborih organizacijskih enot po posadah. Zaradi pomembnosti teh določb jih objavljamo v prečiščenem besedilu, veljajo pa od 30. 4. 1970 in so se upoštevale pri izplačilu osebnih dohodkov in nadomestilu za čas bolezni za mesec april 1970.
I.	Člen 34 Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki obravnava dodatek ob upokojitvi (nagrado) in ki velja od 30. 4. 1970 dalje, urejuje omenjeni dodatek takole:
Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi upokojitve, pripada enkratni dodatek v višini poprečnega enomesečnega osebnega dohodka oziroma nadomestila, doseženega v zadnjih treh mesecih. Izplača se le enemu, ki ima najmanj deset let delovne dobe v podjetju. Delavcu oziroma delavki, ki ima več kot 30 let delovne dobe v podjetju, se mu še za vsako leto, prebito v podjetju nad 30 let, izplača 50 din.
V	primeru ponovne zaposlitve upokojenca se ne izplača dodatek. Upokojencu, ki dela redni delovni čas in mu je ob upokojitvi bil izplačan dodatek po' prejšnjih določilih, se za vsako leto ponovne zaposlitve izplača 50 din.
V	primeru prenehanja dela zaradi nezgode pri delu ali izven dela, se prav tako izplača omenjeni dodatek, če je posledica nezgode invalidska oziroma starostna upokojitev.
V	primeru, da je član kolektiva umrl, pripada uživalcem družinske pokojnine prav tako dodatek v smislu 1. odstavka.
V	primeru, če gre za nesrečo pri delu, pripada ponesrečencu oziroma družini dodatek v smislu 1. odstavka tega člena ne glede na delovno dobo, prebito v podjetju.
Dodatek v smislu 1. odstavka se izplača uživalcem družinske pokojnine v enakih deležih, če pa je en sam, se mu izplača v celotnem znesku, če pa ni uživalca družinske pokojnine, se izplača zakonskemu drugu, ki je živel v skupnem gospodinjstvu. Ce pa tudi zakonskega druga ni, se izplača otrokom, če še niso1 preskb-Ijeni.
Kolikor pa je član kolektiva umrl po prestanku delovnega razmerja in pred izplačilom dodatka, pripada prav tako dodatek v celoti osebam, navedenim po prejšnjem odstavku.
II.	Po členu 36 prej omenjenega pravilnika se od aprila naprej izplačuje dodatek za neizostanek takole:
Članom kolektiva, ki niso v tekočem mesecu v bolniškem staležu, na neplačanem izrednem dopustu, ali ki imajo v tekočem mesecu manj kot 7 neplačanih ur, se izplača dodatek za neizostanek v znesku 20 din.
Dodatek pripada tudi v primeru odsotnosti z dela, ne glede na določila prvega odstavka tega člena, če je vzrok odsotnosti nesreča pri delu, obisk oziroma napotilo k specialistu, zamenjava oziroma nabava ortopedskega pripomočka in spremstvo ožjega družinskega člana k zdravniku oziroma specialistu.
III.	Po novem členu 37 Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se izplačuje dodatek za stalnost po teh določilih od aprila 1970 dalje:
Delavcu pripada mesečni dodatek (za delovne izkušnje) za delovno dobo v tem podjetju. Do dodatka je upravičen tisti, ki ima v tem podjetju nad 20 let delovne dobe. Dodatek se izplačuje mesečno v neto znesku.
Dodatek znaša za ženske in moške enako in sicer:
za 20 in več do vključno 22 let delovne dobe 20 din mesečno. Za vsako dopolnjeno leto po 22. letu pa se poveča za 10 din mesečno do 35 let delovne dobe, tako da znaša največ 150 din mesečno za ženske in moške. Upošteva se vsa delovna doba v tem podjetju, ki se šteje v pok. dobo, doba NOV onim, ki imajo priznano dvojno (za dodatek se šteje enojno).
Če delavec predloži dokazila o naknadno priznani delovni dobi, se mu prizna povečanje dodatka od tistega meseca, v katerem je predložil dokazila.
IV.	Z aprilom letošnjega leta so stopila v veljavo nova določila o višini nadomestila v času bolezni. To ureja člen 14 Pravilnika o nadomestilu osebnega dohodka za čas bolezni takole:
Nadomestilo osebnega dohodka znaša:
1.	70lo/o od osnove za nadomestilo za prve tri koledarske dni za zavarovance, ki imajo predhodni staž v smislu čl. 29 Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (zavarovanec mora biti zaposlen oziroma socialno zavarovan brez presledka najmanj 9 mesecev ali s presledki v zadnjih dveh letih najmanj 18 mesecev),
60 %> za zavarovanje, ki nimajo predhodnega staža.
2.	80 0/o od osnove za nadomestilo nad 3 koledarske dni do 14 koledarskih dni za zavarovance s stažem,
70 l0/o za zavarovance brez predhodnega staža.
3.	90'Vo od osnove za nadomestilo nad 14 koledarskih do do 30 koledarskih dni za zavarovance s stažem,
80 °/o za zavarovance brez predhodnr/a staža.
