Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 2.0 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedellskn Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrslit mali oglasi po l-SO ln 2 D.večJI oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večjem p naročilu popust Izide ob 4 zjulrot razen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 /11 1 Rokopisi se ne vračajo. nefranklrana 1 Tk^vlj pisma se ne sprejemalo - Uredništva 1 telefon št. 2050, upravnlštva št. 2329 l|l Učen list s a slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul. št. 6 ./• Čekovni račun: C/ubl/ana štev. lO.OSO in tO.349 sa lnserate. Sara/evošt.7SG3. Zagreb št. 39.011. Vraga ln Dana/ št. 24.797 Nevtralna vlada Pomirjenje in utolažitev Hrvatov je cilj, K ga dosledno zasledujejo v vseh zadnjih dogodkih odločilni činitelji v državi. Vse se je storilo v ta namen, kar je brez večje škode za državo storiti mogoče. Sedanja vladna večina, ki je imela neomajno stališče tako v večini poslancev kakor v večini naroda, je kljub temu demisionirala samo, da bi Hrvatje prijeli za ponudeno roko . Tedaj je bil najvažnejši trenotek. Tedaj je bila za Hrvate največja prilika, že smo stali v prepričanju, da dobimo prvo vlado, v kateri bodo zastopani Srbi, Hrvatje in Slovenci po svojih večinskih zastopnikih. Usoda je hotela, da so Hrvatje ta trenotek prespali, kakor so prespali Vidov dan 1921. Usoda — je hotela, da je za Hrvate nastopal isti »strač-njak« kot leta 1921, Svetozar Pribičevič, in je delal tako kot kaže njegovi strasti in slavo-hlepju, ne ozirajoč se na korist in škodo Hrvatov. Pribičevič je pokopal koncentracijsko lado St. Radiča. Po strogo interpretiranih načelih demokracije in parlamentarizma ni bilo potem mo-gGče nič drugega kot obnova stare vlade. Toda pomirjenju in zadovoljitvi Hrvatov so se doprinesle še nove žrtve. V tej misli se je rodila nevtralna vlada močnih osebnosti, ki naj združijo razbiti parlament in poženo kolesje, ki se je ustavilo, v novi srečnejši tek. Nevtralna delovna vlada generala Hadžiča naj ima torej te-le označbe: delovna, zato parlamentarna, in končno vlada močnih osebnosti. Neodložljivo zakonodajno delo zahtevajo državni interesi. Zato na volivno vlado sedaj ni mogoče misliti. Tudi nevtralna vlada mora nadaljevati, kar je pripravljenega, da pride pred skupščino. Zato nevtralna vlada pri nas ne pomeni tiste velike izjeme kot kak drug tozadeven ^ojav v zgodovini. Dasi je vlada nerala, ni vlada diktatura, ampak je še vedno ustavno parlamentarna vlada. Kajti po definiciji naše ustave ni potreba, da kabinet sestavijo parlamentarci, ampak zadostuje, da so ljudje, ki imajo zaupanje parlamentarne večine za seboj. To pa bo morala imeti vlada generala Hadžiča in kakor izgleda, se bo g. generalu to posrečilo. Kajti za njegovo vlado so se v principu izjavili radikali in SLS, pogojno demokrati in dr. Spaho, proti se je izjavil samo Sv. Pribičevič, ki pa v parlamentarni kalkulaciji itak nič ne šteje, ker istočasno naglaša, da ga ne bo v parlament. Odločilni činitelji upajo s tem, da hočejo vlado neparlamentarcev, izbegniti očitku, da niso vsega storili, da se morejo Hrvati vrniti v parlament, s tem pa, da se daje tej vladi deloven značaj, se ohranjuje tudi princip parlamentarizma. Močni možje, najboljše moči so potrebne za tako delikatno nalogo. Z ljudstvom in njegovimi predstavniki bo morala delati ta vlada, dasi ima le posredno njihovo legitimacijo. Njena naloga je ustvariti pomirjenje, most k normalnim razmeram. Ko na eni strani vidimo, s kako vestnostjo in skrbjo se vladna večina trudi, da bi vse dala, vse žrtvovala ,vse storila, z vsem dokazala svojo dobro voljo, mora vsa država vedno znova strmeti, s koliko brezvestnostjo in lah-komišljenostjo na drugi strani uničuje Svetozar Pribičevič vse napore. Pribičevič je zahteval demisijo vlade. Ko se je to zgodilo, pri rešitvi krize ni hotel sodelovati. Zahteval je nevtralno vlado. Sedaj, ko je mandator nev-tralec, ki sta ga Radič in Pribičevič večkrat z imenom označevala kot primerno osebnost, sedaj ko je ta mandator že dobil pristanek večine, je zopet Sv. Pribičevič tisti, ki ga ruši! Pribičevič odklanja vsako sodelovanje z delovno nevtralno vlado. Pravi, da ne gre v parlament, čeprav tam ne bi imel nobenega opravka z bivšo večino, ampak s čisto novimi fjudmi. Pribičevič odklanja in tira položaj ua ostrino. On zahteva diktaturo, zahteva protiustavno revolucion^-no vlado brez parlamenta in proti parlamentu. Ta njegova poslednja nezakonita zahteva ga je razkrinkala do temelja. V njem vidimo sedaj predstavnika skupine, ki je večna nevarnost za jugoslovanski parlamentarizem in demokracijo. On je neprestan aspirant za mesto jugoslovanskega Mussolinija in nobeno sredstvo mu ni pregrobo, nobena državna škoda prevelika za dosego tega cilja. Toda med Jugoslovani je ideja ljudske svobode, demokracije in pp-lamentarizma doma. To ve tudi g. Hadžič in s tem računa. Zato bodo dogodki šli preko prenapetega g. Pribičeviča. Razgovori generala Hadžiča z voditelji strank in hlnboo Absolutno odklonilno stališče Svetozara Pribičeviča r Belgrad, 13. julija. (Tel. »Slov.«) Mandatar krone general Hadžič se je tekom današnjega dneva nadalje razgovarjal in vodil pogajanja z voditelji parlamentarnih skupin, da izve njihova mišljenja in razpoloženje nasproti novemu mandatarju. Najpreje je ob-iskal predsednika radikalnega kluba Vcljo V u k i č e v i č a, s katerim sc je razgovarjal od 9 do 10. Nato pa se je odpeljal v kabinet vojnega ministra, kamor jo k sebi povabil načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Antona Korošca. Sestanek je bil kratek. Dr. Korošec ni o tem sestanku dal nobene izjave. Okrog 11 je mandatar sprejel S ta n o j e v i č a, ki je časnikarjem dejal, da na ulici ne daje nobenih izjav. Zato jih je prosil, cla naj ga ne nadlegujejo. Pred sestankom z generalom Hadžičem je bil Stanojevič v avdienci pri Nj. Vel. kralju. Medtem je imel Ljuba Davidovič sestanek s svojimi poslanci v klubu. Nato je obiskal Hadžiča. O tem obisku je dejal časnikarjem sledeže: »Gospod Hadžič me je vprašal, ali bi ga stranka podpirala, če bi morebiti prišel v narodno skupščino. Dejal sem, da je to odvisno od programa, s katerim bo vlada prišla v narodno skupščino in da bomo to videli po programu. Če bodo prišli pred skupščino zakoni, za katere smo se angažirali, bomo vsekakor simpatično gledali na tako vlado. Kajti jaz ne morem vsak dan menjati svoja mnenja.« Ob 1 je bil sprejet Pribičevič, ki je časnikarjem izjavil o svojem razgovoru z generalom Hadžičem sledeče: »Gospod Hadžič me je vprašal, ali mu lahko odgovorim, da-li bi Radič in naši poslanci prišli v skupščino na delo, in ali bi v skupščini njegovo vlado podpirali. Odgovoril sem mu, da mu lahko v imenu Radičevem in svojem izjavim, da v današnjo skupščino sploh no bomo prišli, pa naj se sestavi katerakoli vlada, in da so v naših krajih, posebno v celem hrvatskem narodu smatra za žalitev, če bi ta skupščina delala. Naša želja je, da on uspe s sestavo nevtralno vlade, da pa bi ta nevtralna vlada morala takoj razpustiti narodno skupščino in izvesti svobodne volitve.« O teh svojih pogajanjih je general Hadžič ob 1 popoldne obvestil Nj Vel. kralja in mu podal poročilo. Popoldne ob 4 je general Hadžič sprejel zastopnika zemljoradnikov g. Joca Jova-novica, ki je vsako sodelovanje z nevtralno vlado a limine odklonil. V posebnem komunikeju ,ki ga je izdal zcmljoradniški klub, se jc ugotovilo stališče zemljoradnikov. Iz tega komunikeja je razvidno, da je general Hadžič vprašal Jovanovifa, ali bi bil pripravljen podpirati vlado pri delu v skupščini, posebno kar se tiče nettunskih konvencij in posojila. Zemlioradniki so odklonili vsako sodelovanje ter izjavili, da bodo najodločnejše nastopili proti taki vladi, če bi so sestavila- Ob 6 zvečer je general Hadžič sprejel poslednjega voditelja parlamentarnih skupin dr. S p a h a, ki je dal načelni pristanek za podpiranje nevtralne vlade. Htentat na načelnika favne varnosti Žiko Laziča Atentetor obstrelil Ziko laziča, potem pa trikrat ustrelil vase • Atentator se nahaja v agoniji - Atentator je makedonstvujoči • Piše se Momčilo Ivanovič? r Belgrad, 13. (Tel. Slov.) Par minut pred pol 1. je v pisarni oddelka za javno varnost bil izvršen atentat na načelnika oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu Žiko Laziča. Takrat se je načelniku Laziču po slugi prijavil srednjevelik človek, okrog 30 let star, inteligentnega izraza in lepo oblečen. Kljub temu, da je čas za sprejemanje že potekel, ga je Lazič sprejel. Ko je stopil neznanec v pisarno, je izročil Laziču neko pismo. Medtem, ko je Lazič čital pismo, je vstopivši neznanec vzkliknil: »Gospod načelnik, jaz sem prišel iz Štipa, da stalno ostanem v Belgradu.« Še preden mu je mogel Lazič dati odgovor, je neznanec segel v žep in izvlekel revolver ter oddal strel na načelnika Laziča. Načelnik La-/ič, ranjen v glavo, je takoj padel poleg svoje mize. Atentator pa je takoj oddal tri strele vase, ter tudi takoj padel na tla. V istem trenutku so se zbrali v pisarni tisti uradniki, ki so se slučajno še nahajali v ministrstvu. V kabinetu je bil še vedno notranji minister dr. Korošec, ki je takoj pohitel v pisarno. Par minut nato so načelnika Laziča prepeljali z avtomobilom v bolnico. Ravno-tako so prepeljali tudi atentatorja, ki ni kazal nobenih znakov življenja. Lazič pa je bil pri zavesti. V bolnici so ugotovili, da je Lazičeva rana lahka iu da je šla krogla nad desnim sencem, ne da bi poškodovala kak organ, in h;stopila tri centimetre nad desnim ušesom. Laziča so takoj prevezah. Po mnenju zdravnikov bo ostal v bolnici dan ali dva. Glede atentatorja so v bolnici ugotovili, da mu je šla ena krogla nad desnim očesom in izstopila iz glave dva centimetra nad levim ušesom. Kljub tej težki rani atentator še vedno diha. Stalno je v agoniji. Takoj se je uvedla preiskava. Ugotovilo se je, da se imenuje atentator Momčilo Ivanovič in da je iz štipa. Dalje, da je bolgarski emigrant, ki jt; ualj časa prebivai v naši državi. Tu se je stalno približeval našim policijskim oblastem ter se jim nudil na uslugo. Očividno je, da je bil poslan v našo državo, da pod firmo preganjanega emigranta deluje za makedonstvujušče. Nadaljua preiskava je v teku. Takoj ob 2. je notranji minister dr. Korošec po izvršenem pregledu obiskal v bolnici načelnika Laziča. Načelnik Lazič, očividno radostno presenečen, se je notranjemu ministru toplo zahvalil za njegovo zavzemanje zanj. Zvečer ob 6. je Laziča obiskal Nj. Vel. kralj. Vest o dogodku se je bliskovito razširila po Belgradu. Notranji minister dr. Korošec je takoj o njem obvestil Nj. Vel. kralja v avdienci, v katero je bil sprejet ob tri četrt na 1. Ko je odhajal iz dvora, je dejal časnikarjem: »Gotovo veste, zakaj sem bil na v dvoru. Kar se tiče atentatorjeve identitete, je dosedaj ugotovljeno samo to, da sem našel na tleh poleg njega napisano prijavnico, na kateri je bilo ime Momčilo Ivanovič iz Štipa. Preiskava je v polnem teku.« Izjava g. Laziča. — Atentator je iz Bolgarije. — Atentat je delo macedonskega odbora. — Namen: preprečiti zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Belgrad, 13. julija. (Tel. »Slov.«) Zvečer je ranjeni Lazič sprejel časnikarje in jim dal sledečo izjavo: »Poklical sem Vas radi tega, da bi bila javnost pravilno obveščena. Tokrat se je izvršil atentat ne od naših prebivalcev, marveč ga je izvršil človek, ki je bil poslan od onstran meje. Atentator ni iz štipa, kakor se je v začetku mislilo. On je to dejal, da bi si pridobil moje zaupanje. Ko je stopil v mojo sobo, sem ga pričakoval stoječ, kakor vsakega obiskovalca. Približal se je in dejal: Jaz sem iz štipa. Nič drugega ni dejal, pač pa mi je izročil neki papir. Ko sem pogledal na papir, je ustrelil iz revolverja. Cul sem strel in padel na tla. Malo se mi je zmračilo, ali takoj sem zopet prišel k sebi. Atentator je oddal še dva strela, ki me pa nista zadela. Enega je oddal na sebe. Na papirju je biio zapisano Momčilo Ivanovič. Preiskava je dognala, da je atentator po rodu iz Bolgarije in da je nedavno prišel iz Bolgarije na nezakonit način. Njegovi dokumenti so napačni. On je član macedonskega komiteja, tega razbojnl- (jeneral Hadžič, ki sestavlja novo nevtralno vlado. škega komiteja v Sofiji. Tokrat se ponovno ugotavlja, kakor vedno, da prebivalstvo iz Južne Srbije ne dela nobenih takih zločinov. Macedonska stranka vedno poudarja, da je prebivalstvo v Južni Srbiji pod težkim režimom. Temu prebivalstvu smo dali orožje predvsem radi zlikovcev, ki prihajajo z one strani. Prebivalci Južne Srbije imajo več pušk kakor vojaštvo. Tako smo se lahko ubranili lcomitskih napadov. Vsi zločini v Južni Srbiji, kakor umor generala Kovačeviča, Hadži Po-poviča, so izvršili ljudje, ki prihajajo z onstran. Tudi znana Mara Buneva, ki je prišla izvršit atentat na Prediča, je prišla iz Bolgarije. Vsi ti zločinci, ki so ubijali pri nas, na Dunaju in v Pragi, so prišli iz makedonskega komiteja. Sedaj se ti ljudje med seboj ubijajo. Vendar se vse to trpi v pravni državi- Prepričan sem, da ni to delo ljudi iz J- Srbije, ker nimajo razloga, da bi bili proti meni, ker jih vedno podpirani. To prebivalstvo jc zelo pa-triotično. Pogosto sem obiskal Južno Srbijo, kjer sem se svobodno izprehajal, kakor v Belgradu. Nihče se ni dvignil proti meni. Vsi ti zločinci prihajajo iz Bolgarije, kjer imajo svoje časopisje, ki plačuje atentatorje. Ti ljudje so sicer pod terorjem. Kadar se jim da naloga, morajo izvršiti to delo, ker sicer jih preganjajo. Oni naravnost fabricirajo ubijalce. Ta komite je gnezdo vsega zla na Balkanu. Komite je tisti, ki moti zbližanje med dvema slovanskima državama. V svojem časopisju pišejo o režimu v Južni Srbiji in ustvarjajo razpoloženje za tako strašno delo. Atentator izgleda tuberkulozen, zato se je najbrž rešil na ta način, ker itak ne bi dolgo živel, da bi postal junak.« Podrobnosti o atentatu. — Atentator sc piše Ivanov. r Belgrad, 13. jul. (Tel. Slov.) Iz uprave mesta belgrajsk^ga se je i/.dalo sledeče obvestilo : »Danes ob 12.20 se je prijavila neznana oseba načelniku oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu Žiki Laziču iu stopila v njegovo pisarno. Na Lazičovo vprašanje, kaj želi, je neznanec izjavil, da je iz Šlipa in da so prijavlja radi bivanja v Belgradu. Takoj nato je neznanec segel v žep. Namesto prošnje je vzel iz žepa revolver iu oddal na Laziča tli revolverske strele, od katerih je eden Laziča zadel v glavo. Drugi niso zadeli. En strel je oddal sebi v glavo v namenu, da bi se ubil. Po zdravniškem pregledu se je ugolo-vilo, da je Lazičeva rana lahka in da yi nevarnosti za njegovo življenje. Preiskava, ki sc je takoj uvedla, je ugotovila, da se atentator imenuje Momčilo Ivanov, da je bolgarski državljan in da je nedavno prišel iz Bolgarije na lažnjiv način v našo državo, da po naredbi macedonskega komiteja izvrši atentat na 'Z i ko Laziča. Atentator je v rokah oblasti.