poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V Četrtek, dne 1. decembra 1927. St. 273. Posamezna Številka 1 Dh Naročnina Dnevna ItdaJ« za državo SHS mesečno 20 Din polletno 1ZO Din celoleino 240 Din za inozemstvo meseCno 33 Din nedeljska izdala celole no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici il. 6 111 HoAoplsl se ne vračalo, nelranlclrana pisma se ne sprelemalo * Uredništva telnfon št. 2030, upravnlštva šl. 2328 Političen list sca slovenslci narod Cene oglasov l slolp. pedi-vrsla i noli oglasi po 1 30 ln 2 D, veC|l oglaal nad 43 mm viklne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v urednllkem delu vrstica po 10 Din □ Pn vežlem □ naročilu popust Izide ob 4 z. I u t raj razen pondelJKo ln dneva po prazniku ■ Čekovni Uprava le vKopllarlevI ul.šl.6 . račun: C/ublfana štev. 10.650 ln IO.J4P rale, Ša št. 39.011 i te, Saralcvošl. 7363, Zag . Praga In Dunal šl. 24.' 797 1X11.1918-1.XII. 1927 Prav za prav je država taka, kakršno hočejo državljani, kot jo vidi prebivalstvo. Čim več je v njih duha, notranjosti, srčnih, etičnih iu intelektualnih vlakenc, ki vodijo od posameznika do te naravne tvorbe in božje ustanove, tem večja je volja ustvarjanja in soodgovornosti na celoti, tem krepkeje stopa ta družina v svet. Če že ne naravna pamet, čas in duh politike, vsaj zgodovina uči. Angležu je britski imperij nekaj tako vzgojenega, tako naravnega, da se samo ob ^ebi razume, da pred koncertom, pred prireditvijo, strankarskim zborovanjem konservativcev, liberalcev ali delavcev zadoni najprej državna himna, simbol zveze, skupnosti, skupne slave in skrbi, potem pride šele drugi košček tega življenja na vrsto. Kaj tak narod premore, priča ravno ta ogromna oblast, ta tchtnica med mirom in vojno, ta veliki svetovni gospodar! In kako se država na tak narod lahko zanese, dokazuje Lloyd George, ki je brez splošne vojaške obveznosti in stalne armade postavil v vojni milijone angleških dobrovoljcev na bojno polje za mater domovino. Francoz nam navidezno prihaja celo kot šovinist pred očmi, ki je v vse svoje takorekoč zaljubljen, ki se povsod, kamor pride, ne le da ne izgubi, ampak celo razširja — s propagando svoje kulture in civilizacije. Naj si pa je občutek tak ali drugačen, nihče ne more očitati francoskemu narodu, da ne bi vedel, kaj hoče, da tega ne bi tudi praktično dokazal in sploh živel v tej francoski celoti. In tako pri ostalih narodih, kjerkoli se jim je že posrečilo streti patrijarhalne ideje, da je država last kneza. Tako v mali Švici, kjer se človek v razgovoru s to ali ono švicarsko narodnostjo skoraj čudi, da je »en pojem Švicarja« preko vseh narodnosti tako globoko vkoreni-njen; tako v Italiji, kjer moramo priznati, da je ena izmed osnov fašizma tudi ustvarjanje tega vseohčega italijanskega državljana, ki naj se zaveda, da je roien v Italiji; tako v Nemčiji, kjer je celotna nemška državljanska politika na delu, da ustvari nemškega državljana v srcu z nemško državo. In tako drugod! Povsod iskanje, tipanje za tisto platformo, ki naj državljane združi, da jim cilj bodočnosti, vcepi voljo, čast, skupnost, narod, domovino in državo. Mi, jugoslovanski narodi, teli stoletnih tradicij še nimamo. Nasprotno: Bili smo, ker v tujih državah, prav do zadnjih desetletij državi opozicionalen element. Toda tudi ta doba je minila; mladi, kot iz pragozdov, brez primesi težko gibljivega plemstva in številnih pokroviteljev, smo planili v svet z narodno državo, in danes stojimo že 9 let tostran barikad! Mnogo dela, mnogo evolucij, a vendar le — začetek! Kje je platforma, na kateri bi z večjim poudarkom, bolj hitro kot doslej, vzgojili tega državljana, na kateri bi prišli do cclote, do poti, po kateri bi znosno in zavedajoč se vsaj enega skupnega cilja skupaj hodili? Nevredno bi bilo svečanostnega dne, katerega mora vsakdo doživeti in občutiti kot praznik, če bi n. pr. zašli na notranjo upravno borbo. Ta ni samo naša; poznajo jo vse države; v Češkoslovaški in Nemčiji ter Poljski se vodi z neprimerno večjo srditostjo kot pri nas. Finančne težkoče so enako svetovni otrok, lasten vsem evropskim državam brez izjeme. Pomanjkanj? tehnike in prometnih sredstev gre po večini na rovaš dediščine po bivši avstro-ogrski monarhiji, ki gospodarskega dviga teh pokrajin ravno ni hotela. Če so dane različne mentalite-te, načini splošnega življenja, različne preteklosti, s tem še ni rečeno, da jc izključena harmonija v državljanski vzgoji! Za notranjost gre! Za vzgojo gre! Za sodobne ljudi in mladino, ki dorašča v veliko, četudi trudapolno bodočnost. Pruski učitelj je dobil vojno leta 1866.; premajhen pa je bil za svetovno. Francoski je izgubil Napoleonovo leta 1870., dobil pa je vojno francoskega naroda leta 1918.! Z drugimi besedami: Problem vidimo v tem, kako vzbuditi v nas vseh tiste notranje etične vrednosti, ki zametujejo greh, zlorabo za skupnosti bolj še kot na lastni osebi; ki vzbujajo veselje na skupnem delu, ker vidijo v tej naravni celoti naravni organizem višje vrste; ki družijo in ne razdvajajo po nepotrebnem; ki vidijo v napredku celote lastno čast in ki ver-jejo, da imajo kot narod, kot ta država, božje, zgodovinsko poslanstvo v svetu! Katolicizem je storil povsod že svojo dolžnost. Tako drugod kot pri nas; (ako v Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Poljski, Češkoslovaški, Avstriji, tako v Italiji, dokler ni stopilo na to cvetje surovo kopito fašizma; tudi v Jugoslaviji. Od majniške deklaracije do danes! Prenovljenju dan, naravni organizem podpirajoč bo slej kot prej najtrdnejša opora etične evolucije, miselnosti, Zopet poizkušen atentat makedonskega komiteja. Zločinci položili bombo na progo pri posta ji Kočane. — Čuvaj preprečil nesrečo. — Makedonski komite pripravlja nadaljnje atentate. r Belgrad, 30. nov. (Tel. »Slov-«) Današnje časopisje priobčuje sledečo vest iz Štipa: >Po atentatu na progi Kumanovo—Skoplje na postaji Aleksandrovo pred desetimi dnevi, se je danes ponoči izvršil nov poizkus atentata na vlak na progi Kočna—Štip. Popolnoči okrog 1 zjutraj je železniški čuvaj pregledoval progo. Na 83. kilometru v bližini postaje Koča-ne je opazil, da je zemlja na progi razkopana. Pod tračnico je opazil čuden predmet. Ko je pristopil bližje, ie videl, da je bomba. Čuvaj je takoj presekal žico, ki je spajala bombo z baterijo. Istočasno je že prihajal potniški brzovlak iz postaje Kočane. Čuvaju se je posre- čilo, da je vlak ustavil. O dogodku se je takoj obveslila policija, nakar je na lice mesta prispel okrajni glavar. Policija jc takoj pričela s preiskavo. — Povodom lega najnovejšega atentata niakedonstvujoščib je zavladalo v oblasti veliko ogorčenje. — Nadalje poročajo, da je orožništvo obkolilo vse okoliške vasi in da vodi preiskavo z največjo energijo. — Iz Skoplja poročajo, da se je makedonski komite, ohrabren po najnovejšem aktu Kima in Tirane odločil, pripravljati nove atentate. Kakor izgleda, se bodo ti atentati vršili na železniške objekte- Rusi v Ženevi: Kar je v zvezi z vojsko, se mora prepovedati. Rusi so na razorožitveni konferenci prava senzacija! — Vse zastraženo. — Litvinov predlaga, tla se vse bojne sile razpuste. — Angleži ljubosumni. (Telefonsko poročilo sSlovenčevega« dopisnika.) v Ženeva, 30. nov. Tretje zasedanje raz-orožitvene konference, ki se je danes pričelo, je osredotočilo nase zanimanje vseh krogov. Posebno prisotnost ruske delegacije je senzacija, ki se je že dolgo pogrešala. Varnostne odredbe so bile silno stroge. Pristop k palači Društva narodov je dovoljen samo s posebnimi legitimacijami. Zaprte so za promet vse ceste, ki vodijo k stekleni verandi palače kjer se vršijo razprave. Odkar je prispela angleška delegacija, se jasno opaža med delegati angleška propaganda, rla se Rusom leolikor mogoče ovirajo govori. Rusi že sedaj izjavljajo na to, da bodo z najostrejšimi sredstvi odbili take poskuse. Litvinov se je včeraj dolgo mudil na posetu pri dr. Benešu, o katerem se smatra, da bo določen za predsednika varnostnega komiteja. Ko je danes dopoldne predsednik Loudon otvoril zasedanje razorožitvene konference, je takoj imel zanimiv nastop Litvinov, ki je izjavil, da mu ae bo mogoče izraziti svoje mnenje glede udeležbe sovjetske Rusije v varnostnem komiteju, če ne bo poprej razgovora o splošnem razorožitvenem vprašanju. Nato je imel dolg govor o neplodnosti dosedanjega dela Društva narodov, o nemožnosti odstranitve militarizma pod kapi-falističnim sistemom ter o dosedanjem prizadevanju sovjetske republike za razorožitev. Nato je predložil program ki ima 14 točk in ki govore o popolni razpustitvi vseh bojnih sil na suhem, v vodi in zraku, o prepovedi re- krutiranja, porušenju vseh trdnjav in vojaških naprav, o porušenju oporišč za vojske in brodovje, o prepovedi sestavljanja vojaških državnih proračunov, o razpustitvi generalnih štabov, o zakoniti prepovedi vojaške propagande, vzgoje mladine in o zakonskih načrtih za strogo kaznovanje vseh prestopkov teh raz-orožitvenih določb. Dalje je kritiziral delovanje razorožitvene komisije, ki mora svoje metode Spremeniti načelno, in predložil resolucijo. da naj konferenca sklene: 1. da začne takoj izdelovati podroben načrt konvencij o splošni razorožitvi na temeljil predlogov sov-ietske delegacije, 2. da se najpozneje meseca marca 1928 skliče razorožitvena konferenca, da razpravlja o leh predlogih in jih sprejme. Ta resolucija se ie stavila v spoznanju, da ima sedanje razorožitveno delovanje tendenco trajno ojačiti države in da mora neizogibno voditi do oboroženih konfliktov, da odvnja prebivalstvo od mirnega dela ter da velike države dobivajo s tem sredstva za zatiranje malih narodov in kolonij. Samo popolno porušenje vsake oborožitve more biti prava garancija varnosti in preprečenja vojne. Končno je Litvinov še sporočil, da je sovjetska vlada obenem z noto Poljski poslala tudi Litvi noto o poljsko-litvanskem konfliktu, v katerem nujno svetuje litvanski vladi, da se pomiri s Poljsko, da tako konča že šest let obstoječe nevarno vojno stanje. Litvinovi predlogi so ie preenosiavni Boncour odgovarja Litvinovu. Amerika in Rusija ne marata k sejam varnostnega kom iteja. v Ženeva, 30. nov. Po nenadnem nastopu Litvinova je na popoldanski seji pripravljalne razorožitvene konference skušal predsednik Loudon razpravo preložiti na jutri, ker je ruska delegacija predložila še deset strani dolg dokument. Litvinov pa ni popustil. Rekel je, da bi se sicer pokoril sklepu, da pa mu je ljubše, da se vrši debala o njegovem predlogu čim prej. Razen tega pa mora opozoriti na to, da je odločitev postopanja njegove delegacije glede varnostnega komiteja odvisna od rezultata le debate. Paul Boncour je izjavil, da se mu iz uljudnosii napram ruski delegaciji, ki je prvič tu, zdi potrebno reči, kaj se misli o ruskem predlogu. Litvinova kritika o dosedanjem delu komisije je sicer vse prej kot prizanesljiva ter bo komisija imela strogega kri"'"!. Radi tega se Boncour nikakor noče pritoževati, izkušnja pa je pokazala, da dobra volja sama, kakor lo misli ruska delegacija, ne zadošča priti do praktičnih rezultatov. Vse delegacije so prišle v Ženevo z dobro voljo za čim najpopolnejšo razorožitev. Litvinovi predlogi [>a so le preenostavni. Litvinov naj nima vlisa, da se njegovi predlogi ne smatrajo resnim, vendar popolna razorožitev ne bi nič iz-premenila na sedanjih svetovnih prilikah brez odločilnih garancij varnosti. Male države bi bite ravno tako, kakor danes, izročene velikim jugoslovanskega državnega etosa v harmoniji z narodnimi etosi! državam na milost in nemilost. Francoska vla-dn ie imela čast, tla je to načelo vedno zastopala v razpravah. Glavna težkoča za resnično razorožitev je v pomanjkanju mednarodne miselnosti, kar je krivo, da države nočejo prevzeti odgovornosti nase, skleniti skupne obrambne ukrepe proti napadalni državi. Tak sklep bi popolnoma zadostoval, da poženo vsakega napadalca v beg. Nato se je Boncour zahvalil ruski delegaciji, da je prišla v Ženevo, ker dosedanje delo komisije je Irpelo tudi radi lega. ker ni bilo sodelovanja Rusije. Grof Benistorff je predlagal, da se o ruskih predlogih razpravlja pri drugem čitanki načrta konvencije. Temu predlogu f je pridružil dr. Be-neš Datum drugega čitanja pa še ni določen. — Nato se je začela debata o sestavi varnostnega komiteja, kateremu pripada vseh 21 član-v Društva narodov, ki so zastopani na razorožitveni konferenci. Zedinjene države in Rusija sta povabljeni, da tudi pošljeta delegacijo v ta komite. Po izjavi ameriškega delegata pa Zedinjene države nc bodo pripadale temu komiteju. Tudi Litvinov je izjavil, rla se sovjetski delegati ne bodo udeležili dela var-lv-^ga komiteje tem manj, ker ta dela temeljijo na sklepih Društva narodov in Sveta, p-' katerih sovjetska Ru iia ni sodelovala. Naročajte ,Slovanca'l Voldomaras, predsednik litovske republike. Briand: Jugoslovanska podlaga balkanskega Locarna! v Pariz, 30. novembra. (Tel. »Slov.«) V parlamentu je prišlo danes do živahne debate o francosko-jugoslovanski pogodbi, ko je socialistični poslanec Fontanier očital vladi, da je vsled zakasnele objave besedila pogodbe dala priliko za najdivjejše vesti in kombinacije. Ko je Fontanier izjavil, da se pogodba često smatra v inozemstvu kot replika Francije na italijansko politiko in posebno na tiranski pakt ter na italijansko demonstracijo brodovja pred Tangerjem ter da se je tako tolmačila tudi v jugoslovanskem in angleškem tisku, je Briand energično protestiral: »Ta interpretacija je neobjektivna in ne odgovarja dejstvom. To je tem manj resnično, ker je pogodba bila parafirana že pred 18 meseci Kritika angleškega tiska se ne strinja z mnenjem m pristojnih londonskih mestih ter je deloma samo izraz štabe volje, ker dr. Marinkovič ni prišel tudi v London. Dr. Marinkovič je sicer imel namen iti v London, moral pa se je vrniti naravnost v Belgrad radi notranjepolitičnih dogodkov.« Nato je Fontanier opozarjal na to, da se situacija na Balkanu zaostruje nevarno, kjer tvorijo nacionalna nasprotstva, ki jih očitno umetno pospešuje neka zapadna sila, -esno nevarnost za mir. Pogodba more samo ted .j služili miru, če je res mišljena kot podlaga za balkanski Locarno. Ko je Briand zagotovil, da je to izrecni namen sklenjene pogodbe, je odgovoril Fontanier, da bi potem obe vladi storili bolje, če bi počakali s podpisom, ker je pogodba v današnji obliki samo prispevala k temu, da se je samo še poostrila situacija, ki jc vsled italijanskih aspiracij na Balkanu že itak zelo napeta. Ne more biti dvoma, da je pogodba prinesla direktno nasprotstvo z Italijo. Italifa napadalne vo- jaške pogodbe, krivdo pa v li na tiste, ki varu ešo mir! v Milan, 30. nov. (Tel. Slov.«) Belgrajski po. rocevalec milanskega »Popolo d' Italia Parini piše danes o problem u Macedonije in pravi. d;i se Evropa udaja nespametni zmoti, če misli, rla bo mir pn rešitvi macedonskega vprašanja. Balkan je evropski sod smodnika, ki jo vsak čas pripravljen na eksplozijo, Evropa pa je straženje poverila Srbom ki so po svojem temperamentu požigalci Francija in Anglija mislita, da more diplomatska intervencija v Sofiji odpraviti vsak krvavi dogodek v Macedo-m ji. Nato podaja Parin: sliko dogodkov, ki morejo dozoreli. Nekega dne, ki ni treba, da je predaleč, bo Srbija, vladnim po avanturističnih generalih, porabila navaden umor v Macedoniji za to, da bn 'vko rakala v Bolgarsko, katero bo dolžila sokrivde" Srbska vojska bo zasedla bolg rsko ozemlje in Sofijo Bolgarija se s svojimi 17.000 plačanimi voiaki ne bo mogla upirati, ker Jugoslavija lahko postavi poldrug milijon vojakov. Velesilam in Društvu narodov ostaneta samo dva pota. ali dn se zadovoljijo z novim položajem in trpijo srbsko hegemonijo na Balkanu od Adrije do Egejskega in Črnega morja, pri čemer nacionalno ne bo več bolgarskega naroda, ali pa da se vmešajo, in evropska vojna je Društvo narodov je popolnoma nezmožno jamčiti mir med narodi. Nato Pa rini zgodovinsko opisuje macedonski pokret in trdi, da je bilo proteži-ranje Srbov v svetovni vojni na škodo Macedonije edini vzrok, da je Bolgarsk i stopila na stran osrednjih držav. Skupno je vseh Mucedoncev 1.800 000 ki so razdeljeni tned Bolgarsko. Grško in Jugoslavijo. Na Bolgarskem imajo vse pravice, so spoštovani državljani ler bodo dali novo vodilno bolg irsko kasto. Na Grškem so izpostavljeni zavratni spretni politiki, v Srbiji pa so pod terorjem. Tu je 000.000 Macedoncev. ki se bodo radi zatiranja spremenili v 600.000 političnih banditov. Srbi in dejstvo, da je nekaterim velesilam vse eno, so kri. vi, da dozoreva na Balkanu tragična situacija, ki ie nevarnejša, kakor ona leta 1914. Ka; ie< v Belgradu novega? »Politiku« poroča o sestauku med g. .Iovano-»ičem in Davidovifem, o/ PribU-eVlieni. U. Jova-aovič jo poseatanku reftcl. da jo lloinokralskl blok danes se vedno tam, Ujer je bil, lo je, da ga ni ln j ja i7.1 epa tudi Se ne bo. Mo odseva iz polemike med Pribičevičem m Uroloni. O .Tovanovič kot strumen opczlcionnlec je seveda slejkoprej za lcon- j filtracijo vseli demokratskih Strank in sicer, kakor ' pravi rtodaj, ludi zaradi resne zunanje situacije. ! >Pakt s Francijo ni dal lega, kar se je pričakovalo. | Kajti takoj '.v njim je prišel vojaški paki med | Albanijo in Italijo. pu tudi Bolgari so nekoliko | povišali svoj glas.' f. nami du so samo Krancija, i Nemčija in češkoslovaška. Znkjj bi lo /.ahtevali ' koncentracijo demokratskih* strank, g. .tovanovič ne pove. Nn ilrugl strani ^nnja o taki ltone»ntrnciji tudi g. Radii, ki pa v svoji živahni domišljiji vidi to koalicijo skoraj ustvarjeno in sicer z g. Mariukovičem na čelul Tej koaliciji se bo pridni- j žile tudi 50 radikalov! Tako Radii vedno skrbi za nabavo belgrajske publike. G. Radiču se tudi očita, da išče /.veze z. radikali, /.lasi: /. Aco Stanojevifem, da bi se ustvarila kakšna kombinacija-, pa ga tudi A ca Stanojevič ne mara. Da je Vukičevič Radiča absolutno odklonil. jp mano- Zdi se, da so se vršili neki razgovori le med Bndifeni in pašičevci. Obenem s sestanki raznih opozicionalnili prvakov se je vršila v lielgradu tudi seja ožjega glavnega odbora radi' ,tlne stranke V tem odboru Dovolj smo trpeli! Morate nam dati svobodne volitve v profsojuzih, morate nam dati kontrolo de!avcev nad proizvodnjo, dovoliti nam morate revizijo kolektivnih pogodb v interesu delavcev! Morate dali pomoč brezposelnim to-tarišem, žrtvam NEP-a! Morate očistili truste in sindikate! Če se to ne zgodi, tedaj: Do! s komunističnimi apartčiki! Vrnite tovarne delavcem. Vsa oblast naj pripade komunističnemu svetu!