Uto II. PeStnlna - * im"«pavšallrana. Ljubljana, pondeljek 29. marca 1920, Štev. 71. Ceno po poUis 11 £3iG IčtŠJ . s sa*— £3 PQl iBii* . 6 Z5‘— 2a čsfrf leta. H l;f— za i messe.. 8 S'88 Za Ljnbilnso rati ss &‘Sfi BpsdBišrm la ipraia: EsfiitaFjEBB aiins It 8 Qrs4n. Vision S3 številka30 v«n. NEODVISEN DNEVNIK - Posamezna itevi!ka ^0 vin. Odkrita korupcija demokratskih In socialističnih ministrov. Prepovedane predmete so izvažali celo brez carine. PftvtfU ®elgrad, 27. marca. Predsednik Harodn Crt °*Vor^ redno sejo začasnega j Pre Dve taki poročili sta: Prvo od StgSjjr*' ki so ga podpisali gg. dr, Milan bivši generalni ravnatelj dr-^elrtt ra^un°vodstva, Vasa Dimitrijevič, 4» odseka carinskega ravnateljstva ga rrr®n Leti ca, načelnik odseka davčne* ftfti^i^teljstva ter Mihajlo Jovanovič, Porcij Proračunskega odseka. V tem v u Se nahajajo nastopne ugotovitve: ®trani 14 poročila je stavek, ki se ftekn r\ntralna oprava je irvozila samo be|grajske finančne uprave pred-il;*8 ^a*ere ni bilo plačanih 15 milijo-Hi j farjev carine, (Vzkliki: Au!) na stra-^?teža poročila se glasijo drugi in Jo 5* . * odstavki: Bilo je blago, za kate-ad val P^ala izvozna carina po tarifi novj t °^m oktobra 1919) in po blag an‘*. ki velja danes, vendar pa je to ®P*oh oproščeno vsakršne carine. 'HajK„t,a*i Se mora, da ne gre samo za Opf.»v vfote, mal-več za več milijonov. v carine finančni minister preko bl^jj ?ia carine. Šlo je pri tem tudi za erega izvoz je bil po ministrskem taJt0 ?i striktno zabranjen. Vendar pa se h$l0 ~*ago ni samo izvažalo, temveč je cejeno vsake carine. Tako je n. pr, (lOo a uprava izvozila privatno blago je r>nV,a£°nov K»jec Brače Mihajlovič) ter la k ,y^ala tudi izvoziti 400 vagonov drv JW*V? Moritzu Drachu, ne da bi bil iljjj. .carina To poročilo so podpisali vsi komisije, katere sem prej imenoval. u*4dri en tega P® obstaja tudi drugo 0 Poročilo, katero je podpisal rav- natelj carinske uprave g, Sava Kukič. To poročilo je od 5, marca 1920. Na strani 36 se čita: Centralna uprava in trgovsko ministrstvo je šlo na roko izigravanju vsake vrste, ne samo, da se niso ozirali na odredbe sklepa ministrskega sveta z dne 5. novembra, temveč so celo v večini primerov postopali proti tem odredbam. Dopuščali so n. pr. tudi izvoz prepovedanih predmetov, n. pr. jajec brači Mihailovičem, medtem ko drugim izvoza niso dopustili, n. pr. Raji Popoviču. Dolga bi morala biti ta lista, da bi izčrpala vse čudne primere postopanja trgovinskega ministra. Stran 4 tega poročila se glasi: More se reči, da so bila vsa izdajanja, ki so se tikala izvršitve kompenzacijskih pogodb in sklepa ministrskega sveta od 5. oktobra 1919, namerjena v izigravanje ministrskega sveta in na olajšanje izvoza v Mažarsko in Avstrijo. Posamezni odseki trgovinskega ministrstva, pokrajinske viade in njeni odseki so dajali obširna dovoljenja za izvoz in oprostitve od carine, vršili so tudi sami nekake pogodbe in sporazumevanja. (Klici: To je navadna plenitev.) Posamezni ministri, celo nepristojni (g. Kristan) so izdajali odredbe, da se propušča gotovo blago, in sicer brez carine, in dajali obširne obljube v tem pogledu. Ministrstvo prehrane ni zaostajalo za trgovinskim ministrstvom, Ono je dajalo dovoljenja za izvoz manjših količin poedincem — ki v stvari sami niso bili majhni — glede vseh vrst potrebščin brez odra na to, ali je bil kontingent izčrpan aii ne, ali je prepovedan izvoz dotičnega picdmeta, ali ne, in sicer brez carine in brez zavarovanja valute, To je pomenjalo* omogočiti po gotovih potih izvoz na škodo državne blagajne in va< lutne situacije v državi. Poslanec Miletič se zahvaljuje finančnemu ministru, da je govoril tako odkrito, da se vidi, kakšno je bilo gospodarjenje v državi, preden je prišla sedanja vlada. Izjavil je, da je o tej stvari podal ministru interpelacijo, da bo