4.	100 “/o od osnove za nadomestilo pri zadržanosti od dela zaradi poškodbe pri delu v obratu in
80 '"/o od osnove za nadomestilo pri zadržanosti od dela zaradi poškodbe na poti z dela ali na delo do 7 koledarskih dni, nad 7 koledarskih dni pa 100 °/o od prvega dne.
5.	Vajencem se izplačuje nadomestilo enako kot ostalim zavarovancem in na način, kot je določeno v čl. 13 tega pravilnika.
O spremembah pravilnika o delovnih razmerjih, ki so bile sprejete prav tako dne 21. 4. 1970, bo govora v eni izmed naslednjih številk.
Albin Ankon
Delavski svel je namenil 20000 din
skladu za pomoč mladini pri šolanju za leto 1970
Delavski svet je bil na zasedanju dne 24“. 3. 1970 obveščen o delu komisije za pomoč mladini pri šolanju pri Občinski konferenci SZDL Litija.
Komisija dela že tretje leto in iz sredstev, ki jih ima v te namene, pomaga predvsem dijakom oziroma študentom iz materialno šibkih družin.
Konec prvega polletja 1969/70 je prejemalo pomoč 55 mladih ljudi. Iz upokojenskih družin jih je 24, iz delavskih 22 in iz kmečkih 9. Od tega je 10 študentov na raznih visokih in višjih šolah in 45 dijakov na srednjih in poklicnih šolah.
Komisija je redno razpravljala o učnih uspehih prejemnikov pomoči in je z njimi tudi v osebnih stikih. Ob koncu polletja je bil sklican razgovor z vsemi pre-
jemniki in se je na tem, razgovoru obravnavala tudi kulturna in športna dejavnost mladine v občini.
Ta pomoč je na posameznika sicer skromna in znaša od 50 do 350 din, največ prejemnikov pa dobiva pomoč po 100 din.
V letu 1969 je komisiji uspelo zbrati 57 210 din, v letu 1970 pa je potrebno' zagotoviti 86 400 din in je komisija že izdelala finančni načrt, po katerem naj bi se zagotovila potrebna sredstva.
Naše podjetje je že doslej vsako leto prispevalo sredstva v ta sklad in imajo organi samoupravljanja vse razumevanje tudi za te potrebe, za kar se komisija s tega mesta zahvaljuje.
L. R.
Obračun poslovanja za štiri mesece letošnjega leta
Preteklo poslovno leto smo zaključili z uspehom, kljub temu, da so nas med letom spremljale številne težave, predvsem zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Neugodni finančni uspehi v zadnjih treh mesecih lanskega leta so nas opozorili, da se moramo v letošnjem letu še nadalje prizadevati za povečano proizvodnjo in znižanje stroškov, kajti računati je bilo s tem, da bodo v letošnjem letu cene še naraščale oz. da se še ne bodo ustalile.
Intenzivnost, s katero smo začeli letošnje poslovno leto, nam že daje določene sadove. Proizvodnja se je v primerjavi z lanskim letom povečala od 1478 ton na 1620 ton ali za 142 ton. Sukalnica je povečala proizvodnjo sukane preje od 568 ton na 635 ton, kar je za 67 ton več. Prav tako se je povečala tudi proizvodnja previte preje od 364 ton na 483 ton, kar predstavlja povečanje za 119 ton. Na to povečanje proizvodnje je vplivalo vsekakor nadurno delo, ki je bilo forsirano iz dveh vidikov in sicer na eni strani za kritje naših obveznosti za dobavo domačim in inozemskim kupcem, na drugi strani pa, da s povečano' proizvodnjo znižamo lastno ceno na enoto proizvoda. Večja proizvodnja se je odrazila tudi na vrednosti. V prvih štirih mesecih letošnjega leta znaša vrednost proizvodnje 34132 000 din in je v odnosu na isto obdobje lanskega leta za 2 639 000 din večja. Na večjo vrednost proizvodnje pa ni vplival samo količinski obseg, temveč tudi struktura proizvodnje, s katero smo želeli doseči predvsem predelavo tistih artiklov, s katerimi dosegamo največ profita.
Za letošnje leto je tudi značilno, da se nadaljuje gospodarska ekspanzija in da je še vedno veliko povpraševanje po naših izdelkih, tako da ni mogoče zadostiti v celoti potrebam odjemalcev. Verjetno ta pojav izvira iz tega, ker so naši odjemalci tudi širili svoje kapacitete in jih že dali v obratovanje, medtem, ko bo naša modernizacija zaključena šele proti koncu leta.
Veliko povpraševanje vpliva ugodno na prodajo izdelkov. Prodali smo v glavnem vso proizvodnjo, ki
smo jo dosegli v štirih mesecih, in še del lanskoletnih zalog, tako da se je vrednost gotovih izdelkov, ki je bila v začetku leta na zalogi v višini 4 830 000 din, znižala na 2 218 000 din, kar predstavlja minimalne zaloge, predvsem iz meseca aprila.
Plačila naših odjemalcev se tudi v letošnjem letu niso bistveno izboljšala. Kupci nam dolgujejo 25 615 000 din, medtem, ko so v začetku leta le 22 471 000 din. Na slabo plačevanje kupcev vpliva nedvomno splošno slaba likvidnost, ki je že dalj časa v jugoslovanskem gospodarstvu.
