edenska priloga „Slovenca" z dne 29. novembra 1925, štev. 272.
Štev. 49.
Ilustrirani Slovenec
Naša   slovenska  mesta:   Škofja   Loka.
Skofja Loka j« eno najprijaznejših in tudi zgodovinsko eno najzanimivejših slovenskih mest. Že 1.973. jo je daroval cesar Oton II. brižinskemu škofu Abrahamu in od tetij jé "Sfk v lasti briSinskih žkofov prav do francoske okupacije. Brižinčani so kolonizirali mosto in <^olico tudi z Nemci, ki so se pa že vsi asimilirali in od tod toliko nem&kih imen v lamofejih krajih. Nad jpestom ;dominira monumentalen star grad, v katerem imajo sedaj uršulinke svoje šole. Pred dobo železnic je tvorila Škofja Loka važno trgovsko postojanko, ker je vodOa skozi njo živahna trgovska'česta iz Benečije na Koroško, in tudi domala obrt je bila jako razvita. Danes šteje mesto 2105 prebivalcev. Radi prelepe okolice je priljubljeno letovišče. Ker leži ob stiku Selške in Poljarske doline (361 m nad
morjem) ob Sori, je še dandanes važna gospodarska postojanka zlasti glede lesne ti^ovine, izmed obrti je pa posebno razvito čipkarstvo. :..\.L-
Demonstracije nemških nacionalcev v Berlinu proti garancijskim pogodbam, sklenjenim v Locarnu; nemška vlada pa upa, da bo dobila kljub
temu večino za njih ratifikacijo.
Z lojn^a polja v Siriji: Damask po bombardiranju.
Kakor znano zavzemajo vojni dogodki v Siriji vedno večji obseg in resnejše oblike. Uporni Druži zahtevajo popolno neodvisnost od Francozov. Središče vseh vojnih operacij se je premaknilo že v
Damask, ki je mnogo trpel.
Msgr. Šramek,
voditelj bratske češke ljudske stranke.
Dr. Dolanski,
odličen prvak češke ljudske stranke.
Vaclav Klofač,
voditelj Češke nar. socialistične stranke.
Anton Švehla,
voditelj češke republikanske agrarne stranke.
Dne 15. novembra so se vršile na češkem volitve v parlament in v senat. Kot najmočnejše stranke so izšle agrarna, ljudska, komunistična in narodno-socialistična, dočim so doživeli demokratje in soc demokratje ogromen poraz. Vsa pričakovanja je presenetil velikanski wM»eh ljudske stranke, kajti dosl^ je veljala Češka za :&vzorno svobodomiselno< deželo. Dočim ie bila ljudska stranka poprei sedma v parlamentu, je sedaj tretja in brez nje je vsaka češka vlada nemogo6a. Vse na izrazito krščanskem programu stoječe stranke so dobile skupaj 1,597.570 glasov in 71 mandatov (poprej le 45) in tvorijo
tako že skoro četrtino vsega parlamenta.
Križem    SlovenIJ e.
Gasilno društvo na Črnučah, ustanovljeno 1.1909,
s svojim načelnikom Bedenkom (X) in črniižkim županom CibaSkom (XX).
Pevsko druStvo »SlofVi« na Brdu pri Viču
s svojim pevovodjem, skladateljem A. Grumom, v srnini. Društvo je bilo ustanovljeno 27. IV. 1924.
Udeležene! letošnjega dijaškega romanja v Run
pred cerkvijo sv. Petra v Rimu,
Dekan Ivan Lenart,
najstarejši duhovnik lavantinske škofije (rojen leta 1842.) je obhajal 15. novembra 25 letnico đužbovanja v emartnem pri Slovenjgradcu.
Dobitki športne loterije Jugoslovanske Matice,
sestogeči k 2 motornih in 25 navadnih (m<^kih in ženokih) koles. Žrebanje se wšx neipreklicno 20. decembra t. 1. Sre^e so po 10 Dial in jih toplo
priporočamo.
Kotiček za ženske
Slepci kot športniki.
v nekem londonskem zavodu za sl^e deklice in žene se zabavajo oskrbovanke tudi i nogometom.
Ivan Mlinar.
dolgoletni požrt\'ovalni in nesebični delavec v slov socialistični stranki, ki je pa sedaj seveda brez vsakega vpliva.
Anton Kristan.
bivši in bodoči voditelj slovenskih socialistov, bančnik, milijonar itd.
