poštnina uia^aisu v gotovim.
Leio XX. 1922.	Šl. 11. November.
Izhaja vsak mesec. Slane za Jugoslavijo 5 Din., za Primorje 5 lir, za Avširijo 200 K, za Ameriko 1 dolar. — Naročnino in darove sprejema upravništvo, Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. — Rokopisi se pošiljajo uredništvu, Leonišče v Ljubljani; doposlali se morajo za vsako nadaljnjo številko do 1. dne prejšnjega mesca.

Koledar za november 1922.
Mesečni zavetnik sv. Hmbrozij (2. nov.)
Mesečni namen apostolstva molitve, določen od sv. očeta:
Katoliški tisk.
Dnevi		Godovi	Posebni namen apostolstva molitve, za vsak dan še važne, nnjne zadeve	češčenje presv ljublj. škof.	.Rešnj. Telesa \ lavant, šknl. j
1 2 3 4	Sreda Četrtek Petek Sobota	Vsi svetniki Verne duše Hubert, š. Karol Bor., š.	Češčenje svetnikov Pomoč dušam v vicah Najboij zapuščene duše v vicah Škofje in kardinali	Bela peč Ljublj. hiral. Ustje Col	jsromlje Kapele Artiče
5 6 7 8 9 10 11	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Zahvalna Lenart, op. Engelbert, š. Bogomir, š. Božidar, m. Andrej, Av. Martin, š.	Hvaležnost za prejete dobrote Uspeh ljudskih misijonov Vmrli duhovniki Verski pouk v šolah Evharist. zveza narodov v sv. Duhu Posvetitev družin presv. Srcu Jez. Voljno prenaš. križev in nadlog	Č.Vih, p.P.Gr. Kropa Jesenice Novo mesto Loški potok Sostro Dol	Koprivnica Zabukovje Zdole Jsi. Bistrica D. M. 7 žal. | Sv.Mart. na P.
12 13 14 lp 16 17 18	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Martin, p. Stanislav, K. Jozafat, š. Leopold, š. Otmar, op. Gregorii, š. Evgen, š.	Sv. stolica, nameni sv. očeta Nedolžnost mladine Delo za zedinj. Rusov s kat. Cerkv. Naši vojaki v tujini Ured. razmer med Cerkv. in drž. Razprte dručine Da bi bili vsi eno	Šmartin, p.Kr. Podlipa Šmartno, p. L, Moravče Bled Srednja vas Mengeš	G. Polskava i Sp. Polskava ' Črešnjevec jMajšberg j-Makole
19 20 21 22 23 24 25	Nedelja Poned. To ek Sreda Četrtek Petek Sobota	Elizabeta, kr. Feliks Val., s. Darov. M. D. Cecilija, d. Klemen, p. Janez od Kr. Katarina, d.	Krščanska dobrodelnost Poboljšanje preklinjevavcev Voditelji Marijinih družb Lepo pobožno petje v cerkvah Katol. požrtvovalnost za misijone Misijonski poklici Ljubezen do bližnjega	Lj. Josefin Šmartno, p. Š. Hrenovica Sp. Tuhinj Bukovšice Ziri Sv. Katarina	jpoiičane j Laporje Jstudenice Tin je
26 27 28 29 30	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek	Janez Berchm. Virgil, š. Eberhard, S. Saturnin, m. Andrej, ap.	Čislanje sv. čistosti Delavske družine Katoliški misijoni na Kitajskem češčenje sv. Jožefa Apostolstvo molit, v Slov. Umrli.	Rova Zapoge Litija Studeno Vače	Sv. Venčesl. )sv. Magdal. j v Mariboru ; Sv. Jožef v M. i 1 i
Marijin misijonski koledar 1923 |e izšel
Koledar obsega 130 strani z nad 40 slikami na lepem papirju; oblika velika. Cena 5 Din in poštnina. Ker se pa s to ceno krijejo samo stroški v tiskarni, prosimo za podporo misijonišča v Grobljah dobrovoljno naplačilo. (Preberite 2 stran koledarjevega ovitka!)
Večini Mar. družb smo poslali koledar, četudi ga niscr naročile. Koledar je obenem kongregacijski koledar — prinaša pregleden izkaz vseh Mar. družb na Slovenskem — zato smo prepričani, da ga bodo Mar. družbe največ razpečale. (Misijonski in tiskovni odseki!) Težave pri razpečavanju ne bo, ker se koledar sam najbolj priporoča
Če bi kje koledarja zmanjkalo, nam blagovolite takoj sporočiti, da poskrbimo za drugi natis. One Marijine družbe, ki koledarja mogoče niso dobile, naj nam tudi takoj sporoče.
Denar pošiljajte po priloženih položnicah. V zasedenem ozemlju stane koledar 5 lir. (Ker je poštnina visoka in lira pada.)
Po pošti se naroča v m i s i j o n i š č u v Grobljah p. Domžale. Osebno se dobi v Ljubljani pri Srcu Jezusovem ali misijonski hiši (Tabor 12) in v prodajalni K. T. D. (Ničman); — v Celju pri Sv. Jožefu, na Goriškem pa na Gradu v Mirnu pri Gorici. — Misijonišče v Grobljah
Delavniška sv. maša.
Ne zanemarjajte je!
Bilo je letos poleti 8. in 9, avgusta v lepi gorenjski župniji B ... . Tri sv. maše so bile v cerkvi, jako lepi cerkvi. Razen mašnikov in ministrantov pa je bilo v cerkvi vsega skupaj — pet žensk. Vas ni na kupu okoli cerkve; hiše so ob cesti druga zraven druge, A vendar je v razdalji petih minut na vsako stran veliko hiš. Ko bi le iz vsake druge, tretje hiše prišel eden v cerkev, bi jih bilo že precej. Pa če so odrasli ljudje res tako zakopani v svoje delo, da se ne morejo odtrgati za pol urice od njega, saj je vendar po teh hišah veliko otrok. Ti otroci hodijo med šolskim letom vsak dan v šolo. Zdaj o počitnicah jim ni treba hoditi; prosti so. A kje so danes? Razen dveh ministrantov ni v cerkvi ne enega! Kje so? Kaj delajo? Nekateri morebiti pasejo. Pa ne vsi. Saj je pri eni sami hiši po tri, štiri? pet šolarjev. Poglejte, koliko jih je po šolah! Vse mrgoli. Vedno nove in večje šole je treba zidati, vedno več je učiteljev. Ko se otroci iz šole vsu-iejo, jih je cela vas polna. A v cerkvi nobenega! . .. Kje so torej? Ali še ležijo? Ali skačejo po hiši in okoli hiše? Gotovo je, da imajo,čas, a ne ena mati nima besede, da bi rekla; Čas imaš, napravi se in pojdi v cerkev, pa moli za nas vse, ki ne moremo iti!
O ti moj ljubi Jezus, kako si pozabljen in zapuščen!
Če še k sv. maši ne pridejo, koliko manj bo |cdo čez dan ali na večer mimogrede stopil v cerkev, da pokaže svojo vero v pričujočega Boga in mu izroči svoj pozdrav?! Še na misel nikomur ne pride! Ljudje imajo važnejša opravila!.,,
Ali pa verujejo, koga imajo v cerkvi? O zares: »Sredi med nami stoji nekdo, ki ga ne poznate.« Kajiti ko bi ga poznali, bi imeli zanj malo več srca. In tudi nekaj časa bi se zanj dobilo!
Ali verujejo, kaj je sv, maša? Ne samo spomin, ampak ponavljanje daritve Jezusove na križu. Ponavlja se, to se pravi: godi se isto, kar se je godilo na križu, — četudi na drug način. Mislite si prav živo, da se visoko nad oltarjem dviga velik križ, na njem visi za štiri žeblje pribit živi Jezus Kristus, iz njegovih ran kaplja na oltar sveta kri... To je sveta maša. Ko bi ljudje živo pomislili in verovali, kaj je to, bi koprneli po sv. maši in strmeli nad tem, kar se godi pred njih očmi. Ko bi en mašnik na svetu, pravi Tomaž Kempčan, opravljal sv. daritev, bi ga vse hotelo videti, vse bi vrelo k njemu, Žalibog — pravi latinski rek — quotidi-ana vilescuntj kar je vsakdanje, zgubi ceno. Ne, sveta maša nikoli ne zgubi svoje cene! Cena sv, krvi je in ostane vedno neskončna.
Koliko bi lahko verniki s sv, mašami pomagali trpečim dušam v vicah! Samo to misel naj bi vsakega priganjala, da delav-niške sv, maše ne bo zanemarjal!
Če le moreš o kristjan,
pojdi k maši vsaki dan!
Tako smo se učili časih v šoli. Če le moreš, stori res tako! Seveda mnogi ne morete. Imate daleč do cerkve, —■ pa četudi nimate daleč, poleti morate biti na polju že ob štirih, petih zjutraj. O, ko bi k sv. maši v delavnik šli le vsi tisti, ki bi lahko šli, ki bi si toliko časa lahko odtrgali, pa bi bili mi zadovoljni in Bog gotovo tudi! Vi drugi pa, ki res ne utegnete, pošljite v cerkev vsak dan svoje misli, svoje želje, svoje srce! Združite se s sv. mašo v domači cerkvi in s sv. mašami celega sveta! Na vseh oltarjih sveta darujte v duhu Sina božjega Očetu nebeškemu v počeščenje njegovega Veličastva in v spravo za grehe celega sveta, posebno še za umirajoče tistega dne in za duše v vicah!
Dobijo se pa tudi taki, ki gredo k sv. maši in obh. vsak dan pol ure in tudi celo uro daleč. Če domača opravila zaradi tega nič ne trpe, če stanovske dolžnosti pri vsem tem pošteno opravijo, kdo bi jim mogel braniti? Saj tudi na delo hodijo nekateri ljudje vsak dan po eno uro daleč in še več.
Po mestih so cerkve blizu in sv. maš je veliko. Zato bociV ljudje imeli tudi večjo in težjo odgovornost za zanemarjene in opuščene sv. maše. V Ljubljani so bile časih ob delavnikih cerkve začuda dobro obiskovane. Tudi zdaj je še dokaj ljudi po cerkvah, A zdi se, da tudi ta reč gre poma-lem nazaj. Sedanji svet je mehkužnejši, rajši leži. Saj spijo ne, samo vstati se jim smili. — Služkinje imajo zdaj več časa, več prostosti, kakor nekdaj; a to prostost porabljajo drugače, po cerkvah jih je manj. — Študent e smo časih hodili k sv, maši vsak dan. Nekdaj je bila to dolžnost, potem smo hcdili prostovoljno, zdaj je pa tudi to pre-
nehalo. Vsaj pa o počitnicah imajo dijaki prav ljubezniv čas iti v cerkev. A danes vidimo »katoliške« dijake, ki niso daleč od cerkve, a v delavnikih jih v cerkev ni. Ni več moderno. Moderno je po hribih laziti, telovaditi, kopati se, a ne v cerkev hoditi. In tudi katoliški dijaki hočejo biti moderni. Čudimo se pa, kaj mislijo njih dobre matere, da jim nič ne rečejo.
Nedelja, dan Gospodov, ta je pač zapovedan, da se praznuje in se mora praznovati. V delavnik sv. maša ni zaukazana. A kdor ve, kaj je sv. maša, in kdor ve, kaj je duša in večnost, ta ne bo vprašal le, kaj je ukazano pod velikim grehom; ne bo gledal, kaj mora, ampak kaj more storiti in bo rad storil. S kakršno mero namreč boste merili, s tako se vam bo odmerjalo. Kdor bo pičlo sejal, bo pičlo žel; kdor bo sejal v obilnosti, bo tudi žel obilno.
Če le moreš, o krist an,
pojdi k maši vsaki dan!
Odločeno je..,
Gotovo je, da smo vsi obsojeni na smrt. Kakor so nas nekdaj1 zapisali v krstno knjigo, tako nas zapišejo kdaj v mrliško knjigo. Smrtna obsodba je spisana vsem ljudem: človek si, umreti moraš. Vse drugo je negotovo; samo smrt je gotova, Določen je mejnik živl/enja mejti in tebi, dragi bo-goljub.
Na poti sedanjega življenja moramo pogosto premišljevati: odločeno nam je umreti
Da je smrt nam neizogibna, to sicer dobro vemo in vidimo, in vendar se tako malo menimo za smrt, kakor da bi nam ne bilo treba nikdar umreti!
Ako hočemo lepo živeti, skrbimo, da vse dni. kar jih /e nam odločenih, preživi-mo v spominu na smrt.
Gotovo je torej, da moramo vsi umreti, toda kdaj umremo ni gotovo. Sv. Gre-gorij pravi: »O smrti smo negotovi zato, da bi bili na smrt vedno pripravljeni.«
O kako potrebno je, da smo na smrt vedno pripravljeni, ker nič ne vemo, kdaj pride obračunski dan.
Gospod ne pravi, da se pripravlja,'mo, ko se nam bliža smrt, ampak da bodimo pripravljeni!
Ko pride smrt, bo ob oni burni zmešnjavi skoraj nemogoče poravnati zmedeno vest. Tako veli razum, tako preti Bog, rekoč, da tedaj ne pride odpuščat, ampak
maščevat se nad njim, ki je zaničeval njegove milosti.
Ko pride smrt ter nas najde v milosti božji, o, kako vesela bo duša, zakaj1 reči bo mogla: vse je rešeno, ne morem več izgubiti Boga, za zmirom sem srečna. Nasprotno pa, če smrt najde dušo v grehu, v kakem obupu bo spoznala svojo zmoto! In te zmote ne bo več mogla popraviti vso večnost.