« Sličen komunike je izdalo zunanje ministrstvo. Dr. Korošec v avdienci r Belgrad, 13. julija. (Tel. Slov.) Notranji minister dr. Korošec je imel zvečer konferenco z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem Nato je Nj. Vel. kralj dr. Korošca sprejel v 'nljšo avdijenco. Naše občine vstajalo v korist naroda Občinski odbotr v Dol. Logatca je v svoji seji dne 12. julija podal sledečo izjavo« Pretekle dni je bil s karikaturo ministra g. dr. Antona Korošca v slovenskem dnevnika »Jutro« žaljen na nezaslišan način naš narodni predstavnik in ž njim ves slovenski narod. Ker doslej od tega lista ni bilo dano nitcako zadoščenje, bo dal zadoščenje narod sam po svojih zastopnikih, med katere moremo šteti tudi občinska predstojništva. Zato izjavljamo: Z vso dušo obsojamo podlo pisanje lista »Jutro«, ki z neprimerno ostudnostjo žali skoro ves slovenski narod ter njega predstavnika ter tako škoduje tudi na zunaj našemu narodnemu imena. Zahtevamo, da se ta izjava javno kdtflče pred ljudstvom. Občinski odbor dolenje logaški. Dalje smo prejeli med dragimi to-le izjavo: Podpisani obfinski odbor hoče pokazati svojo ogorčenost nad nesramno žalitvijo i inano ostudno sliko v >Jutra<, s katero žali našega roditelja dr. Korošca in vso Slovenijo, s tem 1. da se odborniki svečano obvežejo in zaobljubijo, da ne bodo posečali nobenega (tkala, kjer imajo »Jutro«, 2. da bodo izvajali radi nezaslišane žalitve voditelja katoliškega, slovenskega naroda vse posledice tako napram »Jutru« kakor napram vsem, ki so z njim v »vezi. S. Dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu pa izražamo neomajno zaupanje. Občinski odbor Mestni vrh pri Ptuja. Slede podpisi žnpana in občinskih odbornikov. Kako le ruski ledolomec Jrasin" reSfl Vlglleriieoo skupino v Milan, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Po 48 dnevih je sedaj ruski lomilec ledu »Krasin« rešil vse člane Viglierijeve skupine razen švedskega učenjaka Malmgrona. Poročevalec »Cor-riera della Sera« poroča iz Moskve, da so člani Viglierijeve skupine, ko so zagledali dim in jambore ladje, potom brezžičnega brzojava obvestili ladjo »Citta di Milano«, ki je potem »Krasinu« javljala pot k ponesrečencem. Ko je prišla ladja »Krasin« v njihovo bližino, se je izkrcal del ruskega vojaštva, ki so ponesrečence pripeljali na ladjo. Rešeni so bili: mornarski poročnik, ranjeni strojnik Cecioni, ki torej ni mrtev, češkoslovaški profesor Be-hoanek, navigacijski častnik Troiani in telegrafist Viaggi, Druga skupina pred rešitvijo. Ze na potu k Viglierijevi skupini je opazil kapetan »Krasina« drugo skupino ljudi na ledu, Si je živahno mahala z zastavami. Dal jim je s signali znamenja, da bo parnik najprej rešil Viglierijevo skupino in da bo na povratku rešil še drugo skupino. Ta skupina je najbrže Sora s pasjo vprego, ali pa je to morda ona skupina, ki je po nezgodi ? »Italijo« odletela dalje, Cecioni je že poslal svoji soprogi pozdravni brzojav. Vest o rešitvi je izzvala v Italiji veliko olajšanje ter se izreka srčna zahvala ruski pomožni ekspediciji. Italijanski poslanik v Moskvi se je v imenu Italije zahvalil sovjetski vladi ln ruskemu pomožnemu odboru za rešitev. Morda najdejo Amundsena? v Stockholm, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Na podlagi vesti, ki jo je prejel pomožni komite, se je pojavilo novo upanje, da bo mogoče najti italijansko moštvo, katero je po nezgodi odnesel zrakoplov dalje. Smatra se tudi za mogoče, da se Amundsen nahaja pri tej skupini. Žalostna usoda MalmgrBnova. v Moskva, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Iz poročil Italijanskih častnikov Zappija in Ma-riana izhaja, da se MalmgrSnovo truplo ni nahajalo v bližini rešenih dveh častnikov, temveč da sta Italijana prepustila Malmgrona svoji osodi na njegovo proinjo že pred več tedni, ker je imel zlomljeno roko hi zmrzlo nogo. . Malmgron je takrat še živeL Potrdila o njegovi smrti torej še ni nobenega, dasi seveda o tem ni dvomiti. Zappi je pripovedoval, da je najprej z Marianom nadaljeval pot na kopno. Radi viharja se je led lomil ter sta se v zadnjem času nahajala na ledeni plošči, ki je merila komaj par kvadratnih metrov. Dvakrat sta bila tako blizu kopne zemlje, da bi se Zappi lahko rešil t skokom, vendar pa ni hotel zapustiti Ma-riana, kateremu je noga zmrznila. »Krasin« poroča, da so Viglierijevo skupino opazili ob 10 zvečer v koči, ki so jo napravili iz Lund-bergovega letala. Viglierijeva skupina je trajno signalizirala z dimnimi bombami. »Krasin« se je oglašal s sireno v znak, da jih je opaziL Ladja se je ustavila par sto metrov pred krajem, kjer se je nahajala skupina. Skupina je lahko prišla peš do ladje, samo Cecionija so morali tovariši deloma nositi. Na krovu »Krasina« so rešenci jokali in se obenem smejali ter so objemali in poljubljali reševalce. »Krasin«, kateremu že primanjkuje premoga, si sedaj dela pot k oni skupini, ki jo je spotoma opazil nedaleč od Viglierijeve skupine. Ni še znano, ali so to pogrešani alpinci, ali ona skupina, ki je po nezgodi ostala na zrakoplovu, ali pa morda Amundsen. »Krasin« hoče potem rešiti ruskega letalca Čuhnovskega, potem pa se vrniti v Adventbay, da izpopolni zalogo premoga. Severnih krajev pa ne bo zapustil, dokler ne bo kake gotovosti o Amundsenu aH zrakoplovu. v Kodanj, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Vest, da se je »Krasinu« posrečilo rešiti poleg Malm-gronove skupine tudi Viglierijevo skupino, pozdravljajo na Norveškem z največjim veseljem. Z največjo napetostjo se tudi pričakuje, katero skupino je »Krasin« opazil med potom v bližini otoka Foyn, ki je dajala signale. Nanovo se pojavlja upanje, da bo mogoče najti Amundsena in njegove tovariše. Morda so to tudi člani ekspedicije Sora in Donghen, ali pa ona skupina, ki je ostala na zrakoplovu. Razprava d trg. pogodbi z JugcsSaitilo u avstrijskem parlamentu Z obrekovanjem nadaljujejo v svojo pogubo »Slovenski Narod «se zvija, ko gleda z obupom, kako vstaja narod proti divjemu obrekovanju svojega voditelja. Toda na umiku se tako slabo krije, da bo imel nove izgube. Laž je namreč njegovo orožje. Našemu tisku očita, da zagovarja Punišo Račiča. Nima dokaza, toda — laži, to je princip »naprednega« tiska. Povdarjamo: Puniša Račič je napravil zločin. Tn nobenega zločina še nismo zagovarjali. Noben se ne da opravičiti po nobeni moralki. Bedasto je, če zapiše »Narod«: »Zgodovina je tudi opravičila Principov čin«. Nobenega umora ne more opravitiči zgodovina, ne Ra-čičevega, no Principovega. 0 tem za nas ni debate, ker smo kristjani in priznavamo božje zapovedi. Pisec pri »Narodu« jih menda ne priznava. Povdarjamo pa, da je bilo zločinsko tndi zmerjanje in psovanje. klevetanje in obrekovanje Pribičeviževe in Radičeve koalicije. Za nas velja tudi oema božja zapoved, ki prepoveduje krasti bližnjemu čast Zlasti te pa noče poznati nasprotni tisk. Odtod strašna sumni-čenja, da je Korošec morilec, odtod brezvestna gonja proti poslancem SLS. da so sokrivi umora, odtod podtikanja, da mi zagovarjamo umor. Krivda krvi Liberalci pišejo: Dr. Korošec naj dokaže, da ni bil minister v Vukičevičevi vladi, pa bomo rekli, da ni kriv prelivanja krvi — Torej, ker je bil minister, je kriv. Ko je bil minister Sv. Pribičevič, je padla bomba proti Nj. VeL kralju. Torej je Pribičevič kriv atentata na Nj. VeL kralja. Ko sta bila v vladi Pribičevič in Žerjav, Je bil umorjen minister Draškovič — torej sta Pribičevič in Žerjav formalno in moralno kriva smrti ministra Draškoviča, brez ozira na vse tisto, kar je pisal ob umoru Stojan Protič o neposredni krivdi na Draškovičevi krvi. Ko je bil državni podtajnik v ministrstvu notranjih zadev najboljši Žerjavov prijatelj poslanec SDS Večeslav Vilder, je tekla kri v Trbovljah. G. Vilder je osebno vodil preiskavo — pa delavska kri še ni kaznovana. — Torej je poslanec SDS g. Vilder in poleg njega zopet Pribičevič in Žerjav kriv krvi v Trbovljah. Taka je po logiki demokratov krivda krvi. Za ,3utrom' seveda .Domovina* Kar smo pričakovali se je zgodilo. List, ki si je dovolil že dovolj bogokletja, prinaša tudi bogokletno sliko iz »Jutra«, sliko, ki je norčevanje iz Kristusovega trpljenja. Kot »Jutro« tudi »Domovina« dela Korošca odgovornega za prelito kri. Nobenega pametnega razloga nima zato — kje naj ga tudi vzame — toda vrhovno načelo »naprednih« listov je: Obrekuj. Ljudski sleparji so se vrgli z vso silo, da bi ljudi zbegali. Ponavlja se leto 1920., ko so pred volitvami v ustavotvorno skupščino mešali ljudi, da so mogli potem glasovati za centralizem. Danes se jim ta nakana ne bd posrečila. Enkrat se ljudi zapelje, drugič ne več. »Domovina« je že občutila naš boj, sedaj ga podvojimo. Ločili bomo slovenske hiše v poštene in tiste, ki skrivajo strup, da kužijo naše vasi. Čuvarji — pozorl Logika Korošec je notranji minister, vrhovni šef policije. V tem času abije v skupščine Račič dva Hrvata, ker ga Pernar zmerja. V Zagrebu streljajo neodgovorni ljudje na orožnike in ti streljajo, da napravijo red. Dva razgrajača sta ubita, mnogo orožnikov in drugih ljudi je ranjenih. Ker je Korošec v tem času rotranji minister, ga slovensko svobodomiselno časopisje opisuje ljudstvu kot morilca. Po takem sklepanju je bilo mnogo žu- panov morilcev. Če ubijejo v občini koga, je župan po tem sklepanju kriv, ker ima on skrbeti za red. Vsi veliki župani so morilci po tem sklepu. Zakaj, po vseh oblastih so umori, in veliki župan ima skrbeti za red in mir. Ali kakemu liberalcu še ni jasno, kako zločinska je gonja demokratov in radičevčev. Neusoeia obrekovanja .Jutra" r Belgrad, 13. jul. (Tel. »Slov.«) V tukajšnjih prosvetnih krogih je vzbudilo posebno pozornost poročilo »Jutra« o razstavi meščanske šole v Mariboru. V »Jutru« poročevalec de-nuncira samostanske šole, češ da ne polagajo zadosti pažnje na narodnostno vzgojo. Članek ni dosegel namena, kajti iz uradnih poročil je razvidno veliko narodnostno delo in prvovrstni pouk, ki ga dajejo baš samostanske šole v Sloveniji. Imenovanja in napredovanja v i;čite jski stroki r Belgrad, 13. jul. (Tel. »Slov.-) Stalnost se je priznala sledečim učiteljem in učiteljicam v ljubljanski in mariborski oblasti: Olga Koželj v Zagradcu, Cecilija Rape-Jelen ec v Krašnji, Martin Železnik v Sorici, Angela Gospodaric v Podgori, Fran Lunaček v St. Rupertu, Antonija Sedej v Čemšeniku, Marija Urbančič v St. Petru pri N. m., Antonija Preveč v Vrhu pri Sv. Treh kraljih, Franja Ko-kalj v 2vircah, Marija Kristan v Repnjah, Ivan Kopriva v Zagorju o. S., Josip Plešič v Novi Cerkvi pri Ptuju, Avgust Binder v Dolenji Bistrici, Marija Ferenčak v Trnju, Marija Volav-šek v Malincih, Julija Kadunc v Kapcah, Antonija Štokelj v Kuzdoblanju pri Murski Soboti, Ljudmila Sila v Loškem potoku, Mila Andolšek v Karlovici. — V II. 3. sta napredovala: Bernarda Zupančič, učiteljica v Dolu pri Ljubljani, Edvard Robič, učitelj v Ljubljani. V II- 4. so napredovali: Adolf Klavora v Kranju, Meta Raj-ner v Tepanjih pri Konjicah, Adolf Polanc ,v Selnici ob Dravi. V III. 3.: Sofija Herman, učiteljica ženskih ročnih del v Rajhenburgu. r Belgrad, 13. julija. (Tel. »Slov.«) Gosp. prosvetni minister je imenoval za stalno strokovno učiteljico meščanske šole v Brežicah Valerijo Ivane, na Jesenicah Hinka Klavoro, Milko Kecelj, v Krškem Jožico Premrov. V Ljubljani na II. deški meščanski šoli Maksi-mirja Rozmana. Na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani Heleno Potočnik in Marijo Melič-Lobe. V Ljubljani na IL dekliški meščanski šoli Heleno Zun in Katarino Černivec. V Ljubljani na II. dekliški meščanski šoli Franjo Rupnika. V Ribnici Cirilo Zupane. V Trbovljah Milo Bežek- V Tržiču Terezijo Dolder. V št. Vidu nad Ljubljano Ano Pečjak-Kremen-šek in Ivana Kramariča. Velika netreča na hajma?k6r-skem strelišču v Budimpešta, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se uradno sporoča, da je bilo pri včerajšnji eksploziji topa na artiljerijskem strelišču Hajmaskoru ranjenih tudi več generalov, dva polkovnika, en major in dva vojaka. Stanje nekaterih ranjencev je resno, vendar pa njihovo življenje ni v. nevarnosit. Eksplozija je nastala radi materialne napake v topovi cevi. Pri eksploziji je ves top razgnalo na kos«. Italijanski izgovori v Rim, 13. jul. (Tel .Slov.) Poloficijozna agenhira naglaša, da se vedno takrat, kadar je Italija na najboljšem potu, da se sporazume s svojimi sosedi, vmešavajo neinteresirane tretje države, ki skušajo sporazum ovirati, kakor ie bilo to pri Avstriji, tnko sedaj tudi pri Jugoslaviji. Ko je pred kratkim hotela bel-grajska vlada ratificirati nettunske konvencije, so »e pojavili francoski vplivi, ki hočejo zadevo ovirati. v Dunaj, 13. juL (Tel. Slov.) Danes je bila v poslanski zbornici razpravi ratili-.a-cija dodatnega dogovora k trgovinski pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo. Sprejet je bil predlog večine, da naj se pri izvedbi dogovora skrbi za to, da se dovolijo avstrijskim -adjerejcem vozne ugodnosti in da se pospešuje izvoz avstrijskega sadja. Zvišanje novih carinskih postavk, ki v gotovem oziru omejuje možnost avstrijske konkurence, je precej zmerno, tako da avstrijski izvoz ne bo oškodovan. Voditelj socialnih demokratov je v daljšem govoru utemeljeval odklonilno stališče stranke nasproti trgovinski pogodbL Navajal je: »Ta dodatek je sklepni kamen akcije, ki služi samo agrarnim interesom. Primer Nemčije kaže, da ni mogoče pomagati kmet-akemu prebivalstvu z visokimi agrarnimi carinami. Od zvišanja carin nima 70 odstotkov poljedelskega prebivalstva ničesar, ker pro-ducira samo v majhni meri za trg in ker kot konsument več doplača^ kakor pa zasluži s svojo produkcijo.« Eldersch se je skliceval na poslabšanje trgovinske bilance nasproti Jugoslaviji. Jugoslovanski izvoz v Avstrijo je od 1. 