52. Mko. v umilni, i petek, 5. norca 1909. .Slovenski Narod* r Ljubljani m| lom dostavljen: leto.........K 24- leta.......... 12'- rt leta........., i fia radi dobili. Fl o je bilo vse! Pri glasovanju so šli Jugoslovanski posla ii t* i z vlado. 10. prosinca, na znanem mani-testacijskem shodu v Ljubljani, sije konstatiralo, da poslanci niso izpolnili, kar so obljubili. To je pri dr. Kreku napad. Vprašamo, kako pa je »Narodna zveza« že pri provizoriju pokazala, da ne da več s seboj pometati 1 Kje je bil kakšen junktim med vladno predlogo o italijanskem vseučilišču in slovenskem I Radovedni smo, kako bo dr. Krek to razvozlal. O osebah, ki baje niso komu všeč, pa naj molči. Oseba gor, oseba dol! Od slovenskega poslanca zahtevamo dejanj, pa naj bo Peter ali Pavel. Dejanja so nam me-rodajna za presojo posameznih poslanskih oseb. ( e se hoče dr. Krek takih napadov obvarovati in jih uspešno zavračati, naj posluša naš nasvet. Sledeče sredsvo bo gotovo učinkovalo. Slovenski poslanci naj napno vse sile, da dobimo v najkrajšem času slovensko univerzo v Ljubljano. Naenkrat to seveda ne pojde. Prvo je, da nas rešijo Dunaja in Gradca. Zato naj gledajo, da se izpopolnijo stolice v Pragi in Zagrebu, da bomo mogli tam dokončati svoje študij", ne da bi nam bilo treba skuhati Fmrsevske batine in nemško ne-gostoljubnost. PunktU m secuudum: slovenska pravna fakulteta v Ljubljani in skrb za docente. Xa zadnje popolno vseučilišče. Torej vsaj nekaj naj enkrat iz-vojujejo. S samimi zatrjevanji nam ni še čisto nič pomagano. Ce bodo dr. Krek in tovariši uvaževali naš nasvet, potem se jim ni treba bati naše kritike. C V pa ne, pa naj srhi pripišejo krivdo za neugodno kritiko. Kritik. Katastrofa aa Kornji Pivki. T z Za fz 0 r j a . 4. marca. Povodenj, suša, povodenj, zopet suša i d zdaj zopet katastrofa, ki dovrši vse to nničevalno delo — to j" pri nas v zadnjih letih na dnevnem redu. Po vseh nesrečah in nimah v zadnjih letih nas je lani suša strašansko prizadela in kakšna zima je bila dosedaj, smo bili uverjeni. da nam tudi boljšega ni pričakovati. Zima je bila suha — brez snega. Kar naenkrat je začelo 25. februarja Snežiti in kmalu je bilo »nega 40 Clll visoko. Dne 1. sušca je pritisnil jug in je začelo deževati; sneg je začel kopneti, a po noči od 2. tlft 3. sušca pridrvela je voda s sneženimi masami v dolino. Sneženi* mase so zapirale vodi pot in vsled tega je voda pa že tako naredila z njivami, travniki in slednjič v hišah, da ni mogoče popisati. Najbolj so prizadete vasi Žagi »rje, l>ač in Koritnice. Vse se je začelo ])o noči in vsled tega je vse ljudi presenetilo. Iz koriških žlebov' so pridrveli plazovi in drveli naravnost proti vasi Koritnice; tu si pač ni izbirala ta nesnažna. masa poti, kajti drvela je v hiše in bodisi skozi okna ali strehe: tudi je odnesla en vogal neke hiše. Od tu se je valila masa proti Baču. Tu so bila prva žrtev tramovi, katere je raznesla po vsej dolini, a masa si je zopet našla pot v hiše, kleti in hleve, kjer je uničila zelje, repo, krompir in obleko. Marsikatero človeško življenje je bilo v nevarnosti in le z največjim naporom so se ljudje reševali. Tako so moški gazili vodo v hišah do vrata iti reševali žene in otroke. Uboga živina je bila zadnja in je mukala; le k sreči so zamogli rešiti skoraj vso; utonilo je le nekaj prašičev in kakih 100 kokoši. Sreča v tej grozni nesreči je bila, da so odneseni tramovi, še o pravem času vodi pot zajezili, tako, da se je razdelila in iskala še drugo pot; ako se bi vsa valila skozi vas, bi marsikatera žrtev padla. ?\ič ne bi pomagalo tudi križe od oken razdirati in strope luknjati, kakor so storili, da so se rešili. V neki hiši je plaz udri vrata in nanesel snega do stropa visoko, in v njem je bila zakopana vsa oprava dokler je niso sosedje izkopali. Ne dosti boljše je bilo v Zagorju. To leži ob vznožju hrbta, iz katerega je čez 30 plazov gnalo vodo in sneg naravnost proti vasi. Ker je ležalo snega 40 cm visoko, je tega odnašala voda v dolino in ker je bila deroča, odnesla je kar zidove in ograje in v zemljo naredila struge po meter globoko. Vse kamenje, sneg. zemljo in ledene ploče gnali so plazovi naravnost v vas. Edini odtok, ki vede skozi vas, je bil seveda takoj popolnoma zaprt in voda se je razlila po vasi. Naravnost žalostno je bilo slišati zjutraj ob 5. uri, kako so ljudje na pomoč kričali, kajti voda je stala na meter visoko. Na ramenih so presenečeni moški reševali ženske; vsak se je rešil kamor je mogel. Živina je mukala, ker je stala do vampa v vodi in prosila, da so se je ljudje usmilili. Videl si zjutraj starčka in njegovo ženo čepeti na po- stelji, ker se nista mogla obleči, ker jim je voda. odnesla obleko. Dostim je votla kar omare prekucnila in vso obleko odnesla. A žalibože, kako je pa voda opustošila polja in njive! Ograde so grozno porušene; zemlja iz njiv vsa odnesena, a mesto nje je dobil posestnik na stotine metrov kamenja. Neverjeno za onega, ki ne vidi in se ne prepriča na lieu mesta. V Zagorju se je srkalo z brizgalno vodo iz hiš, sploh je pa k sreči voda kmalu odtekla. Vsa zalivala gre go spodoiii orožnikom, ki so se pri tej katastrofi trudili po vsej svoji moči. Skoda znaša cenena po orožnikih 18.000 K, a poljska škoda tu ni všteta, ta znaša pa tudi nekaj tisin-ev. Pomoč mora priti, kajti predlanskem povoden, lani suša. a zdaj še ta nesreča, ki je vzela ljudem še to malo živeža, kar so ga imeli to mora uničiti našega sicer tako marljivega Pivca na, ki se bori za svoje življenje z velikim trudom. PtuisM doiodKi pred sodiščem. (Konec.) Priča Jakob Morre, redar iz Beljaka, tudi potrdi, da je nek »civilist« odtrgal znak obtožencu, kateri se je na pretege hranil proti policajem. Priča Miha Brenčič, posestnik v Gerncih potrdi obtoženčevo izpoved bo. Priča Miha Pak, sodni sluga iz Prnja, izpove, da so obtoženca držali 4 policaji, med tem ko ga je več ko 30 palic bilo. Stražniki bi bili prav lahko hranili obtoženca in iztrgali iz množice. Obtoženec se ni čisto nič upiral stražnikom. Tudi priča .Jakob Vrtnik potrdi, da je množica tolkla DO obtožencu; še on sam jih je pri tem dobil po glavi. Priča Franc Miilleret. ki voz: pošto, je videl, kako so stražniki raztrgali obtožencu obleko in kako ga je fakinaž.i s palicami bila. Da bi bil obtoženec suval stražnike z rokami, ni videl. Priča »Jakob J^esjak je slišal vpiti: »Hauts ihn nieder, den wip-disehen Hund!