Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI., št. 242 LJubljana, četrtek 27. oktobra I938 i,.'v I Cena Din 1.— i7.na.ja. vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. — inaeraU do 80 petit wrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati petit vi sta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN tJFBAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica stev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnico: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uh ca 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Po odgovoru češkoslovaške na madžarsko noto: Delna mobilizacija madžarske Madžarska hoče v sporazumu s Poljsko za vsako ceno izsiliti izpolnitev svojih zahtev — Ponoči je bilo pozvanih pod orožje nadaljnjih pet letnikov rezervistov — Tudi češkoslovaška je izdala varnostne ukrepe PRAGA, 27. okt. br. Kljub temu, da je češkoslovaška vlada znova pokazala najskrajnejšo popustljivost in pomirlji-vost ter pristala celo na enotransko arbitražo, kakor jo je predlagala Madžarska, prihajajo iz Budimpešte zelo vznemirljive vesti. Z vso resnostjo se zatrjuje, da se Madžarska v sporazumu s Poljsko vedno bolj očitno pripravlja na oboroženo intervencijo. Nocoj je izšel ukaz o mobilizaciji nadaljnjih pet letnikov rezervistov. Spričo tega tudi Češkoslovaška ne more ostati ravnodušna in je izdala ukrepe, da zavaruje svoje meje. Del r spuščenih rezervistov je bil znova vpoklican pod orožje. Vzdolž madžarske meje so oiačene vse vojaške posadke in izdani tudi vsi drugi ukrepi, da bi se mogla ČSR v danem primeru postaviti v bran proti vsakršnemu napadu. BUDIMPEŠTA. 27. okt. e. Snoči je bilo službeno objavljeno, da je bila ob 18. izročena madžarskemu poslaniku v Pragi češkoslovaška nota z odgovorom na zadnjo madžarsko noto. Podrobnosti tega odgovora niso bile objavljene, toda iz službenih krogov zatrjujejo, da je češkoslovaški odgovor na madžarske predloge popolnoma negativen. V madžarskih političnih krogih je ta vest izzvala veliko zaskrbljenost. Poudarja se, da so notranje prilike v Madžarski težke in da bi samo hiter večji uspeh lahko popravil sedanji položaj. V političnih krogih so prepričani, da je vlada Imredvja pod pritiskom političnih razmer primorana, da se odloči za ukrepe, ki se jim je do zdaj izogibala. V zvezi s tem se raznravlja, tudi o možnosti,, da nastopi Madžarska proti Češkoslovaški z oboroženo intervencijo. Kakor zatrjujejo tu, zastopa Poljska isto stališče in smatra, da se more vprašanje skupne meje rešiti edino na ta način. Pripominja se, da bo Poljska neizogibno nodnirala to akcijo in da so v tem pogledu izvršene že vse priprave. List »Uj Magvarsag« piše. da se bo Madžarska z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila za vse tisto, kar je zahtevala od Češkoslovaške. List »Fiigetlenseg«, ki ima ozke zveze z vlado, pa pravi, da mora Praga predložiti konkretne sklepe, ker mora v nasprotnem primeru računati s posledicami, ki jih bo izzvalo upravičeno ogorčenje zaradi postopanja ČSR. »Pesti Hirlap« na opozarja Prago, da madžarski predlog predstavlja zadnjo besedo madžarske vlad**. Ni dvoma, pravijo v tukajšnjih kroeih. da je v Madžarski napetost dosegla višek in je treba pričakovati, da bo naslednjih 48 ur usod-nTR pomena za nadaljnji razvoj. PRAGA, 27. okt. e. Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovsky je izročil snoči ob 18. madžarskemu poslaniku v Pragi gro fu Wetzsteinu češkoslovaški odgovor na madžarsko noto od 24. t. m. glede madžarskih teritorijalnih zahtev. Češkoslovaški odgovor je bil včeraj redigiran na seji češkoslovaške vlade v prisotnosti članov slovaške in podkarpatske vlade. V svojem odgovoru je čsl. vlada zavzela stališče, k: je bilo sprejeto tudi na konferenci v Mo-nakovu, da se morajo državne meje urediti v največjem soglasju z etnografskimi mejami posameznih narodov. Isto željo imata tudi slovaška in podkarpatska vlada. Kakor Čeh;, tako tudi Slovaki in pod-karpatski Rusi žele, da se čimprej definitivno odstranijo nesporazumi med njimi in sosedi. BUDIMPEŠTA, 27. okt. e. V zvezi s češkoslovaškim odgovorom piše diplomatski urednik madžarskega tiskovnega urada: Nota je nov dokaz mentalitete Prage, ki neče priznati potrebe zadovoljive rešitve vprašanja. Čehi odklanjajo idejo plebiscita, čeprav je ideja v stvari bistvo monakov-skega sporazuma. Zadnja madžarska nota torej ni naletela na razumevanje, ki ga je zahtevalo svetovno javno mnenje v želji za ohranitev miru. Edina pravična točka češkoslovaške note je tista, v kateri se poudarja potreba hitre ureditve, toda nedvomno ne doprinaša k h;tri rešitvi, ko odklanja plebiscit, in predlaga k sodelovanju v tem vprašanju še sosedno državo, ki se ne more smatrati za velesilo. Korektura meje s Poljsko Varšava, 27. oktobra, e. Doznava se, da so pogajanja, ki jih je vodil poljski poslanik v Pragi Pape s češkoslovaško vlado, končala v popolnem sporazumu. Pogajanja so se vodila z namenim končne ureditve nove češkoslovaško-poljske meje. Po novem sporazumu bo nekaj vasi južno od Bohumina v okolici Frvdeka prepuščeno Poljski, ki pa bo na drugi strani vrnila ČSR nekaj popolnoma čeških krajev v tješinskem okrožju. Nemška intervencija v Rimu Rim. 27. okt. e. Nemški zunanji minister Ribentropp se je snoči odpeljal v R:m. kamor dospe drevi ob 22.50. V razgovorih z Mussolinijem in ministrom zunanjih del grofom Cianom bo razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih evropske politike, zlasti o vprašanj:h. ki imajo neposreden vpliv na rešitev češkoslovaško-madžarskega spora. V toku je posredovalna akcija, za katero v Berlinu trdijo, da bo neizogibno imela dobre posledice. Kar se tiče plebiscita, ki ga Madžarska zahteva za sporno ozemlje, povdarjajo tu. da v Berlinu smatrajo, da madžarske zahteve niso v nasprotju s stališčem Nemčije, ki glede tega zastopa etnografsko načelo. V Ber- linu, kakor zatrjujejo v tukajšnjih krogih, povdarjajo, da je tudi Mussolini še pred monakovskim sestankom pristal na to, da se za rešitev češkoslovaškega vprašanja vzame za podlago etnografsko načelo, Ribentropp ostane v Rimu štiri dni in bo tako prisostvoval svečanostim, ki bodo 28. in 29. oktobra ob priliki proslave 161et-nice fašističnega režima. Razpust občinskega sveta v Bratislavi Bratislava, 27. okt. e. Predsednik občine dr. Krno je bil danes obveščen, da je deželna vlada razpustila občinski svet mesta Bratislave. Hitler pride za dalje časa na Dunaj Dunaj. 27. okt. e. kaknr sc do/nava v dobio poučenih krogih, pripravljajo vse potrebno za daljše bivanje kincelurja Hitlerja na Dunaju, Mislijo, da bo Hitler ostal na Dunaju \es čas novih pogajanj med Madžarsko in Češkoslovaško m da bodo v zvezi z njegovim bivanjem tudi razpravljali o židovskem in katoliškem vprašanju v Avstriji. Izključujejo pa vsako možnost, da bi se Hitler sestal s kardinalom Innitzer-jem. Razgovori Turčanskega na Dunaju Praga, 27. okt. AA. Havas. Slovaški pravosodni minister Turčanski je včeraj popoldne obiskal Dunaj, kjer se je sestal z vodilnimi političnimi osebnostmi. Zvečer se je vrnil v Bratislavo. Henlein povišan za rez« majorja Berlin. 27. oktobra, c. Konrad Henlein je bi! včeraj v pri/nanje zaslug za osvobojen je sudetskih pokrajin imenovan za rezervnega majorja nemške vojske. Vrhovni komandant nemške vojske general von Brauchitsch mu je poslal la>tnoročno pismo, v katerem mu sporoča, da je od 1. novembra dalje major v rezervi 52. pešpolka. Dr. Ante TramUć ------- - - .s S« * * >' * ugledni hrvatski politik in član vodstva HSS. Kakor poročajo zagrebški Usti, je dr. Ante Trumbić pismeno pristal, da kandidira na listi dr. Mačka kot prvi kandidat v mestu Zagrebu. Včeraj je dr. Truui-bica obiskal zagrebški nadškof dr. Stepi, nac. To je bil že drugi obisk nadškofa dr. Stepinca pri dr. Trumbiču. Dan prej ga je namreč obhajal, ker je resno obolel. Dr. TrumbićJ. je zadela nedavno kap in mu ohromila levo stran telesa. Francija na novih poteh Kongres radikalne stranke kaže bodoče smernice francoske politike SN Dsevi fro govoril Daladier PARIZ, 27. okt. br. Danes bo v i\.....