Štev. 4.
Tečaj XXI.
List ljudstvu ~v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S &ld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi (lobé se v tiskarni in ¡>ri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Bokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od uavadue vrstice, če se natisne enkrat 8 kr , dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Avstrija na vzhodu.
(Dalje.)
Navedeno preseljevanje se je tedaj zmi-rom godilo na korist obeh dežel —-v naše kakor jutranje, in takisto se danes godi. Se dandanes lehko najdeš svoj kruh na vzhodu, če ga je doma premalo, in ni nam treba v Ameriko, ker nam je bolje pri vzhodnih Slovanih.
Rekel sem pa, da nam je vzhod važen v dvojnem pomenu, in moram dokazati še drugi razlog. Ta tiči v kupčiji. Avstrija prideluje po svojih jako izurjenih fabrikah dosti blaga, (obleko, usnje, orodje itd.), česar še ne pridelujejo vzhodne dežele. Od nekdaj je poslala Avstrija svoje blago po svojih rekah, železnicah in cestah proti vzhodu, in za to privozila žito in živino, vino in kože, hrastov les itd. Kako važna je za nas ta kupčija, znano bode bolje Kranjskim obrtnikom, kakor pa našim, ker so bili Kranjci od nekdaj bolj obrtni memo nas. Ali velika števila tudi jasno pričajo važnost omenjene kupčije. Ko je namreč lani Ru-munija odpovedala Avstriji kupčijsko pogodbo, čitali smo po vseh časnikih, da zgubi Avstrija s tem na leto 33 milijonov gold. izvožnje; da namreč za toliko manje moremo prodati v samo Rumunijo. To je lepo število, in Bog daj, da se ta zguba kmalu popravi. Ne misli, da našega kmeta ne briga ta zguba Dunajskih ali čeških fabrikantov! To bi bila huda zmota Vsi državljani smo v zavezi. Kdo bode kupil naše vino in sadje, če so v stiski naše fabrike in njihovi delavci? Ali ne dela toliko in toliko Slovencev pri železu in pri premogu, pri železnicah in na ladjah? Vsi tisti so živeli o pridelovanju in prodajanju avstrijskega blaga na vzhodne dežele; vsi trpimo zgubo — in vsi vže čutimo to zgubo, če hočeš biti resničen!
Vprašaj Pohorca, koliko manje lesa splava po Dravi? Vprašaj naše kupce, koliko manje blaga so prodali ob praznikih memo prejšnjih let? Odgovoril bode vsakdo, da čutimo neko
04C* Denešnji list ima '/« pole „
I pomanjšanje, neko slabost našega pospodarskega
| ži-^jenja.
j Sila je toliko večja, ker vže več let nam
I za$a meje bolj in bolj Nemško cesarstvo, ki je ffiVr na papirju naš zaveznik. Ne samo profcjmašemu žitu, vinu in našej živini, temuč tuc^rtoroti vsakemu pridelku naše obrtnije imajo tak^rdsoko carino, da skoro ni mogoče kaj prodati na Nemško. Slišal sem, da še deska ne gre črez mejo brez neprimerne carine, le hlode še lehko prodajajo tje iz čeških in kar-patskih host. Radi pa svoje blago prodajajo sem na Avstrijo. V tej zadevi naša politika zelo«lrpi po razdelitvi našega cesarstva v dve državi^ Madjari namreč nič ne pomagajo braniti vzajemnih teženj. Pred dvema letoma je Nemško cesarstvo zopet povekšalo carino proti našemu blagu, in Dunajska vlada je koj predložila državnemu zboru jednako povekšanje naše carine proti nemškemu blagu. Madjarska vlada je bila obečala, ravnati takisto, pa nič ni ukrenila; tedaj pa je tudi naša vlada morala svoj predlog umekniti.
Toliko bolj jasno je, da ne smemo zgubiti še kupčije v one vzhodne dežele, kamor jo še imamo, in to v Bolgarijo, Srbijo, Bosno. Kar se tiče Bosne, vzbudila se je Avstrija, hvala Bogu! iz stoletnega dremanja pri vzhodni politiki, potegnila svoj meč, in osvobodila lepo deželo iz turškega jarma. Vem, da še ni vse v redu; vem, da Slovani ne moremo vsega hvaliti, kar je naša vlada tain ustanovila, in še turškega ohranila — ali jasno je, da smo prišli Avstrijani v deželo njej na korist, sebi pa na slavo, ojačenje in kupčijsko korist. Ne sme se pozabiti, koliko let so Bosanski beguni trkali na naša vrata, in prosili miloščine — kdo bo tajil, da jim je sedaj bolje? In če'smo imeli takrat veliko stranko v parlamentu, ki ni hotela vojske, ki je kričala: Drugega nimamo na vzhodu kaj opraviti, nego kupčijske pogodbe sklepati! — tedaj tisti stranki zapečkarjev danes lehko s prstom pokažemo raztrgano kup-
¡erkvene priloge" kot prilogo. -^fl
čijsko "pogodbo z Rumunijo. Kri ni voda; in ; naša pogodba z Bosno, ki je bila s krvjo spisana. drži nekoliko močneje.
Pa tudi drugi narodi so vže davno spoznali, kolike vrednosti so te vzhodne dežele za kupčijo in domačo obrtnijo. Zavidali so nam lego našega cesarstva, neprecenljivo lego pri vzhodnih vratih, reko Dunavo in nje močne pritoke, ki naše blago lehko nosijo proti vzhodu. Tega nam nobeden ne more vzeti — ali dosti drugega so nam vzeli, dokler nismo marali, ali smo premalo marali za svoj poklic.
(Konec prih.)
Kat. podporno društvo.
Odbor „kat. podpornega društva" v Celju je bil k petindvajsetletnim škofovega jjosve-čenja našega premil. gospoda knezoškofa Njih prevzvišeuosti s posebnim pismom častital. Na to je prejel ta le prisrčni odgovor:
Slavno kat. pod p. društvo!
Včeraj prejeta, prisrčno pisana in okusno opravljena adresa, s katero mi slavno društvo k petindvajseti obletnici mojega škofovskega posvečenja čestita, me je jako razveselila. Slavno društvo naj prejme za ta blagosrčni spomin mojo najtoplejšo zahvalo, pa tudi moje zago-tovljenje, da če sem v teku let od onega dne, ko je bila mojim rokam izročena pastirska palica. lepe in meni iz toliko obzirov priljubljene Lavantinske škofije, kaj storiti zamogei za škofijo, za kat. cerkvo in za vernike, za odrasle kakor za otroke: mi služi v posebno veselje in tolažbo to, kar sem storiti zamogei za usta-novljenje in za vzdržanje zavoda šolskih sester in njihove slovenske šole za dekleta v Celji.
Slavno društvo mi želi, da učakam še tudi petdesetletni jubilej mojega škofovskega posvečenja.
To se sicer zamore komaj zgoditi, kajti Bog je že po naravi meje postavil človeški starosti, ki se prestopiti ne dajo.
Bodi vendar temu kakorkoli. Tega sme biti slavno društvo uverjeno: katerokoli število let mi je od Boga še odločeno, vselej bom rad in po moči podpiral težnje katoliškega podpornega društva, trdno zaupajoč, da ostane društvo tudi zanaprej zvesto svojemu imenu, — tedaj zares katoliško po mišljenju, po govorjenju in po dejanju.
Božji blagoslov bodi vsak čas nad slavnim društvom in nad posamnimi družbeniki!
V Mariboru dne 19. januvarija 1887.
Jakob Maksimilijan,
knezo-škof I.avantinski.
Gospodarske stvari.
Cas za sekanje lesu.
Težko si gredo še v čem drugem misli toliko navskriž kakor pri vprašanju, kedaj da kaže sekati lesu. Kmetu kaže še pač neko najbolj zima za to delo in zima je tudi sploh naj-pripravniša za to.
Kedar hočeš lesu, veš že tudi, čemu da ti bode in to ima veliko pri tem vprašanju. Ako ti je samo za to, da posekaš les, ker hočeš iz prostora, na katerem je bil doslej les, narediti si njivo ali vinograd ali sploh nekaj, kar ni več lesovje, tedaj sekaj, kedar ti je možno. Ako pa ti je za to, da doboš lesu za stavljenje, za žage, za kurjavo, tedaj pa je stvar že druga.