« Prečitajo se še izpo-vedbe prič dr. Jurtele, Wagnerja, ki je tudi slišal, da se je vpilo, da ima obtoženec revolverje (ki pa se uotu-bene niso našli pri njem), ter celjskih redarjev Kalischniga in Zin-tauerja, ki pravita, da je obtožence kar divjal. Državni pravilnik predlaga ob sodbo. Zagovornik dr. Kosina nagla- sa V daljšem zagovora nesoglasje med izpovedbami obremenifnifi prič. Obtoženec se obsodi v težko ječo 3 tednov, poostreno s postom vsak teden. Joifif Minšec, gostilničar in hišni posestnik v Ptuju, je obtožen, da je dne 13, septembra 1908 v Ptuju 1. več ljudi nagovarjal, da l»i se zoperstavili proti redarjem, ki ^o opravljali svojo službo, in 2. da pri tej rabuki ni ubogal stražnika Henrika Moserja, ko je ta zapovedal množici, da se razide. Navedenega dne je imela pomnožena mestna straža nalogo, slovenske udeležnike skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« po stranskih potih spremi je vat i do »Narodnega doma«, da bi v glavnih ulicah ne prišlo do spopada. Zato so hile nekatere ulice blizu kolodvora zaprte in so se od kolodvora prihajajoče množice pozvale, naj gredo po stranskih ulicah naprej. Obtožba trdi, da je bil Muršec ob prihodu skoro vsakega vlaka na kolodvoru in da je potem korakal v mesto, kjer je pozval množico, da se naj upre straži^emu povelju. Ker te ni hotel odstraniti, ampak je na vsak način hotel prodreti kordon, ga je stražnik ar« -toval. Priča Albert Oberlugauer, mestni stražnik v Celovcu, pravi, tla je Muršec že pi cd prvini vlakom po mestu »demonstriral« in da je z vzdignjeno palico (Muršec je hrom in brez palice ne more hoditi!) pozival ljudi, naj proderejo kordon. Kaj je pri tem govoril, ne more natanko povedati, ker ne razume slovenski. Razume pač par besedi, razun tega pa je M. tuintam baje tudi nemški govoril. Tudi priča Henrik Moser. mestni stražnik v Celovcu, ne zna slovenski in pravi, da je Muršec samo slovenski govoril z ljudmi. Obe priči trdita, da je šel Muršec na čelu množice. Priči Babic, pot. uradnik v Ptuju in Prane Antulič, pot. iz Spuhlje, pa pravita, da je šel Muršec za množico, da je bil miren, da ni vzdignil palice in da se je samo izrazil: »Zakaj ne hi danes smel v mesto. ki sem davkoplačevalce in občan.' Antolič tudi pravi, da so njega na istem mestu spustili skozi kordon naprej v mesto. Državni pradnik zahteva v smislu obtožbe obsodbo. Zagovornik dr. K. naglasa v svojem zagovoru, da je dokazano, da ohtoženee ni nič storil, s čimer bi ljudi pozival k uporu in da se stražnika Oberlugauer in M o ser motita, ker nista zmožna slovenščine. To je tudi vzrok, da obtoženec LISTEK. 0 ftudentovsklh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) XIII za Ljubljansko občinstvo se je predstavo živih podob tako zanima lo, da so bile vse vstopnice že dober teden poprej razprodane. Zlasti se je zanimalo ženstvo, seveda ne toliko za žive podobe same, kakor za sodelujoče osebe. Že več ur pred predstavo so se sačele zbirati v garderobi sodelujoče dame, da se oblečejo, počešejo in na-šminkajo, kar je pri vsaki trajalo jako đolgo, saj je hotela biti vsaka kar mogoče lepa in je vsaka gojila željo, da bi po možnosti prekosila vse svoje tekmovalke. Med smehom in vsako krstnimi Salami, med prepiri s frizer kami, za šminkanje najetimi igralkami in šiviljami so se druga drugo kritično motrile in delale opazke ča-preoej zlobnega pa tudi frivolnoga zn&caja. Šum in krohot nista nikdar utihnila; čim so dame odložile svoja bila. so popolnoma pozabile na svojo običajno previdnost in reserviranost in slabi ton njih pogovorov jih je polagoma tako razgrel, da so si tudi dovoljevale jako riskirane šale. Čakajoč, da pride nanjo vrsta, je Helena skromno sedela v kota in nekako plaho opazovala skoro razuzdano početje zbranih dam. Bila je črno oblečena in do vrata zapeta, kar je stvarjalo čnden kontrast med njo in med dragimi napol golimi damami. n Kakor kaka boginja kreposti med bahantiojami izgleda," je porogljivo rekla grcfioa Liohtenbergova svoji sosedi kažoč na Heleno, „če nima morda kake telesne hibe, ki jo je doslej znala spretao skrivati.* Naposled je prišla na vrsto tudi Helena. Ko se je slekla in stala v srajci pred zbrano žensko družbo, ki jo je zlohotno in zavistno motrila, jo je bilo tako sram, da je naglo prekrižala roki nad prvimi, kar je vzbudilo šumen smeh. Helena je zardela in ni vedela, kam bi gledala. n Nisem mislila, da ste tako sramežljivi," se je porogljivo oglasila grofica Lioi in trd pogled je zadul Heleno. „Nasprotao, mislila sem, da ste prav koketna." Te besede so Heleno hudo raz-žalile. Najraje bi bila pobrala svojo obleko in zbežala; ostala je le, ker se je spomnila baronu Leonu dane besede. „Milostiva gr o ti cau ... ie rekla boteč ugovarjati grofici Lici, a bila je tako iz sebe, da ni mogla govoriti. „2e vem, že vem," jo je zavrnila grofioa Lioi. „Poznam to pesem. Le obleci te se hitro, ker Čas beži.u Medtem, ko je šivilja oblačila Heleno in jo je frizerka češljala, so ostale dame zopet med seboj zabavale, posamične, ki so bile že popolnoma opravljene, pa so tudi odšle iz garderobe in se na odru pogovarjale s sodelujočimi gospodi. Med njimi je bila tudi grofioa Lioi, ki je vso svojo pozornost posvečevala baronu Leonu. Kar ločiti se ni mogla od njega in njeni pogledi so izdajali, kako hrepeni po njegovi ljubezni in kako žejna je njegovih poljubov. Vsa razsodnost jo je bila zapustila, vsa družba je zapazila, kako vabi Leona in ga skuša razgreti in vsa družba razen Spiaet-ti j a se je čudila, da je ostal Leon tako hladen in nepristopen. V svojem hrepenenju, doseči vsaj malo zmago, je grofica Lici končno segla po jako banalnem sredstuu. Pustila je pasti svojo pahljačo, ki jo je baron Pasa hitro pobral in ji jo vrnil. „Hvala, ljubi Leon," je rekla grofioa in kakor bi mu hotela ponuditi svoje ustne, da jih poljubi, je stopila predenj. „Kako plačilo zahtevate aa svojo galantnost ?" „Da me povabite o priliki zopet na Črno kavo," je mirno odgovoril Leon in se delal, kakor bi ne bil zapazil izzivajočega vedenja grofice Lioi. „Vaša kava je namreč res iz vrstna." Grofioa Lioi je odstopila dva koraka. Vse v njej je vzkipelo, a premagala se je in le sikajoče vzkliknila : „Ne bom pozabila tega sporočiti svoji kuharici " Z ošabnim pozdravom je zapustila L?oua in se vrnila v garderobo, katere ni več zipustila, dokler ni prišla nanjo vrsta nastopiti na odru. Predstava se je začela. Podoba se je vrstila za podobo še v dosti kratkih presledkih. Is gledališča se je slišalo aplavdiranje notri za kulise in v odprte garderobe, a grofici L!oi se je dozdevalo, da med občinstvom ni pravega navdušenja. To ji je ugajalo, kajti sklepala je iz tega, da bo imela večji uspeh kot vse druge dame. „Ko bomo mi na odru," je rekla grofici Liohtenbergovi, bodo ljudje kar noreli navdušenja." Grofioa Lioi si je za svoj nastop izbrala nekaj posebnega. Aranžirala je podobo, predstavljaj o čo poroko v časih največje razuzdanosti na malih dvorih. Na podobi sami ni bilo prav nič posebnega, a grofioa L:oi si jo je izbrala, ker so bile v tistih časih ženske obleke posebno pikantne.* |Z lepoto svojega telesa je hotela grcfiea omamiti občinstvo, lepoto svojega telesa je hotela pokazati zbrani Ljubljani, moškim v naslado in ženskam v zavist in zato si je izbrala tako podobo. m 38 Ko je bila skupina na odru sestavljena, so jo prišli pogledat najprej pri drugih podobah sodelujoči gospodje in dame, zadnja med njimi Helena. Stala je zopet na strani in gledala mimo drugih na Leona, ki se je mudil na koncu odra. Naenkrat je zaslišala v svoji bližini šepetanje. Mlada dama je rekla svoji prijateljici: „Poglej vendar Lioi . . . Ta kostum — naravnost Škandalozno pikanten . . . No, ta Attems mora biti pravi voliček, da kaj takega trpi." Helena je hotela stopiti bližje, da bi videla gretioo, a bilo je že prepozno. Režiser je zahteval, da gleda oi zapuste oder. Z drugimi vred se je Helena stisnila za kulise in zavesa se je dvignila. Poroko na dvoru predstavljajoča živa podoba je bila slikovita in pe-strobojna. Okrog neveste, ki jo je predstavljala grcfioa Lioi, so bili raz« vrščene dame in gospodje — toda vsi so nekako izginili. Občinstvo je videlo samo grifioo Lioi, globoko dekoltirano, z visoko privzdignjenim DU ni razumel poziva, da se mora odstraniti. Senat sklene še enkrat zaslišali priči Obcrlugauerja in Moserja, ki pa izpoveeta ravno tako ©oteževalno za Muršeea, kakor poprej. Predsednik dr. Kraidl razglasi razsodbo, pa kateri se Muršec obsodi na 10 dni zapora* poostrenega z enim postom. Jugoslovani pri baronu Bienerthu Dunaj, 4. marca. Ministrski predsednik je danes kojileriral z zastopnikoma jugoslovanskih poslancev dr. Plojom in dr. Susteršioem. Poslanca sta vzela na znanje informacije ministrskega predsednika glede predvelikonpcnega državno-zborskega zasedanja ter izjavila, da Losta o dobljenih informacijah po ročaht svojemu klubu. Dr. Ploj in dr. SSustersič nista bolela napram vladi prevzeti nobenih obveznosti posnemajoč v tem (»žiru druge slovanske stranke. Pač pa sta barona Bienertha opozorila na to. da smatrajo Jugoslovani sprejem grofa Sturgkha in dr. Hochenburgerja v kabinet kol nameravano demonstracijo vlade proti Slovencem in da vsled tega morajo izvajati konse-kvenee.to je zavzemati napram vladi ostro opozicionalno stališče. „Siovanska enota". 