St. 7. V Trstu, v sobolo 24. januvarja 1885. Tečaj i EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •T rtlmoMI J« m».( .EDINOST, izhaja žkra «.. teden v«ko sred« m sabote o poludne. Cena za vse ) Vsi pošiljalo UroJništvu .vis Terreato. »Nuova Tipografla;. vsak mora biti leto je <» gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. SO kr. - Posiimezn- števila.. ** , frankiran. Rokopisi o-e/ posebne vrudnoetl ae u« vračajo. - Jnserati (razne vrst« nazna- dobivajo pri opravmštvu in v trafikan v Trste po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po niia m poslanice) s« zaračunijo po pogodbi- prav »eno; pri kratkih 01 €t kr. - barotnft, reklamacije in lnsnrate prejema Opravniitvo, via Torreate, »Nova tiskarna«. ( črkami plačuje za vsako besedo 2 kr jgi»nili z drobnimi Narodnost in država. (Drugi tlel dalje). Sicer pa ima pisatelj tudi v mnogih njegovih trditvah prav in kaže, da je glede občne državniške filozofije dobro podkovan, akoprera mu to filozofijo tu in tam temni predsodek. Kar piše namreč o mešanih državah, da so take mešane države bite od starih časov in da so tudi v naravnem razvitju potrebne, to vse tudi mi podpišemo. Prav tako ima pisatelj prav, ako mešanim državam, posebno pa našej Avstriji ne pripisuje aktivne politične vloge. Naloga Avstrije je naloga miru; naša država ima uže po svojem zgodovinskem razvoju nalogo, da mirno združuje razna ljudstva, in kadar koli se je Se izneverila tomu poklicu, še vsaki-krat je to storila v svojo škodo. To smo videli v Italiji in Nemčiji, tu in tam je naša Avstrija morala podleči, ker se je ustavljala duhu časa in je hotela agresivnim potem ustvariti svetovno oblastvo. Avstrija ima od nekdaj poklic, da skrbi za dobrobitjo raznih narodov ; tem narodom mora pa biti v prve j vrsti pravična, a skrbeti mora tudi za njih moralno, duševno in materijalno blagost. Kako bi pa to mogla Avstrija storiti, ako dopušča supremacijo Nemcem in drugim narodom, posebno Slovanom pa dela ovire, da se ne morejo po svoje razvijati? Ali je mogoče denes le misliti si svobodo v drŽavi, kder je ena narodnost podrejena drugej? Novošegni filozofi vsi pišejo proti državnej veri in zato, da so vsa vero- PODLISTEK Gol - Podvelb. J. Treit. (Konec.) Tudi vraže Še žive raei ljudstvom. Če se komu pripeti nesreča, će mu goved pogine, uže govore, da mu je hilo narejeno. Posebno pri živinoreji je vse polno praznin ver. Če nema krava mleka, gotovo Jej je to naredil i kaka nevoščljiva Roseda. Ce z;ićne koga noga kar naglo boleti, gotovo je kde nadfiel. Ko sem popraŠeval, kaj bi vendar to moglo biti, rekli so mi, da kak sovražnik t iko naredi. On ui.' ve, kod hodi dotični človek, kateremu misli nastaviti, pa mu dene take ivći na stezo. Človek pride in stopi na te. Kaj bi mogli biti ona »re «, nisem mogel izvedeti, ker lju ije o tem govore le z velikim strahom. Taka bolest je v istini strašna, ker »nahod« pokvari človeku uogo za vse živenje. Vesti o strihovih na Colu ne manjka. Že v začetku svojega spisa sem rekel, da hočem pokazati, kako verujejo ljudje v razne strahove in prikazni. Ne rečem da bode to vi;,cega zanimalo, saj ima vsak kraj svoje vesti o ponočnih junakih. Da začnem o vesteh ob umrlih. Enajsto uro potem, ko se je duša lo* CHa od človeka, vrne se in pogleda, k.iko »« BO i i menim telesom. Č« dufi i na svelu kaj potrebuje, pride nazaj in se po-javlja pri sorodnikih v sanjah ali pa tu.ii v isti i-i. ' f Dogodil« se je nekemu človeku, ko je hodil o ponočuej url Iz Ajdovščine na Gol, izpoznanstva pred državo enakopravna. Ako torej svoboda to zahteva gledć vere mora to naravno veljati tudi glede narodnosti. Svobode si tort'j v Avstriji ni mogoče misliti pod uvetom, da imajo v njej Nemci nadvlado; brez svobodnega razvitka narodov po svoje, brez njih duševnega napredka na edino mogočej podlagi svojega lastnega, materinega jezika pa ni mogoče niti blagosti, ker tam, kder ni mogoče nositi omike v ljudske kroge, postane omika le previlegij nekaterih stanov, in ti stanovi potem čez mero bogatijo na škodo pravega ljudstva. Pisatelj sam priznava, da tam ni sreče, kder le eni v škodo mase bogate; Če pa je temu res tako, mora se dati tudi vsemu ljudstvu enaka prilika za omiko, ta pa n« more prodreti v te mase drugače, nogo s pomočjo materinega jezika. R'mske in Bizantinske države propad ima vs« dru tožiti in se ozirati na druge sosedne drž ave, v katerih vladati svoboda in gmotno doorobitje. Mogoče, da so v Avstriji no morejo uvesti vse one svobodne naprave, kakor na priliko v Angleškej; ali to jo gotovo, da bi Avstrijska ne-nemška ljudstva tudi mogla pogrešati še kako svoboščino, da jim je le zagotovljen svobodni razvitek svoje narodnosti; nobena druga svoboščina pa bi jih ne mogla odškodovati za narodnost, ki je po novošegnera pravu temelj vsake svobode, posebno v rae-šanej državi, ker v narodnej državi tako in tako odpade to prašanje. Razlaganje Avstriji primerne svobode po bivšem ministru je sploh tako nejasno, nedoločeno, da se vidi na prvi mah, kako težko mu je nadvlado Nemcev spraviti v pravo soglasje s poklicem Avstrije. Vjemamo pa se s pisateljem glede načela, da je v mešanej državi, in posebno v našej državi, dinastična vez skoraj najvažnejši činitelj, kateri največkrat odločuje v slučajih notranjih prepirov. To se je v našej Avstrij i uže mnogokrat dokazalo. Ali uprav v tem, da ljudstva vidijo v vladarskej hiši prvo državno vez, kaže se na najsijajnejši način lju Istev nagib k federalizmu, in ker je v Avstriji tudi po pisateljevem menenju prva dolžnost državnikov, da dinastičnemu načelu ne vzem<5 sijaja, prav zato je tudi potrebno, da