Zanimiv je tudi podatek, ki kaže vezavo sredstev v zalogah surovin. V začetku leta so nam zaloge surovin vezale 21 488 000 din sredstev, ob koncu četrtega meseca pa samo še 13 104 000 din.
V letošnjem prvem tromesečju smo izločili za osebne dohodke 5 795 000 din, v istem razdobju preteklega leta pa smo porabili za osebne dohodke 5 390 000 din sredstev, vključno z nadurami, ki so se opravljale v letošnjem in preteklem letu.
Tako se je poprečni umi zaslužek v odnosu na isto obdobje lanskega leta povečal za 9,7 °/o. Število zaposlenih se je znižalo in sicer je bilo lani konec aprila zaposlenih 887 delavcev, konec letošnjega aprila pa 875.
Dobro zastavljena poslovna politika v prvih štirih mesecih in nesebično prizadevanje celotnega kolektiva se je odrazilo tudi na finančnem rezultatu. Dosegli oz. celo presegli smo planirane sklade, ki naj bi po planu znašali 1 285 000 din. Na ta rezultat je vplivala delno tudi vrnjena carina za uvoženo sintetično vlakno v preteklem letu. Vsekakor je rezultat toliko pomembnejši, če upoštevamo, da bomo ob tolikšnih sredstev za sklade povečali tudi amortizacijo od 500 na 700 mili j. din in sredstva za investicijsko vzdrževanje od 130 na 200 milij. v letu 1970.
O delitvi osebnii) dofpodKov
Za bralce našega časopisa smo pripravili odgovore na nekatera vprašanja v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov, katera je bilo slišati v kolektivu ob zadnjem izplačilu.
Vprašanje: Ob izplačilu osebnih dohodkov za april je bilo slišati negodovanje glede višine osebnih dohodkov, predvsem zaradi tega, ker je bilo v proizvodnji opravljeno precejšnje števik> nadur. Zanima nas, ali so bili osebni dohodki res prenizki v absolutni primerjavi s predhodnim mesecem?
Odgovor: Skupna obračunana masa za osebne dohodke (upoštevajoč nadurno delo) je bila za april v primerjavi z marcem višja za 151 481 din in to' povečanje se nanaša samo na proizvodne oddelke. Indeks za obračun OD je bil za april nižji v primerjavi z marcem, na kar je vplivala za 1 200 000 din nižja prodaja, kot je bila v marcu. V marcu, ko je bila prodaja rekordna, smo namreč prodali poleg redne mesečne proizvodnje še del zalog iz preteklega obdobja, in ker po našem Pravilniku o delitvi OD prodaja v osnovnem, principu približno s 50 '“/o vpliva na višino mase za osebne dohodke, se je izredno visoka prodaja v marcu seveda odrazila tudi na višini OD, oziroma nižja prodaja na osebne dohodke v aprilu. Torej je bila masa za osebne dohodke obračunana točno po danih podatkih za april.
Vprašanje: Kaj vpliva na višino indeksa za obračun osebnih dohodkov, da se ta spreminja vsak mesec?
Odgovor: Na indeks oziroma količnik vplivajo trije faktorji: ustvarjena proizvodnja, ustvarjena prodaja in število efektivnih delovnih ur v proizvodnih oddelkih.
Za lažje razumevanje analizirajmo najprej proizvodnjo:
Dosežena proizvodnja	Marec	April	Razlika	
Enojne preje				
— v efektivi	412 ton	445 ton	+ 33	ton
— v bazi	425 ton	491 ton	+ 66	ton
0 Nm	33,0	34,8		
Sukane preje				
— v efektivi	167 ton	172 ton	+ 5	ton
— v bazi	180 ton	179 ton	— 1	tona
0 Nm	35,3	34,1		
Previte preje				
— v efektivi	129 ton	124 ton	— 2	toni
■— v bazi	146 ton	157 ton	+ 11	ton
0 Nm	36,4	39,4		
Na podlagi gornje proizvodnje je bilo izločeno za osebne dohodke v mesecu marcu 752 664 din, medtem ko je bilo v aprilu 827 638 din. Torej se je zaradi večje količinske proizvodnje povečala masa iz tega naslova za 74 974 din, kar je vplivalo na povečanje indeksa v aprilu.
Prodaja je v marcu znašala 9 334 000 din in smo na podlagi te izločili kar 840 060 din za OD, v aprilu pa je znašala 8 138 000 din in znaša izločeni delež za OD na tej osnovi le 732 437 din. To je povzročilo, da je izločena masa za OD kar za 107 623 din nižja v primerjavi z aprilom.
Povečana masa na račun proizvodnje vpliva na povečanje indeksa, na drugi strani pa manjša prodaja vpliva na znižanje indeksa. To je bil tudi vzrok, da je bil v mesecu aprilu indeks nižji v primerjavi z marcem, saj se je znižal od 253,5 na 245,0 ravno zaradi manjše prodaje.
Tretji faktor, ki vpliva na indeks, so delovne ure v proizvodnji. V marcu smo porabili za navedeno proizvodnjo kar 107 474 delovnih ur, v aprilu pa 111590 delovnih ur. Ker smo porabili za večjo proizvodnjo tudi več delovnih ur, je to tudi vplivalo na indeks. Indeks na račun večje proizvodnje je lahko večji le takrat, če se istočasno zviša tudi produktivnost.