Veliko stori še tudi to, kako se les shranjuje, ali po koncu, ko se lehko hitro izsuši ali pa na kupu v gošči, kjer se»vrši izsušenje le po malem. Kak in koliko trajen je les, kako vreme in kako mrčesje se nahaja v lesu — vse ni brez moči na les. Ne da se tajiti, da je v raznih časih razna mera mokrote v lesu in v času, ko je v lesovini malo mokrote, seče se les najugodniše. Kako ga spraviti domov, to potegne se ve, da tudi nekaj, toda eden čas je skoraj za vsako lesovino ugoden, to je pozna jesen ali pa prva zima. V tem času so drevesa nekako v počitku, les nima v njem toliko mokrote in to je imenitno, kajti se drevo ta čas ležje in hitreje izsuši. Tudi druge spremembe se ne gode ta čas v lesu — spremembe, ki so vselej na kvar trpežu lesu.
Isto nam kaže tudi izkušnja: kjer nam hodi za to, da trpi les, vselej je le tak, ki se je vsekal po zimi. Edino manjša drevesca, ki se rabijo za kole in ralice, kaže še le proti spomladi sekati, kajti se dajo bolj obeliti. Memo gredoč še omenimo, da se kol in ralica in sploh les, kar ga pride v zemljo, najpoprej obeli in če je mogoče, tudi obžge.
Les za obroče pa terja skorjo in tedaj ga je sekati le v pozni jeseni ali pa v zimi, ta čas se ga drži skorja najtrše. Drugače pa je pri igličastem drevju, temu se vzame skorja in za to se seka v začetku poletja, dokler je v rasti. Kedar pa hočeš imeti tak les s skorjo vred, posekaj ga pa pusti ležati z vejevjem vred, dokler ne odpade igličje. Kdor hoče, da raste iz štorovja novo drevje, mora istotako jeseni ali v zimi sekati drevje, ker je ta čas ugoden za korenine. Iz štorov dreves, ki si jih po letu posekal, žene sicer drevje, toda slabše. Ako pa češ iz gošče njivo, tedaj ti kaže sekati les v poznem poletju, kajti tedaj iztrebiš najleže z drevjem tudi koreničje iz zemlje.
Vrbe za koše in locanje odreži pa rano spomladi. Tedaj je vrbje najpriličniše za rabo in povrhu tudi sadike ne trpe toliko škode.
Kokošja piča.
Zrnje, bodi pšenica ali rž ali najbolje koruza, prižge se toliko, da še obdrži svojo obliko. Jed6 ga kokoši s slastjo in vidi se jim kmalu, da jim dene dobro. Rdeča roža pove to razločno. Nesti začn6 jajca kokoši prej in neso jih veliko dalje. Nekod — v Ameriki — jim skuhajo ovsa ter ga spražijo v maslu. To pa ni, da svetujemo našim gospodinjam. Masla nam ne hodi na ostajanje.
Sej 1110vi. Dne 29. januvarija v Poličanah (za svinje). Dne 1. februvarija v Jurkloštru in v Mariboru. Dne 3. februvarija v Št. Juriju na Ščavnici, v Jarenini, v Kostrivnici, v Lu-čanah, na Ptuju, v Radgoni in na Vidmu. Dne 5. februvarija pri sv. Petru pod Sv. gorami.
Iz Slatine. (Društveno življenje.) Kat. pol. društvo v Slatini ima dne 2. februvarija svoj občni zbor v hiši g. Franc Ogrizeka pri sv. Križu. G. deželni poslanec dr. F. Jur-tela je tje povabljen. Zvečer v ,.Hotel zur Sonne" je veselica. Narodnjaki iz Šmarja, Št. Jurja in od drugod so uljudno vabljeni, naj se veselice vdeležijo, ker je čisti dohodek deloma dobrodelnim zavodom namenjen. Pri nas je le redko mogoče, da se pokažemo očitno, kaj in koliko da se zavedamo, zato lehko računimo, da bode tokrat vsak storil svoje, naj se obnese nam ta den društvenega življenja izvrstno. Odbor je storil, kar je mogel, drugi udje društva in domorodni možje bodo pa tudi storili svoje in tako bomo pokazali svetu, da nismo — zaspani.
Iz Mozirja. (Lep pričetek.) Savinjski Sokol je imel 6. januvarja t. 1. svoj občni zbor. Društvo broji nad 150 udov in je v preteklem letu mnogo storilo za probujenje naše mladeži ter sklenilo, da se udeleži junija meseca velikega vsesokolskega shoda v Pragi z zastavo. Voljeni so bili enoglasno: G. Marka Lipold, starosta, gosp. Ivan Gabršek, podstarosta, oba iskrena, neomahljiva narodnjaka, katera bosta gotovo na čelu Sokola vodila to društvo k na predku in prospehu. Nadalje so voljeni izborni in neutrudni gg. rodoljubi: Matija Puncer, blagajnik, Radoslav Škoflek, tajnik. Josip Pirš, Ivan Vrankovič, Fran Lončar, odborniki. Ža-libog je tudi leta 1886 pobrala nemila smrt izborne ude, med njimi je tudi preč. g. župnik Mozirski Ivan Kalin. Želimo, da Sokol izvršuje svojo lepo nalogo vrlo in neustrašno sebi in slovenstvu na čast. Možje, ki so mu na čelu, so nam porok za izpolnitev te želje.
Od sv. Trojice v Slov. goricah. (Olep-šanje cerkve.) Prav lepi in imenitni so kraji Slov. goric, to pa zavoljo njih rodovit'
nosti polja in goric, posebno pa še zavoljo njih veliko Brigu posvečenih cerkev! Le-te se svetijo po slovenskem v obilem številu, kakor zve zde na milem nebu. In na sredini med njimi se sveti, kakor kraljica vseh drugih na prijetnem hribieku farna frančiškanska in romarska cerkev. Ona je presveti Trojici posvečena ter slovi daleč okoli po slovenskem in nemškem zavoljo njenih Božjih potov! K presveti Trojici pride veliko jezer romarjev skoz celo leto. da si izprosi milosti od presvete Trojice na duši in telesu. Odkar so leta 1854 v. č. oo. frančiškani k nam, kakor dušni pastirji prišli, od onih mal se je veliko pri naši cerkvi in samostanu novega napravilo in prenovilo. Posebno veliko čast in zahvale zaslužijo naš sedaaji visoko častiti oče superior, Evstahij Puntnar. Oni so celo hišo Božjo dali zvunaj in znotraj olepšati in okinčati ter so kakor kinč hiše Božje več novih krasnih podob, več lustrov in veliko mešnega oblačila oskrbeli. Cerkev so dali, celo z novega zmalati, nova tla napraviti, celo vsaki kotič so dali olepšati. Tudi tretji zvonik so z drugima dvema zvonikoma dali napraviti nov ! Glede na-nj so večkrat djali: Vse tri Božje osebe so popolnoma in enako mogočne, zakaj bi pa tretji zvonik manjši bil in ne tako lep, kakor sta druga dva? To veliko in imenitno cerkveno delo je veliko veliko denarjev stalo, več 18 jezer goldinarjev. Te denarje so večjidel preč. o. superior od dobrotljivih rok sami si izprosili, in od njih lastnega premoženja dali. Delo jim je veliko truda in sivih las prizadjalo ; dostikrat celo spanje prikrajšalo. Zato smo pa njim vso čast in hvalo dolžni. Pa ljubi Bog njim bo gotovo njihov trud obilo v sv. nebesih poplačal. In mi njim želimo, da bi jih ljubi Bog še dosti let zdravih ohranil, kajti upamo še, če bodo par let pri nas in naš ljubi župnik, da bodo še nam veliki zvon oskrbeli. Kaj jih Bog še torej ohrani veliko let!
Hvaležni župljani.
Iz Lembalia. Preteklo nedeljo je tukaj umrl posestnik g. Jakob Robič. Bil je rajni blagi mož, marljiv in umen gospodar, izgleden soprog svoji ženi in skrbni oče svojim otrokom, tih in miroljuben sosed, bogoljuben kristijan in zanesljiv rodoljub. Opravljal je častno službo cerkvenega ključarja pri domači župni cerkvi 33 let, cerkvene vinograde oskrbljeval marljivo in zvesto, da so v najboljšem stanu dajali obilne dohodke domači cerkvi. Zmerno in trezno je bilo njegovo življenje, zato pa je tudi dočakal lepo starost 76 let in po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti je vdan v sveto voljo božjo mirno v Gospodu zaspal. Sprevod so vodili preč. g. L. Herg, kanonik, nekdajui župnik v Lembahu in pogreba se je vdeležila obilna množica župljanov, med njimi šestero dobro oskrbljenih otrok in mnogobrojna rodovina Rqi

bičev. ki slovi zavoljo svoje poštenosti in zvestega domoljubja. Bodi rajni priporočen v blagi spomin in v posnemo. Naj počiva v miru!