~ lessu v navzočnosti ministrskega predsednika Daladiera oficielno otvorjen kongres radikalno socialistične stranke. Za kongres vlada v političnih krogih veliko zanimanje, ker pričakujejo, da bo odločilne važnosti za bodočo francosko notranjo in zunanjo politiko. Veliko pozornost je zbudil že včerajšnji govor trgovinskega ministra, ki se je zavzemal za usmerjeno gospodarstvo, kar tolmačijo tako, da namerava vlada v svoji gospodarski politiki uvesti neke vrste avtarkijo. Ogromno pozornost v vsej politični javnosti pa je zbudilo poročilo senatorja Aime Berthoda o zunanji politiki, ki ga objavljajo že današnji listi. Uvodoma opravičuje stališče Francije v češkoslovaški krizi in izraza zahvalo ministrskemu predsedniku Daladieru in zunanjemu ministru Bonnetu za njuno prizadevanje za ohranitev miru. Nadalje zavrača očitke proti monakovskemu sporazumu in naglasa, da je veliko vprašanje, ali bi bile vojaške utrdbe v severni Češki pod prejšnjim režimom resnično v korist Francije. Francija ima danes na svetu druge naloge in misije, ka- ftvor pa ua tu se zaradi par Cehov spuščala v vojno. Nadalje obravnava poročilo vprašanje, ali ima francoski varnostni sistem v srednji, vzhodni in južno vzhodni Evropi za Francijo sedaj splch še kak smisel. V urah nevarnosti se ta sistem ni izkazal. Francija ne more zanesljivo računati na podporo Poljske, Rumunije in Jugoslavije. Ves versajski sistem je izgubil svojo vrednost po obnovi Nemčije, po anšlusu Avstrije in po zgraditvi nemških utrdb na francoski meji. V bodoče se mora Francija pri sklepanju vsake nove zveze vprašati, ali res odgovarja njenim interesom. V tem pogledu mora Francija slediti zgledu Anglije. Ne sme sc več potegovati za dvomljivo čast, da bi bila žandar in bankir sveta. Monakovski sporazum tvori šele začetek. V Evropi tako dolgo ne bo nobenega resničnega miru, dokler ne pride do sporazuma med Francijo in Nemčijo. Francija mora na "prvo z velikimi narodi urediti svoje zadeve, nato pa ho lahko tudi z manjšimi zgradila svoje odnosa je na novi podlagi. Z napetostjo pričakujejo nocojšnji govor Daladiera. Nemška ponudba Litvi Varšava, 2."». okt. br. Kakor poročajo današnji varšavski lisi i, je nemški poslanik v Kovnu sporočil litovski vladi nove predloge Nemčije za ureditev medsebojnih odnosajev. Nemčija predlaga sklenitev nenapadalnega pakta za dobo 15 let in jamstvo za litovsko ozemlje ped pogojem, da litovska odpove svoj ne napadalni pakt z Rusijo, pristane na avtonomijo Klajpede in usmeri ves svoj izvoz %ita v Nemčijo. Peklenski stroj v Louvra Pariz, 2Z. okt. e. V drugi dvorani za renesančne slikarje v Louvru je včeraj neki angleški turist našel bombo z vžigalnikom. Angleški turist je bil svoje-časno pionirski oficir. Slišal! je sumljivo tiktakanje ure in je stvar javil, policiji. Policija je dvorano takoj izpraznila in njeni organi so demontirali peklenski stroj. V zvezi s tem je bilo aretiranih več oseb. Anglija kupuje rumnnsko Žito London, 27. okt. e. «F:nancial News» doznava, da se angleška vlada pogaja z ru-munsko vlado glede nakupa 200.000 ton pšen;ce. Ta nakup je neodvisen od sporazuma, ki je bil zaključen v avgustu glede nakupa 400 000 ton pšenice. Pšenica je določena kot rezerva za prebivalstvo Anglije za primer vojne. Zima v Rumuni;! Bukarešta, 25. okt. AA. Po vsej Rumu-niji. zlasti pa na planinah, zadnje dni sneži. Nemško odlikovanje Francoisa Ponceta Berlin. 27. okt. br. Zunanji minister Kib-bentrop je včeraj priredil zajutrk na čast odhajajočemu francoskemu poslaniku Fran-coisu Poncetu. Povabljena sta bila tudi italijanski in ameriški poslanik. Pri tej priliki je Ribbentrop izročil Francoisu Poncetu veliki kriz reda nemškega orla s katerim ga je odlikoval kancelar Hitler. Nov francoski poslanik Berlin, 23. okt. w. Nemška vlada je pristala na to, da se dosedanji francoski poslanik v Moskvi Coulondre imenuje za francoskega poslanika v Berlinu. Potovanje grškega kralja London, 27. okt*. ~e.7.Grški—kralj Jurij je snoči odpotoval v London". Kralj Jurij potuje ;ncognito in pravijo, da je njegovo potovanie popolnoma zasebno, z druge strani pa zatrjujeio, da je potovanie v zvezi s politično situacijo- na Balkanu. V londonskih f'*nančn:h krogih 7atriuieio. da bodo v pratkem pogaianja za zaključitev £rško-oneleške trgovin-ke pogodb«, kakor ie bila tuđ* nedavno sklenjena med Turči-io in Anelijo. in da bo Angliia posodila Grški 10.000 000 funtov šterhngov. Z? soda ni e Sobranja Sofija. 27 okt. V dolgotrajni noCni pefi narodnega sohrarra je bi! / od* Hr i van jem spreiet predlo«* slede vojnih kreditov v znesku 4 miliiard in 250 miHioMc.v Icfev, Na včerajšnji seji, ki se je pričela i:H 15.. se je razpravljalo tudi o kreuitu v vi>in; ene milijarde levov /a potrebe boluar-^ih železnic Minister za železnice je poudarjal, da so se leta in leta "železnice zanenv.rialc in da se ni nič storilo za obnovo, čeprav se promet podvojil, deloma celo pot rojil Opf žiciiski po lanci so v debati izjavili, da bodo £Tlasovali v nal-elu za naknadne kredite, zahtevajo pa. da se soremeni način dobav. V rednem zasedanju, ki se prične v petek, pride na dnevni red med drugim tudi solunski sporazum med d žavami balkanskega sporazuma in Bo!qanjo Nastopna avdienca jugoslovenskega poslanika v Varšavi Varšava. 27. okt. e. Včeraj je predsednik poljske republike sprejel v svečani avdi-jenc; našega novega poslanika v Varšavi dr Aleksandra Vukčevića, ki mu je ob tej priliki izročil svoja akreditivna pisma. Poslanik Vukćević je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da se nabaja v Poljski kot predstavnik kraljevine Jugoslavije Poudarjal je. da bo njegovo delovanje imelo za cilj poglobitev prijateljskih odnosa iev med obema državama. Pozneje je položil venec na grob neznanega poljskega vojaka. Volilno gibanje Socialisti o pomenu volitev «Delavska Politika > piše o pomenu vezanja socialističnih kandidatov z listo združene opozicije med drugim: Jugoslavija je manjša država, ki v velikem svetovnem vrvenju ne prihaja toliko vpoštev. Vendar je tudi v naši državi potrebno, da narod odi oče valno sodeluje v notranjih in zunanjih stvareh. Zato imamo narodno skupščino, občine, banovine. Narod sam mora soodločevati tako glede politike kakor glede socialno,političnih in gospodarskih vprašanj. Jugoslovenski državljani imajo to pravico, zato jo zahtevajo in jo hočejo izvojevati pri teh volitvah. Kako je jugoslovenska javnost prežeta s to miselnostjo, dokazuje koncentracija vseh demokratičnih sil. Ni to gol slučaj. To je potreba, kakor je bila nujno potrebna splošna volilna pravica pri nas pred 33 leti. Vsi volilci te miselnosti zahtevajo svobodo in demokracijo, da se ohrani kulturno misijo, ki naj obenem vpliva tudi urede predvsem notranje razmere s svobodnim sporazumom. Te sile imajo kulturno misijo, ki na j obenem vpliva tudi na zunanji svet, ga zbudi in opogumi, da bo enako z nami ščitil današnjo civilizacijo pred grozečo katastrofo, ki jo napovedujejo gospodarstveniki in filozofi, če se svet ne spametuje. Boj za te velike stvari je vreden največje odločnosti in požrtvovalnosti. didature v vseh industrijskih središčih v državi kakor tudi v vseh onih okrajih, kjer upajo, da bi mogli dobiti večjo število glasov7. Koliko bo volilcev 11« decembra Pri volitvah leta 1935 je bilo vpisanih 3.914.945 volilcev, volitev pa se jih je udeležbo 2,881.948 ali 73.6'*'. Glede na neprestano naraščanje števila volilcev, ki se kaže že od volitev v ustavotvorno skupščino, se more pričakovati, da bo pri bližnjih volitvah v volilnih imenikih okoli 4,200.000 volilcev. Največ volilcev bo imela savska banovina, v kateri je bilo pri petomajskih volitvah 779.265 volilcev. V dunavski jih je bilo 702.178, v vardarski 431.164, v drinski 410.882, v moravski 406.658 v dravski 315.317, v vrbaski 272.982. v primorski 269.372, v zetski 247.877, v Beogradu, Zemunu in Pančevu pa 75.250. 105,000 volilcev v Beogradu Ob zaključku reklamacijskega postopka so ugotovili, da se je vpisalo nad 10.000 nevih volHcev, triko da jih je zdaj v Beogradu 75.000, a Beograd, Zemun in Panče-vo skupaj jih imajo 105.000. V Sarajevu 23.000 volilcev Pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino je imelo Sarajevo 20.800 volilcev, pri prihodnjih pa jih bo imelo okoli 23.000 ker so razne politične organizacije reklamirale volilno pravico za približno 2.500 volilcev. Nekaj ni v redu Današnji «Slovenec* se je zopet raz-kokodajsal o »generalih brez vojske«. Njegovi čitatelji tega ne morejo več razumeti Teden dni jih je že neprestano svaril, rostil in hujskal proti tej preklicani JNS in ji posvečal cele strani svojega posvečenega prostora, sedaj pa kar naenkrat zopot trdi, da JNS nikjer nič ni in da je vse skupaj le prazen strah. Cemu potem toliko naporov, da bi pregnali te zapuščene generale s polit čnega bojišča? SDS v Zagrebu Piedsedništvo SDS je sklenilo v sporazumu z dr. Mačkom, da postavi v Zagrebu sporedne kandidature na njegovi listi. Trdijo, da bo vodstvo bivše SDS kandidiralo v Zagrebu na prvem mestu kakega uglednega zagrebškega Srba. Borbasi v Mariboru Slovenski pristaši ministra dr. Hodžere bodo kandidirali v srezu Maribor levi breg odvetnika dr. Frana Irgoliča iz Maribora, v srezu Maribor desni breg pa gostilni-čarja Ivana Kobaleta. Sestanek kukovčev-v Mariboru Kakor poroča > Politika« je bilo v Mariboru pod predsedstvom dr. Vekoslava Kuk ovc a zborovanje Kmetsko-delavskega gibanja, ki so se ga udeležili dr. Sluga iz Ptuja, Miško Kranjc iz Prekmurja, Lju-bienski, Doberšek in Bart iz sreza Preva-Ije, Puncer iz Slovenjgradca, inž. Stebi iz Ljubljane, dr. AleS Stanovnik z Jesenic ter zdravnik dr. Brecelj iz Ljubljane. Po sporazumu o sodelovanju socialistične skupine dr. Topalovića z združeno opozicijo bodo socialisti postavili svoje kan- Borzna poroči!a Čarih, 27. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.77, London 21.045, New York 440.25, Bruselj 74.525, MIlan 23.17, Amsterdam 239.625, Borita 176.50, Praga 15,125, Varšava 82.74, BakMBtitoa 3*25. >«I.OTEH8KI iriKODc, r-ot 242 Delavski prosvetni večer Priredila sta ga ski Ljubljana. 27 oktobra Pri nas je zelo malo prireditev, ki bi bile namenjene predvsem delavstvu in ki bi se jih delavstvo tudi lahko udeleževalo. Med delavske prireditve pa moramo prištevati prosvetne večere, ki jih prirejata leto za letom »Vzajemnost« m »Zarja«. S noči je bil v Delavski zbornici prvi prosvetni večer v tej sezoni. Čeprav je bila udeležbe, lepa, bi vendar prireditev zaslužila še večjo pozornost, Ce ni udeležba delavstva na prosvetni prireditvi večja, se človek vpraša, ali je previsoka vstopnina ali pa delavci, niso v pravem odnosu do kulturnega življenja. Lahko tudi sam program ne ustreza delavstvu. Tega pa zdaj ne bomo raziskovali; ugotoviti je treba samo, da so bili udeleženci s snočnjo prireditvijo zadovoljni. Program je bil zelo pester m se je prireditev zavlekla nad dve uri. Igrala je delavska godba »Zarja« pod kapelnikom Iv. Grudnom starejše, a učinkovite ter programu primerne komade (n. pr. Zaje, Slava delu, Offenbach, Hoffmannove pripovedke, Scheu-Schonherr, Delavski pozdrav itd.); kakor navadno jc bilo na programu več recitacij. Seliškarjeva pesem »Pravijo. . .« m Ravljenova »Ta pa ni tista pesem« sta dosegli najlepši uspeh. Posebej je pa treba opozoriti na igralsko izvrstno recitacijo Bitežnika Župančičeve pesmi Pijanci. Odrski prizor Cankarjeve Literarne družbe je bil skrbno pripravljen in je dosegel lep uspeh. V koncertnem delu programa je žel največ odobravanja pevski zbor Delavskega glasbenega društva ki je zapel res u^rnk ovito (čeprav je v resnici delavski in ne le po imenu) Scheujevo Delu čast in Dušo veselo, Horvatovo Tam teče bistra Žila, ki jo je moral ponoviti, in Bučarjevo Pleničke je prala. Zanimiva razstava Ljubljana, 26. oktobra V nedeljo 23. t. m. je otvorilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Notranjih goricah v proslavo desetletnice svojega obstoja prav zanimivo knietijsko-kulturno razstavo v zadružnem domu. Kaj more napraviti zdrava in napredna kmetska inladina, je razvidno iz njenega nesebičnega dela, ki ga opravlja poleg svojih težkih kmečkih opravil v korist in ponos vasi in narodu. Pred vhodom v razstavno dvorano stoji slavolok z napisom: »V dehi je čast«. Z doma pa plapolata državna in zelena zastava. Prednja stena dvorane je okrašena z državnimi in zelenimi zastavami, slikami Nj. Vel. kralja Petra II. in kmetske ga borca Matije Gube a. Vso pestro skupino, ki jo v vznožju obkrožajo visoke palme in oleandri, prepletajo zeleni venci z žitnim klasjem. Ostale stene so okrašene s slikami različnih travniških in gozdnih rastlin in s slikami iz kmet-skega življenja. V prvem oddelku so razstavljena sočivja letošnjega pridelka, tako vidimo več vrst krompirja, fižola, pese, repe, zelja, buč itd., potem semena in žita, ki jih pridelujejo, več vrst sadja, ki je sortirano in označeno z imeni. Kot značilno kurivo Barjanov je razstavljena tudi šota. Posebno pozornost zbujajo zdravilna zelišča, ki jih kmetske mamice prav dobro poznajo in ki so jih dekleta pripravila za zimski prehlad, zlasti Upov čaj itd. Naslednji oddelek je posvečen kmetski strokovni izobrazbi, kjer so razstavljene razne strokoime knjige, revije in časopisi iz društvene knjižnice. Zanimive so posebno Blei\veisove novice iz L 1848, ki pišejo o cesarskem odloku za odpravo tlake. Razstavljeno pa je tudi različno kmetsko orodje in kmetijska stroji za moderno obdelovanje polja. Ta oddelek izpopolnjujejo tudi panji za čebele, satovje, med in vse čebelarske potrebščine. Svoj oddelek imajo dekleta, ki so razstavila prav lepa ročna dela in zaslužijo vso pohvalo za njihovo marljivost. Organizatorični kulturni oddelek obsega kulturne revije in knjige kmetsko-mladinskega gibanja, nadalje slike s tekem koscev in žanjic, iger in tečajev, ki jih je društvo priredilo v času desetletnega obstoja. Razstavljeni so tudi lepaki in letaki društvenih prireditev, slike umrlih Članov in članic. med njimi kmetsko-mladinskega preporoditelja dr. Janžeta Novaka. Celotna slika razstave kaže, da gre naša kmetska mladina po pravi poti. Društvu kmetskih fantov in deklet v Notranjih goricah k jubileju in uspehu iskreno čestitamo in mu želimo 5e nadaljnje vztrajnosti. Razstava bo odprta do 3. novembra. Vinska letina na Dolenjskem Cerklje, 25. oktobra Naši vinogradniki so pred kratkim zaključili letošnjo trgatev, ki je bila po nekaterih krajih prav dobra, zlasti po kvaliteti, manj po množini. Kljub temu pa preživljajo težke čase. Še vedno so v težavah in denarnih stiskah, iz katerih ne morejo že vsa leta po vojni. Lani je bilo vino prav dobro. Spričo precejšnjega izvoza je šel naš dolenjski cviček dobro v denar. Vmc^adnik je prodal svoje vino po 4 do 5.75 din liter, kar je zneslo pri naših srednjih kmetovalcih, ki so pridelali po 20 do 30 hI, že lepo vsoto, s katero je poravnal svoje obveznosti ter za silo oskrbel sebe in svojo številno družino. Cesar ni mogel plačati, je od godil na poznejši čas, morda bo pa prihodnja letina bogatejša. Letošnja letina je prav dobra, boljša od lanske. Toda našega kmeta nikakor ne zadovoljuje, ker je še vedno kriza huda. Prejšnja leta so dobili naši kmetovalci lepe denarje za sadje, katerega so prodali mnogo, deloma po ugodnih cenah. Letos bo vse to popolnoma odpadlo. Kmetje nimajo sadja niti za svojo porabo. V zidanicah so skoraj vsi polovnjaki polni vina, ki se še čisti. Na Martinovo bo krščen cviček. Kakšen bo letošnji cviček in koliko ga bo, to gotovo zanima ljubljanske gostilničarje in tudi ljubitelje tega vina. Cvička bo srednje veliko, po okusu pa bo mnogo boljši od lanskega. Letos je mošt zelo sladek, ker smo imeli lepo jesen. Samo da ne bi nekateri trgovci te *Zar}a" v Ddif Na progmam Je bilo tvdi prodavanje prof. Iv. F a vala o Zed in jenih d i " m tmh Amerike. Prof. Favai je zagovornik Paacvrope in trdno veruje v ledinjenje etiopskih držav. Iz tega razlogi je tudi predaval o Ameriki, da pokaže na primer federativnih držav ter nakaže nekatere probleme, ki so se začeli pojavljati ob nastop« svetovne gospodarske krize in ki še vodno niso re— senu Opisal je kratko zgodovinski razvoj Zedrajenih «jWov, ki »o se mavijale kot dežele pogumnih in dosledno svobodoumnrh kol on i za tor jev od poljedelstva v najmočnejše industrijske 'države na svetu. Prikazal je. kako je prišlo do gospodarske krize najprej v Ameriki m kako se je kriza potem razširila na ves svet: Amerika je po vojni zaradi obubožanja evropskih držav izgubila tržišča za svoje pridelke in izdelke, zadolžene države ji pa tudi niso mogle več plačevati obresti. Razen tega se je v Ameriki nakopičilo preveč zlata, da druge države s slabšo valuto niso mogle kupovati dragega ameriškega blaga in morale so pasti cene. Končno je nastopil Roosevelt s svojimi reformami ameriškega gospodarstva, a ni dosegel odločujočih uspehov, predvsem zaradi odpora ameriških kapitalistov in ker je ameriško gospodarstvo preveč zvezano s svetovnim, da bi zalegle samo reforme v Ameriki. V Ameriki živi okrog 300.000 Slovencev in predavatelj se je dotaknil rudi izseljenskega vprašanja. Izrekel se je proti izseljevanju v Ameriko, dokler si slovenski delavci lahko iščejo zaslužek v drugih banovinah, češ da je nezaposlenost v Ameriki mnogo večje zlo kakor pri nas in ker so naši izseljenci v Ameriki izgubljeni za narod. z vinom »rezali« te božje kapljice z drugimi vini in je prodajali pod imenom >cvi-ček iz Gadove peči«. Razumljivo je, da potem vsakdo zabavlja čee dolenjski cviček, kako da je slab, pri tem pa se morda niti ne zaveda, da pije kdove kakšno mešanico vin. * S kakovostjo vina je naš vinogradnik zadovoljen, ni pa zadovoljen s količino in ne s ceno. že sedaj prihajajo v na-še kraje prekupei ter ponujajo za liter najboljšega mošta 4.50 do 5 din. dočim ponujajo za slabšo kvaliteto še mnogo manj. Upravičeno se jezi naš vinogradnik, ker se njegovo delo prav nič ne ceni. Zima bo še povečala stisko kmetovalcev. Šoloobvezni otroci so silno revni. Nekateri nimajo obleke niti obutve. V šolo hodijo bosi in raztrgani. Starši jim ne morejo kupiti vseh potrebščin, Če nimajo denarja. V trgovino hodijo na kredit po sol in vžigalice. Kako naj potem plačajo svoje obveznosti, zlasti davke? Vse čaka na kupčijo s cvičkom, ki se bo pričela takoj po Martinovi nedelji. Iz Novega mesta — Ne ovirajte prometa. Pri nas na Dolenjskem, zlasti v onih podeželskih krajih, skozi katere vodijo prometne ceste, se iz dneva v dan opaža, kako se po cestah brez nadzorstva podi in ob obronkih pase goveja živina, ki se šele ob trdem mraku vrača v staje. To se vidi posebno na drž. cesti proti Zagrebu v območju krškega in brežiškega sreza, kjer so ceste vedno polne avtomobilov. Zato se je na tej cesti pripetilo že več nesreč. Tako so pred dnevi nemški avtomobilisti v mraku naleteli na govejo živino, ki je pričela divjati in tekati preko ceste ter silila v avtomobile. Neko živinče pa je skočilo na prednji del dragocenega luksuznega avtomobila, kjer je napravilo lastniku občutno škodo. Predno so prihiteli pastirji in živino spravili s ceste, pa je trajalo precej časa. Avtomobilisti zabavljajo in se po pravici zgražajo. 