Poštnina plačana v gotovini Leto LV. V Ljubljani, v sredo, dne 13. julija 1927 St. 154. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina Pnevna Izdajo za državo SHS mtietno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petlt-VTSta mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlfttne po Din 2"50, veUkl po 3 ln 4 Din, v uredrilSkem delu vrstica po 10 Din □ Pri večlem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. 6111 Uolcoplsl se ne vrača/o. netranHlrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328 :Političen list sza slovenski narod Uprava le v Kopltarfevt ul.št.6 Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.650 In 10.340 xa lnserate, Sarafcuo.it. 756J, Zaf/reb št. 39.011, Vrana ln Ouna/ št. 24.797 Velik političen pomen sporazuma med Vukičevičem in dr. Korošcem. SLOVENIJA NE BO VEČ PASTORKA V DRŽAVI. e.! Misli bolsarskesa politika. Štrba pod Visoko Tatro. V tem prekrasnem letovišču je Vaš dopisnik slučajno srečal znanega bolgarskega politika, večkratnega ministra, pripadnika stranke progresivnih demokratov, dr. D a -n e v a , ki se nahaja tu na oddihu. Dr. Danev je dovolil Vašemu dopisniku dveurni razgovor o sodobnih vprašanjih slovanske politike. Po uvodnih razmišljanjih o značaju slovanstva sva prešla na konkretna politična vprašanja. Na moje vprašanje, ali je dana trenutno kaka podlaga za skupno slovansko politiko, je dr. Danev dejal: »Slovanska ideja je ideja, ki ima v tem času mnogo ovir. Predvojno neoslovanstvo tem času mnogo ovir. Predvojno neoslovanstvo je bilo nekaj realnega, je bila kulturna, moralna in gospodarska misel. S temi sredstvi se ni dalo doseči vsega, ker je obstojala Avstro-Ogrska. S tem pa še ni rečeno, da bi ideja ne bila zdrava, ampak le, da so razmere bile zanjo neprimerne. Tudi ni bilo časa. 1910 je to gibanje vstalo, 1914 so počile puške. Avstrije sedaj ni več, a so zopet druge ovire. Razmerje med našo in vašo državo, Čehi in Poljaki, Poljaki in Rusi. Zadnje je najtemnejši oblak na našem nebu. Izven dvoma je, da bo se našlo med nami in vami dobro skupno razmerje po zdravem razumu. Italija preko morja z balkanskimi aspiraciji bo nam in vam ostala, kar je. V odboju proti germanizmu se bodo nujno znašli Čehi in Poljaki v skupni fronti. Črni oblak je, kot že rečeno rusko-poljska meja, ki ne more nuditi jamstva miru. Ko bi nastalo vsaj stanje, da bi Poljska pustila Malo- in Beloruse pri miru, da bi ne uganjali za mejami iredente! Če Poljaki s tem šovinizmom ne prenehajo, je vsako zbližanje izključeno in je vsaka slovanska politika v principu gnila. To je naš današnji položaj. Če pa upoštevamo, koliko niti, konkretnih nalog nas druži, če vpošteva-mo delo sosednjih Nemcev in Italijanov, na drugi strani pa pasivnost Rusije, je prvič odveč nekdanji naš strah, da bi nas Rusija tlačila, drugič pa so na dlani naloge, da iščemo z vsemi sredstvi pota zbližanja. Glavno važnost, kot vidim, polagate na vprašanje, kaj mislimo mi Bolgari o našem razmerju do Srbov. Ko je bil vaš voditelj dr. Korošec v Sofiji, sem bil tam. Čul sem, da je hotel govoriti tudi z menoj. Jaz sem enako se hotel sestati ž njim, a žal ni bilo prilike. Odkrito rečeno: Mene je izredno veselilo, da je prevzel to vlogo ravno politik dr. Korošec in jaz vidim v njem reprezentanta ideje, ki je tipično slovanska. Njegova pot je bila tako informativnega kot propagandnega značaja. Bolgarski krogi so bili z njegovim posetom zadovoljni. K stvari sami pa tole: Mi se trudimo, da skrbno odstranjujemo vse, kar bi utegnilo vzbuditi nezaupanje v Belgradu. I tu veje že drugi veter. Vaš poslanik Nešič je pri nas priljubljena osebnost. S Hrvati in vami Slovenci smo že na prijateljski poti. Morda bi bilo dobro, ko bi bil na odločilnem mestu poslaništva v Sofiji zastopan tudi hrvatski in slovenski narod. A glavno, kot sem že dejal: Ko se odstrani nezaupanje med Belgradom in Sofijo, je tudi macedonsko vprašanje mahoma rešeno. Mi nočemo spremembe mej napram vam. Hočemo le, da se ustvari položaj, da prestane silna ma-cedonska emigracija. Poslanikoma Nešiču in Spalajkoviču sem dejal: Vstvarite stanje, da to ozemije tvori prijateljski most med obema narodoma in stvar jc rešena. Rešiti pa se da s koncesijami v šoli. Kot imajo drugi narodi! Vi Slovenci in Hrvati bi v tem oziru lahko veliko storili. Vi ste v očeh Srbov dobri Jugoslovani. Če pa bi n. pr. uradno ali neuradno kdo izmed Čehov, ki si srčno žele tega zbližanja, podal kako misel, se bojim, da bi Belgrad videl v njem takoj bolgarskega advokata. Mi sami sedaj inicijativno ne moremo posegati. Mirovna pogodba, povojne koalicije držav, vse to bi vzbudilo sum, da nismo lojalni, če začnemo mi. Izogibati se moramo vsega, kar bi vzbudilo kake očitke zlasti od strani Italije, kateri plačujemo 50 odst. naših reparacij. Ali je računiti v Bolgariji z mirnim razvojem? Na to vprašanje vam moram odgovoriti z odločnim: Da. Naše javno življenje gre normalno pot, razmere so stabilizirane, prebivalstvo narašča, gospodarsko smo sc okrepili. — Kakor vidite, čaka ravno vas, mlado generacijo, mnogo zgodovinskega dela. Delajte to-."Evropa«. Z njim so prispeli narodni poslanec Vesenjak, zastopniki NRS dr. Stepanovič, dr. Ravnik, dr. Rehar in Tavčar. Na vrtu hotela »Evropa« so se zbrali številni pristaši SLS in NRS, ki so došlega ministrskega predsednika burno pozdravili Dobrodošlico mu je prvi izrekel nosilec liste Združenih strank pri občinskih volitvah v Celju dr. Alojzij Gnriean. V imenu SLS pa je ministrskega predsednika pozdravil narodni poslanec dr. Jakob Hodžar. Predsednik vlade Velja Vukičevič je na pozdrav kratico odgovoril in izrazil prepričanje, da se bo poslej v državi vodila takšna politika, ki ne bo razlikovala Slovencev od Hrvatov ali Srbov. Na to so se navzoči pristaši NRS in SLS predstavili, na kar se je vršil prigrizek, med katerim sta predsednika vlade Veljo Vukičeviča pozdravila mag. pli. Andro Posavec (NRS) in narodni pesi. dr. Hodžar. Vukičevič je kratico odzdravil in zaklical: >2ivio Celjani!« Za-grizka so se med drugimi udeležili predsednik upravnega sodišča za Slovenijo dr. Vrtaonik, predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Kotnik, vodja okrajnega glavarstva Senekovič in vladni komisar mestne občine dr. Farčnik. Okrog 5. ure popoldne je ministrski predsednik med burnimi ovacijami vseh navzočih odpotoval v spremstvu zastopnikov SLS in NRS v Rogaško Slatino, od koder se nocoj odpelje v Zagreb, kjer bo imel razgovor s prijatelji. Iz Zagreba se bo odpeljal v Karlovec in na Plitvička jezera. „La Buigarie" o obisku dr. Horošca v Sofiji. Polslužbena »La Bulgarie« prinaša članek »Balkanska Antanta« in govori o obisku dr. Korošca v Sofiji takole: Mi Bolgari smo prav posebno zadovoljni, ker moremo povdariti, da se o nas na oni strani piše z večjo objektivnostjo in naklonjenostjo. In to prav na tisti strani, s katero hočemo živeti v prijateljskem razmerju. Posebno z Jugoslavijo so danes naši odnosi prežeti z veliko več dobre volje in zaupanjem. V tem pogledu so impresije, ki jih je dobil dr. Korošec v času svojega bivanja v Sofiji, dober znak za utrditev dobrih odnoša-jev med balkanskimi državami. Izjavo, ki jo je dal dr. Korošec po svoji vrnitvi iz Bolgarije, v kateri pledira za sporazum in zbližanje z Bolgarsko, je treba posebej podčrtati. Bolgari niso nikoli nehali verovati, da se vprašanja, ki se nanašajo na dve sosedni in bratski državi, morejo z dobro voljo urediti. Toda kar sc posebno popolnoma strinja z našim stališčem, to je ideja dr. Korošca za sporazum med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki ne sme biti naner. jen proti nobeni drugi balkanski državi. Belgrajsko časopisje o prijateljskem sporazumu med SLS in NRS. Samostojni demokrati obupani. Sijajna zmaga SLS v Št. Petru pri Novem mestu. lizd obč. volitev v Št. Petru. Pri volitvah v nedeljo 10 t. m. je od 532 volivcev volilo 415 upravičencev. SLS je dobila 297 glasov, odb. 18 (prej 14), Gospodarska lista (Graščak Germ) 118 glasov, odb. 7 (prej 11). Naše občinske volitve z dne 10. t. m. so »e končale kakor se vidi iz gornjega rezultata, s sijajno zmago za našo stranko. Le en glas ji je manjkal, da si ni priborila celo 19 mandatov. Ljuta je bila ta borba, a hkrati od strani naših nasprotnikov do skrajnosti grda. Edino orožje v boju jim je bila laž. In kakšne Laži so trosili po občinil Hvala Bogu, da se nam je posrečilo obrekljivce pravočasno razkrinkati. Posebno je učinkovalo, ker je moral eden njihovih prvoboriteljev tik pred volitvijo javno preklicati v Št. Petru in v Šmarjetl zlobno izmišljeno laž, češ, da je skupina naših obč. odbornikov na čelu z našim vrlim županom osleparilo za 80.000 Din občane, katerim da je ta znesek dala država kot podporo prizadetim po toči, a oni da so to porabili v druge namene. To je bilo uničujoče za nasprotnike. Nič ni pomagalo, četudi je stal na čelu gospodarske stranke bajnofški graščak g. Germ, ki je topot sanjal, da bo sedel na županskem stolu. Sijajno so se držali naši ljudje. Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika. Veselje je bilo gledati, kako samozavestno so prihajali na volišče naši možje in fantje in dovažali one, ki bi sami ne bj bili mogli priti. Kaj čuda, da so grmeli streli v Št. Petru in po vaseh in da je ljudstvo od veselja vzklikalo, ko je zaznalo za izid volitev. Obnovitev diplomatskih zvez z Albanijo. v Rim, 12. julija. (Izv.) Iz Belgrada poročajo, da je jugoslovanska vlada sklenila v najkrajšem čaru poslati svoje diplomatske in konzularne zastopnike v Albanijo. Prejšnji jugoslovanski konzul v Skadru, ki se sedaj nahaja v Podgorici, je dobil nalog, naj odpotuje v Ti- rano. V kratkem bo to mesto zasedel opolno-močeni jugoslovanski poslanik. Glede osebe, ki naj zasede to mesto, odločitev še ni padla Tudi z albanske strani še ni padla odločitev glede imenovanja belgrajskega albanskega po slanika. Stališče Italije nasproti balkanskemu problemu. Ljubljanska oblastna skupščina fe sklicana dne 19. t. m. ob osmi uri k zasedanju. Zasedanje bo trajalo tri dni. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in pravilnik o upravi oblastnega hipotekarnega zavoda. Kranjska hranilnica in realka. Sedaj bodo v »Narodovih« predalih klerikalci zopet odgovorni za vse, kar se bo zgodilo na svetu narobe. Zaenkrat je vzel stari demokrat na piko ljubljansko realko. Zadeva je sledeča: Realka je nastanjena v poslopju Kranjske hranilnice. Državna uprava pa Kranjski hranilnici ni hotela plačati niti toliko najemnine, da bi zadostovala za najnujnejšo popravo hiše. Vse prošnje, zahteve in urgence Kranjske hranilnice niso nič pomagale. Zato je Kranjska hranilnica morala realki odpovedati najemninsko pogodbo. Odpoved je bila pravomočna, še predno je oblastni odbor začel pogajanja za prevzem Kranjske hranilnice. Odpoved se je torej izvršila takrat, ko so za upravo Kranjske hranilnice nosili »klerikalci« še prav toliko odgovornosti kot esdeesarji. Vsi člani ravnateljstva so bili zato, da se realki odpove in najbolj brezvestna demagogija je, če gotovi listi hočejo vpiti sedaj na SLS, kot da bi ona iz kakih svojih interesov to storila. Ker je torej Kranjska hranilnica realki odpovedala, je jasno, da državna uprava išče sedaj za ta zavod druge prostore. Dejstvo, da državna uprava kupuje staro hišo in ne zida nove, kar bi bilo za omiljenje stanovanjske krize neobhodno potrebno, je poglavje zase. To postopanje državne uprave smo mi že ope-tovano žigosali in ugotovili, da ravno državna uprava nič ne stori za omiljenje stanovanjske bede in povečuje pomanjkanje stanovanj s tem, da v stara poslopja vmešča državne urade. Samo »Narod« je mogel pogruntati, da so za to odgovorni »klerikalci«. Drugo pa je postopanje oblastne samouprave, v kateri ima SLS večino. »Narod« zahteva, naj oblastni odbor v imenu Kranjske hranilnice ponudi sedanje poslopje realke državi v nakup. To bi bila za realko seveda naj-komodnejša rešitev. Drugo vprašanje pa je, če bi bilo to koristno za oblastno samoupravo, ki sedaj v začetku nujno potrebuje pomoči in podpore in mora izrabiti vsako priložnost, da se gospodarsko ustali in uredi, da bo mogla plodonosno poslovati. Za oblastno samoupravo je eden najvitalnejših predpogojev, da dobi prostore, v katerih bo uradovala. Sedanji prostori so neprimerni in nezadostni. Vsak razvoj oblastnih uradov je v teh prostorih nemogoč. Zato korist oblastne samouprave zahteva, da oblastni odbor uporabi to priliko in si poslopje realke rezervira za svoje namene. V vprašanje univerze se tu ne vtikamo. Tozadevno stališče SLS in njenega poslanskega kluba v oblastni skupščini je znano. Univerze ne bo nihče od SLS preganjal, dokler se ne najdejo zanjo drugi primerni prostori. Torej realka pride vpoštev za univerzo samo tedaj, če se bi izkazali sedanji prostori realke za univerzo primerni, vsaj toliko kot so sedanji v dvorcu. Če se bo pa ugotovilo, da univerza v sedanjem poslopju realke ne bi mogla delati, bo SLS prva, ki se bo zavzela za to, da univerza ostane, kjer je. Ugotavljamo pa, da se o selitvi univerze sploh nikjer ni še govorilo, kaj šele sklepalo in ukrepalo. Poslopje realke pa oblastni odbor v vsakem slučaju potrebuje. Oblastna skupščina danes ni v stanu, da radi ljube naklonjenosti odda iz svoje lasti dragoceno poslopje, sama pa plačuje najemnino za nezadostne in neprimerne uradne prostore. Zato smo prepričani, da vsi pametni Slovenci zahtevajo od oblastnega odbora, da varuje koristi samouprave in ohrani poslopje realke kot last oblastnega hipotekarnega zavoda »Kranjska hranilnica«. Od državne uprave pa zahtevamo, da namestitev realke uredi tako, da se-s tem ne bo povečalo pomanjkanje stanovanj v Ljubljani. Darujte za Ljudski sklad SLS! Stebri radičevstva padajo. V kako težkem položaju se nahaja v mariborski oblasti radičevska stranka, kaže tp, da jo zapuščajo najtrdnejši njeni stebri in to ne-le kmetje, ki so že preje spoznali, da v tej stranki njim ni mesta. Tako je zapustil radi-čevce tudi g. Ure k iz Globokega. Ko je bila zadnjič seja kmetijske družbe, je imel g. Pe-tovar nalogo, da pridobi g. Ureka za demokratsko listo. In res se mu je posrečilo. Ze med sejo so ge vršila pogajanja, ki pa so vedla preteklo soboto do uspeha, ko je SKS bila obveščena od g. Ureka, da odhaja iz nje. Ta njegov nastop je vzbudil med radičevci veliko nevoljo. Jasno je, da bo nekatere svoje prijatelje potegnil s seboj in tako bo radičevska stranka ravno pred volitvami izgubljala, mesto da bi pridobivala. Toda SDS s temi pridobitvami, s katerimi se že hvali, nikakor ne bo pridobila kar 4 mandatov, kakor se je oni dan na sestanku SDS v Mariboru nekomu sanjalo. Strah pred kočevsko železnico. Neki fašistovski dnevnik se bavi na uvodnem mestu s »politiko in železnicami« v Jugoslaviji; članek je odposlan z »jugoslovanskega Jadrana«. Volivno borbo absolvjra član- . kar v kratkih-besedah, češ, da je že v prejšnjih člankih dokazal, da pomeni' vplivna agi?. tacija skupno s parIamentarizmonj,.?a »izsUjir . dano« (I) Jugoslavijo bankrot. Naj volitev ta ali ona vlada, gotovo je, da bo vsaka vlada imela »karakteristiko nerazumevanja položaja Italije kot velesile z izredhim naraščanjem prebivalstva, z malo zemlje in malo surovinami«. Bolj nadolgo se dopisnik ubija z novimi železniškimi zvezami v Jugoslaviji. Najhujše preglavice dela tržaškemu časnikarju zveza Ljubljana — Kočevje — Sušak, ker je po njegovem mnenju zgrajena zato, da usmeri promet, ki gre danes iz ozadja preko Ljubljane na Trst, proti • Sušaku. Člankar ugotavlja, da namerava Jugoslavija s pomočjo češkega in nemškega kapitala razširiti sušaško pristanišče in postaviti lastne prekomorske zveze z Ameriko, z Indijo in daljnim Vzhodom ter s Črnim morjem. V projektu je tudi zgraditev direktne železniške proge Zidani most — Sušak. Iz Sušaka, ki naj se proglasi za prosto luko, se hoče napraviti velika moderna luka, ki naj pritegne nase ves promet z Dunaja in Budimpešte. Načrti »majhne« Jugoslavije so vredni trgovske politike kake velesile. Člankar zaključuje resno: Da niso ti me-galomanski trgovinsko-pomorski načrti Jugoslavije izraz zdravih gospodarskih potreb, ampak da osvajajo le fatalno protiitalijansko orientacijo Jugoslavije, je dejstvo, ki ga ni treba še nadalje dokazovati. Rim, 12. julija. (Izv.) Časopisje se splošno ne peča mnogo s prihodom grških ministrov Michaločopulosa in Kafandarisa, pač pa do-daje diplomatski urednik »Corriere della Sera« vesti o sprejemu pri Mussoliniju komentar, iz katerega se da razbrati stališče Italije napram balkanskemu problemu. Prisrčnost italijansko-grških odnošajev, piše »C. d. S.