Od Oglajne. (Zajec dela škode.) Pre-resni so sedanji časi, da bi kmet zamogel vsako nezgodo požreti. katero mu njegovi sovražniki vsiljujejo. Ena teh nezgod je za kmeta sedanja zajčja izreja. Skoda, katero ta kmetijstvu stori, je nepopisljiva. Ako pogledamo, koliko mladih dreves vniči, še ni vse, kar nam zajčji zarod škoduje, temveč on vzame kmetovalcu za naprej pogum, še nadalje za sadje-rejo skrbeti. S težkim srcem že zdaj v pri-hodnjost gledamo, kaj bo, kedar bodo ta od-rašena drevesa obnemogla? V vinogradu pa tudi, koliko trsja obere, tega se lehko vsak sam prepriča, ako ga v vinogradu zasleduje in trsom oči prešteje, koliko jih pogoltne. Ako še j fižolove grme in zeljne sadeže pregledamo, kako so od teh uhljanov pokončani, bi se v resnici lehko sila jezili. Mnogo ljudi po vasčh pa tudi mestna gospoda ima glavno prikuho fižol in zelje ali repo in ako tega ni, dragi zajčji varuhi, pojdite in poglejte v njih lonce in gotovo se vam ne bo več ljubilo zajca zagovarjati. Dalje nam veliko sitnobo delajo lovci, ker si upajo ob nedeljah in praznikih loviti, ako to j ravno v § 16 ministerijalni ukaz od 15. dec. ; 1852 štv. 5681 prepove. Zakaj, vam ni treba j praviti, saj ste že odrasli. Le v glavo nam i ne more iti, kako je to, da tako visoka in učena j gospoda ob nedeljah in praznikih s puško na rami ljudi srečavajo, kateri postavno v nedeljski praznik od vseh strani v cerkev grejo. Zajčji zagovorniki sicer učijo kmetovalce, naj drevesa omažejo in ovijejo, s polja zajce zaženejo. Ali to so samo prazne besede. Mi pa mislimo, da lovcem nismo dolžni robote delati. Škode lovski varuh nikoli zadostno ne poplača; zatorej zaje pojdi v gore, na polju mi požreš moj živež in premoženje, zraven pa še bolezen in zdražbo prineseš, katera ima hude, hude nasledke. Kar Celjski lovski zbor naglaša, kakor piše „D. W." od dne 2. novembra 1886, da zajčji lov za sp. Štajar l/3 milijona gld. dobička donaša, to se mi pač čudno zdi, da pri meni od njih nič ne diši. Ko bi bil jaz prej to izvedel, postavil bi mu bil že zdavno lep šotorec in bi se mu vsako jutro prav nizko priklonil.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar so 15 ve-licih gospodov poklicali za čas življenja v gosposko zbornico. Iz slov. dežel ni nihče v njih številu. — Nemški poslanci, ki so zapustili dež. zbor v Pragi, izgubč poslanstvo, ter bodo na njih mesto še v tem letu nove volitve. Tega se kujavci niso nadjali. — Nemška in liberalna ; večina v staj. deželnem zboru si je ostala do
konca enaka ter ni izpolnila nobene želje slov. in konservativnih poslancev. Predlog dr. J. Pscheidena in tov. glede „zakonske oglasnice" je vrgla kar z lehko roko pod klop, nasproti pa je vzprejela izjavo dr. Aussererja in tov. glede jezikovne uredbe ministra Pražaka. Zoper to. toliko drzno, kolikor nepotrebno izjavo so govorili princ Liechtenstein, M. Vošnjak in dr. Dominkuš ter so jasno dokazali, da je greh iti v tem za dr. Aussererjem in še celo ces. namestnik je čez njo izrekel ostro sodbo, toda bilo je večini poslancev vse bob v steno. No, minister bode še tudi to prebolel. — Na Koroškem dobodo sedaj lovske karte, kakor jih že mi imamo, to je: kdor hoče hoditi na lov, mora si kupiti za Š gld. tako karto. Posilne delal-nice si ne napravi koroška dežela lastne, ampak še pošilja take ljudi v kranjske delalnice.
—	Konservativna večina poslancev v deželnem zboru v Inomostu ni vzprejela prememb, ki jih jim je ces. vlada ponudila v šolskih postavah, ampak ona se je za to izrekla, naj bi se kar vsa šolska postava izpremenila, kolikor si je ona navskriž z deželnimi koristmi. — Na Kranjskem so imeli jeseni veliko sadja ter so ga nekaj prodali, nekaj pa si ga za-se obdržali ter ga tudi stolkli za pijačo. Sedaj pa jim je tolklja, izlasti. ako so si jo iz samih jabelk naredili, vkisnila. Zakaj ? Menda za to, ker si je niso prav naredili ali še hitreje, ker je niso dobro shranili. — Kakor se sliši, skliče se sedaj Bled kmalu za zdravstveno, javno kopališče. To ne bode za Bled in okolico brez vse koristi.
—	Ljudske šole so po nižjih razredih v Gorici zaprli, ker je že več otrok umrlo vsled osep-nic. Slovenci bodo napravili spomenik prof. Erjavcu, ter so spravili že precej denarja za-nj vkup. — Železnica iz Trsta v Hrpelje bode kmalu gotova. Lahoni se še vedno stavijo po robu zoper mil. škofa v Trstu, se ve, da brez vse potrebe in torej gotovo tudi brez vse koristi. — Za šole stori c, kr. vlada veliko v novi Avstriji — v Bosni in Hercegovini. V celem je bilo v obeh deželah doslej 187 ljudskih šol, v Sarajevu pa imajo že višjo gimnazijo in učiteljišče. — Minister Tisza trpi sedaj veliko v državnem zboru v Pešti ter letč od vseh strani debele na-nj. Mož je doslej Madjarom mazal usta s strdjo ter jim vse po volji delal, a ni se spomenil, da je liberalna strd draga, Kdo naj sedaj plača dolgč, ki so jih v tem času naredili ?
Vnanje države. V tem, ko je bil o novem letu le glas miru, sliši se sedaj že gromenje vojske, da-si še le tako bolj iz daljave. Trojica bolgarskih mož, ki so hodili koledovat po ev-ropejskih državah, se že vrača, to se pravi: Grekov in Stojlov gresta skozi Carigrad domov, Kalčev pa se mudi še na Italijanskem in pravi se, da počaka v Milanu na kneza Aleksandra.
Ako je to resnica, ne bode več dolgo, da se vrne Aleksander v Bolgarijo, ali to je lehko, da iskra, ki sproži prvi top — velike vojske. — Turčija je v bolgarskih zmotnjavah na strani Rusije in nje veliki vezir si prizadeva. Bolgare spraviti na ruski tir, doslej še ni izpoznati, da je kaj dosegel. — Ruski car pojde spomladi na potovanje v Berolin in od ondot skozi Mo-nakovo v Milan. Nazaj gredoč pa bi prišel na Dunaj. Brez pomena bi tako potovanje carja ne bilo, a če misli car v resnici na to, potem ne meni začeti vojske. — Iz Nemčije se ne smejo več konji v tuje države prodajati. Veliko se piše sedaj, da do vojske med Nemci in Francozi ne manjka več le pol stopinje. Francozi bojda že kupujejo desek za barake ob nemških mejah. Nam se ne zdi to verjetno, kajti pravi se, da jih kupujejo po Nemčiji in to bi od njih ne bilo — pametno. — V Gentu so se počeli prav resnobni neredi po delalcih. Sprijeli so se z redarji in je že na obeh krajih tekla kri. To so žalostne reči s temi delalci. — Na Angleškem bi kaj radi doživeli vojsko med Nemci in Francozi. Angleški kramar v tem ne računi slabo, kajti njega bi vojska ne zadela, pač pa bi obe državi pri njem kupovali reči, katerih jima zmanjka v vojski, po vrhu pa bi še dobil v Egiptu in Tonkinu proste roke. Tako upanje je že vredno, da malo po-hujska ali sedaj že hujska jako ter pošilja v Berolin novice, kako se oborožava Francija, v Pariz pa, kako že Nemčija le štrli v orožju. No toliko so pač tudi v Parizu in Berolinu razumni, da bodo to prav sodili. — Francosko ministerstvo, Goblet na čelu, je še mlado pa '. se že maje ter utegne v kratkem razpasti. Finančni in vojni minister nista ljudčm po volji, prvi ne, ker hoče 383 milijonov vzeti na posodo, drugi pa za to ne, ker se spoprijaznjuje z radikalci ali ti vsaj žugajo z ustajo, če pojde minister. — V Benetkah je bil v noči na 24. t. m. potres a škode ni posebne napravil. — Sv. Oče bodo koncem tega leta imeli zlato sv. mešo. Turški sultan jim je podal že sedaj lastnoročno pismo ter dragocen prstan za vezilo.
Za poduk ¡o kratek čas.
Zlati vrtec.