Potrebno je, da ne skrbimo za srečo, ki mine, ampak za srečo, ki bo večna, zakaj naše duše so večne.
Kaj nam koristi sreča — če sploh moremo govoriti o sreči duše, ki je brez Boga — če bi potem morali biti nesrečni vso večnost?
Ta zemlja ni naša domovina, služi nam le za prenočišče, odkoder pojdemo v kratkem v hišo večnosti.
Kako si l)'udje, ki so zatopljeni le v svetno minljivost, prizadevajo, pehajo in trudijo, da bi kolikor mogoče .mnogo bogastva skupaj spravili; ne pomislijo pa ti reveži, da jih smrt vsak trenutek lahko loči od vsega njihovega zemeljskega bogastva. Taki ljud/e umirajo navadno zelo revni na svoji duši.
Vse minljivo bogastvo morajo pustiti drugim.
Smrt oropa človeka vse blaginje tega sveta.


Saladin, ki si je pridobil mnogo kraljestev, je umirajoč naročil, naj pri njegovem pogrebu služabnik nese njegovo srajco, obešeno na kopje ter naj kliče- To )'e vse, kar Saladin jemlje seboj k pogrebu. Resnično je, kar trdi Horacij, da smrt ze-nači žezla in sekire. Skratka; ko pride smrt, skonča se vse in izmed vseh stvari tega sveta nobene ne ponesemo v grob.
Skrbimo, trudimo in prizadevajmo si, da obogatimo dušo z neminljivim bogastvom
Pogosto prejemajmo z veliko gorečnostjo, pobožnost)'o in ljubeznijo sveto obhajilo. Kajti največja dobrota, ki si jo moremo misliti na zemlji, je sveto obhajilo. Zveličar sam nam je zagotovil, da če prejemamo sveto obhajilo, ne bcmo nikdar umrli. .,
Jezus je obljubil in lahko smo gotovi. Tisti, ki sklenejo, živeti dobro, ter pogosto in pobožno prejemajo sveto obhajilo, ne bodo umrli nikdar v grehu, in bodo gotovo dosegli večno zveličanie.
Kdor prejema sveto obhajilo, temu je tudi smrt lahka. Spomin, da se je tolikrat združil z Bogom, spomin na one ure, ki jih je prebil v Jezusovi družbi, mu je sladak in mu lajša težke trenutke in pomaga srečno umreti.
Vsak dan premišljujmo in mislimo na večno življenje; bežimo pred grešnimi priložnostmi.
Častimo in ljubimo posebno tudi Marijo, svojo presveto Mater. Marija je mati usmiljenja in ker je usmiljena, ima z nami sočutje in skrbi neprestano za naše zveli-čanje, kakor mati, ki ne more gledati svojih otrok v nevarnosti, da bi jim ne pomagala. Sv. Bonaventura nazivlje Marijo: Zveličanje tistih, ki jo kličejo.
Dragi bogoljub! Zatekajva se k Mariji in kličiva ji: V tebe, Gospa, zaupam, ne bom osramočen na veke.
Pre^emajva pogosto s pravo pobožno-stjo najsvetejši Zakrament, potem bova mogla ob smrti z neizrekljivim veseljem v duši vzklikniti: »Kristus je moje življenje in smrt moj dobiček!«
Pozdrav Svetogorski Kraljici.
Pozdravljena, Kraljica Svetogorska,	Pozdravljena! Ostani zdaj med nami!
med svoje ljudstvo si prišla nazaj.	Iz src nam vzemi trnje tujih cest,
Svetišče tvoje je razsula vojska:	bridkost pregnanstva si delila z nami,
odprta so ti srca na stežai.	olajšaj zdaj nam suženstva bolest!
Kraljica naša, zakraljuj spet tod,	Kraljica naša i. t. d,
z mogočno roko varuj ti naš dom in rod!
Najblažja Mati, ti veselje naše, Pozdravlja te goriških brd vesel e,	si naših src ponos in naša čast,,
pozdravlja zorno cvetje naših leh,	oziraj se na nas, otroke svoje,
smehlja se ti v pozdrav zelena Soča,	kar smo in kar imamo, sprejmi v last!
pozdravlja solza v naših te očeh	Kraljica naša i. t. d.
Kraljica naša i, t. d.
Med nami bodi v težkih dneh življenja, ob roki svoji vodi nas v nebo, s prestola svojega nas blagoslavljaj, ob smrti, Mati, nam zapri oko! Kraljica naša i. t. d.
M. Elizabeta.
Zgodi se Tvoja volja!
(Piše V. Čadež.) 4, Pomen in sadovi vdanosti v voljo božjo.
Videli smo, da pri vdanosti v voljo božjo razločujemo tri stopnje. Na čim višjo stopnjo se povzpnemo, tem popolnejši smo; v isti meri raste tudi pomen in rastejo sadovi te čednosti. Da se navdušimo
za stremljenje po višji stopnji, hočemo govoriti o pomenu in sadovih, ki jih rodi vdanost v voljo božjo, zlasti na najvišji stopnji.
Bistveno označimo ta pomen, če rečemo: najvišja stopnja krščanske popolno-
sti, katero sploh moremo doseči, je popolna edinost naše volje z b o ž j o v o 1 j o. To je tisto združenje z Bogom, pri katerem hrepenimo edino le po Bogu in njegovem dopadenju; po katerem hočemo vse, kar Bog hoče, in le tisto, kar On hoče in kakor On hoče in le zato, ker On hoče, po katerem smo z veseljem pripravljeni sprejeti vse, kar Bog poelje; vse storiti, kar On od nas zahteva. Le kdor tako ravna, more reči, da Boga ljubi z najpopolnejšo ljubeznijo, ki je tu na zeml^ mogoča, Otrok dokaže ljubezen do starišev, če v vsem izpolnjuje njihovo voljo; hlapec dokaže ljubezen do gospodarja, če je v vseh rečeh pokoren njegovi volji; mi do-kažemo ljubezen do Boga, če je naša volja ena z voljo božjo.
Če hočemo doseči krščanskopo-polnost, je zopet najkrajša pot v dosego tega namena: vdanost v voljo božjo. Pri ljudeh, ki bi radi pobožno živeli, opažamo neredko, kako hlastno segajo po vseh mogočih sredstvih in si v resnici za to mnogo prizadevajo, vendar pa pravega napredka ni opažati. Po dolgih in nevarnih ovinkih skušajo doseči svoj cilj, mesto da bi hodili naravnost naprej po najkrajši in najvarnejši poti, namreč po poti, ki jo jim sam Bog odkazuje, kakor jim pač razodeva svojo voljo. Kako priprosta je ta pot in kako lahka in kratka v primeri z drugimi! Nekateri po svoji volji opravljajo vsak dan dolge molitve, meneč, da je v tem popolnost; ko jih pa Bog obišče s kakim križem, tedaj ne znajo ukloniti svoje volje božji volji. Če jih kdo žali — po božjem pripuščenju seveda — kako rada sledi zamera, mesto da bi hvaležno sprejeli to poskušnjo ponižnosti. In potem se čudijo, če ne pridejo nikamor naprej, če imajo vedno iste napake! Kajpada je težka žrtev, žrtvovati svojo lastno voljo; da, to je največja, pa tudi Bogu najljubša žrtev, katero moremo doprinesti. Pri drugih darovih darujemo kaj od svojega premoženja, tukaj darujemo samega sebe. Kaj čuda, ako nam Jezus za tako žrtev obeta božje kraljestvo, ko pravi: »Ne vsak, ki mi pravi: Gospod! Gospod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak kdor stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.« (Mat. 7, 21.)
Zatajiti svojo voljo in jo docela podvreči volji božji, to je najpopolnejše zatajevanje samega sebe, kate-
ro Je bistven pogoj, ako hočemo popolno živeti. Karkoli delamo, v vsem moramo iskati le izpolnjevanje volje božje, ne pa svoje lastne volje, Ako jemo ali pijemo, moramo to storiti, ker Bog tako hoče. Ako si privoščimo kako razvedrilo, moramo to storiti, ker Bog tako hoče itd. Vedno in povsod bi morali, če ne z jezikom, vsai v srcu vpraševati: »Gospod, .kaj hočeš, da naj storim?« (Dej, 9, 6,) Ako tako ravnamo, tedaj se neprestano zatajujemo, ker naša lastna volja hoče v nas gospodovati, a mi Jo vedno podrejujemo volji božji. Vse, kar hoče Bog in le tisto, kar On hoče in zato ker hoče Bog, nič pa tega, kar hočemo mi, to nam more biti vodilo pri vsem ne-hanju in dejanju, ako hočemo popolno živeti! Če nam n. pr. Bog da tolažbo v molitvi, jo hvaležno sprejmemo, ker jo je Bog dal; če nam jo odtegne, smo zopet zadovoljni, ker Bog tako hoče. Celo glede stopnje svetosti, katero je Bog za nas odločil, naj si je že višja ali nižja, smo ravno tako sklenjeni z božjo voljo. Gotovo je, da nam Bog ni odločil svetosti, kot jo je imela Marija ali so jo imeli apostoli, in tudi nam vsem ni odločil enake stopn e svetosti. Kakršno nam je Bog namenil, tisto sprejmimo, ker Bog tako hoče; trudimo se pa zanjo z vso močjo, pa zopet zato, ker Bog tako hoče. Tako smo odmrli samim sebi, svojim' željam, in živimo v resnici le za Boga, da izpolnjujemo njegovo voljo. To se pravi delati vse v čast bož;o in nič v svojo čast!	(
S tem na popoln način dosezamo namen, za katerega smo ustvarjeni: za čast božjo. Jasno je namreč, da moremo v čast božjo delati le to, kar je po bož i volji. Ako bi kaj delali po svoji volji proti očitni božji volji, bi to nikakor ne bilo v čast božjo, kar bi bilo, če bi n. pr. proti jasnemu ukazu predstojnikov po svoji glavi kaj storili. Tako je v tem podlaga vse prave pobož-nosti, katere si brez tega ne moremo misliti. Ne zadostuje le, da zapustimo greh in nagnenje do stvari, treba je zapustiti tudi samega sebe, svojo ustvarleno voljo, in pustiti, da mesto nje gospoduje v nas volja božja. Premnogi to prezro, zato pa je tudi njihova pobožnost brez temelja; dostikrat majhna poskušnja pokaže, kako prazno je bilo tako pobožnjaštvo. Ako hočemo doseči popolnost, moramo stremeti za opisanim ciljem: Z božjo pomočjo nam je to mogoče, ako se hočemo vztrajno bojevati,	(Dalje.)
Ko bi bil jaz Bog ...
No, kaj bi bilo? Saj vem, kaj hočeš reči. >Ko bi bil jaz Bog, bi ne gledal teh kirvic, ki se danes gode, ampak bi udaril Tako pa kdo ve, če je res Bog.«
Da, ko bi bil ti Bog' ... Boga zahvalimo, da nisi! Prijatelj! Povej mi, za koga imaš ti Boga? Za policijskega komisarja? Za okrajnega sodnika? Za žandarja? Kako si predstavljaš Boga? Za moža z dolgo šibo v roki, ki samo lo gleda, kedaj in koga bo udaril?
Čudne pojme imaš o Bogu: — jaz bi udaril.
Ali ne moliš vsak dan: Oče naš, kateri si ir nebesih? Kako praviš? Oče! Še več: Oče
naš! Bog je Oče; zato ne udari, ko bi ti že udaril. Zato čaka, zato prizanaša.
Kako pa ti ravnaš, zemeljski oče? Ali svoje otroke za vsak pogrešek pobijaš, pretepaš? Menda vendar ne? Svariš, opominjaš, prosiš, učiš, prizanašaš; včasih seveda tudi kaznuješ. Zakaj? Zato, ker ljubiš svoje otroke, ker upaš, da se bodo poboljšali Ti ljubiš, — Bogu pa ne pustiš, da bi ljubil. Ti prizanašaš, Bog bi pa po tvojem ne smel prizanašati.
Gorje svetu, ko bi bil Bog tak, kakršnega ga nekateri ljudje hočejo imeti! Danes bi zemlja ne bila nič drugega kakor puščava.
Bog je Oče. In sreča je, da je! J. L.
Ali ste že posvetili vašo družino Jezusovemu Srcu? Če ste jo že, preskrbite si knjižico »Posvetimo družine presvetemu Srcu!«, da boste natančno vedeli, kaj ta posvetitev pomeni. Če se pa še niste posvetili, preskrbite si jo tudi, da se za posvetitev odločite! Knjižica se dobi: v Ljubljani pri Ničmanu in v zakristiji pri Jezusovem Srcu, v Celju pri Sv. Jožeu, v Novem mestu pri Krajcu, v Gorici v prodajalni Kat. tiskovnega društva. Stane 20 kron. Ne ustrašite se tega!
Na shod dobrodelnosti in treznosti!
V nedeljo 19. novembra,
Da brez dobrodelnosti ni krščanstva, lega mnogi krščanski ljudje še vedno ne vedo. Mislijo, da je za krščansko življenje dosti, če se greha varujejo in molijo. Gotovo je to dvoje neobhodno potrebno, a to še ni vse. Ko Jezus govori o vesoljni sodbi, ne omenja ne grehov, ne molitve, ampak samo dobra dela: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, pridite blagoslovljeni mojega Očeta! Lačen sem bil in mi niste dali jesti, poberite se prokleti!... To je dovolj jasno povedano.