oni državniki doletnim ljudstvom ne krate da ga je neka človeška senca vedno spremljala. Bolčan je šel po ee.sii, a ona prikazen nad cesto. Slednjič se je pa strah izgubi). Posebno rada se povrača duSa z onega sveta, Če je tukaj pustila kaj neporavnanega. Ali taka pot je strašna. Duša mora preiti skozi devet mlinskih kameno?. Dva prijatelja sta si dala beseio, v daljni svet se razhajaj*, da t sti, ki prej umre, pride to drugemu naznanit. R-s. umre eden in isto noč prijaba njegov duh na bele;;;, čilem konjič' (seveda v človeš-kej podobi), da naznani prijatelju to novico. To je ubozega druga tako prevzelo, da je od straha umrl in se preselil se svojim drugom v srečno večnost. K to Se elne^a obrazca • Žena prosi tnoia, ko je bil na smrtnej postelji, nuj jej pride povedat, kako je v večnost'. Ali ne sme priti po noči, ker bi je bilo strah in Šibka ženska bi se tega ustrašila do smrti, priti mora o poludne. Mož umre. Tretji dau po pogrebu je delala žena v vinogradu. Ko odzvoni poldne, vi ii lena, kako moliti iz zemlja pel njo dv« roni, b^li kakor vosek in nogi, na kojih spozna, da so bile njenega moŽ>. Na rokah in nogah se je j'oznaln, da neznansko trpe. Iz zemlje se je pa čnl glas: Ne okusi nik tur već kaj tacgal Ž-na se je tako prestrašila, da je r.boMa in kmalu šla sama sko/.i vrata večnosti. Od enajste ure do polnoči prihajajo mrtvi z pokopališča v cerkev ter opravljajo tam svoje molitve. Nekdaj se jim je tudi n»k zemljak primešal ter strahom opazoval čud ie te duhove. Kar se mu približa neka davno umrla Rorodnica, ki mu reč": P ijatelj, b Ži, da pri i* S ored nami iz cerkve in Čez prag pokopalifič uih vrat, drugače te onih pravic, katere so jim po samom Stvarniku podeljene, kar je tudi naš presvitli cesar sam spoznal z izrekom : »Jaz hočem mir mej mojimi narodi !« Čudno se nam tudi zdi, da vidi pisatelj v izreku papeža Leona XIII., da namreč vladarji niso zarad sebe postavljeni, ampak zarad ljudstev in v njihovo korist nek duh upora. Ali ni morda v tem stavku izrečeno, da se vladar mora kolikor le mocroče približati idealu nesebičnega človeka? Nedotakljiva in neodgovorna njegova osobnost mu uže sama ob sebi nalaga naj veča nesebičnost. Ako pa papež, ki je naravno najviši varuh morale katoliških kristijanov, izreče take moralne sodbe, pač mu tega ne more nihče zameriti, temveč so take sodbe potrebne in celd tolažilne onim državljanom, kateri so na svetu manj obdarovani s posvetnim blagom. Papeževo pravo v tem obziru izvira iz velike odgovornosti, katero ima vsak vladar pred Božjim prestolom. Gorje pa vladarjem, ako bi tako odgovornost zanikali, kor ako bi kraljevsko moči ne podpirala tudi viša morala, še le potem bi zgubila dinastična vez svoj blešč na svetu. Papeži so dostikrat tudi krivo postopali, ali papeštvo je bilo od nekkaj koristno monarhičnemu načelu, tega no sme posebno oni pozabiti, ki trdi (in po pravici), da mora ostati dinastično načelo nekaj svetega. Iz tega je rax-vidno, da je pisatelj tudi v tem obziru zgrešil pota doslednosti. Prav ima zopet pisatelj se svojim menenjem, da so čestokrat uprav konservativci škodovali monarhičnemu načelu, ker so svoj naravni upliv na semeljemo kakor malin moko. On gre ven iu vidi na pokopališči odprte vse grobove. A kmalu se vsujejo za njim duše in ker jim ni mogel uiti, vrže kos obleke, pri kojej se ustavijo (za njim tekoče duše) in tako jim uide preko praga, kamor dufie ne morejo in ne sme|o. Koliko je v teb pripovedkah istine, koliko pa le dobrega religiosnega čuta. naj sodi dob/ovoljni čitatelj sam. Te pripovedke so mi hile nekoliko znane ule od mladih nog, nekoliko sem jih zabeležil v sedanjih dijaških letih. Tudi o velancih živ« 8e razne pravljice. O mesečnih lju ieh ve tudi še narod kaj pripovedovati, ali kaj bi Vas. dragi bralci, dolgočasil s tako pustimi stvarmi, saj jih veste sami na kože Preiti mi je na poetično moč, kolikor je je še mej ljuimi, koje opisujem. Naloga moja ni, da bi navajal cele lolge lirične popevke, ki so v naSej okolici. Navesti hočem ie vainejŠ- trenotke ali momente v nekaterih. Prava gojiteljici n v Dunajskem Norem mestu, pogodbo ziistran varstva podmorskih kablov, načrt predrugačbe volitvenega reda v držami zbor na Dolenjeavstrijvkem, potem več predlog tikajočih se železnir. Poslanec Prcskovrc je interpeliral glede povišanja carine na žito. Poslanec Richter je priporočal skupno delovanje z Nemčijo zoper čezmorsko in rusko konkurenco. Poslanec Buss je interpeliral glede podpore za izvolitev Trsta kakor pristanišča za čezmorsko nemško podjetje. Poslanec Men-ger je zahteval avtentično razlago zakona glede odprave nadleg, katere delajo dav-kovske gosposke zadrugam. Poslanec Men-ger je priporočal, naj se izvoli poseben odsek za vredbo vseh rek. Posianec Suess je vtemeljeval svoj predlog zastran pom-nožitve državnih poslancev za Dunaj i njegovo okolico. Ta predlog se je izročil volilnemu odseku. Poslanec Fanderlik je pri tej priliki napovedal poseben predlog zastran predrugačbe volitvenega reda za državni /bor na Moravskem. Predlog poslanca Chlumeckega, naj se davka oproste delavske zavarovalnice, izročil se je dav-kovskemu odseku. — Druga seja je bila včeraj. Proračunski odsek je 21. t. m. sprejel pet prvih poglavij proračuna, mej temi tudi dispozieijski zalog. Potem je obravnaval poglavje o tobaku ter dovolil za preskrhovanje tobaka ua poročevalčev predlog 22.870.000 gld. namesti 23339.200 gld. kakor je vlada zahtevala. Obrtni odsik je imel tudi ta dan sejo ter je obravnal zakon o ponesrečenji. V proračunskim odseku je 22. t. m. poslanec Tonkli govoril o nedostatnosti!! sodiščuih