Pripovedka od sv. Ane v Slov. goricah.
(Konec.)
Toča in nevihta poneha, in od daljave sliši starega ptiča prileteti, mladi so žalost-neje začivkali. Stari mislijo, da že poginjajo gladu in hudega vremena, saj ne vedo, da imajo dobrega rešitelja. Med tem nevihta popolnoma poneha, in solnce se pokaže izza črnih oblakov. Stari ptič je že tudi tukaj, a naš znanec je čisto blizu omotice ter ne misli druga, kakor
da je gotova njegova smrt, ker ptič je bil iz-vanredno velik. Ali vse drugače je bilo. Stari ptič pravi popolnoma pohlevno : „Sedem let mi že toča mlade pobija, a letos si mi jih ti obvaroval in rešil gotove smrti; hvala lepa za to ljubav; vse, kar si želiš od mene. izpolnim ti". Jože odgovori: „Druzega ne želim, kakor da vidim domovino svojo, očetnjavo svojo, mili mi domači kraj." — „Veliko tirjaš", nadaljuje ptica, „a radi velikega truda zaslužiš, da te ponesem v domovino tvojo. A to, česar na potovanju potrebujeva, imaš ti priskrbeti, namreč : sodeč vode in jednega pitanega vola!"
Jože priskrbi.
In tako sta bila pripravljena na odhod. Za rano zjutraj se napotita čez hribe in doline, čez zelene senožeti in preko širokega morja. Med potom je Jože skrbljivo stregel dobrotniku svojemu.
Necega dne proti večeru, ko je solnce zadnje žarke svoje razlivalo po ljubi materi zemlji, dospela sta srečno na njegov ljubi dom, kjer ga je oče srčno pozdravil in vesel objel ter tako nagovoril: „Ljubi sin! kje te vendar ljuba previdnost Božja vodi, da tako dolgo časa ni duha ni sluha po tebi ?" In Jože je potem očetu verno razložil dogodke svoje v pretečenih — sedmih letih. Toliko, sedem let je namreč minulo, odkar je Jože zapustil domači kraj, a njemu pa se je v primeri dozdeval seveda krajši čas. —
Prstan in svetilnico je doma skrbno hranil. slive je pa nosil vsak dan po nekatere v bližnji trg na prodaj, in vselej jih je jedna in tista gospodičina kupila. A konečno se zgodi, da sta sklenila se poročiti, kar se je tudi zgodilo. Imeli so potem veselo gostovanje. Gospd je imela lep grad, v katerem sta naposled stanovala, in tje sta tudi starega očeta s seboj povabila.
Necega dne gre Jože po zlato svetilnico, da bi tudi ženi pokazal, a bila je prašna, toraj jo začne drgati in snažiti., a kaj se zgodi? V hipu pristopi k Jožetu šest brhkih mož in ga vprašajo: „kaj želi od njih. ker mu hočejo spol-niti". Jože odgovori: „Ničesar druzega, kakor oni zlati vrtec bi naj tu pred mojim gradom stal!" Drugo jutro, ko se zaročenca vzbudita, je že vse lesketalo pred okni od zlatega vrtca, katerega se nista naveličala gledati.
Pa nijedno veselje ni brez žalosti.
Enkrat odide mož od doma, in gospa je bila sama doma. Zdaj se prikrade od nekod že zgoraj imenovani čarovnik in se hoče maščevati radi tega. ker je Joža več, ka,kor svetilnico vzel, gospa pa ga ni poznala. Čarovnik se ozira po hiši, toda vidi na steni viseti vsakovrstne svetilnice. Ker se mu je srednja najbolj dopadla, bila je zlata, zatoraj gospo prosi za njo. Gospa ne ved6č skrivnosti svetilnice
se da pregovoriti in mu jo podari. A kaj se zgodi ? Drugo jutro ni bilo več zlatega vrtca pred njunim gradom.
Žalost za zaročeni par. Zdaj še imata le prstan za tolažbo.
Enkrat gre Jože po prstan, da bi si ga na prst nataknil, kar v hipu pred njim stojijo trije gospodje in Jožeta prašajo, kaj bi od njih tirjal, ker mu to hočejo spolniti. „Zlati vrtec, ki je popred pred mojim gradom stal, vas prosim, prinesite mi nazaj."
Pripravljeni so storiti in se takoj napotijo proti zlatemu vrtcu. Kadar pa pridejo do morja, se spremene: jeden v raco, drugi v miš in tretji v muho. Miš in muha zlezete raci pod peruti, ter so tako srečno preplavali morje in prišli do zlatega vrtca, katerega so po noči na tihoma odnesli in ga pred grad zaročencev postavili.
Drugo jutro je bilo v gradu zopet vse židane volje!
Mlada zaročenca sta še dolga leta v lepem miru in zadovoljnosti v tem gradu živela in se v zlatem vrten sprehajala, rožice trgala in se veselila 1	A. V—j.
Smešnica 4. Oče: „Kako se ti je kaj godilo pri skušnji?"
Sin: „Menim, da dobro, kajti na prva tri vprašanja sem odgovoril hitro in gladko".
Oče: „In kaj so bila ta vprašanja?"
Sin: „Kako mi je ime, kje sem se rodil in koliko sem star?"
Razne stvari.
(Dež e 1 n i zb or.) V soboto se je sklenil dež. zbor v Gradcu, poprej pa je še poleg večih drugih [tudi predlog poslanca Morreja glede oskrbljenja onemoglih poslov izročil dež. zboru, da poroča o njem, kedar se sopet snide dež. zbor.
(Mariborska podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda ima občni zbor v soboto dne 29. t. m. ob 8. uri na večer v čitalnični dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo in blagajnikovo, 2. Volitev novega odbora.
(„Venček".) Tega priredi čitalnica na Ptuju dne 2. februvarija. Veselica vrši se v „Narodnem domu" in bode godba c. kr. 47. peš-polka iz Maribora svirala.
(Računski sklep.) Račun in bilanca gornje Savinjske posojilnice v Mozirju za dvanajsto upravno leto 1886 kaže lep napredek. Reservni fond je že lepo svoto 20.103 gld. 60 kr. dosegel.
(Pošta.) Rečica v Gornji Savinjski dolini dobi od dne 1. februvarija lastno pošto. Zvezo bode imela s pošto, ki se vsak den vozi iz Celja skozi Savinjsko dolino gori do Gornjega grada,
(Nov davek.) Prebivalci Mariborskega i mesta ne bodo posebno veseli tegi. da jim bode | sedaj skozi 4 leta plačevati po 3 kr. od goldinarja najemnine — v mestno kaso.
(Okr. zastop) Da spopolnimo volitvo v okr. zastop Št. Lenartski. podamo še tu imena unih, ki so jih volili iz skupine kmečkih volil-cev; so pa ti-le gg.: K. Wenger, c. kr. okr. sodnik pri sv. Lenartu, K. Pečovnik, posestnik v Gočovi, J. Kravtič, posestnik v Maleku, Fr. Lorber, posestnik v Partinju, J. Kramberger, župan v Sp. Voličini, Ig. Achman, župan v Jablanah, Vogrin, posestnik v Porčiču, Jakob Kli-nar, posestnik v Smolincih, Fr. Šlaber, v Mali vesi in Anton Fras, posestnik v G. Voličini. Da so ti možje vsi vrli domoljubi, ni nam ne treba še dostaviti.
(Šolsko društvo.) Odbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je odločil katol. podpornemu društvu v Celju za tamošnjo dekliško šolo 300 gld. Isti odbor pripravlja vrhu tega še za dve drugi šoli v slov. občinah podporo v denarjih.
(V p o k o j en j e.) G Adolf' Bakes, pristav c. kr. okr. sodnije v Slov. Bistrici stopil je v stalni pokoj.
(Imenovanje.) Na mesto komisarja c. kr. okr. glavarstva v Celju pride gosp. dr. M. Gstettenhofer, doslej pri c. kr. namestniji v Gradcu.
(Pozor.) Gospodarji, ki imate v hlevih govejo živino in konje skupaj, pazite, da se vam ne prigodi taka nesreča, kakor se je pri-godila nečemu posestniku v Št. Janžu na Vinski gori. Pri njem je namreč konj volu, ki je v njegov žleb po krmo segel, jezik odgriznil.
(Dež. gimnazija.) Kakor je znano, je na Ptuju nižja gimnazija. Njo zdržuje dežela ter jo le-ta šola stane letos 8842 gld.
(Nevarna igra.) Pri sv. Janžu je hla pec J. Obrezek našel revolver ter ga je nameril na 4 leta staro dekletce svojega gospodarja. V tem pa se mu revolver izproži in dekle se zgrudi mrtvo na tla.