2e tako se čuje iz dneva v dan kritika naših slabih cest, posebno državne ceste Ljub ljana—Zagreb, ki je vsa kotanjasta in ra-zorana. Najzgovornejša priča tega je sam drž. poštni avto na cesti Brežice—Novo mesto, ki mora zaradi slabe ceste hočeš nočeš, večkrat kršiti vozni red in to vedno zaradi defektov, nastalih zaradi slabe ceste. Požar v Leskovcu Krško, 26. oktobra V torek ponoči je natsal nenadoma požar v Leskovcu, ki je spravil precej domačinov na noge. Vsa vas je bila močno ožar-jena po ognjenih zubljih, ki so se dvigali nad hišo. v kateri je stanoval tesar g. Ivan žnidaršič s svojo družino. Na pomoč so prihiteli gasilci. Iz goreče hiše so odnesli skoraj vse pohištvo in ostale premičnine ter hkratu tudi lokalizirali požar, ki se je bil med tem že razširil proti šupi in drugim gospodarskim poslopjem. Hiša in šupa sta pogoreli skoraj do tal. Skoda je precejšnja, je pa krita z zavarovalnino. Njen lastnik g. Vinko Pogačnik je že mnogo let v Ameriki In je dal svojo hišo tesarju g. Žnidaršiču v najem. Živilski trg Ljubljana, 27. oktobra Zdaj se meščani skoraj bolj zanimajo za cene cvetja kakor živil. Trg je slabše zaseden kakor navadno zadnji teden v mesecu, ker kupčija ne cvete posebno. Tudi na debelo je bilo včeraj naprodaj manj zelja in krompirja. Višje sile so priskočile vrtnarjem na pomoč. Večina najđepšega cvetja, zlasti da lij. je pozebla. Zasebniki niso žarov a-li cvetja na svojih vrtovih pred slano in zdaj ga bodo morali kupovati za okrasitev grobov. Razen tega je slana uničila mnogo cvetja tudi onim, ki bi ga sicer prodajali na trgu. To se že pozna pri cenah. Zdaj so naprodaj po večini le kri-zanteme. Trnovčanke so bile danes na trgu precej dobro založene z njimi, a čeprav je bilo malo zanimanja za cvetje, je bilo vseeno drago. Križan teme v lončkih, so od 10 din navzgor. Na sadnem trgu od zadnjega tržnega dne ni znatnih sprememb. Grozdje se v splošnem ni podražilo. Prodajajo ga po 5 do 10 din kg. Kostanj je tudi še po 1.75 do 2 din liter. Jabolka so po 3 do 6 din kilogram povprečno,posebno lepa namli* so seveda dražja. Js M» je Ob tam meseca pa skoraj nihče se kupuje. Jajce, so ađaj fte tsjfao dragsv, da se pred boeiftem ne bodo mogla M podratsti. saj jih prodajajo po dinarju tand u* oMefd* * četo 9 tornadov po JO din. KrompirJ*. so pcjpsijaB. vfcemfcj Innetjs na Sv. Petaa nasip 10 vamtm, zelja pa. lft. Kupčija Je bila zelo flttbm, čeprar 00 M prodajalci pripravljeni prode*! blago aeto poceni, ko Je začelo i mM I. Krompir je sedaj po 70 do 75 par nm našem trgu. Če bo šteto vreme, fes to dovoz aUa, se bo najbit takoj podrmJfl. Zelje je najlepše po 25 para kg. na vojaških grobovih Ljubljana, 27. oktobra 1. novembra to je na dan Vseh svetnikov, priredimo bojevniške organizacije ob 36. uri spominsko svečanost padlim in umrlim našim tovarišem iz svetovne vojne. Spominska svečanost se bo vršila, kakor vsako leto, na vojaških grobovih, pri spomeniku Judenburških žrtev, na pokopališču pri svetem Križu in bo to ob enem 20-letnica, kar so obmolknili topovi. Vabimo vse bojevnike: vojne invalide in vdove, vojne dobrovoljce, rezervne oficirje in bojevnike, koroške borce in druge bojevnike, da se te svečanosti polnoštevilno udeleže. Vsak naj ima pripet znak svoje bojevniške organizacije, da se lahko izkaže m da bo pripušcen h grobovom. Velja tudi članska knjižica. Zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti, šol. uradov, j društev se zbero na levo pred spomenikom Judenburških žrtev, zadaj za spomenikom nekoliko na desno vojaška godba in častna četa, pevci pa pred spomenikom. Na desno pred spomenikom pa člani bojevniških društev. Okoli grobov pa ostalo obč'nstvo. Spored svečanosti: 1. Vojaška godba otvori svečanost z religioznim koralom. 2. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko. 3. Govor bivšega vojnega kurata, sedanjega trnovskega župnika g. Cegnarja. 4. Bivši vojni kurati odmolijo cerkvene molitve in »Reši nas o Gospod. 5. Častna salva vojaške čete. 6. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko m pesem 3>Ooj Doberdob«. 7. Vojaška godba zaključi svečanost. V torek. 2. novembra, na Vernih duš dan, bo v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za vse padle in umrle bojevnike. Mašo bo bral v asistenci bivšh vojnih ku-ratov. bivši vojni kurat. predsednik »Zveze bojevnikov« g. Ratej. Zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti, šol, društev, kakor tudi člani vseh bojevniških društev z znaki in ostalo občinstvo vljudno vabimo, da se te žalne maše udeležijo. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov Ljubljana Sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev Ljubljana Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Ljubljana Legija koroških borcev Glavni odbor. Ljubljana Zveza bojevnikov Osrednje društvo Lju/.tijana Naše »f^đališč* DRAMA Začetek ob 20 uri četrtek, 27. oktobra: 2ene na Niskavuo-riju. Red četrtek Petek, 28. oktobra: zaprto Sobota. 29. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Izven Nedelja, 30. oktobra: ob. 15. uri: Veriga. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Izsiljena ženitev. Ljubezen-zdravnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek. 31. oktobra zaprto Torek, 1. novembra: Potopljeni svet. Izven. Znižane cene od 20 d-n navzdol OPERA Začetek ob 20. uri četrtek, 27. oktobra: Poljub. Premiera. Premierski abonma Petek, 28. oktobra: ob 15. uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Gostuje Josip Križaj. Cene od 16 din navzdol Sobota, 29. oktobra: Ero z onega sveta. Red A. Predstava v proslavo 20-letnice obstoja jugoslovanske mornarice Nedelja. 30. oktobra: ob 15. uri: Na sinjem Jadranu. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Poljub. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 31. oktobra: zaprto Torek, 1. oktobra: Aida. Gostovanje ge. Ljubice Karene. Izven Rudarska I nadaljevalna šola Trbovlje, 26. oktobra Malo je strokovnih nadaljevalnih šol, ki bi nudile svojim gojencem toliko koristnih pridobitev, kakor jih nudi tukajšnja Rudarska nadaljevalna šola. Deluje že dolga desetletja in je z našim rudarstvom ta-korekoc zraščena. Posečajo jo večinoma mladi rudarski delavci, ki so ukaželjni in si žele z dovršitvijo obeh letnikov zbolj-sati eksistenco. Premnogim je ta šola te koristila, mnogi so s pridobljenimi praktičnimi izkustvi v rudarstvu, ki so si jih izpopolnili še s teoretičnimi pridobitvami na tej šoli, dosegli ugodnejše položaje, ki so jim odprli pot v boljšo bodočnost. Zato se ni čuditi, če se vsako leto ob začetku šolskega leta javljajo vedno nove skupine mladeniče v, ki se žele vpisati v rudarsko nadaljevalno šolo. Tako se jih je lani priglasilo v prvi letnik 26, v drugi letnik pa 25 gojencev, letos pa je to število še naraslo in se jih je vpisalo v prvi letnik kar 44, v drugega pa 25 gojencev. To je najboljši dokaz, kako koristna je ta šola za naš rudarski naraščaj, ki je izobrazbe željan in si želi napredka za boljše življenje. S poukom na tej šoli se je tudi letos začelo 1. oktobra. Poučuje se vsak dan, razen sobote in nedelje, od pol 5. do pol 7. ure zvečer. Tukajšnji rudarski inženjer-ji poučujejo gojence v strokovnem risanju, geologiji in mineralogiji in o rudarstvu sploh. Tukajšnje učJteljstvo pa poučuje o vseh ostalih učnih predmetih,, kakor lepopis ju, zemljepiaju, računstvu in Itd. Učni M 00 vseskozi zadovoljivi, kar pričajo rezultati zaključnih izpitov na tej soli. Marsikateri gojenec, Id je in te šole prestopil v državno rudarsko aolo v Celju, Je moral priznati, da so mu bili pridobljeni rezultati nm tej SOM v vsflko ota.jSa.vo pri