moglo narodno predstavništvo o tem izpregovoriti svojo besedo. Nato odredi predsednik deset minut odmora. IZJAVA ZBORNICE ZA JADRAN. Po odmoru je prečital v soglasju in enodušno z vsemi klubi sestavljeno izjavo: Začasno narodno predstavništvo naglaša ponovno nezastarljivo pravico našega naroda do samoodločbe na vsem njegovem neprekinjenem narodnem teritoriju in odobrava stališče, katero je kraljeva vlada zavzela v svojem* poslednjem odgovoru, ki ga je naša delegacija na mirovni konferenci izročila predstaviteljem Velike Britanije in Francije, ter je uverjeno, da bo tudi ta vlada, kakor njena predhodnica, tudi v bodoče neomajno vztrajala v obrambi živ-ljenskih interesov naše države, ki so združeni z rešitvijo jadranskega vprašanja, tolmačeč s tem solidarnost vsega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v tem vprašanju Nato je podal izjavo v imenu Demokratske zaednice poslanec Pešič. Potem sta govorila še minister Trifkovič in poslanec Žujanovič. Seja je bila zaključena okoli 20.30, Prihodnja seja bo po Veliki noči. Kristan — odžagana veja. Sporazum med desničarji in komunisti. *astQJ?» |ana. 29, marca. Včeraj so imeli *ih <£0 \ socialno demokratskih strokov-P°d Drif^i*80*' zborovanje, na katerem so j*VeSf ls”°m komunistične levice sklenili ^OVno 2edinjenije s hrvatsko in srbsko stro-stru:0r^an'zac^*°' Desničarska Kristano-* i* >e hotela stvar sicer zavlačevati, ^ ^ »ILCI Z. tl V iftvv v tl VI f i6yeda no udala, s čemer je doživela leJ?a b P°P°^n moralen poraz. Posledica niča>- popolna politična združitev ^ ®tranl' 'n .k°mun's*:^ne struje v enot- a^o, kajti vsaki delavski organiza- ciji tvori podlago in smernico političnega udejstvovanja strokovna organizacija. N* prihodnjem strankinem zboru zaupnikov se bo politično vodstvo primemo preosnova-lo. Pri tej priliki bo morala desnica žrtvovati Kristana, Prepeluha in dr. Koruna, ki se v socialističnih krogih že danes smatrajo kot odžagane veje. Verjetno tudi ni, ali bo ostal »Naprej« še nadalje glasilo stranke. Na ta način bo prešla slovenska socialna demokracija popolnoma v komunistični tabor. Vlada krščanskih delavcev v Nemčiji. Monakovo, 28. marca 1920, Vlada, ki je bila sestavljena ob Ruri in ki je nastopi-la z oboroženo silo proti državni vojski, je sestavljena iz zgolj delavskih organizacij. Vso javnost je pa presenetila vest, da so zastopane v tej vladi tudi krščanske strokovne organizacije, kojih predstavitelj je v berlinski vladi člen centra državni ta;nik Giesbert. Komunistično časopisje je z ozirom na ta dogodek mnenja, da stojimo pred izredno važnim socialnim svetovnim preobratom. Krščanske strokovne organizacije ob Ruri so izredno močne in zastopajo v krščanskih delavskih vrstah najradikaluei?o smer. Komunisti niso mogli iti preko njih in so jim morali dati hote — ali nehote v vladi važno mesto. Komunisti sicer trdijo, da je to sovjetska vlada. Vlada pa se sama uradno imenuje »vlada združenih delavskih strokovnih organizacij«. Konec socialne demokracije. Socialne demokracije na Slovenskem kmalu ne bo več. Iz prejšnjih levičarjev socialne demokracije so postali komunisti, ki so potegnili za seboj večji del socialističnega delavstva v Sloveniji. Kar je še ostalo na Kristanovem desnem krilu, se spoli sčasoma s komunisti. Krivico bi delal gospodu Kristanu, kdor bi trdil, da je njegova oseba bila vzrok, da je socialne demokracije na Slovenskem konec. S svojo ministerialno politiko, s svojim sodelovanjem z buržuazni-mi in koruptnimi demokrati je Kristan pospešil razvoj, ki bi bil tudi sicer moral priti, čeprav morda še-le pozneje, Kristanova nesrečna politika je bila povod, a ne vzrok, da je razpadla zgradba socialne demokracije, da se na njeno mesto postavlja danes komunizem. Ne bomo tu preiskovali, koliko so dogodke v Sloveniji pospešili vplivi od zunaj. Tudi ne bomo