(Smrtna kosa.) V unem tednu so pri Veliki nedelji tri zakonske pare pokopali. Umrli so vsi v teku treh dni in leže sedaj po vrsti v treh grobih na tamošnjem pokopališču.
(Redka starost.) V Gyula-Fehervaru na Erdeljskem je uni teden umrl mož, ki je bil že leta 1816 pri vojakih. Doživel je v svojih 112 letih marsikaj, najbolj pa se je ponašal s tem, da je bil kedaj s cesarjem Francem govoril.
(Požar.) V noči 14. t. m. je v Pečuhu zgorela velika železniška tovarna. Stala je še le 5 let in sedaj je iz nje le pepel. Škode ima železnica za 300.000 gld.
(Velika tatvina.) Abraham Diamant je bil strežaj še le 14 dni pri neki gospej v Ljubljani, a to mu je bilo dovolj, da je izvohal,
kje shranjuje gospa denar in druge dragocene reči. Uni tjeden je bila pa gospa šla na večer z doma in Abraham je hitro segel po njenih denarjih, kacih 44.000 gold. ter je popihal iz Ljubljane. Mož pa ni imel v tem do konca sreče ter sta ga žandarja že na Pragerskem zajela. Odvedla sta ga nazaj v Ljubljano in našli so še ves denar pri njem.
(Bauernverein.) Zadnja naša opazka
0	knjiži bauernvereina, katero je gosposka zasegla, vjezila je hudo „D. Wacht" v Celju in ona se dela, kakor da ve več o njej, kakor pa mi. No kdor pozna njo in bauernvereinske moževe, verjame ji to rad, mi pa vzprejmemo radi od nje zatrdilo, da one knjižice ni konfiskacija zadela zavoljo kat. cerkve. Enak posel oskrbuje itak kakor po naročilu cela tolpa nemškolibe-ralnih listov in lističev po kopitu „D. Wacht".
(Učiteljsko društvo.) Učitelji Ptujskega okraja so imeli dne 13. t. m. občni zbor svojega društva. V novem odboru so ti le gg.: Nadučitelj Franc Žiher, predsednik, učitelj Fr. Suher, namestnik, učitelja France Megla in Ivan Strelec, zapisnikarja, učitelj J. Kaukler, blagajnik, učitelj Ant. Porekar, arhivar in nad-učitelja J. Robic in A. Vidovič ter učitelj T. Romih, odborniki.
(Črna vojska.) Postavo o črni vojski imamo sedaj že tudi v slov. jeziku. Izdala jo je znana pisateljica g. Jos. Jurik. sedaj v Slov. Gradcu. Oblika je prijazna, tudi jezik še kolikor toliko velja, toda tiskarskih pomot le mrgoli v knjižici. Ona šteje 16 malih strani in stane 12 kr. Take, kakor je sedaj knjižica, pa ne priporočamo nikomur.
(Z a^ družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Žnidarič 12 fl , Hernah 11 fl., Naprud-nik 2 fl., Voh, Flek Aškerc in Rančigaj po
1	gold.
Listič uredništva: 6.? v Ločah: Pisma brez imena devaino brez usmiljenja v koš, tako tudi Vašo. Kaj pa černo s 40 kr., ki ste jih priložili? — G. M. P. v Srom-Ijah: Iz Vašega dopisa povzamemo nekaj brž, ko dobimo časa za to, 1 gld. damo pa upravništvu za naročnino, — G. H. jun.: Je preosebno, toroj pojde v koš. — G. J. M. v Kotmari vesi: V prihodnjem listu.
Loterijne številke:
V Gradcu 22. jan. 1887: 35, 72, 24, 8, 21 Na Dunaju „ „	78, 62, 59, 21, 36
Prihodnje srečkanje 29. januvarija 1887.
V lekarni pri „Zamorcu"
na Dunaju, Tuelilnuben
se dobijo vse zdravilne špecialitete in zdravila vsaki dan po pošti.	2—24
Podučiteljska služba
na trirazrednici v Cirkovcah IV. plačilnega razreda se umešča. Prosilci, nemškega in slovenskega podueevanja zmožni, naj svoje prošnje do konca februvarija 1887 pri krajnem šolskem svetu v Cirkovcah vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 24. januvarija 1887. 1-3	Predsednik.
iz dobre tiše< kateri je 3L' <8. t S S S. 48 že dovršil 3. in 4. razred realke ter je zmožen nemškega in slov. jezika, se takoj sprejme v prodajalnico z mešanim blagom. Vse drugo pove
Josip Kerman,
klobučarski mojster in agent v Stridovi, Coni: Zala.
Naznanilo.
Pri Tomažu Kranjcu, po dom. ]\laleč v Frajhamu dela se že olje.
Dela se olje vsake vrste in sicer do bin-
košti.
Za obilo obiskovanje se priporočuje
i_3	Tomaž Mraaijc.
III.	knjiga: „Žiivotopisi" str. 397,
iztis po 70 kr.
IV.	knjiga: „Različno blago"
str. 428, iztis po 1 gld. dobivate se pri izdajatelju č. g. Mih. Lendovšek-u v Makolah (Maxau bei Pöltschah.)	9-10
Prva in druga knjiga ste pošli!

P. 11.
Dovoljujem uljudno naznaniti, da sem odprl dne 17. prosinca t. 1.
odvetniško pisarno
pri sv. Lenartu v Slov. goricah v hiši gosp. M. PoliČ-a.
Z odličnim spoštovanjem
2-4	dr. Janko Leščnik.
Krajne in potovalne zastopnike
sprejema banka „Slavija" po jako ugodnih pogojih. Ponudbe pošiljajo naj se glavnemu zastopa v Ljubljani.	1-3
Rezalnice za krmo,
najboljši prileti
poroštvom za lotro ielo.
Marka UKS, širokost stočja ali žrela 21 cm. ali 8 palcev, reže v trojni dolgosti, namreč 1/4, 1/2 in 3/4 palca blizu za 10 glav živine in velja 40 gld.
Marka UMS, širokost stočja 25 cm. ali 9V2 palcev reže v čveterni dolgosti 1/4, 3/8, J/2 in 1 palec, zadostuje za 15 glav živine in velja 45 gld. Marka UGS, širokost 32 cm. ali 12 palcev reže tudi v čveterni dolgosti 3/8, 1/2 in 1 palec in je za 25 glav živine, velja pa 50 gld. Rezalnice s stopalom, tako namreč da človek, ki vloži, ob enem tudi reže, veljajo za 3 gld. več.
Razpošiljamo te rezalnice frdllUo na vsako železniško postajo na Stajarskem, Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem proti povzetju ali pošiljatvi zneska.	6—10
Wog-g- Sl liadakovits
prodajalnica železnega blaga v Celju.
zg-anjariji
Ignacija
na Florijansta trp štv. 128
v Ptuju
prideluje se slivovica, droženka, tro-pinska žganica, brinjevka, kakor tudi rosolija, žganje iz kuniine in poprove mete, rostopšin, višnjevec itd. itd.
Priporoča svojo veliko zalogo dobrih in postaranih žganic ter prosi za obilno obiskovanje.	12-12
Oznanilo«
Vseh devet letnikov „Cerkvenega glasbenika" je na prodaj. Prvih 7 letnikov je lepo vezanih, zadnja dva nevezana. Cena vezanemu letniku je 1 fl. 50 kr , nevezana veljata 1 fl.
Kdor vzame vseh devet, dobi zadnjega nevezanega po vrhu.
Pisma naj se pošiljajo pod naslovom „Cerkvenega glasbenika" poste rest. Maribor.
B* z mn0Simi spričevali več-fl iBSifl letnega delovanja v sadje-reji in vrtnarstvu 26 let star, oženjen, brez otrok, zmožen slovenskega in nemškega govora v besedi in pisavi, želi v tej stroki službo dobiti.	2-3
J. F. S. poste restante Braslovče, (Frasslau.)

S
m
B
«a a
H H M
s a H m B M
m
m ®
m
m
m
m m m m m a b a i® M H
m m H m
a «
181
a ©
B H H
let
h IS* B B h H BI m a
B BI
a ©
Na
znanje
krčmarjem, kavarjera
in
trgovcem.
hktl. za
Najfinejše žganje iz žita Najfinejša slivovica	„ „
„ droženka	„ „
Najfinejši Kuba-Rum	„ „
Najfinejše ruzulije vseh vrst „ „ Naslednje pijače razpošiljajo se v sodih z železnim obročem blizo 4 litre s poštnim povzetjem franko na vse poštne postaje v Avstriji, ne da bi prejemnik še kaj stroškov imel. Najfinejši čajski Rum iz Jsraaike 4 gld. 80 kr.