poslopij v Trstu in Gorici zvezde, ki se je prikazala Bolčanoin pred par leti, ta je: Bralno društvo. Taka društva po v vseh krajih pravi hrami, kder se čuva in čisti narodni duh, narodno mišljenje, kder se skupljajo zastopniki naroda, in od koder prihaja čisti blagodejni duh slovanski (ali od koder more in mora prihajati). Seveda je človek povsod le človek, in tako tudi v društvu. I »bralno društvo« na Colu bi moralo buditi na-roua zavest in pospeševati njegovo omiko, ali naloga njegova je jako težavno. Društvo orje ledino. Njegov obstoj je sila težaven, ker preveliko strankarstvo nikakor ne more kaj tacega podpirati. Vsak bi pa želel, da se taka samonikla cvetka, kakor je to društvo, prav lepo razvija in cvete, da dočaka boljfiih Časov, boljših let. nego sedaj. Čas je dober zdravnik. On zaceli tudi strankarstva rane. V svojem delu sem rojakom vsaj površno dokazal, da nam minolost ni brez vsakih znamenitosti, a bodočnost nam mnogo kaže, bodočnost je naši. Okolica, v k oje j stoji Gol, vsaj j« zgodovinsko star kraj, kder no gospodovali mogočni Rimljani, koder je držala cesta iz Italije v Emono in dalje. 1 poznej • o času naiodov vesoljne selitve je drlo mnogo trum preko Hrušice in Gola v Vipavsko dolino »iepoto sveta«. Omenjam le Alboina in pa osode-polno bitko na Vipavskem polji I. 394. po kr. Pozneje, ko se je priselil slovenski narod v naše kraje, bili so bolj aiirol časi in okoli« a ta je spadala oblasti patrijarhov oglejskih, potem od teh odtrgana in zdru-Jena s Kranjsko, pnŠia je pod mogočuo i-zlo Habftburianov. V začetku devetnajstega veka so marširali todi skoz Francozi, kateri so prinesli • te nesrečne fronke«, prej ie bila le desetina in časi so bili boljši nego sedaj. ter Zihteval, naj se pribavijo boljša po" slopja. Vladni zastopnik, oddelkni načelnik Sacken. je izjavil, da se gledč Trsta vr.še pogajanja zastran zidanja novege poslopja za sodišča, glede Gorice pa vlada stoil potrebne korake, da se napake odpravijo. Poslanec Hellsberg je govoril o naselbinah za kaznence. Vladni zastopnik je pa kazal na težave pridobitve tacih naselbin. S to stvarjo se je vlada užo pečala, a dosedaj brez vspeha. Vnanje dežele. Italijanski kralj Humbert je poslal Španskemu kralju 30.000 frankov za Žrtve potresa. Nemški državni sbor se peča zdaj z davkom, ki se ima naložiti borsijancem. Tu je pravo polje za davke, i če so kde opravičeni davki, gotovo so pri borsnej igri. Angleška vlada je sprejela egiptovske predlege za podlogo novih razprav, vendar pa se ustavlja večstranskej kontroli in zahteva, naj se obdaiijo kuponi, ne pa zn,ž »jo obresti. Angleška dovoljuje nemško n rusko zastopstvo v blagajnici za državni dolg, hoče se tudi spustiti v dogovor zarad mejnarodnega jamstva za posojilo devet milijonov angleških lir, a zahteva, da temu pritrde vse velevlast1. li Sudana dohajajo poročila o pričetih bojih mej Angleži in Mahdijevo vojsko. • Reuters Bureau» poroča iz Kabire od 21. I. m. Pri Metammehi je bila bitka, v ka-terej je padlo 800 upornikov; Angleži nemaju nobene zgube. 22. pa je došlo to le poročilo: Dvanajststo mož angleške vojske pod generalom Stewartom je prišlo včeraj k vodnjakom Abuklea, katere je zaselo 10.000 upornikov, Danes zjutraj so se Angleži v cane pomaknoli proti sovražniku, ki je z naglim napadom canč za nekoliko trenotij raztrgal, ali Angleži so se zopet zbrali, z smrtnonosnim streljanjem odbili sovražnika, ki je na bojišči pustil 1200 mrtvih in ranjenih. Zguba Angležev znaša: 9 častnikov je mrtvih, 9 ranjenih, 65 mož je mrtvih, 85 ranjenih. Generalu Stewartu je bil ustreljen konj, ua katerem je jahal. Angleži so zasedli vodujak.Stewart se brez odlašanja pomakne proti Metarnmehi. Načelnik kilenske države je bil skoraj žrtva zarote. Zadn|o Raboto so ga hoteli s peklenskim strojem usmrtiti, a poskušnja je izpodletela. DOPISI. Trsi 23. januvarja. (f Anton Šeklji učitelj v Kobaridn). Nemila smrt je pretrgala ti pet nit mlademu živenju. Anton Stklji, mladenič jeklenega značaja, blagih lastnosti in pravi učitelj nežne mladine in svojega ljudstva, bil je danes spremljan k zadnjemu počitku. Štiri leta so komaj minola, kar je zapustil učitel|i8če v Kopru, srečen, da je prišel čas, ko mu je dano posvetiti se v korist mladega našega naraštaja, up naie bod.čnosti, Zmožnosti njegove so poznali njegovi predstojniki in Kobarid, njegov rojstni kraj, bil mu jf odločen v delokrog. Z vso liubeznijo se je poprijel svetega poklic*, a osoda ni hotela, da bi blagi mladenič gledal evet svoje setve. Zanuatil j* iepo svojo domovino ter prišel v Trst iskat zgubljenega zdravja. A b lo jr? prepozno. Človeštva osoda ga je poklicala v pomladi njegovega livenja v večnost. Daleč od rojstnega kraja je zaspal blagi dne 20. t. m. v tukajšnej bolnici. Kako je bil aenjen in ljubljen, pokazal je njegov sijajni sprevod. Udeležili so se ga razven sorodnikov velečestiti g. deželni šol. nadzornik vitez Klo iič, vodja držav, ljud. šole, okr. nadz. p. Zavagna, okrajni Iiadz. g. Sinkovič, večina učiteljstva državnih in mestnih Šol, ter mnogo prijateljev. Na krsto je bilo položenih mnogo lepih vei.env v znak spoštovanja in obžalovanja bridke oaode. Ločil Ki se dragi i* vrste Svojih pri -Jiteliev, Tvojih drugov. Četrti si, ki si iz mej Svojih sošolcev, zapustil trudapolno pot živftnja in legel k počitku. Počivaj v miru, delovanje Tvoj« bo rodilo plemenit u *el 1>odeš v Pr'Ja®nem spominu tvojih učencev, prijateljev in drugov. Mlad moral si se ločiti s krasnimi upi, srčnimi željami. Ali, ako se Ti niso tudi te spol-nile v kratkej dobi, vedi, da nisi nesrečen, saj nisi mogel še okusiti livenja bridkih nevgodnostl. Tvoj ljubljenec, naš Prefiiren je uže pel: •Da nI ii<8rečent kdor v grobu leži«. Sololee. Tržaška okolica. 