428. štev.
V Ljubljani, sreda dne 5. marca 1918.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In prazuikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina zuaSa: v Ljubljani v upravništvu mesečno K l'20f z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'— četrtletno K 5*—, mesečno K l-70. — Zn inozemstvo celoletno K 30—. — Naročnina s« „.	pošilja	upravništvu.
...	Telefon	številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•.	'	■•«!-■. .. i •».	■ .-mjgu-.iJiLLiLn: •gBijaseaaaBiiita.aau
Posamezna številka 6 vinarjev.
M	Uredništvo	In upravnlštvo:	nt
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zahvale vrsta 80 v. Pii večkratnem oglašanju oo-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
:::	Telefon	številka 118.	::
Komedije in
komedijanti.
Poskrbeli so nam v Trstu — albanski kongres. To komedijo naj sprejmejo avstrijski državljani, da
tiozabljo nekoliko drage špekulacije n blamaže, ki smo jih imeli v zadnjih mesecih. Albanski kongres v Trst« paj pokaže, da je bila naša albanska politika prava, da smo se opravičeno postavili proti zahtevam Srbije in da so Albanci resen narod, ki bo s hvaležnostjo plačal naše usluge. Vsa tvar v Trstu je tako aranžirana, da i avstrijska javnost spoznala nezmotljivost svoje diplomacije.
V resnici je vse skupaj velika komedija — kot zaključek tragičnih dogodkov. Sicer bo nas ta komedija drago stala, kakor vse one, ki smo 'jih hoteli uprizoriti kot resne dogodke... Disicile est satiram non seri-bere...
Gospod Prochazka se te dni menda že vozi preko morja. Spravili smo ga v Buenos Aires v Brazilijo — kamor gre vsak nerad. Prochazka ni sam svoje nesreče kriv. Bil je figura lotka v rokah drugih. Moral je umreti
—	in cel teden je moral biti mrtev — ker so tako zahtevale resne špekulacije. Mi smo trdili — da je to komedija — ampak pri sodišču so rekli, da morajo avstrijski narodi vsako stvar videti tako, kakor jo kaže diplomacija. Diplomacija je napravila »gaš-perlteater«. Prochazka je bil pajac in •— Srb ga je ubil. Mi smo rekli, da ni res — oni pa so rekli, da je res. Bila je komedija — kakor se je pozneje dokazalo. — V resnici pa je bila tragedija — kajti stvar je stala mnogo denarja.
Ker se domači pajaci niso obnesli smo najeli albansko igralsko družbo, da je nam v Trstu priredila svojo predstavo. Mi pravimo, da je to komedija — drugi pravijo, da je stvar resna, v resnici je tragedija — kajti stvar stane mnogo denarja.
V avstrijskih gledališčih se pojavlja kriza — ker ni denarja. Pravijo tudi. da le občinstvo zgubilo smisel za resne drame. Zato hite z operetami. buikami in komedijami. Tako je tudi v naši javnosti. Resna akcija je diskreditirana — ljudstvo neče dati denarja — zato dobiva komedije. Stvar je draga — in kriza je čim dalje večja.
Prochaska je stal nekaj milijonov, te milijone so plačali državljani zato da so smeli nekaj dnij gledati ono komedijo. — Ko je konzul Prochaska otl mrtvih vstal — je bila velika blamaža za vse one, ki so verjeli. Ravnotako je zdaj z Albanci. Komedija je velika In cel svet gleda nanjo. Kdor vidi ozadje — ta seveda ve. kdo drži in kdo vleče one figure, ki se producirajo pred očmi občinstva S tem naj bi se dokazalo, da je bi
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Po obsodbi ie odšel tudi Lantnč z množico vred ter pisal blazen od obupa. Manfredu pismo, ki ga bralci že poznajo.
Kokarder je moral takoj zajahati konja in odnesti pismo v Fon-teblo.
Menih s črno kapuco je tudi počakal razsodbe; nato je odšel, sedel v kočijo ter se dal zapeljati v dvorec velikega profosa.
Stopivši v kabinet grofa Mon-klarja, je vrgel ta mož kapuco z glave.
»Kolika neprevidnost!« je vzkliknil Monklar, ko ga je zagledal. »Kaj bi bilo, če bi se odprla vaša rana, sveti oče!...«
Lojola se je zdrznil in dejal mirno:
»Ime, ki mi ga dajete, sin moj, pristoja samo svetemu očetu papežu ..« •
»V svojem duhu bi se rad poklonil vaši svetosti... in zares, čemu si ne bi nadeli danes ali jutri tega imena?«
»Nikdar!« je rekel Lojola pre-pokojno. »Izgubil bi polovico svoje moči, ako bi sprejel tiaro... Kar pa <e tiče moie rane. comirite se. Pri-
vsa naša dosedanja balkanska politika prava in da denar ni bil proč vržen.
Toda ta komedija dobiva svoje resno lice. —■ V Trstu se namreč ni manifestiralo samo za samostojno Albanijo, ampak smo slišali tudi druge besede —- namreč, upor proti srbskim posadkam — vojna proti onim, ki so deželo osvojili. Ako se to proglasi v Trstu — dobi to svoj poseben pometi •— in naravno je, da se bodo vsled tega lahko poslabšali odnošaji s Srbijo in Rusijo, ki smo jih po težki krizi nekoliko ublažili.
Naznanja se, da že 6. marec prinese rešitev — demobilizacijo. Z albansko komedijo pa bi lahko dosegli nove nevarne čase.. Nazadnje bi Albanci odšli, kakor je odšel Prochaska — mi pa bi za njimi plačevali dolgove. To je vrednost albanskega kongresa.
Pismo iz Beigrada.
Belgrad, 14. (27.) febr. 1913.
Kljub svoječasnemu dementira-nju vestjo vojni konvenciji med Srbijo in Crnogoro po »Samoupravi«, se zopet kolportirajo te vesti s pristavkom, da ie bila vojna in politična konvencija zaključena že lansko leto
V	Priboju, okraj tiovopazarski, v novoosvobojeni Srbiji, na meji Bosne in Hercegovine, ustanovilo se jc sokolsko društvo »Dušan Silni«. Zanimivo jc, da je predsednik tega društva mohamcdanec Sulejman e-fendi Pašovič, podpredsednik pa je Srb Mihajlo Borisavljevič. Društvo ima že 85 članov: Turkov in Srbov.
Ta slučaj zelo karakterizira razmere v novodobljenih okrajih in postavlja na laž nemško časopisje in »Hrvatski Dnevnik«, češ, kako zverinsko postopajo Srbi s svojimi sovražniki. Gornji slučaj jc najlepši dokaz, da rečemo: >Eccc Srba! na kulturnem delu!«
Ker je Srbija izvršila vse svoje vojne operacije, vsled tega je vrhovno poveljstvo srbske vojske premeščeno iz Skoplja v Niš.
Po mestu se širi govorica, da jc zaključen mir. Pripoveduje se, da je to vest zaupala neka merodajna oseba svojemu prijatelju, ki jo jc raztrobil v svet.
Na merodajnem mestu sem izvedel sledeče:
Obstoji sicer neka vest. da je mir zaključen sinoči; odkod ta vest prihaja in kje in kako je zaključen mir se še ne ve.
Med tem pa sem izvedel tudi za gotove podrobnosti, da je Skader in Drač pridelien Albaniji, Drinopolje pa pripade Bolgarski, vendar pa mora ta poslednja dovoliti Turkom gotove koncesije.
Predtio prejmete ta dopis, bo mogoče stvar že jasna, vendar pa ne bo odveč, ako jo takoj čvrsto.
našam vam dobro novico: Dolet je obsojen. Ostalo je vaša stvar — saj ste veliki profos.«
Kdaj hočete, da se dvigne njegova grmada?«
»Jutri, sin moj!«
»Jutri!«
»Da; Dolet ima predrzne prijatelje ... Dokler ne vidim s svojimi lastnimi očmi, kako se dvigne okrog njega plamen grmade, ne bom mogel mirno spati.«
»Toda, častiti oče — to, kar zahtevate, ni običajno.«
»Sovražnika je treba vedno presenetiti. Sicer je pa tudi sodnik takoj povedal, da se bo Dolet že jutri pokoril za svoje grehe.«
»Pa naj bo po vašem, častiti oče.«
»Treba je samo še določiti, na katerem kraju ga sežgemo.«
*r\rg <irev i?j bil fako pripraven.« ,	, * . vem* š'ren je in prostoren,«
je dejal Lojola zamišljeno.
Posvetovanje Monklarja z Lo-jolo ie trajalo še celo uro; a kaj se je izkuhalo v tem razgovoru, bomo izvedeli kmalu.
XI.
Kje so zgradili grmado.
Vrnimo se zdaj k Manfredu in Lantneju, ki smo ju pustili stoječa blizu mostu Sen-Mišel.
Ta most je imel na vsakem koncu vrata.
Toda ta dvojica vrat je bila zaprta le redkokdaj, izvzemši dneve, ko
—- žal — še nepotrjeno, sporočim slovenski Javnosti.
Vendar — dvomim — nad isti-nitostjo te vesti
Mogoče!... Vederemo!...
Mars.
Vojna.
4. marca.
TURČIJA OBUPAVA.
Fakt, da se turške čete prevažajo iz Bulajra in Galipolija, kaj jasno dokazuje, da se je Turčija oziroma Enver bej odrekel svoji nameri: začeti z ofenzivo. Porazi na Galipolju so morali biti občutni, da so prepričali Turško — tako silno obetano
—	ofenzivo. Upanje na kakšen uspeh je že majhno in zato se Turčija čimbolj prizadeva začeti mirovna pogajanja. Pa tudi vse druge evropske velesile se prizadevajo — predvsem baje Rusija — da bi se mir med Zavezniki in Turčijo sklenil preje pred-no pade Drinopolje, in sicer zato, da bi potem zavezniki Drinopolje dobili iz rok velesil, ki bi v tem slučaju imele v rokah sredstvo, da pritisnejo na bolgarsko vlado in balkanske zaveznike glede drugih zahtev. Če pa pade Drinopolje pred mirom v roke Bolgarov, bodo pa Bolgari in Zavezniki stavili zahteve, ki jih nobena di-plomatična akcija ne bo mogla zmanjšati.
DIREKTNA MIROVNA POGAJA-NJA MED TURČIJO IN BALKANSKO ZVEZO.