1925. do 1927 narastel za 42.3 milijone šilingov, v istem času pa je avstrijski izvoz v Jugoslavijo padal za 19.8 milijonov šilingov. Dodatni dogovor ne omejuje uvoza, temveč še celo zvišuje izvoz. S pogodbo se v glavnem povišuje carina na živino in meso. Dalje je Eldersch ponovno zagovarjal staro socialnim demokratom priljubljeno idejo, da naj se pospešuje domača reja živine in njena kvaliteta na ta način povzdigne. To se je sicer onemogočilo s pogodbo z Madjarsko, ki je podražiila krmila. Na ta način bo pogodba z Madjarsko in Jugoslavijo koristila samo nekaterim veleposestnikom in velikim kmetom, dočim bo ostalo prebivalstvo splošno samo obremenjeno. Zahtevo agrarcev, da se omeji uvoz živine, je označil kot predvojno sredstvo, ki je spravilo Avstrijo tudi v nesrečno svetovno vojno. Vrh-toga mora Avstrija zvišanje carine za uvoz živine in mesa plačati z zvišanjem jugoslovanskih industrijskih carin, pri katerih je posebno prizadeta železna, kovinska in električna industrija z zvišanjem za 25, 40 in 50 odstotkov. Rezultat trgovinske pogodbe z Jugoslavijo bo ta, da se željam poljedelskega prebivalstva Avstrije ne bo ugodilo in da bo posebno za male kmete nastali položaj slabši. Poljedelski minister Thaler je branil pogodbo. Avstrijsko poljedelstvo zahteva samo ono carinsko zaščito, katero invajo drage države že davno, kar je mogoče doseči samo z izboljšanjem trgovinskih pogodb. Narediti se mora celo delo, ker pred kratkim ratificirana mad-inrslcn trgovinska pogodba bi malo koristila, če bi potom dovoljenih največjih ugodnosti z jugoslovansko pogodbo blago prihajalo v Avstrijo cenejše. Argumenta, da bi se življenje podražilo, so minister n© boji. Uspešni primer carine na mleko kaže, da se zviša samo nji trg. Tudi carina na sladkor je povzročila, da ima Avstrija najboljši in najcenejši sladkor v vseh državah Srednje Evrope in da stalna narašča ploskev slakornih nasadov. "Za pitane svinje in sadje so bile doprinešene žrtve, ker za to pozicijo domača produkcija še ni zadostna. Poročevalec je na koncu še naglasa!, da je znašal uvoz žive živine iz Jugoslavije v 1.1925 samo 29.4 milijonov šilingov, v L 1927 pa že 84.2 milijonov. Ta številka kaže nevarnost za avstrijskega kmeta. v Dunaj, 13. julija. (Tel. »Slov.«) Na da-našnji seji zveznega sveta se je sklenilo, da se ne vloži noben ugovor proti dodatku k trgovinski pogodbi z Jugoslavijo, ki ga je danes sprejela poslanska zbornica. Ljut volivni boš v Grčiji v Atene, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Volivni bo) v Grški se je začel z neverjetno ostrostjo. Tako so predvčerajšnjim rojalisti zažgali v Kavali neki klubski lokal, ki je bil šele pred par dnevi posvečen. Največje razburjenje je med židovskim prebivalstvom v Solunu, per po novem vo-livnem zakonu židje ne bodo več mogli glasovati skupno z grškim prebivalstvom in bodo zgubili svoj mandat, ki je pripadal rojalistom. Jurij Streit, ki je sporočil, da pride kmalu v Atene, je poslal spomenico, v kateri označuje novi volivni red kot protizakonit. Delna kriza v Prag! v Praga, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Radi zakonskega predloga o zavarovanju privatnih nameščencev je nastala, kakor pišejo večerni »Narodni listi«, težka vladna kriza. Oba nemška ministra sta zagrozila z demisijo, če se v vladnem predlogu ne črta odstavek o ukinitvi pokrajinskih uradov. Na današnjem ministrskem svetu se je izjavilo ,da bosta nemška ministra še imela priliko pri razpravi v parlamentu, da zastopata svoje stališče. Nasprotno pa vztrajata nemška ministra pri svojem naziranju, ker gre samo za ohranitev dosedanjega stanja. Ogenj in draginja. v Budimpešta, 13. jul. (Tel. »Slov.) Vsled izredno velike vročine se je v bližini Budimpešte vžgal pašnik v obsegu 100 oralov. Vnelo se je tudi neko pšenično polje in je požar uničil 100 oralov pšenice. Ker je vročina izredno poslabšala upanje na pridelek koruze, je cena za koruzo na borzi poskočila, tako da je stara koruza že dražja, kakor pšenica, nova pa dražja kakor rž. Cena te koruze se je z v i-šala od 26 na 30 pengojev. Dunajska vremenska napoved za 14. julij: Jasno, vroče, verlno večja verjetnost neviht lokalni vetrovi. Novosadska vremenska napoved. Zelo toplo, tiho, vedro in lepo. Bati se jc majhnih neviht. Rešitev stanovanjske fcrize v Maribora Brez dvoma dosega gradbena delavnost v našem mestu letos svoj višek v poprevratni dobi. Obenem pa ne smemo pozabiti, da bi bilo v Mariboru stanovanjsko vprašanje danes že rešeno, ako bi se za socialističnega komunalnega režima 1921 do 1924 pokazalo vsaj nekaj gradbene podjetnosti. Storilo se ni čisto nič. Zato doživlja danes Maribor sramoto, da se morajo deložiranci zatekati pod oboke državnega mosta, in zato so mariborski volivci s popolno upravičenostjo pozdravili spremembo na magistratu, ki se je izvršila leta 1924. Pričelo se je čisto drugo življenje v naši komunalni prestolici, živahnejše in tvornejše, odkar je vodstvo ter iniciativa prešla na SLS. Pokazalo se je v polni meri, da ima SLS v Mariboru v svojih vrstah može, ki imajo za uresničevanje njenega naprednega in modernega ljudskega občinskega programa edino merodajno legitimacijo: pamet in srce. Mariborski občani so pokazali tem možem svoje popolno priznanje in zaupanje pri zadnjih občinskih volitvah. Če smo v Mariboru danes na tem, da bo z graditvijo delavske kolonije stanovanjska kriza domala rešena, potem je to v prvi vrsti zasluga obč. svetnikov SLS, ki je pokazala izredno delavnost ravno pri izvajanju gradbenega občinskega programa. Da se omili čimpreje stanovanjska beda, se je spočela ideja delavske kolonije Za zgradbo delavske kolonije je dovolil takratni min. za soc. politiko dr. Andrej Gosar 2 milijona Din brezobrestnega posojila. Veliko nevarnost, ki je pretila glede izplačila omenjenih dveh milijonov dinarjev, je preprečilo uspešno posredovanje Jugoslov. kluba. Ostali znesek, ki presega vsoto 2 milijonov dinarjev, pa prispeva mestna občina sama. Maribor je v naši državi prvo mesto, kjer se uresničuje misel delavske kolonije. Na Angleškem, v Nemčiji in na Holandskem je ta misel že čisto prodrla. Pred vojno že pa se je pri nas oklenil te misli z vso dušo dr. Krek. Načelo te visoke misli je, da bodi tudi dela-lavec v svoji hišici sam svoj gospodar in da imej poleg hišice še svoj vrtiček. Hišice naj bodo preproste, čedne, udobne in zdrave. Blagoslov te misli se mora takoj pokazati — lasten dom priklene delavca na družino, ki ravno danes prav veliko trpi radi nezdravih, včasih brlogom podobnih stanovanj. V takem stanovanju ne more biti sreče in zadovoljstva, vsak družinski član se ga izogiblje. Prav gotovo pa zanima vsakega Mariborčana, kajko bo izgledala delavska kolonija ki se že gradi zunaj na takozvanem Staudin-gerjevem posestvu med Betnavsko in Magda-lensko cesto. S polno paro se že dela, rado-vednejši Mariborčani pa izrabijo nedelje in praznike, da se na licu mesta prepričajo, koliko so tozadevna dela že napredovala. Načrt za delavsko kolonijo je ta, da bodo ''preko kolonije vodile poti, ki se napravijo na račun mestne občine mariborske. Te poti se bodo stekale v sredini kolonije, kjer se bo uredilo igrišče, ki ga bo obdajalo 34 dreves. Pa tudi klopi bodo, da se bodo naši kolonisti v poletnih večerih po dnevnem truda-polnem delu lahko to ali ono pomenili. V sredini pa bo stala lipa. Vsaka hišica bo imela svoj vrt, ki bo meril 63-a m po širini, 30—35—40 m pa po dolžini. Tudi bo vsak vrt lepo ograjen. Gospodinjam torej ne bo treba na trg po zelenjavo. In kako bodo izgledale posamezne hišice? Lepo pobeljene bodo seveda na zunaj; prostori sami pa v notranjosti hiše bodo čedno, toda preprosto poslikani — z enostavnimi vzorci. Na razpolago bo električna razsvetljava in plin. Vodo pa bodo imele hišne gospodinje v kuhinji. Kakor znano bo 18 hišic tipa A in 57 hišic tipa B. Hišica tipa A ima kuhinjo in 4 sobe, tipa B pa kuhinjo in 2 sobi. Temeljna ploskev pri hišici tipa B znaša 34 m2; zidovi bodo na temelju široki 45 centimetrov, v zgornjem delu pa 30 cm. V spodnjem delu bo klet s površino 8—9 ms, povrišna kuhinje pa bo 24 m3. V tako zvanem visokem pritličju bosta dve sobi: večja s površino 16 m3, manjša pa 7H m3. Višina teh sob v visokem pritličju je preračunana na 2.60 m. Nad visokim pritličjem pride pri hišicah tipa B podstrešje. In kako bodo urejene hišice tipa A? Prav tako kakor hišice tipa B samo s to razliko, da prideta nad visokim pritličjem mesto podstrešja še dve sobi z isto površino kakor ostale sobe, le višina bo pri teh dveh nadpritličnih sobah tipa A 2.20 m. Na vsako družino pride torej potemtakem 190—250 ma. Bližamo se rešitvi stanovanjske krize trdijo nekateri. Seveda računajo pri tem čas, ko bo delavska kolonija že dograjena. Prvot-mo je prevladčvalo mišljenje, naj se zgradi samo 75 hišic; število reflektantov pa je nepričakovano narastlo na 410. Sicer ne bo mogoče ustreči vsem reflektantom in postaviti kar 410 hišic, ker bi bil za to potreben kapital 21 milijonov dinarjev. Predvsem na pri-devanje občinskih svetnikov SLS je obveljala misel II. delavske kolonije, ki bo tudi štela do 85 hišic. Za zgraditev te kolonije se bo najelo posojilo 5 milijonov dinarjev. Ako se ne posreči dobiti brezobrestnega posojila, bo odplačevanje teh hišic v II. koloniji seveda radi 8% obresti nekoliko dražje kakor smo čitateljem našega lista že parkrat poročali. Če ne čisto rešena, pa vsaj gotovo znatno olajšana bo stanovanjska kriza v Mariboru, čim se 160 družin preseli v I. in II. delavsko kolonijo. S tem bo namreč naenkrat prostih 160 stanovanj. Vzporedno s to gradbeno akcijo pa gre prizadevanje mestne občine zgraditi čim več zasilnih stanovanj da se v njih naselijo mnogoštevilni deložiranci. Tozadevno pooblastilo za zgradbo tak- šnih zasilnih stanovanj ima odsek klubovih načelnikov, ki ima v to svrho na razpolago 1,000.000 dinarjev. Naj omenimo še preureditev in prenovitev stanovanjske barake zunaj za vojašnico vojvode Mišiča, kjer bo prostora za 16 družin. Ena stranka se je pred nedavnim že vselila. Ostale stranke pa se bodo vselile, čim bodo končana popravljalna dela, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Barako obdaja lep, nov visok plot. Vzporedno z gradbeno delavnostjo mestne občine gre tudi gradbena podjetnost zasebnikov ki se kaže predvsem zunaj na periferiji: v koroškem predmestju, v magdalenskem predmestju in pa v Tomšičevem drevoredu. Če se podaš na izprehod po Koroški cesti in naprej po Vrbanovi ulici, zapaziš že od daleč, da je v zadnjem času zrastla na mestu, kjer se stikata Vrbanova in Koroščeva ulica, čisto nova četrt predmestnih vil. So to prav čedne, mične vilice, katerih lastniki pripadajo v pretežni večini zastopnikom inteligenčnega sloja. Tukaj imajo svoje vilice: inž. Czernicky, ravnatelj mariborske tiskarne Detela, prof. Favai, gospa Fon, šol. upravitelj Lukman, živinozdravnik Soštarič in železničar Murko. (Še dve vili bosta do novembra pod streho. Prav posebno se odlikuje zgradba g. Accetta, ki ima skoro izgled palače. Koserjeva ulica bo vezala to novo četrt s Smetanovo ulico odnosno Koroško cesto. Drugo središče privatne gradbene podjetnosti pa je zunaj v Magdalenskem predmestju. Posebno na prostoru med Fochevo, Kettejevo, Belgrajsko in Betnavsko cesto se je v zadnjem času dvignila čisto nova naselbina, zgrajena po načelu enodružinskih hišic. Vsaka hišica ima svoj vrtiček. Gradbena delavnost se prav močno kaže ob Fochevi cesti, Kettejevi, Jelačičevi in Dušanovi ulici, kjer vstajajo lične hišne zgradbice kakor iz tal. Gradba hiš se vrši strogo po načrtu mestnega gradbenega urada. Če naj izvzamemo le posamezne stavbe, ki se bodo gradile n. pr. v Plinarniški ulici in na Tržaški cesti, potem bi mogli označiti kot tretje središče gradbene delavnosti v Mariboru Tomšičev drevored, kjer se je zgradilo v zadnjem času pet lepih vil, ki skoraj že čisto izpopolnujejo prazne parcele v gornjem delu drevoreda. Ako pojde vse po sreči, bomo potemtakem še letos imeli v Mariboru do 260 prostih stanovanj; 160 v delavskih kolonijah, kakor smo že omenili, okoli 100 stanovanj pa bo prostih v tistih stanovanjskih hišah, ki jih grade zasebniki. Jubilejni ljudski tabor v Žalcu dne 15 julija 1928. Žalec, pozdravljen! Slovensko, krščansko ljudstvo te je izbralo, da boš jutri priča ljubezni, s katero se katoliški Slovenci oklepamo svoje zemlje in njenega narodnega bogastva, da boš priča moči, s katero smo katoliški Slovenci namenjeni čuvati čistost slovenstva. Veliko nas bo, kot pričakujoč. Ne bomo prišli, da bi te učili tuje ti politične vere, niti, da bi ti hoteli vzeti katerokoli zaslug, ki jih imaš brez dvoma na slovenski samoohranitvi. Kot na svoji zemlji svobodni možje in žene bomo prišli, da se razgovorimo o naših potrebah in naši bodočnosti. Morda boš preslišal resnično slovensko pesem, ki se bo jutri v Žalcu pelp, in boš več pozornosti obrnil giasovoni, ki ne prihajajo iz grl slovenskih. Kakorkoli boš, katoliški Slovenci in Slovenke, ki pohitimo jutri k tebi, to pozdravljamo in pričakujemo, da bo naš pozdrav odgovoril dostojanstveno in s prepričane ljubeznivostjo. Spored taborskih svečanosti. Danes zvečer zagore ob nastopu mraka kresovi in streli iz mož-narjev bodo naznanili pričetek taborenja. Jutri ob 8. uri odnosno po prihodu celjskega vlaka sprejem ministra g. dr. Korošca, oblastnega predsednika dr. Leskovarja ter škofovega pooblaščenca gosp. dr. Mateka. Po sprejemu sprevod skozi Žalec na taborišče v Dobriši vasi. Na taborišču fcerkveni govor (govori teharski kaplan g. Pavel Vesenjak) in sv. maša (daruje mil. g. stolni prošt dr. Matek). Med sv. mašo pojejo združeni pevski zbori. Po službi božji ljudsko zborovanje. Po čitanju in sprejetju taborske poslanice se zborovanje zaključi s himno >Povsod Boga-. Popoldne ljudska zabava s koncertom združenega pevskega zbora in godb. Pevci in pevke! Jutri točno ob 7 zjutraj na dvorišču gostilno Janič v Žalcu skupna pevska vaja za tabor. Pridite za gotovo točno in poinoštevilno! Rediteljstvo! Vse rediteljstvo ima biti zbrano jutri zjutraj točno ob pol 6 na taborišču v Dobriši vasi. Nihče naj ne zamudi ali celo zaspi tega važnega sestanka. Tam bodo reditelji tudi dobili re-diteljske znake. Polovična vožnja. Udeleženci, ki pridejo z vlakom, naj kupijo na vstopnih postajah celi vozni listek do Žalca. V Žalcu naj listka nikakor ne oddajo, ker ga bodo rabili za brezplačni povratek do vstopne postaje, ako si bodo na taborišču priskrbeli potrdilo, da so se tabora resnično udeležili. Udeleženci, ki pridejo v Žalec z vlakom, se naprošajo, da se ne zadržujejo pred kolodvorom, temveč se takoj obrnejo na reditelje, ki jim bodo odkazali mesta na zbirališčih. Zlasti velja to za vlak, ki pride v Žalec ob četrt na 9 zjutraj. Udeležence prosimo, da so točni in da radi slede navodilom rediteljev, da se ne bo sprevod predolgo zavlekel? Dekleta! Prinesite s seboj cvetlico, zlasti vrtnice, rožmarin in nageljc. V kolikor jih ne boste same razdelile pri sprevodu, jih izročite v šotoru z napisom »Taborski znaki?, da se razprodajo. Zastave. Zastave prosvetnih društev, Marijinih družb in Orlov se zbirajo pred kolodvorom v Žalcu. Nobena zastava naj ne ostane doma. Vozovi, konjeniki in kolesarji, ki nameravajo oditi iz Celja skupno z