18 gld. 26 „ 38 „ 38 „ 28 „ hrastovih
„ Kuba-Rum	2 „
„ prava SirmijskaSlivovica 3 „ „ Štajerska višnjevka 3 „ brinjevka	2 „
„ kimeljnovec	2 „
Najfinejše kloštersko, Benedik-
tinar	3 „
Esenca za želodec iz gorskih zelišč, izvrstna zdravilna in okusna pijača proti bolezni v želodcu, ka-taru in krču v želodcu.
1 steklenica« poročilom, kako se rabi Vse razpošilja v obležanej kakovosti
90 60 80 90 60
80
40
grajščinska žganjarija in tovarna « Benedikta. Hertl-a b!
v Konjicah na Spodnjem Štajerskem. ¡2
Bi
5-10
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Od/?ov urad. H.
Ferk.
Tisk tiskarn« sv. Cirila. (Odgov. J, Otorepec.)
Priložena od katol. tiskovnega društva 4, štev. „Slov- Gospodarja".
1887.	27. jiiiivivjii-ijii.	140.
Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi.
Četrta knjiga.
Različno blago.
Zbral, uredil in izdal Mih. Lendovsek, župnik Makolski. 1885.
(Dalje.)
16.	„Poslednje sporočilo". Ta razpravica je odlomek iz doslej še ne natisnenega rokopisa: „Slovo duhovnim vajam na Slatini 1861", katerega je urednik dobil iz zapuščine č. prošta ptujskega dr. Jan. Vošnjaka. Solze ti poro-sijo oči, ko bereš, kako lepo in ginljivo se Slomšek poslavlja od svojih duhovnih bratov in jim priporoča vedno ljubiti te tri stvari: sv. katoliško cerkev, avstrijansko cesarstvo in našo slovensko domovino, našo besedo materno, ki nam naj draga in ljuba bo, kakor naše svetlo oko. —
17.	„Milo izdihovanje po miru" kaže, kako miroljuben je bil Slomšek, in kako dobro je vedel, da je pravo blagostanje le v mirnih časih mogoče. — Razprave 18—30. drugega oddelka namenjene so „narodnemu gospodarstvu". Da se more gospodarstvo razcvitati, treba je čas dobro porabiti. Zategadelj tudi Slomšek v 18. razpravi: „Vsakdanji račun" kaže, daje čas naše najdražje blago in da je zguba zlatega časa resnično velika. Da bi si to tem bolj zapomnili, zapoje nam prelepo pesmico o „zlatem času".
Prava kuga narodnemu gospodarstvu je vedno bolj in bolj se razširjajoče žganjepitje. To je tudi Slomšek že uvidel in se pri raznih prilikah ostro, pa lepo in podučljivo proti žganjepitju izrazil. Tako v posebni knjižici: „Cujte, čujte, kaj žganje dela 1. 1847", iz koje je vzeta 21. razprava: „Prijatli pomagajte!" v „Drobtincah" 1. 1851. „Žganje in tobak" (20. razpr. naše knjige) ; posebno pa v pastirskem listu 1. 1851., ki je v naši knjigi na str. 299.—313. priobčen z naslovom: 22. „Glas viši pastirja, s katerim želi ovarovati ljube Slovence". Jako podučno razpravljaj9 se tu ti-le žalostni nasledki „žganopije": 1. „Žganje uboža ljudi, cele rodbine, stariše in otroke nesrečne stori. . " 2. „Žganje dela nepokoj. boj in morije;"
3.	„Žganje človeku pamet jemlje, omami um in glavo toliko oslabi, da sam ne ve, kaj dela. .."
4.	„Žganje ljudi, ki ga navadno pijejo, hitro postara in jih pomori". 5. „Žganje človeku vest zaduši in luč svete vere mu ugasne..."
6. „Žganje človeški rod kvari in ljudi na duši sirote in siromake stori..." 7. „Žganje ljudi v železje hude navade zakuje in jih po ogla-jeni cesti vpelja..." Jako podučne in zanimive so tudi razprave: 19. „Potreben račun, katerega malokdo stori". (Tu je govor o veliki potrati, ki_ga provzročuje kajenje tobaka.)
23.	„Črne bukve". (Tu se razpravlja pijanost.)
24.	„Kruha, pa tudi nauka za uboge". (Lepa pripovedka, ki je ob enem zanimiv donesek k zgodovini krompirja.)
25.	„Kako se ob hudi uri obnašati ?"
26.	„O koleri nekaj". Iz opazke urednikove izvemo, da je ta razprava spisana po knjižici 1. 1831. posebej izdani z naslovom: „Prepis enega pisma gospoda fajmoštra v Babolni na Tisi na Ogerskem, v katerem pišejo ta skrbni gospod, kako so srečno zdravili tiste, katere je bolezen kolera prijela. 8° str. 8."
27.	„Bog nas varuj samomora!"
Zdravja si voščimo, zdravja želimo sebi in
drugim; kako pa naj zanj skrbimo, kaže nam lepo 28. razprava: „Bog daj zdravja!" Razpravljajo se tu štiri za zdravje posebno potrebne reči: I. Zdravi zrak. II. Zdrava jed. III. Zdrava pija. IV. Zdravo spanje. — Kako naj ima vsak kristijan svoje življenje urejeno. uči nas: 29. „Žlato ravnilo krščanskega življenja". Po pravici končuje Slomšek to razpravo, v koji nam podaja obilo prelepih naukov glede počitka, molitve, dela in za-užitka, s temi-le besedami: „Po tem zlatem ravnilu bomo srečno živeli, mirno umrli, ter bomo srečni in veseli vekomaj." „In katerikoli se potem vodilu ravnajo, mir in milost bodi nad njimi." Gal. 6, 16. Amen."
Kot nameček dodanih je na koncu tega po svoji vsebini izvrstnega oddelka še : 30. „De set dobrih nasvetov".	(Konec prih.)
Nova cerkvica sv. Dnha v Solčavi.
Iz Solčave hodijo v sosednjo Kaplo memo sv. Duha, kateremu je za pol ure oddaljen sosed „sv. Lenart" — podružna cerkev Železne Kaple na Koroškem.
Strmi hrib, na kojem je že več kakor pol-tretje sto let cerkev posvečena sv. Duhu stala, je blizo 4000 čevljev visok in ima še višje sosede pred seboj. Proti solnčnemu izhodu Raduho
nad 5000 — proti jugu Ojstrico čez 7000 — in proti jugozahodu Grintovec čez 8000 čevljev visok.
Na teh orjakih se spomladi sneg kaj rad ponudi in tudi med letom jih lahko marsika-terokrat vidiš pobeljene. To je uzrok, da na visokih Solčavskih kmetijah gostokrat žito ne dozori. Gorjanec ima precej takih let v spominu, v katerih je še zeleno žito žeti moral.
Nemara je bil ravno to uzrok, da so že davno na visokem hribu svetemu Duhu na čast kapelico postavili, koja je bila v gotiškem slogu zidana, pozneje pa so še v prostem slogu toliko prizidali, da je cerkvica postala — za takratne potrebe dovolj velika. Ona je bila, kolikor se v pismih bere — od Ljubljanskega knezoškofa posvečena. Za spomin na ono posvečenje je visela na steni lesena pobarvana tablica — a brez letnic.
V teku tolikih let se je cerkvica postarala, postala je tudi pretesna. Dolgo se je že mislilo na novo cerkvo, pa se še vedno ni dalo z delom pričeti.
Mnogo dobrih in za ta kraj prav dobrih let je poteklo in bati se je bilo slabejih časov, tako da se ostanek dobrih let povžije, preden bo nova cerkev stala.
Ti pomisleki so k delu priganjali. Ker cerkvica ni imela premoženja in je bil namen vse stroške s prostovoljnimi doneski poravnavati, ni bilo potreba nikakošnjih komisijonov.
Dne 26. majnika 1. 1884 se je zadnjikrat božja služba v stari cerkvi opravljala; prišli so tudi sosednji Korošci iz Kaple, da se od nje poslovd. Dne 28. junija istega leta je bil temelj za novo cerkvo blagoslovljen. Prišel je zid še isto jesen pod streho.
Drugo leto se je zidarko delo dovršilo. — Položen je bil tlak iz lepega domačega marmorja.
Podobar iz Celja, g. Ignac Oblak nam je po načrtih napravil 3 oltarje in prižnico, in reči se mora, da so podobe po vsem lepe, iz-lasti na velikem oltarji podobe sv. apostolov. Podobe niso pozlačene, in to vsakemu bolj do-pada.
Ker je bil stari zvonik ostal, se je videlo, da se slabo znaša poleg nove tovaršice. Prenizek je bil, omet pa je bil ves razdrapan, kakor beraček je stal poleg lepe neveste. Ker je bila že prepozna jesen, se je moralo dotično delo na prihodnjo leto odložiti. (Konec prih.)