1) u n a j , 4. marca. V današnji seji akcijskega odbora > Slovanske enoti4« se je sklenilo, postaviti svojega kandidata za mesto državnozbor-skega predsednika. Ker se glede osebe tega kandidata stranke še niso mogle zediniti, se je rešitev tega vprašanja odložila do prihodnjega tedna. Govori se, da bodo Jugoslovani predlagali, naj se poslanec dr. Ploj nominira za predsedniškega kandidata »Slovanske enote«. Poslanec KlofaČ je obvesti] odbor, da bodo češko radikalni poslanci v prvi seji poslanske zbornice vložili nujni predlog o vporabi agentov provoka terjev pri državni policiji. Akcijski odbor je to obvestilo vzel na znanje. O taktičnem postopanju ^Slovanske enote« se definitivno še ni sklepalo. Odločitev v tej stvari bo padla v prihodnji seji, ki se skliče prihodnji torek. Kdo bo predsednik? l>unaj, 4. marca. Predsedstvo kiščansko socialne zveze je v svoji današnji seji na predlog dr. Kbenhocha soglasno sklenilo kandidaturo dr. Pattaija. Iver bodo socialni demokratje tudi postavili svojega kandidata za predsedniško mesto v osebi Pernerstorferja, je toliko kakor gotovo, da bo izvoljen za predsednika dr. Pattai. ker bodo zanj glasovali krščanski socialci, nemške svobodomiselne stranke in Poljaki. D u n a j , 4. marca. Vodstvo predsedstvenih poslov v poslanski zbornici je danes prevzel podpredsednik Josip Pogačnik. Razpustitev državnega zbora? T) n n a j . 4. marca. Korespondenc.! »Centrum« javlja: Domnevanje, da se barona Bienertha z ob-strukcijo lahko prisili, da odstopi, je popolnoma krivo, zakaj baron Bie-nertb je dobil od cesarja pooblastilo, da spravi rekrutno predlogo pod streho ali s pomočjo parlamenta ali pa potom S 14. Ako bi opozicija z krdom, v širokih rokavih, da so se videle gole roke. Nekaj časa je ob« cinstvo molče strmelo v •> podobo, potem so eni začeli navdušeno ploskati, drugi pa so stikali glave in šuštljali med seboj ter se naposled celo glasno smejali. Grcfiea Lici je bila v zmagoviti moči svoje lepote tako globoko prepričana, da ni slutila, kako različnega mnenja je bilo ob činstvo in ni čutila, da je dosegla jako dvomljiv uspeh, tudi tedaj ne, ko je čula iz občinstva rahlo, boječe sikanje V zadnji podobi je nastopila Helena. Oblečena je biia v belo oble&o, preprosto grško tuniko držeč na rami velik vrč, dočim je baron Leon pred stavljal grškega mladeniča, ki ji ponuja cvetk. Kakor utelešena dekliška spodobnost je izgledala Heleca z ljubkim nasmevom na ustnih a ko je dvignila pogled in s svojimi velikimi plahimi očmi pogledala po občinstvu, tedaj je vse udarilo v ploskanje in nastalo je tako navdušenje, da se je morala zavesa nešteviluokrat dvigniti. „To je uspeh — to je uspeh — kaj tacega še nisem doživel" se je veselil stari igralec, ki je vodil vso priredbo „no, pa saj sta tudi baron Plass in ta gospodična tak par, da bi ga lahko pesniki opevali." Grofico Lioi je prevzela taka zavist, da je ni mogla prikrivati in je pred Spinettijem tudi ni hotela tajiti. „Uspeh, da,u je rekla, a jaz ji ga zagrenim, da bo pomnila/ (Dalje prihodnjič.) obstrukcijo preprečila »prejem re-krutue predloge, ne bo s tem jhvvz-ročila padca Bienerthovega kabineta, marveč razpust državnega zbora. Evropska konferenca. I* e r o 1 i n , 4. marca. Dopisnik lista »Morgcnposl javlja: Srbija se hoče na vsak način izogniti, da bi se z Avstro - Ogrsko morala direktno sporazumeti, ker se nahaja napram, svojemu mogočnemu nasprotniku v inferiornom položaju. Zato Srbija izrecno zahteva, naj se njena stvar predloži mednarodni evropski konferenci. L o n d o n , 4. muren. »Times« javljajo iz Petrogradn, da je ruska vlada naprosila Nemčijo, naj vpliva na \vstro - Ogrsko, d;» se izreče za pripravljeno udeležiti se mednarodne evropske konference. Vojna izbruhne 9. marca? Sarajevo, 4. marca. Mirno razpoloženje, ki je zadoje dni zavladalo, se je včeraj spremenilo v silno razburjenje. Razširila se je namreč vest, da namerava Srbija 9. msroa pričeti vojno. Ta dan baje prekoračijo srbske ustaške Čete iz Makedonije bosansko mejo, kar bo znak za priČetek splošne vstaje v Bosni in Heroegovini. Vojne priprave v Srbiji. Sofija, 4. maroa Iz Niša je zadnje dni odšla ena cela divizija na bosansko mejo. Proti Belgradu sta bila pos-.ana ena artilerijska briga d 3 in en konjeniški polk. Iz Negotina in Zaječarja je odšio več bataljonov proti Semendriji. B e 1 g r a d , 4. marca. Vlada je vsled sklepa ministrskega sveta prepovedala izvoz moke, pšenice, koruze, rži, ječmena, ovsa in krme. London, 4 marca. r,Daily Mailu poroča, da je kralj Peter v včerajšnjem ministrskem svetu izjavil, da je pripravljen iti v vojno in umreti kakor kralj Lazar na Kosovem polju. Vojni minister general Živković je pri tej priliki izjavil, da je srbska armada v položaju uspešno klubovati 6 mesecev napadom avstro - ogrske vojske. Zopetni spopad na meji. Sarajevo, 4. maroa. Iz Zvor-nika javljajo, da so včeraj zjutraj srbski vstaši, preoblečeni kot kmetje, pri Glavičicah ob Drini streljali na oddelek avstro-ogrskih štrafunov. Ranjen ni bil nihče. Oddelek je ta-takisto streljal preko meje, vendar pa radi vladajcče teme ni bilo moči dcgnati, ako je bil na srbski strani kdo ustreljen ali ranjen. Sarajevo 4. marca. Iz Srebr-niče javljajo: V zadajem času se ponavljajo napadi srbskih čet na avstrijske patrulje. Pri včerajšnjem napada je bil ustreljen orožniški po stajevodja Kovačević. Napadalci so bili soditi po obleki člani onih srbskih Čet, ki se v zadnjem času vedno Češče pojavljajo na meji. Avstrijska patrulja je bila napadena iz zasede. Ko je dobila orožniška patrulja pomoč, so orožniki jeli streljati na srbsko stran, vendar pa niso nikogar zadeli. V Srebrnioi je radi tega dogodka nastalo silno vznemirjenje in splošno se sodi, da izbruhne vojna v najkrajšem času. 1 Dnevne vesti V Ljubljani, 5, marca. — Prizivna komisija za oseb* no dohod ari no V včerajšnji seji te komisije je dr. Tavčar, v dogovoru z drugimi slovenskimi člani nasvetoval: Komisija skleni: a) oba deželna je zika sta razpravna jezika te komisije; b) o prizivih cenzitov slovenske narodnosti je poročati slovensko, o prizivih cenzitov nemške narodnosti pa nemško; c) v tistem smislu je sestavljati tudi sejne zapisnike. Ta predlog se je sprejel. — Shod narodno napredno Stranke bode v nedeljo, 7. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni g. Lavo-slava Bučarja v Kostanjevici. Govorila bodeta dež. poslaneo dr Ivan Oražen in dr. Gregor Žerjav. — Isti dan bo shod tudi v Škofji Loki, kateri se je moral zadnjič preložiti. Na tem shodu govorita dež. poslanoa Ciril Pire in dr. Karel Trill er. — Shoda v Krikom prihodnjo nedeljo ne bo. Prostor, katerega je bil najprej g Gregorič obljubil, potem pa g Žener, se je nato vsled neznane nam intrige zopet odpovedal, tako da ga v zadnjem hipu ni bilo več mogoče dobiti, in politični javnosti pravočasno naznaniti novega prostora. Nič ne de. Shod je namenjen celemu sodnemu okraju in prav gotovo ga bomo v kratkem imeli I —»Kranjska ranilnica« je objavila v Sakserjevem »Glasu Naroda < (!!), »listu slovenskih delavcev v Ameriki« velik inserat, da bi ž njim ujela amerikanske Slovence in jih pridobila, naj bi pri njej nalagali svoje z žulji pridobljene prihranke. Inserat jc zanimiv tudi po svoji vsebini. Izšel je v številki »Glasa Naroda« z dne 15. februarja 1909. Lahko bi torej kranjska šparkasa v inserat u povedala svoje dejansko stanje vlog koncem 1. 1908. Toda — ne. V inseratu je citati: »Hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1907. blizu 68 milijonov kron.« Bilo, da, bilo jih je a ni jih več. Koncem 1. 1908. jih jc bilo samo še 48 milijonov, torej (►kroglo 20 milijonov manj. Ziikaj pa »Kranjska hranilnica« to prikriva? Zakaj pa sel5. februarja 1. 1909. sklicuje na dejanjsko stanje iz leta 1907. in ne pove sedanjega dejanj-skega slanja; Odgovorite, neničnrji, zakaj tako? — Umetno množenje nemških dijakov. Od popolnoma zanesljive sirani se nam piše: Pred kratkim sem dobil slučajno v roko pismo, katero je pisal neki petošolec ljubljanske nemške gimnazije nekemu viso-košolcu v Inomostu. Piše med drugim: ».... Du \vunderst Dich, wie-so ich uach Laibach verschlagen v orden bin. Ja, auch ich hiitte nie gedacht, dass ich so wei1 (!) von meiner Helniat vverde die JMittel-sehule zu absolvieren haben, Ich \\ urde namlieh — nebst vieien ande-ren, von dem Volksrate der Siid-mark dringend (!!) eingeladen, mei-ne Studien in L. fortziisetzen.« Jasen dpkaz, da se je začelo tudi v Ljubljani, kakor že dolgo v Celju skrbeti za importacijo nemškega gim. materijala od Bog ve od kod. Bodi pri ti priliki še nekaj omenjeno. V Inomostu je v neki državni (!!) službi Slovenec, katerega je predstojnik prisilil (!), ko je izvedel, da je dotičmk Slovence, podati pismeno izjavo, da bo zanaprej čutil (!) in mislil (!) nemško. — Nemška prepatenca na Pri morskem. V „Grazer Tagblattuu z dne 4. marca t. 1. piše „eine saohkun-dige Federtt iz Trsta, kako naj bi se Nemci na Primorskem učili deželnih jezikov, ter pravi: „Der Unterricht der ItaLener, beziehungsweise Slowe-nen in ihrer Mut;ersprache konnte wegfallen. Aufgabe der deutschen Schulen ist es gewiess nicht dafur zu sorgen — ailenfdlls koonte auch die-sem "VVunsohe duroh Freikurse ent-sproehen werden.u Ta milost je krat komalo — nesramnost. — Obravnava radi odprtega pisma na vojnega ministra Schdo-aicha, ki jo je meseca oktobra priobčil „Siovenski Narod" v posebni prilogi, bo jutri, v soboto, 6. t m. ob polu 11. dopoldne v razpravni dvorani dež. sodišča v I. nadstropju. Obravnava je javna. — Promocija. Danes je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava notarski kandidat g. Janko Kersnik, sin pokojnega slovenskega novelista Janka Keisaika. Iskreno čestitamo! — Iz ŠOlskO Službe. Dovršenemu prof. kan d. g. Fr. Stoparju je dovoljen vstop na L drž. gim. v Ljubljani, da odsiuti pogojno preis-kuševalno leto. Okrajni šolski svet v Postojni je imenoval suplentinjo na ljudski Šoli v Gočah gdč. SI. Bošt-janČič za prov. učiteljico. Šolsko ministrstvo je potrdilo rokopis kniige Milan Pajk, zemljepis za I. razred srednjih šol. Iz pisarne slovenskega gle daliftča. Danes se pojeta za nepar abonente operi „Cavalleria r u s t i -canau in „Pagliaeci.u — V nedeljo, dne 7. t. m. debutu e na enga-gement slov. igralec g. Milan Skrbi n Š e k , absolvent ljubljanske realke z maturo in absolvent Ottove gleda liske šole na Dunaju, kjer podučujejo sami dvorni igralci in profesorji kon-servatorija. G. Skrbinšek je izbral za svoj prvi nastop na našem odru vlogo Martina Spaka v narodni igri „Dese ti bratu — Zvečer se igra zadnjič epereta „Mascotte.u — V torek, dne 9 t. m. se pojeta operi „Cava-ileria rusticana" in „Pagliaci." Prihodnji koncert Glasb ene Matice11 se vrši v nedeljo, 14 marca, zvečer v veliki dvorani hotela „Unionu. Izvajal se bode „Svanda dudak" za mešani zbor, sobi in orkester in nastopila bode domaČa umetnica gospodična Prelesnikova s praškega kon servatorija. , Radogofu" je daroval g. Fran Žužek, o. kr. višji inžener, 10 kron mesto venca umrlemu g. Antonu Di-trichu, trgovou v Postojni. Ljubljanska kreditna banka je imela včeraj pod predsedstvom župana Hribarja svoj občni zbor. Poročilo priobčimo jutri. Popravljamo V poročilo o zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se nam je vrinila neljuba napaka, katero je gotovo popravil že vsak braleo sam zase, ali da le ne bo kakega ne-sporazumljenja, popravljamo izrecno, da se dopolnilne 'volitve v ljubljauski občinski zastop vrše dne 19. aprila (ne maroa) za III., 21. za II. in 23. za I. razred. Znamenitost prve vrate bode novo poslopje „Ljubljanske kreditne banke". O tej stvari se nam piše iz zanesljivega vira: V včerajšnji svoji seji je sklenil upravni svet „Ljubljanske kreditne bankeu sprejeti ponudbo mestne občine ter kupiti spodnji 2 parceli sedanjega vojno erarskeza posestva ob Dunajski cesti za 225 000 kron. Obenem se je pečal upravni svet s sestavljanjem stavbnega programa za novo bančno poslopje ter je določil, da se na stavišču sezida monumentalno poslopje, ki bode v izredno ozaljšavo bele Ljubljane Poslopje bode ob Dunajski cesti 84 m dolgo; postranski fronti Da Frana Josipa cesti in ob novi ulici, ki se otvori proti gimnazijskemu poslopju, pa boste imeli po 35 m daljave. Poslopje bode štirinadstropno ter bode v pritličju umeščena kavarna, — največja v Ljuo ljani, potem velika, lepa restavracija in nekaj prodajalnio. Na dvorišču sezidajo se v pritličju in do višine II. nadstropja bančni prostori s postransko m vrhno svetlobo. Ti bančni prostori bodo urejeni Či*to po modernem načinu tako, da bodo sami po sebi znamenitost V kleteh pod banko bodo takoimenovani safes deposites, t. j. že lezne omare s predalčki za shranjevanje vrednostnih papirjev. Predalčki se bodo dajali strankam v najem in bode vsaka stranka od svojega predalčka imela ključ tako, da nihče razen nje ne bode mogel priti do njene zaloge vrednostn-h papirjev. Poleg teh shramb bodo posebni preston za manipulacijo. V teh prostorih bo mogel vsakdf, ne da bi bil od koga drugega opažen, mauipulovati s svojo vred nostno zalogo, na priliko z odstriga-vanjem kuponov. Vsi ti podzemeljski prostori bodo od obeh strani, kakor od zgoraj in od spodaj v močnih železnih oklepih tako, da bude popolnoma izključeno, da bi se vanje prodreti zamoglo Dostopni bodo le iz bančnih prostorov skozi ognjavarna vrata s 3 kjuči. II., III in IV. nad stropje nad postranskimi bančnimi prostori v dvorišSu, tvorili bodo poseben trakt, v katerem vsakem bode po eno veliko stanovanje; sicer bode pa v poslopju 22 stanovanj s 4 in 6 sobami. Vhodov v poslopje bode čve-tero in sicer dvoje z Dunajske ceste, po eno pa iz vsake postranske ulice. V traktu ob novi ulici umeščen bode popolnoma moderno urejen hotel prve vrste. Poslopje bode imelo svojo lastno električuo centralo, v kateri se bode proizvajal tok za razsvetljavo ' in za dvigala, katerih bode Čvetero. Posebna znamenitost bode pa ploščnata streha po slopja, na kateri se po ameriškem načinu napravijo vrtovi, ki bodo za uporabo hotelskih, restavraci skih in ka varniških gostov. Ti vrtovi merili bodo 2300 m-. Na streho, kakor tudi do vseh nadstropij prišlo se bode z dvigali. Izdelava podrobnih načrtov poverila se je arhitektu Františku Krasnemu na Dunaju, ki je tudi prve skice že napravil. Stavba poslopja sa začne že letos. Društva jugoslovanskih železniških uradnikov ustanovni občni zbor( se bo vrišil kakor smo že poročali v nedeljo dne 7. marca t 1. ob 2 uri popoldne v Trstu v Sokolovi dvorani (Narodni dom) Piazza della Caserma šs. 2. Na dnevnem redu so naslednje točke. 