ugotavljali, če so pri sedanjem komunističnem gibanju v Jugoslaviji merodajni res le načelni razlogi socialističnega gibanja. Slučaj stotnika Metzgerja v Zagrebu nam kaže, da se komunističnega gibanja poslužujejo tudi razni elementi, ki jim je skrb za delavstvo deveta briga. Vse to pustimo ob strani. Za nas je danes gotovo to dejstvo, da socialna demokracija gine op vseh deželah in se tunika komunizmu. Komunistično naziranje ne priznava več demokracije. Mesto demokracije postavlja diktaturo. In če se danes socialistično delavstvo nagiblje h komunizmu, je znamenje, da je izgubilo vero in zaupanje v vsako demokracijo, da je tedaj tudi socialna demokracija doigrala svojo vlogo v zgodovini delavskega gibanja. Dobrega pol stoletja je obljubljala socialna demokracija s svojim nekrščanskim in materialističnim naukom delavskemu sloju nebesa in raj na zemlji. Več ko dvakrat se je morala preleviti in postavljati nove programe. Danes je je konec. In ob svojem koncu mora žalostno priznati, da za delavstvo ni mogla storiti ničesar, da je delavstvo danes v bed-nejšem sanju nego je bilo tedaj, ko je socialna demokracija začela svoje delo. Zato je socialistično delavstvo izgubilo vero v socialno demokracijo ter se oklepa komunizma z njegovo socialistično diktaturo. Podobno, kakor na Slovenskem, se razvijajo stvari tudi drugod. V petek je socialistično delavstvo v Gradcu dokazalo, da ni več voljno slediti socialno dem ok raškim zaupnikom. Zgodilo se je to ob priliki delavskih demonstracij radi prehrane. Podobno pot gredo dogodki drugod, kakor nam kaže Nemčija. Ni dvoma, da Evropa stoji pred novimi hudimi socialnimi boji, Nekrščanski socializem se organizira v novi radikalnejši obliki, ko je socialna demokracija izgubila svojo veljavo in privlačno moč na socialistične množice. Temelji meščanskih kapitalističnih strank se majejo. Breznačelno strankarstvo, ki ga je v Jugoslaviji toliko, bo prišlo pod mlinske kamene socialnega razvoja. 2 njim bo zmleto v prah vse, kar skuša vzdržati nad ljudstvom kapitalistično nadvlado. Tu ai stopita nasproti dva svetovna nazora, ki se bosta borila na življenje in smrt za nadvlado v človeških srcih. Vse, kar bo nekrščanskega, se bo organiziralo v nekrščanskem, materialističnem komunizmu. Vse pa, kar hoče presnovati človeško družbo na večnih načelih krščan*-stva, se bo zbralo ob praporu krščanskega socializma. Dva tabora, ločena po načelih o Kristu, o Bogu, o duši in posmrtnem življenju! Krščansko delavstvo bo v tem boju vršilo svojo dolžnost. Da bomo na boj pripravljeni, moramo delati, svoje delo potrojiti, svoje žrtve podesetoriti, da bo vojska krščanskega delavskega ljudstva zbrana in pripravljena, ko pride dan odločitve! PAŠIČ SE VRNE V BELGRAD, LDU Befigrad, 28. marca. »Politika« javlja pod naslovom »Prihod gospoda Nikole Pašiča«, a pod naslovom »Gospod Ante Trumbič ostane v Parizu« nastopno: Šef naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu, g. Nikola Pašič odpotuje danes zvečer iz Pariza in pride v Beligrad v torek zvečer. Predložil bo vladi poročilo o zadnji fazi pogajanj glede rešitve jadranskega vprašanja. Razen tega se bo, k&kor trdijo v parlamentarnih krogih, g. Pašič udeleževal pogajanj za sestavo koncentracijskega kabineta. Minister zunanjih poslov dr. Trumbič sedaj ne pride v Beligrad, ker mora ostati v Parizu, da se pod. vrže mali kirurgični operaciji. Čeprav jo znano, da g, Pašič ne želi več aktivno sodelovati v politiki, vendar meni veliko število radikalnih poslancev, da bo vendarle moral sprejeti mandat za sestavo koncentracijske vlade, in sicer že radi tega, ker želi g, Protič vsled žalosti v rodbini, da se za nekoliko časa ne udeleži naše dnevne politike. MADŽARSKA GOSPODA DVIGA GLA- JE. LDU Budimpešta, 27. marca. (čTU) Predsednik gosposke zbornice baron Ju-lius Vlassics je poslal