na-dalfrijem oesnju in običajno so inšli taki učenci is radarske iole ¥ Celju kot od-Bcnjaki. Solo že dolga leta podpirajo in vndržu-jejo K-^rfrn uprava, občina m Trboveljska. premogokopna družba, Bron teh dobrotnikov bi obstoj sole ne bil mogoč. Treba Je sredstev sa učila, za nastavnike itd. Šota izhaja s razmeroma skromnimi sredstvi, ker as vrti pouk v osnovni iob in je zaradi tega tudi delo nastavnikov nekoliko olajšano, ker so na razpolago v šolskih razredih vsi pripomočki za učenje, kolikor jih nadaljevalna šola sama ne pribavi. S pomočjo prispevkov omenjenih dobrotnikov je mogoče nuditi gojencem te šole ne le brezplačen pouk, marveč brezplačno tudi vse šolske potrebščine in pripomočke. Vzgoja šoli odrasle mladine postaja za rudarske revirje od dne do dne bolj pereče vprašanje, zlasti z ozlrom na kader brezposelnih ha ker se z modernizacijo industrije zahteva ne le telesno krepke, marveč tudi duševno sposobne moči. Rudarska nadaljevalna šola vrši v tem pogledu velevažno nalogo, ki mora najti v naši javnosti krepko podporo. SOKOL Bratje* sestre, naraščaj Sokolska društva in narodne organizacije v Ljubljani bodo v soboto 29. t. m. ob 20. proslavile 20 - letnico narodne svobode s prosvetno akademijo, ki bo v veliki dvorani na Taboru. Vabimo vas, da se akademije udeležite v polnem številu, člani in članice, ki imajo kroj, se udeležijo proslave v njem, ostali pa v meščanski obleki z znakom. Istočasno bratsko vabimo vse narodne organizacije, ki so obljubile svoje sodelovanje, da se prav tako v velikem številu udeležijo te pomembne svečanosti. Vsa društva, ki imajo zastave naj se udeležijo akademija s svojimi zastavami, sokolska društva naj prineso s seboj razen članskih praporov, tudi naraščajske. Narodno ženstvo ponovno prosimo, da se akademije udeleži po možnosti v narodnih nošah. Spored akademije jc zelo bogat in pester, ter bo nudil vsem udeležencem lep užitek. Posebna vabila za akademijo se ne bodo razpošiljala in vabimo zato vse predstavnike, da se akademije udeležijo v čim večjem številu. Vsa sokolska in narodna Ljubljana bo v soboto z nami proslavila 20-letnico osvobojen j a izpod avstro ogrskega jarma. Ljubljanska sokolska društva in narodne organ »racije Sokol Ljubljana —- Šiška Lutkovni odsek otvarja v nedeljo 30. t. m. sezono s pravljično igrico Hanička in povodni mož. Predstava bo v veliki dvorani Sokoiskega doma ob pol 11. dopoldne. Na otvoritveno predstavo vabimo vso šišensko deco in naraščaj. Starši, pripeljite v nedeljo svoje malčke k predstavi. Vabimo pa tudi drugo občinstvo, da si ogleda to ljubko igrico, ki bo tako pri naši deci kakor pri odraslih nedvomno deležna obilo priznanja. Naš nadaljnji repertoar bodo tvorile priljubljene lutkovne igre, kakor: Dva brata, Jurček straši, Jurček čarovnik, Tri želje, Avtomobilska princesa in še druge igrice in pravljice iz domače in prevodne literature. Naše lutkovne predstave se bodo vršile ob nedeljah dopoldne. V primeru, da bi nastopile spremembe, bomo o tem pravočasno obvestili cenj. občinstvo na naših oglasnih deskah. Zdravo! —br. Sokol Ljubljana-Vič obvešča svoje članstvo in naraščaj, da. se v soboto 29. t. m. v polnem številu udeleži proslave 20-letnice osvobojenja na Taboru. Zbor članstva in naraščaja bo v soboto ob 19.15 v sokol-skem domu. člani in članice, ki imajo kroj. se morajo proslave udeležiti v kroju. Vsi točno in zanesljivo! Zdravo! Uprava. Obesit se je Trebnje. 27. oktobra V Primštalu pri Trebnjem se *e obesil posestnikov sin Anton Kra^ovec. Pred samomorom se je od domačih poslovd, vsakemu posebej je segel v roko, češ da se gre obesit. Domači so mislili, da se šali in ni-komuT ni prišlo na misel da bi ga zadržal alt stopil za njim. ko je odšel iz hiše. Ko ga pa le ni bilo nazaj, so se jeli ba*i in šli so ga iskat. Iskali so ga pri sosedih in v bližnji okolici, doma pa ne, ker so bili prepričani, da je odšel z doma Slednjič so ga jeli iskati še doma in našli so ga na podstrešju. Visel je tam in bil je že mrtev. Pokojni je bil marljiv in dober fant Ljudje se čudijo, kaj ga je pognalo v smrt. Bil je vnet član gasilske ćete. Vse kaže. da se mu je zmešalo. Z župnikovim dovoljenjem mu je zvonilo in pokopan je bil cerkveno. Dva vloma Maribor, 27. oktobra Včeraj popoldne je bilo vlomljeno v gostilno Frančiške Filipičeve v Tattenbacho-vi ulici. V stanovanje sta vdrla dva moška, ki sta s ponarejenimi ključi odprla omaro in odnesla ročno blagajno z 9000 din, hranilne knjižice, bril j an te in več manjših dragocenosti da ima Filipičeva 15.600 din škode. V Stritarjevi ulici 29 je snoči ob 12 nekdo vlomil v stanovanje tvorniškega delavca Antona Kavčeka in mu odnesel iz omare obleko in druge stvari v skupni vrednosti ««20 din. — Prav tako je bilo vlomljeno v stanovanje viničarke Katarine Dvofakove v Zgornji Sveti Kungoti. Odnesli so ji obleko in čevlje v vrednosti 900 din. Z Jezice _ Konjeniška patrola je naslov Lan- gerjeve igre v 3 dejanjm, ki jo vprizore naši Sokoh na Vse svete ob 20. v svojem domu. Pretresljiva igra iz vojnih ča*ov bo odigrana v spomin borcem na nade osvobojen je in zedinjenje. ki že nad 20 let trohne po svetovnih bojHtth. Zato k tej prireditvi kot nadaljnjemu našemu uvodu v proslave državne 20 letnice iskreno vabimo prav vee. V pomoč čehoslovakov, ki so jim nedavni dogodki odv»en dom m eksistenco, bomo pri igli ^Koojeottca pa- tro*a< na po»v ssjp es SKJ potArafe prost ovoijoe prispevke m vse trpeče cedko-alova«** Sokole kl Sokoliće. — Nova gostilna. Mać kraj je T*** trt~i jeseni in pomladi poln izletnikov is LJubljane. Zato so naše goaUlne povechri res prvovrstne. Se-d&j •* Jkn je pridružila se znana gostilna. »»Pod Taborom« na čsrnuean, ki je bila v nedeljo odprta Je moderno preurejena in bo prav hodila izletnikom ▼ Stražn<> hribe ra poleti prijateljem Save. KOLEDAR Danes: Četrtek, 27. oktobra kal občani: Sabina, Frumencij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kapetan Molenar Kino Sloga: Nočna pošast Kino Union: Nedolžnost Kino Moste: Otroci s ceste Jugoslovenska žen*ka zveza: predavanje ge. Pavle Hočevarjeve o kongresu Mednarodne ženske zveze v Edinburgu in poročilo ge. Bare Remce ve o vtisih z razstave Male ženske zveze v Bukarešti ob 20. v magistratni dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar. Vič — Tržaška cesta. Sgpod sita Poznani, dragi čitatelji, moža s petimi križi na ramenih, dobro gnanega najbolj tam, kjer imajo ljudje s kolektivno pogodbo zavarovane minimalne mezde. Oviv/ je mož, ne od svojih skrbi, temveč o J skrbi za one. katerim je vse si'oje življenje trti šal minimalnost. O da. sum je po&tenJOK, toda nekateri bi ga radi imenovali, vsaj včasih, slamnati mož, cJio goljuf, na vtak način pa brezbožnež. Mož. ki ve, kaj ie trpljenje in delo, saj mu je prste na rokah delo ukrivilo, pa se za takšne priimke, ki mu jih dajejo, ne brigu dosti, ker ve, da jim bo Bog odpustil, saj ne vedo, kaj delajo! Njegova vera je pač takšna. Zdaj pa le vkup, uboga strašansko fa-briška gjnajna, glavno je, da zamolčimo vzrok, način bomo že razbobnali. O // ubogi minimalni s\'et, kaj pa nam mar pravica, samo. da imate ivro. Ali je res, ali ni res, odgovor lahko poiščete sami! Iz Celfa —c Ob 20 letnici osvobodirve našega morja bo priredil krajevni odbor Jadranske straže v Celju v soboto 29. t. m. Jadranski dane. Ob 20.30 bo v kinu Metropolu uvodno predavanje, nakar bodo predvajali kulturne filme >Ob jadranski obali«?:, »V globinnh morjac in v Gospodarji viharjev-«. V nedeljo 30. t. m r»b 10. dopoldne bo istotam matineja. —c Tri nesreče. Te dni je padel 7 letni rudarjev sin Karel Bovha iz Podvina pri Laškem pri igranju v šolskem odmoru tako nesrečno, da sd je nalomi} Jesno roko v ramenu. V torek okrog 7. zjutraj se je ponesrečil v Laškem 37 letni ':ovač Jože Cerkvenik. Pri delu v delavni (i era je zgrabila transmisija in mu zlomila levo nogo pod kolenom. V Vojniku je peljal 60 letni dninar Josip Senič repo z njive. Med vožnjo je padel pod voz. Kolesa »o šla čez Seniča ter ga močno poškodovala po prsih in levi nogi. Ponesrečence so odda h v celjsko bolnico. —c Podiranje stare »Krone« na Krekovi cesti, kjer bo gradil Pokojninski zavod trinadstropno pos Jop je, bo v nekaj dneh končano Staro poslopje podira občina v lastni režiji. Podrli bodo pozneje tudi sosedno mitničarsko hišico. Iz škofje Loke — Ob smrti zgledne mamice. V hiši hčerke Berte na Mestnem trgu v škof ji Loki je ugasnilo včeraj ob 13. življenje srčno dobre mamice ge. Marije Kemove. Smrt jo je iztrgala iz naše srede v 70. letu starosti. Življenje plemenite pokojnice je bilo polno, zgledne materinske ljubezni do deveterih otrok, ki so se ji rodili ▼ zakonu s pokojnim, pred tremi leti umrlim železniškim uslužbencem na