Sofija, 4. marca. Vsa znamenja kažejo, da se v resnici v najkrajšem času prično mirovna pogajanja. Potem ko je turška vlada skušala s posredovanjem Petrograda zvedeti, pod kakimi pogoji bi bila Bolgarska pripravljena skleniti mir, se je Porta sedaj obrnila kar direktno na bolgarski glavni stan. V bolgarskih krogih se zatrjuje, da odide dr. Danev, takoj kakor hitro dobi primerno podlago za nadaljna pogajanja, naravnost v Dimotiko.
TURČIJA V NOVIH ZADREGAH.
Dunaj, 4. marca. Po londonskih in pariških poročilih je položaj v Carigradu zelo resen in je pričakovati novih homatij še predno bo mogoče skleniti mir.. Azijski polki zahtevajo, da jih pošljejo domov, ker^ ne morejo prenašati mraza in zime. Časopisi pišejo proti kabinetu ter zahtevajo, da mora Turčija odkloniti predajo Odri-na. Včeraj se je vršil ministrski svet, o katerem trde finančni krogi, da je sklenil važne ukrepe v prilog skorajšnjemu miru.
ALBANSKO VPRAŠANJE
Kelrnorajn, 4. marca. Glasom brzojavk iz Petrograda, se je dosegel v albanskem vprašanju popolen spo-
so bili nemiri na vseučilišču, pa so hoteli zabraniti Študentom, da bi se razkropili po mestu.
Vstal je dan. ves bled in mrkel.
Ura je bila okolo šeste.
Ob sedmih je imel stopiti Dolet iz Konsjeržrije, da ga odvedejo na kraj njegove mučne smrti, to je, na trg Grev, kakor je bilo naznanjeno.
Ta čas se je bilo nagnetlo ob vhodu mostu Sen-Mišel do tritisoč ljudi, ne vštevši ogromne množice, valeče se iz sosednjih ulic in preplavljajoče trg.
Kar se jih je bilo zbralo pri mostu, so bili sami rokovnjači.
Lantnč in Manfred sta se bila postavila ravno nasproti mostovih vrat. Zdela sta se jako mirna; črhnila pa nista rned seboj niti besedice.
Ob polusedmi uri je prijahalo skozi vrata dvesto jezdecev ter se postavilo v bojno vrsto.
Za njimi so pripeljali tri male poljske topove.
»Trcnotek se bliža!« je dejal Lantnč zamolklo.
Med tem pa so vojaki prav vidno nabili topove ter jih namerili na množico v treh različnih smereh.
Vse je zapazilo to pretečo demonstracijo in jo pozdravilo s preplašenim krikom. Le rokovnjači niso pokazali nobenega presenečenja.
Samo Manfred in Lantnč, ki sta se ozrla po mostu nekoliko natančneje, sta opazila več reči, ki so ju navdale s temno skrbjo.
Trgovine na mostu so bile vse
razum med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Edino usoda Djakovice še ni rešena.
ODRINSKO PREBIVALSTVO.
Carigrad, 4. marca. Turčija je odklonila rusko zahtevo, da naj zapusti vse civilno prebivalstvo mesto Odrin, češ, da jc to neizvedljivo, ker ima Odrin 120.000 prebivalcev.
POGODBA MED ANGLIJO IN RUSIJO.
Berlin, 4. marca. Brzojavni urad poroča, da obstoji med Rusijo in Anglijo posebna pogodba glede Mpngol-ske in Tibeta. Rusija priznava Angliji interesno sfero v Tibetu, Anglija pa pušča nasprotno Rusiji popolnoma proste roke na Mongolskem. Obe državi sta se zavezali, medsebojno se podpirati za slučaj konflikta s Kitajsko, obenem pa sc odločno skupno upreti proti vmešavanju kake ostale evropske velevlasti.
PROTIITALIJANSKE DEMONSTRACIJE NA EGEJSKIH OTOKIH
Atene, 4. morca. V nedeljo so se vršila na vseh onih Egejskih otokih, katere so za časa tripolitanske vojne zasedli Italijani, velika protiitalijanska manifestačna zborovanja, na katerih je bila proklamirana združitev imenovanih otokov z Grško. Italijanski vrhovni poveljnik, general Amebo, je radi tega izdal odredbo, da bo vse vdeležnike pri sličnih demonstracijah v bodoče kaznoval z enim letom ječe, visoko denarno globo in izgonom. Italijanska kavalerija patruljira po mestih in je konfiscirala vse grške zastave. V Atenah vlada radi nečuvenih italijanskih represalij velikansko razburjenje in ogorčenje.
ALBANCI V TRSTU.
Albanska komedija se nadaljuje. Pozdravil iti k dobremu razvitku ji je pripomogel grof Berchtold, avstrij-sko-ogrski minister za zunanje zadeve. Brzojavka njegova, ki jo je poslal na kongres se je glasila:	»Globoko
ganjen nad čuvstvi izraženimi na kongresu v Trstu, Vas prosim, da sprejmete mojo zahvalo za pozdrav, s katerim ste me počastili, moje najboljše želje za napredek in bodočnost Albanije in albanskega naroda.« Brzojavka bi tvorila gotovo neprecenljivo svetinjo za albanski državni arhiv toda (da se diplomatsko izrazimo) — zgubila se je. Predsednik kongresa je javno povprašal, če je^ ni morda kdo pomotoma vtaknil v žep
—	in da naj se zglasi — toda vse je molčalo. Nadalje je predsednik opominjal zborovalce, da naj v svojih govorih ne govore »Slovani« temveč samo »Srbi« in »Črnogorci«. Ti da so njihovi sovražniki, Bolgari niso; je-den kongresist je celo povdarjal, da mu je dr. Danev dejal, da želi Veliko Albanijo. Kakor videti, so Albanci čisto dobri učenci svojih bratov — učiteljev Nemcev, ki se na vse mogoče načine trudijo zanesti razdor med
zaprte, kar sc drugače ni dogajalo nikoli v takih okornostih, ker so bili pariški štacunarji sami preveč radovedni na slične prireditve. Zakaj pariški trgovec je bojevite narave, in ker se mu nudi le reclkcma prilika, zadostiti temu nagonu, obožava vsako igro, v kateri nastopajo ljudje, ki jih bodo ubili, in ljudje, ki ubijajo.
Vrhu tega sta zapazila Manfred in Lantnč, da je most pokrit z vojaki: skoraj dva polka sta bila zmašena na ozki prostor med obema vrstama prodajalen.
In dobro se je videlo šest drugih topov, dajočih mostu popolno lice trdnjave, ki sc pripravlja na oblego.
Zvonček v justieni palači je udaril sedmo uro.
Med množico je nastalo tisto širno in globoko gibanje, ki priča o tesnobnem trepetu src, izhaja iz razburjenega središča ter se raznese v širokem valovanju do najzadnje vrste.
Zdajci pa so zaprli vrata na most.
»Kaj se godi?« je zamrmral Lantnč in prebledel kakor smrt.
»S trga Grev trihajam,« je začul
za sabo zasopel glas.
Manfred in I.antnč sta se naglo
ozrla.	.	, , . ,	, .
Mož, ki je bil rekel te besede, je
bil Kokarder.
In besede, kakor so bile preproste, so vendar zvenele enako mrtvaškemu zvoncu.
A ravno v tistem hipu je res začel zvoniti mrtvaški zvonec pri
Jugoslovane-zaveznike. Zahteve Albancev so se že povečale: dokazujejo pravico na črnogorski Bar.
Nadalje je bilo dano na dnevni red vprašanje, naj li Albanija meji samo na Srbijo, Crnogoro in Grško ali tudi na Bolgarsko. Večina kongresi-stov ni imela o tem pojma in jim je Derviš Hima razkazoval na karti, kaj to pomeni. Pa vse skup ni dosti pomagalo, no naposled so sprejeli predlog Derviša Hime, da naj Albanija meji na Srbijo. Grško in Bolgarijo.
O vladni formi sc ne sme razpravljati. Albanci hočejo biti pač čisto neodvisni, kot so bili pod Turki, kjer jim ni bilo potreba uiti davkov plačevati. Sploh bo sedaj, ko bodo sami svoji, kaj težko radi davkov. Kdo jih bo plačeval? Albanec? Kaj še! Zakaj je pa svoboden! Albanec bo živel svobodno s svojo puško in od bakšiša onih e v rop. diplomatov, ki bodo hodili tja občudovati svoje stvarjenje. Državne blagajne bodo pa mesto njega polnili evropski narodi, sicer posredno! To bo nova raja albanskih mogočnjakov. Oni ne bodo delali — čemu, saj bo Evropa plačevala. Čimveč posvečati se bodo literaturi, ker so danes edin evropejski narod, ki še nima literature.
Slovenska zemlja.
Iz Maribora.
(Trgovsko društvo. — »Ben bur«),
V	nedeljo 2. marca je imelo Trgovsko in obrtno društvo svoj redni občni zbor, katerega sc je udeležilo poleg trgovcev in obrtnikov domačinov, tudi zelo častno število vnanjih članov. Običajni dnevni red je bil ves odobren in zelo zanimiv. Pazno so navzoči tudi sledili izvajanjem dr. R. Pipuša, ki je predaval o »Dohodninskemu davku«. Društvo izkazuje preostanka 1130 K 35 v. Načelnik Obrtnega kluba, g. Griška, je podal kaj zanimivo poročilo o delovanju kluba, ter izrekel zahvalo Trgovskemu društvu, ki jc tekom jednega leta žrtvovalo več sto kron za klub. Zahvala se ie izrekla v imenu Trgovskega društva tudi g. dr. Rr. Pipušu in Posojilnici, ki sta vsak zase plačala na podpornim po 100 K. Tajnik še je spomnil tudi za društvo toli zaslužnih, sedaj v tujini bivajočih članov gg. Rosine. Majerja in Matjašiča. Po končanem zborovanju je zaigral tamburaški zbor Obrtnega kluba par veselih in poskočnih komadov ter žel vsestransko pohvalo.
Dramatično društvo nam je zopet pokazalo, da ima resno voljo, nuditi svojemu občinstvu poleg dnevnega, še kaj posebnega. »Ben Hur« je bil dokaz, da se društvo ne boji niti velikanskih zahtev napram svojim diletantom, uiti ogromnih troškov. katere povzroča inscenaci-
Sen-Žermenu, nato pri Naši Gospe, pri Sv. Evstahu in po vrsti po vseh ostalih cerkvah, bližaje se s svojo rastočo silo čim dalje bolj, kakor glas nesreče, ki se širi z žalnimi odmevi ...