Vprašanje: Kakšni bi bili v poprečju osebni dohodki za april brez nadur, glede na izračun mase za osebne dohodke?
Odgovor: V primeru, da v aprilu ne bi delali v nadurnem delu, bi se gibal osebni dohodek v poprečju ca. 990,00 din. S tem, ko smo delali v proizvodnji v nadurah, smo dosegli poprečni osebni dohodek na zaposlenega 1250 din. Osebni dohodki posameznih delavcev v proizvodnji pa so s.e gibali zelo različno, kar je zaviselo od števila opravljenih nadur. Tiste predice npr., ki so imele več nadur, so zaslužile približno 1410 din, zopet druge, ki so imele manj nadur, so zaslužile 1320 din.
Za primer, kako se sestoji OD v aprilu brigadirke in predice, je naslednji:
Brigadirka III. izmene v predilnici I:
redno delo
dodatek za neizostanek z dela nočno delo
nadure, plačane z dodatkom 50 %>
nadure, plačane z dodatkom 100 Vo
182 ur	1043,55 din
20,00 din (43 ur)	48,95 din
(15 nadur) 129,40 din
(25 nadur) 287,50 din
Skupaj izplačani osebni dohodek za april 1529,40 din
Odgovor: Indeks posameznih izmen v proizvodnji se giblje različno. To velja predvsem za predilnico, medtem ko imajo ostali oddelki indeks, ki ga doseže celotna proizvodna delovna skupnost.
Npr. v čistilnici in predpredilnici je indeks enak za vse izmene, ker zaradi modernizacije v teh oddelkih ni mogoče ugotoviti pravilnega stanja po izmenah. Zato je bil tudi dogovor oddelka, naj velja za vse tri izmene enak indeks oddelka. Isto velja tudi za vlagalnico in sukalnico.
V predilnici pa se masa, ki jo doseže oddelek, deli na izmene na osnovi dosežene proizvodnje posamezne izmene. Ker porabijo posamezne izmene različno količino delovnega časa za doseženo1 proizvodnjo, ene več, druge manj, s tem dosegajo tudi različno produktivnost, kar vpliva na indekse izmen v tem, oddelku. Mojstri izmen v predilnici pa imajo tudi poprečni indeks oddelka.
Vprašanje: Sedanji pravilnik o delitvi OD je že precej star. V tem času ni bilo sprejetih bistvenih popravkov. Ali se predvideva nova obdelava pravilnika glede na večje spremembe po modernizaciji v proizvodnji? Verjetno se je tudi delokrog nekaterih de^ lovnih mest spremenil, ker so organi upravljanja prejeli že več pritožb.
Odgovor: Bistvenejših korektur Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov nismo zadnja leta sprejemali zaradi tega, ker je bilo predvideno, da se bodo z modernizacijo proizvodnje spremenili tudi določeni delokrogi delovnih mest. Zato1 bo po! končani modernizaciji potrebno najprej izvesti točno organizacijo dela v proizvodnji, analitično oceno delovnih mest in šele nato pristopiti h korekturi. Istočasno naj bi se izvedli tudi ostali popravki in eventualne nepravilnosti sedanjega pravilnika in obravnavale pritožbe.
Predvidevamo, da bi osnutek sprememb dali v razpravo organom upravljanja v zadnjih mesecih letošnjega leta, tako da bi se korigiran pravilnik lahko uporabljal že z začetkom prihodnjega leta.
S tem člankom smo želeli članom kolektiva približati način delitve OD po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Sistem delitve oziroma izračun mase je precej zapleten, vendar smo- z njim hoteli doseči, da bi bila delitev osebnih dohodkov čim pravičnejša in spodbudnejša za slehernega člana kolektiva. Pričakujemo, da bodo člani kolektiva aktivno sodelovali s predlogi za izboljšanje oziroma dopolnitve sedanjega pravilnika, ko bo dan v razpravo osnutek sprememb.
M. Kralj
Ce primerjamo sedaj ta zaslužek, ki ga je prejela ista brigadirka v mesecu marcu, ko je skupno s plačilom za nadurno delo prejela 1355,25 din, vidimo, da ' se je osebni dohodek v absolutnem znesku njej povečal za 13 Vo.
Hpokojeni so bili:
Drugi primer je predica na II. izmeni v predilnici I:
redno delo	182 ur	893,65 din
dodatek za neizostanek z dela		20,00 din
dodatek na staž		40,00 djin
nočno delo	(62 ur)	59,75 din
nadure z dodatkom 100 "/o	(27 nadur)	268,75 din
nadure z dodatkom 50 Vo	(18 nadur)	134,00 din
Skupaj izplačani osebni dohodek za april		1416,10 din
Ista delavka je zaslužila predhodni mesec 1080,85 din, seveda je treba upoštevati, da je v tem mesecu opravila z nadurami skupaj 227 ur, medtem ko jih je v mesecu marcu opravila samo 190 ur.
Vprašanje: Kako je z delitvijo oziroma količnikom za posamezne izmene v proizvodnji?
Franc PIKL, roj. 28. 9. 1913 v Žalcu.
Tov, Piki ni želel, da bi O1 njem karkoli pisali v našem časopisu in v svoji skromnosti tudi o sebi ob poslovitvi ni nič pripovedoval.