Če si torej hočemo zagotoviti milostno sodbo in srečno večnost, moramo za dobra dela vse bolj skrbeti. Mi smo na dobrodelnost vse preveč - pozabili. Zanaprej mora biti to drugače! Vso deželo moramo z dobrodelnostjo napolniti! V vsaki župniji naj bi bila dobrodelna organizacija, društvo, odbor ali odsek! Povsod imate reveže, povsod imate bolnike in ti bolniki so pogostokrat zelo zapuščeni. Povsod naj bi bili neki ljudje ali neka naprava, ki za take zapuščence skrbi! Predvsem so poklicane Marijine družbe, da vzamejo dobrodelnost v roke. Vsaka naj bi imela svoj dobrodelni odsek. Seveda so tudi drugi povabljeni k temu delu. — Povsod je tudi preveč pijančevanja in ž njim združenih
na god sv. Elizabete.
nerednosti in nerodnosti, sirovosti, razgrajanja in preklinjevanja. Povsod bi bilo torej potrebno, da so neki ljudje ali neka naprava, ki se bori proti tej grdobiji. Delo za treznost in dostojnost je neke posebne vrste dobrodelnost. Zato se bo o obojem govorilo na dobrodelnem shodu. Pridite torej mnogoštevilno na ta shod — iz Ljubljane in z dežele!
Dnevni red shoda bo ta-le:
Ob 7. uri sv. maša in pridiga v cerkvi Jezusovega Srca;
ob 9. uri začetek zborovanja v dvorani Uniona. Govori in govorniki;
Pregled dobrodelnosti na Slovenskem.
Č. g. dr. Anton Z d e š a r : Vera in dobrodelnost.
Gospa Elizabeta Dolenec: Žena in dobrodelnost.
Gdč. Minka D e b e 1 j a k : Dobrodelni odseki in odbori.
Gospa ravnateljica Antonija Štupca: Kako delajmo za treznost.
G. Martin H u m e k : Kako naj gospodinje zabranjujejo pijančevanje.
Kako naj delajo treznostni odseki.
Tn drugi
Apostolska žena.
V tihi, samotni cerkvi. Čisto sam, zapuščen biva božji Zveličar v tabernakelju; edino mirni žar večne luči in tam v kotu sveče plamen, kakor v vročem hrepenenju na kvišku hrepeneč, razsvetljujeta poltemno svetišče. Srečna večna luč, srečna sveča, ki tvorita druščino vsemogočnemu jetniku v tabernakelju, vredna in
ljencem, najbolj zapuščenim dušam dobrote deliti.«
Taka goreča sveča pred obličjem Gospodovim jc bila ustanoviteljica in vrhovna voditeljica »Družbe sv. Petra Klaverja za afrikanske misijone in za rešitev zamorskih sužnjev«, grofica Marija Terezija Ledochov/ska, ki je dne 6. julija t. 1. v
Krščanska dobrodelnost.
določena, da izgorevata in sama sebe uničujeta Večnemu v čast!
So tudi ljudje, slični večni luči, slični tej samotni sveči, na čast božjo tiho, polagoma izgorevajoči. Vse njih življenje je posvečeno Bogu in bližnjemu, v sami ljubezni do Boga in do bližnjega izgorevajo, sami sebe uničujejo. Kakor govori božji Zveličar iz tabernakelja: »Veselje moje je, bivati med človeškimi otroci,« tako govore tudi te Boga čez vse ljubeče duše: »Veselje moje je, pred obličjem Gospodovim v nedolžnosti hoditi in njegovim ljub-
osrednji družbeni hiši v Rimu v blaženem ' miru odšla po dela- in trudapolnem živ- • ljenju v boljšo domovino uživat mir Gospodov. Bila je zares apostolska žena. V njej je bilo srce, ki je izgorevalo v plamtečem ognju žive ljubezni do Boga, ki je hrepenelo edinole po tem, da bi bilo širilo čast božjo; ki je skrbelo edinole, kako bi čim več gorečih duš častilo in hvalilo ime Gospodovo, ne samo v naših krajih, ampak tudi v daljni poganski Afriki.
Grofica Led6chowska je bila potom-
ka stare pol,ske plemiške rodbine. Rojena je bila dne 29. aprila 1863 v mestecu Loosdorf pri Dunaju. Prvo vzgojo v odločno katoliškem duhu, je dobivala v domači hiši, petem v zavodu angleških go-spodičen v Št. Hipolitu; višjo vzgojo, zlasti v umetnostih in slovstvu, so ji oskrbeli starši pri učenih očetih benediktincih. Pa ne samo za učenost, istotako ali še bolj so skrbeli pobožni starši za izobrazbo in poplemitev srca. Tem lažje je bilo to, ker je deklica od najnežnejše mladosti rastla med plemenitimi in resnično vernimi dušami, saj se je rodbina grofov Ledochow-skih od nekdaj odlikovala po svojem verskem duhu in življenju. Priča temu je grof Mičeslav Ledochowski, nadškof po-znanjsko-gneški, ki je, ko je mogočni Bis-mark divjal v Nemčiji proti katoliški Cerkvi, dve leti presedel v ječi. Bil je stric grofice Marije Terezije Led6chowske, in ob času, ko je ta ustanovila Klaverjevo družbo, kardinal in predstojnik kongrega-cije za razširjanje vere v Rimu, ki so ji podrejeni vsi misijoni. Njen nekaj let mlajši brat Vladimir se je posvetil Gospodu v strogem redu jezuitov in je sedaj general ali vrhovni predstojnik celokupnega jezuitskega reda. Njena sestra Julija, sedaj »mati Uršula« v redu uršulink, si ie pridobila mnogo zaslug s tem, da je uvedla red uršulink v severne pokrajine. En nečak je duhovnik, ena nečakinja redovnica. Vse to pač lepo priča o globoki vernosti grefovske rodbine Ledochowskih.
Iz mirnega domačega življenja, kjer e vladala vedno najiskrenejša pobožnost in največja medsebojna ljubezen, je prišla mlada grofica na dvor velikega vojvoda ioskanskega v Salzburgu. Pet let je preživela tam kot dvorjanka. A glej, sredi šumnega in blestečega dvornega življenja, e zaslišala mlada plemkinja glas Gospodov: »Hčerka, daruj mi svoje srce!« In mlada grofica, ki jo je vendar od vsepovsod vabil blesk sveta in življenja, ki ji je življenje ponujalo vse omame in sladkosti, ie odgovorila brez obotavljanja in z velikodušnim, radostnim srcem: »Govori, Gospod, tvoja dekla posluša. Pripravljeno je moje srce, o Bog, pripravljeno je moje srce!«
Primasa (vrhovnega škofa) Afrike, kardinal Lavižerija, je izbrala previdnost bežja, da povsem pridobi to plemenito, za največje žrtve sposobno in pripravljeno srce za stvar božjo. Leta 1888 je kardinal Lavižeri pridigal po vseh večjih mestih Evrope ter vnemal vernike za boj
zoper suženjstvo. Njegova plamteča beseda, njegov mogočni poziv evropskim ženam, naj svoje duševne moči, zlasti kot pisateljice, zastavijo za odpravo sramotnega in nečloveškega suženjstva, sta bila orodje v rokah božjih, po katerem je Bog mlado dvorjanko pridobil povsem zase. Grofica Ledochovvska je imela odličen pisateljski dar, ki ga je od tedaj povsem posvetila velikemu in plemenitemu delu za rešitev sužnjev.
A kaj kmalu se dolžnosti službe na dvoru niso dale več spraviti prav v sklad z dolžnostmi, ki jih je zahteval od svoje nove služabnice Bog. A grofica Ledo-chowska ni omahovala, L. 1891 se je odločno odpovedala svetu in vsem njegovim vabam- Podala se je v samostan usmiljenih sester v Salzburgu. Ločena od šumnega sveta, v tišini samostanskih zidov, ob nogah Jezusovih v tabernaklju se je hotela pripraviti za nadaljnjo svojo pot, pot, ki jo zremo potem po njej z občudovanja vredno vztrajnostjo stopati v solnčne višave, Bogu v naročje.
V tem samostanu ob presvetem Srcu Jezusovem, ponižnem in polnem ljubezni do slednje neumrjoče duše, je zamislila junaška učenka Gospodova veliki načrt za rešitev najbolj ubogih, najbolj zapuščenih duš, zamorskih duš v Afriki. S tem načrtom je romala 1, 1894 v Rim. Sv. oče Leo XIII. so ji dali dovoljenje za ustanovitev nove družbe in so njeno podjetje blagoslovili.
Ustanovila je družbo v Salzburgu, postavila tam materno hišo »Klaverianum« in v bližini misijonsko hišo »Maria Sorg«, ki je še dandanes osrednja hiša za severne kraje. Za oskrbovanje misijonskega dela v Evropi je vpeljala ustanovo pomožnih misijonark za Afriko. Sv. cerkev je to novo ustanovo rada potrdila; njena ustanoviteljica je sama vstopila v njo dne 9. septembra 1895, na praznik sv, Petra Klaverja, ter se je zavezala z večno obljubo, Z orjaškimi koraki je stopala zdaj po strmi in težavni poti za velikim apostolom zamorcev, po katerem je svojo družbo imenovala, katerega je družbi izvolila patrona. Njena duša je od tedaj neprestano hrepenela, da, gladovala in žejala po dušah, neprestano se je darovala za najbednejše med bednimi, za uboge zamorce v Afriki. Nikoli ni bila osebno tam, kakor ne bodo šle tja njene duhovne hčerke. Le natačno urejeno »delo v zaledju« je bil namen ustanoviteljice in to na-
logo je zapustila svojim hčeram. Da preskrbi bojevnikom Kristusovim v Afriki vsaj najpotrebnejše, na to je mislila, za to je delovala noč in dan. Dasi zelo slabotnega zdravja, je leto za letom v večmesečnih potovanjih obiskala vsa glavna mesta Evrope, da je z javnimi govori in z zasebnim posredovanjem pridobila družbi novih prijateljev, udov in podpornikov. V središču krščanstva, v večnem mestu Ri-
mu je v ulici deli' Olmata št. 16- ustanovila osrednjo hišo za vso družbo- Tudi zunaj Rima, ob cesti Nomentana, je postavila družbi hišo, ki služi za vzgojo pomožnih misijonark iz vseh delov sveta. Za Jugoslavijo je ustanovila podružnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3, kjer izhaja »Odmev iz Afrike«, »Zamorček« in koledarčki Klaverjeve družbe.
(Konec prih.)
Slovenskim dekletom pozdrav.
Ivan Baloh.
Deklamacija na shodu notranjskih dekliških Marijinih družb na Planinski gori v
nedeljo, 17, septembra.
Domači zvonovi nam več ne pojo, ob vojski so vzeli od nas slovo, ljubezni do doma pa niso nam vzeli, in v srcih naših še bodo peli. Poljane so polne pestrih cvetov, še cvetje nam diha raz roba vrhov, vse kliče nam jasno, vse govori: To zemlja je n a š a , to n a š a je kri — mladina slovenska ostani še ti! Po logih nam ptički tako lepo prepevajo pesmi svoje gorko: Od juga se vračamo vedno nazaj, v prelepi, prijazni, prelestni vaš kraj, od pevcev nas ptičkov se vi učite: To zemljo ljubite in tu ostanite! Na polju med klasjem zapoje mladenka:
Jaz sem in ostanem zavedna Slovenka. Na trati pastirček pa sredi paše veselo prepeva pesmice naše. Na gori še cerkev kot jagenjče bela ti kliče: Mladina, oj bodi vesela! Kar romajo romarji na bož^o sem pot, je vedno tu bival edino naš rod. Na nebu pa plava solnce gorko, in to nam smehl'aje pravi tako: Dokler bo med nami slovenskih otrok, bo čuval nad nami predobri Bog! Nad solncem kraljuje pa ena še: Mati. Oh, to je M a r i j a v zarji vsi zlati. Odprimo Njej danes vse svoje roke, Darujmo Njej danes vse svoje srce!
Vzgoja otrok v krščanski družini.
(Piše župnik Jos. Vole.) 5. Kako ugonabljajte otroško lažnivost.
L a ž je prvorojena hči napuha. Ko sta grešila prva človeka zaradi napuha, češ, bova kakor bogova, precej sta postala tudi lažnika. Gospod Bog je poklical Adama: »Kje si?« In on je odgovoril: »Slišal sem tvoj glas v raju in sem se te zbal zato, ker sem nag ...« (I. Mojz. 3, 9. 10.) A to ni bilo res: bila je prva človeška laž. Zato se je Adam zbal, ker je jedel od prepovedanega sadu. Laž je torej stara kot Adamov rod, vije se skozi človeštvo ko kača. Tudi otroški raj ni brez nje, celo prav gorko ji je tam. Tisti angeli varuhi pa, ki imajo čuvati ta raj, to kačjo golazen v otroškem raju še mirno gledajo, se ji smehljajo, jo celo božajo, pitajo in jo imajo za zelo nedolžno. A deca nerazsodna, ki je
raj nje last, smatra to kačo celo za koristno, za potrebno. Kača lažnivosti pa raste v otroškem raju, se redi, plodi gnezda in polagoma izpreminja raj v grobljo.