«, bo gotovo pripomogla k razjasnitvi odnošajev med balkanskimi državžami. Z geslom »Bolkan balkanskim narodom« se skuša v poslednjem času ustvariti solidarnost med balkanskimi državami. Toda vendar ne pojde. Jugoslovanski pastirski in poljedelski narod se hoče približati grškemu trgovskemu in pomorskemu narodu. Nadalje so razlike med premaganci in zmagovalci. Načrt za balkansko federacijo je zgrajen na pesku. Ta načrt je treba pripisovati le vplivu Francije, ki ruje proti Italiji Francozi se ne ozirajo na to, kako bodo drugi kanskimi državami. Z geslom »Balkan balkanske konfederacije se je postavilo prezgodaj: Kako naj Grčija mirno gleda približevanje Jugoslavije Turčiji, kako naj Romunija trpi laskanje Jugoslavije Rusiji. Balkanski Lo- J carno nima pomena. Boljši so sporazumi med posameznimi državami. Prav radi tega predstavljajo prijateljski odnošaji med Italijo in Grčijo element napredka in gotovosti v balkanskem okvirju. Michalocopulos o Jugoslaviji in Albaniji. v Atene, 12. julija. (Izv.) Pe vseh poro-čilih rimskih dopisnikov je bil sestanek Mi-chalocopulosa in Kafandarisa z Mussolinijem zelo prisrčen. Pri razgovoru o grško-jugoslo-vanskih odnošajih je Michalocopulos rekel, da je želja Grške sodelovati z Jugoslavijo. Dodal pa je, da Grčija ne more popustiti v nobenem vprašanju, pri katerem bi bila kakorkoli prizadeta suverenost grške republike. Glede Albanije je izjavil grški zunanji minister, da je potrebno, da se varuje samostojnost in integriteta Albanije v okviru statusa quo. Musso-lini je stališče grškega ministra priznal kot upravičeno in izjavil, da Italija želi, da se zveze med Grčijo in Italijo okrepe. Važni dogodki v francoskem parlamentu. VOLIVNI ZAKON SKLENJEN. — BOJ MED DESNICO IN VLADO, — VLADNA KRIZA NA VIDIKU, A Rešilna bilka. »Jutro« pravi, da je dogovor med dr. Korošcem in Vukičevičcm rešilna bilka za SLS. To je sicer budalost, toda g. Žerjav bi si za takole rešilne bilko vseh deset prstov obliznil. A Strah pred volitvami. Klerikalce je strah. »Jutrovcev« ni nič strah. Vukičeviča pa je najbolj strah. Tako sc bere v »Jutru«. A Nosilec liste se išče. Na Štajerskem so se esdeesarji vendar okorajžili in postavili dr. Pivka za nosilca svoje liste. Na Kranjskem pa ne gre in ne gre. Je težava, kajti najmočnejše osebnosti so tudi najmočnejše — kompromitirane in za števnega nosilca tudi ni rad vsak. DRŽAVNI ODBOR, r Belgrad, 12. jul. (Izv.) Državni odbor je na svoji današnji seji pričel z določevanjem predsednikov volišč. Danes je dokončal delo za Hrvatsko in Slavonijo. Jutri se bodo seje nadaljevale. PRAŠKA VLADA ZA POPLAVLJENCE. v Praga, 12. jul. (Izv.) Vlada je nakazala kot prvo pomoč po zadnjem neurju ob češkoslovaški meji prizadetim krajem 250.000 kron. v Pariz, 12. jul. (Izv.) Na nocojšnji nočni seji poslanske zbornice je bil ob 4. zjutraj sprejet vlad in načrt o volivni reformi s 320 proti 234 glasovom. S tem je bil sprejet eden izmed najvažneših zakonov sedanje zakonodaje dobe parlamenta. Opozicija je ves čas nočne seje stavljala svoje protipredloge. Kot zadnji je bil odklonjen predlog reakcionarnega poslanca Abouta, ki je bil odklonjen le z majhno večino 39 glasov, z 236 proti 197 glasovom. Levica je ves čas dobro vzdržala ob-strukcijo desnice in odbila vse protipredloge. v Pariz, 12. jul. (Izv.) Finančni odbor je sinoči s 14 proti 8 glasovom, kljub nasprotovanju Pcincareja, sklenil, da se zvišajo krediti v svrho zvišanja uradniških plač na tri in pol milijarde frankov. Vladin predlog se je glasil samo na tri milijarde in je radj tega mogoče, da bo to privedlo do vladne krize, predvsem še, ker je Poincare odločno nasto- pil proti vsakemu zvišanju in izjavil, da bo v tej stvari stavil vprašanje zaupnice. >Quo-tioen« pravi, da je po vsem tem pričakovati padca vlade, če ne bo desnica pri glasovanju zavzela drugačnega stališča. v Pariz, 12. julija. (Izv.) O konfliktu, ki je nastal snoči vsled tega, ker je finančni odbor proti volji Poincareja sklenil povišanje naknadnih kreditov v svrho zvišanja uradniških plač, bodo jutri razpravljali v plenumu poslanske zbornice. Ta konflikt je zelo resen. Pri glasovanju se je večina izmed 44 članov odbora glasovanju odtegnila. Predvsem so bili to desničarski člani odbora. V levičarskih krogih so mnenja, da desničarske in sredinske stranke vsled Velike razcepljenosti he bii8'o imele poguma, da bi združeno nastopile proti vladi. Vsekakor bo moral jutri Poincare zastaviti ves svoj vpliv, ako bo hotel obvarovati vlado pred padcem. Osrski primas Csernoch umira. v Budimpešta, 11. jul. (Izv.) Petinsedem-desetletni primas Ogrske, Csernoch, lezi na smrtni postelji. Danes dopoldne je prejel svete zakramente za umirajoče, nakar se je še poslovil od navzočih duhovnikov. Stanje Clemenceauja. v Pariz, 12. jul. (Izv.) Predsednik republike Doumergue je pozno zvečer poslal, šefa svojega kabineta k Clemenceau, da se informira o njegovem zdravstvenem stanju. Clemenceau je močno oslabel vsled gripe, katero si je nakopal vsled prehlajenja. Vendar se z ene strani zatrjuje, da zaenkrat ne obstoja še nikaka nevarnost, dočim z druge strani zatrjujejo, da je Clemenceaujevo stanje brezupno in da je vsak čas pričakovati njegove smrti. Nettunske konvencije in tiranski pakt. Belgrajska »Politika« prinaša vest, da je Mu6solini na sestanku z našim poslanikom Ra-kičem predlagal, da naj narodna skupščina na svojem prvem prihodnjem zasedanju ratificira nettunske konvencije, nakar bi se mogla začeti pogajanja glede Albanije. Mussoliniju da je potrebna ratifikacija nettunskih konvencij zaradi notranjih razmer. Kaj je odgovorila jugoslovanska vlada na Mussolinijev predlog ni znano. Romunske volitve in mala antanta. Praga, 12. jul. Današnja »Prager Presse« posveča izidu romunskih volitev uvodnik. Ugotavlja, da so bile volitve pravi izraz ljudske volje, ki je obsodila diktatorske poizkuse generala Averesca in se izrekla za ustavnost in demokracijo. V tem zmislu pomenja izid volitev konsolidacijo na Balkanu in v srednji Evropi sploh. Češkoslovaška ta volivni izid v deželi, s katero jo vežejo tesne politične vezi, najiskreneje pozdravlja. To pa tembolj, ker prinaša novi romunski režim konsolidacijo tudi v zunanjo politiko. Ne more biti dvoma, da se bo razmerje Romuniie do M/iln amtante še bolj utrdilo, kar pomenja za politiko Male antante novo okrepitev. Romunske volitve so torej utrdile temelje /a nadaljnjo miroljubno sodelovanje s sosedi in za ohranitev vezi Male anlante. Presenečenja so sedaj v Romuniji izključena in to je dobiček za vse in za vsakega. ROMUNSKE SENATNE VOLITVE, v Bukurošta, 11. jul. (Izv.) S kraljevim ukazom je sklicana skupščina za 17. julij. Včeraj so se vrš le volitve 113 senatorjev in so se bili mandati razdelili sledeče: 93 mest dobe liberalci, 15 nrrcdna kmetska stranka in 3 nemško-egrska koalicija. Nov« odredbe proti Pangalosovim pristašem. v Atene, 12. julija. (Izv.) Vlada je ponovno izdala ostre odredbe proti pristašem Pangalosa. Na morje je poslan zopet nov tor-pedni čoln, ki je dobil povelje, da straži pred zapori, v katerih se nahaja Pangalos. Pripravljajo se zopet novi ukazi, s katerimi bo več oseb izgnanih iz države. v Atene, 12. jul. (Izv.) Pristaši Pangalosa so izdali oklic, v katerem pravijo, da je Pan-galosu popolnoma lahko pobegniti, ker je vse prebivalstvo na Kreti na njegovi strani. Pangalosa je še vedno treba smatrati kot predsednika republike, ker mu je grško ljudstvo izrazilo svoje zaupanje z ogromno večino. Vojn; minister je izdal najstrožje odredbe, da se prepreči pobeg Pangalosa. Veliko častnikov Ln vplivnih pristašev Pangalosovih so za-.prli. Med ruskimi monarhisti. v Budimpešta, 11. julija. (Izv.) Med tukajšnjimi ruskimi emigrantskimi krogi sta dve skupini, skupina okrog Romanova in skupina bivšemu knecu Cirilu zvestih pristašev. Obe skupini se med seboj ostro napadata in si očitata izdajstvo domovine. To je dovedlo do cele vrste tožb radi razžaljenja časti. Danes se jc vršila pred sodiščem razprava med polkovnikom Sokolovom in stotnikom Termatev-som, pri kateri je prišlo pri konfrontaciji prič do razburljivih prizorov. Razprava je bila preložena. Ostala telefonska ooročila na 6. strani Kaj se godi doma Katoliški dan v Mirni. Katoliški dan na Mirni v nedeljo 10. t. mes. BO je razvil v veličastno manifestacijo katoliške misli, katere odmev bo segal do zadnje vasice mi-renske doline. Ponočna ploha je izčistila in shla-dila ozračje. V jutranjih urah so hitele po vseh potih od mokronoške, šentruperske in trebanjske strani množice ljudstva, na vozovih, konjih in peš manifestirat z veselim ponosom za Kristusa Kralja. Vitki mlaji so se belili v pozdrav, veselo so se nasmihala lica, prijazno so plapolale zastave raz slehrno hišo po Mirni, Po prihodu ljubljanskega vlaka je v sveže Jutro vzvaloval pestri sprevod! Ponosna orlovska konjenica, faniara trebenjskih Orlov, ki je preko Mirne in vse doline živo klicala: Kvišku srca! Sledi ji krepka četa Orlov, Orlic, novomeška godba, domača pozama bramba in vrsta krasnih narodnih noš. Potem pa naši najboljši možje iz doline, župani, občinski odborniki in dekanijska duhovščina. In še pevski zbori, Marijine družbe, tretji red itd. V sprevodu smo opazili tudi g. drž. poslanca dr. Kulovca in oba oblaslna poslanca iz okraja. Pred altarjem, okusno pripravljenem na prostem pri farni cerkvi in na širokem stopnjišču globoko doli po trgu se je razvrstila tisočglava množica k sv- maši, ki jo je daroval trebenjski g. dekan Plantarič. Združeni pevski zbori pod vodstvom konservatorista g. M. T o m c a so med službo božjo ubrano prepevali. Po sveti daritvi je pa g. kanonik dr. K 1 i n a r v krasnem cerkvenem govoru o Kristusu Kralju globoko ganil zbrano množico. Lepo zamišljen govor je izzvenel v mogočen poziv, naj bo vse naše zasebno in javno življenje posvečeno Kristusu Kralju, zlasti naša dru- *C9 V soboto 16. julija obhaja g. Jakob C a j n -kar, župnik v Središču ob Dravi svojo 80 letnico. Jakob Cajnkar je rodom iz Sovcev v župniji Sv. Tomaž pri Ormožu in se je narodil 16. julija 1847. Bogoslovske študije je dovršil v Mariboru in je bil posvečen kot tretjeletnik 1. 1871. Služboval je kot kaplan pri Veliki nedelji, Št. Janžu na Dr. polju, pri Sv. Marku niže Ptuja in v Rušah. Iz Ruš so ga poslali za provizorja na Gornjo Kungoto, odkoder se je vrnil nazaj v Ruše in je odšel še za kaplana v Poljčane, Svečino in Kapelo pri Radgoni. Dne 1. maja 1889 je prišel v Ormož za provizorja, kjer je stopil v križniški red. Leta 1895 je postal župnik v Središču, kjer službuje še danes. Cajnkar-jevo župnikovanje v Središču bo ostalo v zgodovini župnije beleženo, ker se je v tej dobi in sicer v letih 19p8 in 1909 prenovila ter povečala župna cerkev. Klub obilnemu delu in visoki starosti je g. župnik še vedno čil ter zdrav. V Središču že župnikuje jubilant celih 33 let in leta 1921 je obhajal 50 letnico mašništva. V svojem življenju je tbil vedno skromen in točen v svojih poslih. Blagemu g. zlatomašniku čestita tudi »Slovenec in mu želi zdravje in zadovoljnost do skrajnih mej človeškega življenja! Požar. V noči od nedelje na ponedeljek je izbruhnil požar pri posestniku Mateju Plohi v Osatu, župnija Sv. Benedikt v Slov. goricah. Ogenj je začel z uničevalnim delom krog poldvanajstih ponoči. Posestnik je sam prvi zapazil nesrečo in šel budit sosede na pomaganje, ki so bili v najboljšem spanju. Ker ni bilo pomoči ob pravem času in tudi ne gasilcev v tako izvanrednem času, je zgorelo vse in med drugim oelo: dve breji kravi, vse svinje, spravljeno zrnje, tako da je ubogi posestnik v največji stiski. Škoda znaša gotovih 100 tisoč Din, zavarovalnina borih 1500 Din. Kdo je zažgal? Ni še dognano. Dva potepuha sta najbrž krivca, saj so ju ljudje videli bežati od hiše po izbruhu požara. žina in naša šola. Pred izpostavljenim Najsvetejšim se je nato kleče vse ljudstvo posvetilo Srcu Jezusovemu. Bil je veličasten trenutek! Manife6tacijsko zborovanje, ki ga je zatem na istem prostoru otvoril domači g. župnik Vran-k a r, je z velikim navdušenjem zajelo zbrane množice. Oba govornika, g. profesor dr. L. S u š -ri i k in g. poslanec F. K r e m ž a r sta našla toplo razumevanje v poslušalstvu in jak odmev, ki se je pogosto stopnjeval do glasnega pritrjevanja in burnega aplavza. Prof. Sušnik je v svojem izvajanju, prežetem lepih verskih misli, slikal delo sv. bratov Cirila in Metoda, kazal na veliko kulturno in versko poslanstvo, ki sta ga izvršila med slovanskimi naredi. G. poslanec je pa odkrival rane sodobne, boguodtuiene družbe in vzpodbujal k praktičnemu krščanstvu, h kateremu smo še prav posebej klicani v našem javnem življenju. — Gosp. dekan Plantarič je nato povzel vodilne misli vseh treh govorov v treh resolucijah, ki jih je zbor sprejel z navdušenjem. Po širnem prostoru je za-donela mogočna himna: Povsod Boga, ki jo je z občutkom pela vsa množica. — Zborovanje je pozdravil tudi domači g. župan, okrožni zastopnik Orla, zastopnica dekliške zveze, Marijine družbe in tretjega reda. Ves potek manifestacije in zborovanja je razodeval čvrsto versko in kulturno organizacijo in zavednost našega ljudstva, še prav posebno pa je prijala skrbno pripravljenost, ki je žela plačilo v brezhibnem poteku vse slovesnosti, kar je v laskavo priznanje domačemu g. župniku in g. kaplanu Hitiju, ki sta vodila vse priprave. Naj bi lepo uspeli katoliški dan obrodil tudi bogatih sadov! Sosedom pomilovanja vrednega Plohi a polagamo na srce, da priskočijo na pomoč revežu, ki je postal v eni noči berač! Okradeni mestni delavci. V ponedeljek se je izvršil v Ljubljani velik vlom, ki ma toliko težje posledice, ker so oškodovani večinoma revni delavca. Na spodnjem koncu Poljanskega nasipa stoji večje skladišče, v katerem ima ljubljanska mestna občina premog, poleg skladišča pa je stanovanjska baraka, v kateri spi več samskih mestnih delavcev. Delavci odidejo iz barake poleti že ob petih zjutraj ter se navadno vračajo ob osmih zvečer. V ponedeljek zvečer so se delavci vrnili ob običajnem času z dela domov ter takoj opazili, da je nepoklicana oseba stikala po baraki. Pri natančnem pregledovanju skrinj in kovčogov so z žalostjo ugotovili, da je iz skrinj izginila vsa njihova obleka, čevlji, srebrne ure in več denarja. Skupna škoda znaša približno 3000 Din. Tat je moral vlomiti v barako v ponedeljek zjutraj, takoj, ko so delavci odšli iz barake, ker so bile tedaj ceste še neobljudene in bi bil drugače gotovo pri tavini zasačen. Idealno sredstvo za nego zob. PEBEOO pasta /,u zobe po prof. dr. IJnua muli iiedose£ne prednosti. Cisti ustno dupljlno, odstranjuje ostunko Jedil uied zobmi. Sfliti zobni emajl in vzdržuje zobe bllSčefo bele. Vabečo pasta za »obe. Slovanski listi in cenzura. O zadnji zaplenitvi >Pučkega prijatelja-.