Ker pa je bil tov. Piki predvojni komunist in revolucionar in imam na razpolago1 o njem nekaj podatkov, mislim, da je prav, da omenim vsaj naslednje:
V našem podjetju se je zaposlil leta 1930 in bil s presledki zaposlen tu do leta 1936. V času od 1931 do 1938 ima priznano kot posebno dobo 4 leta in 3 mesece, zapor in nezaposlenost v presledkih. Od leta 1938 do 1941 je bil zaposlen v Tovarni tehtnic v Celju, od 16. 8. 1941 do 1. 7. 1942 je bil v izseljeništvu, od 2. 7. 1942 do 8. 9. 1943 v internaciji na Rabu in od 9. 9. 1943 do 15. 5. 1945 v NOV in vojnem ujetništvu. Vso to pokojninsko dobo, tj. zapor, nezaposlenost v presladkih, izšeljeništvo, internacija Rab in NOV ter vojno ujetništvo ima priznano na podlagi potrdila Centralnega komiteja ZKS.
Po osvoboditvi se je zaposlil ponovno v našem podjetju 3. 9. 1945 in bil tu vse do upokojitve 25. 3. 1970.
Njegova skupna pokojninska doba znaša 40 let in pol, delovna doba v našem podjetju pa skoraj 27 let.
Tov. Piki je ob slovesu zaželel vsem članom kolektiva in upravi mnogo delovnih uspehov in nadaljnjega zadovoljstva. Upamo in želimo, da ne bo užaljen, da smo o njem objavili teh nekaj zelo skopih podatkov
Marija ČERNE, roj. 28. 1. 1920 v Dolgem Brdu. Izhaja iz kmečke družine, v kateri je bilo 10 otrok. Osnovno šolo1 je obiskovala na Jančah. Po končanem šolanju je bila doma in se je prvič zaposlila 1. 3. 1948 v našem podjetju in sicer na mikalnikih, kjer je delala vse do upokojitve 21. 4. 1970.
Med okupacijo je doma delala kot obveščevalka, kurirka, prala, zbirala hrano in kuhala za partizanske edinice, v glavnem za Dolenjski odred. V njihovi hiši so se večkrat zadrževali tudi ranjenci. Vsa družina je sodelovala z NOV. En brat je v NOV padel, pokojni oče je imel priznano' udeležbo, prav tako imata priznano udeležbo v NOV še njen brat in sestra, ostali otroci pa so bili takrat še mlajši.
Njena skupna pokojninska doba znaša skoraj 27 let in pol, delovna doba v našem podjetju pa 21 let.
Franc FRANČEŠKIN, roj. 9. 3. 1916 v Avstriji.
Izhaja iz kmečke družine iz Sela na Krasu, kjer je bilo 8 otrok. Mladost je imel težko. Ta kraj je bil pod Italijo in je bilo težko dobiti delo. Bil je doma, od časa do časa pa se je kje zaposlil, da se je preživel. Nato je moral v vojsko, kjer je služil nepretrgoma 9 let. Po kapitulaciji Italije oziroma kasneje leta 1944 pa je odšel v partizane.
Leta 1948 je prišel v Čatež k postaji milice. Tu se je seznanil s svojo sedanjo ženo in se kasneje z njo poročil. Leta 1951 se je zaposlil v Predilnici Litija in se kasneje tudi preselil v Litijo-. Delal je v čistilnici odpadkov.
Zaradi slabega zdravstvenega stanja je bil invalidsko upokojen. Njegova skupna delovna doba znaša 23 let, od tega 18 let in pol v Predilnici Litija in 11 mesecev in 26 dni v NOV.
Martin MANDELJ, roj. 12. 8. 1908 v Šmartnem pri Litiji. Izhaja iz obrtniške družine, oče je bil kovač. Že v rani mladosti, ko je bil star 2 leti, mu je umrl oče in je tako zanj skrbel skrbnik. Že s 6. letom je moral služiti za pastirja, kasneje pa se je šel učit za ključavničarja. Moral pa je prekiniti učno dobo, ker ga skrbnik ni mo-
gel več vzdrževati. Zato se je leta 1925 zaposlil v Predilnici Litija, kjer je delal do leta 1930, ko je bil zaradi redukcije odpuščen. Nato je delal pri raznih kmetih, da se je preživljal. Leta 1941 se je zaposlil pri delih na cesti. Po osvoboditvi pa se je ponovno zaposlil v Predilnici Litija, kjer je ostal do upokojitve.
Poročil se je leta 1933 in imel v zakonu 7 otrok, od katerih so vsi preskrbljeni, razen najmlajši, ki je še vajenec.
Zaradi izčrpanosti in rahlega zdravja je bil invalidsko upokojen. Njegova skupna delovna doba znaša 31 let in pol, delovna doba v našem podjetju pa 28 let.
Jožefa PESKAR, roj. 6. 3. 1910 v Brezovem pri Trebnjem.