« Pi .glas je jako zanimiv in poučen. Vidi se, da so nastali v Rusiji po diktaturi sovjetov novi socialni problemi, ki zahtevajo rešitve. Tudi se iz proglasa razbere da opozicija, ki je sicer skrajno leva in »čisto, komunistična, zahteva demokracijo, seveda v svojo korist. tfanšu odklanja BratJasia. v BukareSl, 30. nov. (Tel. Slov.«:) Danes dopoldne je !>il na stanovanju bolnega zunanjega ministra Titulesca daljši razgovor med ministrskim predsednikom Vintilom Bratia-nom, notranjim ministrom Duco in voditeljem narodno kmetske stranke Manioin. l'o razgovoru je Maniu izj:ivil svojim prijateljem, da mu je danes Bratianu prvič stavil precizne predloge in jih predložil celo pismeno. Vesl, da mu je ponujal Jest ministrskih protfeljev in polovico poslanikih mandatov, je neuteme-lj >ia. Stališče njegove stranke je znano. Iz te izjave Mama sp da sklepati, da je Maniu od' Ioni 1 Bratianove predloge. Bratianu so bo posvetil financam. v Bukarešt, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Vintila Bratianu je novinarjem podal izjavo o gospodarskem položaju Romunije. Prepričan je. da bo Romunija v kratkem mogla skleniti večjo inozemsko posojilo. Doslej je z Romunijo linančno hudo ravnal, ker ie skušal izlečiti vojne rane. Odslej pa sc bo 7.oocf posvetil svojemu staremu poklicu kot 'nženjer, da izgradi finance. Namerava izvesti stabilizacijo leja, ne pa valorizacije. vendar ravno tako kot Poincare nc more točno označiti časa začetka stabilizacije. Predbomm zasedanje skupščine. -OpozkMa sabotira delo. t Dr. Hodžar: Sodišča. t Belgrad, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor smo zvedeli, se bo narodna skuffSčina šc pred Božičem sklicala na zasedanje, da razpravlja o nekaterih zadevah, ki ' sc bodo izdelale v različnih odborih. Od delovanja odborov ie odvisno koliko časa bo zasedanje trajalo. Po ftdopsru 11 q siBipjBtunoag }[iui?]soc| -mojod odbori zelo težko dokončali svoje delo. Za to jc najboljši dokaz davčni odbor, kjer je opozicija danes pričela delo sabotirati. Nastop opozicije v davčnem odboru, kjer je pričela ' z obstrukcijo, jc tembolj vreden obsodbe, ker ie znano, da je seljačko-demokratska reakcija delala velikansko agitacijo in poskušala to zadevo izkoriščati v agitacijske namene. Ko pa jc bi! zakon po vladi predložen in je bila sprejeta nujnost za njen predlog o izenačenju davkov, je pričela scljačko-demokratska unija z obstrukcijo. Kljub tej obštrukciji se je nadejati, da bo odbor delo dokončal, ker jc brez dvoma zakon o izenačenju davkov ena izmed najvažnejših potieb za državo. Demagoška taktika radičevcev in iara demokratov šze-rsaeena davkov. r Belgrad, 30. nov. (Tel. »Slov. ) Davčni odbor je nadaljeval razpravo o zakonskem'na črtu /.a izenačenje davkov, in sicer o odredbah gii'de zemljiškega davka. — Obširna debata se je vnela radi obdavčenja zemljišč v mestih s tiutorimi se špekulira. Po zakonskem načrt" je določen davek, ki je velik za zemljišče najboljše kakovosti v dotičnem mestu. Nekateri govorniki so zahtevali, da se ta zemljišča radi špekulativnih razmer lastnikov znatno obdavčijo. Poslanec Pušenjak je predlagal, da naj ostane besedilo teksta, da pa naj se eventuel-ni davek na povišano vrednost zemljišča prepusti s a m o u p r a v a m. Predlog se je sprejel. Na tej seji je šlo delo odbora z.elo počasi izpod rok. ker so radičevci in njihovi zavezniki. samostojni demokrati imeli pri vsakem členu dolge govore. Tako je n. pr. radičevec Krajač pri enem členu govoril petkrat. Kdor pozna iuajača, si lahko predstavlja, kako dolgo so trajali njegovi govori. Obnašanje enih in drugih kaže, kako izrabljajo vprašanje iz.-enačenja davkov v demageške svrhe. Predloži nujen predlog, da naj se predloži lai\ski davčni zakon. Vlada je predložila izboljšan zakon, sedaj pa .govorijo proti. Lani, ko je bil predložen slab davčni zakon, so molčali in glasovali na vsej črti z.a ta slab zakon in prepustili drugim strankam, da so ga znatno zboljšale, Krivda bo padla na railičevce, če ne bo zakon sprejet pred sprejetjem proračuna. To se bo zgodilo, če bodo radičevci in samostojni demokrati nastopali tako, kakor so nastopali na današnji seji. Isiotako dolga debata se je vršila radi ugotovitve čistega katastrskega donosa. Vladni predlog se je sprejel z. malimi stilističnimi spremembami. Prihodnja seja bo v petek. Jutri ne delajo ne skupščina ne skupščinski odbori radi narodnega praznika. Razmere v radikalni stranki se kanso'*d ra o„ r Belgrad, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor smo zvedeli iz V,ukičevičeve okolice, je prišlo povodom poslednje seje radikalnega glavnega odbora med Vukičevičem in Stojadino-vjčeni do popolnega sporazuma glede sklicanja strankinega kongresa, Kongres radikalne stranke, ki se že več let ni vršil, bosta sklicala Vukičevič in Stojadinovič skupno. Datum še ni končroveljavno določen, vendar je pričakovati, da se bo kongres vršil v prvih mesecih prihodnjega leta. Ta spoiazum sicer ni velike važnosti, ker je jasno, da ima tre-rutno Vukičevič za seboj ogromno večino radikalne stranke, vendar pa je značilno za sedanje stanje, kar najbolj jasno dokazuje, da se razmere v radikalni stranki konsolidi-rajo in da so vesti o nekakih manifestacijah za dr. Ninčiča in druge proti Vukičeviču, če ne netočne, pa vsaj brezpomembne. Sela vh$e« r Belgrad, 30 nov. (Tel. »Slov.« Na več kot triurni seji je vlada danes razpravljala o zakonskih načrtih, ki se deloma nahajajo pred plenumom vlade, deloma so se že razdelili posameznim odborom. O posameznih zakonskih načrtih in njihovi vsebini smo že poročali. Na seji se jc razpravljalo o zakonskem načrtu o ceniralni upravi, vendar se debata o njem še ni končala. Notranji minister je predložil spremembe k zakonu o narodnem priznanju Nadalje se je razpravljalo predvsem o tistih zakonskih načrtih JVapa«, k: it- bila svoječasno v zvezi z monnpolsko upravo in je ponudila, sporazum glede odkupa, oziroma ureditve vprašanja, o lastništvu te tovarne, ki dol<*o časa stoji. Vlada je predlog tovarne odklonila. v Kovno, 30. nov. (Tel. »Slov.«) V ministrskem svetu se je Soglasno sklenilo, da se Litva nikakor ne odreče Vilni in da se pred izročitvijo Vilne ne vzpostavijo nikaki normalni odnošaji s Poljsko. Proslav« narodnega praznika. r Belgrad, 30. nov. (Izv.) Jutri sc bo v Belgradu vršila svečana proslava praznika našega zedinfenja. V katoliški cerkvi bo ob 9 dopoldne slovesna služba božja. Posebna dc-putacija narodne skupščine, v kateri je od Jugoslovanskega kluba dr. K u 1 o v e c , odide v Topolo, kjer sc na grob pokojnega kralja Petra položila vencc. Nj. V. kralj bo delcgacijo Sprejel v posebno avdicnco. Reorganizacija finančnega ministrstva. r Belgrad. 30. novembra. (Izv.) V finančnem ministrstvu je posebna komisija končala delo na uredbi o organizaciji finančnega ministrstva. Ta uredba sc bo v najkrajšem času predložila narodni skupščini. Po tej uredbi sc bodo ukinili številni pododdelki ter se bo pri tej priliki izvršila tudi redukcija nepotrebnega uradništva. Ljapčev ponovno obsoja atentate. r Sofija, 30. novembra. (Tel. ->Slr>v.« Na koncu debate o prestolnem govoru je predsednik vlade Ljapčev imel govor o notranjem in zunanjem položaju države. O Jugoslaviji je ministrski predsednik dejal sledeče: »Glede Jugoslavije moram omeniti, da je ta naš sosed napravil stroge ukrepe, kakor n. pr. popolno zaprtje meje, da bi se preprečili nadaljnji incidenti na jugoslovanskem ozemlju. Tudi mi obsojamo te incidente, ki škodujejo v vsakem pogledu. Z veliko nestrpnostjo pričakujemo, da se bo meja odprla. Mi ne bomo odgovorili s sličninti ukrepi.« Glede Marinkovičevega ekspozeja je dejal, da Jugoslavija ne bi smela voditi politike prestiža nasproti sosedom, marveč miroljubno politiko. 0 itaPla^sko-francoskih ©cfnošaiih ne povem ničesar, pravi poslanik Beaumarchais. e Rim, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Novi fran- 1 coslci poslanik v Rimu Beaumarchais je dal pariškemu dopisniku »Corriere della Sera« izjavo, v kateri pravi, da ne more o franco-sko-italijanskih odnošajih reči ničesar. Lahko pa reče, da se ti odnošaji ne morejo presojati na podlagi polemike francoskega in italijan-| skega časopisja. Beaumarchais upa, da se bodo megle na francosko-italijanskem obzorju razpršile v interesu Francije in Evrope, za-kar se bo potrudil. Med Italijo in Francijo ni problema, ki bi se ne dal rešiti prijateljskim opoq 'ospos afpizodo tpdojsnu tpjirepasop svoje mesto okrog 15. januarja. Med tem časom ga ho zastopal francoski odpravnik po-i slov. Ob sta^anski-avstriiski meji le »romet reva. v Dunaj 30. nov. (Tel. '.»Slov.«) Na današ-I nji seji proračunskega odbora je govoril koroški poslanec Lagger o obmejnih razmerah na južnem Koroškem, pri čemer je posebno kritiziral težkoče na italijansko - avstrijski meji. Dočim oh italijanski meji ni mogoč skoro noben mali obmejni in turistični promet, se vrši turistični promet z Jugoslavijo brez težkoe. Samo tranzitni promet od Lah uda do Celovca tii urejen Tz. T.abudske doline morajo ljudje potovali v Celovec po jugoslovanskem ozemlju v zaprtih vagonih. Kancelar dr. Seipel je izjavjl. da je mejna črta na Koroškem povzročila velike neprilike ki se pri sklepanju pogodb skušajo popraviti, vendar pa praksa prinaša vedno novo težave. Arehin - svetovnS orvak. v Newyork, 30. nov. (.Tel. -Slov.«) Ko sta Capab'anca in Mjehin zopet otvorila 24 partijo jc Capabianca po prvi potezi odstopil od igre, s čimer je AJjehin priboril kot zma-ga!ec*v 6 partijah svetovno prvenstvo v šahu. O izidu turnirja je Capabianca zelo nevoljen ter trdi v nekem članku v »Ncwyork Times«, da so bile Aljehinove otvoritve slabše kot njegove, da so bile njegove srednje igre tudi slabe, da se ;c pokazal močnega samo v končni igri. Aliehin igra brez posebnih finosti, on sam pa da je sel na turnir brez prave priprave in da niti telesno niti duševno nima več prejšnje odgovornosti ter da jc izgubil interes na igro. (Po novem načrtu zakona o organizaciji sodišč.) OKROŽNA SODIŠČA. Okrožna sodišča sodijo v civilnih spornih, izven spornih, Izvršilnih in kazenskih zadevah v prvi in drugi instanci,- kakor je to določeno v posameznih dotičnib zakonih. Okrožna sodišča so tudi konkurzna in trgovska sodišča, v kolikor te zadeve ne spadajo v pristojnost posebnega rednega trgovskega sodišča. Okrožno sodišče na sedežu apelacijskega (višjega) sodišča sodi dalje v rudarskih zadevah in vodi rudarske knjige, vse to za celo področje apelacijskega sodišča. V Sloveniji bo vršilo te posle okrežno sodišče (naslov "deželno« odpade) v Ljubljani za celo Slovenijo. Osrednjo zemljiško knjigo železnic in javnih prekopov vodi za celo državo okrožno sodišče v Belgradu. Število sodnikov in ostalega osobja pri vsakem okrožnem sodišču določa pravosodni minister. Upravo in nadzorovanje pri okrožnem sodišču vodi predsednik. Izgleda, da podpredsednikov pri okrožnih sodiščih ne bo nikjer, ker pri Hrvatih in Srbih za ta važna in potrebna mesta ni nobenega razumevanja in razpoloženja. Sekcija zakonodajnega odbora, ki razpravlja zakonski načrt o organizaciji sodišč, je črtala ustanovo podpredsedniških mest pri okrožnih sodiščih, besedo o tem bodeta imela .še plenuir zakonodajnega odbora in končno narodna skup ščina. Sodbe se izrekajo pri okrožnem sodišču v zboru (senatu) s tremi sodniki, v kolikor posamezni zakoni nimajo drugih določb. Pri vsakem okrožnem sodišču more biti po več senatov. Načrt pozna tudi poseben senat, ki se peča z osebnimi vprašanji; osobja okrožnega sodišča in njemu podrejenih okrajnih 'srezkih) sodišč. V senatih se odloča z večino glasov. Za odločitve v manj važnili slučajih ni potrebno sklepanje v senatu, določene so večinoma v skladu z avstrijskim pravom izjeme, da lahko predsednik ali odrejeni član senata tam odloča kot sodnik poedinec. Pravna mnenja v pravosodni zakonodaji in upravi ter podobno daje splošen zbor vseh, a najmanj polovice sodnikov okrožnega sodišča z večino glasov. Pri enakem številu glasov odloča predsednikov glas. V Belgradu in Zagrebu bo posebno redno trgovsko kot okrožno sodišče, v čegar pristojnost bodo spadali trgovski registri, trgovske in menične zadeve ter trgovski konkurzi. Dana je možnost, da se taka sodišča ustanovijo po potrebi tudi v drugih mestih v državi. Katera trgovska odnosno okrožna sodišča bodo izvrševala pomorsko sodstvo, je prepuščeno posebnemu zakonu. V senatu trgovskega odnosno pomorskega sodišča sodeluje mesto enega poklicnega sodnika oseba iz trgovskega stanu odnosno iz brodarske stroke. Razdeljena so okrožna sodišča po pokrajinah, po zakonskem načrtu dobijo Bačka, Banat in Baranja sedem okrožnih sodišč; Hrvatska, Slavonija in Srem ter Medžimurje devet do deset; Slovenija štiri do pet; Dalmacija štiri; Bosna in Hercegovina šest; Srbija in Črna gora sedem in dvajset. V vsakem okrožnem sodišču je podrejenih gotovo število okrajnih (srezkih) sodišč. Kar se tiče Slovenije, ostane v bistvu vse pri starem. V Srbiji in Črni gori doslej organizacija sodišč v našem smislu in v smislu predstoječega zakonskega načrta ni izvedena. Okrajnih sodišč sploh ni, potrebno bi bilo radi tega na nove ustanoviti okrog 150 okrajnih sodišč in bi še komaj v vsakem okraju bilo po eno sodišče. Nasprotno pa imajo mnogo preveč okrožnih sodišč, od katerih je treba približno polovico ukiniti, tako da bi jih ostalo okrog 25. Ker pa to pri naših finančnih prilikah, čeprav načrt v novi organizaciji sodišč postane zakon, v doglednem času ne bo mogoče (morda igrajo vlogo še drugi razlogi), se je ponovno poskušala stvar zavleči in ureditev sodišč V Srbiji in Črni gori prepustiti posebni uredbi. Ta poskus je doslej vedno propadel v zakonodajnem odboru, ker ni v skladu z ustavo, ki zahteva za vsako ukinitev in postavitev sodišč brez izjeme zakon. Pa tudi če se ureditev sodišč v Srbiji in črni gori prepusti v skladu z ustavo bodočemu posebnemu zakonu, petem skoraj ni potrebe za nov zakon v organizaciji sodišč v ostalih pokrajinah. Zboljšanje pravnega reda v državi more donesti samo dober in enoten organizacijski zakon, ki velja in se tudi izvršuje brez izjeme v celi kraljevini. v Varšava, 30. novembra. (Tc!. »Slov.«) Kakor poročajo poljske vesti iz. Kovna, sc je litvanska garnizija v Vilkomirsku uprla proti Volde-inarasovemu režimu in ustanovila vojaški svel. ( Nadaljnja poročilu javljajo, da so biti nekateri i voditelji ptiča že aretirani. NezadnvoUn? poslanci na? postanejo ministri. v London, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča -Westminster Gazette«, namerava angleška vlada izvesti o novem letu rekonstrukcijo kabineta, da nekatere konservativne poslance, ki s politiko vlade niso zadovoljni, pomiri z imenovanjem ministrom. Trije člani kabinet a, baje trgovinski, transportni in pomorski minister, bodo dobili plemstvo in pridejo tako v gosposko zbornico, s čimer se v kabinetu naredi prostor za druge. v Bukarešt, 30. nov. (Tel. »Slov«,) Med I »oljskim, češkim in jugoslovanskim poslanikom v Bukarešti in med romunskim Aero-klubom se vrše pogajanja, da se osnuje dnevni zračni promet met glavnimi mesti Romunije. Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Elektrika in plin v gospodinjstvu. Še živi med nami dosti ljudi, ki v svoji mladosti niso poznali druge luči nego trsko na čeleš-niku, oljnate leščerbe in pa sveče. Kazsvetljevalna sredstva se torej tekom tisočletij človeške civilizacije niso bistveno izpremenila. Proti koncu minotega stoletja je prišla v rabo petrolejka, ki je pomenjala znaten korak naprej, dasi je tudi ona — in še prav posebno ona —okuževala zrak s smradom in dimom, bila vedna nevarnost za eksplozijo in ogenj in zahtevala mnogo neprijetnega, umazanega dela. Pa tudi občutno draga je bila petrolejska luč. Ni pa še bila petrolejka prodrla do zadnjih gorskih vasi, ko je že vstala nova luč, ki se pač neprestano izpopolnjuje, ki bo pa svetila človeštvu ikozi tisočletja, kakor preje trska in leščerba: električna luč. Prednosti električne razsvetljave so tako velike, tako vsestranske in očite, da na mah izpodrine vsa druga razsvetljevalna sredstva, kamorkoli le dospe ukrojena, v tenko žico uklenjena električna sila. Z njo tekmuje le še svetilni plin, ki se je uveljavil nekoliko pred elektriko, ki pa iz mnogih razlogov, posebno pa zaradi dražje napeljave danes pri nas ne prihaja v poštev razen v mestih Elektrika je pa prodrla že v najskritejše gorske vasice — kjer sta le na razpolago dve drugi veliki naravni sili: voda za pogon turbin in pa — človeška podjetnost. Vsega tega v naši Sloveniji ne manjka, zato pa tudi stojimo v uporabi elektrike ob strani najnaprednejšim državam na svetu. Lani je znašala poraba, električnega toka v Sloveniji 200 kilowatnih ur na vsakega prebivalca, v ostalih srednjeevropskih in zapadnoevropskih deželah pa le po 140—170 Kw ur. Samo Švica nadkri-ljuje Slovenijo in se kosa s Kanado in Združenimi državami. Kuhinja v bodočnosti. Vendar se rabi pri nas elektrika večinoma še samo za razsvetljavo in pogon strojev in naprav v raznih obrtih odnosno industrijah, dočim je električen obrat v gospodinjstvu skoraj še neznan. In vendar je elektrika že tako napredovala, da more vsako gospodinjstvo, ki ima električno napeljavo, najti v električni sili služabnika, ki vse zna, ki molče, točno in hitro opravlja najtežja pa tudi najnatančnejša dela, ki se nikoli ne utrudi in nikoli ne godrnja. Ovira je le ena: tnatni nabavni stroški raznih priprav in pa predrag električni tok. To poslednje velja posebno za Ljubljano. Vendar je gotovo, da bi se kljub temu že danes tudi v malem gospodinjstvu izplačala marsi-kaka električna — kakor tudi plinska — naprava in je znatna ovira teh naprav mnogokje le prevelika konservativnost in površno računanje naših gospodinj. S stroški za .elektriko in plin razumna gospodinja ne bo primerjala le stroškov za premog in drva, marveč tudi svoje delo in delo domačih uslužbencev odnosno delavcev, škodo na obleki in opremi in nazadnje na zdravju. Ako bo vse to vpoštevala, bo brez dvoma prišla do prepričanja, da je električni odnosno plinski obrat v gospodinjstvu že danes neprimerno bolj ekonomičen nego dosedanji način gospodinjstva. Vedno napetejše razmerje med gospodinjami in služkinjami moderni preobrat v gospodinjstvu naravnost zahteva. Nauk nam bodi Amerika, kjer služkinje v našem smislu danes niti za zlat denar ni več dobiti. Dejansko sta električna in plinska industrija tisti gospodarski stroki, ki se največ brigata za gospodinjstvo in ki sta tudi najbolj poklicani, da dvigneta gospodinjstvo iz dosedanje zaostalosti na Na sreCko loterije društva „Trgovake akademije" v Ljubljani za 10 Din lahko zadenete dobitek od 50-100.000 Din Tako srečko takoj naročite in obenem plačate neposredno pri društvu. Žrebanje 5. decembra 1927 višek modernega gospodarstva. Elektrika in plin — v zvezi z moderno gospodinjsko izobrazbo — bodeta ženo gospodinjo rešili iz ubijajočega teža-štva in izpremenili gospodinjstvo v prijetno, lahko, snažno delo, ki se ga tudi dami ne bo treba bati. Vsi pa si moramo biti v svesti, da bo vsa moderna tehnika v gospodinjstvu dosegla svoj najlepši rilj šele tedaj, kadar bo njene blaginje deležna tudi vsaka kmetica in delavka trpinka. Električni stroi in aparat za gospodinjstvo. Uporaba električne moči v gospodinjstvu, ki je v zapadnih deželah silno razvita, je pri nas šele v skromnih začetkih in poleg uporabe ventilatorjev, električnih likal in čajnih ročk le malo poznana. Celo sesalci za prah, ki so na trgu že v dovršenih oblikah, se uveljavljajo le počasi, dasiravno so ravno tu vse prednosti uporabe elektrotehnike v gospodinjstvu posebno očitne. Iztepanje preprog, brisanje prahu na opravi in po stenah je pri nas še vedno dogodek, katerega se vsaka gospodinja boji. Saj je tudi potrebna mala preselitev, preden se more vse izvršiti, lzte-panje je skrajno nehigienično in kljub vsemu trudu se iztrese vedno le mala količina prahu, glavni del pa ostane vedno še na opremi. Sesalec za prah opravi to popolnoma brez človeškega truda, brez vsakega prašenja ln pa temeljito. Kazen tega je pa električni sesalec prahu uporaben tudi kot razprše-valec razkuževalnih snovi, in to bodisi v tekočem bodisi v suhem stanju. Ravnanje s takim sesalcem je skrajno enostavno in predvsem jako poceni. Tako stane eno uro sesanja prahu pri dragem električnem toku v Ljubljani 66 par. Električni likalniki so tudi pri nas že zelo v rabi, in so ugodnosti teh likalnikov že zadostno znane. Moderna gospodinja pa ludi pere električno Ona ne zaupa svojega perila pralnicam in pericam, temveč uporablja električni pralni aparat. Pri tem nima drugega dela, nego da zapre umazano perilo v ta avtomat in zavrti slikalo Vse ostalo 300 kosov kruha, Iztisnemo lahko 30 citron in bi mogli osnažiti 100 nožev. Praktična gospodinja pa tudi šiva električno. Stroj za pogon šivalnega stroja se more montirati na vsak navaden šivalni stroj. Hitrost šivanja se more natančno regulirati, obe roki sta prosti za vodenje blaga, telo in noge pa se ne utrudijo. Tak stroj pa porabi električnega toka toliko, kakor navadna 32-8večna žarnica. Pa tudi v gospodarstvu je prodrla električna sila. Kuhanje krme za živino v navadnih kotlih uniči vse v krmi nahajajoče se hranljive soli. Električno paren je te krme, ki je zopet avtomatično in štedljivo v uporabi, ohrani soli učinkovite ln nudi dobro in ceneno krmo za živino. Mnogo bi se dalo še povedati o uporabi električne sile. Z elektriko moremo kuhati, peči, prati, kuriti. Elektrika nam popolnoma sama preskrbi pitno vodo, kjer ni vodovoda. Imamo električne kopalnico, grelne blazino (namesto grelnih steklenic!) in mnogo drugih potreb nam uredi električna sila sama in poccni. Povemo naj le še par številk, kako nam elektrika pomaga tudi štediti. Tako stane v Ljubljani: 1 ura za sesanje prahu 66 par, 1 ura za loščenje tal 72 par, 1 ura za likanje 90 par, pranje 25 kg suhega perila 27.50 Din, kuhanje 10 skodelic kave 68 par, kuhanje 2 kg krompirja 1.55 Diin, kuhanje za 6 oseb 80 par, in parenje 40 kg krme za živino 13.50 Din. Ing. K. pa opravi avtomat sam. Pranje v pari pri lem avtomatu odstrani brez kakih kemičnih dodatkov popolnoma vso nečistost iz perila, pri čemer se perilo tudi ne more raztrgati. Poraba električnega toka pn je približno isla, kakor pri porabi navadnega likalnika. Strah gospodinje so tudi tla v sobah, ki niso nikdar v takem stanju, kakor bi si gospodinja lo želela. Vsak dan jih jo Ireba loščiti in voščili. Gospodinja ali posli delajo trdo in izgube cele dneve časa. Električni loščilnik za tla pa opravi to brez truda in vsak otrok more z njim ravnati. Elektrika v kuhinji. Tudi kuhinje se že, rekli bi, elektrificirajo. Vsa dela pri pripravljanju jedi, ki dajo pri količkaj številni družini toliko posla in truda, opravi elektrika. Elektrika lupi krompir, reže in seka meso, melje kavo, pasira sadje, tolče sneg in dela led, elektrika brusi in snaži nože, električna sila opravi tudi tu vse. Take naprave niso drage pri nabavi, so predvsem snažne pri delu in jako štedljive Povemo naj le, da je mogoče v 30 minutah s temi stroji narediti iz navadne vode brez vsega drugega 4 litre ledu in to za 1.20 Din porabljenega loka. V isfem času in z isto porabo toka natolčemo 10 1 jajčnega snega, olupimo 6 kg krompirja, narežemo Plinski aparati. Doba, v kateri se je smatrala elektrika kot konkurenca plinu, je že minila. Kar znači danes elektrika za luč, to stališče zavzema plin za proizvajanje toplote. V naprednih deželah kot v Nemčiji, Angliji. Franciji in Ameriki je plin danes mnogo bolj razširjen kot pred vojno, ko se je plin rabil večinoma le za luč. Pos. bno Nemčija je storila mnogo, grade se daljnovodi, tako da imajo tudi že najmanjši trgi in večje vasi plin za kuho in kurjavo. Kotlov s plinsko kurjavo za kuho krme za živino je nebroj, napreden narod se v polni meri poslužuje modernih sredstev. Najmanjšo, vendar ne najenostavnejšo tovarno lahko imenujemo domače gospodinjstvo. V današnjem času, ko je štedljivost v vsaki hiši prvi pogoj zadovoljstva in obstanka, morajo biti gospodinji na razpolago vsi pripomočki, da more hitro, čisto in poceni zmagovati vsakdanje delo. K temu ji pripomore v veliki meri plin Kot kurilno sredstvo. Brez truda, brez zapravljanja dragocenega časa in vsake nečistote zakurimo na plinskem štedilniku ogenj, ki se pnlinbno regulira. Lonci ostanejo po končani kuhi čisfi in brez saj, kar je posebno velike važnosti za gospodinjo brez služkinje. V poletju ne vlada v plinski kuhinji neznosna vročina, ki ubija zdravje in dobro voljo gospodinje. Prinašanje in odnašanje drv in pepela odpade, zato je kuhinja lahko vedno čedna. Najmanjša priprava za kuho s plinom jo plinski kuhalnik ali reehaud. Tak kuhalnik je brez pečnjaka, služi torej lahko v prvi vrsti le za kuho. Za peko peciva oziroma večjih kosov mesa pa sc mora imeti pečnjak. Obe pripravi pa sta združeni v plinskem štedilniku, ki je po pravici lahko ponos vsake gospodinje. Kako se kuha in kdo kuha, od logn je odvisen tudi trošek za plin. Pri tako praktičnem kurivu kot je plin. ki omogoča popolno štedenje. se mori ! te prednosti ludi upoštevati, da se dosežejo nizki I troški. Nikakor pa to ni nikaka umetnost, s pazlji-; vostjo se doseže neverjetno nizka poraba. Za eno-j dnevno kuho za eno osebo se porabi pri varčnem i delovanju največ pni cbtn plina, kar stane 1 Din. V našem mestu, ki šteje približno 1100 plinskih odjemalcev, ie v rabi 1050 kuhalnikov oziroma plinskih štedilnikov. Plinski štedilniki nimajo kotlička za toplo' vodo, kar mnogi smatrajo kot velik nednslalek. V urejenem gospodinjstvu pa mora biti tudi kopalnica s plinskim aparatom in ta daje lahko ludi vodo za kuhinjo. Kjer pa se lahko niontirn še poseben manjši aparat za toplo vodo, je to idealno, ker ima gospodinja ta aparat v kuhinji sami. V lem aparatu se segreva voda ponavadi nn približno 75" C, a more se doseči v sličnem aparatu tudi vrela voda. čim je voda segreta nn že-ljeno toploto, plin avtomatično ugasne in zagori zopet šele tedaj, ko po odvzetju tople vode pride avtomatično v aparat mrzla voda. — Premalo je šo znano, da se rabi plin prav izborno tudi za poko Najboljši dokaz temu so slaščice, katere peče Miklavž pri Zalazniku. Važen posel gospodinje je tudi likanje. Likalnik na oglje ali z žarečini vložkom spada ie v preteklo dobo. Likanje s plinom nudi iste ugodnost' kot likanje z električnim tokom, vendar s to veliko razliko, da je električno likanje za 80% dražje. Plinski likalnik je tudi po zunanjosti sličeo električnemu, le namesto žice za dovajanje toka im« pl irski likalnik Spiralno cev za dovod plina v likalnik. V 3511 gospodinjstvih se rabi pri nas plin u likanje; število pa stalno raste. Kopalnica je skoraj prvi pogoj, da se more imenovati stanovanje današnjemu času primerna Namesto starih visokih, stoječih peči za kopalnice se rabijo danes skoro izključno stenske pečice, ki so cenejše in bolj praktične, ker zavzemajo le malo prostora Prednost kopalnih peči s plinsko kurjavo je v glavnem pač v lem, da je kopelj vedno pripravljena. Peč daje takoj čisto vročo vodo, v 10 do 18 minutah (po velikosli peči) je banja polna in kopelj pripravljena. Kljub veliki udobnosti, ki jo nudi plinska kopalna peč, pa je poraba plina zelo nizka; povprečno se porabi le dva kubična metra plina. Višek praktičnosti v kopalnici pa predstavlja plinska avtomatična peč, nazvana na kratko tudi »avtomat«, katera užiga in ugaša plin avtomatično, če se odpre oziroma zapre pipa za toplo vodo. Ti aparati se uporabljajo lahko tudi za večje kopalnice kot n. pr. pri nas v kopališču šolske poliklinike na Resljevi cesti. V Ljubljani imamo montiranih 499 kopalnih peči, in sicer skoro samo najmodernejšega sistema. Na pomlad se bodo v Ljubljani montirali prvi aparati za izdelovanje umetnega ledu. So to hladilne omare v različnih velikostih, ki hlade s tem, da se izhlapeva in zgoščuje amonijak, ki se nahaja v močnih posodah. Uvedle so se tudi plinske peči za segrevanje sob. Praktične so te peči posebno za sobe. katere se rabijo Ie prehodno kot sprejemnice, jedilnice, ker dajejo takoj potrebno toploto. V najnovejšem času se postavljajo tudi lončeno jdinske poči, katere imajo še to prednost, da se lahko kurijo s premogom in s plinom. V Ljubljani je v rabi približno 190 plinskih peči. Nevarnost pri uporabi plina ni večja nego pri uporabi elektrike. Vsi plinski aparati delujejo pravilno, ako so gorivci v redu. To in pa čiščenje aparatov je prvi in glavni pogoj za pravilno delovanje. Kjer in kadar se pokaže kakršnakoli napaka, treba pač takoj obvestiti plinarno, da pošlje svojega uslužbenca. — Čim več se bo rabil plin, tem lažje se bo tudi znižala cena plinu, ki pa je v primeri z drugimi mesti že zelo nizka. Dunajski plin n pr. stane 1.75 Din za kub. meter, v Ljubljani le 2 Din, kljub lemu, da porabi Dunaj v onem dnevu toliko plina kot Ljubljana v enem letu. Ing. B. V <»,.T»iN«- Ljubljana, glavno mesto JogoslaTlje. — Zakaj si molil, da bi bila Ljubljana glavno mesto Jugoslavije? — Veste, mama, v šolski nalogi sem napisal, da je Ljubljana glavno mesto Jugoslavije FORMAN PROTI NAHODU Uweh ji čudovit Dnevne novice KOLEDAR. Četrtek, L decembra. Eligij, Natalija, Edmund, Anaiiija. Solnce vzide ob 7.28 zjutraj in zaide ob 4.11 pojioldne. Dan je dolg 8 ur in 43 minut. Zora se. zasvita ob 5.35 zjutraj. Noč nastane ob 6.04 pop. Do 23. decembra se skrči dan za 17 minut in zraste do konca meseca za 5 minut. Petek, 2. decembra. Bibiann, Pavlina, Hromn-cij. Lunina sprememba: Prvi krajec ob 3.15. (Po Herschlu se obeta sne;.) Dunajska vremenska napoved zn 1. december: Malo izprememb. * * * ir Samo parkral še dobe Slovenca« p. n. naročniki, ki se še doslej niso odzvali našemu opominu! Prizadeti, odpošljite nemudoma na položnici označeni znesek! ir Užiteljstvn U.TU za na^o univerzo. Predstavnik slovenskega učiteljstva včlanjenega v UJU povi jeništvo Ljubljana, zbrani na seji širjega sosveta v Celju dne 27. novembra 1927, so sprejeli soglasno sledečo resolucijo: Zahtevamo najodločneje, da se črta člen 44 načrta novega finančnega zakona, ki predvideva okrnitev po dolgih letih ležko priborjene slovenske univerz', simbola našega narodnega osvobojenja. Pozivamo narodno skupščino, posebno vse slovenske poslance, da zastavijo vse svoje -sile v boju za odklonitev navedenega člena. — Udruženje jngoslovenskegn učiteljeva poverjeništvo Ljubljana. — Andrej škulj, poverjenik. Josip Kobal, tajnik. ir Otvoritev telefonskega prometa v Nemčijo. S 1. decembrom t. I. se otvori telefonski promet v relacijah Ljubljana—Berlin, Maribor—Berlin, Ljubljana—Leipzig. Maribor—Leipzig in Maribor— Augsburg. Pristojbina za enoto (3 minute) navad-uega pogovora znaša za relacijo: Ljubljana—Berlin 97 Din 35 par. Maribor—Berlin 90 Din 75 par, Ljubljana—Leipzig S4 Din 10 par, Maribor—Leipzig 77 Din 55 pnr in Maribor—Augsburg 70 Din 95 par. Pristojbina za pozivnico znaša eno tretjino pristojbine za navaden pogovor. •k Zgodovinski dnevi. 1. decembru 1918. Ze-dinjenie STbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo. — 1825 je umr! ruski car Aleksander i. — 19<*> se je otvorila ljubljanska mestna zastavljalnica. — 1848 je ^Slovensko društvo« vlažilo drugo peticijo zn vseučilišče v Ljubljani. — 182pa menda vendar ni nihče izmed vas dobil nakazano »oho številka 13?« Sobo št. 13 sem dobil jaz,« je zajavkaj eden izmed potnikov. »PremenJnJte za vsako ceno, preinenjajte,« jt; nadaljeval oni v kolu, »zahtevajte drugo »obo, si- cer se bodete kesali, to se pravi, ako bodete noč sploh preživeli. Ker so vsi plaho zrli predse, je oni v kotu nadaljeval: Ravno tak večer je bil pred šestimi leti kol nocoj. Bilo nas je isto število kot nocoj, med nami ludi ubogi Simpson. Bil je potnik zn jeklarno v Shiefieldu in prijeten družabnik. Drugo jutro — natanko se spominjam vseh podrobnosti — okrvavljena tla, krvava britev, grozen pogled na spa-čen obraz.« »Kaj pa se je zgodilo?« so vprašali oni pred kaminom. vDobil je sobo št. 13 za prenočišče/' ji nadaljeval pripovedovalec. »Branili smo mu, naj ne spi tam. pa se ni dal pregovoriti, da bi šel v drugo sobo. Toda. nič se ni pripetilo — do četrt no sedmo uro zjutraj, pomnite, četrt na sedmo. Moja soba je bila po'eg njegovo, lako dn sem natančno slišat, ko je hodil gori in doli ter nekaj mrmral. Kar nenadoma pn silen krik in pa udarec, kot bi nekaj težkega padlo na tla. Planili smo iz naših sob ter vdrli v sobo fit. 13--* — —.« >Dalje, dalje, pripovedujte, so silili možje pred kaminom. »Ubogi Simpson jo ložnl na tleh. razprostrtih rok in z zevajoči) rnno nn vraiu. Obraz mu je bil deloma namazan z milnico, kot dn se je nameraval briti, poleg njegn nn tleh pa odprta britev.« »Čudno, čudno,« je pripomnil eden izmed navzočih. >Dn,c je nadaljeval oni v kotu soiona. »Toda to Se ni vse. Komaj štirinajst fini nato sem bil zo- pet tu z mojim prijateljem Hampsonom. Da, Hamp-son je bilo njegovo ime. Nalašč je hotel spati v sobi št. 13, bil je pogumen dečko.« •>Iu kaj je bilo z njim?« so vprašali oni. »Skoraj isto se je dogodilo z njim in tudi skoraj ob istem času — okoli četrt na sedem — ko mu je sobarica že prinesla čaj. Ko smo vdrli v njegovo sobo. je ležal nn lleh mrtev, vrat prerezan, britev poleg njega, baš kakor Simpson. Eden izmed onih pred kaminom je vstal. »Grem. dn se preselim,« je dejal, »v sobi številka 13 ne bom spal.« »Zalo imate še čast: se je oglasil pripovedovalec, »in nocoj je dosti praznih sob. Tudi pri Ilamp-sonu še ni vsega konec, dasi me ni bilo tukaj, ko se je še s štirimi drugimi pripetilo slično, kot s tema dvema.« »S štirimi?« je vprašal eden izmed možakov. »Da, še štiri žrtve so bile, dokler ni nekega dne prišel Cleaver, mogoče vam jo znan. Jaz ga poznam že dolgo. Zabaven fant. četudi nekoliko drzen. Ko je zvedel vse o sobi št. 13, ni hotel slišati nobenih opominov, pač pa vztrajal nn tem, da hoče spali v sobi št. 13. Slabo smo spali ono noč, kajti vsak trenutek smo pričakovali, da so nekaj pripeti. Pol šestih, nič; šest, nič; fctrt na sedem pa smo zaČuli smeh, kakor smeh norca. Ker sc nam je zdelo, dn je sedaj čas, smo skočili k vratom št. 13, jih na široko odprli ler uzrli Clea-verjn--- »Mrtvega?« so vprašali vsi hkratu. »Kaj šo,« Je zopet povzel oni v kolu ter odprl svojo lorbo, »stal je pred ogledalom teT se mirno bril. Ker mu je bilo znano, kaj se je z onimi pripetilo, ni hotel tvegati življenja, pač pa se bril z varnostnim aparatom znamke Bink, kajti vzrok smrti onih nesrečnikov so bile, navadne britve.