železničarsko godbo, morajo biti najkasneje do tričetrt na 6 v Celju na Glaziji. Nova četrt ob Vrbanovi in Koserjcvi ulici. Na Studingerjevem posestvu se že gradi Delavska kolonija. Dr. V- šarabon: V New Yorku Kdor se je vozil kdaj ob Renu od Mainza do Kolna ali po Moseli od Triera do Koblenza in kdor se je vozil tudi ob reki Hudson, mi bo priznal, da je nekaj sličnosti med obema pokrajinama. Gorovje Allegnies začne prihajati od jugozapada sem, nadaljuje se na nasprotnem bregu,, vmes je vsekano Hudso-novo korito. Lepa reka, ljubka okolica, gradiči ob reki in tudi v reki, nad reko ob bregovih viseča sela, vse to ti pravi, da nisi v Ameriki, temveč v idilah Evrope. Umazani parnik ti seveda pokliče v spomin vso realno sedanjost. V jutranjih urah, s solncem prepojenih, sem se vozil ob Hudsonu. V New York sem se pripeljal; zadnji del vožnje deloma pod zemljo, deloma nad njo. Prav noter v stanovanja smo videli, kako so stanovalci vstajali in se umivali. S taksijem sem se zapeljal h g. patru Kerubinu. Bila je ravno sv. maša. Po sv. maši smo se malo pogovorili, nato sem šel h g. Žitniku na kosilo. Popoldne — to je bilo 3. junija — sem slike sortiral, zvečer sem predaval v cerkveni dvorani pod cerkvijo. New York je nekaj drugega kot Cleveland; v Clevelandu so Slovenci vsi na kupu, v New Yorku so vsi raztreseni. Če rečem New York, mislim tudi na Brooklyn in druga mesta tam. In vseeno, čeprav so tako raztreseni, se je g. patru Kerubinu v »Glasu Naroda« posrečilo, da sta spravila lepo število posluševcev skupaj. Prav dobro smo se razumeli. Večinoma so to slam-nikarji iz Domžal in iz domžalske okolice. Po mojem mnenju prav dobro zaslužijo; škoda le, da je delo sezijsko in da morajo po par mesecev počivati. Počitnice ima vsak rad; a če so ti po seziji vsiljene in če nič ne zaslužiš, ti niso prijetne. Ne rečem, da v New Yorku, a drugod delo delavce zelo izčrpa; 45 let je star, pa se ti zdi 60. Če bi mogel človek življenje tako urediti, kot bi ga rad, bi bilo najbolje, da bi živel od 20. do 40. leta v Ameriki, da bi tam zasluženi denar doma naložil in od 40. leta naprej lepo doma od njega živel. Seveda, če bi ne bilo strahu pred vojsko in negotovimi razmerr.mi. Dobro, lahko si ameriški državljan in te ne sinejo vtakniti pri nas v vojaško suknjo. A če v dveh letih ne prideš nazaj v Ameriko, zgubiš državljanstvo. Kdo bo pa hodil zmeraj tja in sem! Pol leta v Ameriki, dve leti tukaj itd., to tudi ni nič Potem pa te šikane! Ko stopiš v Ameriki s parnika doli, te živa duša ne vpraša, kdo si in kam greš. Nobene veselice ti ni treba naznaniti, nobenega predavanja, nobenih taks ti ni treba plačevati. Prost si. Pa pri nas poglej! Blizu St. Marksa, kjer sem stanoval, je trg za zelenjavo, sadje, meso itd. Misliš, da si v Neapolu ali v Varšavi, sam zid in Italijan. Govorijo pa večinoma angleško. Pozneje nekoč sem se par ur sprehajal v oni okolici, videl sem kakšnih deset ulic; vse je bilo enako, umazano, kričeče, južno, prava neapolska predmestja. Na trgu sem pogledal malo na cene; 1 citrona stane 1 dinar, 1 jajce podrug dinar, druge cene so temu primerne. Če gospodinja nima nakupovalne košare ali vreče s seboj, si jo lahko tam kupi, močne so in po ceni. Vpijejo zelo in tudi morajo; zraven tebe cestna železnica, avtomobili in konji, nad teboj nadceslna železnica v dveh oblikah — navadna in ekspresna —, ogrodje vse železno, ušesa ti hočejo revolucionirali. Ni čudno, da moraš vpiti. Že prehod čez cesto mora narediti človeka s časom nervoznega. Amerikanci ne dosežejo take starosti kot mi, statistika to dokazuje. Pojdi tja in ogleduj si to hitrost življenja in lov za denarjem, pa boš razumel. Omenil sem konje. Nevv York ima med ameriškimi velemesti razmeroma največ konj. Mesto nima prostora in je stisnjeno, vse sili v višino. Zato so »gospodarske razdalje«, če se smem tako izraziti, krajše. Smetar, ki pobira smeti, mlekar, ki vozi mleko, nima tistega širokega delokroga kot v drugih mestih, in mu je zato včasih konj bolj dobrodošel kot avto. Avto vsakih pet metrov ustaviti in zopet pognati ne gre; zato imamo rajši konja. Da so pa sicer prebivalcem Nevv Yorka domače živali malo znane, nam pravijo parki, na primer Central Park; tam vidiš govedo, ovco, kozo, perutnino, raco, gos itd. in tja jih hodijo Newyorčani gledat. Sicer bi jih nikoli ne videli. Iz razgovorov vem, da najmanj polovica NewyorČanov še ni prišla izven mesta; kje pa naj potem vidi raco, zlasti če še na trg ne pride? Pri nekaterih je življenje namreč kaj enostavno; iz delavnice domov in zopet v delavnico. Zato se tudi tujec, če se zna Ie malo orijentirati in če ni direktno na glavo padel, v kratkem v mestu bolj spozna kot večina domačinov; v splošnem namreč. Saj je povsod tako. Če bi imel pekel 100 oddelkov, bi nekdanji naš dijak Keršmanc nekega ljubljanskega profesorja poslal najrajši v najgloblji oddelek. Ta Keršmanc me je vozil 5. junija po Nevv Yorku okoli, z menoj vred patra Ke-rubina in g. Žitnika. Najbolj se mi je dopadla vožnja ob vodi, po široki aveniji, z izjemno malim številom avtomobilov, zato tem lepša. V letih 1900 do 1910 sem bil naročen na neki atletski list iz Munchena. Tam seni večkrat bral, da je središče težke atletike v Ameriki nemški newyorški atletski klub in da se vsak evropski atlet, ki pride v Ameriko, naj-prvo tam zglasi. To je prvo poglavje. Vsebina drugega poglavja je tale: Na ladji sem govoril v Nevvyorčanom o prohibiciji in o podkupljivosti ameriške policije; rekel mi je, če hočem piti izborno nemško pivo, naj grem na severno stran 54. cesle med 2. in 3. avenijo — to bom še razložil — in tam ga bom dobil, a plačal bom za vrček 25 centov (14 Din); pred vojsko 5 centov. Cene so v Ameriki poskočile od predvojnega do povojnega časa za ca. 60 odstot., zato se mi je ta povišek zdel prevelik. Vprašal sem ga, zakaj. »V Ameriki je dovoljeno 1 Vi odstotno pivo, pivo v prvi gostilni pa ima 7 odstotkov; policija je podkupljena in meži in dobi za to inežanje 12) j centov od vrčka, 12 in pol centov dobil gostilničar.« Tretje poglavje: G. Žitnik mi je pravil, da gre včasih iz svoje delavnice v neko bližnjo nemško gostilno kosit. Četrto poglavje: Ta gostilna je bila ona, kjer je bi i nemški atletski klub in ki mi jo je Amerikanec na ladji priporočil. Prav domačega sem se tam čutil in sicer zato, ker so visele po stenah vse one slike iz atletskega lista, na katerega sem bil nekdaj naročen; videl sem Luricha, Hackenschmidta, Ponsa, Aberga, Becka, moje osebne znance Tiirka, Steinbacha, Witzels-bergerja, Walza, Boldrinija itd. i Id., sploh vse, kar je v letih 1900 do 1910 v atletiki kaj pomenilo. Zamislil sem se v one lepe dunajske rase, ko smo hodili ob sredah in sobotah zvečer ročke dvigat, ko smo šli ob drugih večerih v druge klube in sem se seznanil s toliko atleti, močnih mišic in železnih živcev in najboljšega srca. / / aj/e novega Somišljenikom po Sloveniji! Boj ki čast našega naroda, njegovega voditelja dr. Korošca in naše stranke nadaljujemo, da iztrebimo iz srede svojega ljudstva zalego narodnih izdajic in da pri vseh poštenjakih preprečimo naročanje in podpiranje zločinsko pisanih protislovenskih listov. Kdor ima v sebi še kaj časti, se mora z gnusom obrniti od centralistov, ki so leta in leta uničevali Slovenijo in njen ugled, danes pa hočejo po preliti krvi priti spet do veljave. Jutrišnjo nedeljo porabite povsod sa dosego gornjega cilja. Tajništvo SLT. KOLEDAR. Sobota, 14. julija, Bonaventura, J ust. ZGODOVINSKI DNEVI. 14. julija: 1789 se je rodil slavist Franc Metelko. — 1904 je umrl bivši predsednik burske republike Pavel Kriiger. — 1905 je v Novem mestu umrl slovenski pisatelj prof. Janez Trdina. — 1913 je Romunija napovedala Bolgariji vojno. — 1883 se je položil temeljni kamen za kranjski deželni muzej v Ljubljani. 1602 se je rodil francoski državnik Jules Ma-zarin. — 1789 se je pričela francoska revolucija. Zavzetje Bastille. — 1816 se je rodil francoski orientalist Joseph A. Gobineau. ★ Javna prireditev Ljubljanskega okoliškega orlovskega okrožja v Zagorju, v nedeljo 15. avgusta. Dopoldne sprevod, sv. maša in zborovanje. Popoldne pa telovadni nastop. Zanimiv bo stafetni tek za prehodno darilo. Sodeluje rudarska godba. Polovična vožnja je dovoljena. Tozadevne izkaznice se dobijo pri orlovskih odsekih. k Zasebnim in trgovskim nameščencem. Vsled razoranili razmer med nekaterimi strokovnimi organizacijami zasebnih nameščencev, ki so hotele izrabljati zasebne nameščence v svoje politične, slovenskemu ljudstvu tuje svrhe, ter vsled žalostnega položaja našega slovenskega zasebnega in trgovskega name-ščens^ a, se je ustanovilo »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani«. Društvo je nepolitično in čisto strokovno. Sedež osrednjega odbora je v Ljubljani. Osnovana je tudi posebna ljubljanska podružnica. Opozarjamo vse tovariše in tova-rišice v Sloveniji, da se obrnejo na društvo po informacije, prijavijo svoj pristop, osnujejo edinice in podružnice. Naša strokovna organizacija mora postati najmočnejša zastopnica našega celokupnega zasebnega in trgovskega nameščenstva in mora zajeti vso Slovenijo. S prvim julijem se je društvo vselilo v svoj lokal ki se nahaja v Gledališki ulici 8, podpritličje (Ne zamenjajte z v istem poslopju se nahaja-jočo socijalistično Zvezo privatnih nameščencev Jugoslavije). Poslovne ure so v juliju vsak dan razen nedelj in praznikov od 6 do 7. zvečer. Zahtevajte pravila in informacije. Vsi dopisi naj se naslavljajo nt naslov: »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljanic ali na Gledališka ulica 8 ali pa na naslov Miklošičeva cesta 10. Pristopnina znaša enkratno Din 5, mesečna članarina pa Din 10. Tekoči račun pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. k Duhovniško imenovanje. Za župnika pri Devici Mariji v Puščavi je imenovan g. Ignacij Nadrah. Inštalacija se bo izvršila L avgusta. ★ Nova maša r Loscah. V nedeljo, 15. t. m. ob 10 bo pel v Lescah novo sv. mašo tukajšnji rojak g. Jožef Kapus. Govoril mu bo g. dr. A. Snoj. ★ Dubrovniški veliki župan upokojen. Veliki župan dubrovniške oblasti g. Kneževič je nastopil v četrtek, dne 12. t m. dopust, s katerega se ne bo več vrnil, ker je že upokojen, k V kapeli na Kofcah pod Košuto bo prihodnji dve nedelji, 15. in 22. t. m., ob desetih sv. maša, katero oskrbi župni urad v Tržiču. Na to opozarjamo številne nedeljske obiskovalce Kofc. ■k Gostovanje članov mariborskega gledališča. 14. jul. Ormož (Ognjenik); 16. jul Središče (Ognjenik); 16. jul. Cakovec (Ognjenik); 17. juL Slov. Bistrica (Ognjenik); 18. julija Žalec (Ognjenik); 19. jul. Krško (Ognjenik); 20. jul. Brežice (Ognjenik); 21. juL Trbovlje (Ognjenik); 22. Hrastnik (Scampolo); 23. jul. Domžale (Scampolo); 24 jul. Kamnik (Ognjenik). k Romarjem na bt. Viša rje. Za romanje, ki se bo vršilo dne 4. in 5. avgusta t. 1. in ki ga priredi Krščanska ženska zveza v Ljubljani, je vse pripravljeno. Čakamo le še potrdila italijanskega konzulata, da je prehod čez Hiejo dovoljen. Obvestila, kolikor bodo potrebna, bomo objavili v »Slovencu« in »Domoljubu« po 20. jul. t. L Pazite na ta obvestila. — Ker se je za to romanje prijavilo preveč udeležnikov, pripravlja Prosvetna zveza v Ljubljani drngo romanje, ki se bo vršilo dne 25. in 26. avgusta t. 1. Zaprosili smo za potrebna dovoljenja in upamo, da jih bomo dobili Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljub- ljani, Miklošičeva cesta 5 do 25. t. m. Navesti je treba ime in priimek, leto rojstva, ime očetovo in kraj stalnega bivališča. Obenem s prijavo je treba plačati Din 40 za vizum in vožnjo po Italiji, do meje plača vožnjo vsak udeleženec sam. Bo polovična. Vse prijave, Iti jih nimo mogli upoštevati za prvo romanje, smo vpisali za drugo. Kdor se romanja ne želi udeležiti, naj nam javi. — Končno opozarjamo, da ti dve romanji nista v nobeni zvezi z romanjem, ki ga je nameravalo prirediti Prosvetno društvo v Škof j i Loki in ki je bilo odklonjeno. — Prosvetna zveza 'v Ljubljani. k V osmrtnici f ge. Marije Jurše je bilo ime pomotoma tiskano Jerše. Cenj. čitatelji so pomoto itak opazili, ker je bila vest o smrti gospe Jurše pravilno priobčena v mariborskih »Novicah«. k Ozkotirne železnice preidejo v upravo sarajevske železniške direkcije. Ravnatelj državnih železnic ing. Matko Šneler se je te dni službeno mudil na konferenci v Belgradu. Izjavil je, da je prometno ministrstvo končno sklenilo, da preidejo vse ozkotirne železnice v naši državi v upravo sarajevske železniške direkcije, s čimer bo bosanskim gospodarskim krogom zelo ustreženo. * Aeroplan, ki vozi iz Celovca v Gradec, se je spustil dne 12. t. m. proti poldnevu na tla na črneškem polju pri Dravogradu. Bržkone se mu je kaj primerilo pri motorju. Po par minutah se je zopet dvignil in nadaljeval svojo pot. * Utonil je dne 9. t. m. zvečer v malem potoku v Dravogradu 3-letni J. Zupanec. Bil je brez pravega nadzorstva. k Nove luksuzne cigaro. Zagrebška tobačna tovarna ie pričela izdelovati nove luksuzne cigare »Flor de Havana« in »Perl de Cuba«. Prve bodo po 8, druge pa 7 Din kos. Tobak teh cigar bo deloma havanski, deloma kubanski, ovoj cigar pa bo iz sumatraškega tobaka. Cigare bodo prodajali v razkošnih škatljah iz cedrovine, v katerih bodo morale ležati šest mesecev, da se navzamejo njegovega vonja. Prve cigare pridejo v promet meseca septembra in bodo namenjene v prvi vrsti za izvoz, prodajale pa se bodo tudi pri nas. k Uboj radi nabora. Na Širokem bregu pri Mostarju je nastal med 20 mladeniči iz vasi Jare in Ujuriča hud prepir in pretep. Mladeniči so bili na naboru in so bili oni iz vasi Jare vsi potrjeni. Pričeli _ se bahati s tem in prezirljivo govoriti o onih ;z Uzuriča, ki niso sposobni za vojake. Med prepirom in pretepom je bil ubit mladenič Mato Bevan-da iz Jare, dva pa nevarno ranjena. Orožniki so ostale mladeniče aretirali. k Smrtna nesreča na železniški progi. V bližini Osijeka je v četrtek zjutraj našel neki železničar ob progi strahovito razmrcvarjeno truplo neznanega moškega. Policija je ugotovila, da je to 26-letni delavec Franjo Volarič, ki je bil uslužl>en pri nekem špediterju v Osi-jeku Prejšnji večer je pil v neki osiješki gostilni in je pozno zvečer krenil ob progi domov. Volarič je šel najbrže tik ob tračnicah, tako, da ga je vlak zadel od zadaj, vrgel na tir in povozil. Pri padcu je Volariču počila lobanja in so mu izstopili možgani. k Za solnčenje najboljša »Šolan treme« v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica. * Pri zaprtju, motenju prebave, gorečici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopo-čutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bučar, Stari trg. Deiva! Naročajte izvršeno Dečvo pri Propagandi Deile, Ljubljana, Kongresni trg 4. Ljubljana N0CNA SLUŽBA LEKAREN. Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. • O Poučno potovanje. 30. t. m. pride 28 angleških ljudskošolskih učiteljic na svojem potovanju po naši državi v Ljubljano, kjer ostanejo čez noč. Spored potovanja bomo objavili svoječasno. 0 Dečji dom na Mirju. Včeraj smo med brzojavnimi vestmi iz Belgrada poročali, da je gradbeno ministrstvo odobrilo kredit 300 tisoč Din za zgradbo dečjega doma na Mirju. Kakor smo se informirali, ne gre tu za kako novo zgradbo, temveč le za izpopolnitev stavbe nasproti tehnike, ki je bila prvotno namenjena za dečji dom, oziroma ambulatorij za bolne na pljučih in jo ima sedaj v najemu do junija 1. 1933. tehniška fakulteta ljubljanske univerze, ki ima v poslopju rai.nc laboratorije in predavalnice. O Nedostatki na Gradu. Kakor smo že poročali, si je pred dnevi ogledala Grad komisija občinskih svetnikov, katero ao tvorili gg. Golmajer, Šterk in dr. Lemež. Ta komisija je ugotovila razne nedostatke in je zato sedaj mestni magistrat razpisal nov komisir jonelni ogled teh nedostatkov. Ogled se bo vršil danes ob 9. dopoldne. O Oskrbovanjo voženj za izpr&znjevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski opozarja reflektante za prevzem zakupa oskrbovanja voženj za izpraz-njevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljana, da je tozadevni razglas nabit na občinski deski. Natančnejši pogoji so na vpogled pri mestnem magistratu v Ljubljani (gospodarski urad), pri vseh ljubljanskih poštah in pri pomožnem uradu Direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, v okolici pa pri občini in pošti na Viču in Mostah. O Zobni zdravnik dr. Puher ne ordinira do 15. avgusta t. 1. O Kopališče v hotelu »Slon« ostane od 16. do 31. t. m. zaprto. Pedikir in maser bo p. t. gostom kot običajno istotam na razpolago. O Za cigarete ukradel 1000 Din, Pred dnevi se je pri posestnici Jeri Sitarjevi v Zg. Šiški udinjal za hlapca France P. V žepu ni imel niti beliča za cigarete. Prosil je gospodinjo, naj mu da dva, tri dinarje na račun plače. Gospodinja je potegnila iz pepelnjaka, kjer je hranila denar, mesto v hranilnici, šop 15 tisočdinarskih bankovcev, nato pa mu dejala: »Vidiš, da nimam drobiža, potrpi malo, 1 saj ti ni treba vedno kaditil« Hlapec je res po trpel, obenem pa pogledal, kam je gospodinja zopet spravila denar. Ko se je odstranila, ej zmaknil 1000 dinarski bankovec in se napotil v mesto. Tu je naprosil enega svojih tovarišev, naj mu bankovec zmenja in mu je za to in za molčečnost poklonil 250 Din. Nato je nekaj dni veselo živel, ko pa ga je policija ujela, je bil že popolnoma suh. 0 Bakreno žico ukradli. Delavci mestne elektrarne so v četrtek zvečer napeljavali električni vod po Masarykovi cesti in pustili tam preko noči okrog 50 metrov prosto razpete bakrene žice. Ponoči so se neznani zli-kovci bakrene žice .seveda polastili in jo odnesli. Žica je bila vredna okrog 500 Din. O Poneverba. Zasebni uradnik Franc M. je bil tri leta brez službe. Po dolgem iskanju je le dobil službo pri neki ljubljanski tvrdki, ki ga je sprejela najprej za pisarja, potem pa mu je radi njegovih zmožnosti zaupala celo blagajniške posle. Toda v treh letih brezposelnosti se je M. nalezel dolgov in sedaj so upniki kar navalili nanj in zahtevali, naj jim poplača dolgove. In tako je M. segel po tujem zaupanem denarju; sprva je jemal le v majhnih zneskih, pozneje pa vedno več. Pri reviziji blagajne so ugotovili, da je izginilo na ta način 4732 Din, dočim trdi M., ki se je baje vse poneverjene zneske zapisoval, da je vzel iz blagajne le 2275 Din. M. pravi, da ni imel namena poneveriti denar, temveč ga je vzel le v skrajni sili in ga je nameraval pozneje vrniti. Kljub temu se bo moral zagovarjati pred sodiščem. O Tatvine pri tvrdki Schneider in Ve-rovšek. V skladišču tvrdke z železnino Schneider in Verovšek so v četrtek zvečer zasačili nekega delavca, ki je ravno skril dve sekiri, vredni 100 Din, pod suknjo in ju hotel odnesti Delavca so izročili policiji. Tvrdka sumi, da ji je ta delavec, ki je bil šele pred kratkim sprejet v službo, odnesel še več žer-leznine, vredne skupaj okrog 1200 Din. O Sam se je prišel prijavit. Na stražnico na Viču je prišel v četrtek 181etni kolarski pomočnik Gregor T., položil na mizo flober-tovko s petimi patronami in prosil stražnike, naj napravijo proti njemu ovadbo. Fant je namreč pred kakimi 14 dnevi streljal na domačem dvorišču s flobertovko in pri tem ranil kolarskega vajenca Franca Jenka v desni komolec. Jenko je odšel v bolnico, in ko se je vrnil, je Gregor spoznal, da je bila Jenkova poškodba prav huda. Pričela ga je peči vest in se je zato sam prijavil policiji. Pod Triglavom Tam na Gorenjskem stoji ponosni naš Triglav, tiho gleda v svet, gleda svoj narod — Slovence. — Veliko je mož, ki obožujejo to goro, toda da bi ga še kdo tako ljubil in razumel, kakor pokojni duhovni svetnik, župnik Aljaž iz Dovjega — tega ne bo. Ljubil je Triglav in vedel je zakaj. Ko stopiš v Moj-atrani iz vlaka in se podaš po dolini Vrat proti Aljaževemu domu ob šumeči Bistrici, te vodi pot sprva po gozdu. Ko pa prideš pod veličastni slap, katerega bobnenje te že od daleč pozdravlja, obstojiš nehote in oko ti obvisi na bajni sliki, ki se ti tod nudi. Cim bližje prideš Aljaževemu domu, tembolj se odpira pravi planinski svet pred teboj in ix>gled obvisi na gorskih kolosih Cmira in Stenarja, nemo, vabeče gledajo v dolino na one majhne ljudi, ki hodijo tam doli — zakaj? In tam pred seboj vidiš Triglav, kako je velik, koliko pomeni ta beseda za turista, oko ti zdrkne od vrha navzdol — severna stena — nema siva je iu vendar tako mična, tam, da tam je izdihnilo svojo dušo nekaj mladih nadebudnih ljudi — Triglav je vzel najboljše, vzel je, kar je bilo njegovega. Ko prideš do Aljaževega doma in greš proti i »Malemu Triglavu« v Vratih, zagledaš tam ined smrekami skrito krasno novo kapelico; želja pok. župnika Aljaža se je spolnila, tam med tihimi smrekami v dolini picd gorskimi velikaši stoji sedaj kapelica, o kateri je sanjal župnik Aljaž že davno. Ni Fricdlcr-tcfo ..tiarama" že po 2—3 vporabi prenovi lase na glavi, ker ustavi izpadanje las, odstrani perbaj, krhkost las in odstrani iz njih maščobo. Pri dalnji uporabi daje življenjsko sposobnost vsah-lim lasnim knreninicam in odgaja klice za močne lase tako da na plešasti glavi ponovno zrasto lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh zasiguranl Uporaba enostavna! Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji, ako ne, obrnite se naravnost na glavno zastopstvo za celo SHS: Drogeiiia »Nada" itolar i oabric Subotica feiefou 637. Velika steklenica 85 Din, mala steklenica 65 Din. bil tako srečen, da bi bil doživel, preje ga je Bog poklical k sebi; vendar pa je želja ostala živa in dne 29. julija bo nova kapelica posvečena in se bo darovala sv. maša prvič. Vabimo vse tiste, ki so že bili v Vratih, še bolj pa one, ki še niso bili; planinci naša sveta dolžnost je, da se bomo ta dan zbrani pred kapelico spomnili njega, ki je šel prezgodaj od nas, sina Triglava, župnika Aljaža. Mar f bor □ Posvetitev novega škofa. Dne 1. avgusta ob 8 se bo izvršila v tukajšnji stolnici posvetitev pomožnega škofa lavantinskega dr. Ivana Tomažiča. □ Še danes se lahko prijavite v tajništvu SLS za mesto Maribor, Koroška cesta 1, glede udeiežbe ' na jubilejnem ljudskem taboru. Somišljeniki, da nas ; bo veliko! Na kolodvoru kupiš cel vozni listek; v Žalcu dobiš potrebno potrdilo, da si se tabora udeležil, nato se pa z istim voznim listkom vračaš domov brezplačno. □ umesten predlog. Vprašanje trga postaja za Maribor vedno bolj pereče. Odkar je padla v vodo misel o monumentalni zgradbi mariborskega rotovža, ki bi se naj zgradil na Glavnem trgu na levi strani državnega mosta nasproti Veliki kavarni in za katerim bi se lahko v velikomestnem stilu ter na lepih terasah uredil moderen trg, je to vprašanje na dnevnem redu. Rešitev tega vprašanja pa ne zahtevajo samo novodobni tržni oziri živilske higije-ne, ampak predvsem razvoj mesta samega, ki se ie zadnja leta zunaj na periferiji magdalenskega predmestja mogočno razrastlo. Je pa naravno več načinov te rešitve, ki prihajajo pri tem v poštev. Kako se za zadevo zanimajo že najširše plasti naše mariborske javnosti, dokazuje misel, ki so jo sprožili nekateri naši ugledni pristaši, ki stanujejo zunaj v magdalenskem predmestju. Tozadevni predlog na merodajnem mestu se namreč glasi, da bi se za ,V. okraj uredil lastni trg. Brez dvoma je piedlog pri sedanjih razmerah umesten, saj se dan nji dan cu-jejo pritožbe od strani someščanov pet^a okraja, da imajo na trg predaleč. V prvi vrsti so seveda prizadete hišne gospodinje, ki morajo žrtvovati pri tem dragocene ure. Vsako sklicevanje na avtobusni promet gotovo ne bo držalo, ker stanujejo zunaj v petem okraju predvsem revni sloji, pri katerih igra veliko vlogo tudi najmanjši znesek. Predlog pridobiva na važnosti in umestnosti posebno radi tega, ker vstajajo zunaj na skrajni periferiji čisto nove četrti in hišni kompleksi. Imenovani predlog pa dokazuje na eni strani perečnost tržnega vprašanja v našem mestu, na drugi strani pa priča o zdravi podjetnosti naših somišljenikov v tem predmestju. □ Mestni vojaški urad radi premestive v mestno — bivšo — Kifftnannovo — hišo na Slomškovem trgu 11 za stranke dne 16., 17. in 18. julija ne bo uraaoval. □ G. Poljšaka vabijo v Ameriko. Kakor smo zvedeli, je prejel te dni g. Poljšak zanimivo ponudbo od slovenske amerikanske družbe »Vestmk«, da bi prišel v Ameriko in sicer v Milwaukee. Omenjena družba mu stavi za zdravljenje na razpolago precejšen kapital ter se zelo zanima, kako bi se dal v Ameriki razširiti in spopolniti Poljšakov sistem zdravljenja raka. Ali se bo g. Poljšak odločil v Ameriko, nam ni znano. □ Zanimivi berači. Beračenje po mestu je za mnoge postalo že običaj. Naj samo omenimo, da je po kratkem presledku zopet navalil ta rod na naše mesto. Policija ima zopet obilo posla s temi ljudmi; pri mnogoštevilnih ekspedicijah v domovinsko občino je to pač čisto razumljivo. Odkod pa se pravzaprav rekrutirajo ti ljudje? To nam jasno kaže sledeči slučaj, s katerim je imela ravnokar opravka tukajšnja policija. Po mestu je vodil te dni 81 let starega in slepega starčka Mihaela F. 12 letni dečko Elet G.; iz trgovine v trgovino ga je vodil, od stranke do stranke proseč ter pobirajoč milodare za starčka. Policija se je za omenjeni osebi začela zanimati ter je ugotovila, da ima Mihael F. jx>ročeno hčerko Alojzijo C., ki ima v Črenšovcih v Slovenski Krajini posestvice z 8 orali zemlje in ki je nagnala očeta in sina beračit. Menimo, da ni to edini slučaj te vrste in da bo treba takšnim zlorabam narediti konec. □ Kopalci pazite! So ptički, ki mislijo samo na to, kje je zbranih več ljudi skupaj, da izvajajo potem sebi v prid primerne jx>sledice. Na trgu se najdejo, na velikih zborih — vsepovsod. In kakor lansko leto so se taki-le ptički pojavili tudi letos v — kopališču. V mestnem kopališču, ob bregu, ki je otvorjeno za solnčne in zračne kopelji, je vsak dan prav rekorden obisk. Kopališki gostje spravljajo svoje stvari v kabino, ki jo zaklenejo, ključ pa skrijejo kar pod kabino. Predvčerajšnjim pa je kar na lepiem izmaknil neznanec nekemu kopališčneniu gostu 180 Din, drugemu pa uro, ki jo je pustil v kabini. Podjetni ptiček je očividno bil prav dobro poučen o tradicionalnem skrivališču ključa pod kabinami, udri v kabino ter jo jx>pihal. Tatvine je osumljen 22 letni Rupert Z., ki ga je nekoliko pozneje zalotil kopališki mojster C. v neki kabini Kopališkega gosta. Očividno je hotel jx>noviti poskus s tatvino, pa je bil pri tem nečednem poslu zasačen. Omenjeni Rupert R. ima še nekatere druge tatvine na vesti. Zato se kopališki gostje ojx>zarjajo, da pazijo na to, ker so se že lansko leto dogajale slicne tatvine. □ Policijska kronika je beležila včeraj dve aretaciji. Aretirana sta bila Peter K. radi razgrajanja in Alojzija K. radi prepovedanega povratka. — Prijave so bile pa vložene radi telesne jjoškodbe, cestno-policiiskega reda, avtomobilskega reda, telesne jioškodbe. tatvine, nevarne erožje, izgube in najdbe. Cel/e & Za nvoo 7.40, Alpine 41, Greinitz 3.50, Leykain 9.50, Trbovlje 59.50. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka 18 in 24 mm, fko vag. meja po 520. Zaključena sta bila 2 vagona. — Iščejo se hrastovi plohi, 60—100 mm, od 3 m naprej ter deske 12, 18, 24 in 48 mm. Tendenca nespremenjena. Dež pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt-: pšenica baška 78-79 kg 2% S37.50—390, nova za julij 311—312.50, avgust 305—310, moka 0 g, vag. bi fko Ljubljana, plač. po prej. 520—525, koruza nova 8S5-S37.50! rž nova, usančno blago, brez doplačila, mlevska dob. 275—280, oves baškl zdrav rešetan, promptna dob. 290—295. Tendencn slaba. Zaključkov ni bila Novi Sad. Pšenica bač. 250—255, bon 237.50— 242.50, ječmen 250—260, oves 192.50—195, koruza 290—295, moka 0 g 395-105, št. 2 385-395, št. 5 355-365, št. 6 315-325, št. 7 270- 280, št. 8 180— 190, otrobi 147.50—155. Promet: 52 vag. pšenice, 56 koruze, 10 moke, 2K ovsa, 1 ječmena, 1 otrobov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 28.96, 28.98, lakij. 28.98—29, marec »1.10, »1.16, zaklj. 31.14-31.16, rž okt. 25.24, 25.38, zaklj. 25.36 —25 «8, marec 27, 27.08. zaklj. 27.10—27.12, koru-za: Julij 29.50, 29.52, zaklj. 29.52— 28.5«, avg. 80, ' maj M, 25.84, zukii 26^4-25.86. —Q Mu ns ter ^Bodioft ^^ 8ofhuni.0ortmun|, C^is itn -V-^" X-C .Clberfeid S— ^^rffeld. ^c/df/ba/rio Scftleii 'anagen Mjlmed •\vied 'limburg omo imeli na svetu novo zanimivost; kurjeno cesto. stane dnevno najmanj 600 mark, kar znaša dnevno 12.000 mark. Izredno velike stroške ima Rusija, saj je na »Krasinu« 300 mož posadke, a na francoski reševalni križar k i »Strasbourg« je 475 mož. Vendar je med vsemi največjo žrtev doprinesla Norveška, ki je izgubila Amundsena. Ob proglasitvi razsodbe v šahtinskem procesu v Moskvi. V prvi vrsti nemški obtoženec Badstieber (z listinami pod pazduho), ki je bil pogojno obsojen na eno leto ječe; za njim (opirajoč s ena stol) oproščeni nemški inžener Meyer; na levi stoječi obtoženci (ki si pred fotografom zakrivajo obraz) in obtoženec na skrajni desni strani, so obsojeni na smrt približno 60 m pod morsko gladino. Vendar se njegov načrt ni izvršil. Sedaj se hoče lotiti >Lusitanije« neka ameriška ekspedicija, ki je opremljena z najmodernejšimi potapljaškimi pripomočki. Vsaka potapljaška obleka tehta 800 kg in je pokrita z jeklenimi in aluminijastimi luskinami. Jeklene klešče za prijemanje predmetov so izdelane s toliko tehnično dovršenostjo, da bodo mogli potapljači z njimi z lahkoto pobirati s tal tudi posamezne zlate. Gibanje rok in nog bodo urejevala posebna dvigala. S temi potapljaškimi opremami bo mogoče prodreti v globine, v katerih doslej ni mogel delati noben potapljač; saj so jih z najboljšim uspehom preizkusili že v globini 330 m. >Laurentic«. Bodreč zgled za dviganje zlatih zakladov >Lusitanije« so dali ameriški ekspediciji lepi uspehi enakega podjetja pri parniltu delo izredno olajšal. Potapljače so opremili s posebnimi sulicami, s katerimi so preiskavah blato, ki je bilo prekrilo ladjo. Na krovu spremljevalnega parnika se je nahajal galva-nometer, ki je bil s pomočjo žic zvezan s temi sulicami. Če se je bližala sulica zlatu, je galvanometer to javil, nakar so z ladje takoj opozorili potapljača, naj na tistem mestu dobro išče. Na ta način se je posrečilo, da so 1. 