- do-znavamo naknadno, da je bil list zaplenjen radi dopisov iz Motovuna in Kanfanara. Že v prvem poročilu smo omenili, da je najbrž dopis iz Kanfanara zapadel cenzuri, ker govori o slovesnosti ob priliki prvega sv. obhajila, ki se je vršila v jeziku, ki ga kmetje ne razumejo. Dopis iz Motovuna popisuje cerkvene slovesnosti med evharističnim kongresom; zaključne procesije se je udeležila ogromna množica okoličanov, procesija je bila dolga uad pol kilometra. Za časa kongresa, nadaljuje dopisnik, je bila pridiga v italijanskem jeziku; za Moto-vunce je bilo to potrebno. Toda kmetje iz prostrane motovunske faro niso slišali niti ene besed« v svojem jeziku. Jasno je, da radi tega pada tudi verska zavest. — >Mali list« je bil zaplenjen radi dopisa iz Dornberga, v katerem je bil popisan potek prefektovega obiska. V dopisu je bilo rečeno, da je goriški fašistovski tajnik govoril v italijanskem jeziku, ki ga kmetje ne razumejo. — Ob drugi priliki smo ugotovili, da cenzura zapleni vsak slovenski ali hrvatski list, ki v tem ali onem dopisu z dežele količkaj namigne na sedanje skrajno neugodno gospodarsko stanje na kmetih, danes smo za eno skušnjo bogatejši: plenijo se dopisi, ki ugotavljajo — brez vsakega komentarja! — da ljudstvo ne razume italijanskega jezika. Cenzura in prefekti, ki ji dajejo smernice, so torej vprašanje narodnih manjšin rešili zelo radikalno: obstoj na-lv e manjšine je :reba v vsakem pogledu kratko-malo negirati, manjšinskega problema v Italiji sploh ni. Prefekti so si popolnoma osvojili stališče pokrajinskih fašistovskih tajnikov, da se »drugo-rodni« problem sam po sebi reši tedaj, ko se reši vprašanje poprave kraškega vodovoda, napeljave električne luči, poprave cest in mostov, regulacije Vipave in tudi dobave zvonov, k jih je Avstrija rekvirirala. Na drugi strani pa postaja vedno bolj m «-2T.V ; ^ . £: ,y .S. "O J O .i o-s y. 1 bi | u -i 5 So Ji ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI '.4 s» r. V 3 5? M 11« II. loicrlfo :w ! ' : J A ■ fr:, k.... ! f " ■ S' "" f f Korist zgradbi ^riovsfcega sMona v Sjuftljdn!. dorolfeno z odtokom ministrstva za poljedelstvo a dne 22. marc? 1927. il 11.685/1 j F Žrebanje se bo vršilo na Narodni prazgllr dne 1. decembra 1927 h • podi dffavolm nadzarslvmn v Ljudskem douiu v Ljubliani, Suelblka ulica it. 12 i H /s • •3 IU mf vil M; I (•. AvV- < ' -j/* €tm m mu Akcijski odbor se zgradbo Orlovskega stadiona v Ljubljani t Odborniki . Predalnik-. Odbornik; očitno, da se namerava ves slovanski tisk počasi zadušiti. Fašistovska vlada se v zadnjem času zopet bavi s klasifikacijo vsega italijanskega tiska Fašizem se je že davno polastil vsega italijanskega časopisja, ako izvzamemo »Osservatore Romano« in slovanske liste; vendar je še nekaj listov, ki se jim ne priznava fašistovski žig oficielno (n. pr. >Piccolo«, »Corriere della Sera«, >8tampa< i. dr.), kljub temu, da vsi pišejo v fašistovskem duhu. Listi naj bi se klasificirali v od fašizma priznane in nepriznane, zadnjim bi se potem moral napovedati boj. Kam pripadajo slovanski listi, je pač jasno. V Rimu se te dni mudijo vsi prefekti in pokrajinski tajniki iz Prlmorja, ki jih je Mussolini tudi sprejel. Vprašanje slovenskega in hrvatskega ča-[ sopisja tvori gotovo enega izmed glavnih predmetov razprave. Oviranje društvenega delovanja. V petek se je v Trstu vršila obravnava proti tajniku Mladinske zveze g. Romanu Pahorju in 14 članom, ki so dne 14. maja lanskega leta napravili izlet v Škofije, kjer so hoteli ustanoviti pevski zbor, pri katerem naj bi sodelovali domačini. Komaj je pričelo zborovanje, so pristopili karabinerji, aretirali vse Tr-žačane in jih odpeljali v ječo v Miljah. Na intervencijo tržaških voditeljev so bili naslednjega dne izpuščeni, policija pa jih je kaznovala z globo. Prizadeti so vložili rekurz, o katerem je razpravljalo v petek tržaško kazensko sodišče. Sodišče je obsodilo Romana Pahorja kot sklicatelja zborovanja na 400 lir globe, a le pogojno, češ da ni imel potrebnega dovoljenja za sestanek; vsi drugi so bili oproščeni. S popravljanjem priimkov ne pro. Marsikateri fanatik v Trstu doživlja danes precej hudo razočaranje. Prošenj za popravo priimka na podlagi novega zakona na prefekturi skoro nič ni. Nedavno so jih našteli okoli 50! Ako računamo, da je danes ena četrtina ljudi s pravim italijanskim družinskim imenom, medtem ko so vsi drucfi priimki slovanskega ali nemškega izvora, je to vendar premalo. V Gotici je bilo predloženih razmeroma več prošenj; mesto je manjše, posameznik bolj čuti pritisk oficielnih krogov in fašistovske stranke. V Trstu ni izdala do sedaj propaganda potom tiska prav veliko. Koliko papirja je že porabil »Piccolo< za članke o priimkih! V torkovi številki smo našli zopet dol« članek ^Najstarejši tržaški in julijski priimki-; navedena ie cela vrsta priimkov, ki so izpeljani iz rimljansk1 i imen. Ker ne pre s prostovoljnimi prošnjami za popravo priimkov, je verjetno, da se bo prefekt poslužil pravice, da uradno popravi priimek, ki nima italijanske oblike. Mogoče pa bo fašistovska stranka pričela z že obljubljeno akcijo, da pritisne na »avstriakante«. Jusarji in občin?. »Slovenecc je nedavno poročal, kako se nekateri občinski načelniki v Istri poslužujejo vseh sredstev, da ovirajo kmetom prijave jusarskih pravic; z oviranjem so hoteli po-destati in komisarji doseči, da bi jusarska posestva zapadla občini. Občinski načelniki so v nekaterih občinah organizirali pravi lov za ljudmi, ki so zbirali podpise za prijave. V Barbani so fašisti dvakrat strgali skupno prošnjo nekemu kmetu, ki je nabiral podpise ponoči, da bi se lažje izognil preganjanjem; tudi brce niso manjkale. Cez nekaj dni se je isti kmet po skrivnih potih napravil na sodnijo v Rovinj in tam izvršil prijavo direktno sodniku. Oviranje prijav in pravo preganjanje pmetov je zavzelo tako obliko, da je bil minister za narodno gospodarstvo prisiljen izdati na pre-fekte posebno okrožnico, v katerih opozarja pokrajinske načelnike na nasilno postopanje občinskih uradov. Bil je skrajni čas, da se občinski načelniki potegnejo vsaj v tem oziru za ušesa. Rimska vlada se jo zopet enkrat prepričala, da so podesiati prava nesreča za ubogega kmeta. Dr. Jos. Puntar: „Črne bukve kmetskega stanu" in »Idejni temelji slovanskega agrarizma". Profesorja Vebra knjigo »Idejni temelji slovanskega agrarizma« smo po glavni svoji smeri čitatelju že predstavili (Slovenec, 3. julija, št. 146). Ker pa Vebrovo najnovejše delo, kot smo že naglašall, po tehtnosti vsebine res ni vsakdanje delo, treba o njem izpregovoriti nekoliko obširneje. Saj vsestransko dokazuje, da je edinole podeželsko, zemlje-delsko slojno življenje in delo i a vse človeštvo fundamentalnega pomena v vsakem oziru. Da to osnovno tezo osvetli, postavlja svoje razmotrivanje v »uvodnih mislih« najprej na zgodovinsko razvojno podlago. Veber vidi v razvoju človeštva tri glavna kulturna obdobja: dobo starogrške antike, dobo srednjeveškega krščanstva ter tako zvano novo dobo, segajočo s svojimi izrastki vse do današnjih dni. Pri tem naglaša, da se človeštvo nahaja zdaj ob pričetku »samonikle četrte dobe«, pravzaprav šele »na prelomu te dobe«, kar da dokazuje zlasti dejstvo, »da se še nikdar ni uveljavljal sorazmerno s toliko vehemenco kot dandanes posebni, namreč socialni vidik«. Kar je doslej, pravi Vebcr, vzbujalo zanimanje »vsled samega sebe« (n. pr. znanost in umetnost) to se pričenja presojati le po svoji socialni pomembnosti in vrednosti. Dasi Veber očito in izrecno nikjer sam ne omenja, kakor pravimo, »liberalnega« svetovnega nazora, ki je do nedavna, zlasti do svetovne vojne, vsepovsod prevladoval v vsem življenju Evrope in še vedno dokaj odločilno vpliva med nami v kulturi, gospodarstvu in politiki, priča vendar prav ta Vebrova nagla-sitev, da je tudi on kol pravi novodobni mislec in opazovalec življenjskega toka prestopil s polno zavestjo, a docela nezavisno, dobrih trideset let kasneje na prav tista idejna tla, na katera je bil oprl mladi dr. Janez Evangelist Krek - Sovran svojo prvo stanovsko znanstveno socialno študijo o kmetskem poljedelskem stanu (»Črne bukve kmečkega stanu«, Ljubljana 1896) ter tej študiji dodani progra-matični »socialni načrt slovenskih delavskih stanov«. In prav s tega vidika je Vebrova vseskozi svojska študija velezanimiv pojav v slovenski socialni znanstveni literaturi, zato pa tudi neprecenljive vrednosti: saj pričata obe študiji, Krekova in Vebrova, kot dve obdobni živi priči o tridesetletnem razvoju socialne misli in dela za »ljudski blagor« med nami Slovenci, pričata obe prejasno o tisti, hvala Bogu, med nami skoro že premagani dobi, ki po Vebrovi sodbi (str. 8) kaže »več ali manj le vsakojake kompromise med prvo in drugo« in ki »ima očividen aspekt golega pripravljanja človeka na posebno in v istini zopet samoniklo četrto dobo njegovega kulturnega razvoja«. Če je dr. Krek - Sovran v svoji socialni povesti »Iz nove dobe« (Dom in Svet, 18931 napovedoval ter kot mlad sociolog mislec risal probleme v nastopajoči novi socialni dobi (»socialna revolucija«!), pa nam danes dobrih trideset let kasneje Veber potrjuje, da se nahajamo »na prelomu« dobe, ki v nji odločuje socialni vidik, vidik, ki je bil dr. Kreku poleg versko - nravnega bistveno odločilni v vsem življenju in delu za »ljudstvo«, t. j. za naš delavsko-obrtni ter kmetski stan. Umljivo torej, da Veber v svojih izvajanjih, dasi docela nezavisno (Krekove »Črne bukve« je čital in spoznal šele po natisku svojih »Temeljev«!), vendar z veliko prepričevalnostjo naglaša bistveno iste socialne vidike kot dr. Krek Zato pa je tudi povsem naravno, da se obe knjigi, Krekove »Črne bukve« in Vebrovi »Idejni temelji«, v obravnavanju kmetsko sloj-nega vprašanja prav lepo dopolnujeta: ena kot študija idejno statističnega, druga kot strogo ideološko fundamentalnega značaja. S tem pa je za vsakogar, ki jc prej ali slej izšel posredno ali neposredno iz Krekove socialne šole, dano docela jasno in lahko stališče do najnovejšega, za preokret miselnosti v vrstah mlajšega slovenskega razumništva preznačilnega Vebro-vega dela, kažočega iznova v tisto r-mer, ki jo je hodil Krekov rod že nekaj desetletij. Naglasiti treba zadovoljnost, ko vidimo, da sc mladi slovenski mislec iz prav svojega nagiba z vso sebi lastno vnemo naslanja na i bistveno iste osnovne soc. važne zaključke, ki so jih Krekovi somišljeniki s tolikšno radostjo sprejeli za svoje življenjsko ravnilo. Zadovoljni moramo biti ob tem dejstvu tem- bolj, ko vidimo, da gradi Vebcr svojo socialno arhitektoniko v popolnem soglasju z dr. Krekom, torej bistveno na temelju krščansko-socialnih idej, t. j. organsko na prirodnih danih temeljih, na rodbini kot socialni pracclici ter na organizmih, iz nje neposredno izhajajočih. Izpričuje to zlasti zadnji »temeljne postulate slovanske politike« obravnavajoči odstavek, ki je v gotovem oziru prava proslavitev idej dr. Krekovih, idej, ki jih je razvil v »Črnih bukvah v poglavju o »slovanski organizaciji«. Saj ne zahteva Veber nič manj in nič več kot to, da »naj Slovanstvo namesto dosedanjega socialno-političnc-ga paganstva postavi socialno-politično krščanstvo in šele tako pripravi resnično približanje — božjega kraljestva na zemlji«, češ »Kar je krščanstvo bilo in še je na polju osebno- duhovne indivi* d u a 1n o s t i človeške, to naj Slovanstvo postaja in postane na polju osebno-duhovne socialnosti človeške«. Ta lepa misel nas prav prijetno spominja na Krekove besede (-črne bukve«, str. 212): »Oživljenega kato-ličanstva je pred vsem treba Rusiji, da v r. more socialno-kul-turno nalogo, ki jo ji nalaga Previdnost. Zedinjenje Rusije z Rimom je ena prvih točk v rešitvi socialnega vprašanja. Slovanske organizacije zlati genij vstane potem in zavlada v mir in srečo Evropi.« Dnevne k Proslava prestolonaslednikovoga imen- dana. Včeraj je Dubrovnik s svojo okolico na izredno prisrčen način proslavil imendan kraljeviča Petra, ki je ta ča6 njegov gost. Vršile so se slovesne službe božje, hiše so bile okrašene z zastavami. V ponedeljek popoldne je prišel prestolonaslednik s svojo vzgojiteljico v Dubrovnik, kjer inu je prebivalstvo priredilo vihaime ovacije. k Nova maša. V Lionu bo 24. avgusta v mašnika posvečen dr. Janez Zupan. Doma je te Zgornjega otoka v župniji Mošnje. Šolal se je v Ratisbonovih zavodih v Italiji, Angliji in Franciji. Namenjen je za misijone v Rusiji. Koncem avgusta bo obiskal svojce, katerih že k Razpis dveh župnij. Razpisani sta v la-vantinski škofiji dve župniji: Sv. Jošt na Koz-jaku in Sv. Bolfenk pri Središču. 