Izhaja iz kmečke družine, kjer je bilo 10 otrok. Zaradi številne družine je ostala po končani šoli doma in pomagala pri gospodinjstvu. Kasneje se je zaposlila pri delih v kuhinji za gradnjo ceste Sopota. V Predilnici Litija se je prvič zaposlila leta 1945. Po treh letih službe v Predilnici Litija je morala ostati doma zaradi majhnih otrok. Kasneje, ko so otroci odrasli, se je leta 1958 ponovno zaposlila v Predilnici Litija, kjer je ostala do upokojitve. Delala je prva tri leta na mikalnikih, drugič pa se je zaposlila kot čistilka obratnih prostorov.
Njena skupna delovna doba znaša 20 let in 10 mesecev, delovna doba v našem podjetju pa 14 let in 6 mesecev.
Jožefa BIZJAK, roj. 21. 11. 1917 v Gradiških Lazah.
Izhaja iz kmečke družine. Zaradi številne družine si je morala že kmalu sama služiti kruh. Že z 12. letom se je zaposlila pri raznih kmečkih delih, posebno še, ker ji je oče zelo kmalu umrl. Leta 1942. se je poročila. Še isto leto so Nemci odpeljali moža, ki se ni nikoli vrnil. Leta 1946 se je zaposlila v Predilnici Litija, kjer je ostala do upokojitve. Kasneje se je ponovno poročila in naselila v Litiji. V Predilnici Litija je delala najprej na flyerjih, kasneje pa na mikalnikih. Njena skupna delovna doba znaša 32 let in pol, delovna doba v našem podjetju pa 18 let.
Ob upokojitvi so se od vseh upokojencev poslovili predstavniki podjetja, izročili so jim denarne nagrade ob upokojitvi in jim zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let v krogu svojih družin.
Vsem se s tega mesta še enkrat zahvaljujemo za njihovo dolgoletno delo v podjetju.
Varstvo otrok
Dne 18. aprila letos so odprli nov otroški vrtec v Šmartnem pri Litiji. Otroški vrtec' je v Zadružnem domu, kjer so preuredili nekaj obstoječih prostorov.
V	vrtec so sprejeli 20 otrok, lahko pa jih bodo' še približno toliko, ko bodo dobili novo vzgojiteljico. Preureditev oziroma gradbena dela so znašala 5 milijonov S din, oprema pa 3 milijone.
V	maju oziroma juniju letos se predvideva pričetek gradnje novega otroškega vrtca v Litiji na desnem bregu Save. Načrti so že pripravljeni. Po zgraditvi tega otroškega vrtca bo možno vključiti v varstvo na novo 80 predšolskih otrok.
Po zgraditvi novega otroškega vrtca v Litiji pa se je med drugim razpravljalo tudi o tem, da bi sedanji otroški vrtec oziroma delovni čas priredili troizmen-skemu delu v našem podjetju, tako da bi matere lahko otroke dajale v varstvu tudi takrat, ko delajo popoldne ali ponoči. Ta predlog je zelo umesten in bomo o nadaljnjih razpravah članice kolektiva še obveščali.
L. R.
KRATKE VESTI
Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih so gospodarske organizacije dolžne izdelati akt o sistematizaciji. Naše podjetje je Pravilnik o sistematizaciji že imelo, vendar ga je treba dopolniti in dodatno sprejeti nekatera določila. V ta namen je bil imenovan poseben stro^ kovni odbor, ki je že pripravil osnutek.
Za naše podjetje bo sistematizacija urejala naslednje:
•—■ številko in naziv delovnega mesta,
—	smer in stopnjo izobrazbe,
—	delovne izkušnje oz. prakso,
—	posebna znanja,
—• posebne psihofizične zahteve (starost, spol, višina itd.),
—	poskusno delo (čas trajanja).
Izvršilni odbor je na zadnji seji 13. maja že potrdil osnutek sprememb dosedanjega Pravilnika o sistematizaciji.
*
Stanovanjska komisija je ob koncu svoje mandatne dobe predlagala delavskemu svetu in vodstvu podjetja naj se v prihodnjih letih rezervirajo sredstva za gradnjo večjega stanovanjskega bloka. V podjetju je stalno preko sto prošenj za stanovanja in bi se z nakupom oz. gradnjo bloka stanovanjska stiska omilila za nekaj let. Z razdelitvijo stanovanj v enem bloku, kakršne ima sedaj podjetje in pa z raznimi zamenjavami s tem v zvezi, se reši naenkrat preko 40 najnujnejših prosilcev za stanovanja.
*
Izvršilni odbor je na seji 13. 5. 1970 potrdil izbiro šestih štipendistov na Srednji tehnični tekstilni šoli v Kranju od prvega letnika dalje. Prijavljeni kandidati so vsi prav dobri učenci osnovnih šoli iz Litije in Šmartnega, ter v glavnem iz socialno šibkih družin in bi verjetno brez štipendije ne mogli nadaljevati šolanja, saj samo stroški internata znašajo mesečno preko 30 000 S din.
Pričakujemo, da bodo tudi na srednji šoli uspešno nadaljevali šolanje.
*
V jugoslovanskih predilnicah je že dalj časa potekala akcija za podražitev bombažne preje, ker pri tej preji proizvajalci v postopku predelave nismo skoraj nič zaslužili.
Naše podjetje je ta nizek zaslužek pri bombažni preji krilo s predelavo sintetične preje, podjetja pa, ki
so predelovala samo bombažno prejo, so poslovala z izgubo.