Trati. Pokojna je bila požrtvovalna m dobroti ji va. ki zase nt imela zahtev, marveč se je v pravem pomenu besede postavila v službo dolžnosti, ki jih nalaga staršem vzgoja in preskrba otrok. Oboje je mamica ga. Kernova v polni meri storila, saj so njeni otroci že vsi na samostojnih položajih. Preko neštetih zaprek in kljub često najtesnejšim in najskromnej-šim razmeram je svoje otroke vzgojil« lepo. Pokojna je imela svoje dni ljubki dom v Puštalu, zadnje čase pa jc živela kot za-sebnica na Mestnem trgu, kjer jo je zdaj rešila smrt dolgega bolehanja. Ge. Kernovi bomo ohranili najlepši spomin, svojcem, in zlasti še težko preizkušeni hčerki, /eni škofjeloškega trgovca in tvornica rje Sevni-ka, ge. Marici, pa izrekamo globoko soža-Ije. _ Iz Rimskih toplic — Banovinska cesta v Rimskih toplicah naglo napreduje. Kakor smo že poročali, gradi banska uprava cesto iz Rimskih toplic v Šmarjebo. Zgrajen je že most čez potok Ično ter oba propusta pod gostilno iPri lipi<. Namen te ceste je odpraviti vzpon proti Ogečam in skozi vas in ovinke. Kako pa se bo dosegel ta cflj, bomo pa sele videli. Podoba je, da bomo dobili še več ovinkov pa tudi klanec bo ostal pri termalnem kopališču. Nastale pa bodo še druge nevšečnosti, želeli bi, da bi se napravil celotni načrt za gradnjo ceste od Celja do Zidanega mosta, kajti le tako bi se lahko sTnotreno uredila vsa vprašanja, ki se tičejo javnih prometnih svež, koristi kmetov, zlasti pa vprašanje tujskega prometa, ki se na tem predelu Rimska toplice in Laško, vedno vsako leto veča. SPORT — Jfotjođtrfce ure#ofe*ip, Ducatu aJUhl to-kJut) nacn laaojavpo sporoča, da moto—dirke, raspisane si nedeljo So. t. nepredvidenih ovir preložene. Postani Is ostaal ilan V.daiktv« drai»*t Stev. 242 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 27. okotobra 1938. Stran 3 i Film družine in morja, ki ga je publika in kritika navdušeno sprejela! Harry Baur kot ■■■■■■KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. ia 21__2 Kapetan Moleaar DNEVNE VESTI — Zopet prometna nezgoda na progi Zagreb—Zidani mo»t. Davi se je pripetila pri Podsusedu na področju zagrebške železniške direkcije prometna neagoda, ki je aia<-flo motila, redni promet. Ko je ob 6. 2yuti*aj beograjski brzo v Lak št. 10. pri-voail na postajo Podsused, je skcčil s tira, kjer je malo popreje tovorni vlak presekal kretnico. Lokomotiva se je prevrnila m se zarila v zemljo, prevrnil se je tudi službeni vez ter vagon .naložen z avtomobili. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je gmotna škoda precejšnja. Brz: 'lak šte/viTka. 6 in crient-ekspres sta morala preko Karlovca in Novega mesta v Ljubljano in bosta imela približno po 4 ure zamude Vozove ponesrečenega br-zovlaka so priključili drugemu brzovlaku za Lfnbljano. — Trgovinska pogajanja z Nemčijo zaključena. Že včeraj smo poročali o trgovinskih pogajanjih med na$o in nemško delegacijo v Beogradu. Predsedoval je pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pilja. Trgovinska pogajanja, ki jih je začel nemški gospodarski minister Funk in ki so se vodila v prijateljskem duhu. so bila v torek zaključena. Zadnje mesece je oviralo trgovinski promet med obema državama kolebanje tečaja klirinške čekovne marke, i -i se ta ovira odstrani je bil dosežen sf.crazum, po katerem se bo gibal tečaj klirinške čekovne marke med 14.30 in 14.70 din. Doslej je bil plačilni promet urejen z odi-edbami v raznih prej sklenjenih protokolih. Te odredbe so zdaj zbrane v skupen jugoslovensko-nemški obračunski sporazum, ki bo v kratkem objavljen. Priključitev Avstrije je povzročila potrebo nove ureditve trgovinskega prometa. V maju sklenjeni sporazum, ki je začasno uredil ta vprašanja, je bil zdaj izpopolnjen in vključen v novi sporazum. Nova gospodai-ska vprašanja, sprožena s priključitvijo sudetskih krajev, so bila urejena samo v pogledu plačilnega prometa in sicer za posle, zaključene po 10, oktobru. Blagovni promet pa bo predmet novih pogajanj. vetišča ter mora vsakdo, ki se ni predhodno prijavil, plačati nečlanake pristojbine, oziroma ga more zaupnik Lah sploh odstraniti iz koče ter nedisciplino prijaviti društvu, ki bo postopalo v smislu pravil oziroma pri nečlanih v smislu zakona. SPD opozarja vse planince na udobno urejeno zavetišče in na določila za prenočevanje v Aljaževi koči, da se vedo ravnati. — Zborovanja uči ti J** ih društev JUT?. Sresko učiteljsko društvo JTJTJ v Ptuju ne bo ime k) svejega zborovanja, kakor ie bilo javljeno v ponedeljek 31. t. m., ker bo tega dne proslava jadranskega dne. Zato pa se bo vršilo zborovanje v soboto 12. novembra v dvorani Mladike ob pol devetih s sledečim dnevnim redo-.i: 1. Dopisi in poročilo o skupščinah- 2. Letni občni zbor. 3. Slučajnosti. To zborovanje je važno, ker je občni zbor obračun dela preteklega leta in doloćiiev oeia za prihodnje leto v SO.OOCO 5. "iOvemora pr se bo vršilo zborovanje sreskef53. učiteljskega društva JU U Maribor de&ni breg in sicer ob pol desetih na dekliški ljudski šoH v Studencih z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o banovinski skupščini. 2. Občni zbor a) poročilo upravnega odbora (predsednika, tajnika in blagajnika) b.) volitve v sLiuc vsko mostno razsodišče. 3. Delovni program za leto 193S-39. 1. Poročilo o počitniškem pedagoškem tečaju Pedagoškega društva v Ljubljani. Sre*K© učiteljsko društvo JU TJ v Krškem bo imelo svoj redni občni zbor 12. novembra ob desetih v risalnici meščanske šole v Krškem. — Jadranski dan v šolskem radiu. V petek 28. t. m. od 11.30 do 12. bo v šolskem radiu oddaja proslave jadranskega dne s petjem, recitacijo in prigodnim govorom. Proslavo bo vodil glavni tajnik slovenskih podmladkov Jadranske straže g. Viktor Pirnat. — šolska mladina in Jadran. Po odredbi pristojnih ministrstev in tukajšnje kr. banske uprave bodo 31. oktobra vse šole interno proslavljale praznik našega morja in dvajsetletnico njegove svobode. Na letošnji biensli v Benetkah odlikovana češka filmska umetnina po romanu Marije Majerjeve »PANENSTVI« Film č i s t o s t i in lepoto ženske duše, film ljubezni in erotike. Fflm, kf ga mora videti vsaka ženska — vsak moški . . . 1 1^ tlim 'J I Ri^iSiJ LIDA BAAROVA A dina Mandlova Ladislav Boha o Danes premiera ob 16.. 19. in 21. uri KINO UNION Tel. 22-21 — Mladinsko protituberkulozno gH>anje. Prosimo vse organizacije za mladinsko zaščito in* skrbstvo kakor tudi vse druge ustanove s sličnim smotrom te namenoru, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, da nam zaradi sodelovanja v proUtuberkulozni borbi med mladino in poživi jenja našega mladinskega odseka do 5. novembra t. L javijo svoj točen naslov ter obenem navedejo predsednikovo in tajnikovo ime. Protituberkailozna zveza v Ljubljani, Go- spoavetska cesta 2-II. — »Zvonček« Terpentm j> din v milarni Zg. siška. 92 in v zalogi na Vodnikovem trgu pod iemenatom. KINO SLOGA, tel. 27-30. BORIS KARLOV v senzacionalnem in napetem filmu NOČNA POŠAST v borbi proti zakonu in nezakonitosti, odkriva vse tajnosti, odpira vsa vrata in razgalja vse srečne vezi! Danes ob 16., 19. in 21. uri. — Nove telefonske zveze. Z odlokom poštnega ministra je bil otvorjen poštni promet v naslednjih relacijah in po taksi v zlatih frankih: Bled—Lido 2.25, Bled— Dobiaco 3 60, Bled Noventa di F»iave 2.25, Bled—Sistiana 2.25, Bled—Saltino 3.60. Bled—Streza 4.20, Bled—Brescia 3.60, Celje—Brioni 2.25, Jesenice—Pleče 2.25, Jesenice— Fiume 2.25, Kranjska gora—Por-torose o'i Pirano 2.25, Ljubljana—Lido 2.25 Ljubljana—Rimini 3.60, Ljubi jana~—Via-reggio 3.50, Ljubljana—Belagno 3.60, Ljubljana—San Martino di Castrozza 3.60, Ljubljana—Capodistria 2.25, Maribor— Trento 3.60, Mežica—Milano 2.60, Rogaška Slatina—Fortorose di Pirano 2.25, Rogaška Slatina—Zader 2.25 in Tržič—Milano 3.60. — Iz »Službenega lista«, t Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. S6 z dne 26. t. m. objavlja uredbo o spremembi uredbe o odlogu, pravilnik o miri } pomoči pasivnim krajem, avtentično tol- i mačanje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov za hranilnice javnopravnih teles, spremembe odločbe ministra za finance glede potrdil o zavarovanju valute, pojasnilo k odločbi min. za finance glede potrdil o zavarovanju valute, odredbo o imenovanju komisije za izpit tehničarjev in razne druge objave iz >Službenih novin«. — Aljaževa koča v Vratih, ki stoji tik Aljaževega doma. je preurejena za zimski poseL SPD je postavilo štedilnik, uredilo j 8 ležišč s primernimi odejami in blazina- \ mi, tako da imajo planinci, ki hočejo tudi v zimskem času pose t iti Triglav in okoliške vrhove, primerno zavetišče v tej koči. Ključi so na razpolago pri gorskem vodnik'i Gregorju Lahu v Mojstrani. Planinec, ki hoče uporabiti