18 let ni videl. k Gospod Jaroslav Plzak, ravnatelj rudarske šole v Celju, je imenovan za rednega profesorja rudarske ekonomije na tehniški fakulteti ljubljanske univerze. k Proglasitev trga Ljutomer za mesto se proslavi 23. in 24. t. m. na slovesen način. V soboto 23. t m. je določena iluminacija vseh hiš in bakljada. V nedeljo 24. t. m. se zbero vsa ljutomerska društva ob pol 9. uri pred občinsko hišo; po slavnostni seji občinskega odbora se prečita po primernih govorih dekret o proglasitvi Ljutomera za mesto. Popoldne se vrši v Seršenovem logu velika ljudska veselica z raznimi šatori, igrami, petjem, godbo itd. * Smrt našega moža. Pri Gornji Sv. Kun-goti je bil pokopan v nedeljo 10. t. m. 661etni posestnik Jožef Petek. Pokojni je prišel s svojo družino iz Prlekije in je kupil na Vrti-čah lepo posestvo, kjer je do svoje smrti vzorno gospodaril. Stal je vedno neomajeno v vrstah SLS. Od žalosti potrti materi in pridnim otrokom naše najglobokejše sožalje! ■Ar Postopanje proti inozemskim potnikom. Trgovski gremij v Mariboru razglaša: Vedno češče prihajajo gremiju pritožbe o inozemskih potnikih, da obiskujejo po vsem ozemlju naše oblasti privatne stranke in jim po silno visokih cenah prodajajo razno blago, kljub temu. da je inozemskim trgovcem ali potnikom strogo prepovedano obiskovati j stranke, ki niso trgovci. Zato se poživljajo vsi naši tigovci, da vsak v svojem kraju te ljudi zasleduje in jih takoj nazhani bližnjim var- j stvenim organom, gremijem ali pa direktno političnim oblastem. Mariborski gremij ima že od obrtne oblasti zagotovilo za takojšen in pospešen kazenski postopek proti tem elementom. Celokupno občinstvo se zlasti opozarja, da mu prodajajo inozemski potniki blago čestokrat do 100 odstotkov dražje kot stane v naših domačih trgovinah, kar je dokazano, in kdor je enkrat naročilo podpisal, ga ne more več preklicati. Zato je v interesu vsakega posameznika, da take vsiljivce naznani bodisi trgovcem, policiji, orožnikom ali pa bližnjim političnim oblastem, odnosno trgovskim gremijem. k Most čez Šum v \ intgarju je dogotov-Ijen in je bil v nedeljo 10. t m. izročen prometu. k Abiturienti letnika 1907. gimnazije v Kranju, imajo sestanek 9. avgusta (torek) v Ljubljani. Ob 9.30 zjutraj v kavarni Union zbiranje; od 10. Requiem za pokojne tovariše v cerkvi pri Frančiškanih; nato zbor in skupno kosilo v Unionu; popoldne izlet v Kranj. k Za osvežonjo krvi pijte skozi nekaj dni igodaj zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice. Od mnogih zdravnikov predpisana >Franz-JoseI«-voda uredi čreva, okrepi želodec, izboljša kri, pomiri živce in tako skrbi za zdravo telo in jasno glavo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. novice k Osebne norice s poŠte. Imenovani so: Franc Legat za arhiv. ur. na ravnateljstvu, Marij« Vehovarjeva za pogodbeno poštarico v Koprivnici pri Brežicah in Ludovik Ožek za dnevničarja v Laškem. — Iz 3. skup. v 2. skup. II. kat. so pomaknjeni: Rudolf Fajdiga, Ludovik Florenlni, Terezija Čilkova, KaroJina Pfeiferjeva, Rozalija We»trova, Ivana Geetrinova, Ivana Zavr&nikova, Matilda Jahova, Marija Zirerjeva, Alojzija Kopačeva in Antonija Kuheljeva, vsi na ljublj. glavni pošti; Antonija Petkova, Karla Modičeva in Pavla Nahtigalova na ravnateljstvu; Roza Koroščeva in Angelika Kokaljeva v Celju; Ema Sohmitova»v Kostanjevici, Jožef Kladnik na Vranskem, Julij Šetina v Črnomlju, Frančiška Rovškova na Viču, Albina Tavčarjeva v Šent Jerneju, Jožef Hodnik na mariborski kolodvorski pošti, Iv. Rebernik pri Sv. Petru v Savinj. dolini, Marija Knesova v Vel. Nedelji, Marija VVindisuherjeva v Kranju, Fr. Ambrozij v Trebnjem, Fr. Koser v Juršincih, Anica Veseli če va v Kozjem, Amalija Kuheljeva v Borovnici, Anka Rihteršičeva v Lukovici in tajnik Iv. Mlač na ravnateljstvu. — Upokojeni so: pb. ur. II-2 Marija Sovretova v Šmartnem pri Litiji, pb. ur. II-3 Antonija Milavčeva in zvon. I. skup. Mihael Šimenc pri ter. odseku, oba v Ljubljani. — Premeščeni so: pb. ur. II-3 Ferdo Nadrag z ljublj. kolodvorske pošte v Rogaško Slatino, pb. m-. 11-4 Anton Kroflič iz Grobelnega v Celje, Marija Tro-štova iz Ljubljane na Bled, Fr. Žehelj iz Murske Sobote v Dravograd, Angela Naprudnikova iz Dravograda v Ptuj, Rafaela Knaipičeva iz Ptuia v Žalec in Vera Ja ležbi vabi odbor. □ Nočni nemiri v Vetrinjski ulici. Naša Vetriniska ulica, ki je določena za največji promet v mestu, dasi je ena najbolj ozkih, ima še to dobrino, da je polna nočnih lokalov, posebno proti Grajskemu trgu, kjer je godba pomo v noč ter vpitje in hrup do jutra. Obveščeni smo, da so nekateri stanovalci že sami začeli skrbeti, da bi z mrzlimi polivki ohladili razgrete nočne nemirneže. Ta način ohladitve pa jih le še bolj razburja, zato naj pobcija s pendreki prežene korajžo preglasnim poznim gostom naše ulice. Celfe B Seja novoizvoljenega občinskega sveta, na kateri se bo izvolil župan in podžupan, se bo vršila v petek 15. t. m. ob 7. uri zvečer. -©■ Globoko so si oddahnili celjski demokrati v ponedeljek zvečer, ko so brali v »Slovenskem Narodu«, da je celjska orlovska prireditev potekla nad vse klaverno. Malo so se sicer začudili, da v Ljubljani več vedo kot Celjani sami, ki so vendar na lastne oči videli, da je orlovska manifestacija potekla ob toliki udeležbi in ob takem navdušenju, kakor ga Celje še ni izlepa videlo. Ni čuda, da je tudi »Novi Dobi« zaprlo sapo. V takem stanju kajpak ni zmožna drugega nego ciničnega bev-skamja. Zapomniti si je treba, da ta domišljavi listič zmerja z nemškutarjj one, ki so se drznili brez dovoljenja celjskih demokratov počastiti udeležence orlovskega nastopa z izobešenimi zastavami. Ko srno še živeli v časih, v katerih so smele orjunaške patrulje nekaznovane s pretn jarmi in grožnjami siliti propadajo!« Če prav sodimo razmere v boljševiški Rusiji, se pripravlja v nji z neodoljivo silo velik preobrat, ki bo prinesel ruskemu kmetu in po njem vsemu človeštvu vse to, kar je napovedoval pred tridesetimi leti Krek in utemeljil iznova deset let po socialni ruski revoluciji Veber ob pogledu na idejne temelje slovanskega agrarizma. In to je tudi nekaj! Saj prav to daje obema knjigama tem večji pomen v dobi, ko zapad razmišlja o svojem propadu ter po vsej pravici zre z mrkim očesom v svet, razjeden od dvoma in kvaražugonstva, Da, naša je bodočnost, ker drugih je bila — vsa preteklost. In to mora vedeti po zgodovinskem razvoju se ravnajoči slovanski socialni politik sedanjih dni ter po tem uravnati svoje dobro usmerjeno, to je krščansko - socialno delo — v Krekovem smislu! Delavsko-mladinski tabor na SVETI PLANINI NAD TRBOVLJAMI bo priredila »Krekova mladina« v nedeljo, dne 17. julija. Z jutranjimi vlaki prihod v Trbovlje, kjer bo zbirališče ob sedmih pred Društvenim domom, nakar odhod na goro. Tam bo ob desetih pridiga in sv. maša, pri kateri poje mešani pevski zbor. — Fo sv. maši tohor. Govorilo bo več naših delavskih voditeljev. KREKOVA MLADINA. hiše posestnike, da so izobežali zastave, j« bilo to vse drugače. Takrat so na nemških hišah izobešene narodne in državne zastave bile dokaz, da je Celje narodno. Slike nedeljskega orlovskega nastopa so izložene v Cankarjevi ulici št. 4. Istotam se sprejemajo naročila za slike, ki so zelo dobro Izpadle. Slike je oskrbel fotografski atelje g. Kunška v Celju, ki ga p. n. občinstvu toplo pri,poročamo. ve« oživel, ko bo gledal številne čete Marijinih • sinov. Družbeniki, pa tudi drugi mladeniči, kt ste I vneti za vse dobro, pridite od vseh strani! Naš cerkveni in izvencerkveni shod obenem z mari- | jansko akademijo vam bo ostal v stalnem najboljšem spominu. Pismo s Poljske. P/u/ © Sestanek oroiniikih vpokojeneev. V nedeljo dne 10. t. m. dopoldne je bil v gostilniških prostorih g. N. Ceha sestanek orožniških vpokojeneev za ptujski okraj. Sestanka, ki Je bil prav dobro obiskan, so se udeležili tudi tovariši iz Maribora z oblastnim poslancem T. Ovčarjem na čelu. Poslednji je podal vsestransko poročilo, ki ao ga navzoči sprejeli z odobravanjem na znanje. Trbovlje ti Službena pragmatika. Vsi načrti službene pragmatlke za občinske nameščence so se zavrgli ter se potrdi skoro v celoti ona za nameščence oblastne skupščine. Ta dolga leta se zavlačujoča zadeva se Je torej rešila, na čemer Je nameščencem čestitati. Za slučaj starosti bodo zavarovani še vedno pri Pokojninskem zavodu v LJubljani, ter se jim pri vpokojitvi nakaže dodatek lz občinske blagajne. Podpora TPD za birmance. Trboveljska premogokopna družba je dala v podporo siromašnih otrok rudarjev za birmo 10.000 Din. Ker se je pa za to podporo oglasilo čez 400 rudarjev, je prišlo na posameznika 26 Din 73 par. Naše mnenje je, da ni bilo prijavljenje potrebnih prav izvedeno; ker tako nima nihče nič, v drugem slučaju bi vsaj najpotrebnejšim bilo pomagano. Občina ni za birmance darovala nič, akoravno bi se po sklepu odbora to moglo razpravljati pri ubožnem odseku. K morju. V nedeljo zvečer je odpotovalo 20 siromašnih otrok k morju na tzpremembo zraka. Za ta namen je prispevala bratovska skladnica 15.000 Din, občina pa 5000 Din. Pridružila sta se tem otrokom še dva, kt gresta na svoje stroške Spremlja jih g. Sušnik in gna. SlapŠakova Našim malčkom želimo, da bi prišli krepki in pa zdravi domov. Osebne spremembe na občini. Za tajnika novoustanovljene občinske ekspoziture v Hrastniku je imenovan dosedanji vojaški referent na občini g. Lojze Podrenik; na njegovo mesio pride nodredar g. Franc G rosa r. Službo nadredarja prevzame redar g. Franc Franketi. Slovenslca lkra$Sna Smrtna žrtev pretepa, Na dan proščenja na Gibini ie prišlo v gostilni do prepira med domačimi fanti in med fanti iz Dolnje Bistrice. Ko so se fantje že precej razvneli in se je bilo bati, da pride do hudega pretepa, je stopil med obe skupini Viktor Kolarič iz Dolnje Bistrice in prepirljiv-ce prosil, da se mirno pobotajo. Komaj je začel s pomirjevalnim govorom, ga Je nekdo udaril s ko-jom po glavi. Udarec je bil silen. Nesrečneža so takoj prepeljali v bolnišnico v M. Soboti. Rešiti ga ni bilo mogoče. Čez par ur je izdihnil. — Umrli je bil v življenju vrl fant in priljubljen. Postal ie žrtev dobrega dela, da bi preprečil prepir. Naj počiva v miru I Žalostna izguba. V noči od sobote na nedeljo je zatisnila oči 22 lelna Barica Tornar, sestra g. du-hovnika-salezijanca Franca Tornarja. Imela je lep pogreb. Zapušča moža in enoletnega otroka. — N. v bi. p.l Glasba Dopisi Teharje. Znamenita in zgodovinska romarska cerkev sv. Ane nad Teharjem s krasnim razgledom na celo Savinjsko dolino in planine je bila že v skrajni potrebi za popravilo, kar se je to leto tudi zgodilo. Cerkev izgleda zdaj kakor nova. Romarje častilce sv. Ane obveščamo, da se god sv. Ane obhaja dne 31. julija, to leto radi prenovitve cerkve še posebno na slovesen način. Dne 24. julija t. 1. je lepa nedelja pri sv. Ani in se vrši ob lepem vremenu procesija z Najsvetejšim. Dne 26. t. L na god sv. Ane pa se vrši veliki živinski in kramarski sejm, ki je v občini eden izmed največjih v letu, in se bo tudi ta dan dopoldne opravljala služba božja pri sv. Ani. Nudi se vam prilika vsem, da obiščete sv. Ano ob imenovanih dneh v kar najobilnejšem številu. Sv. Jurij ob Sčavnici. Sreča vas čaka v nedeljo, dne 17. julija t. 1„ na veliki javni tomboli, ki jo priredi Prostovoljno gasilno društvo v Slap-tinci na prostoru g, Pergerja. V srečnem slučaju lahko za 5 Din dobite glavni dobitek moderno pohištvo iz trdega lesa, dalje drvarnico, lepo postelj, več miz in stolov, vse iz trdega lesa, kuhinjsko omarico, plug s kolescema, moško in žensko obleko, boks-kožo, podplate, čevlje, robce, novi polovnjak in štirjak ter še mnogo drugih raznih potrebščin v vrednosti 50.000 Din. Ne zamudite te ugodnosti, temveč pridno sežite po kartah, ki se dobijo v vseh trgovinah pri sv. Jurju v trg. Lov-renčič, sv. Križ, in trg. Sever v Ivanjcih. Začetek ob 3. uri popoldan. Svira domača društvena godba na pihala. V slučaju izredno slabega vremena sc ista vrši v nedeljo pozneje (24. julija), in sicer ob vsakem vremenu K obilni udeležbi vas vse vabi — odbor. čidani most. V nedeljo 3. julija t. 1. je praznovala tukajšnja železničarska godba 25 letnico svojega obstoja. Slavnost se je pričela že v soboto zvečer ob 9. uri s krasno uspelo baklfaao po Zidanem mostu. V nedeljo zjutraj so prihajali gostje ter godbe iz Zagreba, Domžal in Radeč na to pestro slavnost, ki se je otvorila s sv. mašo pri tamkajšnji kapelici s sodelovanjem domače godbe. Po sv. maši se je vršil obhod po Zidanem mostu, nakar se je lepi sprevod s štirimi godbami podal v Radeče na pokopališče k počastitvi spomina pokojnega prvega učitelja g. Potrbina. Popoldne ob 14. uri je bil na glavnem prostoru pod šolo promenadni konccrt ter podelitev diplom godbenikom jubilantom, nakar se je pričela prijetna zabava. Prireditev |e bila dobro obiskana, uspeh v vsakem oziru zadovoljiv. Marenberg. Potrditev župana. Dne 23. maja t. 1. je bil izvoljen za župana za trg Marenberg g. Siegfried Wrentschur. Veliki župan je izvolitev potrdil in novi župan bo 13. t. m. prisegel in prevzel upravo občine. — Marenber-ški okrajni z«s top se v kratkem preseli iz Vuhreda v Marenberg, kamor tudi spada. Pričakuje se tudi imenovanje novega gerenta. — Pogreb. V nedeljo ob pol 4 popoldne smo ob veliki udeležbi tržanov spremili k zadnjemu počitku spoštovano gospo Heleno Erjavec, dobro mater in krščansko gospodinjo na Rosenhofu. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Za našo mla-deniško jubilejno slavnost prihodnjo nedeljo vlada veliko zanimanje. Hribček Sv. Treh Kraljev bo »Slovenski akademski oktet« v Ljubljani odpotuje dne 14. julija na drugo pevsko turnejo po Kvarneru in absolvlra na Sušaku, Crlkvenlci, Se-nju ln Krku koncerte z izbranim programom slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Zastopani so: Adamič, Foerster, Mirk, Marolt, R. Savin, Sonc itd. Koneor ta t viporedom narodnih pesmi priredi v nedeljo dne 17. t. m. »Ljubljanski Zvon« in sicer popoldne ob 16.30 v dvorani zdravilišča L a - j ško, zvečer ob 20.30 pa v zdravilišču Rimske Toplice. Cenjeni gostje obeh zdravilišč, okoličani, Celjani in Posavci lepo vabljeni I Zveze ugodne, vstopnine na koncerta ni, v pokritje stroškov se prodajajo le vzporedi. fCnfige in rei>i/e Hoiice sv. Franliika. Poslovenil in uvod napisal dr. Alojzij Res. Gorica 1927. — Broširana 54 Din,, vezana v platno 70 Din. — Naročila sprejema »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani. V kratkem bomo ponatisnili uvod dr. Alojzija Resa k tej krasni knjigi, ki priča o visoki vrednosti te zbirke. Rožice imajo največjo zgodovinsko podlago in so z ozirom na svojo literarno vrednost pravi biseri italijanske književnosti. Pa še nekaj nam nudi naš slovenski prevod, ki ga je prevajalec v vsakem oziru mojstersko približal izvirniku. Dr. Res nam podaja slovenski prevod v ne-dosežno lepem, priprostem, domačem Jeziku. SSodli SCS Shodi poslanca Pušenjnka. G poslanec Vlado Pušenjak, oz. njegov namestnik priredi sledeče shode: 17. julija po rani maši v M ilrju, po večernioah v Smartnem ob Dreti; i 24. juliia po rani maši v Rečici ob Savinji, po ! večeraicnh v Bočni: 81, julija po rani maši na Ljubnem popoldne ob 4. uri v Kokarjah; 7. avg. po rani maši v Šoštanju, po večerai-cah v Velenju; 15. avg. po maši ob 10. UTi pri sv. Križu pri Belih vodah. Na vsakem shodu govori tudi en oblastni poslanec. Shorl SIS v Gočovi se vrši dne 17. jul. 1927. v gostlnl Vaupotič. Poroča g. poslanec Z ebot. V Vitanju bo v nedeljo, 17. julija, po ranem cerhvenem opravilu volivni shod SLS, na katerem goveri poslanec dr. Hohnjec. Vabi eni pristaši in somišljeniki tudi iz sosednjih župn;j. , V Guštanjn in v Kotlnh bosta volivna shoda po rani sv. maši v nedeljo 17. jul. v Guštanju. ob 12. uri pa v Kotljah. Govori kandidat Andrej Bed ja nič in oblastni poslanec Jurij I< u g o v n i k. Pri Sv. Danijelu nad Prevaliam ima kandidat Andrej Bedjanič v četrtek 21. t. m. pTi cerkvi volivno zborovanje. Vabi vse volivce pa tudi mlad no. Libeliče pri Dravogradu. V nedeljo dne 24. t. m. bo v gostilniških prostorih gospoda Rink volivni shod, na katerem govorijo kandidat Andrej Bedjanič in oblastni poslanci. Črna. V nedeljo 24. t. m. po rani službi božji priredi kandidat Andrej Bedjanič v grstilni Drofenik volivni shod, na katerem nastopijo razven imenovanega tudi drugi govorniki. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo 10. t. m. po rani službi božji je imela tu-kajšn>'a krajevna organizacija svoj redni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Na zborovanju je poročal oblastni poslanec Tomaž Ovčar lz Maribora. Končno se je izvolil nov odbor. Brezno ob Dravi. Zadnjo nedeljo se je, kakor običejno, izvanredno slovesno praznovala flosarska nedelja. Prišli so v obilnem številu flosarjl, go«'ni posestniki in lesni trgovci iz raznih župnij. Po cerkvenih slovesnostih se je vršil dobro obiskan sestanek zaupnikov iz raznih župnij, na katerem je poročal poslanec VI. Pušenjak o političnem položaju in o volitvah, zastopnika naših organizacij iz Remšnika in Breznega pa sta obširno govorila o delu SLS in Jugoslovanskega kluba. Navzoči zaupniki so sklenili, da bodo razvili za volitve živahno agitacijo, poskrbeli za večjo udeležbo ter z vsemi silami delali na to, da dobi SLS vsaj dvakrat toliko glasov ko pri zadnjih volitvah. Za liberalno Zerja-vovo stranko bo glasovalo v okraju le nekaj liberalne gospode, Radič pa je s tem, da je zavrgel samostojnost Hrvaške in Slovenije, izgubil vsak vpliv. PRAKTIČNA IZGOVARJAVA. Pri veliki avtomobilski tekmi Tour de France sta baje prihrumela pozno ponoči v samotno goslilno Anglež in Nemec. Oba sta | bila lačna kal-or volkova, a zaspana gospodinja jima je našla le eno puranovo nogo. Ni je bilo mogoče razrezati, žrebati pa tudi nista hotela, ker ni zaupal nihče sreči. Končno sta sklenila, da se bosta borila. Vsak je prijel en konec z z.obmi in eden je moral iztrgati plen drugemu. Postavila sta se, za boj pripravljena, sredi sobe, in Anglež je rekel s stisnjenimi zobmi, ne da bi odprl ust (ker taka je že angleška izgovorjava) »Are Yow ready? (Ali ste gotovi?) »Ja! je rekel Nemec in je široko od-pri usta. Izpustil je svoj lonec kakor vrana v znani basni in Anglež je odnesel plen. PSaroSalte .Sfovnca'! Izraz nedavnega sedinjenja poljskih dežel, nahajajočih se pred tem pod oblastjo treh tujih držav, je nenavadna strankarska razcepljenost poljskega političnega življenja. Četudi se trenotno poljsko politično življenje razvija mogoče bolj pod vplivom posameznih osebnosti, (kakor sem to skušal naznačiti v prvem pismu), kakor pa pod vplivom političnih strank, vendar je nemogoče razumeti sedanjega političnega stanja brez točne predstave polskih političnih strank, kajti sedanja prikrita diktatura maršala Pilsudskega je predukt politične nevtraliz.acije poljske desnice, sredine in levice z navidezno legalno naslonitvijo sedanjega režima na zadnjo. Ta nevtralizacija obstoji v tem, da so stranke, ki zastopajo eno Izmed teh parlamentarnih smeri približno enako močne dasi je desnica naj-močne ša in vsled tega nerazpoložene do koalicijskih vlad in vendar znovič preslabe za enotno vlado gotove parlamentarne smeri. Kdor je količkaj sledil jjoljskemu političnemu življenju v letih po osvobojenju, ta je prepričan, da je sedanje politično stanje prikrite diktature bil edini izhod iz strašne parlamentarne borbe med poljsko desnico, sredino in levico. Ta borba, prenešena v dejansko življenje in pojačenn z odporom narodnih manjšin, je tuintam prihajala že v krvoprelitje n. pr. v uporu krakovskih delavcev v 1. 1923., v splošnem bo.u beloruskih in ukrajinskih bojnih organizacij proti poljskemu režimu v letu 1924., in v komunističnih napadih na posamezne urade in institucije v celi Poljski v 1. 1925. in 1926., ki so se končali še le v maju 1926, ko je Pilsudski prevzel vlado. Desnico poljskega političnega življenja v parlamentu tvorijo sledeči klubi, ki se razlikujejo drug od drugega le neznatno in sicer le po pokrajinah, v katerih nastopajo in po oselnostih, ki jih vodijo, kar je razvidno že iz tega, da nastopajo pri vseh volitvah pod enotno listo: Krščansko-Nnrodni klub (Klub Chrz.ešcijaiisko-Narodowy), Klub Ljudsko-Na-rodne Zveze (Klub Zwiqzku Ludowo-Narodo-wego) in Klub Poljske Stranke krščanske Demokracije (Klub Polskiego Strouniclwa Clir/,ešci„ansikiej Demokracji). Pripomniti moram, da je Slovencu težko razumeti, kaj se skriva pod temi naslovi, ker nimamo nikakih paralel do prvih dveh strank, dočim je tretja nastala i z istih principov, kakor Slov. ljudska stranka, dasi ne more doseči vsled komplicirane scci.alne strukture poljskega naroda iste splošne veljave, kakor jo ima SLS pri nas. Pri majhni m ne prestani socialni diferenci-jnciji še zainore SLS obsegati ves narod, dasi so tudi pri nas že trenja, dočim je ves kompleks poljskega nareda, ki je idejno analogen slovenskim pristašem SLS, socijalno pomaknjen globoko na desno v veleposestvo in kapitalizem. Zato imamo tri poljske stranke, ki so, kar se tiče verske orijentacije, zelo blizu SLS, dočim se na socijalni strani razvijajo od skrajnega zemljiškega jn industrijskega kapitalizma do prvih dela vsili i h strokovnih organizacij — medtem, ko z ozirom na nacijonalni problem stoji na radikalnem nacijonalizmu, ki se v osrednji stranici poljske desnice v Ljudsko-nari dni zvezi stmpnuje že v odkriti faSi em, dočim pada v obeh krilih do kulturnega in političnega bojkotiranja narodnih manjšin. V zunanji politiki zastopajo te stranke oster boj proti Nemčiji, sporazum in prijateljstvo z Češko-slovaško republiko in Jugoslavijo. (Edino listi teh skupin pišejo o naših [ zadevah nam naklonjeno in odkrito.) V no-1 tranji politiki so konservativne in mnogo I greše napram narodnim manšjinam, bojujejo i se proti izvedbi agrarne reforme in vzbujajo ; zato vedno večji odpor nacijonalno in socijal-i no zatiranih mas. Poglejmo njihove sile: Krščansko Narodna Stranka je politična j organizacija veleposestva na Poznanjskem j (ziemianslwo). V parlamentu šteje 22 poslan-' cev in devet senatorjev. Glavni organ te j stranke je »Warszawianka«, načelnik kluba je dr. Edward Dubanowicz. Klub Ljudsko Narcdne Zveze je najmočnejši parlamentarni klub. To je stranka radikalnih n^cijonalistov, ki stremi v fašističnem duhu po očiščenju poljskega političnega in socijalnega življenja od tujih elementov. Njeno moč tvori poljsko srednje veleposestvo, | meščanstvo, industrija, del inteligence in bo-I gatejših kmet.ških posestnikov in večina akad. omladine poljske. Njen osrednji organ je Gazeta Poranna \Varsz.ewska (\Varšavski jutranji dnevnik). Izvrstno urejevani so še med množico drugih glasil te stranke: Sknvo Polskie (Poljska Beseda) v Lvovu, Kurjer Poz-nanski (Glasnik P.) v Poznanju in Dziennik | WUenski (Dnevnik V.) v Vilnu. Načelnik klu-' ba, kj šteje 99 poslancev in 30 senatorjev je I profesor Stanislav G 1 a b i n s k i. Najmočnejše postojanke ima v Poljski, ki je bila pod rusko oblastjo. Klub Poljske Stranke Krščanske demokracije šteje 41 poslancev in 8 senatorjev in tvorj levo krilo desnice. Njegovi pristaši so obrtniki, mestni in podeželski delavci, in slu-žinčad, vendar so njeni ideologi mnogo kon-servativnejši kakor pa naši krščanski socija-listi. Njeni časniki so warsz.a\veke Rzeczpospo-lita (Država) Republika, Glos Naroda (Glas Naroda) v Krakovvu in druge. Vodi jo poslanec Joz.ef C h a c i n s k i. najmočnejšo zaslom-bo uživa v zahodni Galiciji, v Sleziji, kjer deluje Vo'teh Korfnntv, in na Po morju. Centrom poljskega parlamenta tvori stranka premožnejših kmetiških posestnikov Piast, ki je nastala iz frakcije Polskega kola v dunajskem parlamentu ki jo je vodil kmet Vincenc Witos. V poljski konstituaiiti je štela ta stranka nad 100 poslancev, danes jih ima vsled mnogoštevilnih secesij svojih članov na levo le še 51 in 12 senatorjev. Njena taktika je zmerna, kar je bilo povod secesij vendar je ona izbojevala zmago princiipijel-nega uzaki njenja agrarne reforme na podlagi ekt-pri priacije, ki se odškoduje. Vodi jo še danes Wttos, genijalni samouk, dasi v zadnjem času nima sreče, odkar ga je v lanskem maju strmoglavil Pilsudski iz ministrskega stola. Razpolaga z množioo listov, ki pa so manjšega splošnega pomena: K sredini štejejo še strančico: Polskie Strounictwo-Katolicko-Ludowe (Poljska stran, ka katol 1 ško-1 judska), ki pa ima le 6 poslancev. Pomisliti je treba, da kmetiški stan na Poljskem v dobi svojega največjega razvoja, po stoletnem zatiranju s strani različnih gospodarjev — še le danes počasi in mukoma prihaja do svojih človeških pravic. Zato je verjetno, da bo stranka Piast, v slučaju, da bo razvoj poljskega kmetstva normalen in evolucijski še mnogo pridobila — ter bo v resnici postala središče poljskega političnega življenja — v nasprotnem slučaju pa bo mo-rala iti na levo, kjer se more srečati s svojimi disidenti. Najbližja leva stranka oentruimu je bila takozvani Klub Pracy (Klub dela), ki pa je danes v dobi prikrite diktature pomaknjen i* parlamenta v nekako ex-lex stanje, ker je njegov načelnik profesor Kazimir Bar tel ministrski podpredsednik in desna roka ministrskega predsednika Jožefa Pilsudskega. Ta klub, ki šteje trenotao šest poslancev tn 4 senatorje, je nastal jz secesije inteligentov prijateljev Pilsudskiga iz radikalne kmetske stranke WyzwoIenie (Odrešenje) in je sedaj glavni kader snujoče se vladne stranke, ki se še sramežljivo skriva pod krinko moralne in gospodarske sanacije, ki pa pravzaprav hoče zbrati vse pristaše maršala od litovskih mo-narhistov prt ko lodzkih in šlezijskih kapitalistov do krakovskih univerzitetnih konserva-tlstov v močno politično stranko, ki bi v bodočem parlamentu imela važne naloge — mogoče celo darovanje krone komu! Pa ne l;aže, da bi bilo kaj iz, tega, kajti sedanji politični obraz poljskega parlamenta je stalen in neomajljiv, ker izvira iz dejanske socialne kulturne in narodnostne strukture poljske državnosti. Vendar je pri bodočih volitvah pričakovati okrepitve levice in deloma sredine na ra-čun desnice, nikakor pa ne tvorbe kake nove močne politične stranke. Poleg kluba Dela sed.i v parlamentu klub Kmetske zve .e, ki šteje 11 poslancev in je produkt secesije levičarskih elementov iz. Vitose-ve stranke Pinst. Njegovi pristaši so mali posestniki in zemljiški delavci. Še dalje na levo sedi mala stranka Klub kmetske radikalne stranke, ki jo vodi temperamentni duhovnik Evgen O kon. Program te male brezpomembne stranke je izvedba popolne agrarne reforme brez odškodovanja veleposestnikom. Isti program ima tudi velika stranka, k? jo zastopa v parlamentu Klub zveze poljskih ljudskih strank »Odrešenje in ljudska sloga«, ki šteje po različnih secesijah na levo in desne trenutno 47 poslancev in 8 senatorjev. Njen cilj je doseči popolno agrarno reformo pred vsem na krrist poljedelskih delavcev in tnalib gospodarjev. Bojuje se za ločitev cerkve od države. Pri zadnjih volitvah je dobila okolj er milijon glasov. Podpirala je akcijo Pilsudske ga v zvezi z drugimi levičarskimi strankami, predvsem s poljsko socialistično stranko (PPS), ker se je nadejala od njega energičnih socialnih in političnih reform, danes se že bojuj« proti njemu razočarana. Potom ločitve iz nje je nastala Neodvisna kmetska stranka, ki šteje 7 poslancev. Vodil jo je prosluli Silvester WojewodzJri, ki je bi3 istočasno zaupnik poljskih beloruskih nacionalistov sovjetske vlade in poljskega režima. Ta ga je neusmiljeno razkrinkal, ko mu ni bil vet potreben, hoteč diskreditirati vso poljsko levico in zatreti politično delovanje stranke belo ruske Hromade. Afera je bila zelo pereča, vendar je vlada umela priti preko nje na dnevni red. Danes je ta stranka uradno razpuščena. Delavske politične stranke so tri: Narodna delavska stranka, Poljska socialistična stranka in Komunistična stranka Poljske. Prva šteje v parlamentu 18 poslancev, njen program je identičen s programom čeških narodnih socialistov. Ona je dete poljske stranke Narodne Demokracije, ki jo je ustanovila leta 1905 kot bojno organizacijo zoper Poljsko so-cial stično stranko. Zanimiva je njena mladinska strokovna organizacija, ki se imenuje Orle (Orlič). Poljska socialistična stranka hoče doseči po poti evolucije poljsko socialistično repub liko. Ustanovljena .je bila leta 1893 in je kljub svojemu »internacionalizmu« bila nnjkonse-kventnejša boriteljica za poljsko državno samostojnost in zedinjenje. Govoril sem • njenem boju za časa ruske revolucije. V letil pred svetovno vojno je tvorila bojne oddelki in v času vojne je podpirala in organizirala le gijone Pilsudskega. Ona je lanskega leta < proglasitvijo splošnega Strajka pomagala iz vesti Pilsudskemu državni prevrat, upajoč da lekosežnih socialnih reform. Danes grozi i opozicijo in obsoja vlado. Njcu trenutni poz.i K orlovski prireditvi v Celju dne 10. julija 1927. Predsedstvo orlovske organizacije in orlovski prapori v sprevodu. Oddelek Orlov mariborske ekspoziture v sprevoda. tivni usipeh leži v tem, da v smotreni in 06tri organizaciji čuva poljskega delavca pred komunizmom. V parlamentu šteje 41 poslancev jjn 7 senatorjev. Zanimivo je, da ima velik vpliv na poljsko kulturno življenje. Vsa varšavska umetniška elita sampatizira z njo. Tudi Ze-romski je izšel iz njenih vrst. Komunistična stranka je izven zakona. Morda ravno zato njen vpliv raste. Ima za-alombo predvsem v narodnih manjšinah in v velikomestnem proletarijatu, dasi tudi poljske kmetske množice niso gluhe na njene ideje. Vpliv sosednje Rusije je nevaren in lastne poljske neurejene socialne razmere povečujejo to nevarnost. Zidje