Lažejo otroci iz lahkomiselnosti, da bahajo; iz blebetavosti, da čebljajo; iz sramu in strahu, da uidejo kazni; iz sebičnosti in lenobe, da bi |im bilo dobro; iz nevoščljivosti in jeze, da si ohlade srd, pa tudi iz navade, da še sami ne vedo, zakaj. Nauče se pa otroci lagati ponajveč v domači hiši, tudi naravnost od staršev. Otrok je po naravi zavzet za resnico. Otroci in • norci govore resnico. Kako vesel je otrok, če reši uganko in najde skrito resnico! Kako pozorno posluša že dete, kako mu rdi in žari oko, ko posluša pripovedovanje
o tem in onem, kar mu je novo; kako neutrudno povprašuje in poizveduje do podrobnosti, da bi spoznal in dosegel resnico! In če spozna, da ga je kdo iz zlobe ali šale nalagal, ne more verjeti — mine ga vse veselje, upade mu pogum, da klone, kakor da se je v hipu postaral. Otroku je resnica življenje, potreba ko jed in pijača. Otrok čuti, da ni njegov prijatelj, kdor mu laže. Solzno dolino najprej spozna po laži. Vsako drugo krivico prej in lažje pozabi ko to, če ga je kdo nalagal. Zmaščuje se
da ne smejo tega praviti materi; ako jim pomagaš, da se izgovarjajo, ali jih celo pohvališ, da so se tako zvito odsekali; ako " jim pustiš, da hodijo med lažnivce in jih poslušajo .,,«
Dovolj! Dosti prilik povsod, da se otrok priuči lažnivosti. Rajši poglejmo zdaj, kako spraviti z vzgojne njive ta plevel.
Mali otroci, ko se jim dodobra razveže jeziček, radi obilo govorijo. Posebno še, če so zdravi, siiti, boli živahne domiš-
. Apostolski nuncij nadškof Hermengild Pellegrinetti.
pa rad s tem, da ga spet on nalaže. Tako greh rodi greh. Pa ni samo zgled lažnikov za mladino šola lažnivosti, ampak je še mnogo drugih kotišč lažnivosti po družinah! Škof Slomšek pravijo; »Lažnivce in lažnivke si izrediš, ako jim obetaš, pa ne daš; ako vpričo otrok drugim obljubiš, pa obljube ne dopolniš; če otroka prehudo imaš, kadar kako škodo naredi; če se ti dobro zdi, kadar otrok prav na debelo govori, pristavlja in hahlja ter več pove, kakor je res; kadar oče otrokom naroči,
ljije in v večji otroški druščini. Radi ba-hajo, druge zabavajo, se enim sladkajo, druge črnijo, mešetarijo, zvijačijo in izsiljujejo, pa se pri vsem tem tudi toliko lažejo, da sami sebi verjamejo. Nič se ne zavedajo kake krivičnosti ob takih lažeh, ker pač govor rabijo kot igračo: božajo z njim in bijejo. To so še nepremišljene laži, laži iz nevednosti, A prve laži so, in to je hudo! Noben .drug plevel ne požene v otroku globljih korenin in se hitreje in gosteje ne razpase kot ta prva lažni-
vost, če ji starši puste prosto rast ali ji » morda celo pomagajo k razvoju s tem, da otrokove prve laži občudujejo ko prebrisanost ali se jim smejejo kot otrokovi še-gavosti, A smejati se jim ni. Prvi stotaki in prve laži so najtežje, pravi pregovor.
Vesten vzgojitelj mora torej že zoper te neumne, nezavedne otroške laži takoj in z veliko modrostjo v boj. Toda to vnaprej povemo: Bog vari z ostrostjo in strogostjo, ampak z veliko milobo in dobroto! Pouči naj oče ali mati otroka predvsem o tem, da je tako govorjenje pametnim ljudem zoprno, Bogu pa se. zdi ostudno; da angelček-varih žaluje, ko mora poslušati take laži; da bi pa tudi starši ne mogli več otroku verjeti in ga radi imeti, ki bi ne govoril vedno in povsod resnice. Zato priden otrok rajši molči v druščini, če ne ve povedati kaj pametnega; lažejo pa samo malopridni otroci, ki se tudi drugače ne boje Boga in niso pošteni, saj pravi že pregovor, da sta laž in plaz vsak dan večji, da kdor laže, tudi krade, in da je laž prvi korak do vešal. Če otrok po takem pouku le še naprej rad preveč blebeče in meša resnico z neresnico, ga je prilično pred
drugimi otroki krepko osramotiti: »Sram te bodi! Ali si ti naš otrok? Pri nas ne la-žemo!« Seveda morajo pa potem starši tudi tem ostreje paziti, da ne bo našel otrok niti na njih niti na domačih sledi lažnivosti ne v govorjenju ne v vedenju. Naj ne obljubljajo nikomur, česar bi ne mogli izpolniti; naj ne pretijo z nemogočimi kaznimi; naj se ne hudujejo, če kdo zaničuje ali zatoži kakega otroka zaradi taži; naj ne trpe med otroki nobene vrste »nedolžnih« laži ali šal (prvi april), niti iger, kjer ima veliko vlogo laž in potuhnjenost (skrivanje), čelo »Miklavž« je v tem oziru marsikateremu otroku že precej škodil. Tudi preobilo pitanje z bajkami in basnimi je prej kvarljivo ko priporočljivo, zakaj otrok si bo hitro mislil: Ali je pa vse to res? Ob kočljivih otroških vprašanjih pa, kako je to in ono, kar še ne kaže otroku pri tej starosti niti v primeri razkrivati — govorili smo že o tem! — naj starši vprašanje na kratko zavrnejo z odgovorom: To še ni zate; boš že izvedel, ko bolj dorasteš! Vsako nadaljnje poizvedovanje naj pa mirno prezro, kakor bi ne bili nič slišali.	. (Dalje.)
Poklonitev črnega ministra Mariji.
Svetišče »Naše ljube Gospe v Afriki« je slikovito ležeča božja pot v bližini Al-žira, ki je bila 1. 1873. od kardinala Lavi-žerija ustanovljeni družbi Belih očetov izročena v oskrbo in varstvo. Dne 19. februarja se je ondi vršila ginljiva slovesnost. Štirje črni najodličnejši katoličani Ugande so se v imenu svojih rojakov poklonili Materi božji. Načelnik odposlanstva, minister Stanislav Mugwanya, je po slovesni sv. maši glasno molil sledečo poklonitev Mariji:
»O najsvetejša Devica Marija! naša Mati, ozri se na nas otroke Ugande, ki klečimo tukaj pred Teboj. Prišli smo, da se Ti v svojem, kakor tudi v imenu vseh katoliških Bagandcev zahvalimo za čudovito
razširjanje sv. vere v Ugandi. Zahvalimo se ti tudi za veliko število gorečih duhovnikov, ki si nam jih poslala, da nas uče verskih resnic. Posvetimo Ti našo deželo in jo izročimo Tvojemu varstvu. Sprejmi milostno to posvetitev ter sprosi onim, ki so že prejeli sv. vero, milost, da ji ostanejo zvesti. Onim našim rojakom pa, ki Te še ne poznajo, in vsem rodovom naokrog pa podeli neprecenljivo srečo in milost spreobrnjenja in spoznanja našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa!«
Naša ljuba Gospa, Rešiteljica sužnjev, prosi za nas!
(200 dni odpustka. Pij X. 31. januarja 1906.)
Lepa knjiga — v tolažbo.
Za vse dobro vneti oo. trapisti v Rajhen-burgu so izdali v lastni založbi knjigo, ki bo mnogim dušam prava zakladnica, iz katere bodo zajemale pogum v malodušnosti, tolažbo v trpljenju, nasvete v dvomih, gorečnost, kadar se jih hoče polastiti mlačnost in mrzlota. Je
to: »Sestra Benigna Konsolata Ferrero«. Sestra Benigna je vredna vrstnica znanih dveh svetniških duš iz karmelitanskega samostana v Lisieuxu na Francoskem, častitljive služabnice male Terezije Jezusove (1873—1897) in priorke istega samostana Marije Angele Jezu-
sove (1881—1909). Bila je redovnica Marijinega Obiskovanja v Komu na Italijanskem in je živela 1885—1916. Knjigo je v lepo slovenščino prevedel o. Herman Vedenik in stane brez poštnine 12 dinarjev. Naj bi jo naročile vse bogoljubne duše, zlasti še zavodi, naravnost od samostana v Rajhenburgu.
Knjiga ni samo navaden opis redovničine-ga življenja, ampak podaja celo vrsto razodetij oz. pogovorov te svetniške duše z božjim Zveličarjem. V teh pogovorih se kaže Jezus samo dobroto, ljubezen, usmiljenje. In prav to je v današnjih časih, ko človeštvo trpi za tolikimi ranami, zadanimi mu po vojski, po draginji, po neusmiljenem izkoriščanju siromakov, potrebno mnogo bolj nego pred vojno. S temnim in mrkim rigoriz-mom bodemo danes malo kaj dosegli. Kogar bo še mogoče pridobiti, ga bodemo pridobili edino z dobroto in ljubeznijo. Zato sam Gospod pravi Benigni: »Vsaka beseda, ki jo zapišeš, bodi pevec, ki naj opeva moje usmiljenje.« In spet: »Zlasti pa ti hočem povedati, o moja Benigna, to-le: Duše naj ne bo nikdar strah pred Bogom, zakaj Bog je ves usmiljen. Največje veselje za Srce Tvojega Jezusa je, če more privesti svojemu večnemu Očetu kolikor mogoče veliko število grešnikov. Oni so moja slava in moji biseri, o Benigna; in jaz jih tako ljubim, te uboge grešnike. Zapiši sledeče: Kdor mi hoče napraviti veliko veselje, naj veruje v mojo ljubezen; ako mi hoče napraviti še večje veselje, naj veruje še bolj; če mi pa hoče napraviti največje veselje, naj bo njegova vera v mojo ljubezen brez mere ... Največja škoda, ki jo prizadeva satan dušam potem, ko jih je zavedel v greh, je ta, da jih pahne v nezaupnost. Dokler ima duša še zaupanje, ji je pot še odprta; če se pa satanu posreči, da ji srce zapre, oh, kako se moram boriti, da si jo zopet pridobim! .. . Ljudje imajo preozke pojme o božji dobrotljivosti, usmi-Ijenosti in ljubezni do stvari. Boga merijo po stvareh, toda Bog nima meje, zato je tudi njegova dobrotljivost brezmejna , ,,«
Izide še druga knjižica: »Pot. h Kristusu.« Iz spisov s. Benigne Konsolate Ferrero. Nauki in molitve, kijih podaja Kristus redovnim osebam. (Naroči se lahko skupno z zgoraj omenjeno knjigo, doposlala se bo pa pozneje.) Ti nauki
so namenjeni v prvi vrsti redovnim osebam; a oplodili bodo brezdvomno vsako dušo. Naj navedem tukaj le nekaj stavkov: Ponižnost: »Ni je poti, ki bi vodila k Bogu bolj naravnost, bolj gotovo, bolj hitro in bolj nežno kakor ponižnost. Uči se ponižnosti iz evangelija, uči se ponižnosti v mojem življenju, premišljuj ponižnost v Najsvetejšem Zakramentu!« — Ljubezen: »Ljubezen in usmiljenje sta dihanje mojega premilega Srca ... Kakor imajo zlati in srebrni predmeti pečat, da jih je mogoče spoznati, tako imajo vse moje rane vtisek ljubezni, Ako jih gledaš površno, se ti bo zdelo, da so mi jih zadali rab-lji; toda rablji tega ne bi mogli storiti, ako jim ne bi bila pustila ljubezen.,, Ljubezen do samega sebe pokvari vse; je kakor žolč, čigar ena kaplja zadostuje, da da grenkobo,: — Usmiljenje: »Vrata mojega usmiljenja niso zaklenjena, -so samo priprta. Če se jih le nalahko dotakneš, se odpro. Tudi majhen otrok jih lahko odpre; tudi starček ki je že brez moči. Nasprotno pa so vrata moje pravičnosti zaklenjena; odprem jih sagio tistemu, ki me k temu prisili; sam od sebe pa jih ne bom odprl nikdar,« — Pokorščina in življenje med redovnicami: »Dušo navajam k tolikemu gladu in žeji po pokorščini, da bi najraje dihala samo pokorščino. Tudi to je predragocen sad ljubezni: pokorščina, ki je takorekoč sestra ponižnosti.,. Svojega Boga zreš z očmi vere, Tako moraš storiti tudi s svojo predstojnico: videti moraš v njej mene. Ko bi bilo med redovnicami in njihovo predstojnico več zveze, bi redovniške duše sprejemale več milosti; zakaj jaz jih dajem predstojnici kot v ljubljeno založišče. Predstojnica je kakor izvirek, redovnice so kakor odvodne cevi. Če cevi niso dobro zvezane z izvirkom, pustijo vodo raztekati,., Srčna zveza s predstojnico je za redovnico potni list v nebesa... Čebela nikdar ne sede na kaj umazanega, pač pa muhe. Tako duše. Katere niso duhovne, se ustavljajo ob zemeljskih stvareh; duhovne pa se ustavljajo samo ob duhovnih rečeh. .. Kakor se sv. hostija lahko razdeli v mnoge kose, tako ti ena sama vrsta sv. evangelija lahko služi za različna premišljeval nja; zakaj treba jo je lomiti in ne iti naprej, dokler ni izčrpana.«
Vzemite, premišljujte!
Ksaver Meško.