Iz dalje, z druge strani Senc, se jc zaslišalo petje stoterih menihov, pokritih s kapucami in s svečami v rokah, ki so tvorili obsojencu poslednje spremstvo.
»S trga Grev prihajam!« je povzel Kokarder. »Ali veste, kaj se godi tamkaj? Grmada jc res napravljena, toda pri grmadi ni niti krvnika, niti njegovih pomočnikov! Na trgu Grev ga ne bodo sežgali!«
Lantnč jc zakričal s preti eslji-
vim glasom.	.	v
Manfred je zarjul strasno kletvico.	...........
Med rokovnjači je nastalo razburjeno gibanje.
In mahoma, ponavljan z besnimi glasovi, je zaoril krik:
»Na trg Mober! Na trg Mober!«
Kriki in kletve so se križale vse vprek.
Na tisoče rokovnjačev je navalilo na mostova vrata, in začel se je strašen metež, dočim je bežala preplašena množica na vse strani.
Kako priti na ono stran?
Prokleto!
Kako mu hiteti na pomoč?
Glavo v ognju, z naježenimi lasmi je rjul Lantnč ta vprašanja, pomešana s kletvicami razbrzdanega obupa.
ja takih iger, kot je bila zadnja. — V naslednjem naše mnenje: videli smo novo, izborno dekoracijo, ki nam jo je vstvarila roka mojstra Horvata.
V	III. sliki — Palmov gaj — bi si bili želeli nekoliko barvila, primernega kraju — ob robu puščave! — taborišča. Nekoliko rudeče luči. bi bilo gotovo povečalo efekt scenerije. VII. slika — Jama gobavih — je trpela radi luči. Nastop Mesijev je imel premalo one hipne svitlobe, ki jo zahteva režija. Ali razsvetljavo odra za trenotek pomanjšati, ali pa
— več magnezija. — Ben Hur (g. Steinberger) je živel krasno v svoji vlogi in imel skraja do — dramatično slabega — konca publiko na svoji strani. Mcssala (g. Stegnar) je dobro pogodil Rimljana, dasi smo bili radi te vloge v skrbeh. Mimika in tudi govor, sta mu šla izborno in krasna je bila scena v obedovalnici, koder nam je pokazal v stopnjevanju igre, da smo bili na krivi poti. G. Savin nam je dal vrlo naravno trgovca Simonida. Svoji vlogi je ostal zvest do pičice tja do zadnjega prizora. G. Peinhart, Ilderim, v tej ylogi že ni bil več tujec — Brdavsi
— ni nam dobro dal Arabca. G. Ju-rovič, Maluh. je bil prav posebno v II. sliki na višku. Bil je tip Juda in posnemal najizborneje vse lastnosti te rase tako v kretnjah, kot tudi v govoru. V poteku tega nastopa je postal naravnost demoničen in spravil do paznega zasledovanja celo našo — galerijo (kar je gotovo tudi nekaj). G. Ivanišič, Norman Thort, je bil za vlogo kot vstvarjen. Kolos, kot si ga ne bi mogli bolje želeti, in žel je tudi koncem V. slike zasluženo pohvalo, dasi je torej nasproti stal osupel — kot jagnje v volčji koži. Med manjšimi moškimi vlogami omenjamo še ono Drusa g. Mč. Le nos, nam je bil premalo izrazit. Valerino Gratus in Murro, pa sta bila preveč v XX. stoletju. Od dam je bila najboljša ga. dr. P., Dina, ki je igrala s krasnim občutkovanjem. Predigra in VII. slika sta bili zanjo najtežji, a tudi najlepše izpeljani. Nje krasno petje VII. slike je globoko učinkovalo. A tudi Amra, ga. Pla-ninškova, Tirza in Ester, gospici Boc in Radolič, niso zaostajali. Iras, gospica Zinka G. je igrala do zadnjega tako, kot smo bili pri n]ei do slej vajeni videti in slišati. Zoe je bila nekoliko prelesena, dočim je Naam pretiraval. Nastop — prvi hip — je bil dober, a se poslabšal. Le ne karikirati, koder In kadar ni potrebno! Maske so bile tokrat naj-Iepše, kar smo lih v teh treh sezonah videli. Želeli bi vedno tako delo.
—	Koncem bi si dovolili še resno opazko, godba ne igraj pri Igrah take vsebine po dosedanji metodi! Pri resnih stvareh, prosimo resne komade l Tokrat smo imeli n. pr. po VII. sliki — koračnico! Gospoda, občinstvo vidi 5 minut preje Mesljo-čudotvornika, kar naenkrat pa zadoni komad, vstvarjen kot nalašč, da se »vzdignejo noge«. Pri veseloigrah so taki komadi popolnoma na mestu. A pri takih —? Nikakor ne! Godba naj istotako pomaga igri, naj, kolikor mogoče, poglablja, a ne nasprotno! Sicer pa je bila godba kot taka prav dobra In posebno rog-solo Je izzval splošno priznanje. Ljudstva je bilo do zadnjega prostorčka — celo po galerijskih oknih — nabito polno. Upamo, da je tudi blagajnik društva zadovoljen, saj je moral cele gruče poslati domu, vsled popolnega primankanja prostora. »Ben Hur« se ponovi 16. t. m.	S.
Naročite in širite ,Dan‘
Albanija in Albanci.
"... - Franc Radešček.
(Dalje.)
Kar Albance posebno karakte-rlzira, je njihov poseben običaj briti si glavo. Brijejo si namreč lase na glavi tri prste krog in krog glave, ne-katerniki pa celo sprednji del las od * uha do uha, puščajoč neostriženo samo teme, kjer pustijo lase, da prosto rastejo v šop, katerega zvijejo in vlagajo pod fez ali čepico. Ta nava-da Je izrazita pri vseh albanskih rodovih in Je napačno misliti, da je to mohamedanska šega.
Bolniki se lečijo navadno z zagovarjanjem in čarovniškimi sredstvi, ker mislijo, da so jim pripravile vile bolezen ali pa hudobni duh. Zdravljenje imajo v svoji režiji stare. izkušene ženice. Ponekod žrtvujejo tudi črne koštrune, češ, da potem bolniki preje ozdravilo.
Duševno 50 Albanci dovtipni in tudi nadarjeni, kljub temu pa žive brez vseh znanosti, prepuščajoč se popolnoma primitivnosti nekdanjih dob. Učenje se omejuje, istotako kot pri Turkih. le na verske stvari; či-tanje in pisanje jim je španska vas in le malo jih je. ki znajo oboje. Zbog svoje nadarjenosti so vsprejem-ljivi za tujo kulturo, toda vsled svo-le lahkomišlienosti se navadilo vse-
Dnevni pregled.
Volitev v mestni skupini Kamnik-Tržič-Radovljica £e ie končala s klerikalno zmago. Dobili so: Kamnik
Notar Marinček je dobil 96 glasov, dr. Gregorič 215 glasov. — Tržič: Notar Marinček je dobil 66 glasov, dr. Gregorič 76 glasov. Štiri glasovnice so bile prazne. — Radovljica: Notar Marinček je dobil 38 glasov, ir. Gregorič 71 glasov. Sedem glasovnic je bilo praznih. Volilo je 22 okoličanov. Volilcev je 125. — Leta 1908. je dobil dr. Vilfan v Kamniku 99, v Tržiču 47 in v Radovljici pa 56 glasov. Klerikalni kandidat nemškutar Detela je dobil v Kamniku 69, v Tržiču 54 in v Radovljici pa 40 glasov. Iz tega razpregleda se vidi, da je ostalo razmerje faktičnih volilcev v mestni skupini Radovljica-Tržič-Kamnik malodane isto. kakor 1. 1908. Tudi to pot bi bil zmagal napredni kandidat, če bi ne bili klerikalci vtihotapili okroglo 200 kmetskih volilcev. ki ne plačujejo predpisanega davka v znesku 8 K, protipostavno v volilne imenike, bi bil danes izvoljen za poslanca napredni kandidat Marinček. Sicer pa, če bi se na Kranjskem izvajali zakoni, bi bil danes poslanec gorenjskih mest notar Marinček. Toda pri nas so menda zakoni samo zato, da se kršijo in lomijo. In vsled najnesramnejšega za-konolomstva je tudi danes izvoljen za deželnega poslanca dr. Vinko Gregorič. Značilno pa je, da ni mogel priti do mandata s poštenimi sredstvi, marveč so mu morali mandat prislepariti z nasilstvom in zvijačnostjo. No, pa dr. Vinko Gregorič se naj ne veseli preveč svojega problematičnega mandata, ker končno besedo o teh volitvah bo govorilo še državno sodišče in dr. Gregoriču se lahko zgodi, da bo moral še pobrati šila in kopita iz deželnega zbora. Tako pravi k temu »Slovenski Narod«. Iz poročila se vidi, da se število glasov ni izpremenilo. Razlika je, če odštejemo 200 glasov, le za 3. Leta 1908. je bilo 202 naprednih glasov, sedaj jih je 200. Klerikalnih je bilo leta 1908. 163, zdaj jih je 362. Na ta način seveda naša mesta lahko dobe klerikalno zastopstvo. Pri nas je v politiki tako malo morale, da se nam ne zdi vredno o tem kaj več pisati.
Kaj naj sl učiteljstvo zapomni.
Posl. dr. Ravnihar se je na shodu v Tržiču dotaknil tudi učiteljskega vprašanja. »Slovenec« je zato zelo hud nad njim In piše: Učitelji s\ naj zapomnijo: Liberalni poslanec dr. Ravnihar je napadel S. L. S. zato, ker se trudi dobiti dohodke, iz katerih bi sc dale zboljšati učiteljske plače! Kako uslugo je s tem liberalna stranka storila učiteljstvu, si liberalni učitelji lahko sami predstavljajo l Deželni zbor je dal deželnemu odboru pooblastilo, da more kot nagrado za hvalevredno službovanje dati posameznim učiteljem draginj-ske doklade in podpore. Pravice torej nima nihče zahtevati, torej se tudi nikomur krivica ne godi, komur se doklada ne nakaže. Kdor pa sodeluje pri stranki, ki producira take Časnikarske izdelke, kakor liberalni učitelji, pač nima nobene pravice pritoževati se, da ni dobil za tako delo še nagrade in pohvale! Mi pravimo: Učitel« sl nimaio več kaj zapomnjti, ker ie med njimi in S. L. S. vse jasno, ampak klerikalci naj si zapomnijo, da je vse res, kar je rekel dr. Ravnihar.