Aljaževo kočo, se mora predhodno prijaviti pri Lahu ter plačati prenočnino t člani 5, nečlani 10 din od osebe in noči). Na razpolago so tudi svežnji drv po 2 din. Zaupnik SPD Gregor Lah vodi nadzorstvo nad posetom za- — Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja, da je bil po sklepu češkoslovaške vlade letošnji čsl. narodni praznik 28. oktober razglašen za delavnik in se zaradi tega ne bo proslavljal. — Mladinsko zaščitna razstava v Beogradu je zaključena in bo gradivo v kratkem dospelo v Ljubljano, nakar ga bo podpisana Unija za zaščito dece razposlala lastnikom. — Unija za zaščito dece v Ljubljani. — Diplomirani so bili na filozofski fakulteti ljubljanske univerze v oktobrskem terminu 1938 tile kandidati in kandidati-nje: černetič Silvester (matematična skupina); Dolgan Marija (matematična skupina) ; Gerzinič Alojzij (skupina za nar. jezik in knjiž.); Hronek Margareta (germanska skupina); Ivanova Olga (romanska skupina); Kastelic Vera (matematična skupina): Kremenšek Irena (germanska skupina); Malnarič Ivan (matematična skupina); Margon Bogomir (skupina za občo zgodovino); Maselj Nadina (romanska skupina); Nemec Draga (pedagoška skupina); Novak s. Ancila (skupina, za nar. jezik in knjiž.); Pegan Branko (biološka skupina); Rupelj Sonja (germanska skupina); Seme Janez, (romanska skupina); Terseglav Franc (skupina za občo zgodovino); Vafacha Jožefa (germanska skupina); Verbic Pavel (biološka skupinah; Zoreč Darinka (matematična skupina): Zupančič Zvonimira (skupina za občo zgodovino). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno deževno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ padavin smo imeli v Ljubljani in so znašale do davi 13.5 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu in Dubrovniku 17, na Rabu 16, na Visu 14, v Beogradu 12, v Mariboru 10.6, v Sarajevu 10. v Ljubljani in Zagrebu 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.4 Temperatura je znašala 5.8. — Trije poškodovanci. Suoči so bili reševalci poklicani pred glavni kolodvor, kjer so naložili na avto 41!etnega uslužbenca cestne železnice Jurija Jagra. ki ga je podrl na cesti neki avtomobilist. Ja-ger ima poškodbe po životu in na glavi. Zidar Franc Vrhovnik iz Mengša je padel z odra na novi stavbi in si zlomil nekaj reber, poleg tega pa dobil tudi druge notranje poškodbe. 211etna služkinja Lojzka šink iz Št. Vida pri Ljubljani pa je doma padla in si zlomila levo nogo. — Eksplozija na tovornem parnicu. Včeraj zgodaj zjutraj je nastala močna elt-^lczija na holanclskem tovornem par-i~:iku Klarisa*. Ki je stal v novosadskem pristanišč'.!. Kos železa je ubil strojnika Pranja Traška z Dunaja. Paraik je pri-plul iz Rumunije in včeraj zjutraj bi moral nadaljevati svojo pot. — Zverjad za indipkega maharadžo. V to:ek je prispel pred Šibenik velik italijanski pamik "Fuslana«, ki je os.al v pristanišču do včeraj zjutraj, potem je pa cdplul proti vzhodu. V Šibeniku so nato-vorili na parnik 150 ten aluminija za Ja- Vsflifc žetotek In petek vseh vrst. Novo došli kaštelanski teran, sladka rebula in druga prvovrstna vina! Sprejemajo se abonenti na izvrstno domačo hrano! — Vljudno vabimo! Resfavracija-klet „ZVEZDA" Razen tega je pa na psrnika ve* lam, medvedov in druge zverjadi, pa tudi raznih ptic, ki jih je naroflll maHamdia Is Hajderabada v živalskem vrtu t Hamburga Iz Ljubljane —lj Upravičene pfftoflie glede tramvaja k Sv. Krita. Na novi progi do Sv. Križa je vozil v začetku tramvaj, kakor na drugih progah, zdaj pa vozi Se teden dni samo do devetih zvečer. Iz čisto trgovskih vidikov je to razumljivo, ker mora uprava cestne železnice gledati na to, da trna čim več dohodkov od prometa. Toda tramvaja ne smemo smatrati za izrazito trgovsko podjetje, on mora služiti meščanom v prvi vrsti kot ceneno prometno sredstvo. S tem, da je prenehal voziti tramvaj do Sv. Križa po 21. so prizadeti stanovalci hiš v okolici Sv. Križa, ki sicer imajo tramvaj, pa vendar ne morejo zvečer v medlo. Zato prosijo Maloželezni-ško družbo, naj bi vozil tramvaj tudi po 21., vsaj vsake pol ure, če pa to ne gre, pa vsaj vsako aro enkrat. To vendar ne bo združeno s tako velikimi stroški, da bi he bilo zmogljivo. —lj Spremembe v poštni službi. V poštni službi v Ljubljani je bilo zadnje dna. odrejenih več osebnih premestitev. Novega upravnika je dobila kolodvorska pošta, dalje je bil premeščen upravnik na pošti v šentjakobskem okraju pa tudi na glavni pošti je bilo več premestitev uradništva. Premestitve so bile " ' - ~ odrejene po službeni potrebi ... —lj Poroka. Poročila sta se v nedeljo v frančiškanski cerkvi g. Bogo Stary in gdč. Lida Ziterschlager. Priči Sta bila ženinov oče Josip Stary m nevestin brat g. Boris Zitterschlager. Poročil ju je g. dr. Roman Tcmmec. Novoporočencema iskreno čestitamo! —lj Proslava jadranskega dne. Združeni Krajevni odbori Jadranske straže v Ljub ljani bodo proslavili jadranski dan 31. oktobra ob 18.30 v dvorani Trgovskega doma s sledečim sporedom: 1) Pevsko društvo ~>Slogai državna himna. 2) Nagovor predsednika JS Ljubljana mesto. 3) Slavnostni govor g. prof. Arko Ciril. 4) Oton Župančič — Kvarner — recitira g. akademik Lu-čovn;k Jože. 5) .Ob prvi 20-letnici naše svobode na morjuc predava g. prof. dr. Lavo čermelj. 6) Pevsko društvo »Sloga« Jenko: >Buči morje adrijansko«. Vabimo vse članstvo JS in ostalo javnost k polno-številm udeležbi, da bomo praznik morja ob 20-letnici naše svobode čim impozantne-je proslavili. — Vstopnine ne bo. — —lj Pevsko društvo xSlaveča vabi vse svoje člane in obiskovalce k rednim plesnim vajam. Otvoritev v eoboto 29- t. m. v dru^venern lokalu hote! Metropol iMi-klič), vhod iz Kolodvorske ulice. Vabljeni so tudi oni. ki vabila niso prejeli. Odbor. —lj Jadranska straža poziva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži proslave 20-letnice obstoja naše države, katero priredi meddruštveni odbor sokolsk h društev in nacionalnih organizacij v soboto dne 29. t. m. ob 20. uri na Taboru. —lj Veliko povpraševanje po Krompirju in koruzi. Zadnje dni je nastalo veliko povpraševanje po krompirju in koruzi. V Ljubljani se je baje osnoval poseben odbor, ki vodi nakupovanje in je že tudi naročil vagone. Koruza in krompir sta na- Nič strahu! S pra-vilno nego boste pre* ^ prečili, da Vam ne bo postala koža rdeča. DA® KRE me nje na za dobrodelno akcijo, ki se bo pričela prve dni decembra zlasti v industrijskih krajih in v rudarskih revirjih. —lj Občinstvo, ki se je zanimalo za koncert violinista Zlatka BalokoviČa. tem potom vljudno obveščamo, da se bo vršil koncert v drug' polovici meseca novembra. —lj V veliki unionski dvorani bo v ponedeljek 7. nov. t. 1. slavnostni koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem bo prvič javno izvajano najnovejše delo za soli, zbor in orkester Zedinjenje. Delo je bilo napisano za proslavo 20-letnice našega osvobojenja in Zed njenja na besede Alojz:ja Gradnika. Koncert bo vodil ravnatelj Mirko Polič. Vstopnice se dobe od danes naprej v knjigarni Gl. Matice na Kongresnem trgu. —lj T^tovj na trgu. Na živilskem '-rgu so se te dni spet pojavih žeparji, ki so pokradU iz torbic in žepov več denarnic. Tudi včeraj je neki mlajši moški posegel v torbico Marije M. in ji izmaknil denarnico z 250 din Davi pa je smukala ekrog kupovalk mlajša čedno opravljena ženska, ki je skušala izmakniti denarnico Heleni K- a jo je ta pra>vočasno <-pazila, žepari-ca se je hitio skrila v gneči, nato pa izginila s trga. Žeparjem je policaja na sledu. —lj Grški vojaški begunec 281etni Nikolaj Lambropulos trdi, da je pobegel grški oficir, ki je že pred dvema letoma prišel čez mejo v Jugoslavijo, kjer je dobil najprvo odkazano bivališče nekje v Srbiji, kasneje pa v Tržiču na Gorenjskem. Lambropulosa so še nedavno aretirali orožniki na Vranskem m ga privedli v Ljubljano. Mož je imel kolo, o Katerem je trdil, ria ga je kupil nekje na Xladžar-skem, kjor se je tudi potepal dalje časa. Pripovedoval je, da se je tam zaljubi1 a vanj neka ženska, ki ga je tudi denarno podpirala. Lambropulosa so naše oblasti izgnale v Italijo, odkoder pa so ga spet pognali čez mejo nazaj nekjs pri Ratečah. Lambropulos se je na glavnem kolodvoru sam javil stražniku in pripovedoval, da je medtem potoval tudi že po Nemčiji. Naše oblasti ga nameravajo izgnati v Bolgarijo. —lj Divjanje avtomobilistov. Naši avto-mobilisti so v splošnem napram pešcem obzirni, so pa vendarle med njimi izjeme. Nekateri se kaj malo zmenijo za predpise in divjajo posebno tam, kjer se zavedajo, da je stražnik daleč. Nekateri naravnost uživajo v tem, če prehitevajo, pri tem pa seveda ogražajo pešce. Zgodilo se je že, da je avtomobilst zavozil tudi na hodnik. —lj Promenadu] koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi danes ob 18.30 promenadni koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja. Iz Maribora — Upepeljena viničarija. V Brdinjah pri .Gustan ju je uničil ogenj viničarijo posestnika Ivana Maternika, ki trpi zaradi tega okoli 10.000 din škode Kakor je preiskava ugotovila, je požar nastal zaradi slabega dimnika. — Povožena. Na banovinski cesti pri Bresternici je neznan kolesar povozil 10-letno Marto Leksovo, ki je obležala na cesti s strto desno nogo. Odpremili so jo v bolnico. — V tajni razpravi je bil včeraj dopoldne obsojen 19 letni akademik Ludvik Osterc iz Ljubljane na 900 din denarne kazni, v primeru neiztirljivosti na 15 dni zapora, pogojno za lete dni in sicer v zvezi s tragično smrijo 17letnega Marija Bo-laffia, o čemer smo izčrpno poročali v včerajšnji številki. Razpravo je vodil a o. s. dr. Turato, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev, Osterca pa je branil odvetnik dr. Reisman. — Najdena lobanja. V Pregljevi ulici so otroci našli človeško lobanjo, ki so jo izročili policiji. Sveže morske ribe Naznanjam cenjenim gostom, da bom dobival od danes naprej redno vsako sredo, četrtek in petek veliko izbiro svežih morskih rib. Prispela so nova prvovrstna vina — posebi.