NASA DOBRODELUOST IN NJENE USTANOVE. Sestavil Fran Lavtižar.
>Reveže boste vedno imeli med seboj k Že prvi kristjani so se dobro zavedali tega Gospodovega naročila. Zato so pa smatrali skrb za revne so-brate za eno prvih svojih dolžnosti in so jo vršili dejansko in z veliko ljubeznijo. Vemo tudi, da se je Cerkev v vseh stoletjih zavedala te zapovedi ter po svojih služabnikih gojila skrb za siromake, vdove in sirote. Koliko posameznih laikov, duhovnikov, redovnikov in redovnic se je postavilo popolnoma v službo skrbstva za ubožce. Imena mnogih izmed teh dobrodelcev in prvih socialnih delavcev se blišče kot svetle zvezde. Ko pa skrb in delo posameznikov nista več zadoščala, se je pričelo z organizacijo dobrodelnosti.
Resnica je, da imamo Slovenci organizirano dobrodelnost prav lepo razvilo. Zato pa tudi vidni uspehi! In vendar se pogosto poudarja, da se naŠa javnost za to panogo socialnega vprašanja zanima še premalo. Isto je poudaril tudi predlanski Katoliški shod v Ljubljani ter znova pozval slovensko ljudstvo, da naj krepko podpira že obstoječe karitativne organizacije in snuje nove. Poudaril je zlasti tudi skrb za revno, zapuščeno in zanemarjeno deco in mladino ter za nje dobro vzgojo.
Gotovo bo spodbudno in dobri stvari v korist, Če se v presledkih objavi pregled obstoječih zasebnih slovenskih dobrodelnih organizacij in kongre-gacij in njihovih ustanov.
Druiba sv. Vincencija Parelskega (kratko : Vinceneijeva druiba) sa prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine v Ljubljani je naša najstarejša karitat. organizacija, ki deluje že od 1. 1876. — Celotna organizacija Vine, družbe je štela v letu 1924.: 169 delavnih članov in 1019 do-
brotnikov (podpornih Članov). Oskrbovala in podpirala je 148 družin z otroki, 86 bolnikov, 306 samskih oseb in 213 posameznih otrok. V ta namen je potrošila Din 806.8552. — Vine, družba je lastnica >MarijaniŠča<, največjega in najmodernejše urejenega deškega zavetišča v Ljubljani. Sirotilče je bilo ustanovljeno 1. 1881 in je imelo 11 gojencev. Sedanji ravnatelj, prost Andrej Kalan obhaja pravkar 25 letnico delovanja kot ravnatelj >Marijanišča<. Danes šteje sirotišče 110 večinoma sirotnih dečkov, dijaški konvikt (ust. 1. 1910.), pa 104 dijake. Zavod ima lastno, splošno kot izborno priznano deško pet-razredno osnovno šolo (letos 237 učencev), kmetijsko gospodinjsko šolo (18 gojenk) s seminarjem za učiteljice in kuharsko šolo, V zavodu se nahaja tudi menza za 120 visokošolcev. V sirotišču je bilo od početka do sedaj oskrbovanih 6240 otrdt, dijakov pa 1200. Zavod je v oskrbi šol. sester iz Maribora, ki imajo tudi nemale zasluge pri njegovem razvoju. Splošno so znane odlične zasluge bivše prednice s. Lidvine Purgaj, prav tako pa tudi sedanje predn. s. Terezije Hanželič, ki obhaja letos petindvajset-letnico svojega delovanja kot prednica >Mariia-nišča«.
Vincencijeva konferenca v Tržiču, ki je bila ustanov. 1. 1889. in šteje 80 članov, vzdržuje lastno sirotišče sv. Jožefa »Naš dom< s 24 gojenci in gojenkami ter dnev. zavetišče >Na skah<, ki ga obiskuje dnevno do 60 otrok. Oba zavoda vodijo šol. sestre. Stroški za podpiranje siromakov in za vzdrževanje zavodov so v 1. 1924. znašali Din 75.771. Največja podpornika obeh zavodov in podpirancev konference sta g. Andrej Gass-ner star., dn njegova blaga gospa soproga.
Vincencijeva družba v Kranju je lastnica sirotišnice (zavod sv. Viraca). Zavod, sirotišče in dijaški konvikt, obstoja iz dveh hiš,
r^rajenih pod vodstvom dekana Koblarja 1. 1909. in 1914.
Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani
Ustanov. 1. 1918. predvsem v varstvo mnogobrojnih sirot. Namen tega društva je vsestranska skrb za sirote in zanemarjeno mladino. Ustanavlja in vzdržuje lastne zavode, sprejema sirote in revne otroke v svoja zavetišča,jih oddaja v vzgojo krščanskim družinam, jih nadzoruje ter jim daje pravno var^ stvo. Društvo šteje 541 članov. V 1. 1924. je podpiralo 16 osirotelih družin z 38 sirotami. V lastnem, moderno urejenem zavetišču sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano pa je oskrbovalo 52 sirotnih dečkov. Stroškov je imelo Din 189.320. Zavod oskrbujejo Šolske sestre.
Društvo za mladinske douMve v Ljubliani je bilo ustanovljeno 1. 1919. Še istega leta je otvorilo prvi Mladinski dom na Kodeljevem, ter prevzelo tudi bivšo šolsko kuhinjo in dnevno zavetišče v Mostah. Društvo je dom izročilo salezijancem.
Začetna dela za ustanovitev Mlad. doma je omogočilo društvo >Dobrodelnost< in »Vincencijeva družba« v Ljubljani. Celih 6 let je >Dom< posloval v skrajno neprimernih prostorih barak, fnvšili vojaških konjskih hlevih. Lansko leto pa je društvo pričelo z zgradbo novega Mlad. doma, ki je bil letos dne 27. septembra po presv. g. knezoškotu ljubljanskem dr. Jegliču slovesno blagoslovljen.
Amerikanski sorojaki so lahko ponosni: novi Mladinski dom je skoro povsem njihovo delol Z zares ganljivo amerikansko dobrosrčnostjo so sprejeli ustanovniica društva dr. Srečka Zamjena m se zavzeli za njegovo akcijo. Glavna zasluga, da je ta dobro uspela, gre predvsem vrli slov. ameriški du-ho\ščini, nalo slov. Časopisju iu p.* Kranjski Slov. Kat. Jednoti, ki so ves čas akcijo požrtvovalno priporočali in podpirali. Imena sorojakov kakor:
Msgr. Trobca, Rev. Plevnika, Rev. P. Zftkrajška, Rev. Pomkvarja, R. M. Goloba. Mr. A. Ordine, Mr. Sakserja, Miss. R. Vahtar, Miss. K. Pavlic in še nešteto drugih se svetijo na prvem mestu z zlatimi črkami na spominski plošči ustanovnikov doma. Zato je dom na Kodeljevem v resnici >dom in dar slovenske Amerike<. Novi dom stane skoro 2 milijona dinarjev, ki seveda še zdavna niso kriti. Polovico je darovala Amerika, ostali dolg pa še čaka velikodušnih dobrotaikov. Dom je že 7. leto zavetišče vse moške mladine od 5. leta navzgor, od katere premnogi doma nimajo ali ne morejo imeti primerne ali zadostne vzgoje. V domu prejema ta mladina, deljena v tri oddelke (domovci do 14. leta, naraščaj do 16. leta, mlade-niški krožek od 16. leta navzgor), predvsem primemo vzgojo (sv. zakramenti, duh. vaje, kratki večerni nagovori, pobožne družbe, posebni nedeljski praktični verouk, apologetičm tečaji, predavanja, fantovski večeri itd.), izobrazbo (večerni tečaji za jezike, knjigovodstvo in stroj^isje, dramatična šola, godba, petje, tamburanje, orkester, knjižnica, čitalnica, šahovski klub itd.) in zabavo (športni klubi, gledai. predstave, kino, biljard, igre na prostem itd.). Preko 3500 dečkov in mladeničev je šlo v 6 letih skozi blagodejni vpliv te najmodernejše don Boskove mladinsko-socialne naprave; nad 1800 jih je bilo na opoldanski prehrani v dnevnem zavetišču, preko 3100 je bilo revnejših obdarovancev na obleki, obutvi, perilu itd. Vzdrževalni stroški znašajo na leto preko 125.000 dinarjev. Umevno, da se mora dom neprestano boriti za obstoj. — Ravnatelj zavoda je dr. Srečko Zamjen. Ožji odbor društva: predsednik Fran Lavtižar, podpredsodnik ga. Mara dr. Brejčeva, tajnik dr. Sr. Zamjen, blagajnik Julij Slapšak.
(Dalje y II, deluj _