vladi memorandum, podpisan po 68 članih gosposke zbcrmice, kjer se poudarja, da tudi šle danes pravno obstaja gosposka zbornica. Gosposka zbornica zahteva, da ostanejo njene zgodovinske pravice veljavne in da more kot upravičen činitelj upravnega zakonodajstva tu di še nadalje vršiti svoje delovanje. PRISILNA ODDAJA ŽIVIL ZA AVSTRIJO LDU Pariz, 27, marca. (Dun. KU) »Chicago Tribune« javlja »z Londona, da so Čehi, Jugoslovani in Ruimuni dobili od zaveznikov nujni nalog, naj tako pripomorejo z živili ozemlju, ki trpi ca bedi. Predvidene so celo nasilne naredbe za slučaj, da bi odrekli te pomoči. Grozni položaj na Dunaju, ki je dovedel do lakote celo v bolj imovitih slojih, je dal povod tem naredbam zaveznikov. AMERIŠKO ŽITO AVSTRIJL LDU Dunaj, 28. marca. (ČTU) Ameriški senat je družbo za dobavo žita v Zedinjenih državah poblastil, da dobavi avstrijski vladi 200.000 ton pšenične moke. Anglija je izjavila, da je pripravljena kreditirati stroške za prevažanje in za zavarovanje ter preskrbeti potrebni prostor na ladjah. Prvo pošiljatev priSakujejo v Trstu koncem aprila. Vsled velikopotezne pomožne akcije entente in z ozirom nia doslej obljubljene pošiljatve žita iz inozemstva je popolnoma zagotovljena preskrba i žitom do septembra. OBTOŽEN CESARJEV SIN — PRETEPAČ. LDU Berlin, 27. marca. (ČTU) Proti pruskemu princu Joachimu Albrechtu je dvignjena obtožba, in sicer zaradi nasil-stva, ne pa zaradi telesne poškodbe. Zara-ti telesne poškodbe sta obtožena samo ritmojster von Platen in princ Hohenlche-Langenburg, Stran & ^Večerni lisi«, 3ne 29, marca 1920. VTIS MITTIJEVE 17 JAVE. LDU E.Ii^rad, 27. maica. »Politiki« javlja n,en dopisnik iz Pariza: Vse francosko in angleško časopisje objavlja daljše ali krajše izvlečke iz deklaracije, ki jo je predsednik Nitti podal v italijanskem parlamentu. Splošni vtis, ki ga je Nittijeva izjava napnavila na zainteresirane politične kroge v inozemstvu, je isti, kakor na politične kroge v Rimu. Niti od daleč ni tako sijajen, kakor je obetal. Ko francosko časopisje to izjavo komentira, poudarja ponovno neupravičeno stališče italijanskega premiera v politiki napram Nemčiji, ki grozeča z boljševiškim režimom, preži na to, da bi prevrgla versaillesko mirovno pogodbo, GLASOVANJE NA TEŠINSKEM. LDU Praga, 27. marca. (ČTU.) Delegat čehoslovaške republike pri mednarodni komisiji za glasovanje na Tešinskem dr, Rudolf Matouš je je zaradi napadov, ki so jih po krivici nekateri listi naperili proti njemu, stavil vladi svoj mandat na razpolago, Po zatrdilu zima njega ministra dr, Beneša, da vsled njegove mirne in oprezne politike, ki najbolje služi ugodni rešitvi te-šinsega vprašanja, vživa popovo zaupanje vlade, je dr, Matouš umaknil s^ojo d emisijo. LDU Praga, 27. marca (ČTU.) Kakor poroča »Tribuna«, je mednarodna komisija za ljudsko glasovanje določila poboje za ljudsko glasovanje na tešinskem ozemlju. Glasovale bodo vse osebe, ki so imele dne 1. avgusta 1914 na tem ozemlju domovinsko pravico in so dne 1. januarja 1919 izpolnile 20. leto. Nadalje osebe, ki dokažejo, da so v trajnih stikih z deželo, in končno oni moški, ki so sicer po 1. avgustu 1914 bivali v tujini, pa so bili v službi kake zavezniške armade. PailtRne novice. -j- štiri nove občine v rokah Hrv. ljudske stranke. V Sikirevcm, okraj Županja in v Vršovcih in Putrovcu v djakov-skem okraju je Hrv. ljudska stranka do* bila vse občinske mandate, v Gorjamincih Eri Djakovu pa večino mandatov. V Dja-ovu samem je dobila ljudska stranka 5 mandatov, Hrv. zajednica 6, komunisti 4, a socialisti in demokrati skupaj samo 3 mandate. + Parlament se snide zopet sredi aprila. »Politika« piše o situaciji nastopno: Snoči ob 6. uri se je dosegel med vsemi strankami sporazum, da se prečita v parlamentu izjava o zunanji politiki. Glede odgoditve sej parlamenta ni moglo priti do