Zlata sv. meša v Stndenicah 1. 1886.*) 1. Studenice.
Ako v Poličanah zapustiš južno železnico in se proti vzhodu obrneš, leži pred teboj ro-
*) Po naključbi zakasnjenO-	Ured.
dovitna Dravinjska dolina, ki se od todi razteza proti Ptujski gori. Ob levici tvoji vzdi-gujejo se le nizki griči, ki so do svojih vrhov z njivami ali vinogradi pokriti; a drugačen prizor je ob tvoji desnici. Četrt ure od kolodvora, na prijaznem holmcu stoji farna cerkev sv. Križa v Poličanah in v njenem vznožji Poli-čanska ves. Skoz ta kraj pelja lepa cesta na slovite Slatinske kopelje v Rogatec in v Kra-pino. Pa od vsega tega sveta ti zdaj nič ne vidiš, ker ves obzor proti jugu zakriva pred teboj stari Boč, katerega tu Lomniški jarek loči od Ljubeškega hriba in od Konjiškega gorovja Iz pravega pekla ni nobenega izhoda, pa v tem „Peklu", kjer Poličanski kolodvor leži, stoji (vsaj po leti) noč in dan mnogo izvošče-kov, ki so pripravljeni za dober denar te peljati, kamor le zapoveš. Da si pa kraj bolj na drobno ogledava, pojdeva dnes, ljubi bralec, peš v Studenice. Toraj le urno na noge! Pot naju pelja ob levem bregu lene Dravinje, ki se dela, kakor da jej se ne bi prav ljubilo v Dravo in ž njo v Črno morje. Na vsakem ovinku gleda, kako li bi zamogla plitvo strugo prestopiti ter se po rodovitnih njivah in travnikih razliti. Ko sva dobre pol ure sledila za tekom šumeče Dravinje, naenkrat stojiva pred praznično okinčanim poslopjem na razpotji. Z mlaji in banderci okrašen most črez Dravinjo naju nehote na svoje, — na pravo stran potegne. Obrniva se toraj od glavne ceste, ki v Makolje pelje, naravnost proti jugu. Pred nama razprostira se lepa vrsta ovenčanih hiš, a daljši razgled zakriva nama zopet že znani Boč, ki tukaj svojo plešasto glavo najviše v oblake moli. Pa glej ga starca, kako se nama dnes prijazno smehlja! A zakaj ne bi, saj že ve, da se bo dnes ob njegovem vznožji obhajala slovesnost, kakoršnje še on ni tukaj videl. Toraj le brzo dalje, da svečanosti ne zamudiva!
Sedaj stoji pred nama velikansko zidovje, deloma pomalano, deloma pobeljeno — vse pa olepšano z mlaji, venci in zastavami, izmed katerih se papeška dvobojnica posebno odlikuje. Stopiva skoz vhod ali velika grajska vrata na prostorni cerkveni trg! Ob desnici naju obdaja visoko zidovje, pred nama stoji častitljiva cerkev z ostarelim zvonikom, ob levici na visokem griči razvaline starega grada nad nama v nebo štrle. Pa še nekaj posebnega zdaj tu zapaziva! Glej tu ob vznožji starega grada je mala kapelica, izpod katere izvira bister studenec, ki se izteka v mali ribnik, od koder se potem v Dravinjo izliva.
Kako je to mično, praviš, kako je to lepo! Ali mari tudi veš, kolik pomen da ta studenec ima? To je oni „milostni studenec", po katerem nosi ta cerkev in to zidovje, da — ves ta kraj že starodavno ime: Studenice, nemški so ga krstili: „Gnadenbrunn".
Gotovo bi o tem milostnem kraju rad več izvedel. Poslušaj, kar g. Majhen v Lapajnejevi „Zgodovini" o tem studencu in o Studenicah piše. Prvo cerkvico pri tem, preblaž. Devici Mariji posvečenem studencu dala je pozidati
I.	1214 plemenita gospa Zofija, hči gospoda Rogaškega, soproga Riharja, gospoda Seneškega. Ta mala cerkvica dobila je v latinskem jeziku ime „fons gratiae", (nemški: Gnadenbrunn) slovenski : Studenice, od ravnokar omenjenega studenca.
Po smrti svojega moža dala je Zofija tukaj pri tem studencu 1. 1237. sezidati samostan za nune iz reda sv. Dominika; Krški škof Dietrich
II.	pozidal je pa na svoje stroške nunam tukaj leta 1277. novo cerkev, ki še sedaj stoji. Ge-neralvikar Oglejski Odorisij, škof petenski je to cerkev še le 1. 1309. „sv. trem Kraljem" na čast posvetil ali konsekriral. V dolgi vrsti 550 let, katere je nunski samostan v Studenicah doživel, videl je mnogo veselih pa tudi mnogo bridkih ur črez se priti. Prvim svojim dobrotnikom prištevanje samostan kralje in cesarje, n. pr. Utokarja Češkega, Rudolfa Habsburškega, pa tudi druge najimenitnejše dostojanstvenike duhovenskega, kakor svetovnega stanu. Za čas turških vojsk in za čas kmet-skih uporov je imel samostan silno veliko prestajati, v dobi Lutrovih homatij bil je celo do tal ponižan, a vselej je zopet vstal in v kratkem času začel se na novo razcvitati. Vse drugače škodovala je temu starodavnemu samostanu mrzla sapa sv. cerkvi nasprotnega duha, ki je pred 100 leti brila tudi po naši mili domovini. Nekoliko samostanov po naši škofovini je tako do tal pomandral, da se v par letih ne bo več poznalo mesto, kjer so nekdaj cveteli. Tudi Studenice zadela je bila 1. 1782 silno žalostna osoda. Uboge nune Dominikanke morale so zapustiti svoje tiho zavetje ter se ali nazaj v svet podati ali, pa obleči hale redovnic celo drugega poklica.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Celja. (Podpora.) „Katoliškemu podpornemu društvu" v Celju za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. čč. gg. udje: Njih prevzv. mil. knez in škof Jakob Maksimilijan 20 gld., Toporišič Jož., žup. pri sv. Lovrencu v puščavi, 10 gld., Hrovat Paul, žup. v Št. Ju-doku, Novak Ana, pos. na Bregu, Hudovernik Leopoldina, c. kr. prist. vdova, Šmartinski fa-rani v Rožni dolini za sv. leto, Zupanič Jak., kapi. pri sv. Lovrencu, Černenšek Franc, kapi. v Loki, Stoklas Mat., dekan v Brežicah, Dr. Ipavic Gust., zdravnik v Št. Juriju, Gaberc Mart., kapi. pri sv. Magdaleni, Dr. Muršec J., prof. v pok. po 5 gld., Kmecl Urša, posest, v
Celju, 4 gld. 40 kr. Hrastel Franc, kapi. na Laškem, 4 gld., Zidanšek Jož., dv. kapi., Kralj Jož., žup. pri D. M. v p., po 3 gld., Arzenšek Mat., žup. v Grižah, Baloh Ant., pos. na vzg. Hudinji, Zorko Jan., žup. v Šmiklavžu, Šah Kari, pos. v Liscah, Škorjanc Ant., pos. na Ostrožnem, Rotnik Blaž, duh. v pok., za sv. leto, Cvenk Neža, pos., Dr. Hrašovec J ur., odv. v Slov. Gradcu, Gobec Mih., pos. na Babnem, Berglez Jau., žup. v Artičah, Špan Jožefa, na Planini, Planinšek Jož. pos. na Dobrovi, Ostrož-nik Ana, zaseb. na Sp. Hudinji, Skraber Mih., pos. na Lavi, Matko Ant.. delavec, Strauss J., pos.. Herič Terez., pos. v Celji, Pasar Mar. na Dunaju, Šoh Mat., čevlj v Liscah, Hirti Fr. benef., Stupica Mar., hiš., P. Mar. ošt. v Za-vodni, Fludernik Ana, služ., Dekorti Jož., kapi. pri sv. Križu, Kager Ferd., pasar, Mikuš Rafael, c. kr. davk. kontrolor v Šoštanji po 2 fl., 5 neimenovanih 23 fl. za sveto leto, Fišer A., kapi. na Laškem, Keržič A., katehet v Ljubljani, P. J. na Prihovi, Zupane Jan., cerkv., Caf Jak., kapi. pri sv. Magdaleni po 3 fl Več skupaj 10 fl. Bog plati vsem!