1. Poročilo pripprav Ijalnega odbora. 2. Naš pregrem. 3. a) Društvena pravila, b) Poslovni red o) Podružnična pravila. 4. članarina rednih članov za I. upravno leto. 5. Volitev osrednjega odbora. 6 Raznoterosti. Zborovanja se udeleži več gg. drž. in dež. poslancev in drugih povabljenih goltov — med temi okrog 30 Čehov in Poljakov z damami. Zvečer ob 8 uri družaben sestane* v Sokolovi dvoiani. Petje —Prosta za bava. Osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva" priredi na predvečer sv. Jožefa dae 18 t m. ob pol 9. v restavraciji „Narodnega do-mau svojemu Častnemu članu g o kr. profesorju Franu Orožnu častni večer. Izročila se mu bo diploma častnega članstva, katero ja umetniško izdelal znani slikar g. H. S mre k ar. Diploma bo prihodnje dni razstavljena v izložbi umetnin g. L Sch\ventnerjtt v Prešernovi ulici. Na večeru ne bo strogega sporeda, pač pa je skrbtjeno za šaJjiv planinski govor, petje t«r neprisiljeno zabavo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, a so vsi člani in prijatelji „Slovenskoga planinskega društva" dobrodošli! »Organizacija uradnikov ju goslovansklh danirnih zavodov bo imela svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, 14. t. m. in ne 7. t. m , kakor smo včeraj poročali. Razmere v poštni slntbi Cuje se, da pomožni poštni sluge zapuščajo o kr. poštno službo. Ni se čuditi. Ako gledajo ti ljudje v bodočnost, sprevidijo, da posebno po novi regu laoiji uslužbenskih plač pretečejo de setletja, predno se kaj resnega doseže v sedanjem času. Za pomožne sluge ni bilo nikakega napredka ne v plači ter tudi ni bil nihče pomaknjen vsaj v provizorij. V kratkem času so zapustili trije uslužbenci delo; ker pomožnih slug manjka, se dela nor- malno po 11 do 11 in pol ur na dj To je pri oddaji pisem in listov, p. leg tega so trd-* priganjaui k deli Pred njimi so uslužbenci stopili dvema ali vsaj z dvema in pol let ma v provizorij, sedanji pomožj uslužbenci pa čakajo 3, 4 celo 5 let a še vedno ni nič. Ali bi se ne moi merodajni višji poštni krogi nekoiii zavzeti za te pomožne poštne slug«] Nestrpnost. Na svojem gradi* Smreka pri Višnji gori je pred krat kim umrl baron Raveneg ali pravi RossbutB. M>ž je b>l dolgo bolan, bolnišnici večkrat obhajan in že 7*2 star. Ko so domači zapazdi, da mu je bolezen nenadoma na hujJ obrnila, so naglo poslali po višnjegor| skega župnika, da bi bo nika obhaji Od Smreke do Višnje gore je z vozo pol ure. Predno je dubovnik prišel, jJ bolnik izdihnil. A kaj se je zgodilo] Višnjegorski župnik ni pustil zvonih in tudi pekopati ni botel mrliča Tr doi je mr;ič ležal na odru. KouČa0 ga je pokopal menih iz zatiškega >j| mostana in samo pri pogrebu se J zvonilo. To je pač skrajua nestrpno^ Narodne čitalnice v Krške: 5. občui »bor se vrši v sobot", 201 sušČa 1909 ob 8 uri, oziroma 9 uJ zvečer v čitalnični sobi z dnevaini redom: Volitve in s'uSajoosti. Vinski semeni priredi kmetiji podružnica v R-.vcem rad KrskiJ dne 30. t. m. Ker je na Doleoj*kem| mnogo in cenenega vina, se opozarf jajo vinotržci in gostilničarji na toi priredbo. Pri jutranjem vlaku, ki pr\]J na postajo Videm Ivrško oko i <> urj bodo udeležene s čakali vozovi. Klor| želi kakega oojtsoila, naj se obrne nt| zgoraj imenovano podružnico. Vinski semeni ? Sv. Križu prjl Kostanjevici. Vse velike nade, k -sijih stavili prireditelji tega semnju, j«| skrajno neugodno sneženo vreme po drlo. Prišlo je pač prav veliko pro dajalcev - vinogradnikov, a prav mahi kupcev. Vsled tega ni bila kupčiji posebno živahna, vkljub razmerom»| nizkim, da ne rečemo sramotnim nam. Ljudstvo teži, ker ne morel prodati letošnjega obilepa pridelka niti po rrav nizki ceni. Da se temu nekoliko odpomore, sa priredi v teku| tega meseca en vinski semenj Krškem. Telovadno dreštvo „Sokol11 ti Radovljici razvije dne 11. julija t. 1 svoj prapor. Pros mo bratska in druga| društva, da se ua to t. žirijo pri določitvi časa svojim prireditvam Telo adno društvo Sokol ii Radovljici nazaanja, da se je nal občnem zboru dne 16 svečana t. 1 izvolil in na cd bero vi seji dne 3. susca t. 1 konstntuirai sledeći cđ^or:! starosta br dr Janko Vilfan, pod-stirosji br. Fran Dolžan, načelnik br Fran Ateš, tajnik br. dr. Mirko Triller, tajnika namest br. Fran Jaklič, blagajnik br. Fran St« j o vic, b!sgaj. nam br. Ivan Der-nič, gospodar br. Ivan Sega, praporščak br. Rudolf Kunsteij, njega nam br. Viktcr Stroj odboru si Pavel Kavčič in Franc Ri h te r pregleduika računov: br. Leop ii Primožič in Tomo Tavčar, zastopnik društva v odboru rS'ov. Sok zvezeu br. dr. Janko Vilfan, njega nam. br. dr. Mirko Triller. Kranjskogorska podružnica Slo*, planinskega drustjra ima v nedeljo, 14 marc* t J ob 3 pop. v prostorih hotela Mangart v Ritečfch svoj občni zbor. Sleparji iz Španskega obrnili so se na Bobinj. Naj bodo pr^d sleparji ljudje posvarjeni. V Vipavi je ustanovil r< mni odbor zc* iz/»z vipavskih vitt. V tem odboru s > zastopane vse občine vipavskega todnega okraja po sv< ) u župan h, kakor tndi kmetijsko dri^t :o in prva vinorejska zadruga v Vipavi po svojih načelnikih. To podjetje, ki ima namen kolikor možno hitro ra< pečati mnogo vipavskega vina, »U s tem pom.igti obupanim vipavskim vi nogradnikom, podpirata z denarnimi podporami visoka c kr. deželna vlada in slavni deželni cdbor kranjski Di se vipavsko viuo po nevim;ro Inili krajih naše dežele zazoa, odpošlje reklamni zavod ta dni svojega potu ki na Gorenjsko in v nevinorjdne kr*j<* Dolenjske. Potnik bo imel s sat>o vzoroe pristnih vipavskih vin. K<-r cene niso pretirane, prosimo p. u-gostilničarje in zasebnike, da greJo našemu potniku na roke. Reklamni odbor. Odsek Zagorskega „Sokola" v Hrastniku d> danes nima prave telovadnice. Čudimo se krepkim mlaie-ničem telovadoem, da ne izgubijo po-guma v takem kurniku, kot ga inisjo sedaj. Pričetkoma je bilo 25 člaoov, med njimi 12 telovadoev; sedaj ie 4& članov in 22 telovadoev ki lepo na; predujejo. Hrastničanje na noge! Ni ga dosedaj najti v Hrastniku tak*? gorečega za Sokola, kot je bil pokojui g Medved iz Zagorja „Sofcolu v Zagorju je bil prtd 19. leti v takih razmerah kot je sedaj odsek v Hrastniku ; rešil ga je blagi pokojnik gos;-Medved, da se je dvignil. S tem letom je pričel že zidati svoj „Sokolski dom*-Bratje Sokoli, ne obupajte, mogoče se zavzamejo za našo stvar tudi HrastniČanje. Celjski „Sokol" je zapustil kakor se nam poroča iz Celja, dne 3. marca t. 1. telovadnico v okoliški deški šoli ter se preselil v svoj novi dom v Gabrjih. Tu ima krasno, prostrano* ter povsem moderno opremljeno telovadnic o. Ta se še zdaj ureja, a v kratkem se bode v nji že telovadilo. Badi ponarejanja kreditnih pa• pirjev so v Mariboru zaprlt železniškega uslužbenca iz Račjega Josipa Zagovoa in njegovo ženo Marijo. V Gradcu \e umrl bivši gimnazijski ravnateij v Ptuju I Tschanet. Kmetski „doktor". Iz labodske doline na Koroškem se nam piše: Blieu Št. Jederti, dobro uro hoda do Volšperga glavnega