sporazuma. Demokrati so zahtevali, da se konstatira, da sedanja vlada nima ne kvoruma in tudi ne večine v parlamentu. Na to niso pristali poslanci vladnih strank, ki so izjavili, da se seje ne odgode, temveč da se delo parlamenta samo prekine zaradi velikonočnih praznikov. Seja je bila nato ob 201/£ ob velikem hrupu zaključena. Parlament bo zopet sklican, ko se odstranijo ovire Za delovanje. Kakor vse kaže, se zgodi to dne 17. aprila. Nato se bodo ponovno vršila pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. + Hrvatski boljševiki pred sodiščem. Pred zagrebškim vojnim sodiščem se je začela glavna razprava proti boljševiškemu agitatorju Diamandsteinu in njegovim sedmerim tovariš emu ki so začasa Kuhnovp teroristične vlade na Ogrskem imeii nalogo, zasejati revolucijo na Hrvatskem. Nft-hovo delo so bile pobune v Varaždinu, Kuto in drugod, v Sloveniji je dal odmev Maribor. Diamandstein krivdo v polnem obsegu priznava. Ustanovili so bili »podzemski svet« in si razdelili listnice za bodočo sovjetsko vlado. Denar za svoje gibanje so dobivali od madjarskih boljševikov. V njihovi zvezi je bil tudi stotnik Metzger — eden izmed onih osmerih obtožencev, — ki je hotel boljseviško revolucijo podpreti z vojaškimi četami. Razprava je javna in je naval občinstva nanjo velik. • 4- Kuhnovi pomagači v Jugoslaviji, Iz pravde proti hrvatskim komunistom je razvidno, da ve bila Kuhnova komunistična akcija na rlrvatskem precej resno zasnovana. Poleg Diamandsteina je bil duša komunističnega gibanja neki čopič, a glasili sta mu bili Cesarčeva »Istina« in literarni »Plamen«, ki sta prejela od ma-žarskih komunistov polstotisoč k fon podpore. Cesarec je iz zapora ušel. Stotnik Metzger (bivši avstrijski častnik) je imel pripravljene štiri stotnije, s katerimi bi bil ob prevratu zasedel važna poslopja v Zagrebu. Tudi Metzger j® dobil od komunistov denarja. Zarotniki so imeli 42 strojnic in dovolj municije, + Komunizem na Slovenskem, V špi-fjah so 27, t. m. aretirali dovršenega tehnika V. F., ki je hotel vtihotapiti v Jugoslavijo 100 komunističnih brošur. Tehnika so zaslišali v Mariboru in ga nato izpustili. -j- Demokrati,, komunisti in vera. Kakor smo že poročali, so se demokrati ob sedanjih volitvah na Hrvatskem, potem ko so njihovi dosedanji zavezniki, sociala! demokrati propadli, obesili m, suknjič komu- nistom, V Daljj in mnogih drugih krajih so sklenili z njimi volilni sporazum, To je vsekakor žalostneje za komuniste nego za demokrate. Posebno značilen za demokratsko plitkost in brezna čelnost je pri tem način, kako branijo to svojo najnovejšo politično zvezo — saj vemo, da so bili preje zvezani z Madjari in nato s socialnimi demokrati. Zadnjič smo navedli mnenje nekega demokratskega pokrajinskega glasila, ki se izreka za komuniste kot protiutež proti »klerikalnim frankovcem,« zagrebške »Novosti* pa se tolažijo nad uspehi komunistov z dejstvom, »da se je znatno število komunističnih volilcev na dan volitve pred znamenjem pr.! Kamenitih vratih odkrilo in prekrižalo,« češ takih ljudi se pač ni treba tako bati. Potemtakem bi vernost le bila jamstvo za človeško blagost in gržavljansko zanesljivost ljudi? Drugače demokrati vsakega, ki je veren, označijo za klerikalca, kar pri niih pomeni izvržek družbe, izdajalca domovine; njihov ideal je »svobodna šola,« šola brez Boga in ločitev cerkve od države t. j. država brez Boga. Kaj je torej njihovo pravo mnenje? 