« »Z oparatoin znamke Bink se ni mogoče ure-znti, in gospoda moja, tu jih imam še par po tri • šilinge in pol komad. Samo tri šilinge in pol, gospodje, in pomnite, da se z našini aparatom ni mogoče ureznti, kakor so se oni nesrečniki z navadnimi britvami.« — Sedaj pa mi pripoveduj nekaj o Savi. — Savi, gospod učitelj, se godi mnogo boljo kakor meni. Vsako jutro težko vstnnem, da letim v šolo. Savn pa neprestano teče ln ji ni treba nikdar vstajati iz svojo struge... gel poškodbi. Pokojnik je bil znan kot blaga duša; bil je upokojen finančni svetnik, slovel pn je kot strokovnjak za davčne zadeve. Ustanovil je v ta namen posebno informacijsko pisarno. Poizkusil se je tudi v pisateljevanju ter je napisal več prikupnih potopisnih Črtic iz polhograjskih hribov. Umrl je v starosti 51 let. 0 V osmrtnici g. dr. Kermavnerja je pomotoma izostalo ime njegove sestre gospe Olge por. Criticos v Chicagu. © Ugotavljamo, da je v nnšem včerajšnjem poročilu o občinski seji omenjen gosp. občinski svetnik Valentin Urbančič, zasebni uradnik, da ne bi bilo zamenjave z g. obč. svetnikom Karlom Urbančičem, poštnim uradnikom. © Velika dvorana v Mestnem domu se radi poprav do nadaljnjega ne more oddajali društvom v uporabo. Q Nesreča v pivovarni Union. Farčnik Blaž, 19 let stari hlapec v pivovarni Union na Celovški cesti, je na dvorišču napregal par konj v voz. na-tovorjen z vrečami ječmena. Med tem ko je Farčnik šel okrog voza pogledat, če je dobro naložen, sta konja nepričakovano potegnila. Pri tem pa je voz Farčnika pritisnil ob kameniti steber in mu prizadejal težke notranje poškodbe. Ponesrečenca bo prepeljali v splošno bolnišnico. © Tatvina ročnega vozička s perilom. Dne 28. novembra ob 10. uri je nekdo odpeljal Mariji Lampič, perici iz Bizovika izpred hiše v Vegovi ulici ročni voziček s perilom vred. Lampičeva je dostavljala strankam perilo in jemala umazano in ga nosila na voziček, med tem je pa drzen tat uporabil priliko in zginil z vsem skupaj. — Nekaj perila je bilo označeno z monogramom A. P. in je bilo last raznih strank. Voziček je sivo pleskan in je imel na zadnji steni črke L. M. Zadevo zasleduje policija. © Pobegla od doma. Od staršev je pobegnila tieznanokam 10 letna deklica Terezija Kopačeva, delavčeva hčerka z Viča. V ponedeljek je dejala, da gre v šolo, nakar je neznanokam izginila. Vzrok njenega pobega je baje b jazeu pred kaznijo, ker ni napravila neke naloge. Svoje šolske knjige je vrgla v jarek za Vičem, kjer so jih našli. To je tudi zadnja sled za pobeglim otrokom. © Razne tatvine. Narednik Dc minik Zajček je prijavil policiji, da mu je bila pred dnevi ukradena na Sv. Jakoba trgu listnica z raznimi dokumenti in 570 Din gotovine. Mogoče je tudi, da je listnico izgubil. — Aretiran je bil brezposelni delavec A. Č., ker je ukradel na kolodvoru vrečo premoga in tega poizkušal prodati. Č. je star znanec policije. — Mlekarici Josipini Šubičevi je bil na Karlovski cesti ukraden'75 Din vreden dežnik. — Zidarskemu polirju Ivanu lvramerju, stanujočemu v Črnetovi ulici št. 14 v Spodnji Šiški, je neznan zlikovec zmaknil na Miklošičevi cesti iz veže Pokojninskega zavoda 700 Din vredno, zeleno ple-skano kolo, znamke »Eska«. O Pobalinska hudobnost. V torek ob pol sedmih zvečer, ko je vozil dolenjski vlak mimo Kode-Ijevega, je neznan hudobnež zagnal blizu vojaškega oskrbovališča v vlak pol kilograma težek kamen. Kamen je ubil na kupeju 150 Din vredno šipo in padel gospej Pavli Privškovi, soprrgi postajena-čelnika v Grosupljem, ki je sedela v kupeju, na roko. K sreči ni dobila gospa Privškova nikakih poškodb. © Primerna Miklavževa darila so alpaka do-Ea, srebrne sladkorne klešče, mala budilka, kavne žličke od tvrdke F. Čuden, Prešernova ulica 1. PreprICaite se, da kupite najceneje zimske suknje dolge in kratke pri Pran Liiklč, Strilarieva 9 O Oglejte si za Miklavža krasna otroška oblačila — Kristufif Bučar. Stari trg 9. 9561 O Kravate, ovratnike, nogavice, rokavico, par-hent. flanelo in razna darilu za Miklavža dobite po solidnih cenah pri Francu 1'avlinu. Ljubljana, Gradišče 3. 9165 O Bnr&unastc plašče kemično čisti, damske in moške obleke tudi samo lika tovarna Jos. Reich. Občni zbor hišnih posestnikov Včeraj popoldne se je vršil v veliki unionski dvorani ob mnogoštevilni udeležbi izredni občni zbor društva hišnih posestnikov. Občni zbor jc otvoril predsednik g. Frelih, ki je pozdravil vse navzoče. Nato je vladni svetnik g. Požar prečital resolucijo hišnih posestnikov proti vsaki ukinitvi naše univerze. G. dr R e g a 1 y je zatem tolmačil in prečital resolucijo, ki protestira proti ukinitvi upravnega sodišča v Celju in prenosu njegovega delovanja na upravno sodišče v Zagrebu. Enako jc g. dr Rcgaly prečital resolucijo proti okrnitvi ljubljanske železniške direkcijc. G. Frelih je nata obširno razpravljal o novem stanovanjskem zakonu in pravilniku k novim stanovanjskim zakonom niso po mnenju g Freliha zadovoljni nc hiJni posestniki in nc najemniki. G. dr. Regaly je razložil vsebino novega stanovanjskega zakona. S posebno resolucijo se hišni posestniki izrekajo zoper novi stanovanjski zakon. V nada'in;ih dveh resolucijah se hišni posestniki izrekaio za to, da se v novih mestnih hišah naselijo le deložiranci, obenem na protestirajo proti previsoki vodarini in gostaščini me ta Ljubljane. G Frelih je poročal še o novi davčni reformi, ki io namerava izvesti parlament Govornik je konstatiral, d i ce obetajo v tej smeri znatna zboljšanja dosedamih razmer H'šni posestniki zahtevajo v svoji zadnji resoluciji popolno izenačenje d:rcktnih davkov v državi. Vse resolucije so bile sprejete «og'asno in brez ugovora. K besedi sc ie prijavil predsednik zagrebškega društva polkovnik v p čačkovič, ki je toplo pozdravil /borovan;e v imenu hrvatskih hišnih posestnikov ter izjavil nopolno so'idarnost z vsemi streml;en'i slovenskih hišnih posestnikov Občni zlor ga je rnto na pred'ig g. Fr liha ob splošnem aplavzu izvolil za častnega člana Društva hišnih posestnikov v Ljubliani. G. čačkovič se je za izkazano čast ginien zahvalil Sledile so še razne forma'nosti, nakar je g. Fre'ih malo pred 6 zvečer zakltučil lepo uspeli občni zbor | S*\ Ifi»ft"k 'n 5lPtn!ro kunite najceneje pri urariu T„ Vllbfr LHihllnna, ^ S*\ TVrn r. ?fi 'pri 7tnn "slci" nio^fu). Kejžarja nazaj v električno podjetje. Kakor se čuje, so Mariborčani zelo vneti za ta program — Radikali kandidirajo sami brez Davidovičevccv, ki za te volitve niso vložili kundidatne liste. — Narodni socialisti hočejo poizkusiti, da bi poslali dediči protikorupcionistov v SDS, v kateri je do zdaj , vladala porodica. — Nemci delajo tiho, a odlično. | Nenemških glasov ne bodo dobili. — Komunisti > bodo posnemali Ljubljano v vsem, in je očitek socialistov, tla so izdajalci delavstva, neosnovan. — Če tudi pa se posamezne organizacije trudijo dobiti vpliv na volivce, jo vondar neizpodbitno dejstvo, da ima delo, ki ga je v zadnjih letih vodila SLS na magistratu, največ vpliva in da Mariborčani vztrajajo v tem: SLS bomo zaupali tudi v bodoče mariborsko občinsko upravo! □ Misijonsko predavanju se ne vrši kot je bilo včeraj javljeno v Narodnem domu, ampak v kazitiaki dvorani na Slomškovem trgu. Torej v nedeljo popoldne ob 4 gremo na to znamenito predavanje v kazinsko dvorano! □ Meslni magistrat mariborski razpisuje mesto poduradnika (IV. kat.) pri mestnem gradbenem uradu. Pogoji: 1. dva razreda gradlene delovodske šole v Ljubljani ali pa 2. dva razreda srednje oz. meščanske šele z najmanj dvoletno tehniško prakso nn stavbah ali pa v pisarni. Prošnje s predpisanimi prilogami jo vložiti najkasneje do 15. decembra. Mariborski ob'?stni odbor za poorsvo cest in regulseuo ?ek Mariborski oblastni od^or jc otvoril kredit v znesku 1(10.000 Din za nadaljevanje del na cesti: Gor-ja Radgona—Plitvičlci vrh- Sv. Benedikt v Slov. goricah. Dovoljen je dalje dodatni kredit v znesku 10.000 Din za most preko Murice pri Kotoribi. . Oblastni odbor je priskočil na pomoč z manjšimi krediti za popravo občinskih cest onim občinam, ki imajo visoke doklade, a so zelo veliko storile za popravo občinskih cest, kolovozov in potov. Za nadaljevanje občinske ceste Dolna—Marijina vas je dovoljenih 10.000 Din. Občini Sv .Trojica v Halozah se nakaže za popravo cesl 3000 Din podp re. Občina Kicar v ptujskem okraju bo dobila 7000 Din podpore. Občini Dravce se nakaže 5000 Din in občini Ptujska gora pa 8000 Din. Nadaljevala sc bodo letos najnujnejša regulacijska dela pri Dravinji v ptujskem okraju in je odobrenih za to od odbora 50 000 Din. Za regulacijska dela na Pesnici se izda še letos 50.000 Din. Napravila so bodo še letos najnujnejša obrambna I dela ob Muri med Cvenom ter Moto in je za to dovoljenih 50.000 Din. iimiiiiiiiiiiiiiii Negovanje kože je enostavno. Poslužujte se pri tem preizkušene Nivea-creme, ki vsebuje za negovanje kuie potrebni Kucerit. Le temu ima zahvaliti svoj čudovito ublaiujoč učinek. Hudečice, razpoklice, lise in drugi madeii izginejo hitro. Uporabljajte Nlv«a-crento 3IBIIIIIIIIIII1IIIH Slovenska Krajina Marfltor □ Drevi ob S časnikarski koncert s prosto zabavo v dvorani »Uniona* (Golz). □ Volimo gibi. nje. Na zunaj se še ne opaža živahnosti volivnega boja, ki bo pa gotovo precej hud, ker hočejo socialisti z vsem mog čim napraviti zmešnjavo med volivci, kar pa jim bodo druge stranke preprečile. Poleg kulturno bojnega plak ta pripravljajo kot gospodarsko geslo >\Vienersystem<. Vsem njihovim naporom pa se Mariborčani smejijo, ker vedo kaki Wienerji« so naši socialisti. >Wiener3ystem se je pa že vpeljal v Mariboru. Imeli smo le dni dva dunajski sve Irovca den schvvar/.en Peperl in den roten Frnnzl, ki sta vlomila pri Rohausu. 1< •>Wienersysleniu«, da je po-pbln, pa spada še revolucija, atentati, pa take občinske hiše, ki se po enem letu podirajo kot se zdaj na Dunaju. — Obrtna lista se je končno ustalila v tem smislu, da je g. D Iček nosilec in je glavarstvo pomot no obvestilo uredništva listov. — Demokrati so si nadeli nov gospodarski program: Nodermana nazaj v Mestno hranilnico in Celje Prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v celjski okoliški občini se vrši v nedeljo, 4. decembra t. 1. ob 8 zjutraj. Na dnevnem redu je izvolitev občinskega starešinstva. O Spored slavnostne akademije, ki jo priredi celjsko katoliško dijaštvo v nedeljo, dne 4. decembra ob štirih popoldne v Narodnem domu, obsega sledeče zanimive točke: 1. Prolog. — 2. Moški zbor poje: H. Sattner: Pogled v nedolžno oko; Koroški narodni: Spov ptičke pojo, Vigred približa se. — 3 Edi Kocbek: Kraljica mladosti, deklamacija — 4 Hebrejska narodna in Martini: Menuet — violinski solo — 5. Govor. — 6. P. Jereb: Na vrtu; Vil. Novak: Pozdrav domovini; O. Moli: Nocoj je pa lep večer, poje inoški zbor. — 7. Niko Kuret: Bog z nami, deklamacija. — 8. P. Konjovič: Pod pend-žsri; škerjanc: Jesenska pesem, sopran solo. — Odmor. — 9. Noč pred svetiščem, spisal Edi Kocbek. Trbovlje Za Miklavža kupite igračke in šolske potrebščine jako ugodno pri Hočevarju v Trat-nikovi hiši. CjubljansUo gledališče DRAMA Začetek ob 8 zvečer. Četrtek, 1. decembra: Zaprto. Petek, 2. decembra: IDEALNI SOPROG. Red C. Sobota, 3. decembra: ob 15 HLAPEC JER> EJ. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. decembra ob 15: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — ob 20: MEDEA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. »PERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 1. decembra: Zaprto. Petek, 2. decembra: TRAVIATA. Red. B. Sobota, 3. decembra: Zaprto. Nedelja, 4. decembra ob 15: TOSCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: BAJADERA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Prememba opernega '•eperlearja. Ker je gospa Thieriieva obolela, se poje v petek dne 2. decembra v ljubljanski operi mesto napovedanega »Trubadurja« Verdijeva opera »Traviata« v običajni zasedbi za abonente reda B. Dijaška predstava v ljubljanski drami se vrši v soboto dne 3. dec. ob treh popoldne. Vprizori se pri znižanih cenah Cankarjev >lllapcc Jernej in njegova pravica«. Mariborsko gledališče četrtek, 1 decembra ob 15. uri: OTROŠKA AKADEMIJA. Petek. 2. decembra: Zaprto. Sobota, 3. decembra ob 20. uri: ROKOVNJAČI. Abo-nenti pri dnevni blagajni 25% popusta. Naše dijaštvo »Zarja«. Na 53. rednem občnem zboru 19. t. 111. jugoslov. kat. akad. društva Zarje« je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Duh Ludvik, stud. tech., tajnik: Preskar Ivan, stud. jur., blagajnik: Hauc Franjo, stud. jur., gospodar: Mecilovšek Rudolf, stud. tech., arhivar: KI sine. Anton. stud. phil. Revizorji: Jože Pucelj, cand. jur., Mnkso Wraber, stud. phil. Prvi redni sestanek .T. k. a. d. »7arie<- s" vrši v soboto dne 3. dec. ločno ob osmih zvečer' Re-ferire. g. prof. dr. France K obla r o temi: Umetnost in mi! — Za člnr>e udeležba obvezna, tovariši bralskih društev, gg. starešine, iskreno vabljeni. — Predsednik. Cerkveni vesfnil Nočni častilci sv Rešnjoga Telesa bodo mol;1i nocoj v stolnici celo noč presv Zakrament. Molila | se bo 21. ura — Za advent. Možje in mladeniči vljudno vabljeni! Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Mladinski dom Kodcljevo. Miklavžev večer priredimo v ponedeljek dne o. dec. Ob pol peli:! bn za otroke in doinovce, ob osmih za odrasle in mladino. Danes v četrtek se na željo ponove trije prvi deli »Čuda Džunglev-, in sicer ob dveh popoldne in ob osmih zvečer. V nedeljo bo ob pol petih in ob osmih poti del. Dru>ahni klub priredi zu svoje člane in njih odrasle rodbinske člane Miklavžev večer v nedeljo dne 4. decembra ob 9 zvečer v beli dvorani hotela Union. — Darila je poslati v nedeljo med 3. in 7. uro popoldne v pisarno hotela Uniona (pritličje levo). — Danes zvečer keglanje kol običajno. Krekova mladina Ljubljana ima danes redni sestanek. Sestanek bojevnikov v salonu tov. f. Rozmana v nedeljo dne 4. decembra po voiaSki maši pri sv. Petru, Sv. Petra ccsla 85. Tovariši pošljite zaupnike, dcleg-ite in sporočite Vaše želje. Javite pravočasno udeležbo in kosilo! — Glavni odbor Z. S. V. Ljubljana. Puška Malica in ruska ljudska univerza. V soboto dne 3. decembra se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje lektorja ruščine na univerzi dr. Nikolaja Preobraženskega o predmetu: »Ostrovskij kot dramaturg.« Začetek ob IS. Vstop prost. Maribor. Ljudska univerza v Mariboru. V petek dne 2. decembra ob osmih zvečer nadaliuje in konča gosp. vseuč. prof. dr. Šerko iz Ljubljane svoja za današnji čas tako važna izvajarja o -»Živčnih boleznih«-. V torek dne 6. decembra: Dr. Jurečko: >Duševne bolezni in kriminalistika«. Ostali kraji. Vič. V petek dne 2. dec. je v Društvenem domu predavanje o Srcu Jezusovem s skioptičnimi slikami. Obenem se izvrši, kakor vsako leto, obnovitev posvetitve Srcu Jezusovemu. Začetek ob 8. uri zvečer. Knjige in revije »Paslirci iz spanja«. 16 božičnih pesmi (Cve-kovi, Oerbičevi, Vavknovi in drugi nnpevi) za mešani zbor, solo in orgle uredil Jos. Sicherl, so pravkar izšle v zalogi Jugoslovansko knjigarne v Ljub-ljani. Part. 36 Din, gl sovi po 6 Din Domače in tujo živali. I. Sesavci. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 30 Din. — Za Miklavža in IJožič jo izdala Jugoslovanska knjigarna krasno ilustrirano knjigo za naše malčke in za šolarje. Knjiga prinaša i56 slik naših čvetero-nožnih živali, katere bo gledal z velikim zanimanjem in veseljem še Solo neobvezni otrok v dolgih zimskih večerih, ko se bo grel pri gorki peči; s haskom in rad jo bo jemal v roke ljudskošolski uče. nec in srednješolec ter se s pomočjo knjige nazorno učil opisovati živali, o katerih se je pravkar v šoli govorilo. Oprema knjige je prvovrstna in slike živali so izvrstno pogojene. Knjiga je tiskana nn zelo finem papirju in ima'med posameznimi slikami varovalni papir. Iskreno želimo, da bi se zbirka, ki prinaša v 1. zvezku sesavce, kmalu tako opremljena, nadaljevala ter prinesla Se ostale vrste živali n. pr. ptice, ribe. golazen, hrošče, inclulje itd. Cen« 30 Din je za tako zbirko skrajno nizka. Voiscvedo van ta Našel sp je kožuhovinast ovratnik. Poizve se v trgovini Ivan Jančar, Miklošičeva cesta 4. Izroz lesa. Ob potoku Lendavi je že tretji! zgrajena ozkotirna železnica, ki vozi prekmurski les na Hrvatsko. Sedaj se izvaža les iz kobiljan-skega gozda. Ako bo šlo tako naprej. Slovenska krajina čez nekaj let ne bo imela nobenega gozda. Izid obč volitev v bettinski fari. Dasi Beltinci sami niso v rokah SLS, kakor se je to pomotoma poročalo, smo z izidom volitev v eni največjih župnij lahko popolnoma zadovoljni. V občinah: Lipovci, lžakovci, Melinci, Odrancl, Gančani je SLS sijajno zmagala. V Dokležovju ima 4 odbornike, nasprotniki pa 5. Bratoncl so prišli v SDS roke. V Beltincih samih je izid volitev sledeči: SLS 133 glasov (7 odb.), Poljedelska stranka 70 glasov (4), SDS pod lirmo Napredne gospodarske stranke 106 glasov (6). Poraz SLS je zakrivil voditelj druge stranko, ki ni pokazal pred volitvami prave barve in je dobil glasove pristašev SLS, po volitvah pa se ie zvezal z liberalci. Radi tega vlada med preslepi i eni mi volivci veliko razburjenje in je že sedaj gotovo, da mu ie za prihodnjič odklen-kalo. Da je dobila SDS toliko glasov, se ni čuditi, ker je na veleposostvu mnogo uradništva. Občinske volitve v slovenj->kem okrasu. Zadnjo nedeljo (27. novembra) so se vršile v slovenjgraškoui okraju občinske volitve. Vršile so se samo v 11 občinah, ker je bila v ostalih 16 občinah in sicer v Razborju, Vrhih, Starem trgu. Sv. Junžu na Vinski gori, Podgorju, Sv. Florjanu pri Šoštanju, bt. llju pri Velenju, Mlslinju, Legnu Paniečah, Kozjaku, Selah, Golavabuki, Spodnjem Doliču in šmiklavžu vložena le po ona kandidatska lista Slovenske ljudske stranke, ki je bila proglašena zu izvoljeno. V onih občinah, kjer so se vršile volitve, jo bilo več kandidatnih list, v eni celo pet. Izid volitev je naslednji: 1. JVeslo Slovenjgradec: Socialistični blok 65 glasov (4 odbornike), Slovenska lista: 71 (5); Gospodarska lista: 116 (8). 