Z Zveznim zavodom za cene je bilo doseženo soglasje, da se cene bombažni preji povišajo v poprečju za 11 '°/o, od julija meseca dalje.
Korigiran je tudi cenik za usluge previjanja sintetične preje. Ker se preja pri previjanju istočasno tudi čisti, predstavljajo odpadki pri sintetični preji veliko večjo vrednost kot pri bombažni, za kar so bile doslej enake cene.
Na podlagi zakona morajo podjetja tudi sestaviti Pravilnik o oblikovanju cen za proizvode in storitve. Osnutek pravilnika za naše podjetje je sprejel DS na zasedanju 21. 4. 1970.
*
S spremembo poslovnika za delo DS, izvršilnega odbora in drugih organov je dana Komisiji za delovna razmerja in Komisiji za izrekanje ukrepov pristojnost, da sami samostojno odločata o zadevah s tega področja. DS bo reševal le pritožbe na te odločitve.
Predsednik DS je na prvem zasedanju DS poudaril, da je bilo delo dosedanjega delavskega sveta večkrat obremenjeno z reševanjem drobnih zadev s področja delovne discipline, stanovanjskih vprašanj in drugih pritožb.
Upamo, da bo s to spremembo poslovnika DS ostalo več časa za temeljitejše reševanje problemov in nalog, od katerih zavisi naše poslovanje in dobrobit delovnega kolektiva.
*
V	mesecih februarju, marcu in aprilu je bilo skupaj 23 nesreč pri delu z 248 izgubljenimi dnevi. Od tega je bilo v februarju 12 nesreč in sicer 9 obratnih in 3 na poti na delo in z dela. V marcu je bik> 6 nesreč, od tega 4 obratne in 2 na poti na delo, ter v aprilu 5 nesreč, od tega 3 obratne in 2 na poti na delo oz. z dela.
V	vseh primerih nesreč na poti na delo in z dela je bil vzrok poledica, posuta cesta in delno tudi prevelika hitrost. Pri obratnih nesrečah pa je bil delni vzrok tudi neprevidnost in utesnjeni prostori. Več primerov obratnih nesreč je bito v oddelku predpredilnice, predvsem zaradi vbodljajev in udarcev ob razmetane dele embalaže in strojne dele, ker so v zvezi z rekonstrukcijo delovni prostori zelo utesnjeni in neurejeni. Pristojni vodje grup v sektorju vzdrževanja in mojstri so prejeli navodila za vzdrževanje kolikor mogoče strogega reda v predpredilnici, da bi se tako preprečevale nadaljnje poškodbe zaposlenih.
PersoHalme vesti:
Na novo je bil sprejet v februarju en delavec za nedoločen čas in sicer štipendist Janez Mlakar, tekstilni tehnik-pripravnik. V marcu pa je bil sprejet Anton Jančar za nedoločen čas na delovno mesto čistilec in razkuževalec stranišč. V tem mesecu se je tudi izučil za remotnega ključavničarja Janez Bric, ki je bil doslej vajenec.
V	aprilu pa smo na novo sprejeli 14 delavk v su-kalnico in eno delavko na ekonomijo za nedoločen čas ter enega delavca za dotočen čas v Obrat družbene prehrane.
Odšlo pa je iz podjetja v mesecih februar, marec in april skupaj 12 delavcev.
V	februarju 5 delavcev: Marija Pivec, Marija Kos in Ana Betoševič zaradi poteka pogodbe za določen čas, Milan Zupančič zaradi neopravičenih izostankov in Ana Novak zaradi invalidske upokojitve.
V	marcu 3 delavci: Franc Piki zaradi upokojitve ter Angela Medvešek in Branka Koprivnikar zaradi lastne odpovedi.
V	aprilu 6 delavcev: Marija Čeme, Jožefa Bizjak in Jožefa Peskar zaradi upokojitve, Franc Frančeškin in Martin Mandelj zaradi invalidske upokojitve in Frančiška Cirar zaradi lastne odpovedi.
Stanje zaposlenih na dan 1. 5. 1970 je 894 oseb.
Iz dela sindikalne podružnice
Dne 21. maja 1970 je bila razširjena seja izvršnega odbora sindikata, skupno s komisijami in poverjeniki. Na tej seji je bilo podano širše poročilo o dosedanjem delu izvršnega odbora in komisij, kakor tudi poročilo o finančnem poslovanju in poslovanju blagajne samopomoči od občnega zbora dalje.
Govora je bilo tudi o dosedaj sprejetih samoupravnih aktih. Spremembe in dopolnitve statuta so bile dokončno sprejete meseca januarja. V zvezi s spremenjenim statutom, pa so bili sprejeti še ostali splošni akti oz. pravilniki.
V delu je tudi pravilnik o sistematizaciji delovnih mest. Za to delo je imenovana posebna komisija, ki dela po določenih kriterijih in je s svojim delom že skoraj pri kraju. Pravilnik je predlagan v razpravo kolektivu in nato bo dokončno sprejet.
Predlagano je bilo tudi, da se ob priliki sprejemanja sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, obravnavajo prošnje, ki so bile vložene za vskladitev osebnih dohodkov in korekturo delovnih mest.