Ali vam je znano, da je javno preklinjevanje od državne oblasti pod kaznijo prepovedano? Koliko preklinjevalcev ste že naznanili državni oblasti: okrajnemu glavarstvu, orožniku ali stražniku?
Angel Gospodov...
Gledam skozi okno. Zazvoni Zdravo Marijo. Nedaleč od mojega okna kosi kmet. Zelo priden je, krepko maha s koso na desno in levo. Tudi zvon ga ne ustavi. Zvon zvoni, zvoni, — mož pa kosi, kosi. Kosi dalje in se ne meni za zvon, se ne odkrije, ne moli,,.
Grem skoz vas. Otroci se igrajo, skačejo in vpijejo. Zazvoni poldne. Otroci skačejo in vpijejo naprej; zvon jim zvoni zastonj, ne spomnijo se ali pa nečejo vedeti, da jih opominja k molitvi.
Časih na deželi takih prizorov nismo bili vajeni. Ob zvonenju Zdrave Marije je delo, igranje, vpitje prenehalo, utihnilo, •— klobuk z glave in vse je molilo. Tudi zdaj so taki prizori, da bi se ljudje za zvon ne zmenili, menda še bolj redki. A vedno več jih je.
Ljudje pridejo v mesto, vidijo, da se ljudje za zvon ne zmenijo in si mislijo, da morajo t.o posnemati.
Isto je z molitvijo pred jedjo in po jedi. Fant je bil pri vojakih, tam niso molili, pa misli, da tudi doma ni treba. Isto z rožnim vencem in drugimi po-božnostmi.
Tako napredujemo — v slabem. Kuga verske brezbrižnosti se širi iz mest po deželi. Ena lepa krščanska navada za drugo se polagoma opušča- Na ta način pridemo sčasoma — na nič.
Zdaj še nismo ravno daleč v tej verski brezbrižnosti. A pravočasno se ji moramo ustaviti! Časih verni kmetski ljudje niso brž posnemali vsega, kar so videli na mestnih ljudeh slabega in neumnega. Nasprotno, z nekim opravičenim ponosom so take ljudi milovali in se jim posmeho-vali. Tudi zdaj ne posnemajte ampak omi-lujte, kar vidite na drugih ljudeh napačnega! Vse stare lepe krščanske navade zvesto držite!
Premišljevanje sv.
II. ŽALOSTNI DEL. 1. Ki je za nas krvavi pot potil.
1.	Na predvečer svojega trpljenja postavi Jezus zakrament sv. Rešnjega Telesa.
2.	O Jezus, z angeli te molim v vseh tabernakljih sveta,
3.	posebno v tabernaklju naše farne cerkve.
4.	Jezus gre na Oljsko goro. »Čujte in molite z menoj!«
5.	»Oče, ne moja, ampak tvoja volja se zgodi!«	•
6.	Angel okrepča Jezusa in mu izrazi tudi naše sočutje.
O Jezus, vse bridkosti svoje zadnje ure združujem s tvojim krvavim potom.
8.	Za umirajoče.
9.	Jezus ponoči v ječi.
10. Za spreobrnjenje tistih, ki poi oči greše.
2. Ki je za nas bičan bil.
1.	Večni Oče, darujem ti predrago Kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za svoje grehe,
2.	za potrebe svete Cerkve,
3.	za spreobrnjenje grešnikov
4.	za spreobrnjenje poganov,
5.	za umirajoče
rožnega venca.
6.	in za duše v vicah.
7.	O Jezus, tvoja rešnja kri naj opere mojo dušo vseh grehov
8.	in očisti zasluženih kazni.
9.	Svoje dušne in telesne bolečine združujem z Jezusovim trpljenjem.
10, Vse iz ljubezni do trpečega Jezusa,
3. Ki je za nas s trnjem kronan bil,
1.	Večni Oče, darujem ti bolečine Jezusove s trnjem kronane glave v zadoščenje za grehe svojih misli,
2.	svojega jezika,
3.	svojih oči in svojih ušes.
4.	Za milost vrednega prejema sv. poslednjega olja.
5.	Za tistega iz naše hiše, ki bo prvi umrl,
6.	Za vse, ki danes umrjejo.
7.	Moj Bog. žal mi je, da sem grešil.
8.	Za odpuščenje naših grehov,
8. Za odpuščenje časnih in večnih kazni.
10. Večni Oče, po zasluženju Jezusove trnjeve krone te prosim, daj nam krono večne slave.
4. Ki je za nas težki križ nesel.
Prvih 10 postaj križevega pota.
1, Jezus k smrti obsojen, O Jezus, bodi mi milostljiv sodnik

2.	Vse svoje trpljenje združujem z Jezusovim sv. križem.
3.	Jezus pade prvič, O Jezus, obvaruj nas smrtnega greha,
4.	V čast žalostni Materi božji.
5.	0 Jezus, daj nam ljubezen do križa.
6.	O Jezus, vtisni nam v spomin podobo svojega presv. Srca.
7.	Jezus pade drugič. O Jezus, iz ljubezni do tebe obžalujem vse grehe.
8.	Za otroke in sorodnike.
9.	Jezus pade tretjič. Za stanovitnost v dobrem.
10. Za odpuščenje grehov zoper sv. čistost in treznost.
5. Ki je za nas križan bil.
1.	»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
2.	»Še danes boš z menoj v raju.«
3.	»Glej, tvoj sin. Glej, tvoja mati.«
4.	»Moj Bog, moj Bog! Zakaj si me zapustil? «
5.	»Žejen sem.«
6.	»Dopolnjeno je.«
7.	»Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo«.
8.	Svoj zadnji zdihljaj združujem z Jezusovim zadnjim zdihljajem na križu,
9.	svoje srce polagam v roke žalostne Matere božje
10. in svojo dušo v presv. Srce Jezusovo.
Evharistični kongres v Rimu,
Poroča urednik. (Konec.)
Katoliška organizacija in verska navdušenost.
Zadnjič sem rekel, da se imamo tudi od Italijanov kaj učiti. Ena stvar je petje, o katerem smo zadnjič govorili; o drugi stvari sem obljubil, da bom povedal danes. To je katoliška organizacija in verska navdušenost.
Katoliška organizacija v Italiji je še mlada. Politično so se organizirali katoličani šele po vojski v »partito popolare«, to je: ljudska stranka. Nepolitična organizacija je nekaj starejša, a stara ni. Imeli so — tako mi je pripovedoval neki duhovnik — jako pokvarjeno mladino. V nekaj letih pa se je katoliška organizacija silno razvila, ali kakor zdaj pravimo, razmahnila. Vsa ta mladina, ki je nastopila pri procesiji, to je sad katoliške organizacije. Kako številne čete so to! Mi smo le gledali in strmeli. Po procesiji smo se slučajno našli na trgu gg. dr. Slavič, misijonar Zdravljič in jaz. Grede nazaj v mesto smo rekli drug drugemu: Si jih videl? Krasno organizacijo imajo! Pa smo mislili Slovenci, da nas ne poseka nobeden! Toda ne samo število je impozantno — saj Italijanov je veliko več kakor nas — kar nam je posebno imponiralo, to je versko prepričanje in navdušenje, ki prešinja to organizirano mladino. Ravno v tem nas italijanska katoliška organizacija daleč prekaša. Res je italijanski značaj drugačen kakor naš: bolj nemiren in kričav. A vsekako je to, kar smo videli in slišali, lepo in nekaj posebnega. Vsi ti mladi ljudje, od ljudskih šolarjev do visoko-
šolcev, ti prepevajo med vso procesijo evha-ristične himne. Že to je veliko. Kje slišite pri nas kaj takega? Pa ti zakliče sredi te procesije odrasel mladenič, dijak, na ves glas: Sia lodato Gesu Christo! Hvaljen bodi Jezus Kristus! In vsa množica se mu gromko odzove: Sia lodato! Hvaljen bodi! In zopet: Ave Maria! In vsi za njim: Ave! Ave! In še več takih vzklikov — izlivov verskega navdušenja. Zastav so nosili s seboj na stotine in stotine. Zastave so manjše in ne tako lepe kakor naše. A tudi zastave so pričale o verski odločnosti in gorečnosti. Ena je nosila napis: Christo o morte! Kristus ali smrt! Priča, da so ti mladi katoličani pripravljeni iti za sveto vero tudi v boj, v boj do krvi!
Ali verjamete, da mi je postalo ob tem prizoru skoro tesno pri srcu? ... Misli so mi uhajale k nam domov, primerjal sem v duhu italijansko in našo organizacijo, in v moji duši se je porodil bolesten glas: Ah, pri nas pa ni tako, pri nas pa ni tako!... Pa smo mislili, da takih ni, kakor smo mi!... Mi imamo sicer satansko zagrizene nasprotnike, nimamo pa tako versko ognjevitega ljudstva in mladine! Ta naš mali ubogi narodič se pač menda lahko meri z vsakim narodom v sovraštvu do Cerkve in vsega verskega, ne more se pa meriti v ljubezni in gorečnosti za vero ,, Mi imamo sicer nekaj mladeniških kongregacij. A koliko jih je propadlo! In koliko jih le životari! Sicer se pa zadovoljujemo preveč le z zunanjostjo. Saj je zunanjost potrebna, go-.
lovo, in veseli smo naših fantov, da le javno in pogumno izpoznavajo katoliška načela, a premalo je to. To lepo zunanjost moramo napolniti, prepojiti, prešiniti z živim verskim duhom!
In inteligenca! Kje bi vi dobili v Ljubljani toliko število izobraženih mož vseh stanov, svetnih, tudi visokih gospodov, ki bi nosili po mestnih ulicah na svojih rokavih vsem viden napis: »Culto eucharistico«, kar bi se reklo po naše: Bratovščina sv. R. Telesa. Napis zato, ker so ti gospodje igrali veliko vlogo pri evhar. kongresu. V Ljubljani jih seveda toliko ne more biti, »da bi jih bilo le razmeroma toliko! Iščite jih!... V Turinu — tako se mi pripovedovali gospodje Salezijanci — so narodni evharistični kongres, ki se ga je menda udeležilo več stotisoč ljudi, aranžirali (uredili) katoliški visokošolci. ..
Nerad zapišem tukaj, a enkrat moram naglas povedati, kar smo na tihem že velikokrat rekli: »Naši« inteligenci manjka verske globine... Imamo jih nekaj prav pridnih, a premalo. Opazoval sem lajiško inteligenco drugod: v Rimu, na Dunaju, v Nemčiji, v Lurdu, in videl sem, da je tam drugače ... Tudi med Hrvati je drugače ... ^Akademiki, doktorji: Dr. Andrič, Deželic, rajni Rogulja in mnogi drugi so bili in so tretjered-niki. Pa tretji red, to je že taka popolnost, da ni vsakemu dostopna-. Toda kongregacija! No, kako je z našo kongregacijo za inteligenco? Pojdite vprašat k očetom jezuitom! Dokler so bili še Nemci zraven, je še bilo nekaj. .. Koliko akademikov bere Bogoljuba? Smešno kaj takega vprašati! Kaj si pa domišljuješ? Bogoljub je vendar samo za kuharice in dekle! Še gospe in gospodične ne vem, koliko ga berejo. Je preveč kmečki! Ko bi bil nemški, to bi bilo seveda kaj drugega: to bi bilo gosposko!...
Čujte me vsi, ki imate opraviti z organizacijo mladine in vzgojo inteligence! Mi moramo, mi moramo našo moško mladino, kmet-sko in mestno, priprosto in učeno, versko vzgojiti, versko poglobiti, versko prepojiti, versko navdušiti! Italia docet. Italija nas uči. Tudi Nemčija nas uči. Kar je tam mogoče, zakaj bi pri nas ne bilo? Mi Slovenci — en del seveda — se ne smemo odlikovati samo z besnim sovraštvom do Cerkve; mi moramo Bogu za to sovraštvo zadoščev?4i z ognjevito ljubeznijo do njega in s sveto gorečnostjo v življenju po veri!
Saj smo veseli naše katoliško organizirane mladine in naše inteligence. Radi jih imamo, zelo radi. A manjka nekaj, manjka ... In kar manjka, to se mora izpopolniii. Omne tulit punctum, qui miserit utile dulci, so rekli
stari Rimci. Ta je vse dobro naredil, kdor je znal združiti prijetno s koristnim. Kadar bomo pri nas združili telesno spretnost in učenost s pobožnostjo, takrat bomo naredili vse dobro, takrat bo naše veselje popolno ...
To nas uči evharistični shod v Rimu in njegova procesija. To sem vam prinesel iz
Rima — za odpustke,
* * *
O ti presneti Italijani, kam ste me zapeljali! Danec sem jo pa spet vreza]! To bo zamere! Pa saj se;n je vajen! Le po meni, samo da bo kaj dotrega iz tega!
Če sem pa komu krivico storil, se pa oglasite in me zavrnite! Popravil jo boni f največjim veseljem.
* * *
V ponedeljek, 29. maja, je bil sklep evharističnega kongresa. Zbrali smo se zopet v cerkvi sv. Petra. Ob 11. dopoldne prinesejo zopet sv. očeta v slovesnem sprevodu v cerkev. Na velikem oltarju izpostavijo Najsvetejše. Sv. oče zapojejo z lepim donečim glasom Te Deum laudamus. Pela je cela cerkev, menjaje se s pevskim zborom. Potem podele blagoslov z Najsvetejšim po rimskem obredu. Nato ponesejo sv. očeta po istem potu med viharnim pozdravljanjem zopet iz cerkve. Ura je bila ravno 12, ko je bil konec. To je bilo petič in zadnjič, da smo videli Pija XI.