Včerajšnji »Slovenec« sc je nekoliko zamudil. Prinesti je moral namreč slavospev na zmago. V tem
mu le površne in pri prvi priliki zopet pozabijo na vse, tako tudi na dano besedo. Bistvenega vpliva na Albanca ne more nikdo napraviti, ker Je skrajno nezaupen in zaprtega značaja, vstrajajoč na podedovanih običajih in navadah, kar je glavni vzrok njihove plemenske in rodovske razcepljenosti in podlaga nepoddajne osebne častihlepnosti, katere višek doseza krvno maščevanje. Narodnostnih idealov in smisel za skupnost ne poznajo nikakih, ker jih ničesar ne združuje, niti tradicije, niti verstvo, niti zgodovina, da, celo jezik In teritorijaln! odnošaji nimajo nikakega vpliva na nje. Vrhunec naravnega svojega nagona za skupnost jim nudi edino plemenska in rodovska diferenciacija. Prijateljev sploh ne poznajo in jim je vsakdo sovražnik. Pod vplivom okolščin podvržejo se na videz razmeram do prve ugodne prilike. Dasi so zahrbtni. vendar prezirajo tajno tatvino, poslužujoč se vedno nasilja in roparstva, kljub temu pa so gostoljubni in prebivalci gora so radevo-lje pripravljeni postreči tujcu za prenočišče kozjo kožo na golih tleh. Za obrt nimajo nikakega smisla, ker so že od narave leni in se izogibajo delu in le skrajna potreba jih prisili, da iščejo zaslužka. Posebno Fpiroti (prebivalci južne Albanije) zapuščajo na lesen svola domovla in
slavospevu pravi med drugim: Z veseljem beležimo ta lepi napredek, vesel začetek nadaljnjega dela za politično probujo kranjskih mest. Kajti pripadnost k liberalni stranki je znak zaostalosti in politične nezavednosti. služba frazi in nekulturi. Sijajnemu zgledu lepe in ponosne Gorenjske bodo sledila tudi druga mesta. Slednjič bo zasijala luč spoznanja tudi Ljubljani. Mi nismo tako obupali nad umskimi sposobnostmi Ljubljančanov, da jim ne bi pripisovali možnosti, da tudi oni spregledajo, ko že jasno gleda cela dežela. Dr. Vinko Gregorič vstopi v deželni zbor kot poslanec ponosnih mest naše divne Gorenjske. To dejstvo pomeni signal za meščane cele dežele!
—	Prinašamo te vrste zato, da jih bodo videli vsi meščani in vsi, ki še niso spoznali, kai se pravi na Slovenskem biti naprednjak. Tako visoko se »Slovcr.ec« že dolgo ni povspel kakor na večer Pogoretove zmage.
Moščanski socialni klerikalci so se oglasili v »Zarji«. Oražem pravi, da ni bilo povsem tako, kakor je poročal »Dan«. Tudi »Slovenec« se je toplo zavzel za Oražma. češ. da je mnogo storil za bedno ljudstvo v Mostah. V nedeljo bomo podali mal pregled tega dela. Tu ne gre za Oražma — ampak za klerikalni sistem, ki ga tako zagovarjajo Mauser in sodrugi.
Ni nesreče brez — sreče! Radi balkanske vojne so Avstrija in nekatere sosednje države ukrenile bodisi potrebne ali nepotrebne vojaške predpriprave, katere bi bile kmalu privedle do velikanskega evropskega konflikta, ali točneje povedano celo do svetovne vojne! Radi splošne negotovosti, dali se bode sploh posrečilo merodajnim činiteljem ohraniti začasno dobrodejni mir, dalje iz enostavnega povoda, ker je bilo veliko število mladih, v raznih zavodih in podjetjih zaposlenih delavcev-voja-kov poklicanih pod orožje, vse to je povzročilo, da je nastala velika denarna kriza pri nas in pri raznih slojih tudi splošno pomanjkanje — da beda! Kdor noče zagaziti v dolgove, se mora stiskati na vseh koncih in krajih — ljudje se morajo privaditi tudi z majhnimi sredstvi izhajati! — Iz tega sledi: da bodo začeli naši domačini še-Ie sedaj prav ceniti velikansko moč gotovega denarja, da se bode vsakdo potrudil prihraniti v dani priliki in v boljših časih nekako novčno rezervo za težke in slabe ča-če; kajti še vse premalo se pri nas vpošteva pregovor, da je »denar«
sveta vladar« \n pa oni Prešernov
izrek: »Da le petica da ime slovi-ča!« — Veliko konkurzov je bilo napovedanih, nebroj dobrih in trdnih tvrdk je prenehalo in propadlo, izguba na gospodarskem polju znašajo na miljarde — a vendar je upanje, da bode ta nesrečna kriza našim ljudem prinesla srečo, ako bodo prav razumeli — znamenje časa!!
»Domače ognjišče«. List za starše in vzgojevalce slovenske mladine prinaša v svoji 2. številki lepe članke n. pr. P. Flereta članek H. Spencerjeve nravnovzgojne zahteve.
— Duševna vzgoja. — Izobraževanje resnicočutja. — Domači zdravnik: Vnetje slepiča. — Narodne pravljice in pripovedke. — Drobtine. — List stane le 3 krone na leto in ga toplo priporočamo.
Družba sv. Cirila m Metoda v Ljubljani je imela meseca februarja 1. 1913 sledeči promet i. s. I. Prejemki,
a)	Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 829 K 79 v. 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjska 1874 K 19 v, Štajerska 699 K 51 v. Koroška — K
— v, Primorska 895 K 59 v, skupaj
odhajajo na Turško s trebuhom za kruhom; na pomlad pa se vračajo z manjšimi prihranki, nekateri pa ostajajo v tujini, dokler si ne pridobe nekoliko premoženja. Ker je imovitih ljudij sploh malo, je vsak, kdor ima le nekaj svojega, pri njih velik bogataš. Ljudstvo je siromašno in je vsled tega tudi njihova hrana in prebivališče skrajno skromno. Knjig sploh nimajo, le tu in tam. ob morskih obalah, ima kdo kako albansko knjigo in to so le v narečju pisane pesmi večincmia verske vsebine —. Pravljice. Časopisov imajo štiri. Svoj čas je izhajal tudi v Belgradu albanski časopis, katerega ie podpirala brez-dvomno srbska vlada, toda sedaj ne izhaja več. Najbolj karakteristični »kulturni« pojav pa je to, da še do danes nimajo lastne abecede. Kdor zna pisati, piše tako kakor se je naučil, turško, latinsko, arabsko, grško in srbsko abecedo. Leta 1882. je spisal Apostol Marlariti (Ruinun, najbrže pa Kucovlah) na Dunaju (!) albansko slovnico po narečju, ki ga govore Toski ter izpopolnil latinsko abecedo z 10 posebnimi znaki za čisto albanske glasove. Na podlagi te slovnice se je skušalo prevajati tudi sv. pismo. Tudi v Italiji se je skušalo položiti temelj albanski literaturi s tem, da se ustvari skupen knliževni iszik, katerega bi vsi ra-
3469 K 29 v. 3. Razni prispevki 12.192 K 78 v, skupaj 16.491 K 86 v.
b)	Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 613 K, skupaj 17.104 kron 86 vinarjev. II. Izdatki, a) Redni izdatki. 1. Plače, remun. učit. osobju, razni računi, itd. 22.293 K 82 v. b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 653 K, skupaj 22.946 K 82 v, torej primanjkljaja 5.841 K 96 v. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Našli so dve in polletno Angelo Knez iz leštavske fare pri Litiji, ki je pred 8 tedni zginila in se je domnevalo, da so jo upradli cigani. Našli so jo pretečeni petek mrtvo, kake pol ure od domače hiše. Obraz je bil že razjeden, vrat okljuvan od ptic. V nedeljo je bila na Savi sodna komisija in dognala, da je otrok naravne smrti umrl.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Kal je dežuik. Dežnik je oseba, ki je oblečena v črno, žalno obleko, dežnik je oseba čmernega razpoloženja. Podoben je nočnim pticam, ker stisne k sebi svoja krila, kakor hitro posije solnce. I11 skriva se pred njim. Posledica tega je, da gre dežnik ven samo kadar je oblačno. Vendar dolgega sprehoda ne mara. Iz stanovanja gre v kavarno, v cerkev, v urad ali na kako veselico. In tam izgine. Dežnik je nezvest služabnik, ki rad zapusti svojega gospodarja. Vzamejo ga vam, oziroma zamenjajo vam ga v kavarni, v restavraciji, ali pa v gledališču. Ako bi ga zopet radi zasledili in ga iščete, ga prav gotovo ne najdete. Sicer pa ni čuda, da dežnik ne mara svojega gospodarja. Mi smo dežniku mačehe. Vzamemo ga seboj le takrat, kadar ga moramo. V salon ni sprejet, vedno mora ostati zunaj. Dotikamo se ga s konci prstov in to z nekako zaničljivostjo. Dežnik je ne-uljuden in neljub individuum. In vendar nam služi, ker varuje našo obleko pred ploho. Amen.
Kaj ve Silnga? Profesor egiptologije na hawardski univerzi, M. Reisner, se peča z raziskavanjem skrivnostne egipčanske Sfinge. Rezultat svojega dosedanjega raziska-vanja ravnokar javlja znanstveni javnosti. Profesor Reisner je našel v notranjosti Sfinge cerkev, ki je bila posvečena solncu. Ta cerkev je starejša od najstarejše piramide; datira z leta 6000 pred Kristom, torej iz naj-davnejše dobe, o kateri je nam znano Iz zgodovine Egipta. V notranjosti Sfinge je tudi grob Mone, pravzaprav Menesa, prvega znanega kralja Egipta, menovani kralj se je povišal samega sebe za boga in je postavil Sfingo. V notranjosti Sfinge so tudi predori, ki peljejo k kavernam, kamor pa doslej še ni nihče prišel, ker so se začela raziskovalna dela, katerih naloga je, odkriti tajnosti Sfinge, šele pred šestimi meseci. Sfinga je iz-tesana iz skale, vendar v njeni notranjosti lahko opazimo posebne stavbe. Dosedanje raziskavanje se je začelo pri sfingini glavi, v kateri je soba, 18 metrov dolga in 4 metre 70 cm široka. Ta soba je zvezana s hodniki in s cerkvijo Solnca, ki je umeščena v sfinginih nogah. V tej sobi so našli na stotine svetih, staroegipčanskih predmetov, med njimi tudi zlate križe v krogih — simbole solnca. Na nekaterih izmed teh križev so strune, katerih so se duhovniki dotikali, s čemur so klicali duše. V notranjosti Sfinge so tudi majhne piramide. Kakor pravi profesor Reisner so bile piramide v onem času samo kazalci Solnčnih ur in Sfinga je bila pooseb-
zumeli. Toda spoznali so, da iz »te moke ne bo kruha,« tembolj, ker se v domovini t. j. v Albaniji ni ničesar delovalo na to. razen par italijanskih in avstrijskih šol. Nasprotno pa so Grki dosegli v južni Albaniji (pravilneje v Epiru) krasne vspehe, seveda na podlagi grškega jezika, ki je postal že popolnoma domač, občevalen jezik med Albanci, v pisavi pa se sploh edino tega poslužujejo. Razen par cincarskih in mohamedanskih šol, so vse šole grške, katere kultura je zmožna nuditi Alban-. cem vse pogoje za razvoj.