Zanimali so se tudi za regres za letovanje oz. za nadomestilo za vožnjo (K-15). To nadomestilo bo letos izplačano v isti višini kot prejšnja leta. Predlog je bil, da se za prihodnje leto prouči možnost zvišanja tega nadomestila.
Veliko je bilo govora o preventivnem okrevanju zaposlenih in o sredstvih za ta namen. Predlog je bil, naj bi tudi podjetje namenilo nekaj sredstev za te namene, ker bi tako lahko ooslali na preventivno okrevanje večje število zaposlenih.
Okrog obratne ambulante, da ne posluje zadovoljivo in so težave predvsem z zdravniki, ker se pogosto menjavajo, je bil predlog, da sindikat pokrene vse potrebno preko občinskega sindikalnega sveta in pri pristojnih organih, da dobimo^ stalnega zdravnika, ki bi bil pripravljen ostati v Litiji.
Konferenca je razpravljala tudi o finančnih težavah godbe na pihala in pevskega zbora »Lipe« Litija. Podprla je prošnji, da postanemo vsi zaposleni podporni člani godbe na pihala in pevskega zbora ter da prispevamo mesečno po 1 dinar. Oni pa bi na naših prireditvah igrali in peli brezplačno, kakor tudi za umrlimi člani kolektiva in upokojenci. Upamo, da se bodo člani kolektiva strinjali s tem našim predlogom in ga osvojili. Vsa ostala podjetja v Litiji so ta predlog že osvojila.
Tudi o povišanju odstotka članarine, ki ostane sindikalni podružnici je bil govor, vendar je bilo rečeno, da je ta odstotek določen s statutom sindikatov in ga ni mogoče doma spreminjati. Predlog je bil, da bi bilo o tem treba še spregovoriti morda na zvezi sindikatov, da bi v bodoče le mislili na zvišanje odstotka, ki pripada osnovni organizaciji sindikata.
Prav tako' je bil govor o pomoči članom s strani sindikalne podružnice ob priliki daljšega bolniškega staleža, ki je sedaj minimalen, dalje o sindikalni dvorani, ki je potrebna temeljitega popravila ter o tem, da je treba že sedaj misliti oz. razpravljati o pripravah na praznovanje tovarniškega praznika ter o še nekaterih drugih pomembnih zadevah.
Na koncu je konferenca zaključila, da je bilo delo izvršnega odbora in komisij uspešno in bila mnenja, da so takšne razširjene seje, kjer se izmenjavajo mnenja in predlogi, zelo zaželene.
Mala šola za samoupravljalce
Amortizacija
Za proizvodnjo izdelkov se uporabljajo produkcijska sredstva, to je stroji, naprave itd., ki se v teku proizvodnje izrabljajo, zato se zmanjšuje njihova fizična produkcijska sposobnost. To zmanjševanje vrednosti delovnih priprav v proizvodnem procesu in postopno prenašanje te vrednosti na izdelke, imenujemo proces amortizacije, oz. amortiziranje delovnih priprav. Amortizacija predstavlja tisto količino vrednosti delovnih priprav, ki so jo te izgubile v procesu proizvodnje in je bila prenesena v lastno ceno izdelka pod strošek. S prodajo izdelkov pa se uporabljena sredstva vračajo v poseben sklad. Tako zbrana sredstva (amortizacijska sredstva) so namenska in se jih sme porabiti samo za nabavo novih delovnih naprav.
Delovne priprave se v proizvodnem procesu trošijo hitreje, če podjetje obratuje v več izmenah, kar velja tudi za naše podjetje. Pri določanju višine amortizacije je treba to upoštevati in zato določiti višje amortizacijske stopnje, ker se stroji zaradi intenzivnosti izkoriščanja hitreje trošijo in jih je treba v krajšem časovnem razdobju zamenjati kot v primeru, če bi obratovali samo v eni izmeni.
Izredno pomemben faktor, ki vpliva na določitev višine amortizacijskih stopenj pa je ekonomsko zastaranje delovnih priprav. Tu gre predvsem za dohitevanje napredka znanosti in tehnologije. Zato bo podjetje, ki bo upoštevalo pri določitvi amortizacije tudi ta moment, poslovno bolje uspevalo, ker mu bo zaradi večje amortizacije omogočeno hitreje obnavljati strojni park, to se pravi, da ne bo čakalo, da bodo stroji fizično iztrošeni, temveč jih bo že pred tem zamenjalo za sodobne visoko produktivne delovne priprave. Visoko produktivni stroji omogočajo boljšo kvaliteto, nižje proizvodne stroške in tudi uspešnejšo konkurenčno sposobnost na tržišču.
Pri določanju amortizacijskih stopenj je treba upoštevati seveda finančno zmogljivost podjetja, to se pravi, kolikšen strošek amortizacije lahko prenese lastna cena izdelka.
Višino amortizacijskih stopenj sprejema delavski svet za vsako leto posebej.
Naše podjetje je v letu 1970 povišalo amortizacijske stopnje do maksimalne naše zmogljivosti tako, da se bo zbralo po programu v teku letošnjega leta ca. 700 milij. S din amortizacijskih sredstev, ki jih že med letom lahko uporabimo za plačilo nove investicijske opreme.
GLASILO PREDILNICE LITIJA —UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO TISK IN KLIŠEJI TISKARNE »JOŽE MOŠKRIC« V LJUBLJANI