imajo v varšavskem parlamentu svoje Židovsko kolo, ki zastopa najrazličnejše židovske poljske stranke od zionistov do Poljakov Mojzesove veroizpovedi, kakor se imenujejo Židi, ki propagirajo zlitje židovstva v poljskem elementu. Kolo ima 34 poslancev in 12 senatorjev. Ukrajinski klub šteje 15 poslancev in 6 senatorjev, dočim tvori edinih pet ukrajinskih poslancev iz Vzhodne Galicije lastni klub (večina ukrajinska v Galiciji je bojkotirala zadnje volitve) in drugih pet Ukrajincev sedi v komunistični stranki. Nemci imajo 17 poslancev in 5 senatorjev. Beloruski klub šteje 7 poslancev in 3 senatorje. Štirje ostali beloruski poslanci so tvorili do nedavna klub Beloruske delaveko-kmet-ake zveze (Hromada), sedaj so v zaporih. Francosko-nemška trgovinska pogajanja. v Pariz, 12. jul. (Izv.) Pogajanja za sklenitev nove provizorne trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo potekajo ugodno. Francoska delegacija je sprejela večino predlogov nemških zastopnikov. Rešeno še ni vprašanje glede višine izvoza vina, kjer bo morala nemška delegacija nekoliko popustiti. Trgovinski provizorij bo sklenjen za eno leto. Med tem časom bo podano dovolj možnosti, da se sklene končnoveljavna trgovinska pogodba med obema državama. Po atentatu na 0'Hiss'msa. v London, 12. julija. (Izv.) V zvezi z napadom na 0'Higginsa so dosedaj v Dublinu aretirali devet oseb. Angleški kralj je poslal generalnemu guvernerju na Irskem brzojavko, v kateri mu izraža svoje sožalje radi umora ministra 0'Higginsa. v London, 12. jul. (Izv.) Predsednik irske vlade je izjavil v parlamentu, da umora 0'Higginsa niso izvršili zasebniki, temveč posebna organizacija, ki ima namen škodovati iTski svobodni državi. V ozadju za tem umorom stoji zločinska družba, kateri pa se ne bo posrečilo omajati irske svobode. Irska vlada bo delovala naprej, dokler ne zatre terorizma. nadjarska svobodna cona v Solunu? Budimpešta, 12. julija. Tukajšnji listi objavljajo izjave tukajšnjega grškega poslanika o grško-madjarskih odnošajih. Poslanik je izjavil, da bo dala Grčija Madjarski na podlagi skupne pogodbe najdalekosežnejše ugodnosti ra razvoj njene trgovine v Makedoniji, Mali Aziji in na bližnjem Vzhodu. Madjarska dobi svobodno cono v Solunu kakor Jugoslavija, a sčasoma morda še v kakem drugim grškem pristanišču. TANGERSKO VPRAŠANJE NA MRTVI TOČKL v London, 12. julij«. (Izv.) »Times« poročajo iz Pariza, da so pogajanja med Francijo in Španijo zaradi Tangerja stopila na mrtvo točko, ker Španija hoče na vsak način obdržati zase policijsko kontrolo v mestu. Verjetno je, da se bodo dosedanja pogajanja razširila io bosta k razžovam«? pristopili tudi Anglija ia Ltaliia. Oddelek Orlic v sprevodu. Družilovski obsojen na smrt. Pred moskovskim vojaškim sodiščem se je dne 8. t. m. začela razprava proti ponarejevalcu političnih listin Družilovskcmu. Družilovski je po rodu Rus, star 33 let. Po revoluciji je vstopil v rdečo armado, a je kmalu zopet izstopil in se začel pečati z vohunstvom in potvarjanjem političnih listin. »Dalal« je po vrsti odnosno istočasno za Poljsko, Bolgarijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo. S pomočjo po-tvorjenih sovjetskih uradnih formularjev in pečatov je izdeloval listine, ki naj bi služile kot dokaz za sovjetsko propagando v inozemskih deželah. Tako je nastalo tudi proslulo Zinov-jevo pismo angleškim strokovnim organizacijam, s katerim so ob zadnjih volitva-. operirali angleški konservativni krogi proti labu-ristom. Dalje je Družilovski ponaredil listino o komunistični propagandi v francoski armadi, o razstrelitvi katedrale v Sofiji in železniškem atentatu v poljskem koridorju. Sleparije Dru-žllovskega so prišle na dan, ko je naka dunajska graverska tvrdka poslala ruskemu poslaništvu račun za dobavljene pečate. Druži-lovskega so v Nemčiji aretirali, a ga čez šest mesecev zopet izpustili. Družilovski je šel nato s potvorjenimi potnimi listinami v Rusijo, kjer so ga koncem junija lanskega leta razkrinkali in zaprli. v Moskva, 11. jul. (Izv.) Razprava proti Dražilovskemu se je končala z njegovo obsodbo na smrt. Obsojen je bil radi večletne špijonaže proti Sovjetski Uniji in radi ponarejanja dokumentov, ki jih je ponarejal za časa bivanja v Berlinu. S ponarejanjem listin kominterna, ki so vsebovale navodila bolgarskim komunistom, je mnogo škodil ugledu Rusije. Madjarsko monarhistično rovarenie. v Praga, 11. jul. (Izv.) Iz časnikarskih krogov, ki stoje blizu zunanjemu ministru, poročajo, da skuša madjarska vlada v bližnjem času povzročiti nemire v državah Male antante. To bi potem izrabila kot spontano zahtevo prebivalstva, da se vpostavijo na Mad-jarskem zopet Habsburžani. V ta namen je odpotovalo v sosednje države več častnikov, ki so jim poznane razmere v teh krajih. Na Češkoslovaškem in Romunskem bi se imeli pričeti ti nemiri v najkrajšem času. POLITIČNE ARETACIJE V SOFIJI. v Sofija, 11. jul. (Izv.) Tukajšnja policija je včeraj zaprla štiri urednike tukajšnjih komunističnih listov radi člankov, kj so javno pozivali k prevratu. Aretacija se je izvršila v zmi&lu znkonp <■> 7.nžčiti države. Katastrofalen potres v Jeruzalemu. v London, 12. julija. (Izv.) Pri včerajšnjem potresu v Palestini je bilo v Jeruzalemu ubitih 26 oseb in 30 ranjenih. V Nablusu je več kot 30 oseb mrtvih. V starem delu Jeruzalema je podrtih veliko hiš, poškodovana je univarza in tudi del svetega groba je močno poškodovan. Težka neurja. v Pariz, 12. julija. (Izv.) Snoči je nad Parizom in v okolici divjala huda nevihta, med katero se je utrgal tudi oblak. Na mnogih krajih je udarila strela. Pri tem je bil en moški ubit. Telefonski promet je bil skoro onemogočen vsled velikih nalivov in radi pogostega udarjanja strele. v London, 12. julija. (Izv.) Težko neurje je divjalo včeraj nad Londonom in v drugih krajih v Angliji in povzročilo veliko škodo. V Shawu v grofiji Lanshire se je porušil vodni nabiralnik in voda je zalila 34 hiš. V Londonu je utonil en otrok, ker je voda udrla v kletno stanovanje. Za prenos ostankov sv. Cirila v grad Devin. < v Praga, 11. jul. (Izv.) Ob priliki praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda je slovaška ljudska stranka prosila slovaške škofe, da posredujejo pri papežu za prenos relikvij sv. Cirila iz Rima na zgodovinski grad Devin. Napetost med sejmom in vlado. v Varšava, 11. jul. (Izv.) Ker je poslanska zbornica odklonila več vladnih dekretov, je nastala v parlamentarnih političnih krogih precejšnja napetost. Vlada se bo iz tega položaja rešila najbrže na ta način, da bo sejni razpustila ali vsaj sedanje zasedanje predčasno zaključila. CACHIN ZNOVA OBSOJEN. v Pariz, 12. julija. (Izv.) Komunistični poslanec Cachin je pred več dnevi nastopil sedemmesečni zapor, toda vsled sklepa parlamentarnega odbora sc mu je nastop Visni odložil do zaključka skupščinskega zasedanja. Včeraj ga je kazensko sodišče v Rennu obsodilo zopet na 27 mesecev zapora Cachin ie prijavil vzklic. To in ono Opojni strup za zločince. Znano je, kako težko je zločinca pripraviti do tega, da bi svoj zločin priznal. Na natezalnico jih dandanes ne polagajo več, toda imajo pa že mnogo let v praksi drugo natezalnico, namreč duševno, ko zločinca zaslišujejo tako dolgo, da postane popolnoma utrujen in apatičen ter končno prizna. Toda, kakor rečeno, ta metoda je jako dolgotrajna ter tudi za sodnike skrajno mučna. Neki doktor House iz Texasa pa je našel nekak strup, kateremu pravijo japonska be-ladona. Ta čudežna pijača ima svojstvo, da odpre vse ovire ter da zaslišani ne more nič drugače govoriti kot pa golo resnico. Da je to precej verjetno, sledi že iz tega, ker ima že navaden alkohol »moče, da iz človeka privabi resnico. Saj še pregovor pravi »in vino veri-tas«, v vinu je resnica, in mnogo zločincev se je že izdalo v pijanosti. Amerikanski opojni strup ni torej nič drugega kot zdravniško iz-popolnjeno mamilo. DOBER ZRAK. Francoski škof, ki je obiskal vse župnije svoje škofije, je prišel tudi v lepo gorsko vas. ki je slovela po zdravem podnebju. Tudi škof je rekel župniku, da mora biti srečen, ker diha tako čist in prijeten zrak. »Zrak je res krasen, prevzvišeni,« je odgovoril ubogi duhovnik. »Če bi bil človek lahko sit od tega zraka, bi se res tuikaj počutil kakor v nebesih.« + Motor izpodriva konja vsepovsod. Pred nedavnim časom je bila v Tamworthu v Avstraliji večja razprodaja konj. Ker so si far-merji že po večini nabavili motorje in traktorje, kar pride vsekakor ceneje kot pa konj in z njim združeni stroški vzdrževanja, so bili konji silno poceni. Eden izmed farmarjev jih je pripeljal dvajset, a za vse vkup ni prejel nič več kot pa sedem šilingov in pol, t. j. toliko, kot sto in pet dinarjev, kar je v resnici malo, saj še lesen konj, kakršne jezdijo otroci, stane 150 Din. Najdražji konj pri tej razprodaji je bil oni, ki je bil prodan za en funt, t. j. 275 Din. Toda to še gre, a dvajset konj za sto dinarjev, to je pa že malo prehudo. + Naglica ni nikdar dobra. Angleški državni poslanec James Stevvart, ki je pa obenem tudi brivski mojster v Glasgowu, je bil pred kratkim na neki veliki angleški konjski dirki, kjer se stavijo velikanske vsote, kar je splošno znano. Tudi Mr. Stewart je stavil večjo vsoto na enega izmed dirkalnih konj, ki pa je prišel na cilj drugi. Mr. Stevvarta je to seveda ujezilo in takoj je strgal izkazilo o stavi, češ, da mu sedaj itak ne koristi več. Ko je že hotel oditi, se je pa izkazalo, da je bila napaka sodnikov ter da je bil zmagovalec oni konj, na katerega je poslanec stavil. Dobiti bi bil moral 1000 funtov, t. j. 275.000 Din, a ker ni imel izkazila, ni dobil ničesar. Gotovo je bil poslanec sedaj še bolj razkačen kot pa poprej, posebno ako pomislimo, da ima angleški poslanec le 400 funtov letnih dijet, kar za ondotne razmere res ni preveč. Naglica ni nikoli dobra, pravi že naš narodni pregovor. Ženin na Madagaskarju, kateri hoče ka| pomeniti, se mora vstopiti pred metalca pšic, kateri vrže ostro pšico proti njemu. Kazati J ne sme nikake bojazni ter pšico vjeti pod pazduho. V Montrealu v Canadi je neki farmsr vje! goloba, ki je imel na nogi obroček z napisom Lille, Francija. Torej je golob preletel Atlantik. Pes se ne poti kot druge živali, odvečne Oorkoto oddaia skozi iezik. Stev. 154 »SLOVENEC«, dne 18. Julija 15J2T. Gospodarstvo G.t Razstava v Mladi Boleslavi. Mlada Bolealava — julij. Po veliki poljedelski razstavi v Pragi je Češka napravila, svojevrsten poskus, da nekako brež-naslovno organizira generalno revijo življenja na severnem Češkem. V vrsti vencev pokrajinskih razstav, katerih mrgoli v juliju in avgustu po Češkoslovaški, stopa brezdvoma ta v mestu Boleslavi najbolj v ospredje tako po namenu, ustroju, kot udeležbi razstavljalcev. Dočim so bile in so podobne razstave gotova gospodarska celota, je v Mladi Boleslavi združeno vse: železni industriji se pridružujejo predmeti, katere bi nazvali umetniška industrija, kožam tekstilna, kemikalijam, jestvinam in parfuinerijam »razno« .določeno le v tem, da ima svoj paviljon; paviljonu zveze hranilnic tekmujejo razstave posameznih mest z vsem, kar je z njimi združenega v zgodovini, političnem in gospodarskem ter kulturnem življenju; steklarstvu dela tovarištvo organizacija in delo ljudi z imenom »češki graničarji«, obrtnemu in trgovskemu oddelku razstavni predmeti lužiških Srbov. Skratka: disharmonija bi ne bila razumljiva, če bi ne vpošte-vali ne sicer javno povdarjenega, a vendar danega namena, pokazati narodu, kaj je češki narod na severu, kake so njegove obrambne težkoče in da je treba začeti z ofenzivo proti nemški gospodarski prepotenci baš v tem delu države. Zato nas ne iz-nenadi, da je tako številno zastopano Češko šolstvo s predmeti, katerih bi sicer ne iskal na razstavah, da so soudeležena i centralna ministrstva, zlasti vojno in poštno, da so razstavile edine večje češke toplice Podebrady, da so se izkazale nove češke industrijske šole, da so razstavile posamezne so-moupravne edinice kot cela provincija, okrožja in občine, vse panoge gospodarskega življenja, kulturne in strokovne organizacije in celo, kar bi kdo drugi smatral za odvišno — posamezne politične stranke! Temu odgovarjajoče je organizirana tudi propaganda. Predsednik republike, predsednik vlade, šole, centralne organizacije, zato določeni posebni vlaki dvigajo obisk in — propagando za češko severno Češko. Vzrokov dovolj! V neposredni bližini je središče nemške tekstilne industrije Li-berec, ki razstavlja vsako leto v avgustu v Jablonec in druga centra, nemška že od časa Premislidov in ki, morda le preveč enostransko, se koncentrirajo le na gospodarsko delavnost. Razstavljalci čakajo na uspeh. Računajo na 400.000 obiskovalcev. Ali je slednji zagotovljen? Priznati je treba, da se je po prevratu mnogo storilo. V mešanih krajih je češko šolstvo dobro zastopano. V Ml. Boleslavi je vlada zgradila ogromno češko industrijsko šolo, ki se zdi za mesto samo in obstoječo razmere prevelika. V vseh, količkaj gospodarsko važnih središčih severne Češke imajo praške češko banke svoje podružnice, ki skušajo prevzeti vlogo dunajskih bank. Seveda so si v sve-sti, da bo stoletna zgodovina in delo prebivalcev severne Češke še dolgo obsevalo gospodarsko življenje cele države! Razstava v Mladi Boleslavi pa naj bi bila mejnik te — druge bodočnosti. • • • Novi podružnici Zadružne gospodarske banke y Kočevju in Kranju. Poročajo nam, da osnuje Zadružna gospodarska banka novi podružnici v Kranju in Kočevju. Sklep ustanoviti podružnice v Kočevju datira že iz prve polovice lanskega leta, vendar se je otvoritev takrat radi oportunitetnih razlogov odložila do danes. Podružnica v Kočevju začne poslovati še tekom tega tedna. Vodstvo podružnice je poverjeno g. Hinku Engelsbergerju, dosedanjemu namestniku dirigenta podružnice Maribor. Podružnica v Kranju se otvori v najkrajšem času. — S tema dvema podružnicama se poviša število podružnic Zadružne gospodarske banke na 10 in 1 ekspozituro. Sedaj ima banka v Sloveniji 4 podružnice in je med vsemi slovenskimi bankami najboljše zastopana v drugih pokrajinah države, saj ima podružnice v vseh važnejših trgovskih središčih države. Vinarsko društvo v Mariboru se razvija proti pričakovanju ugodno. V tretjem mesecu svojega obstoja šteje le okoli 1000 rednih in 3 ustanovne člane. Krajevno vinarsko društvo v Novem mestu je sklenilo likvidacijo in stopilo z vsemi svojimi 70 člani kot podružnica k Vinarskemu društvu v Mariboru. To je prva podružnica tega flruštva, ki izdaja velevažen ilustrirani mesečnik za pospeševanje kmetijstva »Naše gorice«. Izvoz vina v Nemčijo. V 3. številki »Naših goric« čitamo, da je sklošno malo znano, kako vtjlik ega zanimanja so deležna naša slovenska kvalitetna vina v Nemčiji; kako visoko jih tam cenijo. Nedvomno bi se lahko v precejšnji meri izvažala v to državo, ako bi jim nova trgovska pogodba ugladila pot. Opozarja merodajne čini-telje na to dejstvo ter jih poziva, da vplivajo na vršeča se pogajanja ter omogočijo izvoz naših kvalitetnih vin v Nemčijo. »Naše gorice«. Glasilo Vinarskega društva v Mariboru. Izšla je 3. številka tega dobrega mesečnika za pospeševanje kmetijstva. Vsebina: Trošarina na vino in vinski mošt; C. Jeglič, Oneida in novejše krompirjeve vrste; V. Sadar, Boj s škodljivci in boleznimi na hmelju; društvene vesti; drobiž (ki je najzanimivejši. Op. ur.), vprašanja in odgovori; književnost; meteorološka opazovanja; zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. ti o r xa 12. jul. DENAR Lira je danes oslabela. V teku borznega sestanka je ponudba oslabela od 300.50 na 308.25. Do zaključka je prišlo po 308 in po 308.50. Tudi v Curihu In Zagrebu je oslabela. Blaga je zelo malo na trgu ln Narodna banka je dajala devizo Curih, deloma je krila potrebe tudi v devizah: Praga, London, Ne\vyork in Dunaj. Promet je bil znaten v Pragi (500.000 Kč) in v Curihu (107 000 fr). Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.81 d., Berlin 13 49—13.52, Budimpešta 9.935 bi., Curih 10 935 —10.965, Dunaj 7 9975 — 8.0275, London 275.90—27G.70, Newyork 56.70—50.90, Pariz 223.50 bi, Praga 168.20—169, Trst 307.42-309.42: zaključki so bili: Berlin 13.505, Curih 10.95, Dunaj 8.0125, London 276.30, Newvork 56.80, Praga 168 60, Trst 308, 308.50. — Valute: am. dolar 56.25 bi., šiling 8.04 bi. Kč 166—168.50. Zagreb. Berlin 13.49—13.52. Italija 307 59— 309 59, London 275.90-276.70, Newyork 56.70— 56.90, Pariz 222.125-224.125. Praga 168.20-169, Dunaj 7.9975—8 0275, Curih 10.935-10.965. Curih. Belgrad 9.135 (9.135), Pešta 60.50, Berlin 123.21, Italija 28.22, London 25.225. New-vork 519.975, Pariz 20.3425, Praga 15.39, Dunaj 73.10, Bukarešt 3.22, Sofija 3.76, Varšava 58, Amsterdam 208.15, Madrid 89.15. Vrodnostni papirji. Ljubljana: 7% invest. posoj. 81 den., vojn« odškodnina 344 bU Ljubljanska kreditna 150—150, zaklj. 150, Merkantilna 98 bi., Prašted. 850 den.. Kred. zavod 160 den., Vevče 138 den.. Stavbna 05 den., Sešir 104 den. Zagreb 7% invest. posoj. zaklj. 84.50, agrari 49.50—50 25, voj. odškodnina 343 -344, avg. 345.50--zaklj., Hrv. esk. zaklj. 94, Hipobanka 57—58, Ju-gobanka 91—92, Praštediona zaklj 850, Ljublj. : kreditna 150 den., Šečerana 480—400, Slavonija zaklj. 17, Trbovlje 455-465, Vevče 135—140. Blago. Ljubljana. Les: zaključeno bukova drva suha brez okroglic fko naki. post. 5 vag, po 19.50, ter mecesnove žaganice ostrorobe paralelno oče-ljene suhe fko vag. nakl post. 1 vag. po 825, skupni promet 6 vag. Tendenca čvrsta — Deželni pridelki: pšenica nova 76 kg brez dopl. slov. p., ml. t., prompt 30 dni 322.50—325: pšenica nova 76kg brez dopl., slov. p., ml. t. za jul, avg. po izbiri kupca 30 dni 325.50—327.50; pšenica stara 75 do 76 kg, ml. t., prompt 30 dni 330—335. koruza bačka slov. p., 30 dni 225—227.50; koruza ban. si. p, 30 dni 222.50—225; ničlarica bačka iz sv. pš. fko Lj. plačilo po prejemu brez užitnine fko po- • staja vag odjem 505 den.; pš. moka št. 6 znamke »Čuruk< fko Ljubljana vag. odjem brez užitnine 390 den. — Tendenca za žito je čvrsta; zaključena sta bila 2 vagona nove pšenice. ČIPKO domaf^ročnodelo Ifl. IflllBIII Sl^MC najcenejše pri Osredn I Cinbarskl zadrug j Liuhliana. Kongresni tre Spori DRŽAVNO PRVENSTVO V NOOOMETU ZA 1926/27. JSK Hajduk (Split) prvak Jugoslavije. — Zadnje kolo Hujduk: Ilirija 8:0, SAND: HAŠK 5:31, BSK: SAŠK 7:4. Preteklo nedeljo so se vršile zadnje tri tekme za nogometno prvenstvo Jugoslavije. V Splitu je zmagal Hajduk nad ljubljansko Ilirijo s 8:0, v Zagrebu je subotiški S AN D nepričakovano porazil HAŠKa s 5: 3 in v Belgradu je zmagal BSK nad SAŠK-om iz Sarajeva s 7:4. Zadhja tekma je bila 17 minut pred regularnim čaSom prekinjena, ker se je podrl ob nekem napadu gol BSK-a- Vsled lega nenavadnega slučaja se preostalih 17 minut odigra naknadno danes. Zaključno stanje prvenstvene tabel po teh tekmah je sledeče: 1. Hajduk 8 točk (4 tekijie dobljene, 0 neodločena, 1 izgubljena, ecore 15:6); 2. BSK 6 tpčk (3, 0. 2, 17: 16)! 3. HA$K 5 točk (2, 1, 2, 11:15); 4. SAND 4 točke (2, 0. 3, 11:12); 5. SAŠK 4 točke (2, 0, 3, 12: 13>; 6. Ilirija 3 točke (1,1,3,5:9). Splitski Hajduk je dosegel državno prvenstvo popolnoma zasluženo in ga brez vsakega dvoma gre smatrati za momentano n.ijboljše jugoslovansko nogometno moštvo. Razen prve tekme proti SANDU-u v Subotiti, ki jo je zgubil celo z 1:5. je sigurno dobil oslale štiri tekme in sicer prot BSKu s 5: 1, HAŠKu g 4:0, SAŠKu z 2: 0 in Iliriji s 3: 0. BSKu je zmaga nad SAšKom v nedeljo, še bolj pa poraz HASKn po SANDu v Zagrebu, prinesla II. mesto. HASKovo moštvo letos ni moglo z uspehom reprezentirati zagrebškega nogomet; fina, za oko jako lepa kombinacij«ka igra, ki jo goji., se je izkazala zn nekoristno. SAND in HASK sta se borila z menjajočo se srečo, ra visokimi zmagami sta doživela tudi visoke poraze. TUrija la-borira na napadalni vrsti, vse igre je absolvirala s slabim notranjim napadalnim triom. Samo temu je pripisati, da njena pozicija v prvenfstveni tabeli ni ugodnejša. V ohrambi je Ilirija danes eno izmed najboljših moštev; dolcaa zn lo je, da je prejela za Hajdukom najmanj golov (9) Stala je letos prvič v rednem tekmovanju zn prvenstvo države. Po uspešni igri proti Gradjnnškemu v izločilnem kolu (5:0) je od 5 tekem dobila 1 (prod SANDu 1:0), igrala 1 neodločeno (proti HASKu 1:1) in 3 zgubila (proti'BSKu 2:3, proti SASKu 1:2 in v nedeljo proti Hnjduku 0:3). V c«flem treba priznati, da je Ilirija proti najboljšim klubom države častno zastopala slovenski nogomet, posebno še, ako se vpošteva, da je morala precej več potovali kot ostala moštva. Proti Hajduku se je borila Ilirija do6ti nesrečno. Hajduk je bil pač v polju močnejši, ker je tehnično mnogo boljši od Ilirije, in je zmngo gotovo zaslužil. Toda pri vsem tep 90 bili vsi trije goli. ki jih je dobila Ilirija, manj zasluga Hajdu-kovih napadov kot posledica pogrežk v ilirijan-ski obrambi. Prvi gol je padel v 10. minuti iz prostega strela, prisojenega Hajduku na stranskem outu vsled nepravilnega metanja žoge v i^ro; blizu 40 m dolg. visok strel bi bol ob potrebni pazljivosti vratarja absolutno ubranljiv. Drugi gol je nastal 6 minut kasneje iz sla!>o ubranjenega daljšega strela, odbito žogo je Bonnčič II brez truda posial V mrežo. V 35. minuti drugega polčnsa je Bona-čjč I iz prostega strela na kazenski črti končno tretjič placiral žogo v mrežo in sicer rie da bi Ilirija sploh branila, ker se ni zavedla, do se igra nadaljnje. Izven" teh situacij je1 bilo MiklavHču, tokr-it nekoliko' indisponiraneinu vratnrjir Ilirije, treba branili samo še dve ali tri opasnejše žoge. Mnogo-brojne lepe napadalne akcije Hajduka v drugem polčasu, ld bi zaslužile uspeh, je ali v zadnjem -hipu odvrnila izvrstna dvojica Beltram-Pleš, ali pa so končale v outu. V moštvu Ilirje so zadovoljili poleg že ome- 1 njene obrambne dvojice Beltram-Pleš tudi halfi Lado-Dekleva-Zupančič G., dočim je igral napad sicer požrtvovalno, toda raztrgano in večinoma na prodore Par zelo koči ji vili situacij pred Hajduko-vim golom jo bravurozno rešil izvrstni vratar Gaz-zari. Igra je bila v prvem polčasu otvorjena, za-Če'kom drugega polčasa je vztrajala Ilirija dalj "časa v napadu, nato je prevladal Hajduk. Dvoboj med njegovim forvvnrdom in ilirijansko obrambo pa je ostal brez rezultata, ako se izvzame že omenjeni prosi i strel v 35. minuti, iz katerega je nastal tretji gol. TelMolokluba« Celje. Pri-pravljavni odbor »Motoklub Celje« sklicuje za nedeljo dne 17. Julija t. 1. društveni ustanovni občni zbor, ki bo v gostilniških prostorih v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev predsednika zborovanja; 2. odobritev društvenih pravil; 3. volitev članov v društveni odbor; 4. določitev raznih društvenih pristojbin; 5. slučajnosti. Začetek razprav ločno ob 10. uri predpoldne. Pred počelkom zborovanja priredi pripravijavni odbor propagandno vožnjo vseh motociklistov skozi mesto Celje. Po končanem zborovanju bo skupni izlet v zdravilišče Rogaško Slatino. Čl. 2 društvenih pravil določa obseg društva, ki se razprostira na vse kraje okrajnih glavarstev Celje, Gornjigrad, Šmarje pri Jelšah ter sodne okraje Laško in Šoštanj. Naprošamo vse motocikliste iz društvenega področja, naj preložijo izlet ali kakršnokoli potovanje, ki so si ga določili za nedeljo 17. t. m. in naj pridejo ta dan v polnem številu v Celje. S fiportskim pozdravom — odbor. ANGLEŠKI NOGOMETAŠI SO SLABO PLAČANI. Nogomet je najmočnejši angleški spori; samo derby in veslanje 0xforda in Cambridgea privabita deloma večje množice, a to je le enkrat na leto. Nogomet pa privablja skoz vse leto bajne množico na svoja igrišča. Star šport jo to, do gotove meje komercializiran, a ne nn slabem glasu, kot so mu ga hoteli natvezli naspro'niki profesii>-nalizma. Kljub priljubljenosti in kljub izrednemu zanimanju občinstva so pa angleški nogometaši najslabše plačani med vsemi profesionali. Celo slabše kot evropski kontinentalni nogometaši. Gle-davec ve samo eno: Vsak profesional dobi na teden 8 funtov plače, okoli 2200 diliarjev, dalje 2 funta premije za zmago. in.1 funt za neodločeno igro. To je splošno znano, a ni resnično. Tretjerazredni klubi sploh toliko ne plačajo, pa tudi v prvem in drugem razredu ne dobi vsak igravec gornjih zneskov. Komaj 10 odstot. profesionalov dobi massimalno plačo, in če izračunimo poprečno plačo vseh profesionalov, dobimo 4 funte na teden. 1100 dinarjev. Pa je življenje na Angleškem neprimerno dražje kot pri nas. Tretja liga dela vsem preglavice, njeni člani komaj da živijo. Pravila lig se gibljejo v zelo nedoločnih mejah. Nikdar ne bereš: Klub mora plačati, temveč vselej: klub more plačati. Z beneficarrri je isto. Klub ni priinoran, da jih priredi, a on jih more prirediti. Igravec je odvisen od dostojnosti kluba ali pa od njegvoegn finančnega položaja. Čudijo se zakaj res prvovrstni igravci vse to mimo gledajo. Igravce ti odkupijo tudi za 6000 funtov, če so prnv dobri, dajo jim pa za to 8 funtov na teden. Krivi so povečini igrnvci sami; prvorazredni igrnvci, ki bi lahko zahtevali dosti več, so lepo tiho, drugi si pa ne upajo ust odpreti. Tako gre naprej. Maksimalno plačo so zato vpeljali, da bi varovali denarno slabše klube, pri tem pa trpi igravnn moč. V zadnjem času so maksimirali tudj dohodke iz benefičnih iger in so prepovedali nabiranje za igravce, ki obhajajo jubileje; povsod ti grozi železna roka. Začele so se kazati tudi že posledice teh raa-mer. Klubi se pritožujejo, da igravci ne igrajo več tako dobro kot v lepih starih časih. Seveda, kaj naj pa pričakujejo od njih? Saj manjka vsaka spodbuda. Tole dobim, pa naj igram dobro aH slabo, več ne morem dohiti, če svojo formo še tako zboljšam, če sem še tako prvovrsten, osem funtov bom dobil, več pa nikdar ne. Naznanila Trgovci občine Moste se poživljajo, da se zanesljivo udeleže sestanka v četrtek dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. I. Rahneta, Selo 33. Namen sestanka je uredilev enotnega odpiranja'in zapiranja trgovin ter nedeljskega počitka v smislu sklepa zadnjega občnega zbora Gremija trgovcev Ljubljana okolica OiKizarjamo, da je sestanek obvezen za vsakega člana. Sklei>alo se bo ob vsakem številu navzočih. Načelstvo Gremija trgovcev Ljut>-ljana okolica. Vabilo k občnemu zboru podružnice Zvezo slovouskih vojakov pri Dev. Mariji v Polju, ki se vrši v nedeljo dne 17. julija t. 1. in sicer ob 8. uri v šolskih prostorih pri Dev. Mar. v Polju s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in otvoritev predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo predsednika; 5. poročilo pregledovalcev računov; 6. razgovor o predlogu centrale o organizaciji »Samopomoč«; 7. volitev odbora; 8. slučajnosti. K občnemu zboru se vabijo vsi člani kakor tudi bivši vojaki in kateri žele na novo pri-stopiti. Na občnem zboru se bo lahko plačala tudi članarina. — Podružnica Z. S. V. pri Dev Mar. v Polju. Ponwalte naročnino! Nikolaj Ljeskov: Začarani romar. 15 Saj so zanj nudili že gospodje in častniki bogvekake cene. Vendar je bilo vse to brez pravega pomena. Niso še sklenili kupčije in nihče je ni dobil. Tedaj zagledamo, da leti od Selikse, od onstran reke Sure brz jahač. Podi vranca, sam pa maha s širokim klobukom. Pridrvel je pred nas, skočil iz sedla, zbežal naravnost k oni beli kobilici in se zopet postavil tik pred njeno glavo, kakor je bil storil oni prvi malik poprej. Rekel je: — Kobila je moja. Klian odgovori: — Ni tvoja, ne. Gospodje mi nudijo za njo pet sto monet.1 A jahač, orjaški in trebuhast tatar z zarjavelim, odurnim licem, ves olupljen kakor da so mu postrgali kožo, in z majcenimi, škilastimi očmi, je takoj zatulil: — Sto monet dam več kakor vsi! Gospoda se je naježila in obljubuje še več. Suhi khan Džangar sedi in cmoka z ustni. A od Sure, iz stepe onstran reke leti še en tatar na grivastem, se-rastem konju. Ta je bil rumen in mršav, sama kost in koža ga je bila, a je bil še bolj prevteten kakor oni prvi jahač. Štrbunknil je s konja, kakor žebelj se je zapičil pred belo kobilo, pa reče: — Vse izpodrinem, hočem, da bo kobilica moja. Vprašal sem soseda, kako se bo to končalo. On mi odgovori: — Končalo se bo, kakor bo hotel khan Džangar, ker je tako zvila buča. Večkrat in skoro vsak sejem vso potegne na ta način. Od kraja razproda namreč vse svoje navadne konje, katere prižene na sejem. A potem, zadnji dan, pokaže vedno, da ima vrabca pod klobukom. Dobi kakor iz žepa enega, ali dva 1 »Monet«, L j. rubljev. konja, pa še takšna, da ne vedo konesžrji, kaj bi počeli. Prebrisani tatar pa to gleda in se zabava ter še povrhu zasluži. Vsi poznajo to njegovo navado in zato čakajo, kakšen bo ta njegov postržek. Prav tako se je dogodilo tucii sedaj. Vsi so mislili, da bo khan danes odpotoval, in bo res nocoj tudi odšel, a poprej je še pokazal glejl kako lepo kobilo... — Čudovito lep konji — mu rečem. — Res je čudovito lep. Poslal jo je, pravijo, na sejem vnaprej, preden so prišle ostale črede, šla pa je tako, da so jo prikrivali drugi konji in nihče ni nič vedel o njej, razen onih tatarov, ki so bili zraven. A tudi njm je rekel khan Džangar, da ni ta kobila na prodaj, češ, da jo je pripeljal samo zato, ker je nikomur ne zaupa. Ponoči jo je ločil od ostalih konj, odgnal jo v gozd blizu Mordovskega Išima. Tam jo je pasel na jasi poseben pastir. Zdaj pa jo je nenadoma pokazal in pričel prodajati. Le pazi dobro, kakšni čudeži se bodo tukaj godili zbog tega konja in koliko denarja bo zanj dobil tatarski