20. prosenca. — (•Cikorija« in ribič »Segala*.) — Do sedaj ni bilo v Birkovljah še nič o »Cikoriji« šlifiati, (izzimši ono, katero ženske v kavi kuhajo). A kar naglo seje po. izvedelo v Birkovljah, da ribič »Segala, z Grete za »Cikorijo« agituje. Predno pa dalje o C koriji govorim, omeniti moram, kaj je prav za prav imenovani »Šegala«. Segala je preprost človek, koji od ribištva živi. Za malo žganja kupi ga lahko vsak človek, in za malo denarja izda ti celo svojo domovino in Greto (rojstni kraj.) To je tudi mož očitno pokazal pri zadnjih volitvah v tržaški mestni svet. Neki človek, ki se je iz Istre sem priklatil, in kateri misli, da vsej Barkovlii ukazuj«*, dal mu je nekoliko denarja. Kakor hitro je pa Segala denar od imenovanega človeka dobil, pričel je od volilcev volilne liste po birati ter jih za »Cezara« oddajati. Sedaj mu je pa gotovo tudi kateri ^Cikorijaš« za žjanj* dal, ker za »Cikorijo« agituje. Njegov pravi cestni »Štacijon« je pa »J„'a-njarija« Barke v|jansk*ga»dorfgouvernerjar. Znano je, da skuša Cikorija pri prihodnjih volitvah izpodrinoti narodne oko-ličanske kandidate (poslance) v tržaški mestni svet. A znano je tudi, da skuša, in si največ prizadeva izpodrinoti tudi po-slanea državnega zbora, č. g. Nabergoja. C. g. Nabergoj je pa tako čislati in priljubljen mej okoličani, da ga nikoli no beno (bodisi tudi »milijonarsko« politično društvo) ne izpodrine, še manje pa po-lentarsko društvo Cikorija. — Polpg tega P& gotovo vemo, da dobimo pri prihodnjej volitvi v mestni svet za IV. okraj (v okolici) novega poslanca, kojega gotovo tudi politično društvo »Edinost« priporoči. O omenjenem gospodu sem uže pre i tnalo Časom v »Eiinosti« poročal, a poročal bodem še obširneje pred volitvami. Ta pot ne opravi pa znani Barkov-ljanski »šnopsar Čisto nič pri volitvi in ako mu bode tudi ribič Šegala pomagal. Segala (pravo Italijansko; »cicala«) znači slovensko škrzad. Škrladi pričenjajo pa po leti peti. in to v najhujše; vročini. Už«* imenovani škrž id (Segala) pa poskuša uže po zimi, in to v najhujšem mrazu. Za gotovo vem p>a. da Cikorija v Birkovljah nič ne opravi. V svoje ifrelo pogoltne največ dva, to je; ribiča S-Jgalo in necega prodajalca žganja. To je pa zdaj po zimi, ker je slabo vreme, in ima ribič Segala čas. Nastopi pa poletje in lepo vreme, in tedaj bode moral ribič Šegala ribarit iti; da rvojo družino preživi. Takrat mu bode gotovo malo lisa ostajalo agitovati za »cikorijo«. »Fante« Gustinčič si tudi po Barkovljah ne upa za Cikorijo agitovati. Saj je ljudstvo nanj dovolj jezno, ker prav zdaj »plačilne liste« nosi ljudstvu, da bode moralo plačati »krvavi davek«. Iz tega se pa vidi, da cikorija v Barkovljah umre, še prej Dego fe je porodila. _ Obalovič. Sežana 18. januvarja 1885. (Kmetijsko predavanje). Naše županstvo nam je naznauilo, ua bode danes potovalni učitelj gospod Er. Kramar govoril o kmetijstvu. Po končariej popoludanskej službi B' žjej smo se zbrali v prav lepem številu v do-ločenej sobani, kder nam kmetijski strokovnjak najprvo razloži pojem in namen kmetijskih predavanj, ter preide na kmetijstvo sploh. Najprvo nam našteva napake, ki jih delamo pri gnoji, omenja pohvalno onih mož, ki imajo pravilno urejena svoja gnojišča, natn pove, kako imamo zboljšati tukaj svoje slabo gospodarstvo in nas pouči, kako se napravi gnojišče in gnoj-nična jama z malimi troški, in kako z gnojem ravnati, posebno nam je priporočal poinešanico ali kompost, ki je velikanske važnosti za sadno drevje iu travnike; povedal nam je, kako naj zboljŠujemo slabe svoje senožeti; konečuo nam j«- priporočal, da se z večo gorečnostjo popri-memo sadjarstva ter nain tudi tukaj kazal pravi pot, pot katerem nam je hoditi, da si zboljŠamo Bvoje blagostanje. OkoIo 5. ure smo se prav veseli in zadovoljni razišli vsak na svoj dom, Rosebno, ker nam je gospod strokovniak obeća], da se v prihodnjem letu zopet vidimo. M Krasa, dne 16. januvarja.— Ker sem moral po opravkih zadnje dni v Ber-kine na Sk«>fje, napotil sem se skozi Di vačo, L- inče in dalje v Matavun. Ko gr^m pri divaftkem pokopališči čez železnico v Leteče, kar čudil sem se, ker pred malo leti je bila tukaj še lena cesta, zdaj pa je $ria od tiste skoz Niivjce, ki drži i-koz Opno v Košano. Ko Rem prišel v Ležeč", obrnol sem pri cerkvici proti Matavuuu, misleč, od tukaj bo boljia cest , pa motil sem se. cesta je vsa raztrgana in zidovi podrti, da vse kamenje po cesli leži in človek ni varen, nosebno po noči, da ne bi si not' polomil. Ko sem na Škoftem svoja opravila opravil, šel s^m v Vr^me ker h«ui v Britofu imel tudi opravek. Od sem, da bo ta cesta boljša, pa tudi tod ni druzega. razen žlebanja in jam,* uboga živina, ki mora pa tej cesti voziti t Ko tedaj pridem v L*žeČe, nisem hotel po tej grdej cesti iti v Divačo,ampak napotil sein se na postajo divaŠko, pa tudi ta cesta je vs i razorana in raztrgana. Ko sem prišel k tako imenovanej baraki, stopil sem v gostilno, da bi se pokrepČal s kupico dobrega vina. Tukaj najdem vse polne mize mož in fantov, ki so prav čvrsto s kartami tolkli ob mize. Badoveden sem pozvedoval; kaki ljudje so to, ki v tako lepem vremenu tukej igrajo, in zvedel sem, da so sami domači ljudje iz Divače in Ležeč. Mislil sem si, to ste vrli delavci, za to pa imate tako lepe ceste, da malo kde tako, vendar bi mogli vsaj od barake do Ležeč cesto popraviti, da bi si, vračaje se po noči domov, no?ov ne razbili. Divačani pa imajo tako lepo cesto, saj jo jim dela država in okrajni cestni odbor. Tisti