4- Dr. Medakovičeva skupina se ne namerava priključiti klubu dr. Smodlake, kakor je to poročala »Politika«, marveč ostane v vladnem bloku. Tako poroča »Nar. Djelo«, + Eosensld srbski radikalci o agrarni reformi. Sarajevska »Srpska Riječ« je v članku o agrarni reformi, priobčenem te dni, podala važno izjavo. Postavlja se na stališče, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje in da morajo biti vsi kmetje in ma* li posestniki, bod;si muslimanske, pravos’av-ne ali katoliške vere v enaki meri deležni blagodati agrarne reforme. Srbska radikalna stranka je kmetska stranka, in so vse vesti, da hoče izigrati agrarno reformo, brez podlage. -f Delavski nemiri v Gradcu, — Socialistični delavci proti socialni demokraciji, 26. t. m. so se vršile v Gradcu velike delavske demonstracije, ki so pokazale, da se je delavstvo končnoveljavno odreklo socialni demokraciji in se pridružilo komunistom. Pretvezo za demonstracije je dala izmišljena, z gotovim namenom razširjena vest, da bo deželna aprovizacija ustavila oddajo mesa. Predno se je oblastem posrečilo, to vest kot izmišljeno de-mentirati je delavstvo podjetij Puch, Sty-ria in Weitzer šlo na ulico in odtod v deželni cvcrcc, kjer so vlomili vrata, vdrli v pisarne, dejansko napadli člane deželne vlade, razmetali spise in pobili okna. So-cialnodemokratične zaupnike, ki so skušali vplivati pomirjevalno, je delavstvo na najstrastnejši način zavrnilo, psovalo, izžvižgalo in jim grozilo. Viharno je pa delavstvo pritrjevalo komunističnim govornikom, ki so slavili tretjo internacionalo in zahtevali, da se proglasi sovjetska vlada. Končno se je v splošnem metežu posrečilo začeti z delavstvom pogajanja in ovreči trditev, da ne bo več mesa. Sporazum se je dosegel tako, da se ustanovi delavski odbor, ki bo nadzoroval vse zaloge živil. Dnevn« novice. — »Večerni list« stane od 1. aprila 1920: za Ljubljano in po pošti za vse kraje Jugoslavije: 1 mesec . ... K 7.— 3 mesece ... « 21.— 6 mesecev . . , « 42.— celo leto . . . . « 84,— Posamezne številke stanejo od tega dneva dalje 60 vinarjev. Upravništvo »Večernega lista«. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani izreka jugoslovanskim ženam in dekletom v Chikagi za poslana zdravila in obvezila najprisrsrčnejšo zahvalo, kakor tudi gg. spremljevalcem in razdeljevalcem. — Ovaduhi iz Kranjske gore so naznanili pri vojaški policiji, državnem pravdni-štvu in bogve katerih oblasteh še domačega župnika Krajca in zidarja Hemersama ter Schrittvvieserja, da so ukradli iz mostu čez Pišenco 4 traverze. Danes se e pri deželnem sodišču vršila proti tem trem kazenska obravnava, ki je dognala tole: Župnik Krajec je prihranke svojega 30 letnega službovanja porabil za nakup neke hiše, ki jo je dal pregraditi v društveni dom in ta dom sam namenil domači cerkvi. Za gledališko dvorano pa ni bilo dobiti traverz. Zidarski mojster Hemersam ie slučajno izvedel, da so v neporabnem nekdanjem vojaškem mostu čez Pišenco 4 traverze, ki bi se lahko brez škode iz mostu vzele in pa-rabile za stavbo. Nasvetoval je župniku, naj bi se te traverze vzele. Župnik ga je nakazal na edino pristojnega gerenta Lavtižarja, češ. če on dovoli, potem se lahko traverze vzamejo, Hemersamu je gerent Lavtižar dejal: »To ni slaba ideja, le kar vzemite tiste traverze, jaz bom pa to naznanil dc-mobilizacijski komisiji.* Kejuersaja je po- tem v družbi s Schrittwiescrjem 4 traverze izločil iz mostu, jih pri belem dnevu zapeljal v Kranjsko goro, iih odložil ob državni cesti, kjer so ležale več kot 3 tedne, predno so se zazidale. Godilo se je torej vse javno in z vednostjo cele občine, pa pridejo kranjskogorski liberalni ovaduhi in pravijo Hemersam in Schrittwieser sta kradla, župnik jih je pa učil. Kot priča zaslišan vodja demobilizacijske komisije, inženir Ruech je izpovedal, da je bil župan upravičen tako dovoljenje dati, da je župnik sam naznanil, da je vzel traverze in da jih je plačal, kakor so mu bile zaračunjene, z zneskom po 1920 K. Razprava, ki je bila mestoma zelo živahna in zanimiva, je končala z oprostitvijo vseh obtoženih. Predsednik senata, nadsvetnik Vedemjak je v oprostilni sodbi izrekel, da se je sodišče prepričalo, da nobenemu izmed obtoženih niti na misel ni prišlo, da se vtegne