^st: specialna vugava. — Cenjenim gostom se priporoča M. čepic. GAJEV HRAM Gajeva ulica 9 Tel. 40-15 LJUBLJANSKI DVOR Kolodvorska ul. 2S Beseda 50 par. davek posebej. Na)manj&> aaeseK * Duo Nepremočijive Hubertuse trenckote in vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila t t- d. najboljši nakup pri P K E S K E K, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani ae priporoča bledim in slabotnim osebam, «lfflm!!!m"!:iWMi(IWW 4. NOVEMBRA 1938. bo ob 9. uri pri sodišču v sobi št. 17 dražba nepremičnin mizarske delavnice in dvo-stanovanjske hiše, Dravlje št. 108 poleg šole v Zgornji Šiški. Pojasnila pri sodišču. 2509 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek * UtB POZOR! Kupujem in prodajam rabljene ievlje. Rabam večjo množino moških čevljev. — KLAV2ER, Vošnjakova ul. 4. 2244 JABOLKA od 30 kg naprej razpošilja: Posestvo Grič, p. Maribor. 38/M I.a OREHOVA JEDRCA 5 kg din 125, 10 kg din 245; I.a bosanske suhe cešplje zaboj 10 kg din 78. 20 kg din 150. Franko prevoz pošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla. 2508 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od V27. do 8. in od ^8. do 9. zvečer za začetnike in izve ž bance — pouk tudi po diktata. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Edinstvena strojepisnica, največja v Sloveniji 8 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Novost v strojepisnici bo tudi računski stroj. Pričetek pouka 3. novembra, šolnina zelo nizka. — Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 2504 SLUŽBE Seseda 00 par, davek posebej Najmanjši znesek 9 Dto TAPETNIŠKI VAJENEC se sprejme takoj. Sitar, Volfova 12. 2512 MISTERIJ žene, ki se IKPAR NE POSTARA Imaona25aJt401et V gostilni pri »LOVCU« RIMSKA CESTA 24 Jutri in vsak petek morske ribe ia idrijski žlikrofi Ob vsakem času pal.ačinke — Kom. din 1.— Nobene gube. nobene braade Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocelac — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-tkala. Bioeel je dragocen naravni pomladlml element, ki ga mora imeti vsaka gladka Ja napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi loinstc kreme Tokaloa ter Vam redi la pomlajuj« kožo. ko spite Vsako jutro, ko ste videti mlajši. Gube m izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno Tokalon (ki ni mastna), da kožo svežo in jasno, da Vam odstrani dalce in vso nesnago kože. Pomladite se sa deset let m ostanite mladi t Napravi** ohlapnim mišicam lica. Rešite ss polti. Pridobite si spet jasno m čvrsto ter **^b%n lepoto Ss dekliške dobe. ■ ■ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 27. okotobra 1938. ©fc službo zaradi racije Maičevasije izgubljenega dekleta« ki ga je palicija ujela na svojih raeijskih pohodih ■. - Ljubljana, 27. oktobra ^-Ljubljanska policija prireja od časa ob časa racije v mestu in okolici. Za meščane racije ne pomenijo kdo ve kaj posebnega, za. tatove, sleparje, potepuhe, potepuhinje m ženske, ki se tajno prodajajo, pa pomenijo racije dneve največjega strahu in nevarnosti. Včasih čitamo, da je policija po-lovila toliko in toliko žensk, od katerih je morala večina v bolnišnico, da je izsledila v skrivališčih vlomilce, katere je že dolgo iskala in podobno. Človek prečita take vesti m pozabi. .Ko je pred meseci policija iskala po periferiji moške in ženske, ki žive nekako izobčeni iz človeške družbe sta dva stražnika zalotila na Ljubljanskem polju bli/u -Tomaževega neko mlado žensko Bila ic ena izmed izgubljenk, ki se potikajo r*cz dan po okolici, ko se zmrači, pa s« pribli-mestu in skušajo kaj zaslužiti. Stražnika-sta žensko aretirala in odpeljala na stražrr co v .Mostah. Bita je bivša natakarica Slavka. Med zasliševanjem ie hudo obremenila nekega užitninske^a paznika. Izjavila ie. da jo je pa/T»>k v službenem času rami. Razen re da gost navadno nima kam sesti. Gayda je star zdaj 53 let in je najbolje plačan italijanski novinar, saj prejema mesečno 12.000 lir. Rojen jc bil v Rimu. kicr je tudi študiral politiko rn narodno gospodarstvo. Leta 1908 je bil član turinskega li-* sta »La Štampa«. Prepotoval je ves Balkan in srednjo Evropo, v začetku svetovne vojne je bil pa kot poročevalec v Rusiji. Pozneje je bil poslan v posebni misiji na Švedsko, v Francijo in Anglijo. Leta l(,21 je postal glavni urednik rimskega lista »Messtaggero«, leta 1026 pa lista »Giornale d'Italia e XV. stoletja (prof. Spascrje Vasiljev). — 19.50: Zanimivosti (g. Mirko Javornik). — 20: Jubilejni koncert v proslavo lOlet-nega obstoja Radio Ljubljane. Sodelujejo: ga Pavla Lovšetova, koncertna pevka. g. Jean Franci, operni tenor, radijski komorni zbor in orkester. Dirigent: D. M. Sija-nec. — 21.15: Smetana: Libuša, uvertura Svečane igre (plošče; ork. nar. gled. v Pragi. Dirig. Charvat). — 21.25: O češkoslovaškem narodnem prazniku (g. dr. Tine Debeljak). — 21.40: Smetana: Više-grad, simf. slika iz suite »Moja domovina« (orkester češke filharmonije, dirig. V. Talich, plošče. — 22: Napovedi, poročila. _ 22.15: Češka lahka glasba (plošče). — Konec ob 23. uri. OHNET: S6 S ERGE j PHnin Romun 3 Bal se je, ker ni niti slutil, do kam ga je zapeljal Herzog. Moralni občutek, umirajoč v njem, ga ni mogel opozoriti na resnost napake, ki jo je bil storil, čeprav mu je notranji glas šepetal, da drvi v pogubo. Zadnje bankir j eve besede so mu Še zvenele v ušesih: i— Priznajte vse svoji ženi, samo ona vas lahko it : •> -• * - • Spoznal je pomen teh besed in sklenil je poslušati bankirjev nasvet. Mihelina ga ljubi. ČJe se obrne na njeno srce, čeprav ga je tako globoko ranil, najde v njem zaveznika. 2e davno je dobro vedel, da gospa Desvarennesova svoji hčeri nobene prošnje ne odbije. Vstopil je v hišo v ulici Saint-Dominique skozi stranska vrata v ograji in tako je prišel neopa-ženo v svoje stanovanje. Bal se je, da bi ne srečal gospe Desvarennesove. predno bo govoril z Mihe-lino. Najprej se je preoblekel. V fraku in z belo samoveznico je prehodil brezskrbno polovico Parira. Ko se je pogledal v ogledalo, se ie ustrašil izbremembe svoiih potez. Mar je bila v nevarnosti niegova lepota, ki mu ie bila vedno t«ko močn*^ aro*ie? Kaj bi se zgodilo, če bi ne bil več všeč ženskam? - ---n-,. „ .„„„ In kakor igralec, ki se pripravlja na veliko vlogo, je spravil v red svoj obraz. Hotel je še enkrat zapeljati svojo ženo. Njegov uspeh je bil odvisen od vtisa, ki ga bo napravil na njo. Zadovoljen sam s seboj in prisiljeno nasmejan je slednjič odšel v Mihelinino sobo Mlada žena je bila že pokonci. Videč Sergeja na pragu se je nehote zdrznila. Mož jo ie bil že davno odvadil takih zaupnih po-setov. Navzočnost ljubljenega moža v sobi, ki se ji je zdela brez njega tako pusta, je napolnila Mi-helino s tiho radostjo. Stopila je možu naproti in mu smeje podala roko. Sergei je nežno privil k sebi mlado ženo in ji poljubljal lase. — Kaj si že vstala, drago dete? — je dejal sladko. — Saj sploh nisem spala, — je odgovorila Mihelina vsa srečna. — Mučile so me skrbi. Dolgo sem vas pričakovala. Zapustila sem vas včeraj, ne da bi se bila poslovila od vas. To se je zgodilo prvič. Hotela sem vas prositi odpuščanja. Toda vi ste se morati vmH' T"*r»zno ... — Mihelina, nehvaležne! sem, — jo je prekinil Panin. sodeč mlado ženo po sebi. — Jaz moram prositi prizanesljivosti... — Sergej, prosim vas, — je dejala mlada žena in ga prijela za roko. — vse je pozabi jeno. Nisem vam hotela delati očitkov. Liubim vas tako vroče! Mirmlini je zažarel obraz in solze so ji zalile