Malokateri narod, ako moremo govoriti o Albancih kot o narodu, je tako praznoveren kot Albanec, kar je le posledica njihove brezmejne omejenosti. Vrjiže v vile in zle duhove so najnedolžnejše.- Ako bi dočakala kaka ženska sto let, jo sežgo.
Jezik albanski je razdeljen na razna narečja in je danes težko dognati, kateremu plemenu pripada. Sodi se. da je staro-ilirskega izvora. Narečja, kakoršna govore danes Albanci, so mnogo trpela pod vplivom njihovih sosedov. Jezik Je popolnoma pomešan z starogrščino, novo-grščino, latinščino, kellščino, _ najbolj pa s turščino in slovanščino. Vsled tega so Albanci samostojna veja indo-evropskega jezikovnega plemena; razlikujejo se od njim naj-bližjih jezikov, po trdosti izgovar-
ljeni bog — Solnce. Profesor Reisner upa, da bo s pomočjo svetih predmetov, katere bo našel v notranjosti Sfinge, našel tudi tajnosti egipčanskih duhovnikov, katerih znanosti, kar se magije tiče, so bile čudovite. Profesor Reisner nadaljuje svoja raziskavanja. Pri tem naleti večkrat tudi na zapreke. Tako na primer nočejo Arabci, katere rabi kot delavce, spati v sfingini glavi. Prepričani so, da je ta glava azil mnogih demonov in da je vsak, ki je tam zaspal, obsojen na smrt.
Ljubljana.
—	Občinski svet ima redno sejo v četrtek, dne 6. marca 1913 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: A. javne seje. Personalnega iti upravnega odseka poročili: o dopisu magistrata glede vložitve ugotovitvene tožbe proti cestni električni železnici radi prispevka k stroškom za zgradbo novih mostov, o prošnji Emanuela Kiihcla za odobritev izbrisnega dovoljenja glede izbrisa zastavne pravice ljubljanskega ubožnega zaklada na nekaterih zemljiščih graščine Gradac pri Metliki. Finančnega odseka poročili: o razpisu c. kr. deželne vlade glede ustanovitve komisije za tujski promet in turistiko na Kranjskem, o prošnji c. kr. priv. štajerske es-komptne banke glede nadaljne vknjižbe 3. odstotnega potresnega posojila na njeni hiši št;. 19 na Poljanski cesti. Stavbnega odseka poročili: o dopisu magistrata glede natečaja za splošni regulačni načrt za severni del mesta Ljubljane, o prizivu Gjur.i Rašice proti odloku mestnega magi strata glede naprave trotoarja odnosno položitve varščine za trotoar pred njegovo hišo v Marmontovi ulici. Odseka za službene pragmatika poročili: o novi službeni pragmatiki za magistratne uradnike, o novi službeni pragmatiki za uradnike »Mestne hranilnice«. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo
o	prošnji posestnikov ob Poljski cesti v Vodmatu za električno razsvetljavo. — B. Tajne seje: Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnjah za razpisano službo praktikanta pri mestnem knjigovodstvu. Direktorija mestnega užitnin-skega zakupa poročilo o računskem sklepu ter letnem poročilu o poslovanju mestnega užitninskega zakupa za leto 1912. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
—	Deželni odbor je ljubljanskemu učiteljstvu zopet delil stanovanjske doklade, seveda zopet »po previdnosti«. To pot je pa bila »previdnost« večja. Ltevilo onih, ki se iirn je podelila doklada, pa manjše. Črtali so tiste, ki o njih mislijo, da pri zadnji volitvi v mestni šolski svet niso volili »računovodjo« Janka Ne-pomuka Jegliča. Ta Janko ie pa res diag človek. Koliko že stane njegovo »krščansko delovanje« in učiteljevanje, pa nič uspeha iti poleg tesa pa še zadrega in skrb s tistimi nebodijihtreba — 110 s tistimi računi o dotacijah za revne učence.
 Slomškarska nseioda. Na gra-
benski šoli je po zaslugi Janka Ne-pomuka Jegliča nameščen kot su-plent mlad slomškar, ki ima posebno metodo, katere se na učiteljišču ni učil; rekli bi, da mu je navdal to metodo duh znanega dobrepoljskega izzivača na »boj na nož«. I a noža, zato učencem ušesa kar trže. mladi Slomškar opravi pa kar brez Za to nedopustno metodo se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
janj in po neopiljenosti cblik. Razen grščine v Epiru in italijanščine ob morju — od Valone do Skadra — je srbski jezik še najbolj zastopan, poleg njega pa tudi bolgarščina. Imena krajev, rek in gora so večinoma slovanska. Tako n. pr. Crni in Beli Drin, Bejrat (Beograd). Map-ka, Slava, Selce, Cenovo, Babja, Starovo, Kamenica, Novoselje, (Jii-na, Doljani, Stanovo, Morava itd. J. G. v Hahn pravi v svoji knjigi »Albanesische Studien« med drugim tudi to: »Slovanska nomenklatura je jako razširjena, celo v najbolj oddaljenih gorskih krajih Al-banije.«
Iz teh dejstev sledi, da Albanci sploh več ue eksistirajo kot gotova geološka skupina, temveč so le mešanica ostalih plemen, ki so neposredno vplivala na nje. Mešanica v. jeziku Je le posledica vzroka, t. j., da Albanci niti krvno niso več čisti. Hahn gre celo tako daleč, da pravi da je bila večina prebivalcev v Albaniji vedno slovanska. Hyacinth Hincquard pravi med drugim tudi to: »Brezdvomno Je, da Je v severni Albaniji rasa popolnoma Izmenjena, vsled mešanja krvi s Slovani. Dokazi so običaji in priimki.«
(Dalje prihodnjič.)
*i araanancr zjJOTomanwe^.-3K«fi> ~i ivni»imnr>inwnwin m
) za
veselice, shode, predavanja itd,
c| j^ v^no brezplačno isa razpolago za
Hotelske sobe ,p-°iak0 "izkUcg".'v'dR0,,araf;
Za obilen obisk se priporoča	A!ex,	Heger.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo ,Tivoli';
tam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo In razna pristna ::	vina	po	zmernih cenah. si
— »Zgled« idrijskih Sloiuškar-jev, »ki stremi za Slomškovimi ideali« kakor bi pisal »Slovenski Učitelj«. je tudi A. Šabec. Ne samo. da je prišel navskriž. in precej zelo. z bolniško blagajno, nam poročajo iz Idrije, da je tudi pobral letnino za Slovensko Šolsko Matico, katero je pa kar sam porabil za svoje »notranje« potrebe. Taki so!
— h Unionske kleti. »Slovenec« je imel v št. 36. t. 1. notico za Tržaško »Edinost« v kateri jo med drugim tudi vprašuje, kedaj je še^ nastopila proti plesom, ki se vrše v postnem času. Mi bi tudi nekaj vprašali ljubljanskega »Slovenca«, t. j. Klasilo tiste stranke, ki si hoče pri-svojati krščanska načela, o katerih trdi, da so temelji stranke. — Hote! »Union« je v klerikalnih rokah. Unionska klet pa še bolj, ker je pod pa-tronanco Deželne vinarske zadruge. In kaj se vse tu notri godi, posebno sedaj v postnem času. Bog varuj, ako bi zidovi Unionske kleti govorili! Da se notri z nemščino izziva in tuli, kakor da bi bilo od Odrina slišati velikih topov grmenje, to je v tej kleti nekaj navadnega. Kaj se pa počne ponoči po policijski uri, to bi pa najbolj vedel povedati sam pristaš ljudske stranke, katerega je natakarica v tem postnem času na ročaj vzela in ga po vojaško zdravniško preiskala in hibe pri njem konstatirala! Potem pa zaradi plesa. Ali je v Unionski kleti dovoljeno na sredpostno nedeljo plesati?! T|i-kaj prosimo glasilo S. L. S. odgovora.^ ali je to po njenih načelih? Vprašamo tudi načelnika Deželne vinarske zadruge g. J. Dermastijo, ali se je v Ljubljani zato ustanovila Deželna vinarska zadruga, da se pod njenim imenom take reči godijo? — Bog varuj, da bi naše »dobro verno ljudstyo« na deželi za to vedelo, to bi pela brezova metla. Zdaj šele vemo. zakaj so prenesli klerikalci »vinske pokušnje« v Unionsko klet. Tam bolj sami med sabo neženirano popivajo in se zabavajo po policijski uri. A izve se pa vendar vse in tudi mi marsikaj vemo.