2. Sv. Andraž pri Velenju: SLS (kmečka zveza): 96 (5); Ljudska gospodarska stranka 82 (4). 3. St. Vid nad Valdekom: SLS: 53 (4); Slovenska kmečka stranka: 73 (5). 4. St. Ilj pod Turjakom: SLS: 60 (3); »Vsi, ki so za kar najbolj varčno in redno občinsko gospodarstvo«:: 76 (4); Gospodarska lista: 47 (2). 5. Št. Jani pri Dravogradu: Kmetska zveza slov. ljudske stranke: 62 (4); SLS: 81 (5). 6. Skale pri Velenju: SLS: 125 (8); Kmetska delavska zveza: 108 (6), stranka Ivana Arliča: 69 (3). 7. Šmartno pri Slovenjgrudcu: SLS: 114 (11), Napredna gospodarska stranka: 56 (6). 8. Šoštanj, mesto. Socialistična stranka Jugoslavije: 64 (3); slovenska gospodarska in obrtna lisla: 117 (6), Gospodarska lisla Viktorja Hanke: 159 (8), Gospodarsko-obrina napredna lista: 5 (—). 9 Šoštanj — okolica. Gospodarska delavska listu: 117 (8), SLS: 231 (17). 10. Velenje. SLS: 223 (10), Lista združenih delavcev in kmetov: 150 (6), Zveza malih kmetov, obrtnikov in delavcev: 117 (5), napredna gospodarska lista: 58 (2); združena socialistična kmetsko-delavska lisla: 39 (2). 11. Otiiki vrli. SLS: 43 (3), Gospodarska stranka: 48 (4), Kmetsko-delavska zveza 28 (2). Lep uspeli pri občinskih volitvah v Zibiki. V Zibiki so se potegovale tri stranke za občino s sledečim uspehom: SLS prednjači z dvetretjinsko večino — ima 96 glasov. Delavska lista je paber-kovala bivše Štajercijance, samostojne, radičevce in socialiste ter naštela 28 glasov. Gospodarska lista, t. j. SDS ali lista zibiške gospodo je ujela nesrečno številko 13. Novici is* Amertize Gospa Sagadin iz Chicaga se je peljala s svojim pohištvom in družino iz Chicagu na farmo, kamor se je družina preselila. Na poti je šofer za trenutek zaspal in avtomobil je treščil z vso silo v telefonski drog ob cesti. Gospa Sagadin je padla iz avtomobila in si zlomila nogo. Drugim se ni nič zgodilo. M. Sagadin je bila ena izmed najbolj delavnih ženn za napredek slovenske naselbine v Chicago. Obiskovalci evharističnega kongresa se jo gotovo spominjajo, ker je bila glavnn kuharica za njih postrežbo. — V Ne\v Yorku je umrla Marijo Pogačar,, rojena Ovca, doma iz Domžal. Ko jc po vijala svoje dete, se je zbodla z bučko in si zastrupila kri. — V Chisholmu je umrl Anton Hace, doma iz Starega trga pri Ložu. — Ravno tam j« umrl France K lun. doma iz Zamosteca pri Sodra-žici. Zadela ga je kap v rudniku pri delu. — V Joltetu je umrla Marija Petrovčič. — V Chicago Je bila od 21. do 25. novembra luristovska razstava, kjer je IIO evropskih in drugih držav razstavilo slike svojih krasot, da bi ameriške turiste seznanile s svojimi lepotami. Po prizadevanju chicaške. ga jugoslovanskega generalnega konanla, g. Radoje Jankoviča, se je te razstave udeležila ludi Jugoslavija. Slovenski oddelpk je Imel v Svoji oskrbi g. Ivan Jerič, urednik >Amoriškpga Slovenca«. V slovenskem oddelku sta dve Slo venki v slovenski narodni noši razlagali obiskovalcem lepoto naše lepe Slovenije. Slovenke iz Cliicage so pri tej priliki razstavile tudi slovensko čipke, katere so imele seboj iz domovine. Dne 10. decembra odpotuje iz Ne\v Yorka večje število Slovencev, ki gredo na obisk v domovino. Potovanje je uredila tvrdka Za-krajšek in Češarek. Potnike bo spremljal agent Avgust Kolander. Potniki bodo za Božič že doma vsak v svoji domači vasi. K. Finančniki, aretirani v zvvzi z B.umensteinovo afero v Parizu: Pascal, B/uck in Desbruyeres. Javnim nameščencem in vpokogencem. Kakor znano jo bivša organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS na svojem občnem zboru dne '.'."i. junija 1 1. svoja pravila tako spremenila, da je večino določil, pravil strokovne zveze prevzela in spremenila naslov v Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani . člani zveze in organizacije so se združili v novo srnic-lojno delujoče društvo, ki deluje za dobrobit svojih službujočih ali upokojenih članov. Namen društva je združevati javne nameščence, izvojevati jim pr;r ične službene pogoje, jili socialno in strokovno izobrazili in jim priboriti vse socialne in politične pravice. V društvu se lahko osnujejo za posamezne kategorije oziroma stroke posebne sekcije z lastnini pravilnikom. posameznem je namen društva ta, da vzbuja in krepi stanovsko zavest, med.-ebojno spoznanje in združuje v trdno stanovsko organizacijo — razširja in poglablja socialno izobrazbo — vzdržuje vez med orsa-nizacijami javnih nameščencev in vodstvom SLS — nastopa za splošne pravice posameznih članov ter javnih nameščencev sploh — skrbi za gmotno blagostanje društvenikov in njihovih družinskih članov — ustanavlja različne podperne, posmrtne itd. fonde. V vseh krajih, kjer se nahajajo javni n:tmeščenci(kc) se snujejo plačilnice in se zbirajo za posamezne svrhe posebni fondi. Pogoji so tedaj za vse stroke in kategorije najugodnejši, kar dokazujejo vedno na novo pristopajoči člani, vkljub temu pa vabimo vse sedanje člane, da se intenzivno potrudijo za pridobivanje novih članov, ker čim več nas bo, tem večje uspehe bomo dosegli, zlasti ker nam je od naših poslancev v Belgradu obljubljena pomoč. Redna članarina znaša 2 Din 50 par mesečno. Vsak član oziroma njihovi rodbin-ki člani, ki še niso dopolnili 50 leta starosti, lahko pristopijo k podpornemu oziroma posmrtnemu fondu. Glasom pravilnika znaša prisnevek za podporni fond mesečno: za člana 4 Din, za ženo 3 Din. za nad 10 let starega otroka 2 Din, v posmrtni fond pa ob vsakem smrtnem slučaju 5 Din, pristopnina znaša enkratni znesek v isti višini. Društvena pisarna je sedaj v Ljubljani, V-- 'ni trg št. 10, III. nadstropje in se uraduje vsako sredo in soboto od 16. do 18. ure, kjer se lahko dobe potrebna navodila in pojasnila, poleg tega tudi vsako soboto rd 20. ure dalje v kleti I. del. konzum-nega društva, kjer se vrše redne seje. Kavno sedaj se vrše v izrednih sejah posvetovanja glede sprememb k reviziji uradniškega zakona. Vse člane in prijatelje vabimo, da nam pošiljajo aktualne članke, da jih objavimo ali pa odstopimo merodainim korporacijam ali faktorjem, vabimo tudi. da se z vsem zaupanjem obračajo na naa radi potrebnih pojasnil. Odbor. M. Bordes, Imenovan francoskim guvernerjem v Alžirju. Razstavo naj si ogleda due 1. ecembrad SV. PHMavž pri tvrdki BELIHAR & VELF.PIČ, Mestni trg 13 kjer dobi po zelo znižanih cenuli lepa ter primeria darila, obleke iu predpasnikov v veliki izbiri za deco in odrasle. SCuliurni Anton Vodnik: Slovemkih ve?ernic 80 *vezek Letošnji zvezek večernlc obsega dvoje pove-1 sti: »Vest in zakon pokojnega dr. Fr. Detele in I /-Strice* F. S. Flnžgarja ter črtico »Ministrant Ivan« od Ivana Vuka. Povest Vest in zakon- je poslednje delo, resnična predsmrtnioa pokojnega pisatelja. Ker se je urednik dobro zavedal nekaterih pomanjkljivosti, ki jih pisatelj sam zaradi nenadne smrti ni utegnil več popraviti, je pristavil k povesti pripombo, s katero opraviči pisatelja in sebe. Vendar bi se povest, četudi bi ne bila nedodelana, bistveno prav nič ne spremenila. Svojstveno Delelova je, z vsemi znaki starejše šole, ki ' jo sodobni okus sicer odklanja, pa vendar more i biti Se vedno drago čtivo ne samo iz pietete do pisatelja, marveč tudi iz pravičnega in ljubeznivega doživetja in razumevanja tradicije. Zakaj na vsakem in tudi na lem Detelovem delu je patina slovstvene tradicije še izza Jurčiča i i Kersnika. Vendar je ta patina pristna, ne ponarejena. S tem mislim reči, da Detela kot pisatelj n.' pomeni kakega zakesnelegn epigona, ki je pozabil živeti ob svojem času in je v novem kakor zaostali ptič ... Detela je marveč organično zrastel in rastel s svojim časom, le da ga je pozno dopolnil. tako da se je med tem duhovni tok že dvakrat, trikrat zaobrnil. On pa jc ostal zvest same-mu sebi in svojemu času, katerega je v sebi preži-! vel do konca. Zato pri Deteli ne moremo govoriti o niknki zaostalosti, čeprav ni bil noben prepo-roditelj slovenske literature, ampak je samo zajel iu sprejel tradicijo ter jo nadaljeval in zaključil. Za to Detelovo |Hivest je značilno, da ji tvori jedro ideja, ki jo skuša pisatelj s pomočjo zgodbe nazorno in zanimivo razviti pred bravcem. Ta ideja je povdarjena že v naslovu samem, ki nas opozarja, da gre v tej povesti za vprašanje vesti i in zakona in ne morda za zgodbo samo nu sebi, j za zgolj stvarno slikanje življenja v naši vasi po j prevratu, ki tvori nekak okvir povesti. Zakaj pi-i satelj tudi to okolje, v katerem se vrši zgodba, ki nosi idejo, ne pusti nedotalureno od svojega osebnega mnenja, marveč o vsakem pojavu izreka i svojo sodbo in da čutiti svoj nazor. Pri tem je j poln hudomušnosti, nagajivoeti, šaljive ironije in | vedrega humorja. Ko slika povojno psihozo, ki jo j zanese v našo vas odpuščeno vojaštvo, opojeno od | prevratnih idej, predvsem socialnih, je dovzeten le ! za njeno smešno stran, ki jo pridno podčrtava na vse načine. Tako ga zanese razgovor k socialnim vprašanjem, velikim in malim, dotakne se osem-urnega delavnika, uprave in davkov. Na ta način pisatelj izziva bravca, kakršnega že ima pred seboj k ugovorom ali k odobravanju. Pa tudi sicer je poln naukov, poln vzgojnega prizadevanja na vse strani. Toda osrednja, poglavitna ideja povesti je, da je najvišje sodišče — vest. Da nas pisatelj o tem etičnem načelu prepriča, nam pripoveduje zgodbo, j reči moremo resnično zgodbo o Avgustu Skobcu, policijskem nadsvetniku v pokoju, ki ga muči vest, ! j ker je dal službeno detektivu povelje za aretacijo svojega — nečaka, ovadenega zaradi veleizdaje in pred vojnim sodiščem obsojenega na smrt! Ta etični konflikt med vestjo in do'žnostio pa Detela ne rešuje psihološko, ne vrta v notranjost in ne išče rešitve v duši sami, marveč mu gre pravzaprav le za teoretično jasnost. Za to je značilno, ; da se konflikt pretežno izraža v pogovoru Skobca . ■i obema zaupnikoma, sicer pa izvemo kaj malo o j njegove mnotranjem boju. Važno za Detelo se mi j tudi zdi, da rešita Skobcu problem dva duhovnika, i | rešitev dobi na ta način nekako avtoritativno ve- | j ljavnosl. Oba pa rešita vprašanje v prej omenje-! nem zmislu, da je namreč najvišje sodišče vest. j Praktična rešitev vprašanja pa je že napovedana I v nasvetu upokojenega župnika Završnika, da naj izkuša popraviti, kar je zagrešil, s podporo družini nesrečnega sorodnika ... Tako se konflikt ne reši v globini Skobčeve notranjosti, ne raste in ne pride do nekega viška iz lastnih sil, marveč se razvija v njegovi glavi, moralna pomoč pa mu pride od zunaj: iz dovolj lagodne želje po ljubem notranjem miru sled Skobeci prijateljevemu nasvetu s tem. da bogato pomaga družini, ki je v stiski, z denarjem in nasveti. Na mah se v njegovi duši ure-d' ravnovesje: skoraj točno na sredi povesti že za-dobi Skobec zaželeni mir, očitki vesti prenehajo kakor bi odrezol. Ko se je neko jutro Skobec zdramil, se je prijetno zavzel, da ne stoji pred njim znani obraz s strmečimi očmi... .Završnik mi je prav svetoval', si je dejal in sc veselo knajpal.« (Str. 47.) Konflikt je rešen, Skobec se je oddehnil. Drugi del jiovesli je samo nadaljevanie zgodbe, ki je odložila breme ideje, in sedaj lahkotno hiti h koncu. Sedaj pisatelj nima ničesar več »rešiti*, marveč povest le zaokrožiti. Prvotni nagibi, ki so Skobca prisilili, da je nesrečni družini z denarjem In zavzemanjem zanjo odplačeval dolg krivde, so nekako prešli, kakor po nesrečno-srečnem naključju. v ljubeznivo skrb in prizadevanje »strica« — dobrotnika, da oba nečnkova otroka, Franceta in ! Metko, še lepo preskrbi, preden gre počival s prijetno zavestjo, dn je svoj načrt dovršil... Tu pa je storil pisatelj napako, na kalero opozarja tudi g. urednik, ko pravi: Zato bravca smrt dobrega Skobca tako iznenadi in Iudi smrt nečakova v ječi je nepričakovana. Kar na lepem poslane namreč Skobec žrtev prepira s pokvarjenim Francetom, ki i starega moža po nesreči zadene s palico na sence. : Oba. Skobec in France, kar nenadoma in skoraj neopazno izgineta iz poteka povesti: Skobca pokopljejo. France umre v ječi. Kako Je ta potpza iz celotne zamisli povesti povsem neutemeljena, se ! vidi že lz tega, da njuna smrt ne zapusti nobene sledi, da [>ostaneUi naenkrat pozabljena in nepo- pregled trebna, da dogodek, ki bi moral biti usoden, če bi bi! utemeljen, ne zaobrne poteka in ne ustavi konca, kakršen je in mora pri Detelu biti: vesel in veder... »Metka pa se ie smejala in še bolj se je smejal Peter.v (Sir. 82.) Tak je Detela in s takim moramo računati. Neumestno bi bilo od njega zahtevati nekaj, kar ni v namenih njegove umetnosti. Problem, ki izziva pero Dostojevskega, je rešil racionalistično in na-zorno-|>oučno, brez psihološke poglobitve in metafizike. Za junaka, v katerem se naj konflikt odigrava, jo izbral duševno suhega in udobnega Skobca, ki niti zmožen ni, konflikt resnično in globoko doživeti, ga sploh prenesti in ga osebno-elično reševati. Pa to sem de.ial, je Detelov način gledanja in presojanja življenja. Ne g'obok in bistven, pač pa ljubezniv in vedno živahen. Vzgojen iz poklica, vedno učeč in svetujoč. Vzgojnost le njegove povesti i>a je njena i d e j n o s t, ki je sama na sebi umetniško neoporečna. F. S. Finžgar je Detelo prav označil in presodil, ko je v pripombi napisal, da je bil svojemu narodu vse življenje učitelj, v šoli in v povesti... (Dulje ) Dr. A. Dolinar, pevovodja »Ljubljane«, ki nastopi na današnjem časnikarskem koncertu v Unionu. Narod v šestih knjigah. Svetovna zveza aksde-mično izobraženih žena (lntenntional Ftderation of University \Vomen) je v tekočem letu razpisala svojim članom sledečo nalogo: Vsako v zvezi včlanjeno društvo naj nevede pet do šest kn;ig, iz katerih se da kultura in bistvena posebnost dotične-ga naroda najboljše spoznati. Celotni uspeh le zanimive akcije še ni objavljen, pač pa je znano za ne. katere narode, katera dela se smatrajo za n-rodno-kulturno najznačilnejša. Tu so predvsem Združene države Severne Amerike, ki navajajo sledeča dela: (zbrani literarni in politični spisi in posl »niče Voodrovva \Vilsona ; C. Snndburgovo delo o Abra-hemu Lincolnu; Ha\\ t'ornejev »Scarlel Letter« in • Twetny Years in Hull-House« Jane Addams. — Nenfke ak demičarke so imenovale naslednji dela: Jožef Nadlerjevo Literarno zgodovino nemških plemen in dežela; G. De'dojevo Zgodovino nemške umetnosti; H. I. Moserjevo Zgodovino nemške glasbe; Al. Richlov Uvod v sodobno filozofijo; W. Stfihlinovo delo: »Vročica in blagor mladinskega gibanja in G. Golschevo delo o ist«m predmetu: Iz življenia in mišljenja mladinskega zbora; za žensko gibanje Helene Lange »Lebenserinnerungen« in Mirianne Weber Ženska vprašanja in ženske misli. — Avstrija je navedla: Osterreichische Bii-cherei; Danska: Pontoppidom, Jakobsen in Georg Brandes; Francija nava;n med drugim dva romana in pesmi komtese de Noailles: Le coeur innom-brable. Italija imenuje PirnndelH, Mirg erite Sir-fatti »Duše« in Nittijevo delo: Evropa brez miru. Poljakinje so postavile na prvo mesto Revmontove »Poljske kmete«. Norveška navaja na čelu Krnita Hamsuna in Bjdrnsona, Španija Miguela de Una-inuno. Noblova mirovna nagrada za 1. Iv27. M. Ferdinand Buisson (na levi) in nemški profesor Quidde, kandidata Noblovc nagrade. »Kalendar Srca Jezusovega« za leto 1P28. obhaja srebrni jubilej — pelindvajsetletnico. Vsebina: Pred 25 leti (Ivan II ša); 25 let našega kalendra; Naročnikom kal. S. Jezusovega (J. Klekl); Hvaljeno naj bo S. J. v _Olt.sve.slvi; Tuberkuloza, jetika (Dr. Fr. Klar); Rog' živi Hrvata (narodna); Od Markofi-ca (narodna); šoštnra bi vzela (narodna); Roža med trnjom (priredil Št. V.); Lisica je pa snehica (prekmurska narodna); Stare navade in šitrinoge (coprnije); Negda v starih časaj... (narodna): Mi zidamo Bogi na čast (akad. Fr. B.); Oda je odpadalo listje. (M. Mihajlovič Fujsov); Spavaj nam«, Katica... (narodna); 1'rekusiilce (šale); f Al. Kli-har, župnik pri Nedeli (J. Klekl); Gimnazija v M. Soboti (Janko Sever); Kaj se je zgodilo? (J. Klekl, ml.); Naše gospodarstvo (Ig. Baša); Živinsko drobno senje (sejmi) v Slov. Krajini; Stalna tabla, kda nam živina skoti (povrže). — petindvajseti letnik najstarejšega in največjega prekm. koledarja je izšel v praznični obleki, kar kaže že simbolična naslovna stran. Vsebina je pestra. Poplava v ribniškem okraju na Dolenjskem, povzročena po kopnenju snega in nalivu, ki je bi! zlasti močan v noči od torka na sredo 23. t. m. Spori NEMŠKA LAHKA ATLETIKA V PRETEKLI SEZIJI. V preteklem letu jc nemška lahka atletika izredno napredovala ne samo glede posameznih rezultatov, temveč še skoraj bolj glede povprečnosti. Priobčajo seznam desetih najboljših v vsaki disciplini. Deloma ga priobčimo tudi mi: 100 m: Houben 10.4, Schuller 10.4. Wich-mann, Kornig, Salz. Corts in Wollner po 10.6 itd.; povprečnost desetih na'bol;ših 10.58 'lani 10 73). 20« m: Kornig in Schuller 21.4, Houben 21.5, SchleOge 21.6, MalUz in Rappart 21.7 itd.; povprečnost 21.72 (lani 21.77). 400 m: Biichner 48.2, Neumann 48.4, Sfortz, dr. Peltzer in Schaurig po 48 8 itd.; povprečnost 48.93 (lani 49.93, torej izreden napredek). 800 m: Engelhardt 1 : 52.6, dr. Peltzer 1 : 53.6, BScher 1 : 54.7, Jakobs 1 : 55.6, Miiller 1 s 55.8 itd.; povprečnost 1 : 55.69 (lani 1 : 56.86). 