Od sv. Venčeslja. (Renoviranje al-tarja, prižnice in cerkvene ladije.) Lansko leto dobila je naša župnijska cerkev po prizadetji č. g. župnika in pO radovoljnih darovih faranov krasen kip Lurške matere božje, kateri je bil na angeljsko nedeljo pretečenega leta z veliko slovesnostjo blagoslovljen in vpo-stavljen na Marijin oltar, na mesto prejšnje že skoraj sprhnele Marijine podobe. Ta oltar pa je bil poleg drugih stranskih oltarjev doslej še zelo zapuščen in zastarel. Lepemu kipu pa spodobi tudi primeren okvir in podlaga; toraj je bilo nujno popravila potreba, kar so vsi fa-rani vže davno uvideli, toda slabe letine in razne nezgode so jim izvršitev tega dela do letos onemogočevale. Da bi se toraj Marijino svetišče prenaredilo in sploh cela cerkev prejela lepšo obleko, pogodili so se č. g. župnik glede popravka z nekaterimi strokovnjaki, ter g. Andr. Butu, zlatarju v Kostrivnici, in njegovim tovarišem prenovljenje oltarja v Kostrivnici in njegovim tovarišem prenovljenje oltarja in prižnice izročili. On je to delo v kratkem času prav po ceni lepo in hvalevredno izgoto-vil, g. Franc Radžeri pa je obok in stene cerkvene ladije okusno preslikal. Na sredi oltarja v tronu, ki ima podobo masabijelske jame, stoji mati božja Lurška, na evang. strani sv. Katarina, na desni sv. Lucija, obedve iz nova prelepo izdelani, zgoraj pa sv. Barbara. Tudi na prižnici zapazimo okusno predelane in preslikane podobe 4 sv. evangelistov in nekaj an-geljčkov. Vsi Venčesljani smo tega dela veseli, ter se lepo zahvaljujemo gori imenovanim umetnikom, katere tudi drugim župnijskem uradom gorko priporočamo. Na praznik Rožnivenske
kraljice dne 3. vinotoka 1. 1. so nam preč. g. dekan A. Hajšek blagoslovili renoviran oltar in prižnico, ter potem v lepi pridigi razlagali pomen teh obredov, česa nas podobe na oltarjih spominjajo, h čemu spodbujajo; nam podajali lepe nauke o Rožniv. kraljici, proslavljali življenje sv. Venčeslava, katerega god smo tudi ravno še le ta dan obhajali, vin nas opominjali po njegovem zgledu živeti. Se pri slovesni sv. maši so blagovolili levitirati, pa tudi večernice so z asistenco čč. gg. duhovnikov iz Htinja in Uadrama slovesno popevali. Prelepa hvala njim za ves trud! Tako ima sedaj naša prijazna farna cerkvica lep oltar Lurške Marije. Okrog tega se bomo marljivo zbirali, posebno pri šmar-nicah in zornicah, tamkaj našo ljubo Gospo z molitvami in sv. pesmimi častili ter pri njej pomoči iskali. Bog pa povrni obilno vsem dobrotnikom, ki so s svojimi milodari kaj pripomogli k olepšanju cerkve in h časti božji, posebno pa domač. g. župniku, kajti oni so pri vsem tem največ skrbi, truda in stroškov imeli. Sicer imamo še mnogo popravila pri ostalih dveh stranskih oltarjih in na cerkvenej strehi, žalibog, da nam primanjkuje za to potrebnega denarja. Zaupaje na božjo pomoč in milodarne roke blagih ljudi zgodilo se bode še to bržčas prihodnje spomladi.	Venčesljan.
Iz Gomilske pri Vranskem. (Duh. pre novljenje.) V Gomilski obhajali smo prvo nedeljo, po vseh svetnikih, stoletni obstanek naše tare. Poprej je bila podružnica v Bra-slovčah. Že pred ta dan, so možuari naznanjali, da bode drugi dan, to je v nedeljo, Go-milska praznično oblečena. Med tem bil je tudi stolp dobil znamenje veselja, ter je spodbujal farmane na praznik lepe Gomilske fare. C. g. župnik obesili so papeževo zastavo, možje oskrbeli smo štajarsko, dekleta pa narodno in fanti cesarsko, in to je bil lepi razgled s stolpa. Ravno tako posnemale so farni stolp podružnice sv. Krištof, sv. Ropert, in sv. Matevž. Far-mani smo pa tudi v ta namen pripravili nekaj daril za olepšanje cerkve, lepo monštranco v gotiškem slogu, lepi mešni plašč in velum, lepo okusni križev pot, tega smo prav veseli, ¿upniška hiša prenovila se je tudi veliko. Da se je pa ta slovesnost zamogla Bogu v čast našim dušam pa v prid, in vzveličanje izvršiti, omislili so si č. g. župnik s porazumljenjem farma-nov sv. misijon, ter so naprosili č. g. patra gvardijana v Nazarjah, da so nam poslali dva č. patra. Ona sta prevzela to težavno in častno nalogo, in njima ^so tudi drugi gospodje prihajali na pomoč. C. g. dekan iz Braslovč otvo-rili so s klicanjem sv. Duha na pomoč to cerkveno slovesnost in potem so nam s prižnice veliko zanimivega in podučljivega govorili, kar se je v teku 100 let v naši fari zgodilo in spre-
menilo. Potem so nas po stanovih razdelili, vsak stan imel je posebni dan in nauk, in potem spoved. Udeležil se je vsak stan ves. Kazal se je vsak kot prerojenega in hvaležnega; sv. zakramente prejeli so tudi takošnji, katerih se ni bilo nadjati. Sv. obhajilo prejelo jih je črez en tisoč, prihajali so tudi nekateri iz sosednjih far, posebno od Šentjurja in Braslovč. Bili smo jih prav veseli, ker so nas domačine še bolje spodbujali. Zares bili so dnevi tolažbe in milosti božje, za vsakega farmana, zatorej naj ostane nam v vednem spominu! Častitemu g. župniku domačemu in mnogozasluženemu č. g. dekQnu iz Braslovč. pa č. g. patru gvardijanu iz Nazarij, za poslana nam dva neutrudljiva č. g. patra in g. kaplanu iz Sladke gore, našemu rojaku, ki so tudi prišli v pomoč in vsem drugim, kateri ste pripomogli, da se je ta redka slovesnost v naši župniji tako lepo izvršila, se Vam iz celega srca zahvaljujemo Gomilski farmani, in Vam kličemo plačila od zgorej.	__C.
Raznoterosti.
(Stoletnica.) V cerkvi čč. oo. frančiškanov v Mariboru so imeli od nedelje do torka tridnevnico v slov. in nemškem jeziku. Obhajali so namreč stoletnico, odkar so bili čuda-delni kip M. B. prinesli iz cerkve oo. minori-tov v Dravski ulici v njih cerkev v Graškem piedmestju.
(Lepo darilo.) Sv. Oče, rimski papež so vzprejeli za novo leto preprogo, ki ima za seboj posebno izgodovino. Najžlahtniše gospe v Rimu so jo namreč izdelovale in vsaka je, ke-dar ji je 50. šiv naredila, 1 liro, to je 45 kr. po našem denarju priložila.
(Za družbo vednega češčenja) so podarile naslednje župnije: Dramlje 6 fl. 72 kr., sv. Tomaž 11 fl. 70 kr., Tinje 6 fl., sv. Lovrenc na Dravskem polji 5 fl. 76 kr., Stari trg 10 fl., Bizelj 9 fl.,vstolna cerkev v Mariboru 4 fl. 20 kr., sv. Ilj v Šalski dolini 7 fl. 40 kr., Cirkovce 15 fl. 68 kr., Jarenina 33 fl. 45 kr. sv. Ropert v Slov. gor. 5 fl. 20 kr., Slov. Gradec 8 fl., Vurberk 3 fl. 20 kr., sv. Marko 8 fl. 50 kr„ sv. Barbara v Hal. 2 fl., Zibika 8 fl. 40 kr., Spodnja sv. Kungota 6 fl., sv. Križ pri Ljutomeru 24 fl., Marenberg 9 fl. 20 kr.. cerkev sv. Alojzija v Mariboru 4 fl. 30 kr., vlč. gosp. dr. Jožef Muršec 5 fl., Prihova 18 fl. 30 kr., Mala Nedelja 7 fl., sv. Lovrenc v Slov. Gor. 11 fl., Selnica 5 fl., sv. Barbara v Halozah 1 fl. 37 kr., Kozje 4 fl., Olimje 3 fl., Nova Cerkev 15 fl. 50 kr., Marija Dobje 6 fl. 80 kr., sv. Marjeta niže Ptuja 13 fl. 16 kr., Remšnik 7 fl., sv. Vid na Planini 17 fl. 10 kr., sv. Ropert nad La-: škim 7 fl. 1.8 kr., Studenice 12 fl.
Prilaga katoliško tiskovno društvo Lavantinske škofije.