Tridesetletnica slovenskega uradovania na ljubljanskem magistratu. Letos ]e poteklo trideset let, od-Rai se je pod županom P. Grasselli-jem vpeljalo na mestnem magistratu slovensko uradovanje. - V seji ob-čmskega sveta dne 31. maja 1882. je stavil tedanji občinski svetovalec dr. Val. /arnik sledeči dobesedni predlog: »Poleg varovanja popolne lavnopravnosti se principijelno proglasi slovenski Jezik kakor uradni jezik ljubljanskega magistata. Zaradi izpeljave se nastavi odsek 7 udov pod načelstvom gospoda župana in se volijo v ta odsek srenjski odborniki gg.: dr. vitez Bleiweis, dr. Derč, Fortuna. Hribar, dr. Mosche in dr. Zarnik.« — Ta predlog je bil v zgoraj imenovani seji sprejet in dne 27. oktobra 1882 je bil sprejet sledeči predlog tega odseka, čigar poročevalec je bil bivši župan Hribar: »Z ozirom na to, da se je o priliki poslednje ljudske štetve v mestu Ljubljani naštelo 18.845 oseb, ki se poslužujejo slovenskega, in le 5658 takih, ki se poslužujejo nemškega občevalnega jezika, smatra podpisani odsek dosedanje razmere, vsled katerih je bil nemški jezik izključljivi uradni jezik ljubljanskega magistrata in istemu podrejenih mestnih uradov, za nenaravne, nepravične in večino prebivalstva glavnega mesta ljubljanskega žaleče. Da se temu nenaravnemu stanju pride v okom, stavi naslednje predloge: 1.S1. prosincem 1883. počenši ima biti slovenski jezik izključljivim jezikom ljubljanskega magistrata pri občevanju s Strankami in uradi po vseh pokrajinah, kjer stanujejo Slovenci, ter po kraljevinah Hrvaške. Slavonije in Dalmacije, z dostavkom, da se vloge. ako so bile podane v nemškem jeziku, imajo tudi v istem jeziku reševati. 2. Istotako je s 1. januarjem 1883. počenši slovenski jezik izključ-ljivim uradnim jezikom v notranjem uradovanju magistratnih uradoy. Izjema je dopuščena le glede občevanja z vojaškimi oblastnijami, s ka terimi je občevati v vojnem jeziku. 3. Vse tiskovine, ki služijo za obče Ivanje s strankami in so doslej natisnjene v nemškem, imajo se tiskati
iv	slovenskem jeziku.« — Kakor že omenjeno, je bil ta predlog z večino glasov sprejet in slovenščina je bila upeljana na magistratu kot uradni iezik.
—	Iz gledališke pisarne. V če frtek Hne 6 marca oroslavi sloven-
sko gledališče petintridesetletnico delovanja svojega člana g. Danila s častnim večerom. Vprizori se globo-kopoetično moderno delo Italijana Sem Benellija »Ljubezen treh kraljev«, ki jo je poslovenil po izvirniku anani lirik Alojzij Gradnik. Vlogo slepega starca Arhibalda bo igral g. Danilo. Druge vloge so v rokah ge. Kreisove in gg. Bukška. Fišerja in Štruklja; režira g. Skrbinšek. Lepo delo in slavnostna prilika zaslužita pač prijazne pozornosti našega občinstva.
— Za koncerta »Glasbene Matice«. dne 7. in 9. t. m., ko se bo proizvajal Dvofakov slavni »Mrtvaški ženin«, so končne vaje v rednem in uspešnem teku. Vrše se že skupno z orkestrom in solisti. Zasiguran je tudi part harfe, ki ga igra umetnica gdč. Hana Haumerjeva. Tako je
Glasbena Matica« vse ukrenila, da se to vsekozi izvirno delo izvaja kolikor mogoče popolno.
— Predavanje v »Akademiji«. Danes v sredo ob 8. zvečer bo urednik R. Pustoslemšek v »Mestnem domu« predaval o svojih doživljajih in opazovanjih na potovanju po Stari Srbiji, Makedoniji in Trakiji. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
— Prijet goljuf. Včeraj dopoldne je urišel neki okoli 43 let star moški v železno trgovino Antona Sušnika na Zaloški cesti in si nabral na račun zavoda Leoninuma razno poljsko orodje, poleg tega pa še eno sekiro in samovar. Ko je neznanec odšel so o zadevi povprašali v Leoninumu in izvedeli, da so imeli opraviti z goljufom. Na to so šli Šušnikovi uslužbenci za njim ter ga v bližini Zelene jame došli. Ko je neznanec opazil, da ga zasledujejo Jih je začel kamenjati. Vendar pa so ga ujeli in izročili policiji. Neznanec Je iz mesta izgnani tat Franc AržiC iz Škofeljce. Izročili so ga sodišču.
— Zblaznel je. Anton Hoče je danes pri Frančiškanski cerkvi nadlegoval in grozil slečen mimogre-dočim. Ko je hotel z lopato napasti neko žensko je bil prijet in ker so ga spoznali za norega so ga prepeljali v deželno blaznico.
— Nepoštena služkinja. Pri nekem posestniku v Hradeckega vasi je služila 241etna dekla Marija Dovč iz Stožic, katera je imela pa to navado, da je bila vedno žejna. Sprva se je zadovoljila z mlekom, ko je pa prišla v kleti do vina, se je tudi tega lotila. V soboto je našel gospodar v kuhinji za pranje škaf, v katerem je bilo pet litrov ukradenega vina, nakar je bila Dovč aretirana.
Sokol II. priredi v soboto v Mestnem Domu svoj zabavni večer. Spored sledi!
— Društvo za zgradbo »Sok. Doma« v Šiški ima v soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v salonu pri Raci v Spod. Šiški.
— Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani j« imelo v nedeljo popoldne v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor, katerega so se udeležili skoro vsi uslužbenci. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Bevc, ki je po običajnem pozdravu koristatiral, da je društvo v zadnjem letu nepričakovano dobro napredovalo tako v moralnem kakor tudi v financijelnem oziru. Posebno dober uspeh je izkazala društvena veselica v Mestnem domu, ki izkazuje v računu 548 K 48 v čistega dobička. Pri vohtvi predsednika — nekateri so zahtevali brez navedbe tehtnih vzro-kov volitev z listki — je bil izvoljen z veliko večino dosedanji predsednik g. Bevc. V ostali odbor pa so bili izvoljeni: za podpredsednika g. Nič-man, za tajnika g. Bizjak, za blagajnika g; Berghauser in za odbornike gg. Bricelj, Lumbar in Jontes, za revizorja pa gg. Zupančič in Hribar. Glede spremembe pravil se je naročilo odboru, da izvrši to delo in se po dovršeni preureditvi skliče v ta namen jzredni občni zbor. — Nato je poročaj obč. svetnik g. prof. Reisner, kot načelnik pragmatičnega odseka o novi službeni pragmatiki za mestne uslužbence. V imenu g. župana je poročal profesor Reisner, da bode pragmatika rešena še pred Veliko nočjo in da bo ta pragmatika boljša kot ona državnih uslužbencev. Slugam se bodo štela v razrede vsa službena letalna magistratu, pokojnina za vdove in preskrba za sirote mestnih uslužbencev se zviša za 50%. Sploh bodo deležni zboljšanja vsi nižji mestni uslužbenci, ker ie pragmatični
odsek vpošteval use prošnje društva Končno se je predsednik g. Bevc zahvalil županu in vsem, ki so društvu naklonjeni za njihovo pozornost in zaključil zborovanje.
— Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se pri Franji Korene, Frančiškanska ulica 8, pritličje, desno.
— Kinematograf »Ideal«. Krasno kolorirana francoska drama v 3. delih »Žensko srce« je dosegla popolni uspeh. V glavni vlogi je Me. Robine iz gledališča Comoide Fran-cais. Sijajna je življenska slika v barvah iz Holandije »Čipkarica«. Boj s kravami« je velezanimiv. (Španski športni film. Journal Pathe prinese najnovejše. Moric in Luka skrbita za obilo smeha.
Trst.
Ženska z nožem. Navadno se sliši, da se moški skregajo med seboj in se naposled tudi večkrat porežejo.
V	nedeljo pa se je zgodilo, da je tudi ženska igrala vlogo. V neko gostilno v ulici Squero nuovo je prišel delavec Andrej Sasso in je zahteval jedi. Kuharica Marija Raljak pa mu ni hotela prinesti ničesar, zato, ker ji je dolgoval že 20 K. To mu je tud! očitala, kar pa je tako užalilo Sassa da je pristopil k njej in jo udaril par-krat po obrazu. Ona pa ni mirno prenašala udarcev; prijela je za oster kuhinjski nož in se je vrgla na Sassa. Nastal je hud boj. boj za življenje. Vsled ropotanja in vika so prihiteli v gostilno mimoidoči in so zagledali v kuhinji oba borilca, vsa okrvavljena. Najprej so ju ločili, potem pa so poklicali telefonično zdravnika, ki je dal obema prvo pomoč. Pri Sassu je konstatiral zdravnik devet velikih ran na obrazu, ki mu jih je zadala Raljakova z nožem. Obraz je imel popolnoma razmesarjen, tako, da ga ni bilo mogoče spoznati. Na levem licu je bila rana dolga
1	dm. Sassa so odpeljali v bolnišnico. Raljakova pa je bila aretirana. Na policiji, kjer je bila zaslišana, je priznala svoje hudo dejanje, rekla pa je, da je to storila v silobranu. Ker je izjavila, da čuti bolečine na telesu od udarcev, so tudi njo peljali v bolnišnico; kadar ozdravi pa poide pred sodišče.
Kongres Albancev v Trstu. Na dolgo in široko se vleče albanski kongres. Italijanski listi pišejo dolge članke o njem. Še daljši pa so referati albanskih gospodov, zakaj čitajo jih že od sobote, a še sedaj jim ni konca ne kraja. V teh referatih se veliko govori o albanski kulturi, o političnem in gospodarskem vprašanju na Balkanu, na dolgo se razpravlja o vojski in celo 0 mejah bodoče albanske države. Naši Italijani se zelo veselijo tega kongresa in očitno kažejo veliko prijateljstvo z Albanijo in albanskimi gospodi. Neprenehoma prihajajo na kongres brzojavi od vseh strani in celo od naših ministrov. Največ brzojavov pa prihaja seveda iz Italije; vsi pozdravljajo navdušeno albanski kongres in povdarjajo njegovo važnost, obljubu-jeio podporo in prisegajo prijateljstvo. Italijanom in_ komu drugemu gre pač za to. 'da bi se njihova roka nekoliko zdaljšala proti Balkanu. Morda pa so vsi ti načrti le sladke nade. —- Le to se nam čudno zdi, da se ne vrši ta albanski kongres v historičnem Rimu.
Pr. odbor »Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev N. D. O. sklicuje za danes, v četrtek, ob 7. in pol zvečer javen shod v društveni dvorani N. D. O., ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Zahteve lesnih težakov glede skrajšanja 'delavnega časa. Poročali bodo: dr. J. Mandič, dr. V. Kisovec in strokov, tajnik Brandner.
Zidarska skupina N. D. O. sklicuje za danes, v Četrtek, ob 6. zvečer javen shod v dvorani N. D. O., ul. Sv. Frančiška štev. 2. Dnevni red: 1. Položaj zidarjev v Trstu. 2. Volitev odbora »Zveze jug. zidarjev«. 3. Slučajnosti. Govoriji bodo: dr. Kisovec, tajnik BranBner in predsednik zidarske organizacije Pregare. Zidarji, vsi na važen shod!