1500 ta: Bocher 3 : 56.6, dr. Peltzer 3 : 57.0, Walpert 4 : 016 itd. Povprečnost 4 : 02.11 (lani 4 : 04.28). 5000 m: Kohn 15 : 03. Petri 15 : 04.9, Bo'tze 15 : 15, Dieckniann 15 : 17.2 Hau«en 15 : 18.6 itd.; povprečnost 15 : 20.6 (lani 15 : 33.8). 10.000 m: Petri 32 : C0.3. Schneider 32 : 3">.9, Brauch 32 : 35.9 itd.; povprečnost 33 : 01.7 (lani (33 : 38.2). Maratonski tek: Horger 2 : 51 : C6.8. Wan-derer 2 : 58 : 30 itd.; povprečnost 3 : 07 : 28 (lani 2 : 55 : 13.6, torei nazadovan;e). 110 m l<»se: TroBbach 15 0. Steinhardt 15.1, Wichmann 15.4, Gerner in Wclscher 15.6 itd.; povprečnost 15.59 'lani 15.88). 400 m lese: dr. Peltzer 54.1. Gerner 55.1, Neumann 56.8 itd.; povprečnost 57.54 f1ani 58.09). Skok na daljavo: Dohe.rniann 7.53 m, Meier 7.37 m, Kochermann 7.33, Hoffirann 7.225, Schuh-macher 7 09 itd.; povprečnost prvih desetih 7.1365 (lani 7.C975). Skok v višino: Kopkc 190 m, Betz 1.88, Kuhn 1.87, Eicke 1.87. Rosenthal 1.87, SWczinsky 1.867 itd.; povprečnost 1.86% (lani 1.83M). Skok ob palici: Reeg 3.76 m, Klatt 3.70, Werkmcicler 3.70 itd.; povprečnost 3.631 (lani (3.55). Kopje: Schlokat 64.60 m, Molles 59.73, Hoff-meister 59.38 itd.; povprečnost 58.72 (lani 57.18). Diskos: Hol meister 47.04 m, Hanchcn 44 67, Paulus 44.38, Schauffele 43.63 ni itd.; povpričiost 43.04 (lani 41.47 m, zelo velik napredek, Hoff-meistrov met diska je obenem najboljši met lanskega leta sploh). Krogla: Brechenniachcr 14.72 m, Sbilinger 14.66 m, Kultzer 14.62, Schroder 14.48, Hirsch-feld 14.47, Schauffele 14.36 itd.; povprečnost 14.31 m (lani 13.81 m). Kladivo: Mang 42.80 m, Wer,ningcr 39.715, Furtvvengler 39.39 itd.; povprečnost 36.47 (za lansko leto niso sestavili seznama; v tej disciplini so Nemci bolj slabi). Desetoboi: \Veil3 701 točka (po nemškem načinu štetja), Wegener 625 itd.; povprečnost 582 točk liani 580 točk). Razen par disciplin jc nemška lahka atletika na prav visoki stopnji. Če si gledal njene uspehe pred par leti. se napredku ne moreš dosti načuditi. Amerikanci računajo, da bodo Nemci poleg Fincev in Skandinavcev njih najrcsne:ši tekmeci na olimpiadi Največ upanja na olimpijske uspehe imajo Nemci v tekih na kratke in srednje razdalje, drugod se jim ne bo tako dobro godilo. BOKS V ITALIJI. Tuji športnik ima v Italiji hžko stališče, ob« činstvo je navadno kaj malo objektivno. Zadnji dogodek v Bologni, ko so izžvižgali domače moštvo in so Avstrijce po rama'' nosili, nas ne sme premotiti. Pisali smo, da sta nedavno boksala v Milanu italijanski prvak Berlazzolo in znani Avstralec Oook ter da je bila borba neodločena«.. Berlinska »GermaniiK pristavlja: »Man braucht kein genauer Ivenner des italienischen Bo:;helriebes zu sein, um zu v issen. dafi Cook in jed- ni andern Lande Punktsieger geivcsen \vHre. še celo Gazzetta . 0 sP°rl vidi, da nekaj ni bilo prav. Naslov njenega članka o borbi se glasi: Cook je obvladal Bertazzola in sodniki so izjavili, da je boj neodločen. Ves čas boja je bil Cook v boksnem oziru visoko nad Bertnzzolom, čeprav je moral paziti n« močne Berlazzolove udarce. IN ZOPET 789.fi cm. Toliko smo pisali n Hubbardovem skoku na daljavo 7.98 m ter da je lo nov izreden svetovni rekord. Sedaj pa beremo: V Cincinali zborujoči letni kongrnja Ameriško atletske zveze ni priznal kol rekord llubbardovega skoka na daljavo 708 cm, J'e Pri merjenju ugotovilo, da je bilo od-skočiščo za 1 colo višje kot zemlja ob koncu skoka. 1 cola je 2.54 cm. Pač pa je zveza priznala 4X200 metrski tek univerze Southern California. Torej velja kot svetovni rekord v skoku na daljavo zopet Ilubbardov prejšnji skok 789.6 cm. Mendiovi spomini na Pašiča. V letošnjem jubilejnem »Letopisu. Matice Srpske priobčuje Hermnnn Wendel svoje spomine na pok. Nikolo Pašiča. Govoril je Wendel > Pašičem dvakrat: Prvič začasa zadnje balkanske vojne, ko sta bila istočasno sprejeta pri Pa-5iču Wendel in Lev Trockij, ki je bil tedaj poročevalec nekega kijevskega lista. Tedaj jc Pašič rekel: »Če se bodo druge države vmešavale v našo stvaT na Balkanu, bomo imeli, tako se bojim, svetovno vojno.« _ Drugič jc bil Wendel pri Pašiču 1. 1921. Tedaj sta govorila samo o srbskem socijalistu Svetozarju Markoviču. Ker se je bil Pašič nekoč izjavil o Sveton Watsonu: »Ovaj, znaš, ^jreton Watson je avstrijski čovek« — pravi Wendel, da bi za svoj živ dan rad vedel, kaj je neki Pašič mislil o njem. Izvoren s$©mm. Marsikdo dandanes toži, da bi že še šlo, ako "bi ga spomin ne zapuščal. Toda temu so mnogi sami krivi, ker si spomjna ne urijo in ne bistrijo. Le skušajmo, da bo spomin »zaposlen«, pa bomo kmalu opazili, da nam gre v tem oziru na bolje. Izvrsten spomin imajo n. pr. šaliisti, svetovni mojstri. Kakor znano, igrajo z več nasprotniki ob istem času. Tudi dober kvartač mora imeti dober spomin. Znane pa so osebe, ki imajo prirojen dober Spomin, a to so le izjeme. V angleškem kraju Slrea-tbam je živel cerkvenik, ki je znal vse znane pesnitve na pamet. Ko je bil 77 let star, je nekoč recitiral 24 ur skupaj. Pred par leti je umrl v Ilunsletu delavec Parker, ki je znal na pamet :Macbetha«, »Othella« tn »Hamleta*. Ti slučaji .pa seveda nimajo praktičnega pomena; blagajnik, knjigovodja ali ravnatelj, kateri ie spominja vsake transakcije, ki se je izvršila pred pe';mi, ali več leti, take ljudi zelo iščejo in dobro plačajo, kajti s takim spominom ie mnogo časa prihranjenega, ker ni potreba prelistati celih gora knjig. In posebno pri Angležih je eno prvih pravil »time is money«, čas je denar. Tudi v politiki je dober spomin velikega pomena in mnogo najboljših državnikov ima izvrsten spomin. Lord Raudolph Churchill je n. pr. celo oglasno stran časopisa povedal na pamet, same da jo je enkrat prečitnl. Veliki državnik Disrneli je imel tako dober spomin, da je ob neki priliki recitiral prvo knjigo Homerja, in sicer od konca proti začetku. Kdor ne moro spati, naj posnema evropskega učenjaka dr. Dollingerja. Kadar namreč ni mogel zaspati, je pn pričel doki,Minirati iz Odiseje, in sicer v starosti 87 let. Nebeška mana. Nemška profesorja dr. Fritz Bodenheimber 5n dr. Oskar Theodor sta se podala julija t. 1. na čelu velike karavme na Sinajski polotok, da rešita uganko nebeške mane, ki je padala iz nebes izraelcem v puščavi Do zdaj se jc mislilo, da je mana sok tamarinda, nekega jako razširjenega tropskega drevesa. Ekspedicija je več mesecev nroučevala to rastlino in je ugotovila splošno obstoječo zmoto. Arabci rabijo do sedaj izraz »nebeška mana«, toda z njim označijo izpuščaj nekr vrste žuželk, ki gloda tamarindov les. Ta gosta in sladka tekočina je kristalno čista, brezbarvna in kaplja kakor sirup. Žuželke sprbžijo kapljice druga za drugo, tc padejo na tla, se posušijo in dobijo obliko belih zrn različne velikosti. Ta zrna so najbolj podobna rižu in so jako re-dilna, Arabci naberejo dnevno pod velikim tama-rindom do poldrugega kg mane. Letina je odvisna od zimskega dežja. Če jc dosti vode, sc žuželke hitro pomnožijo in količina mane naraste. — Nemci so ponudili svoje zaključke v pretres pariškim kolegom v Jardin des Plantes, in tudi ti pravijo, ds imi rfova razlaga izvora nebeške mane največ izgledov za znanstveno priznanje. Proglas komunistične opozicije v Rusiji. Vatikanska zvezdama. Njen začetek je bil stolp: katerega je zgradil i. 1582. papež Gregor XIII., koledarski reformator »v svrho opazovanja nebesnih čudes«. Stolp je krasil vzhodno krilo vatikanske palače. L. 1705. ga je porušil potres. L. 1787. je dobila stara zvezdama nove daljnoglede. Pričeli so tudi z vremenskimi opazovanji. Toda ti viharni časi niso bili naklonjeni študiju. Pod Napoleonom je moral preživeti Vatikan hude udarce. Zvezdarno so za-tvorili vsled pomanjkanja sredstev. Šele mnogo pozneje, 1. 1888., je dobil Leo XIII. ob svojem jubileju v dar vse astronomske instrumente. Od tega zača posluje vatikanska zvezdama redno. Zdaj je dobila svoj kos neba za opazovanje, štetje ln fotografiranje, da sodeluje pri izdelovanju novega velikega zvezdnega atlanta. Na tem delu ie vdeleženih 180 zvezdam celega sveta. Nova kardinalska pa'ača. Sv, oče Pij XI. jc odobril načrte za zgradbo posebne palače, kjer bo zboroval konklave. Do sedaj SO se vršile volitve vedno v Sikstinski kapeli. Za člane konklava so se vsakikrat morale zgraditi začasne celice. Tesarji so razkosali v to svrho z lesenimi pregrajami zgodovinske vatikanske dvorane. Nova palača, ki bo stala prav blizu Vatikana, je proračunana na 50 milijonov lir. Imela bo 70 kardinalskih stanovanj in 50 malih sob za služabništvo. Glasovanje se bo vršilo v veliki dvorani. Galerija prvega nadstropja bo okrašena s primernimi zgodovinskimi slikami, katere bodo v to svrho odstopile različne zb.rke oziroma muzeji. Zakulisne „go' ulije". Neki zelo popularen angleški gledališki ravnatelj objavlja v nekem listu svoje spomine izza svojega dolgoletnega delovanja na raznih odrih. Med drugim opisuje tudi, kako si je moral ob razrtih prilikah pomagati z raznimi goljufijami r, ako je hotel podati igro kolikor mogoče realistično. Nekoč je bilo treba v sceni na odru cvretl kos kruha Kako lo narediti, da ne bo nevarnosti z.> ogenj? Domislil si je: Vsak večer je dotični igralec čepel pred navideznim ognjem ter ua vilicfth vrtel kruh, ki je tudi v resnici postajal vedno bolj rjav. Kako je to napravil? Knko je to -napravil? Čisto enostavno. Za »ognjem« je bil skrit pomagnč. ki je ves čas polagoma brizgal rjavo tekočino nn kruh ler ga nn tn način rum nil šaljivcev pa ludi po angleških gledališčih no manjka; nekega večera jc nek: šaljivec pred predstavo izmaknil steklenico s teleočipo, izlil ter nadomestil z drugačno, nato pa zopet postavil nn prejšnje mesto Posledica je bila, da je oni večer kruh postajal vedno bolj zelen v veliko zabavo občinstva in strašno jezo ravnatelja | Kdo je bil oni šaljvvec, pa ni mogel nikoli dognati Čudno je to. da goliuNje' dostikrat boliše učinkujejo kot pa pristni predmeti. Nekoč jo hotel spraviti na oder pravo antično pohištvo, med katerim jo bila tudi zelo lepi kredenca, vredna več sto funtov. Tudi v časopisju ie objavil, da ho nn odru pristno pohištvo, a le malo jih je bilo. ki so mu to verjeli in brez števila znbavljanj je moral slišnti, češ, da ie hotel s tem gledališko publiko nrovnriti In ni bilo preje miru. dokler ni pravo noHštvo zamenjal s pobarvanim plntnom. ki ie bilo rnzpeto na lesenih okvirjih. Sedaj jo vse verjelo, da pohištvo pristno. V nekem slučaju, ko d^ž1 igralec na odru v rokah Vpčo. ie ravnat«!i dobi' živo kočo. ki pa se-j veda ni bilo nevrnn. tako dn bi bito vsa prireditev I holj realistična. Toda dogodilo se je nekaj neverjetnega — publika namreč ni verieln. da je to živa kača. pač pn le pogodon nc^omestek. Ker za- smehovanja tudi drugi večer ni b'to konec, jo živa kačo nadomestil /. nanoč^no nakar je nastalo zido-volistvo med trledalstvoni Ravno !Ms'odico. dn ie postil soV.on in ie precej časn poteklo, preden je mogel nadaljevati z igro, v veliko voščijo frnleriie. Vnifi ludi v Londonu ne manjka na galerijah spakovnlcev. O samorešitvi. Pilot Caranza pripoveduje: Ko sem plul nad puščavo, sc mi je naenkrat vnelo desno krilo letala. Prva misel je bila, pristati na zemljo, toda že v naslednjem trenutku sem spopal, da bi bila to gotova smrt za mo in za letalo, kajti kje dobiti v puščavi vode. ali človeških bivališč. Opazil sem na vzhodu črn oblak in v trenutku sem letalo obrnil v ono smer. Kakor sem upal, da je to deževni oblak, tako se je tudi v resnici izkazalo, kajti par trenutkov nato sem žo bil v nalivu, ki je pogasil goreči del letala ter sem bil tako rešen. Pred kratkim je strojevodja Baker vodil vlak iz Eastbouna v London. Opazil je. da na prednjem delu stroja nekaj ni v redu. tako da je moral takoj tja, da je popravil, ne da bi vlak ustavil. Ko se je vračtil nn svoje mesto, je naenkrat zgubil ravnotežje in vedel je, da je po niem, ako pnde na progo. Imel je toliko prisotnosti duha, da se je z vso močjo pognal ter priletel v neko mlako. Kurjač je r.nto vlak ustavil in strojevodja je zopet stopil na svoje mesto. Bil je brez kake resne poškodbe. Pet?ndva'sefSetnica bentfna. Bilo je septembra meseca leta 1902., ko je nn Angleško prispel prvi tank bencina. Ta nenavadni tovor je prišel iz Vzhodne Indije ter je plul okoli Afrike, kajti pred 25 leti ni bilo dovoljeno s takim tovorom skozi Sueški prekop. Za angleško industrijo je bil to ogromen korak naprej, kajti do takrat je bilo mogoče bencin dobiti samo v steklenicah pri drogistih in sličnih trgovcih. Kdor je imel avto ter si mogel nabaviti bencina za vožnjo 20 ali 30 milj, tega so smatrali že za srečnega. A gotovo ni nikdo sanjal, dn se bo bencin v toliki meri potreboval, kajti že takoj v prihodnjem letu so ga na Angleško uvozili 33.000 ton, a leta 1918. pa že 644 000 ton. Lansko leto so Angleži porabili vsega vkup nič manj kot 2,063.288 ton bencina. Mnogo let je preteklo, ko petrolojske družbe niso vedele kam s petrolejem, kajti kakor znano, Je bencin produkt petroleja. Dokler ni bilo avtomobila, ni bilo prave uporabe za jietrolej in stotiso-če ton dobrega petroleja so spustili v notranjost Sumntre ter lam zažgali. Ko se je udomačil avtomobil, jo postal bencin oziroma petrolej nn mah »tekoče zlato . Danes jo 1000 morskih vozil s tem zaposlenih, da dovnžajo Angležem bencin in vrednost istega v lanskem lotu jo bila 22 milijonov funtov ali revno pot milijard dinarjev. Petrolej je bil znan že stoletja, vendar pn takratni človek ni znal uporabiti pjegn vrednosti, saj Je prod 80 leti niso p"7ii')i i drugačnega olja kot ribjega. Sredi preteklega stoletja pa je James Voung iz Manchestra patentiral svojo iznajdbo pridobivanja olja iz premoga in dve leti pozneje je dr. Gossncr patentiral svoj jkerosene •, kakor jo nazval petrolej za razsvetljavo. Industrija z ribjim oljem je bila h tem tako rekoč uničena. Prvi petro-lejski vrelec pa jo odkupil polkovnik Drake v TI-tusvillo v Pennsylvaniji šele leta 1859. Že decembra mesecu lota 1858. jo prišel v Peniisylvanijo, kjer je domnevni, da se mora nahajati petrolej. Vrtal je več mesecev, imel je lo nezadostna sredstva in ko je bil v globočini 69 čevljev, je obupni. Družabniki so ga zapustili, lastnega denarja ni imel iu ostal je z enim samim delavcem. Tudi tn delavec jo pustil delo in v soboto popoldne je odšel v mesto v gostilno, kjer se je v družbi norčeval iz prisino-enega polkovnika, kateri hoče iz zemlje dobiti petrolej. Dne 28. avgusta leta 1859. zjutraj je šel polkovnik še enkrat pogledat, knko je z rovom, n jama je bila polna črno tekočine. Ko jo je poskusil, je našel, dn je pravi petrolej. Novica so je bliskovito razširila in oni delavec, kateri se jo se prejšnji dan norčeval, je nntočil prve tri sode te drngocene tekočino, ki ji; bila vzeta iz nnročja mntere zemlje. Tako je polkovnik Drake postni pijonir dnnašnji %gromni petrolejski industriji po colem svetu. Sezijika razprodaja dsms''rh '''obupov 20"/n popusia Iterko Linhlinnn Dunajska c. 5 Za pol šiJfnga. Ni ga bolj skopušppga naroda na svetu kot so j Škot je. Pred enim letom je prišel neki Škot v Lon j don ter nn ulici kupil od dečka časopis. Ko je pln čeval, mu je padlo pol šilinga, t. j. šest penijev, nn tla in vse iskanje je bilo zaman. Končno je Škot privlekel on peni ter plačal časopis Nato pa je stopil k policaju ter mu povedal, kaj je zgubil, a tudi temu se ni posrečilo, da bi bil denar našel. Končno je Škot policaju izročil svoj naslov ter ga prosil, da mu pošlje denar, ako bi se pozneje našel, čez leto dni pa je dotični Škot zopet prispel v London in na onem mestu je stal isti policaj kot pred letom. Na kraju, kjer mu je takrat novec zdrknil nn tla, pa so sedaj delavci kopali temelj za velikansko bančno poslopje. Slopil je k policaju ter mu dejal: »Prav lepa hvaln, ampnk toliko truda bi pa vendar no bilo Ireba.