mesta naše doline, ima stoj dom kmet, po imenu Sohreok. Ta slovi daleč okrog, po vsi dolini, pa tudi preko tiste, kot „ Čudodelnih" in spreten „zdravnik". Mož oeli rane, uravnava zlomljene roke in noge, oddaja razne miksture itd. Ljudje kar trumoma prihajajo k njemu — Nedavno si je zlomil nogo eden prvih lovcev nadvojvode d'K ste. Tuds ta je uporabil Schreckovo spretnost. In S.threck mu res uravna nogo in jo zieči. Vsled tega je dobil ta nzdravniku Schreck od samega nadvojvode Ferdinanda d; Este — pohvalni dekret! Odslej pa zahajajo razni bolniki še bolj h „kunštnemuu kmetu. I a kaj porečejo temu diplomirani zdravniH? — — Schreck je bil sioer že parkrat kaznovan, „zdravi" pa vendar le še naprej; njegova .praksa" se čedalje bolj razvija. Po-sečajo ga ne le prostaki, ampak tudi ljudje, ki se prištevajo k — inteligenčni. Tramvaj na elektriko — tako piše ^Edinost" med vestmi iz Gorice, je pri nas v rokah zagrizenih nam sovražnih Lahov. Vsi napisi ia osobje je izključne laško! Mi Slovenci smo sklenib, da bomo raje hodili ali se pcs;nšecali ouinibusa, nego da bi podpirali to nam sovražno podjetje. Ako je namreč tramvajsko podjetje res trgovsko podjetje, naj se tega zaveda in uredi in prilagodi krajevnim razmeram v zadovoljstvo vseh udeleženih prebivalcev. Tatovi so vlomiti v vilo gospe E. Loili na OpČinah. Vila je brez stanovalcev in so vlomilci z vso mirnostjo odnesli razno perilo, obleko, daljnoglede, srebrno namizno oredjei. dr. v vrednosti 1000 K. Gospa je bila proti vlomu zavarovana. Badi javnega nasilja »o zaprli včeraj v Trstu 31 letnega Franoa Urbančiča in 21 letnega Ignaca Kerna, oba zidarja iz Ljubljane. Strgala sta namreč nekemu stražniku v ulici Barriera vecchia iz rok nekega oglarja in mu pretila s smrtjo.- če ga ne pusti. Redar je poklical v bližini stoječega tovariša, s katerim sta nasilneža odvedla v zapor z oglarjem vred Velika tatvina dragocenosti. G. Sama Tiber je poslal minoli teden iz Niče na Dunaj kovček s sledečimi dragocenostmi: 1 par uhanov z briljanti v vrednosti 6000 K. 1 ovrat niča briljantov in biserov 4000 kron, 1 ovratnica biserov 2000 kron, 1 par uhanov z briljanti in smaragdi 800 K, 1 par ubanov 7, briljanti 300 K, 1 zlato zapestnico z briljanti v vrednosti 600 kron in drugih manjših dragocenosti v vrednosti 120 K, torej skupaj kron 13.820 Ta kovček pa je izginil po poti brez sledu. Policija opezarja tudi zlatarje in dreguljarje, da so previdni pri nakupu podobnih predmetov. V Zagrebu je umri 3. t. glavni urednik „Agramer Tagblatta" gospe d Simon Vinko Frank. Pokojnik je bil izvrsten časnikar in izboren politik. Njegov list je vedno z veliko spretnostjo podpiral hrvatske narodne stranke v borbi za pravice Hrvatske. Simon Frank je bil eden najintimnejših prijateljev pokojnega dr. Marijana DerenČina. s katerim so ga družili enaki ideali. Hodi Časten spomin Simonu Franku, ki je bil tudi iskren prijatelj Slovencev. „Veleizdajniski" proces v Zagrebu, Včeraj je sodišče končalo čitanje obsežne obtožnice. Med čitanjem se ni prigodilo ničesar interesantnoga. Danes je sodišče pričelo z zaslišanjem obtožencev. Ta zaslišanja bodo trajala do 17. t. m. Priče bodo prišle na vr3to Šele 18. t. m. Značilno je, daje sodni dvor odklonil vse razbremenilne priče, ki so jih predlagali zagovorniki. Teh prič je nad 300. če bo visoko sodišče dosledno tako nepristransko vršilo svojo nalogo, bodo res vsi obtoženoi prišli na vislice. Otroka jO umoril vsled ljubosumnosti posestnik Fr. FabjanČiČ iz Pešcenice na Hrvaškem. Vsled zlobnih govoric svojih sosedov, kateri so obdolžili njegovo mlado ženo Jano nezvestobe, je to grozno mučil in ko mu je povila dečka, ga je umoril. Trdil je, da ni otroku oče in postal naravnost besen. Previdnejši možje v vasi pa naravnost zanikavajo vsak prestopek njegove žene in obsojajo podlo lahkomiselno obrekovanje, katero ima tako žalostne posledice. — Kako lahko je uničiti srečo rodbine in jo pogubiti z breimiselnim klepe-tamem in zavidnim obrekovanjem sosedo?, katero e žal, tudi pri nas vko-reninjeno. To je neznaČajno in nemo-zato, da naravnost kažnjivo, ker slede lahko tako žalostne posledice. Previdnosti le treba vsakomur, ki se namerava izseliti v "VVilmington v Severni Karolini, kjer razpečava akcijska družba „Karolina Tru-oking Development Go.u posestva v velikem obsegu Tudi v Avstriji skušajo pridobiti naselbnikov, katerim se obetajo zlati gradovi. V resnici pa so razmere vse drugačne in le našel bniki s kapitalom 3 do 4 tisoč kron sme upati na kak uspeh. Mnogo ljudi je že zabredlo v nesrečo, ker so verjeli sleparskim agentom, izmed katerih se posebno odlikuje neki Avgust Dam-mel. — Za pridne je tudi doma dovolj kruha! Ameriška poročila. — Slovenci Štefan Kovač, John Toph(r) in John Pučekso padli pri podiranju lesenega odra za zgradbo nove ladje Bifiogton v Loraiuu, ter obležali mrtvi. Več o ponesrečencih še ni znano. — SI o v ene o J. Maje ti č iz North Bkfr Jolief je napadel v gostilni svojega tovariša Glada, ker je le ta hodil za njegovim dekletom Glad bode vkljub težkim poškodbam ozdravel, Majetič pa je obsojen na 15 dol. kazni in povrnitev stroškov. — nPro" dano nevesto*1, zaano č<*ško Smetanovo opero so uprizorili čehi v Me tropolitanskem gledišču v Nju Yorku. — Zdravilna tvrdka, ki je zdravila ljudi „par distano" ter pošiljala tudi lahkovernim Slovencem pokušat vodo iz njujorškega vodovoda regi-shrovana pod imenom: „Collins New-Vork Medioal Institut", je častno zaprla, zapustivši vkljub lahkovernosti ljudi ogromne dolgove, svojo trgovino. — Prodajanje v prostovoljno suž-nost, kakor smo Že enkrat poročali, še vedno rapidno raste in bo treba v kratkem drugega L; okolna, katerega stoletnico ravno sedaj v oeli republiki najsijajneje slave kot reditelja zamorska sužnosti, da odpravi to novo belo suženstvo — Državna blagajna v Bishopu Texas se je pokvarila. Zato so pošiljali nekega dečka proti mesečni plači vsak večer z denarjem v državno ječo spat L«žal je mesto na slami na bankovcih. Neki večer pa se je deček ženil v neki gostilni in pozabil priti, tako da je moral iti ravnatelj z denarjem v ječo. To mu je bilo vendar odveč in je naročil takoj novo blagajno. Seveda je taka bedarija samo pri vladi mogoča. — Nov vir dohodkov je iznašel sicer lep mladenič v Jonkersu. Dal se je popolnoma obriti, se preoblekel v dekle in seveda z ostentativnimi podlogami izvrstno in uspešno koketiral s starimi gospodi po mestu. Vsakemu je vzel par dolarjev na račun in precej časa izvrstno živel. — Patent za pijance so izdali v El PasoTexas — Vsak kdor hoče dobiti v gostilni opojne pijače, se mora izkazati z državnim dovoljenjem, da mu je njih uiivanje tudi uradno dovoljeno. Koliko stane ta patent, se ne poroča. — Zemlja se je vdrla v rudniku Green (Chis-holm, Hinn), ter podsula in zadušila Slovenca 35letnega Franca Arko. Za pušča mlado vdovo in 2 nedorasla otroka. — Nepoznanega z m r -znenca napol odrevenelega so prepeljali v bolnico sv. Aleksija v Cie-velandu, ko je imel na sebi 8 hlač in štiri suknje. — član državno n a-selniškega urada v Vavlor, Misso uri, je postal naš rojak g F. Gram, znani trgovec zemljišč. To je jako važno mesto za podpiranje naselnikov in dejstvo, da so si Slovenci s tem veliko pridobili Prodaja sodavioo ln limonade, Upravni dvor je določil povodom neke sporne zadeve, v katerej se je od udeležene stranke trdilo, da sme sodavioo in limonado kot prosto obrt vsak točiti, da sme omenjene pijače točiti le