Kaj naj še povem o Rimu?
Samo še dvoje: 1. da v celem Rimu, domovini umetnosti, ne v cerkvi ne na cesti nisem nikjer videl nobene 'poteze moderne umetnosti, dasi se tudi tam še vedno veliko zida in slika. V resnici sem se temu čudil. Mislil sem si: Vi šušmarji, slikarji in kiparji italijanski, pridite se vendar v Ljubljano učit, kaj se pravi umetnost! Tu boste videli na vsaki novi hiši turne in turnčke, fasade pre-čudno zverižene in tako živo poslikane, da človeku kar vid jemlje Sploh take naprednosti nikjer kakor v Ljubljani: ne le v Rimu, tudi ne v Zagrebu, ne v Belgradu, ne v Gradcu, ne na Dunaju. Če je žaba manjša, bolj se napihuje. Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca dolga vas . ..
2. Da sem dobil v hiši družbe sv. Klaver-ja tri Slovence, oziroma: enega Slovenca in dve Slovenki. On je hišni sluga, poštena duša: Janez ali Jože Pipan, doma iz Komna na Krasu. Prišel je v Rim iz Trsta, kjer je služil in sredi tržaške luže ostal neomadeževan. Nagovoril sem ga, ker sem vedel, da je tam — ko je pred cerkvijo Marije Snežnice delil listke Klaverjeve družbe: Bog vas živi, dobra duša! Kar debelo me je pogledal, pa sva se kmalu razumela. Slovenski kandidatinji sta pa: Ena Korošica, že ne vem odkod, druga je pa
Kršmančeva s Pšatej če veste kje je to, nI daleč od Ljubljane. Ustanoviteljica in voditeljica družbe, grofica Ledochowska, je bila že takrat bolna in je medtem umrla, o čemer govorimo danes na drugem mestu.
Dovolj o Rimu! — Ali pojdemo drugo leto tja? Nič posebnega navdušenja ni čutiti. Valuta, valuta! Kakor hočete. Če se oglasite, pojdejo; če ne, nočem sile delati, pa pOčakajmo boljših časov!
Vsem Ančkam in Micikam.
V predzadnji številki ste videli naslikano cerkev sv. Ane v Bosni. Podpis je bil »Hlev mesto cerkve«. Zares bolj podobno hlevu kakor cerkvi! Gotovo se vam je v srce zasmilila taka »hiša božja«. Skoro da se vam je zasmilil tudi Bog, ki stanuje v taki hiši, ki ni dosti boljši kakor betlehemski hlev. Milovanja
Grofica Marija Terezija Ledochowska, usfano-vietljica Klaverjeve družbe.
vredni tudi ti dobri a siromašni Bosanjčki in njih župnik. Ti dobri ljudje bi radi zidali novo cerkev, — a nimajo s čim. Ali ste jih videli? Pred cerkvijo stoje in ugibajo, kaj bi naredili.
Veste, kaj je meni sv. Ana na uho zaše-petala? Ta cerkev je moja in tudi nova bo. moja. Reci, reci slovenskim ženam in dekle-tam, ki nosijo moje ime, naj pomagajo postaviti svoji patroni v čast doli v siromašni Bosni novo dostojno cerkev.
Ali ste slišale? Ve Ane, Anice in Ančke, ali ste sličale, kaj želi vaša patrona od vas? Da bi ji postavile, ali vsaj pomagale postaviti v Bosni namesto tega hleva čedno cerkev! — Kaj boste rekle na to? ... O, to pa to! Za naše
patrono pa! Za ljubo sv. Ano, častito mater božje matere, pa rade nekaj darujemo.
Dobro, dobro! Za sv. Ano, da, za sv. Ano! Velja, velja! — Torej, čujte ve Ane, Ančke in Anice, ve boste zdaj pošiljale svoje prispevke — vsaka po svoji moči — za novo cerkev sv. Ane v Žabljaku v Bosni. Pocukajte pa ti?di tiste Ane, ki »Bogoljuba« ne berejo. Mr Hi so šc bolj petične kakor ve same. Kar ste same nabrale in kar boste od drugih An dobile, to boste poslale »Bosenskemu odboru v Ljubljani, Josefinum«.
Kaj ne, da bo res? Bomo videli, koliko
imate rade svojo patrono, sv. Ano v Žabljaku. • • *
Ve Micike, se pa nikar nič ne smejajtel Nič se ne muzajte, češ, ali jih je vjel! Zdaj bedo morale pa plačevati, zato ker so Ane, Me pa, ker smo Micike, nam pa ne bo treba nič! — Ne, tako se pa nismo zmenili. Tako poceni pa ve ne boste skozi prišle!
Poslušajte! V isti številki »Bogoljuba« ste brale o drugi cerkvi v Bosni, to je Nevesinje. Tudi tam so potrebni novega hrama božjega. Tam so pa nastanjeni slovenski fantje, naši Janezi. Tudi ti bi radi v to novo cerkev hodili. Eden izmed teh fantov samih je pisal »Bogoljubu« in po »Bogoljubu« vsem Slovencem: Pomagajte tem ubogim Bošnjakom in nam slovenskim fantom, da bomo imeli kam v cerkev hoditi!
Slišite, ljube Micike, tole bo pa kakor nalašč za vas! Torej poslušajte, Micike — pa ne samo Micike, saj Micika danes ne mara več vsaka biti, je že prekmečko, — tudi vse Marice, Maričke, Minke in Mici sploh, vse, ki imate Marijo za patrono, ve boste pobirale za novo cerkev v Nevesinju v Bosni.
Kaj ne, da boste? Seveda! Saj bi se vam, kakor vas poznam, navsezadnje še zamalo zdelo, češ, pa samo Ane, me pa nič?
Torej Ančke in Micike, oziroma Minke, Marice in Mice — oh, ti neotesanec ti, za pomni si enkrat za vselej: ne Mice se reče ampak Mici, če je ena, ali če jih je več, torej vse Mici, ve imate zdaj svojo nalogo: dve novi cerkvi v Bosni boste pomagale pozidati! Krasna naloga, kaj?... No, zdaj smo pa ra-
dovedni, katere se boste bolj izkazale. Seveda Micik je več kakor Ančk , .,
Ja, kaj pa me druge — boste rekle — me Rezike in Nežilce, Lenčke in Tončke, Ivanke
in Fepce, Katrce in Franice, Angele in Amalije, Roze in Elze, in kakor se že imenujemo — kaj pa me?... Čakajte, ve še pridete na vrsto!...
Na delo krščansKo!
Redki smo: našim Mari,inim družbam je treba več življenja. Da bo pa več življenja, je treba dvojnega: 1. več dela, 2. več veselja.
Kako to dvoje vpeljati v družbe, to razlagamo pi: poučnih sestankih predseoj-ništev. Tiste družbe, ki so ta pouk žs slišale, naj zdaj kar začno s tem, kar so slišale! Tiste, ki pa še niso prišle na vrsto — in med te spadajo tudi vse mladeniške — tiste bodo pa še slišale. Pa tudi »Bogoljub« bo o tem še govoril.
Za danes bodi priporočeno posebe dvojno delo: Pri poučnih sestankih je rečeno med drugim: dobrodelni odsek bi bil koristen in potreben v vsaki družbi, oziroma župniji. Povsod imate reveže, siromake in sirote, povsod tudi bolnike, in bolniki so marsikje zapuščeni. Kako potrebno, da se kdo zanje zavzame! Enako pa treznostni odsek. Povsod se pije preveč, desetkrat preveč. In tudi ženske bi lahko marsikaj pripomogle k treznosti, samo če bi hotele in če bi znale.
Natančnejši pouk o tem pa se bo podajal na dobrodelnem shodu, ki bo v n e -
deljo 19. novembra, na god sv. Elizabete v Ljubljani. Zato pa ste povabljeni na ta shod člani vseh Marijinih družb, ki imate želje in veselje do dobrih del. Z dobrodelnostjo v zvezi je treznost, ki je tudi neka vrsta dobrodelnosti; zato bo na shodu tudi govor o treznosti in kaj bi mogli zanjo storiti.
Vse Mar. družbe, ki že imate ali pa nameravate ustanoviti dobrodelni ali treznostni odsek, pošljite na shod najmanj enega, bolje pa če dva ali več članov. To velja tudi za moške in mladeniške družbe. V nekem nemškem listu je bilo brati, da v Švici vse to, kar pri nas delajo dekliške družbe, delajo tam mladeniške: razširjajo dobre časnike, skrbe za sirote itd. Tudi naše mladeniške družbe morajo vpeljati več dela in več veselja, pa bo življenje v njih prijetnejše.
Seveda dobrodelni shod ni namenjen samo Marijinim družbam, marveč so nanj povabljeni vsi verni ljudje brez razlike, a Marijine družbe v prvi vrsti. Pridite torej blizu, da se poučite, navdušite in odločite — za delo krščansko)
Poučni
V nedeljo, dne 17. septembra je bil tak shod za kamniško dekanijo na Homcu. Kamniška dekanija se splošno ni kaj dobro izkazala. Manjkalo je zastopnic celih sedem družb: Tunjice, Gozd, Spodnji in Zgornji Tuhinj, Špitalič, Motnik in samostanska v Mekinjah. Kaj je bilo temu vzrok? Nekaj morebiti vreme. Ponoči in tudi še proti jutru je deževalo. In nekatere družbe so res oddaljene: Motnik 6 ur, Špitalič ne dosti manj, Tunjice pa samo poldrugo urd. Mi želimo vsem družbam dobro. Če pa kje nočejo dobro, naj imajo pa slabo! No, iz
shodi.
bližnjih župnij je došlo vendar precej deklet, In vprašane, če jim je bila pot zaradi blata kaj zelo težavna, so smehljaje odgovorile, da prav nič. Pridna prednica iz Stranj pa je pripomnila, da se je že cel teden veselila shoda. Vidite, ta ima srce na pravem mestu! Vse navzoče so zvesto poslušale in do konca vztrajale.
Po končanem pouku pa so šle v cerkev, kjer je bil slovesen sprejem v domačo homško dekliško in mladeniško družbo. In sicer je bilo sprejetih 20 deklic in 21 fantov. Sprejemal jih je preč, gospod dekan
in kanonik Iv. Lavrenčič. Homška fara bodi vam v tem oziru zgled! Pomislite: iarica šteje 80 duš, pa naenkrat sprejetih
20	deklet, in kar je še bolj spomina vredno,
21	fantov. Pa je bilo že prej v družbi 120 deklet in 85 fantov. Ravnokar je vpeljana tudi Marijina družba za žene. Prvi sprejem je bil na rožnovenško nedeljo. Sprejetih je bilo prvič okoli 90 žena.
V nedeljo 24. septembra je bil poučni shod za dekanijo Šmarje v Višnji gori. Shod je bil lep: lepo vreme in številna udeležba. Da se pa »lepa« navada ne opusti, je pa moralo manjkati vsaj ene družbe, sicer prav majhne in precej oddaljene, to je iz Javorja. A nad tri ure oddaljenosti menda tudi ni in pri dobri volji bi se bila lahko tudi udeležila. — Po končanem predavanju je nastopila prednica iz Šmarja in imela zelo resen in odločen nagovor, v katerem je obljubila, da bodo udeleženke izpolnjevale, kar so slišale, kolikor bodo po svojih slabih močeh največ mogle. Dodala je še marsikatero dobro misel in izrekla željo, da bi bili taki shodi večkrat. Tudi prednica »z Št. Vida je modro govorila in pozivala navzoče, naj predstojništva že enkrat za vselej napravijo konec sramoti grešnih
znanj v Mar. družbah!
V nedeljo 1. oktobra je bil sestanek za leskovško dekanijo v Krškem.
Domači gospodje so modro razdelili dekanijo na dva dela. Pet bolj oddaljenih župnij: Kostanjevica, Sv. Križ, Št. Jernej, Škocjan in Bučka, naj bi imelo poučni shod pozneje enkrat posebe. Kljub temu pa so vendar prišla dekleta iz Kostanjevice in Sv. Križa, z Bučke pa prednica. Menda so se bale, če bi pa nazadnje zanje le nič ne bilo. Manjkalo pa je Velike Doline. Začel se je shod z božjo službo v župni cerkvi, končal pa s petimi litanijami v kapucinski cerkvi. — Lepo pismo, s katerim je skrbna prednica iz Cerkelj shod že naprej toplo pozdravila, bo tiskano prihodnjič.
S tem so za letos ti poučni shodi končani. Dnevi so prekratki in vreme preveč nezanesljivo, da bi si osrednje vodstvo upalo take shode sklicevati. Kjer bi ga pa sami želeli, se vam pa rado ustreže. Sicer jih bomo pa nadaljevali spomladi po Veliki noči. Najprej bomo končali z dekliškimi, potem pridejo na vrsto fantje.
Obljubljena rešitev »uganke« prihodnjič.
Zakaj mlajša dekleta ne marajo za Marijino družbo?
Nič kaj razveseljiv pojav sedanjega časa je, da mlajša dekleta nočejo stopiti v Mar. družbo, ali pa če so že v družbi, se ne čutijo domače, se nočejo podvreči pravilom in nalašč napravijo kaj takega, da jih je treba izključiti. Vesele so, da so rešene neljubega bremena. Pač žalostno veselje!