<■ — Mislil je namreč, da vsa ona armada delavcev išče njegovega po! šilinga. Nenavadne železniške nesreče Ako vlak skoči s tira, je to skoro vedno velika nezgoda, še večja pa je iu groznejša, ako dva vlaka trčita skupaj. Toda tudi druge nezgode so, ki sc lahko pripete pri vožnji z vlakom. Tako je pred kratkim nekemu strojevodji priletel med vožnjo vrabec v obraz ter zadel v oko, tako da je strojevodja nanj oslepel. V nekem drugem slučaju pa jo bil hrošč, ki je strojevodjo oslepil. Tragičen je bil dogodek nn angleški železnici blizu Manchestra, ko je železen drog priletel skozi okno kupeja ter edinemu potniku, ki je tnm sedel, preluknjal glavo. Ko so stvar preiskali, so nalši, da je drog odletel od stroja, niso pa mogli dognati, kako se je to moglo zgoditi. Na kaj nenavaden način je bil usmrčen načelnik neke male postaje na Angleškem. Delavci, ki so popravljali progo, so stopili v stran, ker so je bližal vlak. Neki brezbrižnež pa je pustil na tiru lopato in ko je ekspres privozil, je zadel ob lopato, ki je priletela s lako silo v načelnika, da ga je na mestu ubila. Na neki postaji v južni Angliji sin stali mati in hči ter čakali nn vlnk. Od nasprotne strani se je približal brzovozni tovorni vlak, ki se na oni postaji ni ustavljal. V tem trenutku je neki možki padel na tir. po katerem je vozil vlak. Brez pomisleka se je hči vrgla na tir, da bi moškega rešila smrti, a ko jc- mati videln, da preti hčeri nevarnost, je tudi ona skočila na tir, da reši oba. V tem pa je vlak že vozil preko vseh treh, ki so ležali na tleh sredi tira Srce je zastalo vsem, ki so bili priča temu groznemu prizoru, n ko je zadnji vagon peljal preko nesrečnikov, sta se mati in hči dvignili nepoškodovani, mrtev pa je bil možki in po izjavi onih dveh, hi se tudi njemu ne bilo nič pripetilo, ako bi ne bil dvignil glave, ko je vlak vozil čezenj. Obe ženski sta bili odlikovani za svoje junaštvo. Nebo v decembru. > Šolnee. Delni solnčni mrk. za naše kraje neviden, bo dne 24. t. m. Pričetek mrka ob 3 10 in konec ob 6.49 zjutraj. Viden bo v južnih polarnih krajih. Pri mrku bo zakrite nekoliko več kot polovica solnčne plošče. Priletele zime. Dne 22. t. m. se prične ob 21.18 ustronomska zima. Ta dan doseže solnce najnižjo lego nad obzorom. Isti dan je najkrajši dan in najdaljša noč; dan traja ta dan 8 ur in 11 minut. hunii. Popotni lunin mrl: bomo lahko opazovali dne 8. t. m. popofdne. Viden bn t' v Evropi, Aziji, Afriki in severnem delu Severne Amerike, torej malone v vseli onih krajih, ki ne bodo deležni delnega solnčnega mrka. Pričetek mrka bo ob 16.52. ko vstopi luna v jedrno senco. Vsa postane osenčena ob 17.55. ko imamo pričetek popolnega luninega mrka. V popolnem mrku se nahaja luna do 19.15, torej eno uro in 20 minut. Iz jedrne sence izstopi luna ob 20.18 in uro za tem pa stopi še iz pol-sence. Lunin mrk se more pripetili le. ako stojita solnce in luna z ozirom na zemljo na nasprotnih straneh in luna / ozirom na zemlji ravnine eklip-tike. v kateri e vrši navidezno gibanje solnca. Kadar je pa luna nasproti solnca, je polna luna ali ščip. To lunino fazo imamo 8. t m. ob 18.32. Nekoliko pomena je tudi, ali je luna v bližini zemlje ali ne. Luna ne obhodi svoje poti okoli zemlje v krogu nego v elipsi. Razlika med največjo in najmanjšo razdaljo lune od zemlje znaša v tem mescu 47.000 km. I)ne 8 t. m. je luna blizu svojo najmanjše razdalje od zemlje. To razdaljo doseže luna 7. t. m. ob 2. znaša pn 361.150 km. Kadar je luna bližje zemlje, pride v bolj široko jedrno senco, v nasprotnem slučaju preteče nekoliko ožjo senco. Seveda ne gre vedno luna skozi sredino Zemljine sence. V našem slučaju gre luna sko/.i spodnji del senčnega kroga. Tega :',e pri mrku ne vidi, ampak ga astronomi izračunajo. Dne 8. t. m. vzide luna na severovzhodu ob 15.58, torej bomo lahko opazovati ves potek uirka. Planeti. Od planetov, ki jih ne moremo opa-zovati s prostim očesom, se nahaja samo Jupiter na večernem nebu, vsi ostali pn so deloma nevidni oziroma na jutranjem nebu. Merlcur. Ta planet je viden v začetku meseca na jutranjem nebu in je zelo svella zvezda. Venera jo Danica. Vzhaja šliri ure pred solncem in je izredno svetla zvezda. Njena osvetljen* ploskev /.naša dve tretjini njenega površja .Mars je neviden. Vzhaja uro pred solncem. Jupiter, edini večerni planet, je viden prve polovico noči. Saturn se nahaja v bližini Marsa in je tudi neviden Izvirne francoske pastilje II W£LDA t* — Včeraj si šla mimo mene, kot bi se sploh ne poznala. Niti enega pogleda nisem bi! deležen. — Ja, dragi moj, ali ti ni znano, da ljubezen napravi človeka slepega?... Ako hočete napraviti nbdarovancein voaelje za Malkl«a vža kupite „I-de£»1-Cevlje" V Kolodvorski ulici 28. nasproti Ljubljanskega dvora proti nahodu, kašlu in katarju prodajajo vse lekarne in drogerije. Smešnice »Toda nocoj pa ni bilo miru pred nnšo mačko^ vso noč se je drla.« »Da, odkar je kanarčka požrla, misli, da zna peti.« . • »Tako, vi hočete torej mojo hčor poročiti? Ali pa boste v stanu vzdrževati družino?« »Gotovo da bom.« »Ne, ne, le dobro.premislile, nas je namref sedem.« Ona: »Lo poglej tvojega Finetlja, kako mirno leži poleg glasovirja, kadar igram in vendnr pravijo, da psi ne preneso glasbe.« On: »Mogoče pa Finetelj tvoje igranje smatra za kaj drugega?« » . Veletrgovec z oljem je imel nujen opravek in v pisarni je pustil postrežnico samo. Pokazal ji je telefon ter naročil: -Kadar boste slišali zvonec peti, pojdite k aparatu, vzemite slušalo v roke in zakličite: Halo, kdo tam?« ter čakajte na odgovor. Pol ure pozneje je zvonec pel in postrožnica je tako napravila kol ji je bilo naročeno. »Tukaj Gornik, Dobrava. Prejel sem večjo količino olja, katerega vam pošljem. Pripravite vse potrebno, da ga sprejmete.- In tu je zvonec zapel, konec jo bilo pogovora V tem pa je veletrgovec že prihajal po s!ojv> njicah in ko je vstopil v pisarno, je videl, kako postrežnica drži škaf pod telefonskim aparatom. »Kaj pn vendar počenjate?* jo je ogovoril prestrašen. »I kaj, neki Gornik jo rekel tu po temle lijaku, da pošljo večjo količino olja ter da bodimo pripravljeni za sprejem. Zalo čakam Iu s škafom, kdaj bo pričelo teči.« Sodnik: »Ali imate kako pričo?« »Da, dve; moji dve očesi.c * Ne baš lepa letoviščurka: »Vi, gospod gostilničar, ponoči so me stenice grizle. Kaj pravite vi k temu?« »Da imajo jako slab okus.« • Neka služkinja je prišla v posredovalnico za službe, da bi ji odkazali kako službeno mesto. Toda več dni je zaman hodila povpraševat, nič primernega ni bilo dobiti. Nekega jutra ji reče posredovalka: »Ne vem, če bo kaj. Sedaj ni takih služb na razpolago. Toda, ali bi nc hoteli iti v Avstralijo, tam potrebujejo mnogo takih deklet kot ste vi.« »Bi že šla, toda, ko pa nimam biciklja.« • »Stari oče, ali vas smem nekaj vprašati?« »Kaj pa takega?« »Ali se vi z britvijo češete?« • Meikn v letovišču (drugi dan) »Mama, anv pak razgled se je od včeraj zelo spremenil.« »Kako to?" »I no, včeraj je bila na nebu leoa mavrica, danes je pa ni več.« Gospodarstvo Poslovanje zadrug - članic Zadružne zveze v Ljubljani 1.1925 »Narodni gospodar« št. 11 prinaša v prilogi statističen pregled poslovanja zadrug — članic Zadružne zveze v letu 1925. Ti zanimivi podatki nam pričajo o uspešnem razvoju našega zadružništva v letu 1925. Žalibog nimamo pregleda o poslovanju tudi drugih zadrug: tako statistiko dela le še Zveza slovenskih zadrug. Priporočali pa bi, da tudi Zadružna zveza v Celju izdela tako statistiko. Število vseh članic Zadružne zveze je znašalo (druga številka so zadruge, ki so poslale računske zaključke): 1922 1923 1924 1925 505 508 502 500 437 449 472 464 Zadruge, ki so poročale, so imele članov: vse samo hran. in pos. 1922 97.899 7 1923 117.447 49.549 1924 119.418 47.471 1925 111.867 45.808 za vloge za posojila 1922 4—5:;% 5'A—t'A% 1923 5—6% 7—8% 1924 6-7% 7-8% 1925 5—7% 6—8% Povprečno odpade na: 1 hranilnico in posojilnico 237 (1. 1924. 256) članov, na nabavno in prodajno zadrugo 491 (469), na mlekarsko 168 (143), na živinorejsko 52 (39), na zadružno elektrarno 50 (57), na stavbinsko 67 (54), na obrtno 123 (106), na kmetijsko strojno 69 (62), na eno ostalo zadrugo 74 (79) članov. Promet vseh zadrug je znašal (v mil. Din); vse kred. ost. 1921 621.7 1922 1081.8 735.5 328.3 1923 1973.1 1208.6 764.5 1924 2135.6 1366.3 769.3 1925 3152.1 1710.3 1441.8 Promet se je torej od 1924. na 1925. povečal za 50'.'o", pri hranilnicah in posojilnicah sc jc povečal za 25%, pri ostalih zadrugah pa za 87%. Iz tega se da sklepati, da se razvijajo kreditne zadruge normalno, ostale pa se začenjajo razvijati hitreje in da vedno bolj pridobivajo na terenu. Iz bilanc je nadalje posneti sledeče postavke (v mil. Din): Deleži rezerve č. dob. 1921 1.44 1.9 2.8 1922 1.76 2.7 1.4 1923 2.2 4.1 2.1 1924 3.0 6.2 3.04 1925 3.3 8.8 3.7 Razmerje med deleži in rezervami se je zelo fzpremenilo v korist rezerv: dočim so bili v letu 1921 deleži z rezervami v razmerju 1 : 1.32, je bilo to razmerje leta 1925 1 : 2.7 ali z drugimi besedami' rezerve so bile leta 1921. le za tretjino (t. j. za 32%) večje, kakor deleži, leta 1925. pa so bile skoro trikrat večje kakor deleži (za 170% jih jc bilo več kakor deležev). Skupno so razpolagale zadruge v letu 1925. z lastnimi kapitali|ami v znesku 12.1 mil. Din napram 9.2 mil. Din v letu 1924. Hranilne vloge in posojila so znašale (v milijonih Din); 1921 125.5 30.2 1922 176.15 66.5 1923 223.4 101.0 1924 316.15 134.6 1925 431.4 265.2 Posojila so od 1924. na 1925 narasla za 130.6 mil. D:n (t. j. za 97%), hranilne vloge pa samo za 115.2 mil. Din (t. j za 37%). Iz tega večjega naraščanja posojil kakor hranilnih vlog moremo sklepati na poslabšanje gospodarskega položaja v 1. 1925. Sicer so hranilne vloge narasle, vendar so se dana posojila skoro podvojila. Upravni stroški, ki so se od 1. 1922 do 1924. zmanjšali, so leta 1925 zopet narasli. Znašali so: pri hranilnicah in posojilnicah 1. 1925. 2.5u oo prometa (1. 1924. le 2.02°/oo), pri nabavnih in prodajnih zadrugah 9.9 (7.4), pri mlekarskih zadrugah 2.95 (2.06) in pri obrtnih zadrugah 1.75 (1.51°,«,). Obrestna mera kaže v letu 1925. tendenco k znižanju, ki se je v 1. 1926. še nadaljevala. Znašala je: mani; skupaj posebni davki in doklade po pokrajinah 581,424.300 (661.250.000) Din, zaostanki so proračunjeni 100 (100) mil. Din v celi državi. 2. Posredni davki: trošarina 813 (755.11) mil. Din, takse 1055.18 (1061 98) mil. Din, carine 1588.6 (1688.6) mil. Din; skupaj 3456.78 (3505.69) mil. Din. 3. Monopoli: višek dohodkov nad izdatki pri vseh monopolih 1.757.292.127 Din plus monopol na smodnik in dinamit 30 mil. Din. 4. Državno gospodarstvo: 449,378.433 Din. 5. Razni dohodki: 94,067.140 Din. Vsi dohodki so proračunjeni na 7460 mil. 942.000 Din. Trboveljska preniogokopna družba. Na včerajšnjem M. rednem občnem zboru Trboveljske premogokopne družbe se je predložila valorizirana bilanca v smislu zakona o valorizaciji z dne 7. av-gusta 1926, glasom katerega su se bilančne vrednosti tako povečale, ila znaša sei^ii akcijski kapital družbe mesto dosedanjih 50,000.000 dinarjev, 200,000.000 dinarjev, razdeljen na 1,000.000 delnic po 200 Din nominnle. Občni zbor je sklenil izpla. fati dividendo v isti višini kot lansko lito t. j. 30 Din za delnico in se bo vršilo vnovčenje kuponov od 1. decembru 1927 naprej na že znanih plačilnih mestih. Med letom izvršene kooptacije gospodov Adolfa Minlia in Fernanda Gren u-da v upravni svet je občni zbor potrdil. Po pravilih iz-stopivši člani gg. Claudt' Autngnon, dr Ivo Benko-vič, Paul Chnupuv, ing. Anton Klinar, Josip vitez Pogačnik, Rikard Skubec in Paul Vernet so bili ponovno in g. Rnjmond Delte! na novo izvoljeni v upravni svet. Iz poslovnega poročila posnemamo: Iz bilance Trboveljske premogokopne družbe je posneti, da je znašal bruto dobiček 100.34 milijona Din napram 95.3 milijona Din v letu 1925. Čisti dobiček je bil 38.32 napram 38.29 milijonom Din v letu 1925. Bilančna vsota je radi valorizacije narasla od 253.4 na 389 milijonov Din. Zaradi valorizacije je bii družbi n:; razpoligo znesek 142 milijonov, od katerega se je preneslo 100 mil. na račun kapit ila, 35.5 7a osnovanje rezerve za kritje val. izgub, 6.5 pa je bil vložen v posebni rezervni fond. Poleg lega se je 50 milijonov Din prepisalo iz računa .glavnične rezei-ve« na delniško glavnico, ki je tako dosegi i znesek 200 milijonov Din. Ker obratuje družba na dnevnih. kopih že pod ugodnejšimi prilikami, je bilo omogočeno začeti z amortizairjo tega računa. Prvi obrok stroškov do konca 1926 za povečanje cemen. tarne ie izkazan pod Industrije : (povečanje ob 0.6 na 3.9 milijona Din). Davkov in raznih davščin je plač da družba lani 37.85 H 925 37.56) milijona Din. Odpisi so se povečali od 1.26 na 0.4S milijona. V bilanci so se znivle zaloge od 38.1 na 33.9 niilroua Din. Debitorji so padli od 140.8 na 13S.4. kreditorji pa od 77.7 na 68.3 milijona Din. — Produkciia pre-inog'1 je znašala 1926 1,391.260 Ion (1925 1,517.184 ton), oddaja pa 1,400.844 (1.518.P50) ton. Cementarna je producirala (kakor smo že poročali) 17.970 (19.300) ton, apnenice pa 14.770 (8000) Ion. Oddala je cementarna 17.300 (18.940) ton, apnenice pa 14.770 (8020) ton. V letu 1926. se niso pojavile večje te/koče pri oddaji, pač pa so cene radi trajne de-presiie na premogovnem trgu nepovoljno. Državni dolgovi. Izdatki za državne dolgove so proračunom za 1. 1928 ?9 na 868.281.103 Din napram 602,071.000 Din odobrenim za leto 1927.-28, Anuitete za državne dolgove znašaio 3C5.572.341 Din napram 288.127.2C8 Din za leto 1927 -28. Za odplačilo dolga pri Narodni banki se predvideva 40 milijonov Din napram 41,51°.233 Din za 1927.-28. Ažija in drugi stroški za inuitc*e se zvišajo od 191,302.982 Din na 444,013 047 Din od česar odpadi- na monopolsko upr-vo 228 mil. 143-208 Din na glavno državno biagaino pa 215,869.839 Din. Izredni izdatki za državne dolgove znašajo 60,695.715 Din napram 61.121 577 Din za 1927.-28. Za vinski sejm in razstavo, ki se vrši v Ivanikovcih dne 7 decembra t. 1, so prijavili številni vinogradniki ormoško-ljutom -rskega vinarskega okoliša svoja vina -— med temi mnogo najodličnejših produccntov. Zahtevane cone so primerne blagu, tako. da b-ide vsr'-do lahko svn-'o potrebo kril. Prireditev traja le en dan. Za 50% popust na žc'e7.nicah jc zaprošeno. Znižanje pristaniških pristojbin v Trstu. Kakor poročajo 17. Trsta, je sklenil upravni svet tržaških skladišč r.nižati pristojbine za 10—2 %, da se omogoči konkurenca inozemskih pristanišč. Prodajni sindikat avstrijskih kovinskih tvor-nic. Kakor poročajo z Dunaja, bo uveljavljen s 1. dccembrom nov prodajni sindikat avstrijskih kovinskih tvornic, h knteremu pripadajo: 5 tvor-nic pod vodstvom Bodenkreditanstalta, Mansfcld skupina ter Metallwe'ke Union A G. Izven s:n-dikata stoje: Brrniorfer in Enzesf-lder tvornice, ki pa bodo ludi v kratkem pristopile. && n rsr 8.85, Trst 308.50— 310.50. Curih. Belgrad 9.1375. Berlin 123.80, Budimpešta 90.75, Muk rešt 3.20, Dunij 73.12. London 25.30, Nevv vork 518.50, Pariz 20.40, Praga 15.375, Trst 28.10. Sofija 3.7(i, Varšava :.8.1">. Madrid 86.80. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4887, Kodanj 1SX).05, London 34.5925, Mil n 3S."(>. Nevvvork 709.10, Pariz 27.885. Varšava 79.575. Valute: dolarji 700.85. angleški funt 34.55, dinar 12.40, češkoslovaška krona 21. Pra.-a. Devize: Lira 189.50. Belgrad 59.45, Pn-riz 132.75, London 164.55. Neuvorl 31.755. Dinar Nevvvork 176.05 Berlin 7.875, London 277. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljuhlj. kreditna 13.' den., 'hred. z vod 100 den., Vevče H8 d. n., Split 610 I w)., Rušo 280—295. Stavbna 50 den fte-šir 101 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 85.25—85.75, agrari 52.5-53, vojna odškodnina 402—402.5, dec. 403— 40-1, Hrv. esk. 91, Hipo 58, Jugo 94.5—95, Praštediona 880—890, Ljublj. kreditna 135, Šečerana 580 —585, Drava 555—585, Slavonija 13—14, Trbovlje 500- 508, Vevče 132—136. Belgrad. Narodna banka 5650, vojna odškodnina 401—401.50 (3 milijone), uit. dec. 404.25-404.50 ( 200 kom.), 7% inv. posoj 84.75—85, agrari 52.50—52.75 (60.000). Dunaj. Podon.-siivska-jadr. 82.50. Zivno 108.40, Hrv. esk. 11, Jugo 11.70, Alpine 43.70. Greinitz 5.45 Leykam 11.45, Trbovlje 63.40, Kranjska industr. 46.90, Ruše 35.25, Slavonija 1.56. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka 24 mm od 16—40 cm 4 m L, IL, fko vag. nakl. post. 1 vag. 520, remeljni 7-7, 8-10, 10-10, fko vag. meja 1 vag. po 490; zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar): Pšenica 78— 79 kg, 2%, bač. 347.5—352, dec. 847—852, sr. 345— 347.5, slav. 342.5 345, oves b.ič. zdrav reš»tan 275, koruza bač. st. 267.5, nav. vozn. 272.5. času prim. suha kval. gar. 242.5. dec. 250, jan. 252.5, febr. 265, marec 275, april 277.5, maj 280, moka Og vag. bi. plač. po prejemu fko Ljubljana 490. zaklj. 2 vag. pšenice; tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 295—297.50, potiska 300—802.50, ban. 290—292.50, sr. 295—300. rž bač. 280—290 ječmen bač., sr. 245—250, oves bač., sr. 235—237.50, koruza bač. stara 220—225, nova, kval. gar. 202.50—207.50, 12—1 212.50—215, 1—2 par. In-djija 217.50—220, moka 0 g in gg 420—130, 2 400— 410, 5 350—SCO, 6 317.50—325, 7 260—270, 8 200— 205, otrobi bič., sr., slav. 175—180, fižol bač. beli, novi in sr. 360 - 370, bač. novi z roko brani 375— 880. Tendenca čvrsta. Promet: 9 vag. pšenice, 2 v. ovsa. 55 vag. koruze, 6 vag. moke. Budimpešta (terminska borza). Tendenca nestanovitna. Pšenica marec 32.10. 31.96, zaklj. 32.08 —82.10, maj 32.40- 32.30, zaklj. 32.38—32.40, -ž marec 30.80,' 31, zaklj. 30.98—31, koruza maj 25.82, 25.78. zaklj. 25.82—25.84. Chitago (začetni tečaji). Pšenica, tendenca komaj držana, dec. 120.75, marec 130.75, maj 133, koruza, tendenca komaj držana, dec. 88. žrebanje drž. razred, loterije. Dne "29. novembra so bili izžrebani naslednji večji iiobitki: 40.000 Din dobi srečka 85.753. Po 10.000 Din dobijo srečke 40.334, -17.417 in 68.252. Po -1000 Din dobijo srečke: 30.120, 49.838, 58.362 in 104.117. Po 2C00 Din dobijo srečke: 1054, 3415, 4205, 5453, 10.245, 11.196, 11.267. 11.280. 11.382, 11.696, 14.476, 17.820, 19.081, 19.365, 19.440, 19.780, 21.914, 23.506. 20.419, 26.903, 27.410, 27.964, 32.373, 33.120, 33.212, 34.913, 87.745, 39.508, -14.226, 45.049, 46.043, 55.829, 58.213, 59.13(1. 59.585, 59.855, 60.650, 63.047, 68 247, 68.950, 70.803. 71.863. 76.155, 81.604, 82.259, 84.963, 86.133. 87.981. 8S.631, 89.030, 90.814, 91.930, 92.123. 94.422, 94.786, 95.142. 93.810, 90.663, 97.743. ! <9.004, 100.105, 101.883, 102.090. 103.333, 103402, 105.136, 107.3-16, 109.165, 110.123, 111.856, 111.035. 115.091, 115.933, 116.475, 119 536 in 124.347. Izpred disciplinskega sodišča. V soboto 26. t. m. se je vršila na velikem županstvu pod disciplinskim sodiščem disciplinska obravnava zoper Ljudmilo Bukovic. Franca Kogeja in ivava Šmajdeka. ki so vsi nameščeni kot učitelji na ljudski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano Dopoldne ob 9 se je pričela obravnava zi*>eT učiteljico Ljudmilo Bukovic, kateri je obtožnica očitala šest disciplinskih pregreškov. Med drugim je bila obtožena, da je rekla: »Ali ni čudni, vse morate proč, samo (učiteljica) Satlerjeva ne. Sa-tlerjeva mora proč, ker je klerikalka. Za vsak članek v »Slovencu« bo ena Slomškarica prestav-ljena.