kdor ima koncesijo za točenje, torej gostilničarji in krčmarji. Usmilienlm srcem! Gorjano Josip, Čevljar na Radeckega cesti 12, se nahaja v nepopisni bedi. Žena je v bolnici, a sedem otrok je prepuščenih samim sebi, ker oče ne zmore poleg malenkostnega zaslužka skrbeti za red. Kdor more naj pomaga, mož je stal vedno v narodnih vrstah. Sneg dela pri prometu, osobito pa pri železniškem, velike preglavice. Vlaki, posebno gorenjski, imajo velike zamude. Tako je Gorenjec, ki redno prihaja v Ljubljano ob 4. uri popoldne, dospel šale ob 12. ponoči. Danes zjntraj so se odpeljali na Jesenice 4 stotnije moštva tuk. o. kr. 27 pešpolka s proge sneg snažit. In kakor Kaže, Še ne bode konca, kajti par ur lepo, potem pa zopet sneg. Ogenj. Danes dopoldne so opazili v podstrešju nove Sternove hiše na Emonski cesti št. 10 ogeuj. Obveščen oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je bil naglo na svojem mestu ter je ogenj v kratkem pogasil. Strop v podstrešju nad hodnikom I. nadstropja je začel j vsled tega tleti, ker se je bil vnel I neki tram, ki je bil izpeljan preveč blizu dimnika. Skoda ni posebno velika in je bila lastnica zavarovana. Pobegnila ata iz blaznioe v Celovcu 30ietai elektrotehnik Ferdinand Feidl in 18letni Leon Rauter. Prvi je velik in močan, drugi pa srednjega stasa. Pred pobegom sta ukradla 160 K denarja in toliko zlatnine, da zaaša skupna vsota 230 K. Kam da sta jo odburila, ni znano. Ljnbčekj da jib jo malo- Koje te dni prišla neka služkinja obiskat v hlev svojega ljubimca, da se pogovorita za čas poroke, jo je ta zaročil na poseben način. Začel jo je prete-pavati in lasati tako, da jo je telesno poškodoval, naposled pa jo je vrgel iz hleva na dvorišče, vsled česar pride ljubeznjivi ženin pred sodišče. Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora od p-halo v Ameriko 18 Slovetcav in 7 Hrvatov, 12 Hrvatov je odpotovalo v Krema. Izgubila se je srebrna ura z verižico po Dunajski cesti, Dalmatinovih ulicah, Miklošičevi cesti. Pošten najditelj naj jo odda lastniku A. D., tiskarna Hribar in dobi primerno nagrado. Na&el j s realec Hugo Rojnik deško Čepico. Uradne vesti. Na d7orasrednici v Budanjuh je izpopoln'ti d€f. mesto nadučitelja Prošnje do 28 8UŠoa na okr. šol. svet v Postojni. — V era-riČui hiši Štev. 1 na oes Josipa trgu (poslopje fia. ravnateljstva) se oddajo razna popravila v skupnem znesku 860 K. Proračuu in načrt v pogled v pisarni IV. oddelka fiaaučnega ravna teljstva v Ljubljani. — Na petraz-rednici v Postojni je razpisano učno mesto def učitelja. Prošaje do 2. malega travna na okr. šol. svet v Postojni. Razpisano ie učno mesto za kemijo &ot glavni in naravoslovje ket drugi ali matematiko kot glavni in fiz.ko kot drugi predmet počenŠi s šolskim letom 1909/10 na viftji realki v Ljubljani. — Na dižavni gimnaziji v Kočevju je pa za isto dobo razpisano eno mesto za zemljepisje i u zgodovino kot glavni predmet in drugo mesto za klasično ii ologijo kot glavni nemščino kot drugi predmet. Prošnje d j 1 malega travna na dež Sol. svet v Ljubljani. — Razpisano je mesto davčnega c ficiala v okrožju finančnega ravnateljstva ljubljanskega 'X. čin razr.) Prošnje v 4 tednih na omenjeno ravnateljstvo. Dalje je prosto 2 ueuo mesto na ljudski šoli v Mrzlem polju. Prošnje do 29. sušca na okrajni šolski s;et v Postojni. — Razpisano je mesto pisarniškega uradnika X. ali XI Čin. razreda pri soiniji v Krškem. Prošnje do 4 malega srpana na predsedstvo okrožnega sodišča v Novem\mestu *— Razpisana so mesta okrajnih babio in sioer v Tržiču z letno plačo 200 K, v občinah S 7. Ana in Katarina 160 K in v Bukovšoi ia Novi Oselici 184 K. Presoje do 15 sušca na okr. glavarstvo v Kranju. Razpisano je mesto okrajnega sodnika ali sodnega predstojnika pri okr. sodišču v Šmohorju na Koroškem ali pri kakem drugem sodišču. Prošnje do 16 sušca na predsedstvo dež sodišča v Celovcu — Mesto občinskega zdravnika je razpisano za Buzet in R3Č v Istri s sedežem v Buzetu. Prošnje do 15. susoa. Drobne novice. — Bosanski železničarji. Na Dunaj je došlo mnogoštevilno odposlanstvo bosenskih železničarjev, da izro-ee osebno finančnemu ministru Bu-riann prošnjo za ureditev in zboljšanje plač. — Draga hei Roosevetta, bivšega predsednika Sjedinjenih držav, titelka se je poročila s tretjim asistentom državnega tajnika \Y. Filipom. — Ministra kot priči. Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo zoper urednika in izdajatelja »All-deutsche Zeitimg« v Oernovicah, ker sta v posebni nedeljski izdaji pisala o nagibanju Busije k Srbom in o možnosti vojske med Avstrijo ba IJ nsi jo. Obdolženca zahtevata v Bvrho dokaza resnice zaslišali kot priči ministra zunanjih zadev Aehrenthala in Izvolskega. — Merjenje morske globine in obrežij v Messini in Reggio. Po grozni mesinski potresni katastrofi je prevzel parnik »Gloffeta« merjenje morskih zajed, globine in obrežja, da določi morebitne spremembe. To merjenje se je pred kratkim dovršilo ter v splošno začudenje dokazalo, da se ni niti na obrežju niti v morski globini nič spremenilo. Ruskega revolueijonarea Azeva so baje dobili v Londonu, kjer je nekemu dopisniku izjavil, da igra dvojno igro že od prve mladosti in je ponosen na uspehe v obeh vlogah. — Od države je dobival imenitno plačo kot vohun ter izdal med prvimi svojega voditelja Geršima, kot revoluci-jonarec pa je osnoval napa (h1 na Šipjagint, Pleh veja, Bobrikova, velikega kneza Sergeja, Lamnica, Ga-pona in mnogo drugih, ki mu niso ugajali. Hvali se pa tudi, da jih je veliko otel smrti, med temi trikrat samega cara. — Grozodejstvo krušne matere. V Dušiku na Češkem je umorila žena tamošnjega posestnika Sartorina na grozovit način dveletnega dečka iz prvega moževega zakona. —- Znana je gotovo surova navada srednjeveških divjih narodov natikanja zločincev in ujetnikov na kol. To sredstvo je porabila zverinska mati ter porinila dečku dolg lesen drog skozi telo, katero mu je prodrlo vse notranje dele telesa do pljuč. — Ogledni zdravnik je opazil na dečku več zunanjih poškodb, ter zahteval raztele-senje dečka, pri katerem so odkrili grozno zlodejstvo. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Ert In Krtica pred sodiščem Delavec Jakob Krt, pristojen v Hrastje, in njegova žena Marijana, oba stanujoča na Viču, sta prišla dne 2 decembra m. 1. v Boštanjsk* vas k gostilničarju Antonu Berlanu. Naročila ata vina in šla v veliko gostilniško sobo. Imela sta vrečo, nabasano z razno obleko, Jakob Krt pa je imel na glavi dva klobuka drug na drugem. Začela sta gostilničarju prigovarjati, Če ne bi hot,<=d skleniti ž njima kake kupčije. N« Barlanovo vprašanje, kje da sta te reči dobila, )e odgovorila žena Marijana, da v Novem mestu na sejmu, in Še pristavila, da sta s „štan-tov potrgala". Berlan je takoj slutil, da so te reči ukradene, zato se je delal, kakor bi hotel ž njima napraviti kupčijo, a je skrivaj pjslal v Grosuplje po orožnike. Prišel je res tamošnji stražmoJ8ter, kateremu sta obtoženca rekla, da prideta iz Črnomlja in da krošojarita. Na nada jno orožni-kovo vprašaoje, Če imata za to potrebno predpisano dovoljenje, se ob-dolženoa nista mogla izkazati, zato ju je aretoval. Med potjo na grosu peljsko postajo mu je Marija Krt priznala, da je par moških št ti it ukradla. Obdolženka Marijana Krt se je hudo vala na zaslišano pričo Briana ter rekla, da je vse to, kar je on izpovedal, od konca do krt>ja zlagano, da je njegova hiša zabajališče tatov in da ga bo zaradi krive