pes. Če pa hočeš, staviva, kdo jo bo dobil. — Kako to? Zakaj bi stavila? — Zato, — mi pravi, — ker se bo tu zdaj pričela prav huda igra. Gospodje se bodo itak vsi morali umakniti. Konja pa na vsak način dobi eden izmed te dvojice azijatov. — Kako to? — vprašam, — ali sta hudo bogata? — Tudi bogata, — mi odgovori, — predvsem pa sta straslna ljubitelja konj. Imata svoje velike črede, in nobeden ne bo za nič odstopil drugemu dobrega, zaželjenega konja. Vsak ju pozna. To tukaj, trebuš-nk, ki se mu lupi obraz, se zove Bakšej Otučev, oni pa, ki se mu vidi vsaka kost, je Čepkun Jemgurčejev. Oba sto zagrizena konjeljubca. — Le pazi dobro, kakšno zabavo bosta pričela. Umolknil sem in gledal. Gospodje, ki so baran-lali za kobilico, so se bili že vsi umaknili in so le gledali. Tatara pa neprestano olrivata flrtic drugega in venomer udarjala v khan Džanearovo roko, da bi knpčija držala. Oba držita konjička, drgetata po vsem životu in vpijeta. Eden kriči: —Dam zanjo razen denarja še pet glav (to pomeni pet konj). Drugi pa vpije: — Laže ti gobec, jaz dam deset. Bakšej Otučev kriči: — Dam petnajst glav. Čepkun Jemgurčejev pa se dere: — Dvajset. Bakšej: — Pet in dvajset. Čepkun pa: — Trideset. Več pa. men d a nimata niti eden, niti drugi. Čepkun je zakričal: trideset, Bakšej pa tudi da samo trideset, a nima nič več. Zato bi pridal Čepkun še sedlo, Bakšej pa sedlo in haljo. Tudi Čepkun sleče hčer, in zopet nimata več, da bi posekala drug drugega. Čepkun je zakričal: Čuj me, khan Džangar: ko pridem domov, ti dam svojo hčer. Tudi Bakšej obljubi hčer, n zopet nimata več, da bi posekala drug drugega. Tedaj so nenadoma zatulili in zakričali po svoje vsi tatari, ki so gledali to tekmo. Peljali so tekmeca narazen, da ne bi drug drugega upropastila. Pričeli so vleči Čepkuna in Bakšeja narazen, ju suvati v boke, jima prigovarjati. Vprašal sem soseda: — Povej, prosim, kaj pa hočejo sedaj? — Stvar je ta, vidiš, — mi reče, — da se smilita Čepkun in Bakšej onim knezom,1 ki jima zdaj prigovarjajo, ker sta se preveč razvnela. Zdaj ju hočejo spametovati, da bi se iztreznila in se na kak način razumno pobotala. Eden bo že moral prepustiti konja drugemu. — Kako naj ga prepusti, — sem vprašal, — če sin pa oba vanj tako zaverovana? To jc nemogoče. 1 Ljtidstvo imenuje tatare napol-porogliivo »kneze« še do seda i, menda od časov tatarske porabe. EIIIEIII 01 .o s u £ S S3 ^ .. ® .as 3 rji* 'J S -3 C Q a igss - g (B > al e R 5 o a » O "f » N a s 3 o " S « > K?S CZ 'S M •C A S S S? B o 9 . « -S •o <9 .2 c m a n «- et O > te J3 £ o « 33 > S . o 5 A! M Ts 01 Qj i/l 8 a n a o I '2 r? I O 01 3 i sli i.3 I i« S i s » " m N ti « j > .9 •9 | o o->—« ar. M) l-Z g ats - £ J B a d S ■M Z a a M S b a r! =111=111 SPEČIMI IMA MEHANIČNA DELAVNICA za popravilo vseh pisalnih, računskih, kopirnih, razmnoževalnih stro|ev in blagajn po konkurenčni ceni LVD. BARAGA LJUBLJANA. Šelenburgova ul. O/I Telefon št. 2980 Drž. razredna loterija. Glavna kolektura ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA. Dne 8. t. m. so bile izžrebane za 1. razred 14. kola sledeče številke: Premijo v znesku 200.000 Din je zadela srečka št. 74.832. Din 80.000 št. 11.871. Din 60.000 št. 118.918. Din 40.000 št. 49.608. Din 30.000 št. 86.937. Din 20.000 št. 35.945. Din 10.000 št 45.078, 73.544. Din 8.000 št 79.620, 80.478, 104.696. Din 3000 št. 62.789, 72.635, 88.114, 92.352, 109.507. Din 500 št. 2641, 5489, 7601, 10.137, 13.545, 22.589, 27.882, 27.987, 30.202, 35.603, 36.860, 44.706, 46.460, 48.457, 48.961, 50.383, 55.975, 56.018. 57.878, «0.047, 63.207, 64.278, 74.777, 88.799, 90.554, 90.666, 96 241, 100.675, 106.666, 107.916, 109.007, 111.802, 114.508, 118.891, 121.466. Dobitki po 200 dinarjev so izžrebani na sledeče številke: 0078 105 248 280 290 473 482 510 551 813 879 921 1057 088 100 219 286 289 318 430 438 536 745 789 896 2090 111 302 391 395 730 756 863 3256 539 568 668 812 885 4303 382 515 673 852 856 957 5157 164 175 248 385 398 463 518 579 646 700 907 6004 088 293 380 583 883 987 7045 067 174 178 184 255 288 303 549 687 763 810 845 898 926 8200 444 668 787 9298 369 386 539 732 839 962 985 10141 156 288 366 421 609851 916 944 11027 029 394 725 859 888 955 992 12002 119 192 560 580 744 761 13085 101 262 378 439 466 569 708 758 780 961 987 1411 8172 419 448 474 532 550 579 670 681 780 952 15030 135 147 423 706 936 976 16224 365 573 693 991 16224 365 573 693 991 17024 182 472 481 607 680 827 18207 470 501 584 590 629 841 985 19025 073 103 127 200 248 267 297 716 752 816 831 937 20145 237 343 354 378 489 546 579 610 973 21040 077 099 240 613 919 22204 307 316 632 657 698 769 850 883 905 23077 255 281 400 416 420 464 863 24013 085 112 189 191 401 518 529 609 660 (580 700 787 797 802 837 845 25054 254 369 446 483 577 756 774 805 816 838 922 953 26010 494 518 686 778 822 826 27127 135 220 243 940 955 28074 178 220 263 298 456 472 601 961 29053 159 183 357 373 668 677 787 822 851 893 928 30094 153 156 332 923 31043 111 216 292 345 706 726 32110 133 718 971 33506 840 892 919 34150 284 308 352 375 392 492 726 826 848 35154 257 274 494 576 584 586 589 714 760 36068 095 398 602 658 666 786 889 997 37072 162 164 345 638 673 717 840 970 38023 036 180 220 224 340 388 394 520 576 613 675 718 764 781 39032 084 234 243 298 438 458 504 527 530 579 597 775 779 788 799 927 951 40114 219 231 426 712 719 832 41042 106 1E4 235 511 641 700 812 887 906 927 935 42140 160 489 644 665 713 882 43104 245 303 305 363 452 554 761 847 895 »75 44107 284 297 353 355 45075 134 485 496 621 898 978 982 46035 119 249 436 509 522 592 661 717 758 762 845 917 952 996 47023 128 212 291 375 430 509 581 655 716 774 977 48019 028 066 184 602 670 795 49001 062 091 199 291 598 643 791 835 846 50001 167 495 573 713 756 851 51046 179 228 563 601 732 52259 673 685 906 915 991 53042 065 106 114 170 179 200 358 502 871 015 929 955 64054 226 814 984 65028 087 367 502 504 615 802 874 66269 274 700 737 67067 334 339 470 524 744 888 68720 753 840 887 69097 108 180 216 70297 351 380 410 532 536 793 952 71190 207 265 276 354 411 527 762 811 72066 246 689 789 915 916 73084 449 500 521 566 680 681 709 751 918 74026 253 398 431 462 723 812 839 75043 048 121 144 250 258 283 311 493 801 76148 180 576 724 767 785 809 77044 048 110 120 206 217 302 343 582 724 896 78121 284 312 375 396 622 966 983 79002 003 369 421 537 592 760 781 881 947 80233 299 494 562 585 618 724 81002 119 512 566 658 801 978 82208 288 355 394 436 500 527 533 595 743 985 850 856 83091 356 427 463 497 556 619 679 84024 072 080 132 319 458 490 664 765 819 85055 074 144 158 360 491 598 621 638 773 870 883 909 86192 227 277 327 444 476 487 549 812 895 950 87097 228 271 315 404 510 514 524 698 723 746 88001 206 292 322 517 779 89047 069 092 327 372 517 547 609 634 654 663 698 834 935 972 90006 100 185 228 415 439 443 650 677 707 779 783 816 91036 121 325 383 574 657 672 702 818 982 92141 156 207 259 567 626 800 960 989 93069 097 931 271 313 403 4S0 458 472 632 640 927 966 94017 027 034 173 229 233 347 351 465 679 719 830 923 95059 073 088 096 251 550 591 643 684 754 878 921 96008 188 227 230 321 347 432 510 536 599 615 642 674 743 800 848 867 895 97015 067 069 074 129 177 257 420 822 849 971 897 996 98027 073 110 118 240 251 274 291 612 790 99057 116 149 191 211 419 508 517 643 713 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. IMHH^BBHflBHBnBHHBHHHBHHHHHHHMHMBHHHHBHHI^B DEKLICA v 15 letu, že dobro izurjena v kuhanju, želi stopiti v službo pri dobri, krščanski družini kot pomoč v kuhinji in za druga hišna opravila. Naslov pri upravi lista pod 5378. Proda se nova KOPALNA BANJA Naslov v upr. pod 5424. Mlinar, službo nastopim takoj ali v 14 dneh v kakem večjem mlinu blizu Ljubljane ali sploh na Kranjskem. — Naslov v upravništvu lista pod št. 5442. 54073 529 594 647 677 712 889 904 929 55025 132 165 582 738 818 872 947 56534 691 854 »7257 367 563 631 661 704 977 58029 097 225 323 352 435 515 639 702 711 753 59059 074 169 397 457 923 60 116 117 209 341 390 413 536 556 559 927 61095 220 227 238 533 771 925 940 62108 152 281 371 597 828 897 950 63009 025 168 196 224 343 777 956 101228 638 710 996 100046 102 150 242 294 325 519 102011 520 536 539 648 651 751 753 757 843 846 915 103128 133 218 236 260 277 292 457 482 o87 719 104065 141 315 371 442 480 490 604 622 722 958 105026 133 373 415 595 640 652 991 106171 181 327 383 385 411 424 450 464 484 527 604 678 711 828 835 896 107060 248 260 279 708 733 868 108062 107 217 233 242 353 512 571 663 748 49 889 109084 153 164 187 252 283 362 540 659 749 768 814 983 984 110010 238 268 270 278 490 593 7i2 744 904 967 111001 204 271 413 486 502 633 644 727 770 786 925 930 112072 271 293 323 336 386 564 606 703 750 950 979 113032 043 208 291 306 342 441 447 640 889 943 114235 297 309 485 551 598 599 600 115063 106 175 230 247 292 294 301 317 386 592 633 727 835 116133 303 570 587 737 773 796 860 865 907 117031 058 263 282 296 308 434 443 538 613 619 641 770 861 896 935 975 118069 084 386 485 476 629 680 883 119013 052 078 093 285 322 333 619 627 675 699 714 120009 088 154 566 622 648 730 802 833 S69 897 998 121049 100 102 116 382 734 775 122090 133 284 678 766 900 924 993 123022 031 135 159 246 295 406 493 499 554 568 578 594 889 896 909 951 961 979 124007 021 077 177 232 239 328 330 551 678 804 824 984 992 Srečke prihodnjega (2.) razreda so na razpolago od 16. julija dalje. Rok za vplačilo 2. razr. poteče 3. avgusta. DEKLICA stara 15 let, Hrvatica, strogo in dobro vzgojena, absolventinja mešč. šole trgovske smeri z odliko, razumna, zdrava in čedne zunanjosti, želi kot učenka v kako boljšo in večjo trgovino, najraje z mešanim blagom v mestu ali na deželi v kakem večjem kraju, z vso oskrbo. Uporabna je obenem tudi za pisarniška dela in za instrukcije domačim otrokom. Ponudbe se prosi na upravo lista pod »Vseuporabljiva«. Prominska seoska blagajna v Čitluku P. Oklaj Dalm.) ima na prodaj dobro črno namizno vino v manjši in večji količini. PRODA SE radi opustitve podružnice za vsako ceno: Izložbene omare (Aushange-kasten), blagajniška miza, prodajna miza. A Poto-kar, Vodnikov trg St. 2. Orel Sv. P eter-Ljubljana. Nocoj ob poldeveti uri v prostorih »Prosvetet fantovski razgovor. Vsi člani točno in zanesljivo. Voissvedovania Zatekel se je 1 leto stari doberman. Ima zelen ovratnik s pasjo znamko št. 1311, čuje na ime »Rizvant. Odda naj se proti primerni nagradi Sv Petra nasip št. 27. Našel se je mal ključek na Poljanski cesti Dobi se v naši upravi Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 12. julija 1927. Višina barometra 308-8m Opazovanja Barometer Toplota » C1 Rel. »lopo ' /p Veter tn brzino » m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin fl a= .2? ■i B A < ► « ► krni fBJ ob opazovanju v mm do 7h 7 760-6 18-5 86 mirno 0 29-8 16-1 L|ubl|ana (dvorec) 14 756-4 28-7 61 W 2 3 21 756-0 23-4 61 W 4 8 Maribor 759-5 22-0 67 mirno 0 ?8 16 Zagreb 760-1 23*0 78 SSE 2 0 31 13 Belgrad 8 758-5 230 61 NW 9 0 28 18 Sara|evo 760-1 23-0 52 mirno 0 27 15 Skoplfe 758-0 27-0 38 N 6 1 32 18 Dubrovnik 760-1 26-0 54 mirno 0 27 17 Split 760-4 25-0 62 mirno 0 30 21 ■ ► Praga 7 760-9 17-0 — SW 2 10 26 17 II Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven Ijnbljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 785 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. KOLESARJI! Znižane cene. Oglelte si zalogo dvokoles na]fine|6ega tipa Tribuna, Kekord, Schamplon, Stvrla, Blankl. Fafor, Porla, Diamant že od Din 1300 -napre) Fneumatlka Dunlop, Mlchelln. Ceniki frauko. Prodaja na obroke. .Tribuno r. D. L. Ljubljana Tovarna dvokoles ln otrožk vozlčkcv. Pouk na daljavo (Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolniialno blago. Acad6-mie Polytechnique: Quai Amercoeur, 51 Ližge — Belgija. Prospekti 10 D. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 Prodam DALJNOGLED v dobrem stanju, na eno oko; cena 200 Din. Naslov v upravi pod 5443. ELEGANTNO SPALNICO novo rožnati jesen, izdelana najfinejše iz vezanega lesa, po ugodni ceni proda Ig. Repše, Ljubljana, Poljanska cesta 21. KOVAŠKI POMOČNIK, izurjen, se sprejme. Nastop takoj. — Naslov v upravi lista pod št. 5444. Išče se OPEKA! Združene opekarne d. d. LJubljani naznanjajo, da ima maloprodajo in zalogo zidne, strešne ter steklene opeke v Ljubljani tvrdka I. KNEZ — Gosposvetska cesta št. 3 (Figovčevo dvorišče). miz. pomočnik vešč stavbnega in pohištvenega mizarstva, — Gerden - Grčar, splošno mizarstvo, Št. Vid pri Stični, Dolenjsko. 5453 Najboljšo reklama so oglasi v ..Slovenca" I ZGOVORNIM GOSPODOM in gospem po celi državi sijajen zaslužek. Generalna reprezentanca Zagreb, Peščenica 111/30. 5455 KRASNO VILO poleg 5 oralov zemlje — prodam ali zamenjam tudi izven Jugoslavije. ANT. IVANC, Ptujska gora. Kupi se mal harmonij Ponudbe na Prominsko seosko blagajno v Čitluku P. Oklaj (Dalmac.). Omaro za led dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod »Ledena« na upravo Slovenca. Razpisujemo dobavo 120 kub. metrov jamskega lesa Ponudbe je vložiti do 23. t. m. — Več se izve pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca pri Celju. DECIMALNO TEHTNICO že rabljeno, a v dobrem stanju od 100 do 150 kg, kupi takoj Živinorejska zadruga na Brezovici. Nasa obrt Lanene tropine in druga krmila nudi najceneje A. VOL«. LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrgovina žita in mlev-isklh zdelkov. Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4. POPRAVILA Mehanik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetriniska ul. 30 Telefon int. 434. Franc Grnovnik naj prijavi svoj naslov upravi t. lista pod značko »F. G.«. Prejšnje bivališče v Jurkloštru. Velezanfmio je ilustrirani, popularni » Radio^.-časopis „Radiowelt" (bakrotisk). Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno. Wiener Radioverlag, Wien I., Pestalozzigasse 6/14. Prvovrstno delo* Zmerne cene, To je naše geslo! KNJIGOVEZNICA K. T. D. črtata in ivornica poslovnih knjig v LiublianL Koolteinevo ul. b/II Predno nastopite potovanje zahtevajte od svoje banke B.C.L TRAVELLERS' CHEQUES Potovalni čeki BANKA COMMERCIALE 1TALIANA v lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih so najenostavnejše in uajsigurnejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denarjem. ' ■ - , • V s ">i IA\ V V Vv-7 >f EMIEIIIEIIIEI!IENIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII=I!IEIIIEIII=III=|||=|||= Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Feilclta Kalin še k Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. IIIEIIIEIIIEIIIEljlElilEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karal Ce& Izdajatelj: dr, Fr. Kulovec. Urednik: Franc Tersetflav