Skupina pekovskih pomočnikov N. D. O. Danes, v četrtek, ob 10. predpoldne važno zborovanje v društvenih prostorih. Predmet: »Zveza jugoslovanskih pekovskih delavcev N. D. O.
Dolgoprstnež.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.)
Janez Gerbec je delavec, samec, 44 let je star in rojen v Trstu pri Sv. Jakobu. Pristojen je v Jablanico pri Ilirski Bistrici. Kar se tiče njegovega dosedanjega življenja, zadostuje, če povemo, da je bil že 39kaz-novan. Enajstkrat zaradi tatvine. Tudi včeraj je sedel na zatožni klopi pred ljubljanskim porotnim sodiščem.
Dne 29. novembra preteklega leta so poslali Gerbca po prestani kazni po odgonu domov v njegovo občino.
Peljal se je do odgonske postaje v Postojno. Ker je bil slabo oblečen, je dobil tam zimsko suknjo, o kateri bomo pa že še slišali.
Gerbec je torej moral iti v svojo domovinsko občino. Peljal se je torej do postaje Šent Peter. Tam je izstopil. V Šent Peter je prišel s popoldanskim vlakom ob pol štirih. Mahnil jo je naravnost v restavracijo. Ker je imel v žepu okrog pet kron, je mislil, da ne bi bilo napak, ko bi jih zapil. In zapil jih je. Ko je videl, da mu denar silno kopni, je prodal nekemu potniku ono suknjo, ki jo je dobil v Postojni, za štiri krone. Ko je imel denar v žepu, je pil naprej. Kmalu pa se je spomnil, da s temi štirimi kronami ne bo dolgo izhajal in da si mora na vsak način dobiti kje še kaj denarja. Ozrl se je krog sebe, pogledal natančno pivce, ki so bili takrat v restavraciji in se je namrdnil. »S temi ne bo nič,« je pomislil in njegov obraz se je nabral v nezadovoljne gube. Tisti čas je namreč naš ljubi Gerbec mislil na tatvino.
Šel je iz restavracije na peron. Isti čas je pripihal iz Reke vlak. Med drugimi potniki sta izstopila na postaji Sent Peter tudi neki Simon Schwarz in njegova soproga. Kot prtljago sta imela s seboj pleten koš in rumen kovček, na katerega je bil privezan v papirju klobuk.
Ko Je naš Grbec videl Imenovanega gospoda in gospo, so se mu zasvetile oči. Na noben način ni mogel obrtniti pogleda od lepo rme-nega kovčka, v katerem je bilo, vsaj po Gerbčevih mislih, precej vrednostnih stvari. »Če bom pameten in previden, bodo one stvari kaj lahko moje. s kovčkom pred,« je premišljeval Gerbec. In isti čas je tudi sklenil v svojem srcu, da mora postati kovček s svojo vsebino vred njegova last. Zato ni izpustil gospoda in gospe izpred oči. Dobro je videl, kako je gospod izročil pleteni koš in rumeni kovček železniškemu delavcu Mihaelu čepirlu z naročilom, naj nese dotične stvari v čakalnico drugega razreda.
»To je pa kakor nalašč zame!« se je razveselil Gerbec in si je zadovoljno pomel roki. »Sedaj pa le previdno.« S sokoljimi očmi je sledil delavcu Čepirlu, ki je imel koš in kevček, v čakalnico druzega razreda. Ko ni bilo nikogar pred čakalnico, ki bi ga opazoval, je stopil Gerbec vanjo in se vrnil s kovčkom v roki zopet na peron. Da se ne bi zdelo nikomur nič sumljivo, je prekrižal roki s kovčkom na hrbtu in je hodil dolingor. Nenadoma pa se je zamislil. »Cc bom hodil tako slabo oblečen kakor sem, s tem lepim rumenim kovčkom tod okoli, se bo zdelo to ljudem sumljivo in vrag vedi če me ne bi kdo prijel. Tu je treba hitro in korenito kaj ukreniti, drugače se mi vse pokaži,« je preudarjal pošteni Gerbec.
Kmalu je našel rešilno misel. Kakor da se ne bi nič zgodilo, je stopil hitrih korakov k čakalnici drugega razreda in je postavil kovček pred čakalnico v temen kot, kjer ga ni mogel nihče izmed potnikov opaziti. Nato jo je mahnil zopet v restavracijo in se je tam razgledal naokoli. Nenadoma je pristopil k nekemu Hi vatu, trgovskemu pomočniku Gašparoviču, ki je sedel za nuzo in pil pivo. »Ali imaš kaj denarja?« je nahrulil Gerbec Gašparoviča. »Imam ga!« je odgovoril Hrvat. — »Ali imaš tudi samokres?« je vprašal nadalje Oerbec. — Hrvat je sumljivo pogledal vprašalca. »Tudi samokres imam,« je odgovoril. Ker se je Hrvatu zdel Gerbec precej sumljiv, ga je vprašal, zakaj se tako zanima, Gerbec namreč, za njegov denar in za njegov samokres. Tačas pa je stopil Gerbec bližje k Hrvatu in mu ie oošepetal. da rabi denar in da
ima pri sebi lep, rumen kovček, katerega bi rad prodal. Toda Hrvat Gašparovič je bil silno nezaupljiv. »Kadar mi boš prinesel kovček, ga bom kupil od tebe, če ini bo namreč všeč,« je rekel Gerbcu. Gerbec pa nato:	»Pokaži, brate, prej novce,
potem pa ti prinesem kovček. —
> OdJazi!« je zapretil Hrvat Gerbcu, ker se mu je ta človek zdel čimdalje bolj sumljiv. In Gerbec je s povešenim nosom odlazil.
Medtem pa je prišla že tatvina kovčka na dan. Njegov lastnik ga ni namreč našel v čakalnici in je vprašal delavca Čepirja, kje je. Ta ni mogel povedati — kovček je bil torej ukraden. Tu pa se je oglasil neki fanv, Stegu po imenu, in je naznanil oiožniku, kateremu se je naznanila tatvina in ki je prišel na postajo, da je prej videl Gerbca hoditi po peronu z rumenim kovčkom. Gerbec bo na vsak način tat.
Tako se je zgodilo, da je orožnik Gerbca aretiral in ker se je ta aretaciji vstavljal, tudi zvezal na rokah in nogah.
Tatinski ptič je bil v pasti. Včeraj je tajil, da bi bil on kriv tatvine. Pa ni nič pomagalo. Priče so potrdile, da jie bil Gerbec tisti, ki je ukradel potniku Simonu kovček v vrednosti 67 I(.
Zanimivo je, kaj je prišlo pri obravnavi na dan. Enajstkrat je bil Gerbec obsojen zaradi tatvine. Poleg tega je bil zaprt tudi radi vlačugar-stva, radi razžaljenja straže, zaradi javnega nasilstva, radi razžaljenja Veličanstva, radi poškodbe tuje lastnine, radi prepovedanega povratka, radi težke telesne poškodbe in radi goljufije. Ako seštejemo vse njegove kazni, je preživel Janez Gerbec devetnajst let v zaporu.
Porotnikom se j.e stavilo vprašanje glede tatvine in tatvine iz navade. Porotniki so obe vprašanji soglasno potrdili, na kar je sodišče Janeza Gerbca obsodilo na pet let težke ječe, poostrene vsak drugi mesec s postom in s trdim ležiščem. Vštet mu je v kazen preiskovalni zapor od 30. novembra p. 1. pa do včeraj. — Obtoženi Gerbec je takoj nastopil kazen.
Senat: Predsednik nadsvetnik Kavčnik; votanta: svetnika Persche in Milčinski; državni pravdnik: dr. Neuberger, zagovornik dr. Tominšek
Uboj v Suhi pri Traii.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.)
Glavni krivec zopet demon alkohol. Koliko nesreč se pripeti vsak dan vsled uživanja tega nesrečnega strupa. Žalostna zgodba še bolj žalostnega konca.
France Starman je posestnikov sin iz Trate pri Škofji Loki. Starman jako ljubi žganje, ki ga je pripeljalo slednjič tako daleč, da je sedel včeraj na zatožni klopi pred ljubljanskim porotnim sodiščem in se moral zagovarjati zaradi hudodelstva uboja Ta žalostna zgodba se je vršila tako-le:
Dne 20. marca p. 1. so bili zbrani
v	gostilni pri Starmanu:	domači
fant France, delavec Janez Hafner in dninar 401etni Peter Svolšak. Bilo je v sredo popoludne. Začeli so Piti in so izpili en četrt litra žganja. To pa jim nikakor ni zadostovalo in začeli so piti še pivo. Pa ko so izpili pivo, se jim nikakor ni zazdelo, da bi bilo pijače dovolj. Ravno narobe: vsi so začutili grozno žejo v grlu. Treba je bilo to seveda omo-
Vsi trije pivci so odšli nato — bilo je okrog osme ure zvečer — k fantu Štefanu Homanu na njegov dom Poklicali so Štefana in ga po-vabiii, naj gre z njimi pit. Stefan si seveda ni dal dvakrat reči in jo je mahnil z onimi tremi v Steibirtovo gostilno. Tam so izpili pol litra žganja in nekaj piva. Čudovito je, da so Vedno mešali in da niso nikdar ostali samo pri eni pijači, recimo pri pivu. Tam, pri Šteinbirtu, je ostalo nekaj žganja, katerega je Štefan Homan izlil v pivno steklenico.
Nato so pivski junaki vstali in nesli zmagonosno ono steklenico z žganjem na dom Št. Homana. Tam so zopet požirali, da je bilo strah. Pili so pozno v noč. Ko so izpili vse ono žganje, katerega so prinesli od Šteinbirta, se je vsem nenadoma zazdelo, da so grozno žejni. Treba Je bilo torej žejo pogasiti. Pa so jo oceasili. Kako? I. no. Štefan Homan
}e irmt žganje (doma, iti prinesel ga Je svojini tovarišem tako okrog po! litra. Tudi tega pol litra so izpili, nato pa zaspali okrog peči. Utrujeni junaki — žalostni junaki.
Bilo jc tako drugega dne okrog 6. ure zjutraj, ko je France Starman odprl oči in se ozrl okrog sebe. Tudi drugi junaki prejšnjega dneva so se zbudili. Kakor bi jih bi Bog udaril celo njih življenje s samo žejo, vsi so namreč začutili, da imajo silno suha grla. Pa ne da bi pili vodo, kakor bi človek pričakoval. Ne, ne! Kdo bo pil vodo, ko pa je žganje tukaj! Štefan Homan je šel po žganje in ga prinesel svojim prijateljem. In začeli so vnovič požirati. In požirali so toliko časa, da„so izpili vso merico. ki jo je bil Štefan Homan prinesel.