prisega trgal hudič. Glede orožnika izpovedbe je je omenila, dt tudi on kot ncasarski moi* laže. Dne 18. decembra so na domu obdolžencev v Rožni dolini izvršili viški orožniki hišno preiskavo ter našli cele kupe raznovrstnega blaga, ki je bilo v porotni dvorani na štirih mizah razloženo, in na le senem obešal u za obleke razobešeno. Priča Marija Avbelj je izpovedala, da nista zakonska Krt, ko sta k nji prišla v stanovanje, imela razen slabe obleke, ki sta jo imela na sebi, ničesar drugega, še kuhinjske posode ne. Sčasoma sta si pa nabavila vsega potrebnega. Marijana Krt ni rada videla, da bi kdo zahajal v njeno sobo ter jo je vedno za seboj zapirala. Kdaj da sta odhajala obdolženca od doma, tega ona ni mogla povedati, gotovo se je to moralo zgoditi po noČi. Sioer je Jakob Krt delal pri Zupančičevi opekarni in kasneje pri Ranzicgorju, a zaslužil je komaj za preži vež. Pri zaslišanju Marije Avbelj je obdolženka jela ra7grajati, upila je, da priča laže, pograbila z mize krožnik ter žnjim zamahnila proti priči, rekcč: „Ali teh reči pa nisi videla iazobeŠenih po sobi?" Zaslišani klobučar Janez Smalo je izpovedal, da je pokazani mu klobuk njegov izdelek in še pristavil dan in letnico, kdaj je bil narejen. Temu nasproti pa je trdil Jakob Krt, da ga je v neki prodajalni kupil na Starem trgu, kar pa je priča zanikala, Češ, da nihče drugi takih klobukov ne izdeluje. Priča Demeter Štefanovič, čevljar v Rudolfovem, ie spoznal parštin^tkot svojo last. Splošno obdolženca ne marata ničesar slišati o tatvini, mar več trdita, da sta vse te reči kupila. Ukradene in pri obdolžencih najdene reči so se cenile na 212 K 8 vin. Kako premetena tata da sta zakonska Krt, sledi iz tega, da se Marijana Krt sedaj že tretjič, njen mož pa drugič zagovarja pred porotnim sodiščem zaradi tatvine. Vsega skupaj je bil Jakob Krt 6krat, njegova žena Mari jana pa 7krat zaradi kraje kaznovana. Razprava, ki je trajala do pol ene ponoči, se je končala s tem, da je bila Marijana Krt obsojena na 18mesecev težke ječe, njen mož Jakob pa je bil oproščen. Kazenske obravnave preti deželnim eodiičem. 5 požigom je grozil- Janez Aleš, pd. Remec, posestnik v Mačah na Gorenjskem, je ležal lansko pomlad hudo bolan v deželni bolnici, doma so pa bile same ženske. Ker je že taka navada, da si sosedje niso po-sebno dobri, posebno Če so si bratje, je bil med RemČevo in Koroščevo hišo vedno prepir, da je končno prišlo do tega, da je Korošcev Tonček hetel malo ponagajati Remčevim ženskam. Ker se pa sam ni hotel opeči, je najbrž nahujskal malo opitega Janeza Grosa, p. d. Dovžanovega, in ta je v noči dne 5 aprila 1. 1. začel razbijati okrog Remčeve hiše, grozil z zažigom, ako mu ne odpro, in res metal goreče vžigalice proti trskam, ki so ležale pod steno. Stvar se je izvedela. Gros je sioer šel na delo na Rumunsko, a ko se je vrnil, so ga prijeli. Vzel je ves greh našo — KoroSčev Tonček je med tem odšel v Ameriko — in danes ga je sodišče obsodilo zaradi hudodelstva nevarne groŽDJe in prestopka proti varnosti tujega imetja v dva mesecajeČe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak teden. Sodnik mu je na koncu napravil pošteno pridigo, da naj se varuje žganja; škoda, da je ni tudi sosedom, kako naj se ne sovražijo med seboj, posebno če so bratje. Telefonska m brzojaune poročilo. Ustavljen proiret." Celovec 5 marca. Tovorni promet Maribor-Celoveo-Franzenšfeste je ustavljen na nedoločen Čas. Slovani in predsedniško vprašanja. Dunaj 5. marca. Glede kandidata za državni, zborsko predsedniško mesto vlada med srankami, združenimi v ^Slovanski enoti", velika needinoJt. Kandidaturi prof Masarvka nasprotujejo klerikalni Cebi in nekateri Slovenci Zato se je sprožila kandidatura Jo s. Pogačnika. Toda tudi ta kandidatura bo najbrže padla v vodo, kernasprotujejoPogačnikovi kandidaturi celo nekateri njegovih najožjih somišljenikov. Malorusi — samooaSniki Dana j 5. marca. Maloruski klub (takozvani Ukrajinci) so sporoČdi kržčansko-sociaini stranki, da bodo glasovali pri volitvi zborničnega predsednika za dr. P£.t:aija pod pogojem, ako se odstrani ie predsedstva Slovenec Pogačnik in ako se mesto njega izvoli v prezidij Rjman-Čuk ali Vassilko. Abrahamowicz — odločil svoj dr-žavnozborski mandat. Dunaj, 5 marca. Odstopivši poljski minister rojak Abrahamowicz je sporočil predsedstvu poslanske zbor-nioe. da odlaga svoj državuozborski mandat V ponedeljek ga oesar sprejme v poslovilni avdijenci Pri prvi prdiki bo Abrahamowicz poklican v gosposko zbornico NjvI poljski min'Ster-rojak. Dunal o- marca. Novega poljskega ministra-rojaka dr. Dulebo bo oesar slovesno zaprisegel v ponedeljek. Grof Forgach nosi sabo ultimatum? Be'grad 5 marca. Avstro-ogrski poslanik grof Forgach se je vrnil v Balgrad. Govori se> da je prinesel sabo ultimatum, ki ga izroči srbski vladi pri prvi ugodni priliki. Srbija ni odnehal«. Bol gradi 5 marca. Vesti dunajskih m inozemskih listov, da je Srbija odnehala od vseh svojih terjatev glede teritorialnih in gospodarskih kompenzacij ter odločitev o svoji usodi izročila velesilam, so od kraja do konca izmišljene. Srbija vztraja slej kot prej na svojem znanem stališču. Možnost vojne. Ber&lin, 5 marca. nVo=*sisehe ZeituDga javlja iz B^lgrada, da vojno razpoloženje se vedno narašča in da računa vse z možnostjo vojne v najbližji bodočnosti. Vojaika uprava je odredila že vse potrebno, da lahko armada vsak hip v popolni pripravljenosti odkoraka na bojišče. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kamniku- V mesecu svečanu 1909 je 248 strank vložilo 62 130 K 99 v, 156 strank dvignilo 46 168 K 75 v, 8 strankam se je izplačalo hipotecnih posojil 18.^00 K, stanje hranilnih vlog 1.744 485 K 16 v, stanje hipotecnih posojil 1,268114 K 19 v, denarni promet 323.288 K 20 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februarju 1909 je 343 strank vložilo 130.732 K 07 v, 356 strank dvignilo 166 586 K 05 v, 9 strankam se je izplačalo posojil 28 890 K, sta nje hranilnih vlog 4,573 579 K 90; v, stanje hip. posojil 2 850 817 K 45 v, denarni promet 634 812 K 81 v. — Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu februarju 1909 je 245 strank vložilo 86 530 K 24 v, 236 strank vzdignilo 60 146 K 56 v, 24 strankam se je izplačalo posojil 33 100 K, denarni promet 306.473 K 21 v. — Mestna hranilnica v Novem mostu. V mesecu februarju 1909 je 243 strank vložilo 63 222 K 72 v, 199 strank vzdignilo 54 841 K 62 v, torej več vložilo 8381 K 20 vin., 6 strankam se je izplačalo hipotecnih posojil 8200 K — v, 313 menio seje eskomptovalo za 95 108 K — v, stanje vlog 3,483 224 K 62 v, denarni promet 377 007 K 39 v. Vseh strank je bilo 1049. *n.ne oana audimpesti •no 5. marca 1909. T«] Pšenica za Pšenica za Rž za Koruza za Oves za april 1909 oktober 1909 april „ maj april , Efektiv. f> vin. ceneje za 50 kg K 1355 za 50 kg K 11-25 za 50 kg K 10*3 za 5C kg K 7 48 za 50 kg K 870 Hgfggrs^ifae porodit* Tiftina nanl)a daj«: •oaorslal sastap v Ijukljani, iigar pisarne io v lastnej baninej hiii ir !£3i «bmss 3» n& .2* S*ji JS* ras. Smračite *fc*«e>w© niifnirasn^iim i i'iiJuiiumaMBamssiBmmManBi Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode eenjnje takoj in uajkolantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička isdatnt podpore v narodne in občnokoristni namene. Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto P u s t o s 1 e m š e k. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. W.Q 667^336647