to smatrati kot tatvina, — Kdo bo bodoči zagrebški župan. »Agr, Tagblatt« poroča, da so komunisti odklonili župansko mesto, ki bi jim šlo kot 'večini občinskega zastopa; nočejo ekseku-t’ve, marveč le kontrolo. Kar se tiče županske kandidature, so komunisti izjavili, da bi jim bil še najbolj simpatičen banski svetnik dr. Mihalič (mojster prostozidarske lože). — Sestsnke starišev so začeli prirejati v Zagrebu. Gre za to, da se pridobe stariši zra složno sodelovanje s šolo. Prvi sestanek starišev se jc vršil 26. t. m., glavno predavanje je imel prof. Novljan o predmetu: Pot do sreče, — Na letnem sejmu ▼ Zagrebu dne 26. t, m. so cene živini nekoliko padle. — »Komaj da je prišel iz ječe, je že zopet pričel krasti!« pravi nadsvetnik Vedemjak Francu Gollju, izučenemu krojaču, ka+pri je star 44 let in je presedel radi tatvin nad 16 in pol leta v ječi. Ko so ga 25. februarja letrvs izpustili iz ječe, se je klatil okoli, dne 11. marca je pa že v Stoba ukradel obleke v vrednorti 2255 kron. Sodišče je obsodilo Golij'« na 2 leti težke ječe in izreklo, da se po prestami kazni izroči prisilni delavnici. UMbUansk« novke. lj Orel »Ljubljana« priredi danes ob ^8. uri predavanje v »Rokodelskem domu«. Predava brat Stanko Velkavrh. Vabljeni so vsi prijatelji »Orla«, posebno pomočniki. — Predsednik. (K) lj če jud zamudi ekspresni vlak. Danes se je pripeljal v Ljubljano na glavni kolodvor neki jud, kateri je vzbudil na peronu veliko škodoželjno veselost, med Abrahamovci pa veliko sočustvo. Strogemu očesu finarcarja, katero je pregledovalo prtljago popotnikom aimplonskega ekspresa, ni ušlo, da je nameraval naš ju-dek od nas iztihotapiti lisičje kože. Moža, kateri je sladko spal, so zbudili in moral je iti v stražnico finančne straže, kjer so spisali dejanski opis in je jud plačal kazen 800 kron, kože so seveda zapadle. Ker je »Izak« veliko govoril, se je uradno poslovanje zavleklo: ko je jud šel proti vlaku, prične debelo gledati, ker ga ekspresni vlak ni čakal, marveč je že jadral proti j Logatcu. In mož, kateri je bil »nočno« oblečen, je obstal in pričel bridko tožiti: »Iz Belgrada se peljem v Pariz, vso prtljago imam v kupeju, moje popotne papirje ima sprevodnik: kaj naj storim ...« lj »E, kaj za to: en dan več ali manj!« Na policijo pripelje državni varnostni organ Antona Belca. Posloval je revirni nadzornik Habe. »Kaj je z Vami?« — »Nič.« — Aretiran je bil, ker je ukradel pri Pavlinu nekemu gostu iz notranjega žepa suknjiča denarnico, v kateri je bilo 815 kron, »Ali ste ukradli, ali niste?« — »Nisem.« — »Saj Vas je gostilničar videl, ko ste spravili ukradeno denarnico.« — »No, naj pa bo, gospod Habe: res sem mu vzel; spal ie za mizo, skušnjava ie bila prevelika: e, kaj za to: en dan več ali manj! Če verižijo in kradejo milijonarji, zakaj bi nas eden ne.« — »Ukradeni denar, kaj ne, se vrne lastniku?« — »Da!« — In straža ie odpeljala Belca, kateri je že zaradi tatvin dvanajstkrat sedel, v zapore deželne sodnije, lj VeSjo množino tobaka so zaplenili detektivi koJodvorske policijske ekspoziture na glavnem kolodvoru ob odhodu vlaka na Vrhniko. lj Prijeti tat, V neki gostilni v Kolodvorski ulici je bil okraden Brod Valter. Detektivi kolodvorske policiiske ekspoziture so kmalu prijeli tatu, Mihaela Šveglja iy Podbrezja in kar je glavno: skorai vse ukradeno blago v vrednosti 2200 kron se je vrnilo gospodarju, lj Vlom v »Jadranu«. V noči od 20, na 21. t. m. je bilo med plesom tehnikov ▼ Narodnem Domu vlomljeno v društveno omaro »Jadrana«; vlomilci so odnesli razno društveno imetje kot peresnice, štam-pilje, legitimacije; povzročena Skoda znaša 600 kron. lj Popisani papir več vred ?n, kakor ukradena reč. Ukradena je biia te dni se-l ;ra, vredna nekaj kron. Na pol J.ii ro oa pri P ‘zvedovanjit za zločinci p->p!v»’i papirja, 1 i je velilo več vr ^aen, ko 'KOr