Sedaj bi pameten človek mislil: »No, sedaj bo pa že konec tega popivanja.« Kaj še! Ko je bila steklenica prazna, jc šel France Starman v Šteinbirtovo gostilno, kjer je izpil četrt litra žganja. Pri tem pa ni pozabil na svoje prijatelje, naročil je v krčmi še nekaj žganja in je odšel z njim k Štefanu Homanu. Tam so se-vcua popili ono žganje.
Pa še ni bilo konca tega pijančevanja. Z združenimi močmi so se 'dvignili na to pivski prijatelji izza mize in so odjadrali k »Šintarju« v Kamnitnik. Tam jc neki gospod pil šte'ari vina. Naši pivci so prisedli k mizi, in pili z onim skupaj. Ko so izpili oni Štefan vina, je šla neka Meta še po en Štefan. Tudi to vino so popili do poslednje kapljice. Pa se še niso oddahnili.
Popoldne so jo mahnili zopet v Suho pri Trati, na dom Štefana Homana. šli so kar povprek čez njive. Udarili so jo kar po bližnjici, zakaj nevarnost je bila zelo velika, da bi umrli od žeje, ako bi hodili počasi. Ko so se pomikali, v »rožicah« seveda, proti Suhi, je začel France Starman postajati siten. Nekega fanta Skobca, ki je prišel tudi med to 'družLo in ki služi za hlapca pri Valentinu Homanu, stricu Stefana Homana, je France Starman brez vzroka sunil v hrbet, da se je ta opotekel.
Takrat je rekel Peter Svolšek Francetu Starmanu:	»Pusti	fanta
pri miru!« — Takrat se je Starman razkoračil in je Svolška nahrulil: »če tega ne bom, bom pa tebe!« mu je dejal kljubovalno.
No, in te besede so najbrž bile vzrok žalostne zgodbe, katere zadnje dejanje se je končalo šele i>otem, ko so bili že vsi prijatelji alkohola pri Štefanu Homanu. Tam je bil France Starman že sila nataknjen in pripravljen za tepež.
Dninar Peter Svolšek je nekaj govoril v Homanovi hiši, oziroma sebi, z Valentinom Homanom. Teti^ ;e vprašal France Starman pogovarjajoča se prijatelja:
»Kaj pa imata vidva?«
Svolšek je odgovoril: »nič«, in se ni dalje zmenil za Starmana. Tega pa je to tako razkačilo, da je sunil Petra Svolška s tako močjo v prsi, da je ta padel čez klop na tla. Pa ne da bi ga Starman pustil pri miru. Skočil je k njemu. »Čakaj, ti bom pomagal, da boš vstal«, mu je rekel iionično. — »Jaz bom že sam vstal, meni ni treba pomagati,« je odvrnil Peter Svolšek. — »čakaj, čakaj, bom pa malo stopil nate!« je pomignil Starman in je pokleknil na tleh ležečemu Petru Svolšku na prsi. Takrat je prišel na pomoč Valentin Homan, ki je oba spravil narazen.
Svclšek je vstal in je hotel iti iz sobe. Takrat pa je skočil Starman k njemu in ga je sunil z odprtim nožem trikrat v hrbet. Ko so to drugi videli, so zaprli ranjenega Petra Svolška v kuhinjo, France Starman ra je odšel iz hiše.
Peter Svolšek je dobil dvoje ran v hrbet, ki pa sta bili le lahki telesni poškodbi. Vse bi se morda izšlo posreči, ako se ne bi začeli Petru Svolšku ti dve rani gnojiti, vsled česar je moral Svolšek v deželno bol-niro v Ljubljano, kjer so zdravniki komtatirali zastrupljenje krvi. Svol šek je vsled zastmptjenja krvi od gnojnega vnetja dne 4. decembra preteklega leta umrl. Dognati se se veda ne da, kdaj si je Svolšek zastrupil kri. zakaj opravljal je težka dela štirinajst dni po onem pretepu, ko ga je Starman zabodel. Svolšek se ni skraja namreč prav nič zmenil za poškodbe in si ni ran niti obvezal. Lahko je torej mogoče, da si je Svolšek pozneje zastrupil kri. —
Porotnikom se je stavilo četvero vprašanj in sicer glede hudodelstva uboja, glede Starmanove popolne pijanosti, glede pijanosti po lastni, Starmanovi krivdi, in glede Starmanovega zavedanja njegove slabosli pri vživanju alkohola. Po-' rotniki so prvo vprašanje enoglasno zanihali, vsled česar so ostala tri vnašanja odpadla Nato je sodišče proglasilo oprostilno razsodbo.
Senat:	Predsednik nadsvetnik
Kavčnik; votanta: svetnika Persche in Milčinski; zagovornik dr. Frlan.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
GRŠKI VSPEHI.
Atene, 4. marca. S Korfu se poroča, da so Grki bombardirali St. Kuaranta. Telefonska poročila pravijo, da turška artilerija ni odgovarjala. St. Kvaranta je bila zasedena. Turška artelerija je uničena.
DEMOBILIZACIJA.
iDtinaj, 4. marca. Vrše se priprave za delno odpustitev moštva s severne meje. Odpuščenih bo kakih 30.000 mož. Na južnih mejah ostane vse pri starem, razen, da sc izvrše malenkostne razbremenitve pri mornarici.
PORTA SE UDAJA. * VELESILE IN MIR,
London, 4. marca. Današnja po-slaniška konferenca Je imela že ofi-cielno prošnjo Porte za mediciafijo velesil pred seboj. Podlaga posredovanja bo kolektivna nota veselil. Velesile so s tem že obvestile balkanske zaveznike. Uvažuje se o skorajšnjem zopetnem premirju.
Berlin, 4. marca. Z ozirom na to podajo velesile kolektivno noto balkanskim zaveznikom, ako hočejo taisti podati slično izjavo, nakar bi velesile vzele mirovna pogajanja v roke. Nota je bila podana danes ali pa bo v najbližnjih dneh.
BOLGARSKO - RUMUNSKI SPOR.
Berlin, 4. marca. Iz Petrograda poroča L. A., da pogajanja med poslaniki v bolgarsko-rumunskih zadevali niso prišla daleč — pred vsem ker se Še ruimmska vlada ni oficielno odzvala, da se podvrže'razsodbi velesil.
RUMUN1JA IN ALBANCI.
Petrograd, 4. marca. Iz Pariza sc poroča, da je rumunska vlada_obljubila Albancem podariti 2 miljona frankov, ako bo v vse albanske šole vpeljan rumunski Jezik. (To bodo Albanci dovolili — ker jih šola tudi v naprej ne bo nič brigala.) Razveti tega bo sprejetih 200 Albancev v vojaško akademijo v Bukarešti! (nakar bodo morali policijo v B. potrojiti). Dala jim bo tildi 20 inženirjev za melioracijska dela (in koliko vojakov za spremstvo?).
ŠEF RUSKE VOJNE STRANKE GOVORI O MIRU.
Ni/.za, 4. marca. Tu se mudeči veliki knez Nikolaj je v prijateljskem krogu izjavil, da se ni potreba bati, da vojne ne bo. Izjava je vzbudila senzacijo, ker je znano, da je vel. knez Nikolaj šef vojne stranke na Ruskem.
Zahvala.
Za številne dokaze presrčnega sočutja, ki so nam došli ob nenadni izgubi našega dobrega strica oz. starega strica, gospoda
Anton Jebačina
sprevodnika juž. žel. v p.
za krasne cvetlične darove in za iz-vanredno častno spremstvo dragega nam pokojnika k večnemu počitku, posebno še od strani gg. stanovskih tovarišev, izrekamo presrčno zalivalo.
Žalujoči ostali.
0(1,.r-Avni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«,
Mali oglasi.
Besedil S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ic priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni uič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nauji iuserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov oh 6. uri zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-G linče 92.
Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Valvazorjev trg, štev. 6.
148—1
Gostilna
Kavarna
odprta celo
noc.
O
v
Florijanska ulica št. 6.
Teodor Prešernova ulica št. 5		Kunc I. nadstropje.	
I	lamski modni salon		
za angleška in francoska dela se priporoča.			
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina"!
« ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne,,UNION".
Prodajalna
s stanovanjem v Novem mestu ob glavni cesti, pripravna posebno za južno sadje, se takoj odda. Natančneje se poizve pri Fran Pintarju, Novo mesto, Ljubljanska cesta 36.	126
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konccsijonirani optik in strokovnjak svoj
optični za vod. 1«
Daljnoglede, toplomere, in zrarfomere vseli vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
25.000 ur. 1 ura 2 K 50 v.
pariška fasona, gre natančno 36 ur. la pozlačena sc nič ne loči od 18 karatnega zlata, s triletno garancijo za le K 2-50, 2 uri K 4-80, 5 ur K 11 20. I Gloria srebrna žepna ura, švicarsko kolesje s 31etno garancijo, najnovejše fasone K 3 50, 2 uri K 6 20, 5 ur K 15 1 pariška pozlačena verižica, najno-vejše fasone /50 vin., 3 verižice K 1.25. Brez rizike. Ako nc ugaja sc denar vrne. Naroči sc po povzetju pri
A. Kapelusz,
Krakau, (Avstr.) Poobrzezia Nr. 6—135.
r
Za obleko po meri
dobite edino nadomestilo
„v Angleškem skladišču oblek“
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze In krila za dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke y vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo sl lahko ogleda blago.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano nizke.
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Pizor, Mesarji! 3
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino ZBStopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup te pri tvrdki
Folfg tega tudi na} finejši šivalni nt roji.
  Pouk za vezenje brezplačno. - —
Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure ln zlatnino, tudi
po pošti prosto.
Ustanovljeno leta 1900
Odlikovana mm«
i v: n Uoi. 1905
P.iri /. 1005.
Slavn. občinstvu v mestu ia na deželi vljudno
priporočam irnJveCJo zalogo krasnih
i
Ziiiianja naročila se izvršujejo hitro m točno. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko Izbere,
:: Ljubljana ::
Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Fr. Iglič
= Ljubljana ==
Franca Josipa cesta št. 3
nora specialna modna in
športna trgovina
za gospode in dečke
priporoča pravkar došle novosti za pomlad.
S