košček ceste od Divača do pokopališča bi pa vendar morali popraviti, sicer še pogrebci ne bodo mogli do pokopališča, ko vam kdo umre. Gospodje župani naj bi vendar opominjali svoje sosede, da bi ceste Zboljšali, da bo vsaj ubosa živina lužeje vozila, ker od kar je okrajni cestni odbor prevzel skrb za skla-dovne ceste, od tedaj ,so druge občinske ceste popolnoma zanemarjene tako, da nt moči več po njih voziti. Iz Čičarlje 17. jan, — (.Ponižnc vprašanja veleslavnemu c. k. name s t niš t v u in slavnemu e. k. poštnemu ravnateljstvu). — Ker je izredno mnogo snega zapalo, ustavljen je promet tudi na tukajšnjej dr-iavnej cesti popolnem. A zapreka mogla bi biti uže odstranjena, ker snega, za naše kraje sdcer izredno debelega, vendar nI nad pol mtr. Ako bi se bilo najelo ljudi, ki so jako potrebni zaslužka, kakor se ie delalo včasih pri manjem saegu, da bi prekidali, bila bi cesta v jednem dnevu od Trsta do Reke prosta. Mestu tega smo videli na svoje začudenje, kako se je cestni »Šlibar« na drl^vne troške zabaval s tem, da je lahkim sanem pribil spredaj 4 deske In tako ženijalno ustvaril rilec ter hoteč cesto preorati, peljal se z 6 konji od Materije do Jelšan ! Da so se tako modremu početju ljudje samo rogali in po vsej pravici, to je umljivo, ker so snežni plugi, kder so v porabi, narejeni jako močno, z veliko tejo (kamenjem) obloženi, in rabija do 20 parov Živine in še več. Cesta je zdaj bolj neukretna, nego je bila pri celem snegu. Kajti plug je potlačil samo ua lahko (mokri, ne prhkij sneg, toliko, da se posna tir! In ker dežuje, ni mogoče z vozom na cesto. Dovolujemo si tedaj vprašati: Ker plačujemo Ciči davke in cestnino prav tako, kakor drugod, zakaj se ne privošči ubozim ljudem, da bi si zaslužili za sol in bi se tako odprla c sta prometu? Ali mora biti Cičarija pasterka v vsem, tudi iz obzira, da se cestni »šlibir« zabava v škodo javnemu prometu? Vsaj baš v tem je tu jako malo troškov, ker navadno zapade male snega in se v tej množini nasuje jako redko, morebiti vsacih 20 let enkrat. Zakaj se ne skrb', da bi tudi edina pošta, ki vozi iz Kozine do Podgrada, ne bila ovirana? Zakaj se zahteva, da mora poštni voznik z jednim konjem premagati največje težave? Vsaj vendar ne gre trpinčiti nedolžno žival »aus Ersparungsiucksichten«! Domače in razne vesti. Ceftarlca marljivo obiskuje razue kraje naš^ okolice, in sicer večidel peš. Uže v sredo, ktnalo po dohodu, napotila se je, če tudi je burja brila, s princesinjo au ■ rsperg in gospico Majlath v Grijan in še dalje skoz mali gozdič. V Četrtek do-poludnH ob 11 uri je zopet z omenjenima sprtmljalkama zapustila Miramar ter se napotila skoz Kontovelj v Prošek, tu obiskala cerkev ter se po enej uri popoludne zopet vrnola v grad. Jako je hvalila lep razgled in spremljevalkama kazala zdaj to z i u j ono lepoto, posebno je opozorila na grad Devin, kamor se je tu 11 popoludne po morji peljala. Včeraj |e presvitla gospa zopet obiskala grad Devin, kder jo je knegluja Ho-henlobe ponižno sprejela, zvečer pa se je vozila v tižaŠkej iuki z jahto »Fantasie«. K..kor se sliši, namerava obiskati še Pul), Keko in Lipico Mogoče je cel<>, da se na vrne tako hitro ua Dunaj ter da bode potovala celo v Levanto. Ko je cesarici prišla v Miramar, čakale so jo kočije, da |0 popHjejo skoz park v grad. Toda eesarlca je s princesi njo Auer-sperg in gospico pl, Majath rajše peš hodila, a ukazala, da se spremstvo voz'. — Ko je bila na poti, sreča jo neka okoli-čank-t s pletencem na glavi in csarice, katere ni poznala, niti ni pozdravila. — Ko je šla nekoliko dalj", zvedHa je Še le. tod pa sem se vrnol po druge) cesti na I J imlj^, ker r« ml je krajša zdHa. Ko te laj | ililnei.'a odbora za prihodnje volitve v dež. in drž. zbor. Trst, 24. decembra 1885. Oibor. Odbornike tn poverjenike pol. društva Edinost opozorujemo na važno se|o jutre ob 10 in pol uri v prostorih del. podp. diuštva. Veliki ples delal, podpor-društva dne 7. februvarja. . Kakor se sliSi, bomo imeli p: i tem plesu še posebni užitek za uho. Nastopilo bode nekda pod vodstvom g. Steleta nad 100 pevcev. — Tudi kinč za gledišče se uže pripravlja, ali na »Kolo« vrlih Sokolov se občinstvo največ veseli. h Pevsko društvo Preštren". Oinovutelji tega društva imeli so sinoči sejo, v katerej so se Čitala pravila. Pravila so sprejeta in se precej predložijo vladi v potrjenje. Začasni odbor tega diuštva razposlal je na rodoljube to le objavo in prošnjo: P. n. gosp. Podpisani odbor Vam naznanja, da se je v Trstu ustanovilo, toliko potrenno samostalno slovansko pevsko društvo pod imenom: »PreUreim ; ujedno Vas uljudno moli, da po mogočnosti ovo društvo podpirate, t. ]., da izvolite pristopiti kot društveni član. Člani to'. a) Utemeljitelji z gvoto od 25 for. a. v. jedno za vsakrat; b) podpirajoči z letnim prineskom od 2 for. 40 nvč., ali pa 20 nvč. mesečno. c) izvršujoči, koji so dolžni pohajati pevske skušnje. Prinosi se naprej vplačujejo. Vsi člani imajo pravo voliti in voljeni biti v društveni odbor in prosto vstopnino z obiteljo pri vsakej zabavi, kojo priredi to društvo. Člani se ustmeno ali pismeno prij.v-Ijajo sami, ali pokojem društvenem članu podpisanemu odboru v tiskarni Dolenc (Via Torrente). Članom tega društva more postati vsaka značajna osobi. Nadejamo se, da Če Vaše gospodstvo uvidevši, da je obstanek tega društva za naš narod od velike korist«, to prošnjo uslišati. V Trstu, 22. januvarja 18S5. Začasni odbor pevskega dr uit v a »Prelirsn«. Pekovsko pevsko društvo •Jadranska ,'£arja». Podpisani odbor Vas vljudno vubi na občni zbor, ka teri bode v četrtek, 29. t. m. v dvorani gostilne «AI Glardinetto». Acqi«dotto, nasproti viti E)ssetti, Začetnic to5n<» ob pol 4. uri popoludne. Dnevni red: 1. Po/.drav predse.trnka. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo deuarničarja. 4. Volitev novega o ibora. 5. Posamezni predlog-. Odbor. Tržaške novosti: n Tržaški Sokolu. Opozorujemo slavno občinstvo na veliki ples simpatičnega društva, kateri bole denes zvečer v okrašenej dvorani slovanske Čitalnice (Monte verde) Piesal se bode hrvatski narodui ples »kolo« v narodnih nošah. Burja še vedno pri na-; razsaja;ali iz Kranjskega dohajajo sem poročila o veli-kaimkik zametih, tako sicer, da Bločani m Kihenčaai, ki vaziio mrtve prasce v i rut. ne morejo jih Tožiti ved na Htk^k, »rop |k no velikim ovinku 6 t Ljubljano, l .kih žametov ne punt'jo uže stari iju-J*« — Ail še na Kranjskem, čuilti se je temveč zametom na Italijanskem,) kder skoro ne poznajo snega.—Iz Milana, Itima, Turina, Verone itd. dohajaio poročila o strašnih zametih in v mnogih vaseh v znožju raznih hribov se slišio U-vtnah, katere so pokopale mnogo ljudi, nekateri potovalci so tudi zmrznoli; s kratka nesreč vse polno zarad hude, nenavadne zime. Poskus samomora. Včeraj popoludne sa je pek Anton Brezinger, bivajoč v ulici Barriera vecchiu, rodoma i/. Kanali, dvakrat z revolverjem ustrelil, enkrat v trebuh, drugikrat v usta z namenom, da precej mrtev ostane, *a namen se mu ni posrečil, kajti odnesli so ga v bolnico iu tam so zdravniki konStatirali, da skoro gotovo še ozdravi, — Govori se, da je bila ljubosumnost uzrok poskusa samomora, in sicer je bil Brezinger oženjen. Tudt slovenskega ljudstva poprijela se y moralna bolezen. Nesreča. Dva mornarja sta te dni padla iz jarbola na krov in sta se nevarno pobila. Včeraj je nek voznik nevarno povozil 70 letnega Antona S., rodoma iz Dornberga. Vsi trije se zdravijo v bolnici. Policijsko. Neznani tatovi so vlomi i v pisarno lesne zaloge na kolodvorskem trgu in iz zaklenjene miznice vkralli raznega denara okolo 100 gld. — Policija je zaprla Antona G. iz Podgrada, Petra K. iz Skednja in še tri druge niČvredneže zarad tatvine. — Neznani tatovi so se na tihem splazili na ladljo «Cavour» in tam pokradli več blaga in eno srebrno uro. — Nek desetletni f .nt je hotel oddati ponarejeno dvajsetico, a bil je zasačen tu policiji izročen. — Zaprla je policija tudi kroj iča Jurja K. iz Ljubljane, ker se je branil plačati račun v k varni in dejala je po t ključ še par drugih razsajalcev. Pevsko društvo „Zora** na Vrdell. Vabilo k sijajnemu koncertu, kateri priredi o priliki slavnostnega otvo rjenja pevsko društvo »Zora« na Videli v soboto 31. dan januarja t. 1. v dvorani vrta »Rossetti«, s tem le sporedom : 1. Davorin Jenko, Naprej, sviri go lh:>. 2. Poz lrav predsednika. 3. I. pl. Z tjc, V boj. moški sbor. 4. Slavnostni govor, govori g. Josip Negoae poJpredsed. 5. I. pl. Zaje. Hrvaticam, moški zbor z bas samospevom. G. J. Titi: Siovanskasinfonija, svira godba. 7. Simon Gregorčič, V pepelničnej noči, deklamuje gosp. G. 8. J. Garli, Slavjanku mešani zbor. 9. Gjuro Eisenbut, Sokoljada, svita godba. 10. Davorin Jenko, O Vidovem, moški zbor. 11, Gjuro Eisenhut: Ustaj rode, moški zbor. 12. V. Sarti, Originalna si n fon i ja, svira godba. 13. Hra-broslav Volarič: Slovenca dom, moški sbor. 14. Ples. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. Vstopniua za osobo 30 novc*v. K temu koncertu vljudno vabi odbor. Na Vrdeli, v 24. dan januvarja 1885. Opomba: Pri mešanem zboru nastopi nad 30 deklet, samih okoličank v narodnih nošah. Čisti dohodek je uamenjen ta napravo društvene zastave. Večji darovi se bodo radi tega z hvaležnostjo sprejemali. •Proseško bralno društvo* priredi veselico 1. februvarja t. 1. v prostorih g. Marino Lukša po tem le programu: 1. «Kje je meja«, izvirna gluma v enem dejanji. 2. »Ukleti grajščak«, deklamacija. 3. «Krojač Fips», burka v enem dejanji. 4. Ples. Začetek ob 7. uri. Vstopnina k besedi 20 nvč. za neude. K plesu fr. 1 za gospode. Vabilo k besedi s plesom, katero prire ti »Solkanska čitainica« v nedeljo 25. t. m. v Verdikonovi dvorani. Začetek ob 6 uri zveier. Spored : Petje. »Ženski jok«, ljra v enem d janji. Osebe: Dagarin, Lucija, njegova ljna, Albeit Podvinski, Klotdda. njegova žena, Kiljan, strelu) v hotelu. Petje. Deklamacija Nevesta, S. Gregorčiča. Petje. «Ptavo junaštvo«, podoba iz kmečkega živenja. Osebe. Reza, J-ra, Anton. Petje. Po besedi ples. Ob 11. uri počitek, mej katerim bode večerja in srečkam^. Vstopnina k besedi za nende znaša 20 kr. Za ples plača vsak plesalec neud 1 gl., društvemki 60 kr. Vstop k plesu brez vabila ni dovoljen. O Iber. V Solkanu 18. januvarja 1885. Vabilo k veselici, katero priredi »Sežansk* čitalnica« dne 2. svečana 1885 v prostorih vit«»z Soaramanga. Spored : Tombola. Ples. Pri plesu svira izvrstni češki orkester. Vstopnina 40 kr. za osebo. Začetek oi> 7. in pol uri zvečer. Odbor. O poštnlb hranilnicah D;» poštne hranilnice v ve t no daljše kroge prodro, it'iai je upravni urad poduk o poštnin hranilnicah, kat-ri poduk razdeić politiftke gosposke društvom, zairugain it>. Iz Dutovljan se nam piše : Naše narodno društvo, ui se je pred 5 mesen ustmovilo, namerj iva n.»p aviti veselico dne 8. svečana 1.1. s petjem, igr >, govori in srečkinjem. vin^s node svirala domaća godba, po veselici bo le ples, spored pri hodnjič. IZ kopra se nam poroča : Tukajšno sodišče je one ^osiiod-', ki ho napali »lo-veuskega dijaku, za krive spoznalo in hii je obsojen Gnubinl na 30, Baseg^io in 25 gl. globe, D riu pa v petdnevni zipor Zarad ruzžaljenja slovenskega naroda Žrebanje dobitkov za Narodni dom v Ljubljan,. Zadele so naiaije donitk* naslednja številke: 53^82, 89276. 