ita-it »ek.ri. lj Ukradena mast. V Gradaški J bil ukraden Ivanu šibovec lonec s masti. Lonec se je v Gradaški ulici na toda brez masti. Razne novice. p Elektrika na sodiščih. Dr. A. ler ravnatelj psiholožnega laboratonta vseučilišču v Londonu, je napravil «•* , čen aparat, s čigar pomočjo je mogoče činca, ki taji zločin, prepričati, da n*. vori resnice. Dognal je namreč, da ^ kože menjava po duševni človeški g in da je te menjave tudi lahko ridao za ti po tresljajih svetlobnih električnih . kov na posebni lestvici. Dr, A. D, w * je navedel praktičen primer: zločinec _ da je bil v kritičnem času na mestu Na to pričvrstijo k njegovi glavi tok aparata ter mu kažejo v po#®« ^ fotografije. Svetlobna točka na lestvi stalno na miru. Toliko pa da se mu fotografija mesta, kjer je obdolžen®6 šil zločin, nastane v njem prirojena a« . ganitev (dasi je sodnik še ne oparil110, > lobni žarek se začne vidno tresti, Ta J l dba bi pomenila pri sodnih obr#vna epohalen napredek. j t Hrošči ko vremenski preroki *° ® preprostim kmetiškim ljudstvom d°o^° ^ ni in živi med njim trdno prepričale, nastane vselej naslednji dan lepo ” kadar začno zvečer poletavati, Ta va je z najnovejšim opazovanjem in kušnjo po francoskem naravoslovcu *' popolnoma opravičena. Imenovani sloveč je ime] hrošče doma v poseb® ki in je dognal, če so tudi vsa drntf*, ^ menja s7abo prerokovala vreme, , i začeli hrošči zvečer v kletki letati, bilo gotovo naslednji dan lepo v *L,aA me. Kadar pa so ostali hrošči in to v najlepšem vremenu, ko ni nič ka^ jt izpremembo vremena, mirni v n nastalo že naslednji dan ali pa že' vetrno vreme, ki je prinesJo dež, ^"a efa£j*l ni, da so to električne izpremernbe ki vplivalo na čutila hroščev in se že v nHh vedenju. -J. r Dodatek k zgodovini sladkoH3-. ^ kor, ki sodi k najpotrebnejšim dneva vilom, a čigar množina je dandanes P pičla, je prišel iz dežele, ki je mnogo ^ in izumov že prej poznala ko ^ sveta, namreč iz Kitajske. Dočim s0 iJjli Kitajskem že skoz dve tisoči 1®* j o vsakdanjo hrano, ni Evropa niti sladkorju. Portugalci so bili prvi narod v vrednem veku. ki so se s sladkorjem v zapadnih pristanih so čuli od prebivalcev Indije prav® Ijice o rečenem živilu. Tako so se tedai sladkor za med, dokler se ni iJ razne bajke o sladkorju. Mnogi so ■ za med, dokler se ni sl sladkorju niti najmanj, lo, da ni v sladkorju niti naiman^-. g medu. Potem se je spet govorilo, «3 . ^ med. ki ga niso nanosile čebele, venel, da je ta sladkor delo indijski«^ _ de ev, ki so ga nabrali po cvetlicah. ^ sled je Marco Polo. Aziji, iznenadil vso Evrope«, ko i® nesel s svoiega popotovanja v letih 1295 po Kitajskem, sladkorni trst,4 ljv* in je tako odkril tajnost, kako se V*v* ji sladkor. Negovanje sladkornega trst® „ potem iz Indije hitro, hitro razširilo ® je padne dežele notri v AraVio, od kofff prišel k nam kakor kava iz južnih sveta. Narodno gSedSšče* Opera. 29. marca, ponedeljek: zaprto, pa> 30. marca, torek: »Ksenija« *’*" gliacci«. Abcmement C. a 31. marca, sreda: »Jongler«, A» ment A. 1. aprila, četrtek: zaprto. 2. aprila, petek: zaprto. 3. aprila, sobota: zaprto. \uofP 4. aprila, nedelja: »Mignon«, Ao ment izven. ^ 5. aprila, ponedeljek: »Jongler«. ^ nement izven. Drama. 29. marca, ponedeljek: zaprto, nement E. ria 30. marca, torek: »Protekcija«» obolelemu članu g. Ločniku. Abone izven. a 1*00*' 31. marca, sreda< »Golgota-*, Ao0’^ ment D. 1. aprila, četrtek: zaprto. 2. aprila, petek: zaprto. 3. aprila, sobota: zaprto, (jol^ ta 4. aprila, nedelja popoldne: Abcmement izven. Abonement izven. 4. aprila, nedelja zvečer: »Trnu1 Abonement izven. rfr 5. aprila, ponedeljek popoldne: rtulčica«. Abonement izven. gefle' 5. aprila ponedeljek zvečer: * ški trgovec^. Abonement izven. Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega Ti*k» »Jugoslovanska -ti*k«oa* v ^)a