Da je tako, tiči vzrok največ v današnjem lahkomiselnem, ničemurnem, materialističnem času, ki ceni le ničemurno zunanjost, ne pa lepe notranjosti. Omahljiva ženska narava je osobito občutljiva in sprejemljiva za vse slabe vtiske časa, posebno če se ji laskajo, kakor da je nekaj lepega in finega, četudi v resnici ni.
Mlada dekleta, navdana lahkomiselnega, ničemurnega duha, ki veje sedaj po svetu, si domišljujejo, da so prefine, prelepe in prenobel za Mar. družbo, ki je za nje »pregmajn«. Molitev, prejemanje sv. zakramentov, čedmostno življenje in drugo, kar zahtevajo družbena pravila, vse to je za nje poniževalno, to je po njihovih mislih za stare ženske in za taka dekleta, za katera nobeden ne mara .,,. Pri tem pa ne pomislijo, da imajo kal neozdravljive
bolezni staranja v sebi že od svojega rojstva, A kaj to! Tolika finesa, lepota in no-blesa mora veri v javnost, mora s fanti na pota in prelaze, da se po volji razkaže, razživi po geslu:
Kjer je godba, kjer je ples tja zahajam rada. božja služba, božji hram to mi ne dopada.
Take so torej te tičice, veselja se jim hoče in zabav, pa ne, kakršnega jim nudi Mar družba: poštene igre in petje, govori in deklamacije, vse tako, v čemer se lahko same udejstvujejo. Veselje, ki diši po pobožnosti, jih ne mika, jih ne vleče več.
Mlada dekleta, kar vas je količkaj do-bromislečih, vse v Mar. družbo, ki naj vam bo kakor rešilna Noetova ladja iz kužne poplave sprijenosti in greha, ki se kakor mogočna reka vali po svetu in kani pogu-biti vse, ki se ne umaknejo v zavetje.
Dekleta, ki pa ste že v družbi, pa se ji morda lahkomiselno odtegujete, pomislite, kolika čast in odlika je biti Marijina hči! To je nekaj večno lepega. Pomislite to, dekleta, ki toliko držite na čast in lepoto!
Bodite Marijine z vsem srcem, z vso dušo, pa naj svet vas sodi kakorkoli! Čas je že, da se me ženske osamosvojimo od raznih lizunov in sladkačev, ki vidijo v ženski le nališpano figuro in igračo, s katero naj se
vsak po svoje zabava. Osamosvojimo se, da bomo vkljub skvarjenemu javnemu mnenju živele odločno pošteno krščansko življenje, kakor ga zahteva Mar. družba in naša vera.	Družbenka.
Rozalija Rode — zgled krščanske trpinke.
Kmalu bo preteklo 2 leti, Rozalka, odkar Te ni več med nami in vendar še vedno živiš v našem spominu! Pridejo trenutki, ko želimo; da bi še živela in bi te smeli obiskati in se ob Tvojem trpljenju učiti prav trpeti. Tvoje prijateljice, Tvoje sodružbenice, posebno pa še tiste, ki so Te tako rade obiskovale, Te ne morejo pozabiti in večkrat sem slišal vprašanje, ali se Te Bogoljub niti z eno besedico ne bo spomnil. In zdi se mi, da si me sama na to opomnila, ko sem stal na praznik vseh svetnikov ob Tvojem grobu in čital na preprostem lesenem križu: »Tu počiva Rozalija Rode, rojena 28. 8. 1878, umrla 28. 12. 1920 na god nedolžnih otročičev. — Polovico njenega življenja, 21 let, je Bog čistil njeno dušo s težkim trpljenjem.«
V tem je bila Rozalkina moč, v njenem trpljenju. Od teh 21 let seveda niso bila vsa enako huda in težka; kajti zdi se, da je Bog pri nji z malim začel in z velikim končal in vzporedno s tem je šlo gotovo tudi očiščevanje njene za vse dobro in plemenito ustvarjene duše. Rozalka je bila doma iz Rov pri Kamniku. Že zgodaj je bila sprejeta v Marijino družbo. Že takrat je občutila srečo in veselje notranjega življenja in si prizadevala za dušni napredek. V cerkev je rada hodila tudi ob delavnikih. Ko jo je nekoč gospa, pri kateri je služila, hudo prijela radi cerkve in ji delala težave, je pustila službo. Ker je bila šivilja, je vedela, da bo povsod dobila delo, in najbolj jo je vleklo v Ljubljano, kjer bo imela še največ priložnosti skrbeti za dušo. To je bil glavni nagib, da je prišla v mesto: skrb za dušo. In tu je našla več kakor je upala in pričakovala. tu je našla trpljenje in tako lepo srečno smrt. Trpljenje se je začelo, ko je 21 let stara padla po stopnicah in si zlomila nogo. Bolnišnico je zapustila s palico v roki. Po treh letih je padla na zmrzlem tlaku in si zlomila še drugo nogo. Takrat je dobila dve bergli, ki jih ni odložila do zadnje bolezni. Bergle je Rozalka pridno rabila. Drugam ni dosti hodila, le v cerkev pred tabernakelj jo je vleklo, k Jezusu je hodila rada, kjer je iskala pomoči in poguma v trpljenju, kjer je dobivala lepe, visoke misli in sveta navdihovanja. Obiskovala je rada tudi družbeni oltar v križanski cerkvi. Dobro se spominjam, da sem jo kot dijak več-
krat videl, kako je lezla proti Križankam in se s težavo trudila po stopnicah. Takrat nisem poznal še njenega življenja. — Njena zvesta spremljevalka in prijateljica Francika, s katero jo je vezalo več kot 20 letno prijateljstvo in s katero je 19 let delila svoje uborno stanovanje, mi je pravila, kako težko sta včasih hodili, zlasti pozimi, in kako vedno večja muka je postajala pot po stopnicah iz stanovanja in na stanovanje. Treba ji je bilo prestavljati noge s stopnice na stopnico, včasih so jo nesli na stolcu. Primerilo se je, da sta se mučili po pol ure in se od hudega jokali. Vsega lega bi ji ne bilo treba, da ni ljubila Jezusa,, katerega je tako pogosto prejemala v sv. R. T. Ko je šla nekoč po sv. obhajilu iz šentjakobske cerkve, ji je spodrsnilo, da je padla vznak in se še bolj polomila. Moči so ji polagoma pešale, njena visoka postava je vedno bolj skupaj lezla. A Rozalka se ni dala ugnati. Hodila je, dokler je ni 13. oktobra 1918 španska priklenila na postelj, katere ni do svoje smrti več zapustila, Več kot 2 leti je tako trpela. Brez pomoči drugih se skoraj ni mogla premakniti, ker je bila v boku vsa zlomljena. Pridružil se je še kašelj, ki je povzročal največje bolečine. Mučil jo je po cele noči, tako da je včasih šele oroti jutru malo zadremala. Človek je kar obnemel in začudeno gledal to ubogo revo, če jo je prišel obiskat ravno, ko jo je kašelj mučil. Poprosil sem nekoč zdravnika, naj jo obišče in ji kaj polajša trpljenje. Ko sem ga par tednov pozneje srečal, mi je rekel: »Samo to rečem: To dekle veliko trpi in najbolje bi bilo, če bi jo Bog kmalu vzel k sebi. Ozdravela ne bo več.« Drugi zdravnik se je izrazil, da so njena pljuča kot zamašen dimnik, skozi katerega sc dim s težavo rije. Drugače pa je bila Rozalka zdrave in krepke narave in skoraj se je zdelo, kot da ima kašelj edino nalogo, da jo toliko časa slabi, da bo zrela za smrt. Nazadnje se je skazal še krutejšega, ker jo je ravno kašelj zadušil.
A motil se je, kdor je mislil, da je Rozalka samo to trpela, kar se je videlo. Trpljenje ne bi bilo popolno, če bi se mu ne bilo pridružilo tudi dušno, ki je bolj plemenito kot telesno, pa tudi dostikrat hujše, neznosnejše. Jezus je hotel svojo izvoljenko dobro preskusiti in izčistiti	(Dalje.)
Apostolski nuncij Pellegrinetti, zastopnik sv. očeta v Belgradu, je bil v dneh 29. in 30. septembra in 1, oktobra v Ljubljani. Poklonila se mu je ljubljanska duhovščina in deputacije raznih katoliških organizacij, med drugimi tudi marijanskih kongregacij. Obiskal je tudi več katoliških zavodov ter bil z vsem prav zadovoljen. — Kar je za
Duhovniške zadeve. Podeljene so bile župnije: Vače g. Janezu Riharju, kaplanu v Št. Rupertu, Tržič g. Matiju Škerbcu, stolnemu vikarju v Ljubljani, in Turjak g. Fr. H i t i j u , žup. upravitelju ondi.
25 letnico redovniških obljub so praznovale učiteljice-uršulinke ljubljanskega samostana 3 sestre: Hildegarda L e b a r , ravnate-
Svečano opravilo sv, cčeta v cerkvi sv, Petra.
nas posebno razveseljivo, je pa to, c!a se je visoki gost naučil slovenskega jezike in smo se lahko ž njim razgovarjali podoma-če. Bil je profesor v mestu Lucca v Italiji. Tja so bili od vojske pregnani goriški Slovenci iz nekaterih krajev in njim na ljubo se je začel učiti našega jezika. Potem je bil poklican v vojake in kot tak je bil cenzor za slovenska in hrvaška pisma. Po vojski je šel z nuncijem Ahilejem Ratti, sedanjim sv. očetom, v Varšavo, kjer se , je učil tudi poljskega jezika. Letos je bil imenovan za nuncija v Belgradu in v Rimu posvečen za nadškofa. S sv, očetom sta si najboljša znanca in prijatelja. Visoki gospod je, kakor se že s slike vidi, ponižen, -kromen in ljubezniv.
Ijica domačega učiteljišča, Ferdinanda O m e -j e c , Veronika Tavčar in Florijana S u c h y (poslednja v Mekinjah).
Cerkveno odlikovanje. Za duhovne svetnike so imenovani: župnik Matija Novak v Radovici pri Metliki, Franc P o k o r n , župnik v Besnici, in J. Jereb v Škocjanu pri T.
Premestitev gg. kaplanov v lavantinski škofiji. Urlep Franc iz Trbovelj v Št. Martin pri Slov. Gradcu; Greif Janez iz Šmart-na v Št. Ilj v Slov. goricah; Sajovic Jakob iz Št. Ilja v Slov. goricah v Gornjo Radgono; Slaje Emil iz Gornje Radgone v Majšperk; Rakun Franc iz Majšperka v Pišece; Jastrobnik Ven-česlav iz Šoštanja k Sv. Marku n. Ptuja; Pav-lič-Lojze od Sv. Marka v Videm; Bratkovič Anton od Sv. Antona v Slov. goricah k Sv.
Rupertu v Siov. gor.; Klobasa Andrej od Sv. Ruperta v Slov. gor. k Sv. Antonu v Slov goricah.
Sveiogorska kraljica se vrača.
Goriška dežela, ki je dve leti vztrepeta-vala pod treskom smrtonosnih granat, in že nad štiri leta s solzami in krvjo celi gospodarske in dušne razvaline svojega ljudstva, drhti v upapolnem veselju. Marija Svetogors-ka se je povrnila iz goriške stolnice, svoje zadnje begunske postaje na Sv. Goro, odkoder je že stoletja blagoslavljala goriško zemljo in njene otroke. — Nova moč prešinja srce hudo preizkušenega ljudstva. Ne bo več samo v svojem trpljenju. Marija Svetogorska ga bo krepila in bodrila, da vdano vztraja v trudapolni borbi za gospodarsko in nravstveno obnovo.
Edino dejstvo, ki kali veselje ljudstva, je zavest, da se je morala vrniti Svetogorska Kraljica v siromašno kapelico, siromašnejšo od hiš, ki so po vojski ostale na razvalinah mesta in okolice. Goriško ljudstvo ljubi svojo Mater na Sv, Gori in bi ji najraje pripravilo cerkev pozidano iz zlata in draguljev. A ker je prerevno, ji je s solzami zaupanja in ljubezni namakalo pot, po kateri so jo ponesli v njen porušeni dom in mesto rož ji je nastlalo na pot krvavečega srca — tisočkrat prevarana, a vendar ne še končana, ker živi v njih še vedno duh velikega pesnika, ki je neustrašeno zrl trpljenju v oko kličoč:
Ti streti me moreš, potreti nikdar,
usode sovražne besneči vihar!
Mesto zlata ik draguljev pa je položilo z navdušenim veseljem na začasni svetogorski oltar svoj mali dar za zgradbo svetišča. In ta
dar, pritrgan od ust, prihranjen z zatajevanjem in odpovedjo, zaslužen v potu obraza in darovan s prisrčnim sočutjem do Nje, ki se vrača kakor nekdaj njeno ljudstvo v porušeni dom, bo blagoslovljen. In svetišče bo vstalo lepo in veličastno in z njim vred teptanemu ljudstvu zvezda lepših dni.
Važen obisk. 11. julija je prišel v Rim predsednik argentinske ljudovlade v Južni .Ameriki, Marcel Alvear, ter je bil svečano sprejet od svetega očeta, Argentinija je skoraj povsem katoliška dežela in ima v Rimu tudi poseben zavod za vzgojo nadarjenih bogoslov-cev iz Argentinije. Na kolodvoru je sprejel odličnega gosta laški kralj, toda spremil ga je le do Kvirinala, kjer so ga čakali že papeževi odposlanci ter ga peljali pred papeža. Od tu se je prezident podal na grob sv. Petra. Pozneje je bil sprejet tudi v avdijenci pri kralju.