7479, 47298, 81.0.10, 5S.G68, 88.621. 37.360, 81.703, .13.023 73.274, 50.905, 2493, 32.079. 27.975, 31.875 40.290, 13.530, 99.739, 37 604, 57.314. 3313' 73.891, 23.982, 13.585, 57.814, 92.096 82 509 76 190. 35.902. 14.684. 38.292. 2729, 85.000 23364, 69(113, 1715, 31240, 72 86S 82.718* 38.533, t (J.565, 92 348. 94.646, 10.66S, 48.937, 18.377, 49.166, 5I.8U0 70.K62. 45.215,65957 99.936, 41.281, 36.90 J. 69.346, 67 428, 6J.345 41.415, 48.H85, 7581, 94 945. 46.696. 39156, 93.301. 64.552, 81.860. 88.521, 36.32«, 3388, 18.020, 58.7(6, 13.431,92.445, 19.342.34.459 49.406 . 25.410, 55.705, 52.6S0, 91 499, 36.036, 7028, 8951. 21.013. 11.921, 54.076, 91.063, 52.18i, 76.125. 81.982, 95.721. 27 607. 290 96.492,99.133,710.3803,23.445,74.2«3,93.07 L 96.341, 75.548, 92.490, 58.764, 2574, 99 530, 92 610, 80.563, 34 399,44.068, 49.558, 99.530 92.610, 80.9.5, 93.173, 92.230,84.238, 55.554! 44.976. 36.787, 75.167. 90.JJ66 27.851, 99.623, 66 716, 23.358, 24 099. 60.286,31.861, 93.879, 99.939, 46.299, 57.480, 88.664, 63.856, 22.994, 16 893, 9459. Tržno porodilo. Kava.— Kupčija je sicer jako mirna, pri v sem tem pa so cene jako trdne. — Prodalo se je te dni 1500 vreč li:o po f 50 do 63, 1200 vreč Santos po f.52 i zmernost, kar je ugodno finančnim razmeram države. Dunajska Borsa dne 23 januvarja Enotni drž. dolu v bankovcih 83 gld 10 kr Enotni drž. dolg v srebru 8* » 85 > Zlata renta......106 » 40 » 5•/, avst. renta .... 98 • 45 » Delnice narodne banke . . 86'* » — » Kreditne delnice .... 302 • 60 ■ London 10 lir sterlin . . 123 » 60 » Napoleon..............9 » 79 » C. kr. cekini............5 » 79 » 100 državnih mark ... C0 » 35 » Javna zahvala. Vsem p. n. gospodom in gospem, ki so se potrudili, da spremijo ljubljenega mojega sina Auiouji, bivšega uč Ulja v Kobaridu, do zadnjega počitka, izrekam po tej poti svoju na|sičnišo zahvalo pu sebuo se mi je zahvalni g. vitezu Klodiču, ki je se svojo navzočnostjo pri pogrebu rajneega in se svojimi toiažljivimi bese lami v|il tolažno v prebu io zadeto nuj" srce. Andrej Seklji. posestnik v Ko/j.tr.uu v imenu žalostne rodovine. OZNANILO. (J s'-iti si po pisani naznanjali »davnemu občinstvu, se je o i novega letu 1885. poč-nši v občini Ajdovščini naselil koi občinski zdravnik; in da zdravi (ordinira; vsak din od 11. ure do poludne, v svojem stanovanju na javnem prostorišči Ob enem • ažurni < H cJQ PS H ■^st^- i/r 11 Trsta t No vi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linija vozjo redno v Novi-Jork iu vspreinajo blago in popotnike po najnižjih cen:i!4 in 7. najboljšo postrežbo. 0—13 V N0VI-J0UK. Odhod iz TUSTA. » (Anglis«, v 3. dan februvarja. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenal« Teatro Comunale vTRSTU. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 63 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlliano <1* Ant. I*»glayen, generalnega agenta. " 4 l i S/ y V PiazZa dtlle Btaeionc * V TRST TJ o Priporoča io I«* podobnosti: Katrainova voda Hlebčki Ravasini J^K^u^ ^ lju in tioleani t grlu. RihiA nlin llKr,kvnn ' »nonore hnrve, ki vonj* IklOJi. Olji/ pr»v m»lo [>» ribi, i ri-<".ii >, hrt a vni-ktf 'a hl»l)»«ra okmn NuJbnl.iKi l«k pr >ti J-1 i, trKiinju, iijKihoin, hIhIhi ti iul. It i hir nI in * i tlom in *.|»/Iii o, lflt po I«.1U|C etmi in R'i|»v, prijmro iin-ilr.jJiuaiii, * al 1 rt> iiii» « olfoku ■ dto, 11I1111 uJi 111 m* runi 1 jo sh kI i t i. Adontina Ravasini l&flJjaSjt t ri prer«J mutvi boUSiua r:ii;IIIii »ob. Eliksir in zobofcistni prah ,?n8ilebn£ ▼ /Url«Taiij< lobovja in dobr« vnnjavv v Ulih, Disača glicerina pri' PraFali vedno po leh ].! . in dru^n tidelki lekarna itd. Vsaka naročba se precej iivrSf. *DIN O S T Dr. EMIL FABIAM zdravnik-ranocelnik-porodoslovec snrfjemlj" in or-linui« T*aki dan nd 2. do pol l uro po oludne Nahaja se ludi ▼ lekarni ROVJS Cnrso 47 Via degli artisti Uro 8 II. nadstropje. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. (Varetv znamka f% • . • Cvet zoper trganje po dr. Maliču, ie o.lločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermatuem, tr(tanje po ndih, bolečine r krili ter živcih , oteklino, ntrpnele vite in kite itd., malo *aša če se rabi, pa ndne popolnem trganja kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr Maliču* s :raren stoječim tnamenjem; 1 stekl, 50 kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zone«- kašelj, hripuvost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. 2—20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. CO kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob tor zobnega mesa m takoj odpravi smrad Ijivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krog'jice, c. kr. priv., ne smele bi se v nij-dnem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijnno osve-dočile pri zh basanji človeškeea telesa, glavobolu, otrpnenlb udih, skaženem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v ikatljah A 21 kr; jeden zavoj s G Skitljaml 1 gld. D kr Razpoiiljava te le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše *e takoj v lekarni pri „samoi ogvi" Jul. pl. Trnk6zy-ja na mestnem trgu v Ljut»lja*ii. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn i pomoč in td treba m notri h besedi, da se dokaže njihova čud »vita moč Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu nnjtrdovratuiše Želodčne bolesti. Prav izvrstno rstr<*z:ij>> zoper hemoroide, proti boleznnini na jttrih in na vranici, proti črevesnim boleznim m proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ler čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo (46) Pr.idajejo s« v vseh glavnih lekarnicah na s v** tu ; za naročbo in poŠiljatve pa edino v le-karnici Cristnfhletti v Gorici, r Trstu v lekarni E. Zanelti i B. Roris, G. B. Faraboschi in M Rurasini, Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se j*« pokvarjenih posnetkov, s katerimi ne zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo rmbene moči in vrednosti. 