« Obtoženka Bukovic je tajila, da bi bila inkriminirane besede tako rekla. Priznala je, da je »res rekla in klepetala, da gresta stran Satlerjeva in Kramolčeva*, resno pa da ni tega mislila in da ni v ta namen ničesar storila. Priznala je, da je rekla, da je čudno, da ni šla Satlerjeva namesto Zirovnikove, ker da bi bilo dobro, da bi šla (Satlerjeva) malo po svetu, da bi malo poskusila. Inkriminirane besede je obtoženka rabila nasproti učieljici Božnarjevi in v družbi več ljudi. Obtoženka je zatrjevala, da je hotela s tem govorjenjem doseči, da bi »Slovenec« prenehal pisati proti njej. Obtoženka je zatrjevala, da se je celo vedno potegovala za Slcmškarice in da je Lila silno žalostna radi prestavljanj. Skušal" da je celo krivice popravljati in da je bila strankarsko silno strpna. Priče pa so govorile povsem drugače. Učiteljica Božnar je izpovedala, da pri Bukovčevi tisti, ki je bil klerikalec, sploh nič ni veljal. Klerikalce je smešila in jih imenovala neumne. Učiteljica Satlerjeva je izpovedala, da se ji je v obraz kazala prijazno. Ko jo je nekoč vpr : ala, ali bo prestavljena, ji je rekla, da ne ve, če ne bo prestavljena, ker se je preveč družila z onimi (klerikalci). Vsled tega je bila Satlerjeva silno razburjena in cele mesece ni mogla spati, ker je bila v silnih skrbeh. Nasproti učiteljici Babnikovi se je Bukovic obnašala skrajno nestrpno. Nekoč jo je celo s silo porinila iz razreda. Bukovčeva je bila nadalje obtožena, i'a je imela v dobi preganjanj učiteljstva stik s političnimi osebnostmi in da je izdajala strankarsko pripadnost učiteljstva, dasi je vedela, da to pomenja preganjanje in zapostavljanje vseh, ki ne pripadajo stranki SDS. Obtoženka je tajila, da bi bila izdajala strankarsko pripadnost učiteljstva Zatrjevala je, da ie bila samo enkrat pred šestimi leti pri Luki Je^cu, ko mu je prinesla plačat »Zvonček«. Pri tej priliki je nn njegov poziv napisala seznam šenlvidskega učiteljstva za sestavo ročnega zapisnika. Ko se Ji je pri preiskavi v februarju to očitalo, sta taktjj z učiteljico Murnovo hiteli peš v Ljubljano k Jelencu v tej zadevi. Luko Jelenca sta dobili in ga vprašali, če pozna Bukovčevo in če se spominja, da je bila kdaj pri njem. Jelenec ji je rekel, da jo pozna in da je bila pri njem enkrat, dvakrat, trikrat in da mu je prinesla listek s seznamom Slomškaric. Zagovornik je predlagal, da se zasliši Luka Jelenec. Senat je ugodil predlogu. Luka Jelenec je kot priča izjavil, da je bila Bukovčeva pri njem, ko že ni bil več član višjega šolskega sveta (menda 1. 1924.) in da mu je prinesla listek, na katerem so bila zapisana imena Slomškaric. Tn listek mu je prinesla sama od sebe. Jelenec je svojo izjavo potrdil s prisego. Nadalje je bila Bukovčeva obtožena, da je šolskemu upravitelju očitala, da je iz sovraštva dal učiteljici Murnovi ponavljalno šolo. Obtoženka je inkriminirane besede priznala. Priznala je tudi nadaljnjo obtožitev, da se ni udeležili okrajnih šolskih konferenc. Obtoženka se je vedla med razpravo skrajno razburljivo. Disciplinskemu svetu je očitala podlo laž, vsled česar je obtožilelj razširil obtožnico tudi na to. Obtožitelj jo je tekom razprave večkrat opomnil, da naj pričam ne očita, da vedoma govore neresnico. Ves njen nastop tekom razprave je bil silno dramatičen. Neprestano je zatrjevala, da je nedolžna in zahtevala, da se prižgejo sveče, da priseže. Vsevprek je sipala z očitki obrekovanja in podlih laži. Zatrjevala je, da je pripravljena priseči »pred križanim Kristusom*. Zelo je bil dramatičen prizor, ko je g. Jelenec izpovedal, da mu je prinesla seznam Slomškaric. Silno se jo razburila, skočila pokonci, mahala z rokami ter kričala: »Še je Bog nad nanti, ki vas bo kaznoval za to podlo obrekovanje!« Preden je g. Jelenec prisegel, ga je ponovno vprašala s silnim poudarkom: »Ali boste res prisegli?« Očitek pričam, da vedoma govore neresnico, je obtožitelj stavil pod obtožbo. Disciplinski obtožitelj je v svojem govoru orisal razmere 1. 1924-25, ko so se vršila učiteljska preganjanja. Izvajal je: Pred nami leži razgrnjeno 1 1924, ko so se vršila preganjanja učiteljev, ne da bi kdo vedel zakaj. Pred seboj imamo iip učitelju, ki z intrigami in svojim obnašanjem ruši mir in napravlja zmedo med svojimi tovariši v službi. Obtoženka je bila gorje za učiteljstvo v Št. Vidu. Obtoženka je prinesla listek Jelencu s seznamom tistih, ki so Slomškarice. Kako razmerje naj vlada na šoli, ko se je vedelo, da je treba majo besed, da se la ali oni učitelj prestavi Majhen povod, izlet, je bilo zadosti, da je bila prestavljena Babnikova, ki je imela bolnega sina. V takratnih razmerah je bilo dovolj, da je rekla: »Pojdite v posvetovalnico in ji recite (Šatlerjevi), da bu za vsak članek v »Slovencu«' šla ena proč « Proti temu se učitelji niti braniti niso mogli. Obtožitelj je poudaril, da obtoženka ni mogoča na šentvidski šoli in je predlagal, naj se kaznuje. V razsodbi se je izreklo, da je obtoženka kriva disciplinskega pregreška v štirih točkah, v eni tečki pa nerednosti. Izrekla se je kazen s premestitvijo s pravico povračila selitvenih stroškov. Drugi obtoženec katehet Kor/ej je bil obtožen, 1. da je napisal na okrožnico pripombo, naj se ne politizira, 2. da se ni udeleževal učiteljskih konferenc in 3. da se je spustil v prerekanje s slugo, ki je snemal sliko Slomška. V razsodbi se je izreklo, da je glede točke 1. in 2. kriv nerednosti, glede 3. točke pa je ložitelj umaknil obtožbo, ker ni šlo za vmešavanje v uradno dejanje. Tretji obtoženec je bil upravitelj Št Vidske ljudske šole Ivan Šmajdek. Obtožnica je vsebovala 20 točk. Očitalo se mu je med drugim, da se ni udeleževal sej krajne^a šolskega sveta, da je surovo vpil nad podrejeno učiteljico in jo sramotil, da je v zafrkljivem tonu občeval z nadrejeno oblastjo in da je v listu »Edinstvo« priobčil podatke s krajevne učiteljske konference in s tem povzročil disciplinsko preiskavo. Obširno je prišla v razpravo 1. točka, da se ni hotel udeleževati sej krajnega šolskega sveta. Vzrok, da se nI hotel udeleževati sej, je bil v sporu, ki je nastal med njim in takratnim predsednikom kraj. šolskega sveta Matjanom. Ob prihodu Šmaidkovem v Št. Vid, so hoteli Št. Vidski naprednjaki prirediti Šmajdku pozdravni večer Povabljeni so bili vsi učitelji, razen Slomžkarjev in gospe Kramoljčeve. Ker ni bila povabljena la poslednja, se bmajdek večerje ni hotel udeležiti in je pozdravni večer odpadei To je med klerikalci, je izpovedal Šmajdek, dvignilo prah, da se je uprl SDS. Matjan je poslal na učiteljstvo dopis, v katerem pravi med drugim, da je SDS-organizacija tisti faktor, ki mora poznati napredne ljudi v svojem središču. Kdor je v resnici možat in vzgojen demokrat in se je že udejstvoval, se poRorava strankini organizaciji. Šmajdkova nesolidarnost s SDS, pravi ta dopis učiteljstvu, je napravila globok prepad. Prosim Vas najprisrčneje, pravi dalje dopis, da blagovolile storiti tako, da mi ne bo žal, da sem storil toliko korakov, poln najlepših idej in nad, da se mu hoče odpreti roko, da se bo vzgo-jeval« nova generacija za našo stranko (sc. SDS). Radi tega je Šmajdek videl v tem odboru nerazpoleženje proti sebi, čeprav so bili člani kraj. šol. sveta in šmajdek vsi pripadniki iste stranke ter se ni maral več udeleževati sej. Matjan je mislil, da so prišli časi, ko se bo vzgajaj naraščaj za SDS. Tako je izpovedal Šmajdek. Obširna razprava se je vršila glede ostalih 19 točk. Zaslišanih je bila cela vrsta prič. Po končanem dokazilnem postopanju se je senat posve-toval in okrog polnoči razglasil razsodbo. V razsodbi se je izreklo, da je Šmajdek glede prve točke kriv nerednosti. Enako glede drugih šestih točk. Glede enajstih točk je bil oproščen, tri točke pa je tozitelj umaknil. Šmajdek se je kaznovat z ukorom. Ta™" ."» HJ,,,^ ustne dupljine i (Ha uporab- okusne ANACOT-J5MT ki ne potrebujejo nikrk-ija posebnega priporočila, ker so rnanc po celem svetu radi svojega preizkusen ga in za csliivega uCinkn. Vremensko poročilo MeleorrloSki i-avorl v L'ubl pri tvrdki volk. r tubiiano Kesl.lPva cesta 21. Stuvhii" podjetje lUCElTO & 1-11)311 družba 7. o. z Maribor. KoroSčcva nI. Sofli » hrastovi od 100, 200, 300, 4C0, 500, 600 in 700 litrov, v popolnoma dobrem stanju, za vino in žganje, se prodajo po ugodni ceni. - Vprašati pri BR. NO-VAICOVIC, LJUBLJAN Kolizej. 9028 Knjigovodstvo! do 70 % prihranka na času — dnevna bilanca. Termirske kartoteke. — Strokovno zamišljene kartoteke-za vse vrste obratov. - »ORGANIZATOR«, Ljublj. VII, Kamniška 20. Dr. (J. Pieeoli, lekarnar t Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih ležkočah želodca svojo preizkušeno Želodčno tinkturo. Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje Dunajska cesta 46. poleg Iv Zakotnika Tel 2820 STAVBENIKI! Za iz*u.4cvanie stavb dobavlja NAJBOLJŠI KOKS tu. ČEB1H. Iflolfopa ul. l/ll Knjigovodstvo! Vsak praktičen trgovec bo zavrgel svoj dosedanji in okoreli sistem knjigovodstva, čim se bo uve-ril o prikladnosti knjigovodstva »Organizator«. — »Organizator«, Ljubljana VII., Kamniška 20. Kdor je priden lahko zasluži letno 35.000 Din. Sar tojno, lepo delo. — Pišite na upravo »Slovenca« v MARIBOR pod šifro: »NOVO« in priložite 20 Din za navodila in vzorce. 7301 t Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo, da je včeraj 30 nov. nenadoma umrl v 52. letu starosti naš ljubljeni oče in brat, gosp. dr. Robert Kermauner fin, kom, v pokoju, javni pravni zastopnik Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v petek 2. decembra ob yt3 popoldne iz dež. bolnišnice na pokopališče pri S». Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznancnja v Ljubljani. — Blag mu spomin. Ljubljana, dne 1. decembra 1927. Boris in Dušan, sinova. — Dr. Fric Kermanner, tfhiv. prof. in predstojnik 2. ženske klinike na Dunaju; dr. Valentin Kermauner, finančni dvorni svetnik v pokoju v Gradcu — brata. nseriraite v DVODRUŽ. HIŠA nova, z vsemi pritiklina-mi, ugodno naprodaj. Mogoča takojšnja vselitev. Stožice pri Ljubljani, Fr. Jerko, črnuče-ježica. NAPRODAJ jc novozgrajena hiša s 3 stanovanji, pralnico, električno razsvetljavo, vodovodom. Hiša je oddaljena pet minul od električne železnice Naslov sc poizve v upravi pod- 9556. SJIČA (visokopritlična), "lO« 3 minute od postaje Brežice ob glavni cesti, naprodaj iz proste roke. Pri hiši, pod katero so dve veliki kleti, je šc hlev, kolarnica, parna, drvarnica itd. Vse v najboljšem stanju. Tudi dva vrta, eden za sočivje, a ! drugi sadonosnik z pribl. : 80 drevesi, velik travnik, i vse v enem kompleksu. Fotografije so interesentom na razpolago. Godler Brezina št. 30 p. Brežicah ob Savi. 9536 1» samopomoč" V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, soprog, brat in stric, gospod Ivan Zavod nik posestnik in trgovec dne 29. novembra, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil dne 1. decembra ob 10. dop. na pokopališče v Zagradcu. Zagradcc - Žužemberk, dne 30. novembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. podporno društvo za slučaj smrti v Mariboru - sprejema vse zdrave osebe, bivajoče v Sloveniji, nad 50—80 let stare J*- SAMO ŠE DO 31. DECEMBRA 1927. "»C Podporna vsota znaša od 1000 do 16.000 Din. - Društvo šteje danes že nad 1200 članov. - Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne »LJUDSKE SAMOPOMOČI« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45, II. nadstr. Vlaslelinsttfo Biki?!ič, p. Sest ne pri Zagrebu ima še naprodi.j okoli «00 lil dobrih. ospodiKih v1" iz 'eta 1923 — 1920 Resni kupci se vabijo. moncu «• ■• TC9w,vu«nuniMZEnai\»?]a9KMUS DIJAKINJA | PEKARIJA se sprejme na stanovanje na prometnem kraju se ln hrano. — Poizve se v takoj ugodno proda. Na-upravi lista pod št. 9553. slov v upravi pod: 95-19. vseh vrst in L ROI. MuDlfana. Mesfinilra9. Tiatli na obroke! PrjSr^RO zalivalo *zre' r cM t- ; 1 s J = n i C s r- - G i I g » S 2 i i ? n s T i r — ' 7? — r . ca w • š- c c * a T — < , I ® s s 5 - a 5 N £ « 2 c w K s S 2 a. < » l p a b — S " ® J » s J C N f 5 a io £ 5 o _ r n S S C- 3 D * . «J U « I i , n rt < _ X X n ^ » N - O" Din. Nepp Dr. J.. Gottes AVort bleibt ewig neti FUnf-Mi-nuten-Predigten auf alle Sonntage und ge. botenen Feiertage des Kirchenjahres. 164 str., nevez. 62 Din. Pfliegler M., Iloniilii-n der Zeit, auf alle Sonntage des Kirchenjahres. 309 str., vez. 91 Din. Sveti Miklavž pred durmi! Otročki, prosite ga, da vam prinese za zimo lepe, trpežne, nepremočljive in poceni čeveljčke Kupil jih bo pri »DOKO«, trgovina i najboljšimi čevlji za dame, gospode in stroke, v Prešernovi ulici 9, (dvorišče). Ivan Čarman PUH-PER3E Prostovoljna dražba Večja partija oriienialsftih preprog ■■lf B«lll|l|'WIII III ■!—nTTTilffl---- se bode prodajala iz proste roke dne 3. decembra 1927 od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure na velesejmu v paviljonu „J". Na ogled so preproge razstavljene dne 2. decembra 1927 od 9. do 12. ure in 14. do 16. ure v istem paviljonu. Novot* 7B božično dobo* »BOŽIČNI PRELUDIJI«, cena 10 Din. — Dalje 5e jako lahke skladbe za mešani zbor: 1. »12 mašnih«, partitura 15 Din, glasovi po 6 Din. — 2. »S;a:o-slovenska maša«, part, 12.50 Din, glasovi po 5 Din. — 3. »Evharističr.e«, part. 8 Din — 4 »Litanije M. B.«, part. 5. Din. — 5. »Zbornik šal in anekdot« (v hrv. jeziku), 8 Din. — Naroča sc na naslov: KARLO ADAMIČ, učitelj glasbe na križev. učiteljišču, KOPRIVNICA, Hrvatsko. 9542 Tovarna perila »Triglav« priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila Ljubljana, Ko'odvorska ulica štev. 8 Iskren? *ahva'a vsem prijateljem in znancem, ki so spremili k večnemu počitku Ivana žolnirja nadučitelja v pok. Posebna zahvala še č g. Tkalcu za njegove prisrčne, blagodejne besede, s katerimi je vzel slovo od dragega rajnkega, gospodu in gospe Veber za veliko ljubezen, ki sta jo izkazala blaSopokoj-nemu ob smrtni postelji, in vsem darovalcem vencev in cvetja. Maribor, dne 27. novembra 1927. žalujoča soproga in rodbine Žolnir Ivan, Oskar in Blažon. n09L- idealno sredstvo za Čiščenje želodca in črev. Gosp. dr. Semelič, Dubrovnik II. Makole pri Poljčauati 23. 4. 1927 Prosim Vas, pnSiiite mi zopel 7 (sedem) stekl. VaSeera zdravila »Flrol«, ki tako dobro delu le pri meni. Znclnjič sem naročil :t steklenice, od katerih sem p .rabi! do n' nič pomavalo, n Vaše *Klrol« zdravilo ie za mene ed no, ki me Je ozdravilo in ga bodein vedno naročal iu tudi drugim priporočal. S po&tovanjem Mesarlč Jožef v. Pcčke Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcija Frande Derends Gradišče 4, nasproti dramskega gledališča. Predno kupite, prepriča,j'e se o naših cenah. Najprimernejša darila za Miklavža in Božič! [g fin primerna darila po nizkih cenah priporoča tvrdka L ub jsna, Pred Škofijo 21 Sveiovm patenti „£f:i»H*tr Lesna tra nn ir.rpt? osč z zratno kur;avo Z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur , ZEPKIR" tvornica peči, Subotica Dobi se v Ljubljani pri Breznik A Fritsch V VELIKI IZBERI LJUBLJANA. PIESTIMI TRG Si. 01 Ceneiie vo' nn RAZPRODA I AH je aob■ usahrji>rsino manuiakiurno blago samo nn 1RPII\ MARIBOR, Olol)m (rg -7eu. 17 2 0 Žrebanje: 15. januarja in 15. februarja 1928. V teh dveh dnevih bodo izvlečeni sledeči dobilki: 1 po Din 1,000.000 — Din 1,000.000- 2 » » 500.000"— n 1,000.000 — 5 » » 200.000 — n 1,000.000-— 10 » n 100.000 — » 1,000.000-— 20 » n 50.000 — n 1,000.000 — 50 n n 20.000 — ti 1,000.000-— 100 n n 10.000 — a 1,000.000 — 28.000 y> » 1.000 — n 28,000.000-— Petintrideset milijonov dinarjev skupaj Din 35,000.000"— le po prvem vplačilu imate pravo na dobitek. Ta obrestovana državna renta je najboljša in najsigurnejša hranilna vloga in obenem gralis sreCba. s Katero se lahko militonl dobilo, v nobenem slnCatn pa nič ne izgubi! Opozorilen! K8F* Opozarja se na uesolidue tvrdke, katere skušajo to rento potom različnih agentov razprodajuti na obroke s skopuškimi obrestmi od 50, 60, da celo 90%. Vi lahko dvignete to rento pri nas od 1 do 200 komadov proti mesečnemu odplačilu pod solidnimi pogoji in le proti zaračunavanju 15°|o obresti na leto čeprav Vam od dneva vplačila odobravamo tudi obresti in sicer tako, da plačate za kredit de facto kvečjemu 8 do 9°|0 dnevnega kurza. Že po prvem vplačilo popolno pravo na igranju dne 15. januarja )n 13. februarja 1928. Prodajni poboji: Na takojšnje odplačilo za komad (Nominale Din 1000'—) Din 400"— in Din 5'— za stroške. Na odplačilo v 12 mesečnih obrokih za komad mesečno Din 38' — Na odplačilo v 24 mesečnih obrokih za komad mesečno Din 22'— Več kot 200 komadov te renle proti mesečnemu odplačilu se eni osebi ne izda. Naročila najbolje potom dopisnice s takojšnjo vpošiljat-vijo prvega obroka potom poštne nakaznice na Bankovno komand tno društvo A. Rein i drug, Zagreb Trg kralja Tomislava 15, Gajeva ulica 8, Preradovičev trg 5. Oglejte natančno naslov in tvrdko! Na Bankovno komanditno društvo A. Rein i drug, Zagreb. Danes sem Vam poslal s poštno nakaznico Dinar ev ter Vas prosim, da mi za nadomestilo ............. kos J1/.0/« drlavnih obveznic vojne Škode stavite v Vašo pobrano. Prosim, da se mi takoj pošlje obr. čni list zaznamovan z seriiami in številkami meni dodeljenih obveznic. Bodoče obroke nakazoval Vam bodem v smislu obročnega lista točno vsakoiiiesečni) skozi .daljnih 12 mesecev po Din 3H — za komad, ali 24 mesecev po Din 12'— /a komad v katero svrho prosim, da mi vpoSljele .......... vplačilnih listkov čekovnega zavoda. ., dne .............................. 192. Ime: ................................................................... Poklic: ............................................................. Mesto: ............................................................. Pošta: .............................................................. Prosimo xa »ofnI In MUlIvf naslovi /