1922. dvignili 899 zlatih palic, 1. 1923. pa še 1050. Razen tega so potapljači dvignili celi milijon srebrnih šilingov. Zlato v palicah je bilo vsled dolge lege v vodi in blatu tako razjedeno, da je bilo podobno zarjavelemu železu in bi ga gotovo nihče ne pobral, ako bi ga našel na cesti. Zlato španske armade. Dviganje zlatih zakladov, ki so se v vojnah potopili na dno morja, je pa znano že tudi iz prejšnjih dob. Tako se je pred več Kako navdušeno zbija g- Modrijan žogo Ceccioni, Nobilov glavni inžener, ki je te dni v rdečem šotoru na polarnem ledu podlegel svojim poškodbam. Ob padcu >Italije< si je bil zlomil obe nogi. Ker ni imel zdravniške pomoči, je mora! umreti v najstrašnejših bolečinah. Ce bi bili namesto Nobila rešili njega, bi bil najbrže še okreval. ki ga Malmgreen ni želel, vladala napetost. Malmgreen in njegova spremljevalca niso dobili s seboj nobenega orožja in njuno obuvalo je bilo za to podjetje popolnoma neprimerno. Koliko stane ponesrečeni Nobilov polet? Rešilna akcija za »Italijo«, ki je stala doslej — poleg še nedognanih človeških žrtev — že par dragih letal, se nadaljuje po suhem, po morju in v zraku. Vsega je sedaj na poslu 20 letal različne veličine, ravno toliko približno je v polarnih vodah ladij, med temi dva ruska lomilca ledu. Norveška je odposlala na Spitzberge nekaj svojih najboljših Betalcev. Iz Švedske je gori 30 mož. Iz Italije so poslali samo tri letala za pomoč. Stroški za reševalno akcijo so izredno veliki. Samo švedska vlada je dovolila pol milijona mark, kar pa niti nddalfič ne ho zadostovalo, kajti samo letalo, ki je ostalo poškodovano pri rdečem šotoru, je bilo vredno 90.000 mark. Vsako izmed 20 letal, ki služijo rešilni akciji, Ali je Nobile »Italijo« namenoma uničil? >Berliner Tageblatt« je prejel od svojega posebnega poročevalca " Tromso brzojavko, iz katere se da sklepati, da se svetu še vedno prikriva vsa resnica o usodi >Itailije<. Brzojavka se glasi: Nobilovo poročilo, ki na spreten način zomolčuje važne točke, vzbuja tukaj veliko začudenje. Celo poročilo, kako se je nenadoma raztrgal ovoj zrakoplova, kako je >Ita-lia< nato treščila nizdol in kako se je pri tem odtrgala gondola, vzbuja tu samo dvome, odkar je znano, da so celo občutljivi radijski aparati ostali nepoškodovani. Vsiljuje se domneva, da je bilo vse pripravljen manever, pr katerem naj bi se rešilo vse, kar je bilo važnega — spomniti se je treba, da so malo prej prenesli v poveljniško gondolo 250 kg živil, dočim se je moral ostanek morda žrtvovati in zaradi ravnotežja prenesti na drugi konec zrakoplova. Da je Nobile imel namen, v vsakem slučaju rešiti vse svoje ljudi, je treba verjeti kot ob sebi umevno. Vedno bolj čudno se kaže tudi postopanje moštva na >Citta di Milanor. Nobile je med drugim prinesel s seboj beležnico, v kateri ima zabeležene vse brzojavke, ki jih jo odposlal od prvega dneva katastrofe. Njegov aparat za odpošiljanje ni bil niti za trenutek neuporaben. Ali »Citta di Milanoc brzojavk ni ujela ali pa jih je njena posadka zamolčala, dokler se za katastrofo ni zvedelo po amaterskem aparatu? Kot se tukaj domneva, je med Malm-greenom in Nobilom že ob zadnjem startu, »Laurenticc. Ta angleški parnik je istotako ob irski obali meseca januarja 1917 torpe-diral in potopil neki nemški podmorski čoln. Parnik je vozil iz Anglije v Ameriko za šest milijonov funtov šterlingov zlata v palicah. Razen tega je bilo na krovu v sodih za 1 milijon funtov šterlingov srebrnih dvošilinskih novcev. Ta ogromna množina plemenitih kovin je imela namen, da bi deloma v zlatu in srebru krila eno izmed vojnih posojil antan-te. Približno 20 km od Lough Swillyja je parnik zadela usoda. Takoj po vojni je dala angleška admi-raliteta razvalino »Laurenticac, ki ne leži globoko, preiskati ter je začela z dviganjem zlatih in srebrnih zakladov. 2e 1. 1918. se je posrečilo dvigniti 600 zlatih palic, katerih vsaka je tehtala 14 do 28 funtov in bila vredna 28—40 tisoč mark. Toda podmorski tokovi so položaj razvaline polagoma tako izpreme-nili, da je bilo potapljačem delo vedno težje. Razen tega so zaboji in sodi razpadli in vsebina se je pogreznila v blatu, ki je prekrilo cel parnik. Slednjič je na čisto nepojasnjiv način eksplodirala municija, ki se je nahajala na parniku iu še bolj izpremenila lego razvaline. Te neugodne okoliščine so povzročile, da so 1. 1919. dvignili samo osem palic zlata. L. 1920. so uporabili za to, da so znova dognali lego parnika, nakar so 1. 1921. dvignili nadaljnjih 30 palic zlata. Tedaj je pa iznašel neki angleški profesor elektrotehnični aparat, ki je nadaljnje Zasedeni porenski pas, ki ga namerava francoska vlada, kakor poročajo listi, takoj izprazniti, da pokaže s tem zaupanje Francije nasproti novi nemški vladi. nego 300 leti v angleško-španski pomorski bitki v zalivu Tobermory potopila z drugimi ladjami tudi zlata galeja španske armade. Lesena ladja je seveda že davno razpadla, toda njeni zlati zakladi še leže na dnu morja. L. 1910. je neki inžener zamislil poseben način, kako bi se ti zakladi dvignili. Na mestu, kjer se je galeja potopila, so nastavili močne črpalke, ki so dvigale z morskih tal blato in kar se je nahajalo v njem ter ga metale na velika sita, s katerih je blato odtekalo zopet v morje, drugi predmeti so pa ostali na sitih. Na ta način so dobili zlomljeno špansko orožje, žeblje, dele ladje — a tudi mnogo španskih cekinov. >ElisabethwiIle.< Meseca septembra 1917 je nemški pod-mornik v bližini bretonskega otoka Belle Isle torpediral in potopil belgijski parnik >Elisa-bethwille<, ki je vozil med drugim cel zaklad dragih kamnov. Razvaline tega parnika leže 75 m pod morsko gladino. Te dni je odplul iz genovskega pristanišča italijanski parnik >Artiglio«, ki hoče poizkusiti dvigniti dragulje. Ruski letalec Bakuškin, ki je poletel z lomilca ledu »Maligina«, da bi iskal Amundsena. Pri tem mu je odpovedal motor ter se je vrnil šele čez teden dni. Takoj nato se je junaški letake dvignil na drugi polet, ne da bi se bil doslej vrnil. Davek na kratka krila V mestu Amendralejo, pokrajina Bajadoi, v Španiji, imajo — kakor marsikje drugod — sušo v občinski blagajni. Zato so vedno na straži, kje bi se pokazal kak nov davčni vir. Nedavno so se domislili ženske mode in udarili davek na prekratka krila. Davčni izterjevalec hodi po mestu z merilom v roki; kjerkoli zasači žensko, ki ima krilo krajše nego veleva predpis, ji napove pristojbino, ki ni ravno visoka, in ji da izkaznico za mesec dni. Le se ženska v tem času še ni zpreobrnila k Zlati zakladi na dnu morja >Lusitania«. Blizu irske obale leži potopljena >Lusi-tania«, parnik Cunard-Line, ki jo je 7. maja 1915 potopil nemški podmorski čoln, ko je plula iz New Yorka v Liverpool. S 1300 potniki se je tedaj potopil tudi znaten tovor zlata v palicah. To zlato bi radi dvignili in načrtov za to je bilo že mnogo, a nobeden še ni bil izvedljiv. Med drugimi si je dal italijanski inžener grof Carlo Zanardi iz Pia-cenze 1. 1923. patentirati postopanje, ki naj bi potapljačem omogočilo delo v globinah, ki so jih dozdaj sodili kot nedostopne. Zanardi je trdil, da bi se dali z njegovim postopanjem dvigniti zlati zakladi »Lusitanijec, ki leži tnsrce Mariborski teater Sezona je pri kraju, vročina neznanska, denarja pa nič. Čast občini, da marljivo poliva in si človek tudi brez zdraviliških taks lahko kar na cesti privošči brezplačen tuš! Ubogo, nebogljeno dete! Dete ljubezni, pa denarja nič; dete nezakonsko — kaj pa je tebe treba bilo?! (Naše gledališče namreč.) Ko so mu botro iskali, je bilo kakor v pravljici; le da ni bila niti gospa Smrt, niti gospa Skrb, temveč moderna gospa Kriza z »bubi« ... O, vsi so odhajali... umetniki, ki so zlezli mimo Maribora navzgor, in taki, ki so zlezli navzdol, in še taki, ki so našli z odra nazaj —na galerijo; le kriza je ostala zvesta... Ubogi upravnik, ki je tudi zvesti (Bi — ne bi — bi!) Išče denar za počitniške gaže in mu dajejo bohotne kulturne nasvete... Ali ue razumete ljudje božji, da moramo imeti gledališče enostavno radi kulturne reprezentance,! (Naj si jo plača, kdor jo hoče!) Država pravi, da smo »oblasten« teater; oblast pravi, da nje teater ne reprezentira. Koga — za vraga! — reprezentira? »Oblastni« narod? — Saj ga komaj en promil zanj ve, pa še tisti promil ne verjame v reprezentanco.. Morda reprezentira slovensko dramo? — Bal Verjamete? Kaj bi se bali povedati resnico! Reprezentira garderobo »Dramatičnega društva« in gospode, gospe in gospodične, ki so tiskani na repertoarjih. E, tako smo prišii »in medias res«! Torej si ga naj L/IHVRJV/ • • • a Vidite, tu smo dospeli na visoko točko tega pisma in zdaj se začne teatralična katarza. Igravci zaslužijo vse leto pol milijona dinarjev, gledališče pa rabi eu in en četrt milijona; kdo bo plačal primanjkljaj? Igravci pravijo, da jih denar ne briga nič, tem: več le umetnost; država pravi, da da letos le okoli 300 tisoč, prihodnje leto morda nič; občina pravi, da daje itak dovolj; oblast se tudi ne navdušuje zato, da bi dala toliko kot država, pri tem pa ne bi imela niti pol te pravice pri gledališču kot država. Pač! Neko pravico imata občina in oblast: da imenujeta v gledališki sosvet — ne ustrašite se spa-ka! Saj je sosososvet! — svoje člane. Ki smejo svetovati. In imajo čast, biti cenjeni in velespoštovani med igravci; ali pa tudi ne. . Ubogo, nebogljeno in nezakonsko dete! tri očete ima in trojne alimente in še je izstradano in raztrgano. Res, bolje je biti enega očeta sin ... (Prosim, to je velika beseda, vredna, da si jo vzamete za citat ali motto; sploh ko življenjsko modrost!) Slava našim umetnikom, ki si kljub temu vži-gajo umetniški ponos, čeprav je najsijajnejša gaza v Mariboru 3000 dinarjev... Ce bi ne postal smešen, se bi odločil za nov odstavek, da se bi v njem razjokal nad Jeruzalemom: saj imamo res tudi M Boga nadarjene, tudi pridne igravce; menda tudi pisatelje; menda tudi kulturno ljudstvo — ali smo res tako napredni — joj! — da preskakujemo raz- garnah. Naroča se tudi: Uprava Križa«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Knjiga stane broš 20 Din, vezana 28 Din, v iini opremi 40 Din. Glasba in ljubezen, spisal Paul Keller, prevedel dr. Anton Kacin. Izdala iu založila Katoliška Knjigarna v Gorici. Cena 2 L. — Nemci, ki so mojstri v statistiki, so dognali, da v ljudskih knjižnicah, v bolnišnicah, sanatorijih in celo ječah, največ in najraje prebirajo knjige Paula Kellerja. Zakaj? Zato ker prinašajo Kellerjeve knjige solnce, smeh in tolažbo, podvig, svežost! Kellerja je točno označil veliki nemški pisatelj Hermann Bahr, ki pravi: »Kellerja štejemo k pičlemu krdelcu onih, danes tako redkih pisateljev, ki znajo še pripovedovati... On zna iznajti fabulo in stisniti v svoje knjige mogočno šumeče življenje. Pričujoča knjižnica prinaša duhovito novelo o kvartetu, ki krči pot napredni glasbi v majhnem mestecu. Knjiga ie vsa zasoljena s svežim humorjem, duhovita, prikazuje duhovito prijateljstvo dveh mladeničev in njuno nesrečno ljubezen, pa njun podvig v svet. Posebno pevci se bodo ob tem iskrečem se humorju prisrčno nasmejali, pa tudi uživali umetniško lepoto te zgodbe. * Moskovsko gledališče v zadnjem desetletju. V moskovskem državnem gledališkem muzeju se je pred kratkim otvorila razstava, ki je obsegala kakih 300 risb in predstavljala najvažnejše vprizoritve vseh moskovskih gledališč v letih 1917 do 1927. Razstava je pokazala, da se tudi v sedanji Rusiji največ igrajo klasiki, domači kakor tuji. Na prvem mestu stoji Ostrovski z 36 komadi, dalje Shakespeare s 14, Moliere z 9, Cehov s 7, Schiller s 6, tlugo in Ibsen vsak s 5. Med novimi ruskimi avtorji stoji Lunačar-ski z 9 komadi na prvem mestu, njemu sledijo v širokih presledkih Smolin, Romašov, Fajko in Bul-gakov. število obiskovalcev posameznih predstav se giblje med 350 (Racine) in 800 (Gorki, Romašov, Tajko in Bulgakov). V moskovskem narodopisnem muzeju se je pred kratkim otvoril vzhodno-slovanski oddelek, ki obsega Velikoruse, Ukrajince in Maloruse. Hkrati se je odprla razstava tunguške antropološke ekspedicije, ki obsega med drugim tunguško zbirko lobanj, ki je prva te vrste. * Amerikanska proslava Goetheja. Med amerikan-skimi germanisti obstoj ijo dalekosežni načrti za veliko Goethejevo spominsko svečanost v 1. 1932. Ob tej priliki nameravajo izdati zbornik, ki bo obravnaval vlogo, ki jo je imel in jo še ima Goethe v duhovnem iti kulturnem življenju Amerike. K temu bodo prispevali vsi amerikanski učenjaki, ki so se v svojem področju kakorkoli ukvarjali z Goethejem. • * Japonska gledališka turneja po Evropi. Ena najodličnejših japonskih gledaliških družb se je odločila za turnejo po Evropi. Gostovala bo v Lon- Ali ni mariborski teater že kot tip v svoji osnovi zgrešen, ko je epigon nemško-francoskih provin-cialnih teatrov za »sve i svašta«?! Kriza! Gospa Kriza! Vročina je in denarja nič. Pravijo, da Pregarc gre. Ali res? — Da Danes gre. Ali res? — Da Kovačičeva gre. In pravijo, da je neki prijatelj gledališča tri noči sedel v kavarni »Central« in tuhtal, kako bi našel rešitev za neizogibne deficite. Zjutraj tretjega jutra ie pritekel — baje! — k upravniku, (oči so mu žarele) m mu po- »Hevreka! Ali veste, kdaj bo deficit najmanjši? _ Ne. — Podaljšajte počitnice do prihodnjih počitnic!« XYZ- Slovenska religiozna lirika, antologija najlepših slovenskih religioznih pesmi, jx>meni nedvomno važen dogodek v naši književnosti, ki ga ni mogoče prezreti. Zbirka je nastala iz žive življenjske potrebe našega časa in je za duhovno rast sodobnega slovenskega človeka izrednega pomena. Zbirko ie uredil ter ji napisal prolog in epilog France Vodnik. Izšla je v založbi »Križa« in se dobi po vseh knji- donu, Parizu in Berlinu ter vprizorila japonske in kitajske komedije, med njimi delo, ki se imenuje v originalu »Hoj Lam Ki« (Klabundov nemški prevod ui igiuoiu "i iuj —----- ---------- i se zove »Der Kreidenkreis«), katerega bo v prihodnji sezoni vprizorilo tudi ljubljansko gledališče. Knfige in revlfe Časopis za zgodovino in narodopisje XXIII. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Izšel je tretji in četrti snopič te znanstvene revije s sledečo vsebino: I. Razprave obsegajo Članek dr. F. Ilešiča »Iz Vrazove slovenske literarne zapuščine« in, zanimiv »Zgodovinski pregled literarnega in društvenega življenja v mariborskem bogoslovju«, ki ga je napisal M. Munda. II. Izvestja: Kelemina I., Slovarsko gradivo. — Baš Fr., Arheološke najdbe v Slov goricah. — Glonar I A., Iz mladosti Lenarta Budizne. — Kotnik Fr., Slovenska prisega iz Hrastovca. — Glonar I. A., Iz pisem Josipa Ilašnika — Glonar I. A-, »Kolomonov žegen« in enake reči pri nas. — Ko-vačič Fr., Kdaj je nastal mariborski minoritski samostan? III Slovstvo obsega oceno nekaterih novejših del (Pitamic dr. L., Država; Orožen J., Zgodovina Celja I; Kranjec I., Zgodovina Srbov; Mravijak J., Nadžupnija in dekani.ja Vuzenica; Maribor, dna jugoslavisehe Meran; Schneeweis E., Die jugosla-visehe Volkskunde in den Jahren 1914—1924; Steska V., Slovenska umetnost I. Slikarstvo; Ca-rinthia 115, 116.) Socialni vestnilc Uredba o službenem razmerju oblastnih cesiarsev in mostni-narjev Najbolj neurejene in težke razmere po preobratu so vladale med cestarji, predvsem glede na njihove dohodke. Ze itak pičli prejemki pred vojno, mesto da bi se vsaj valorizirali, so se prevedli na dinarje in le malenkostno povišali. Le redkokdaj so znašali čez 200 Din mesečno. Tudi sicer je bilo službeno razmerje nezadovoljivo in nesigurno. Da bi se ustvarilo jasno in stalno razmerje, je izdal ljubljanski oblastni odbor uredbo pod zgorajšnjim naslovom. Službeno razmerje. Po tej uredbi so cestarji pomožno in najeto osobje za stalno vzdrževanje cest. V službo morejo biti sprejete le osebe, ki so že odslužile kaderski rok ali pa, ki so vojaščine oproščene in še niso prekoračile 40. leto starosti . Cestar mora opravljati vsa dela, ki spadajo v službo vestno in tudi izven uradnih ur, ako to zahteva neposredni predstojnik. Službeni prejemki. Cestar in mostninar ima za vršitev svoje službe pravico do plače, ki obstoja iz osnovne plače, draginjske doklade in rodbinske do-Made. Osnovna plača znaša do 5-tih službenih let Din 100 na mesec; od 5—15 let Din 200; od 15—25 let Din 300; nad 25 let dalje Din 400 mesečno. Osebna draginjska doklada znaša Din 500 mesečno, rodbinska doklada za ženo Din 50, za vsakega otroka do 14. leta Din 30. Kjer so cestarske hiše, imajo cestarji pravico do brezplačnega stanovanja in užitek do oblastnih zemljišč z vsemi prirastki in pridelki na njem, _ Prejemki za slučaj bolezni in nezgode. Ako zboli cestar (mostninar), ima pravico do osnovne plače, do osebne in rodbinske doklade za dobo 26 tednov od dneva, ko je ugotovil okrožni zdravnik bolezen. Starostna preskrbnina. Ako postane cestar (mostninar) za službo nesposoben bodisi vsled starosti ali nezgode ali bole/ni, dovoljuje oblastni odbor na posebno prošnjo starostne preskrbnine po sledeči izmeri: Po 10—15 letnem službovanju mesečno Djn 250; po 15—20 Din 300; po 25— 30 Din 350 po 30—35 Din 400; po 35—40 Din 450 po nad 40 letnem službovanju Din 500. Vdovam pripada polovica moževe preskrbnine. Istotako jim pripada tudi pravica do rodbinske doklade po Din 30 mesečno. To doklado dobivajo tudi. osiroteli otroci do 16 reta. Prestanek službenega razmerja. Službeno razmerje prestane ali s smrtjo ali pa z obojestransko odpovedjo. Odpovedni rok znaša 14 dni. Katni za kršitev slnžbe. Cestar (mosininar) ki krši svoje službeno dolžnost, je kaznovan z opominom, grajo in denarno globo. Grajo in opomin izreka neposredni predstojnik. Proti njegovi odločitvi je mogoča pritožba na oblastni odbor. Denarno kazen.pa določa oblastni odbor. Službeni prejemki po tej uredbi se začno nakazovati s 1. avgustom 1028. Prejemki se nakazujejo za nazaj. Uredba sama je pa stopila v veljavo 6. julija 1928. Dr. Valentin Rožič: 30 letna Rožnodolka (Govor ob proslavi 80 letnega obstanka Rožne doline.) Strašna potresna noč 1. 1895, m« je rodila. Ker v podrti Ljubljani za me siroto proletarsko ni bilo prostora, se me je moj edini dobri varuh blagopokojni dr. Janez Evangelist Krek usmilil ter me ponesel najprvo na Kode-ljevo, v Vodmat in Kolezijo. Od tam mo je moj skrbni boter tudi že pokojni Matevž P e r m e 1. 1898. prenesel na zeleno trato v dolini pod prijazno Marijino cerkvico na Rožniku. Trideset let že torej tukaj bivam pod varstvom Marijinim, ki me je izročila Presve-temu Srcn svojega sina v kapelici sredi Rožne doline. 30 let sem že torej stara in veliko sem med tem ie doživela in pretrpela Naj govorim, prosim, poslušajte me: 1. Trideset dolgih let ste se mučili, trpeli in tarnali z menoj. Ubijali in ukvarjali ste se noč in dan z menoj: mladi ln stari, možje in žene, dekleta in fantje. Gradili ste zame lepe hišice, dostojne, mirne domove. Kopali in delali ste zame prekope, odvajali iz mene umazano vodo, podlagah ste mi pod noge kamenje, skale in bruna, da sem mogla Iz težkega ilovnatega blata vzdigovatl utrujerie in umazane noge. Koliko utrudljivih trnjevih potov ste storili zame, ubogo zapuščeno nebogljenko, revno pastorko, ki še nisem imela domovinske pravice ne v Ljubljani — ne na Viču, preden ste mi prinesli dolgozaželjeno domovinsko pravico, da smem stalno bivati v svoji novi, lepi, čedni vasici — Rožni dolini — pod Rožnikom. Koliko ste trpeli zame, da ste mi polagoma napravili iz grdih smrdljivih mlakuž in vratolomnih jarkov čedna pota, lepe, bele ceste, lične hižne hodnike in ograje. Trpela sem glad in žejo, zlasti slednja me je zelo mučila. Toda kakor Čujem veseli glas iz bele Ljubljane, bom tudt na žejo kmalu pozabila — ker baje v najkrajšem času dobim sladke, pitne, sveže, zdrave vode iz savskih globin ljubljanskega polja. Hodila sem v temnih nočeh. In rekli ste kakor Stvarnik — naš Bog: »Bodi svetloba!« — In bila je luč — svetloba! Noči ni bilo več — bil je vedno jasni dan — pregnali ste torej temo. Vsak domačin — pa tudi tujec me je sedaj lahko še bolj natančno ogledoval in ogledal. In spoznali ste zopet prvi sami, da sem še zanemarjena. nekultivirana. Zasadili ste mi cvetočih rastlin, bujnih dreves v moje globoke grudi, zasejali v moja ledja prelepe drevorede, napravili mi ob desni in levi l#ne cvetoče vrtove in cvetlične nasade — na okna .ste mi postavili nagelček, roženkravt, rožmarin in nasuli ste mi v naročje rdečih roi. , In sedaj sem bila res zala, lepa Rožna dolina! Toda biia sem še mlada, otroška, naivna, neuka, neizobražena. Moja deca je tavala brez uka in dušne hrane okrog. In zopet ste me učili tamburice, kitare ln fanfare; vlili ste mi v srce in dušo lepih pesmi sladki vir — in zabavala in opajala sem vas z njimi — mladce in starce. Igrala in pela sem mnogokrat z vami, in vsi smo v hudih urah uživali često obupani, ravno v rajskem petju svoje čisto, neskaljeno veselje. Pa ne samo za srce, tudi za duha, za »u m a s v i 11 i meč«, za prosvetni napredek ste mi poskrbeli kot skrbna mamica in dobri oče. Prišli so nesebični govorniki — učeniki — modri iz mesta in dežele, praktiki in idealisti. In govorili so nam: iz srca za srce, iz razuma za razum, iz potrebe za potrebe, iz ljubezni za ljubezen. Naši prosvetni apostoli so bili: mladi, navdušeni akademiki, svečeniki in zdravniki, profesorji in učitelji, kmetovalci in trgovci. In poslušala sem jih zvesto Mnogo zdravih kali so pognala njih klena zrna. Zato sem jim dolžna za njih trud in delo: večno zahvalo! Zakaj pa sem danes tako močna, zdrava in brhka? Komaj osem let staro me je L 1905. peljal moj dobri boter Matevž Perme v belo Ljubljano, da se poklonim slovenskemu geniju-pesniku Prešernu. Silne množice Slovencev in vseh Slovanov so se zbrale tedaj pred Prešernovim spomenikom. Nosila sem trak z napisom: Rožna dolina. In Ljubljančani in drugi Prešernovi čestilci so me (pomotoma) krstili za Slovenko iz Korotana. Vsled moje brhkosti, čilosli in lepe narodne noše so sklepali in čutili, da se po mojih rožnodolskih žilah pretaka staroslovenska kri naših knezov županov in svobodnih kmetov iz Gosposvetskega polja. In danes — ob svoji 30 letnici — sem vesela — četudi še nisem poročena z belo Ljubljano. Toda stara devica ne bom dolgo več. . . Zato vam kličem: veselite se z menoj danes vsi Rožnodolci in vse Rožnodolke, kajti moja 30-letnica je en sam dolg, nepretrgan dan — ne praznik — trdega dela, truda, enoja in vednega boja za svoj obstanek in dostojno življenje. Moja 30-lelnica je znamenje varčevanja ln samozatajevanja ter samopomoči, katero nam je vcepil v glavo in srce naš nepozabni Evangelist Krek j>o geslu: Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog. ln Bog nam je res pomagal in vedno ob strani stal. Moja 30 letnica, ustvarjena iz dela, mi je rodila srečo in veselje. In mi Rožnodolci smo ustvarjali celih 30 let noč in dan, dan in noč, brez prestanka In brez brezspanka. Ustvarjali smo iz atomov molekile, iz molekilov telesa, nove slanice, nove hiše, nov svet — novo naselbino: današnjo Polno dolino. knko težko je bilo to ustvarjanje, nam pojasni važen aksijom učenjaka Merežkovvskija, ki se glasi: rTeije je ustvariti atom, kakor pa zruKfl solnce* Nisem bila rojena v sreči — a ravno zato imam čut in smisel za lepoto, pravico in resnico, ki so hčerke božje in rojevajo človeku pravo dušno srečo. In človeško hrepenenje po pravi dušni sreči je neutešljivo in nikdar ne miruje, kajti telesnim zahtevam človek često hitro ustreže, a duševnim (popolnoma) nikolil Zato nas čaka in j>ozdravlja oh 80letnici: Duševno delo za dušni blagor vseli Rožnodolcev. Duševna Mati — vseh mater in človeških otrok — Devica Marija z Rožnika naj vas varuje in ščiti, Srce Jezusovo, katerega simbol ste st postavili sredi svoje lične Rožne doline, naj vas na veke vzljubil Radio Sobota, 14. julija 1928. Zagreb: 20.35 Vesela glasba kvinteta. — Berlin: 22.30 Odlomki iz operet — Breslau: 20.80 Pester večer. — Praga: 21 Iz francoskih oper. Che-rubini: Uvertura k »Medea«. — Auber: Romanca iz komične opere »Fra diavolo«. — Gounod: Baletna glasba iz »Fausta«. — Bizet: Arija iz opere »Lovci biserov*. — Massenet: Operna fantazija iz »Herodias«; 22.25 Prenos koncerta iz bfnske razstave. — Leipzig: 20.15 Operetni večer. — Stuttgart: 18.45 Cerkveaie pesmi iz Alzacije; 20 Prenoe iz Baden-Bndena: Nemška komorna glasba. Pep-ping: Orgelska suita. — Roters: Kantata: Potna pisma a rt ista. — Jarneck: Glasba za orgle. — Ilauer: Komorni orntorij: »Poveličanje«; nato zabavna prireditev. — Bcrii: 22 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Koncert francoske glasbe iz Varšava — Frankfurt: 20 Koncert. Spored pod Stuttgart. — Rim: 21 Francoska glasba. Dubussy: »Izgubljeni sine, svetopisemska opera — Saint-Saens: »Samson in Dalila«, opera. — Langcnbcrg: 20.10 Vesel večer. — I)aventry: 20.30 Komorni koncert — Dunaj: 18.20 Glasbena akademija; 19.20 Rubin: stein: Sonata za čelo. D-dur; 20.0G »Zadnji pajčo-L*uk, igra v 3. dej. (Wheatley-. — Miinrhcn: 19.15 Koncert mandolinskega zbora; 20 Zabaven večer. — Milan: 20.35 Pester koncert. — Budapost: 19.45 Prenos operete. Nedelja, 15. julija. Zagreb: 18 Poročilo o nog. tekmi med »Grad- janskim« in »Hajdukom«; 20.35 Koncert (sopran in klavir). — Breslau: 20.30 Orkestralna glasba. — Prag: 21 Prenos koncerta iz brnske razstave. — Leipzig: 19.30 Pester spored; 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 20 Prenos iz Baden-Radena. Komorne opere: »Savel«, enodejanka (Reuter) — »Tuba Minim«, (Kneip) — »V desetih minutah«, 1 dej. (Cronostay) — >.Iunak«, v 3 slikah (Mosso-low); nato zabaven večer. — Bern: 20 Orgelski koncer; 20.40 Orkestralna glasba; 21.30 Trio za harfo, vijolino in čelo; 22 orkester. — Katovice: 20.15 Orkestralen koncert iz Varšave; 22.30 Plesna glasba. — Frankfurt: 20 Komorne opere iz Baden-Badena (spored jx>d Stuttgart). — Rim: 21 Velik koncert instrumentalne glasbe. — Langon-berg: 20 Iz Baden-Radena; 21.30 Iz Kolna: Resna in lahka orkestralna glasba iz razstave Pressa. — Berlin: 20 Kom. opere iz Baden-Badena; 22.80 Plesna glasba. — Davcntry: 21 Orkestralna glasba. — Dunaj: 10.15 Zborovski koncert zbora Wie-ner SBngerknnben; 11 Dopoldanski koncert; 16 Lahka orkestralna glasba; 18 komorni koncert. R. Straufi: Klavirski kvartet — Pesmi od R. StrauBa; 20.15 »Stambulska roža«, opereta v 3 dej. (FalI). — Miinchen: 19.05 Klavirski koncert; 20 »Eva«, opereta v 3 dej. (Leliar); 22.50 Zabavni koncert. — Milan: 21 »Tajno materinstvo«, opera (Cimaro-sa). — Budapost: 19.15 »A vereshnju«, ljudska igra s petjem; 22.15 Ciganska glasba. Zalivale Društvo »Knratorij slepcev« v Ljubljani so iskreno zahvaljuje gosjjem. clr. Brejčevi, prof. Dolenčevi, Gašperlinovi, gdčni Cilk! Krekovi, gosj>em Nikljevi, Antoniji dr. Ravniharjevi, Mariji Sadar-jevi, Magdi Sterletovi, Julki dr. Šerkovi, Maruški Vrtovčevi, Asti dr. Vodopivčevi, Tilki dr. Zbašni-kovi in gdčni Viti Župančičevi, ki so se udeležile prodaje vstopnic ob prireditvi »Akademije slepcev kočevskega zavoda za slepce« v prid skladu za zgradbo »Doma slepih« v mesecu juniju in tako pripomogle k gmotnemu uspehu koncerta. Nadalje naj sprejmejo našo najlepšo zahvalo uredništva ljubljanskih dnevnikov, ki so nas brezplačno podpirali z reklamnimi noticami in slikami v svojih listih, dalje koncertna poslovalnica Glasbene Matice za razne popuste pri računih, g. skladatelju Adamiču in g. ravnatelju Mahkoti za strokovno in administrativno vodstvo prireditve. Nadalje izrekamo svoje priznanje in zahvalo vodstvu šole za slepce v Kočevju, gojenkam in gojencem tega zavoda, ki so pod taktirko svoje energične in vešče pevovodkinje gdčne Frančiške Vr-hunčeve z ganljivim in lepim petjem ter drugimi muzikalnimi nastopi s svojimi učitelji tolikanj pripomogli k moralnemu uspehu zelo uspele akademije. Predsedstvo mestne občine ljubljanske je preskrbelo na stroške mestne občine slepcem zo časa njih bivanja v Ljubljani gostoljubno streho v »Akademskem kolegiju« in mestnem liceju Ker nam je mestna občina na ta način izdatno znižala režijske stroške, ji velja tudi naša najtoplejša zahvala, kakor tudi g. ravnatelju Jugu, g. prof. Jeranu, ravnatelju akademskega kolegija in njegovi cenj. soprogi, ki sta posvetila ves svoj prosti čas slepim gostom ter gospe Josipini Cvelbarjevi, gdčni dijakinji Metki Skabernetov> in gospema Maruški Vrtovčevi in prof. Mariji VVessnerjevi, ki so sprem-ljevale slepce po mestu. Ob akademiji, so našemu društvu darovali še posebej: Jugoslovanska tiskarna 100 Din, g. učitelj Alojzij Gorjup 20 Din, gospa Cirila Štebijeva 30 Din, gospa Magda Sterletova 5 Din in gospa Asta dr. Vodopivčeva 1000 Din. Prisrčna hvala darovalcem in iskrena prošnja onim, ki bi se mogli še spomniti z denarnimi darovi društva »Kuratorija slepcev«, čigar naloga je zbirati sklad za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji. m. ifl M "dsU-Bni h rez bolečin in ikivh- ^^ P? no«ti Kurje oči « 2*.! !;■* pr. SdriiViiiauižMt |,rvporočuno in ▼ porfthi. BurjfH-kopolJ m noge odstrani potenjp, r«ne in žganj« noge. B U R G I T O. M. R. H., FRBILASB1NG. OtnaraM zastopniki IVAN SVETBC. Navo-»•to, Slovanija Najboljše kolo Gritzner vam priporočamo po znižani oeai ter najboljši Dubied pletilni stroj samo pri Josip Peteline Lfubllana Ob vodi poleg Prešernovega spomenika Telefon 2913. Usnjarna v najem! V Tržiču na Gorenjskem se odda v najem kompletno urejena usnjarna z vodno močjo. Naslov: Stanislav Pollak, Tržič. Habava žganega apna in vodnega peska Direkcija drž. rudnika Velenje bo nabavila na osnovi čl. 82. do 98. Zakona o Drž. računovodstvu na dan 25. julija 1928 ob 11. uri: 400 q žganega apna in 200 m3 vodnega peska. - Ponudbo, kolko-vano s 5 Din, poslati u duplo, staviti ceno franko vagon Škale. — h pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, broj 5353 in 5355. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZREDNO DGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Nabava cevnega inštalač. materiala in izolir. žice Na osnovu čl. 82. do 98. Zakona o drž. računovodstvu bo nabavila Direkcija drž. rudnika Velenje s pismeno pogodbo na dan 31. juL 1928 ob 11. uri: razni cevni inštalačni materija! in izolirano žico. - Ponudbo, kolkovano s 5 Din, poslati u duplo, staviti ceno franko Velenje uključivo drž. dažbine in označiti dobavni rok. Specifikacija in pogoji se dobe v pisarni Direkcije državnega rudnika Velenje, broj 5113-11. MALI OGLASI Vsaka drobna vnllca t'50 Din ali vaaka bciedn SO por. Nalmaajil oglu 3 ali S Din. Oglasi nad devet vršile ae računalo vlit. Za odgovar znamko! Na vpriiul« brez znamke ne odgovarjamo! Odda se soba z elektr., popol. separi-rana, opremlj. s pisar, ali stanovanj, mobiljo. Poizve se: Resljeva c. 26, !, desno. «-| VI • v v • iluzbeucejo Strojnik išče službe. Naslov pove uprava lista pod št. 6257. Strojnik trezen, verziran tudi v elektriki, išče službe, — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod 5t. 6342. Knjigovodja zmožen vseh pisarniških del ter slov., češkega in nemškega jezika, išče primerne službe. Nastop takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv štev. 4236«. Kurjač izurjen, želi službe. Naslov v upravi pod 6405. Službodobe Dva trg. pomočnika vojaščine prosta, prvovrstna prodajalca, se sprejmeta v manufaktur-no trgovino M. K o k 1, Kranj. Gaterista veščega in poštenega — išče trgovina s trdim lesom. - Ponudbe poslati Posojilnici Gor. Radgona. Vrtnarja izučenega iščem. Prednost imajo oni z .dobrimi izpričevali in samski. Ponudbe na: OskrbniStvo Zalog pri Petrovčah. Zaslužek Kot bivši Opremljeno sobo lepo, oddam takoj ali za 1. avgust solidnemu gospodu za stalno. Naslov v upr. lista pod št. 6380. Po$e$tva Posestvo z 2 jutra vinograda in njive, blizu Blance, se proda. Poleg je hišica s kletjo in sadnim drevjem. - Pismene ponudbe: Josip Zamenj, Culica 7, Zagreb. Pristavnico (majerico) starejšo, ka-_ tera se razume na živino j in kmečka dela, sprejmem. Ponudbe na F. K., Tržič 154. samostojni trgovec bi želel prevzeti zastopstvo kake večje slovenske tvrdke katerekoli stroke Sedlarski pomočnik za ceI° državo S,HS- G,°: j vonm ln pisem slovenski, ali tašner - z večletno prakso, dobi stalno službo v Ljubljani VII., Lepo-dvorska 23, Granitni delavci! Sprejme se takoj proti dobri akordni plači pridne izdelovatelje granitnih kock in drobnega tlaka (stroj, izdelovanje). V po-štev pridejo le izurjeni delavci. Orodje, stanovanje in posteljnino preskrbi tvrdka. - Tvrdka A. & E. Ehrlich, granitolom »Cezlak«, p. Oplotnica. Propaganderja se išče, ki je vešč sestaviti moderna reklamna smiselna besedila za večje industrijsko podjetje v Ljubljni proti honorarju, Ponudbe naj se pošlje na inseratni oddelek Sloven-pod »Propaganda« št. 6386. ker sem rojen Slovehec, potem nemški in srbo-hrvatski. Pismene ponudbe pod »K 957« na Inter-reklam d. d. Zagreb, Marovska 28. Vti a jem Trgov, (obrtni) lokal na Celovški cesti 50 (Šiška) oddam takoj v najem. - Poizve se istotam v pisarni »Moslovina«. Kuharica prvovrstna, srednje starosti, za rodbino brez otrok, se išče. Ponudbe točnim naslovom in navedbo svojih služb poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod znakom: I. kuharica. Dve meblovani mesečni sobi se oddasta s 1. avgustom. Vsaka ima poseben vhod, parket, električno luč, v lepi novi vili. Najemnina po dogovoru. Oddaja H. Krek, Einspieler-jeva ulica 20. V stanovanje sprejmem evenl. s souporabo kuhinje, v bližini glav. kolodvora, 2 boljši, mirni gospodični. Naslov v upr. Slov. pod št. 6378. Gostilno dobroidočo tik velikih tovarn v Ljubljani, eno. nadstropna hiša, velik vrt, proda za 350.000 Din Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska 29. Kut>iiiv Lahek auto z dobro mašinerijo kupimo za potnika, karoserija postranska stvar, ker se predelava. Interesenti naj stavijo ponudbe na inseratni oddelek Slovenca pod »Potniški auto« št. 6385. Prodattio Dirkalno kolo popolnoma novo, je po nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi pod 10.000. Drva suha, smrekova (lcrajniki in žamanje), imam vedno v zalogi po nizki ceni. -Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico. Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r, les, trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani. Salami najfinejše domače in ogrske poceni naprodaj pri I. ' Buzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ulica. Obrt Volna in bombaž strojno pletenje in za ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trt 12 - Židovska 4 Malinov sok izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. Konja prodam zelo dobrega, 6 let starega, za težko vožnjo, zaradi pomanjkanja sena. Cena po dogovoru. . Ferdinand Ko-kalj, Tržič. I Deklico staro 3 mesece, želim oddati k dobrim ljudem za svojo. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. K a So, ješprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja nadebe veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Ftesjleva cesta štev. 24. tflavirshe clire samo 420 Din te pri tvrdki Alfonz Breznih, Ljubljana, Mestni trg 3. Vsakdo takoj brez učit. igra najlepge Komade in Sla-gerje. UglaSe-vanje ceno. — Zaloga podlož-Ijivih not slo-ven. in nemšk. Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranite, če jo daste čistiti in barvutl v komično pralnico, kjer je cena ualnižja in najbolj solidna postrežba. Anton Doc Ljnbljana Šelenburgovn ulica S.II. Tovarna: VIC-GLINCE. 1 f \ I JUGOSLOVANSKA KMJiGflHNfl V LJUBLJANI; FRANCOSKO - SlOMENSgCS SB.OVHR. Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70—. \ SLOVENSKO - FRANCOSKI SLOVAK. g Sestavil dr. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70'- Otsmane v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto-manska pregrinjala, modroce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2. i 1 B B B l Hgilen mlad člouek energičen in zanesljiv, se išče z; podzastopstvo renomiranih pisarniških strojev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Imeti mora 20.000 Din kapitala za vzorčne stroje. Energičnemu človeku je zasigurana bodočnost in samostojnost. Ponudbe v hrvatskem ali nemškem jeziku na upravništvo »Slovenca« pod šifro »Agilen«. Lastnik Miloš Bušelič Makarska, Dalmacija Biser Dalmacije Najpriljubljenejše kopališče na Jadranu. Kopalna obala nad t km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečajo v sezoni mnogobroini tujci. Dnevni pension s sobo Din 55-60. Pogled na Makarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik & Fritsch, trgovina z železnino, Ljubljana Radio mm o radiotehnikl Spisal Leopold Andreč Broširan Din 60—, velan Din 76'— Jugoslovansha Knjigarna v Liublgani. Prva Belokranjska parna opekarna ZURC, Gradac, Krupa- Semič nudi vsako množino franko vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta opeka vzdrži 80C vročine — nadomestek šamota, po dosedajni izkušnji izvrstna opeka za topilne peči, pekarije itd. Zaradi bližine konvenira nakup z ozirom na nizko žel. tovornino. Krajevni zastopniki se sprejmejo. Usnjarna v najem! V Tržiču na Gorenjskem se odda v najem kompletno urejena usnjarna z vodno močjo. — Naslov: Stanislav Pollak, Tržič, Henrik Sienkiewicz: 51 Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Župnik je pregrizel mandelj in pokazal preostalo polovico Pongovskemu: »Saj veste, gospod, zakaj mi ta mandelj diši? Zato ker je dober! Če bi bil izprijen, ga ne bi pojedel.« »No, in kaj mislite s tem?« »Da tudi Anuška vam diši, ker je pravi mandelj... Hej, pa še kakšen! Če pa bi bila stara kakih petdeset let, bi vam njena bodočnost najbrž ne delala toliko 6krbi.« Panu Pongovskemu je bilo po teh besedah dokaj nerodno, duhovnik pa je nadaljeval: »Saj vam tega, gospod, nikakor ne štejem v zlo. Vse na svetu ima svoje razloge in je že Bog tako uredil, da ima vsak rajši mlad krompirček kakor star. Samo pri vinu je to drugače in zato se tudi glede vina strinjamo z določbami božje Previdnosti...« »Tako je, res! Z izjemo vina je vse vedno boljše, čim mlajše je. Tudi pan Kochanowskil se je le šalil, ko je zapisal, da presega star mož mladeniča kakor star hrast mladega. Samo ena stvar me skrbi: če ji zapustim premoženje kot ženi, ji nihče niti lasu ne skrivi. Če pa vs ezapišem samo varovanki se pričnejo takoj prepiri, sovraštva, pravde, morda celo oboroženi spopadi2, a kdo ji bo v zaslombo? Ali pani Vinicka? Kje neki... »To je že res.« » Tribuna! je bilo višje vzklicno sodišče. Zborovalo je letno v Piotrkovu ali Lublinu. Sodniki so bili v posebnih *deputatskih sejmikih* izvoljeni šlahčiči. Kraljevski uradniki niso sodelovali pri fribunalu. i Znani pridigar in pisatelj. . g sodni j s Id m cdlchkcm nezadovoljni š!al;čiči so si včasih poiskali pravice z orožjem. Ce se je napadalcu posrečilo pregnati nasprotnika, so oblasti kaj malo opravile, kajti pri napadu (zajazd) so sodelovali vselej tudi sosedje. »Ker sem pa vse prej kakor lahkomiseln človek in nečem prazne slame mlatiti, tudi tega nisem hotel storiti samo po lastnem prevdarku. Zato sem se zatekel k vam, da me utrdite v mojem prepričanju, mi poveste, ali prav ravnam, in mi pomagate z duhovitim nasvetom.« Duhovnik je pomislil in dejal: vPoglejte, gospod: težko je kaj svetovati v takšni zadevi. Človek mora cesto ponoviti z Boetijem: »Si ta-cuisses, philosophus mansisses...« ali pa kakor pravi Job: : Stultus quoque si tacuerit, sapiens reputabi-tur.. .s:3 Če se za deklico zavzemate in ste prožeti z vročim čustvom, je vaš namen vsekakor upravičen in je celo hvale vreden, vkolikor s tem skrbite obenem tudi za njen blagor. Toda — aji ne storite mladenki s tem neko krivico, ali je ne bo treba siliti in morda celo z grožnjami spraviti pred oltar? Čul sem namreč, da se imata rada z Jackom Tačevskim. Po pravici in brez ovinkov rečeno, to sem tudi večkrat na lastne oči videl, kajti bil sem pogosto pri vas na obisku. »Kaj pa ste videli?« — je vneto vprašal Pongovski. .Grešnega pravnic, pač pa neka signa (znamenja), po katerih lahko sklepamo o zaupnosti in ljubezni. Večkrat sem na primer videl, da sta drug drugemu dalj časa stiskala roko, kakor bi bilo potrebno, ali pa se pomenljivo gledala. Videl sem tudi, kako se je on nekoč povzpel na drevo in ji od tam metal češnje v predpasnik: pri tem pa sta se tako zagledala drug v drugega, da so letele črešnje mimo predpasnika na tla. Videl sem tudi, kako je ona opazovala leteče štorklje in se medtem, kakor da bi to bilo slučajno, naslonila nanj. Potem pa ga je še oštela, češ, da ji je stopil preblizu (o, ženske vedno so polne zvijače) ... No, ali ni tega zadosti? Kratkomalo ponovno sem opazoval takšna experimenta (dokaze), ki so pričala o prikriti ljubezni. Morebiti mi porečete, da je vse to brez posebnega pomena? Imate prav, kajpak? A vendar je Bog takn ho « Ce bi bi! molčal, bi bil ostal modrijan... Celo bedak bo uživa! sloves pametnega človeka, če bo molčal. tel, da je ona občutila prav takšno ali pa še bolj vročo ljubezen do njega, kakor on do nje. Kvečjemu slepec tega ne bi opazil. Prav čudno se mi zdi, da tega niste videli vi, gospod, in še bolj čudno je, da se niste — v slučaju, da ste videli, — odrekli svojim namenom. Pan Pongovski je vse to videl in vedel in vendar so nanj prav porazno vplivale prelatove besede. Če v srcu skrivamo kake bolečine, je to ena stvar. Če vam pa tuja roka poseže v srce in notri obrne ta nož — je to zopet druga stvar. Zato mu je zdaj zardel obraz, oči so postale krvave in na čelu so mu nabreknile žile kakor debeli vozli. Nenadoma je pričel hropeti in tako naglo dihati, da ga je vznemirjeni prelat vprašal: >Kaj pa vam je?« Pongovski je storil samo z roko znamenje, da mu ni nič, a ni odgovoril. »Izpiti morate požirek vina,« je zaklical duhovnik. Pongovski je stegnil roko, z drhtečo dlanjo nesel kupico do ust, jo izpil, zahrkal in zašepetal: r Malo se mi je v glavi zavrtelo.« Menda bo vzrok v tem, kar sem povedal?« /Ne. V zadnjem času me večkrat popade omotica. Zdaj sem pa še fatigatus (utrujen) po postu, poti in tej prezgodnji, nepričakovani pomladi.« Pote mpa bi bilo menda najbolje, da si daste takoj puščati kri, ne da bi čakali majnika.« Saj to tudi storim. Zdaj si moram samo trenutek oddahniti pa obnoviva ta razgovor.« Vendar je trajalo precej časa, dokler se ni Pongovski popolnoma pomiril. Končno pa je vendar pričel mirneje dihati, žile na čelu so se mu polegle in srce je pričelo utripati enakomerno kakor navadno. Nato je rekel: »Ne morem reči, da bi mi manjkalo moči. Če bi stisnil zdaj s to dlanjo, edino, ki mi je ostala, to-le srebrno kupico, bi io npmara prav lahko zmečkal, A moč ni isto kakor zdravje, dasi je eno kakor drugo v božjih rokah.« Krhka slvar je človeško življenje!« 181=111= =111=111 ts ta > o a ■ 5 = 05 ® » = « S A © r1 -EšfS D O 5' S" p* e H* C C a ai w > t- -S. 2 9 H s N o- cp as 11» '.aSl -i— O 5 I 5' D ' g 33 CB 2. o tr a — 2. ° -s s s- ° m <8 u O . —- o. CD S " e S FB K MI na10 2 K- = u 5 » . o ® g »r to irs S N C 2. rs P » « o a 8 |3' § m ^ I (S f H. co i <*% E' Sr a 39 N & to c .rr s » s c. 5S - K- •• CS to n., > io S K 5 ™ » « o » ■■» s P V i" fT =811=111 111=111= Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani) Karel C*L Izdajatelj: dt. Fr. Knlovec, Urednik: Franc Terseglan