1884. razstava v Kalkuti (diploma s kolajno'. VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-l van od zjedinj»nlh! drŽav Ameriških. Dosežni uspeh : | vsskoršna neraipo- | ložnost, neprebavlji-vost. Kolika, gljiste, krvavica, (hemoroide), povračljive mrzlice . vodenica prsnic«. l"so t. sla* bost, Čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje /dravie. 7. vsako staklenico vred dobi se tu ii navod, kako se ima rabiti b k. Pozor proti psnsrejenju! Da hi dobivanje leka olajSal zalaga 2 tijim izdelovatelj vse kavai e, mirodiin'c-«, »ladičurije in hkerije v glavnih mestih j=o celem »veto 29 - -48 Tvornima i Romano Vlahov v Šibeniku O.aviia zaloga v Trstu ulica P. Laizaro Št N -4» . oga Al Piccoli-jeva želodečna esenca lekarne Plccoli ja «pri angelu« naDunajskej cesti v Ljubljani ozdravlja kiikor je razvidno iz zahvalnih pisem In zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodečno in premenjavno mrzlico, zabasa nje, hemerojide, zlatenico, migrerne, i;d. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocin. Steklenica 10 kr Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blagoiodnl gospod Piccoli v Ljubljani. Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomapa pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje. , Josip Sordat, župnik, Ka^mi je, pošta Crniče. Tukaj velja izrek: »Čast za«luŽKU» Vašu Želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druži h bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri felodeČnih boleznih. A. lupetina, Župnik, Kršan na Primorskem Podpisani potrjuje, da ima želodečna »senca ljubljanskega lekarniča^ja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomlnj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr Pastilje saatoninske ; (kolesci zoper gliste; izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koŠčekov G0 kr. 1000 koščekov 5 gld. Salloiine pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritls), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kiišliu, bripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odmičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vstiki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr Tu navedena. Kakor vsa druga zdravita se zmiraj frišns dobe v lekarni G. 3Pioooli-ja. «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. Zalogo v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg. Foraboschi. Prendinl. Ravaslni in Z\-netti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Pri morske. 12-30 Zdravilni plašter (cerot). Ozdravi temeljno vs;.ko rano, bodisi š« tako zastarana In kronična in tudi take, ki so si uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v /globah, čudelno pomnga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor r zvi-ltio po nešteviluih spričalih, katere se mor. jo pokazati vsakemu — dobim se le r lekarni 10—7 Rovla, Corso št. 47. LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commcrolo ed Industrla. versamentTin CON I ANTI Banconote: S1 j4/,, annuo Interesse verso preavvlso di 4 glornl 3'|,» » » » » »8» 3'j4 »» » » » »30» Her le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tusso d' interesse co-miticieri a «»« fii'/j«tn*i-Na(«nwi iz lekarno ti. FrutlinT-j« r 1'ragi »ti tevikio, kajti opazil nem, da bo imrt)#ii>ki na ver krajih dabiii neiiHpelno /.men, ako »o zahtevali namn fivlj«nHkl balzam, in ne izrefilio dr, Roioviga livljnnrikAga balzama. Pravi dr. Rosov živilski balzam dobi se samo t glavnej zalogi iidelalca II. JVapntr-jm lekarna >k OriHinu orlu« r Pragi, Kcke der Sporner- Nr. 3. V TR8TU: P. Prtndmi. O. Voraboichi, J,k. Str-raval'o, Kil. vou Ltiltnburg, ^»t. l.ullina in K, Zan tli, lokarolčarji. V GOHICt: o. Oriitofotrlti. A. nI. dironc.a i, (i. H. Pantoni, It. Kiirn*r, lekarnićari. V lHiKI.JI : Human d' KHa. V LJUBLJANI! O. Pi toli in /. Svoboda, lekar-nifa ja. V ZAORBBU: C. Aratim, lekamiSar. Vi' lekarne in v«6j« trgovini i mulerija/nim blagom v Avlro-Ugertktj imajo talitgo trpa iitiljensktga balzama. Tam se tudi debi: Pražko domače mazile zoper bule, idile in vnetje vsake vre te, Ako ge Unani prea vnamejo, ali strd^io, pri bulah vsake vrate, pri turih, gnojnih tokih, pri «rvu v pwtu in jiri nohtanjl, jiri /l.«zah, oteklinah, nri iimuifetiji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične oteklino i i putiko, zoper k onifino vnetje v kolenih, rokah, v ledji, te si kdo n»gn spabne, zoper kurja oCesa in potne none, pri razpokanih rokah, zopur liSaje, zoppr oteklino ini piku mrCosov, »oper tekofi« rane, odprte noge, zojier raka in vneto kot« ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo-, korpa ven teCe, potigne matilo v kratktm vio gnojico na-se, in rano ozdravi. — To mazil < je zato luko dobro, ker hitr - pomaga in ker se |>o njem rana p tj ti» iac<« dokler ni ve*l. — Odprte in tekofiA rane se morajo /. mlačno vodo umiti potem de le se inatilo na nje prilepi. 16— t* Škatljica se dobode po 25 in 35 k. Balzam asa uho. Hkuieuoin po mnoz h poskusih kot najzaut*sljlvejle sredstvo znan«, odstrani nagluhost in po njem se dobi tuAi popglno ule zgubljeni sluh. 1 aklenioa 1 gld. a. v. u^g^.1 -■"-'i draltvo »BUtNOHT« - tada«lj in «dirovornuirsunw VIKTOK DOLU« Nova tiskarns V. DOLENC ' Iri-M