Truplo sv, Frančiška Ksav. bodo 3. dec., ffa praznik indijskega apostola izpostavili v
starem mestu Goa (v Indiji) javnemu češčenju. Sv. Frančišek je umrl na otoku Sanciari, blizu kitajskega obrežja 1. 1552. Portugalci so naslednje leto prenesli njegovo truplo v mesta Goa. Do leta 1614 je ohranilo docela vso sve-žost. Ko so pa desno roko poslali v Rim, se je posušilo; vendar je pa ohranilo dobro še vse poteze.
Katoliški shod v Monakovem. Nemški katoličani imajo vsako leto svoj večji katoliški shod enkrat tukaj, enkrat tam. Letos so si izbrali veliko mesto Monakovo, prestolico Bavarske. Zastopniki in odposlanci nemških katoličanov in raznih društev so zopet v častnem številu manifestirali za katoliško veroizpoved in katoliška načela. Udeležencev je bilo najmanj 100.000. Zborovalce je pozdravil 11'd i monakovski župan, ki je slučajno socialni demokrat.
Marijine družbe.
Prečina. Posvetitev Mar. družbe presv. Srcu. V prepričanju, da je brez božje pomoči prazno naše delo, se je naša dekliška Marijina družba posvetila presv. •Srcu Jezusovemu. Kupile smo podobo Srca Jezusovega in 1, oktobra je bila slovesna posvetitev v družbeni . dvorani. Spored se je vršil kakor veli knjižica Posvetimo družine presv. Srcu! Dvorano smo spremenile v pravi raj. Bila je razsvetljena, vsa v zelenju, vencih in cvetlicah. Kar ločiti se nismo mogle od priljubljenega nam prostora. Ta. lepi dan nam ne bo šel nikdar iz spomina. Presv. Srce Jezusovo smo proglasili za kralja nad našo družbo. On naj vlada v naših srcih in blagoslavlja vsa r.aša duhovna m časna opravila. Naj živi Srce Jezusa našega Kralja! PosveČenje bomo vsako leto obnovili.
Tinje (na Koroškem). Velik shod M. D. se je vršil tukaj dne 30. julija. Takšnega po vojski še ni bilo na Slov. Koroškem. Našteli srflb 108 deklet, zastopnic vseh M. D. podjun-skih in celo daljni Rož se je odzval našemu povabilu. Bil je ta shod manifestacija koroških M. D., da vidijo tisti, ki družbo zaničujejo in prezirajo, da nfsmo samo me, ki se tukaj v Tinjah zbiramo pod zastavo Marijino, marveč da za nami stoji še številna armada otrok Marijinih, ki se ne da omajati v zvestobi do Nje. Slavnost se je pričela ob 8. uri s sveto mašo, nagovorom č. g. L, Trabesingerja in skupnim sv. obhajilom. Ob devetih so imeli > č. g. V. Brožek slovesno pridigo, kateri je sledila peta asistirana sv. maša. Višek slavnosti je popoldan dosegel slovesen sprejem nekih novink v M. D„ katerega so izvršili m. g. pre-lat dr. M. Erlich v pontifikalih. Nato smo de-

kleta napravile izlet v gozd, katerega so se udeležile tudi druga dekleda. Tam se je vrstilo petje, deklamacije in govori. Vsi govori, kakor cerkveni in izvencerkveni, so enoglasno pobijali napačno mnenje tukajšnjega ljudstva, da Marijina družba zabranjuje svojim udom zakon, in dokazali ravno nasprotno, da je Marijina družba le najboljša priprava zanj. Resolucija shoda pa je bila: »Več veselja in zabave v Marijine družbe!« Zdaj pa druž-benice na delo! Naj ne ostane shod samo manifestacija na zunaj, temveč naj služi tudi notranji poglobitvi! Naloga naša je, da se noti anja in zunanja moč naših Marijinih družb podesetori.
Na Veseli gori, župnija Št. Rupert na Dolenjskem se je na Mali Šmaren vršil dekanijski shod dekliških Marijinih družb dekanije Trebnje. Udeležba je bila povoljna: nad 1000 članic. Družbe so prišle z zastavami pod vodstvom svojih vodnikov. Vrši! se je shod takole: Ob 10. uri sv. maša (g. dekan Plantarič). Pridigo je imel mirnski gosp. župnik Vrankar. Vsebina govora je bila: Svet hrepeni po veselju, — a resnično veselje uživa le čista, Bogu vdana duša. Popoldne je bil zunaj cerkve dekliški tabor. Nastopile so zastopnice posameznih družb ter izražale sledeče misli: Sv. Križ: Marijina hči in veselice, Trebelno: Pravo veselje, Mokronog: Značaj, Sv. Trojica: Strah pred ljudmi, -Št. Rupert: Karitativno delo, Trebnje: Apostolat, Mirna: Ples, Čatež: Notranje življenje (zatajevanje samega sebe). Zborovanje je pozdravila tudi zastopnica Marijinega vrtca z Gorenjskega ter vznešeno de-klamirala pesem M. Elizabete: »Marijin dan.« Učinek te deklamacije je bila splošna vese-lost. Izmed vodnikov je nastopil g. župnik Ba-jec ter povzel misli vseh govornic. Sklenilo se je, drugo leto zopet prirediti tak shod.
Brezovica pri Ljubljani. Na praznik Marijinega rojstva smo obhajale 20 letnico naše dekliške družbe. Zjutraj je- bilo skupno sv. obhajilo. Za popoldne smo povabile tudi sosednje Marijine družbe, ki so se udeležile v lepem številu. Slavnost so posetili vlč. g. dekan iz Šentvida, ki so imeli popoldne v cerkvi pomenljiv govor na družbenice. V društveni dvorani so imeli preč. g. voditelj pozdravni govor in razložili zgodovino naše družbe. Nato sta sledile deklamacije, petje in igre. Lep govor so imeli tudi preč. g. dr. Jožef Debevec iz Ljubljane.
Dobre knjige.
Klaverjev koledar 1923. Priporočamo ga vsem bralcem in prijateljem misijonov. Se odlikuje, kct druga leta tudi letos, pa svoji lepi
vsebini in slikah. Posebno bo zanimala bralce slika in članek o znameniti grofici Ledochow« ski s tremi zamorskimi deklicami. Cena 2 Din. Pri naročbi 12 izvodov eden povrhu.
»Misijonski koledarček za mladino 1923«. Priporočamo ga najtopleje vsem starišem in katehetom kot lepo in zdravo berilo za našo ljubo deco. Njegovo branje in slike vplivajo ja-ko blagodejno na mlada otroška srca, krepijo značajnost in obenem zabavajo. Cena Din 1.25, Pri naročbi 6 izv. eden povrhu. — Oba koledarčka se naročata pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3, in sta jako primerna kot lepo Miklavževo in božično darilo. Naj bi našla mnogo prijateljev misijonov, v čigar prid se prodajata. Lepo apostolstvo za Marijine družbe.
Lepa navada. — Posnemajte jo!
Dolgi jesenski in zimski večeri so tu. Z njimi razna domača opravila (luščenje koruze, bučnic, obrezovanje itd,), pri katerih si sosedje pomagajo medsebojno. Znano je, koliko nerednosti se pri takih prilikah zgodi, koliko obrekovanja, opravljanja, sovraštva in razprtij se zaseje. Tudi pije in pleše se marsikje. Ker je razsvetljava draga, so začeli lansko leto v neki gorski vasi taka dela opravljati vaščani skupno: nocoj pri enem, jutri pri drugem itd. Dotični gospodar, ki je sprožil to misel, je šel še dalje. Ko so pri njem delali, se šalili in smejali dobršen čas, je mignil svojemu 13 letnemu sinčku, ki je začel glasno in razločno brati najprej nekaj iz Mohorjeve knjige o gospodarstvu, nato nekaj iz Bogoljuba in Glasnika, za konec pa še eno poglavje iz evangelija. Ljudje so bili z branjem zadovoljni. (Le tam v najtemnejšem kotu je koj ob začetku vstal mlad fant iz sosedne vasi in zginil, rekoč: »Že doma sem slišal danes eno pridigo; več jih pa ne bom!« Kmalu je zginila tudi deklina iz iste sosedne vasi. Imela sta znanje in branje juje motilo.) — Tako so delali pri vseh sosedih, tako bodo (in že delajo) tudi letos. Ali bi se ta lepa navada ne dala udomačiti tudi drugod po Sloveniji?
Koliko grehov, posebno onih z jezikom, bi se na ta način preprečilo! Koliko koristnega in spodbudnega za dušo in telo bi se ljudje naučili na lahek način. Posnemajte to gorsko vas! — V Prekmurju je ta navada (vsaj pred vojno že bila) precej udomačena. Tam bere eden glasno drugim, bodisi pri obedu, ali pri prej omenjenih delih, časopise in knjige. Posnemajte tudi drugod:

Odpustki
za mesec november 1922.
P, o, pomeni popolni odpustek v. o. pomeni vesoljna odveza; br. pomeni bratovščina.
I. Odpustki celega meseca novembra.
Verniki, ki opravljajo vsak dan kako pobožno vajo v tolažbo dušam v vicah, dobe:
1,	vsak dan odpustek 7 let in 7 kvadragen;
2.	p. o. poljuben dan v mesecu, če prejmejo svete zakramente, obiščejo cerkev in tam molijo po namenu sv. očeta.
II. Odpustki ob določenih dnevih meseca novembra.
1» Sreda. Vsi svetniki. P. o.: a) udom br. presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom rožnovenške br.; d) udom br. presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim lahko spovednik naloži kako drugo dobro delo. — Tretjerednikom v. o. Danes opoldne počenši in cel naslednji dan do polnoči morejo verniki, ki so prejeli sv. zakramente, tolikokrat dobiti p. o., kolikorkrat obiščejo cerkev ali javno kapelo in tam molijo po namenu sv. očeta. Vse odpustke morejo obrniti v prid dušam v vicah. Molitve se lahko opravi že en teden prej, torej od 25. oktobra dalje; sv. obhajilo pa se mora prejeti danes ali pa jutri. Dalje p. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv, Jožefu in molijo po namenu sv. očeta.
2,	Četrtek. Vernih duš dan, P. o..: a) udom br. za duše v vicah; b) udom br. presv. Rešnjega Telesa kakor včeraj; c) udom br. presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati,, jim lahko spovednik naloži kako drugo dobro delo; d) udom rožnovenške br. danes ali v osmini v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik naložiti kako drugo dobro delo. Dalje še en p., o. udom br, presv. Rešnj. Telesa kakor včeraj,
3,	Petek, prvi v mesecu. P. o,: a) udom br. presv. Rešnj. Telesa kakor 1, dan; b) udom presv. Srca Jezusovega; c) vsem, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo do-
brotljivost presv. Srca ter molijo po namenu sv. očeta.
4.	Sobota, prva v mesecu. P. o. vsem vernikom, ki prejmejo sv, zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja in molijo po namenu sv. očeta.
5,	Nedelja, prva v mesecu. Udom rožen-venške bratovščine trije p. o.: 1. če obiščejo bratovsko kapelo; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če je v bratovski cerkvi izpostavljeno sv. Rešnje Telo in pred njim nekaj časa pobožno molijo, — P. o.: a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom br. presv. Srca Jezusovega.
13. Sv. Stanislav, sv. Didak. P. o.:
a)	udom presv. Rešnj. Telesa kakor 1. d^n;
b)	udom treh redov sv. Frančiška.
14. Torek. Sv, Jozaiat, P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v župni cerkvi kjer ni redovne.
15,	Sreda. Spomin umrlih iz karmeličan-skega reda, P. o. udom škapulirske br karmelske matere božje v redovni ali župni cerkvi.
16.	Četrtek, Sv. Neža Ašiška. P. o. istim kakor 14. dan.
19. Nedelja. Sv, Elizabeta. P, o. kakor 14. dan. — Tretjerednikom v. o.
21. Torek, Darovanje Marije Device. P. o. a) udom škapulirske br. karmelske Matere božje v redovni ali župni cerkvi; b) udom »Dejanja sv. Detinstva«, če molijo obenem za razširjenje »Dejanja«; c) udom roženvenške br, v katerekoli cerkvi. — Tretjerednikom v. o,
24.	Petek, Sv. Janez od Križa, P. o. udom škapulirske br. karmelske Matere božje v redovni ali župni cerkvi danes ali v osmini.
25.	Sobota, Sv. Katarina, Tretjerednikom
v. o.
26.	Nedelja, zadnja v mesecu. Sv. Leonard Portomaor, P, o.: a) vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni veijec; b) istim kakor 14. dan.
28,	Torek, Sv. Jakob Marški. P. o. istim kakor 14. dan.
29,	Sreda, Vsi svetniki treh redov sv,
Frančiška. P. o istim kakor 14. dan.
30,	Četrtek,, Sv. Andrej. P, o. udom družbe sv. Petra Klaverja, če molijo po namenu sv. očeta in za razširjanje sv. vere.
Ali ste že naročili Marijin misijonski koledar? (Berite spredaj na drugi strani!) Marijine družbe, ste ga že razprodale? Če da, sporočite v misijonišče v Groblje, pošta
Domžale, "da vasn ga še pošljejo!
Tiska Jugoslovanska tiskarna.
Urei»'e: Janez Ev. Kalan.